Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman -velja.: Za eeio leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Narožnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat: 12 kr., Se se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne
Štev. 74.
7 Ljubljani, v petek 2. aprila 1886.
Letnils XIV.
Državni zbor.
Z Dunaja, 1. aprila.
Slovenske zadeve.
Nobeno zborovanje državnega zbora ni prešlo, da bi naši državni poslanci ne bili omenjali zahtev in potreb naroda slovenskega ter jih zbornici priporočali v vgodno rešitev. Letos prevzel je to nalogo profesor Šuklje, ki je v svojem zadnjem govoru pri naučnem ministerstvu priporočal zlasti tri reči. Prvič je omenjal žalostnih razmer ljudskega šolstva na Koroškem in ministra vprašal, ali se je li nadejati, da se strašanske napake odpravijo in da se za slovenske otroke ukaže slovenski učni jezik. Drugič je zahteval slovenske srednje šole, vendar s tako uravnavo, da se učenci do konca svojih študij v besedi in pisavi popolnoma nauče nemškega jezika. Omenjal je slavnih učenjakov, ki so bili in so slovenskega rodu, kakor Vega, Kopitar, Dolinar, Štefan, Miklošič, Oižman. Priporočal je, da naj se skoraj izvrše prej sklenjene resolucije in da naj se slovenske paralelke napravijo v Mariboru, Oelji in Gorici. Tretja želja, ki jo je izražal, zadeva obrtne šole, kterih ustanovo je ministerstvu priporočal kot sveto dolžnost njegovo.
Za Šukljejevim govorom bila je obravnava sklenjena in sta bila kot generalna govornika izbrana na levici dr. Weitlof, na desnici pa šlezijski poslanec Svieczy.
Weitlof je obširno odgovarjal prejšnjim govornikom in se zlasti pečal z naučnim ministrom, ki mu je priporočal, da naj bo take strog in odločen , kauoršnega se je pokazal Fussu nasproti, tudi na drugih straneh in da naj pogleda, kakošne so verske knjige, ki se po šolah rabijo za krščanski nauk. Potem je prebral nekaj stavkov iz evangelijev, češ, da so za otroke spodtakljivi. Tudi s prejšnjim govornikom, poslancem Šukljejem, se je pečal in trdil, da za Dunajčane ni posebno tolaž-ljivo, ako nemške otroke zgodovino na prvi Dunajski gimnaziji uči profesor, ki ima tako malo razuma za nemštvo, ki je Nemcem neprijazen, in je med adresno obravnavo razodeval Nemcem sovražna načela. Samo po sebi se ume, da to za Nemce na Dunaji ni tolažljivo, da jih mora raz-kačiti, ako vidijo, da se temu velikemu mestu daje, kar bi se najmanjšemu slovenskemu ali češkemu gnjezdu ne ponudilo. Kaj bi Čehi ali Slovenci rekli, zaklical je "VVeitlof, ko bi bil slučajno jaz profesor in bi znal toliko češki ali slovenski, "da bi me nastavili za zgodovinskega profesorja na kaki češki ali slovenski gimnaziji? (Veselost na levici.) Mislim, da bi jo moral veliko hitreje s takega kraja pobrisati, kakor bi tje prišel. No, kaj bi rekli? Saj imamo na naših gimnazijah dovolj takih nemških profesorjev, ki vrhu tega še slovenski ne znajo in proti slovenski narodnosti pri vsaki priliki najne-sramnejši hujskajo; pa dozdaj jih še nihče z betom proč pojal. Ko bi pa znali naš jezik, bi se tako obnašali, kakor se naši profesorji obnašajo drugod, bi se gotovo nič ne pritoževali, ampak spoštovali bi jih, kakor se pravičnim možem spodobi. "VVeitlof in tovariši naj gledajo, da bodo njih ljudje po zgledu naših profesorjev vsem merili z enako mero, da spoštovaje in priporočajo nemško narodnost, ne bodo žalili in napadali naše, potem se go-
tovo ne bodo imeli pritoževati čez nas, in čutili se bodo med nami, kakor da bi bili doma.
Za Weitlofom bil je ob štirih popoludne konec seje, in je drugi generalni govornik Svieczy govoril še le včeraj ter dobro zavračal Fussa in druge govornike in pojasnoval razmere v Šleziji; konečno je tudi ostro prijel Weitlofa, da se je v zbornici očitno norčeval iz sv. evangelijev.
Stvarni popravki.
Pred glasovanjem prišla je cela vrsta stvarnih popravkov. Najprej se je oglasil profesor Fuss proti naučnemu ministru, češ, da minister njegovega govora ni prav umel. No, zakaj pa Fuss ni jasneje govoril? Ko bi bil tako določno govoril, kakor včeraj, bi mu ne bilo treba dotičnih reči vnovič razlagati. Konečno je hotel pa ministru še enkrat pokazati, da se ga ne boji. Rekel mu je, da v zbornici ne govori kot profesor, ampak kot poslanec, in da bode zmerom govoril, kakor bode za pravo in potrebno spoznal, da bode ministre in njih dejanja kritiziral, naučnega ministra ne izvzemši, in da ga še tako strogi in samozavedni govori ministrov ne bodo ostrašili. Ker s plašenjem, gospodje ministri, ne bodete nič opravili! Pri teh besedah vstal je strašen vriš; levičarji so kričali in se rili okoli govornika, roke mu stiskavši in kričali: Wacker, vvacker! (pogumno, pogumno!)
Ko se je ropot polegel, vstal je naučni minister in Fussu odgovarjal, da ga je pač slišal reči, da knjiga „Hereditiit der Kleinen" že stoji na proskripcijski poli, nikakor pa si ni mogel misliti, da gosp. profesor ministerske ukaze imenuje pio-skripcijske pole.
češki poslanec Hevera je Fussa zavračal, da „Matica školska" ne ponemčuje in v svoje šole sprejema samo češke otroke. Pač pa nemški „Schul-verein" ponemčuje in slovanske otroke lovi v svoje šole.
Koroški poslanec Ghon.
Kadar so naši poslanci govorili o razmerah slovenskih prebivalcev na Koroškem, se je zmerom oglasil kak koroški poslanec, češ, da naj se slovenski poslanci ne vtikajo v koroške zadeve, da koroški poslauci sami vedo, kaj je Koroški treba. Proti govoru najnovejšega slovenskega poslanca profesorja Šukljeja oglasil se je najnovejši koroški poslanec Ghon, rekši, da so se že večkrat v zbornici slišale pritožbe o šolskih razmerah na Koroškem, da pa te pritožbe ne prihajajo od kompetentnih šolskih uradov, tudi ne od koroških poslancev, ampak od gospodov, ki svoj poduk zajemajo iz kalnih virov. Šolske razmere na Koroškem vstrezajo volji in željam, kakor tudi dejanskim razmeram in koristi prebivalstva. Deželna vlada je večkrat preiskovala, so li pritožbe posameznih agitatorjev opravičene ali ne, pa zmerom se je pokazalo, da ni bilo nobenega vzroka za nje, ne v narodnem, ne v pedagogičnem, ne v verskem oziru, in da je prebivalstvo z ravnanjem deželnega šolskega sveta zadovoljno. Gosp. deželni predsednik je nedavno rekel, da se je sam prepričal, da pritožbe, ki so naštete v nekterih zbornici predloženih peticijah, niso opravičene. Novih šol se je na Koroškem v zadnjih 15 letih napravilo 55, izmed 600 učiteljev podučuje jih 132 slovenski, šolskih otrok je sedaj 15.260 več, in pride na 977 prebivalcev jedna šola. Leta 1870 znalo je izmed vojaških novincev komaj 17 odstotkov brati.
zdaj jih zn& že 62 odstotkov. Res je, rekel je Ghon, da na Koroškem ni nobene čisto slovenske šole, ali ravno tako res je, da ljudje dozdaj takih slovenskih šol tudi niso tirjali, pač pa so zahtevali, da so se otroci učili brati, moliti, pisati, in ta želja se jim spol-nuje. V vseh slovenskih okrajih so rojeni Slovenci ali pa sicer taki učitelji nastavljeni, ki znajo slovenski podučevati. Najprej jih podučujejo slovenski, pozneje pa nemški. Naši Slovenci niso zaostali ne v oliki, ne v značaju in zmožnostih in se jim primere s svojimi sorojaki na Kranjskem ni treba bati. Mi Nemci hočemo v miru živeti s Slovenci, mi jih nočemo zatirati, pa tudi koraka naprej ne storimo, kakor zahtevajo deželne potrebe. Agitatorji nabirajo slovenske peticije, ki jih nihče ne ume, in razpor delajo po deželi. Prva pesen, ki jo je novi koroški poslanec v državnem zboru zapel, je za slovenske prebivalce toraj prav neprijetna in kaže, da si od novega poslanca ne smejo obetati boljših reči, kakor od ranjkega Vrana. Menda se bodo koroški Slovenci kaj ganili in poslancu Ghonu pokazali, da sami bolje vedo, kaj jim je treba, kakor pa Ghon in njegovi nemški tovariši.
Stvarne popravke sta spravila na dan še Turk in Menger, ki sta pobijala Sveczega, in Šuklje, ki je Ghonu odgovarjal, da on kot državni poslanec z enako pravico pretresa zadeve koroške, kakor Jaques dalmatinske ali Tomaščuk kranjske, in da bo to pri vsaki priliki delal.
Druge razprave.
Na vrsto je prišlo potem šolsko nadzorstvo, o kterem so govorili Wagner, Kovvalski, Weber in AVaibel. Za njimi pa je prišla zopet cela kopica stvarnih popravkov, zlasti glede razmer na Morav-skem.
Pri statistični centralni komisiji govoril je Pro-skovec, pri meteorologičnem zavodu Romaszkan, pri umetnostih Bareuther, za njim pa minister Gautsch, in potem Adamek, ki je omenjal zlasti popravljanja in prenovljevanja prestolne cerkve sv. Vida v Pragi. Potem so bile sprejete razne točke, in sicer za „Centrale" 1,268.030 gold., za umetnosti in starinstvo 1,496.941 gold.
Bogočastje.
Prišlo je na vrsto bogočastje, pri kterem je Lorenzoni priporočal, da naj vredijo razmere kuratov v južnih Tirolah. Kovalski je govoril o razmerah rusinskih, potem pa je bil ob s/4 na 4 sklep seje. Prej pa so S tur m in tovariši ministerskemu predsedniku izročili še neko interpelacijo, v kteri ga vprašajo, kdaj se je prej germaniziralo in ktere vstavne postave še niso bile izvršene, ker je oboje trdil v svojem zadnjem govoru.
V današnji seji je najprej govoril levičar Boos-"VValdeck in minister Gautsch. Potem je dr. Kathrein nasvetoval konec razprave, o kterem se je po zahtevi Kronawettrovi ustmeno glasovalo, in je bil konec sprejet s 112 proti 101 glasovi. Govorila sta toraj generalna govornika profesor Bendel in rusinski poslanec Mandycsewski. Prvi je govoril dolgo za staro-katolike in strastno napadal katoliško cerkev, češ, da zatira drugoverce, da je po njenem uku in uku jezuitov dovoljeno drugovercem dano prisego prelomiti itd. Desnica je strmela nad tem govorom, ker je Bendel c. kr. gimnazijski profesor. Kaj t«?-®, mladine, ako jo odgojujejo po takih načelih.

csewski je priporočal povikžanje plače rusinsko-kato-liškega škofa t Stanislavu. Pri glasovanju, .dovolilo r
se je za bogočastje 5,432.23,3, gold.
Za tem( so prišla v razgovor vseučilišča, pri kterih je zopet oglašenih veliko govornikoy, izmed kterih sta dozdaj prišla na vrsto D&ršata pa Wieder-sperg. Prvi je govoril o (iraškem, drugi v Praškem vseučilišču.
Govor g*, posl. Šukljeja
v budgetni debati v državnem zboru dne 27. marca 1.1.
(Konec.)
Politično upravo Kranjske so iz tega vzroka napadali, in razložil bi stvar tako, kakor je v
resnici.
Predsednik: A jaz mislim, da bi bilo o tem govoriti pri ljudskem šolstvu.
Poslanec Šuklje nadaljuje : Zadostujem zahtevi, a le toliko opomnim, da je sicer res, da je ta sklep kranjske hranilnice, zarad kterega so napadali politično upravo Kranjske, rešen bil še le 15. januvarja 1885.
Nalašč pa stvari niso zavlekli. Stvar se ni dala drugače napraviti. Pet dni potem, ko se je zvedelo o tem sklepu, se je pečal s to stvarjo splošen svet pri deželni vladi, — tako smo slišali v kranjskem deželnem zboru, ko se je odgovarjalo na interpelacijo — in pet dni potem se je pečal s to zadevo deželni šolski svet. Deželnega šolskega sveta se niso mogli ogniti, ker šlo je za napravo zasebne šole. Razen tega je bilo potrebno, da mestni šolski svet nabere še nekaj statističnega gradiva, obrniti se je bilo do mestnega zastopstva, iz vzroka lahko umevnega. Preden je namreč kranjska hranilnica to sklenila, ukazalo je ministerstvo mestni občini, da naj ustanovi dvoje nemških šol. Ako mesto vstreže temu nalogu, potem nastane vprašanje, ali je še potrebno, primerno in občekoristno, ako hranilnica potrosi še kaj tacega, in to z ozirom na § 12. regulativa dne 2. septembra 1844. Ni bilo mogoče dobiti dat v tako kratkem času. Te stvari ne smem bolj obširno razpravljati, ker me je g. predsednik opominjal, a toliko morem reči, da nihče, kdor stvar presodi objektivno, ne more politični upravi zarad tega kaj očitati.
Poslednjič so tretjič kazali na razmerje deželnega predsednika do uradnikov nemške narodnosti na Kranjskem. Bil je zopet g. Tomaščuk, ki nam je v svojem govoru dne 22. marca pravil o tistem občnem zboru konstitucijonelnega društva v Ljubljani in o zapisniku tistih uradnikov in profesorjev, ki so se tega vdeležili, ktere si je ukazal deželni predsednik predložiti. Da, gospoda moja, jaz, ko sem slišal govor poslanca iz Bukovine, bi bil kmalo zamislil se na Suline obsodne liste, a k sreči se še spomnim o pravem časi, da ta „acta puhlica" (javni listi) konstitucijonelnega društva že zdavno več ne zanimajo širših krogov. Pri tem občnem zboru je bilo zbranih 24, da polno število 24 udov in še o tistih pripovedujejo, da so enega ali druzega teh „silo vznemirjenih nemških gospodov" poklicali od navadne mize v kavarni ali gostilni. (Veselost na desni.) V tem zbirališči, ki se posebno ne ponaša po številu, so bili vsega skupaj le trije državni uradniki, namreč dva profesorja srednjih šol in jeden denarstveni uradnik; mislim tedaj, zapisnik teh gospodov, o kterih je govoril g. Tomaščuk, bi bil komaj potreben.
G. dr. Tomaščuk, je tudi rekel, da so ti gospodje bili pasivni, da se niso debate vdeleževali in sploh ne govorili. To moram vendar nekoliko popraviti. Nasprotno je resnično in sploh znano, da se je mnogo teh gospodov vdeleževalo pri spisovauji resolucije, ki je bila prav odločno sestavljena, daje eden stavil predloge za popravek, in da je teh gospodov eden v odboru. O zgolj pasivnem vdeleževanji ne more biti govorjenja. Merodajavno je pa v tem, kakošne praktične nasledke je imel ta odlok, o katerem sem jaz in moji tovariši zvedeli še le iz govora, kterega smo slišali uni dan. Minulo je že leto in dan in nobenemu teh gospodov se še ni las pri-krivil, in še sedaj se vedejo tako, kar še niso nikdar tajili, za odločne nasprotnike naše narodnosti, ter pri vsaki priliki žalijo najbolj opravičene želje našega naroda.
TIklanjam se veljavi teh vir&v, katere je navedel g. poslanec, hočem vrjeti na besedo, da je bila zares predložena gospodom taka vprašavna pola s
štirnajstimi vprašanji. Vendar kaj je nad tem, ali res mislijo gospodje, da vlada nima druzega posla, nego presačati voljno in pelrpečljivo napade, ki izvijajo iz,:nje lastnih organov, ali se bode morda to še zahvalila? Bodimo vendar odkritosrčni, gospoda moja! Ali se ti postavljajo na stališče na-;$adno na Angleškem in v zjedinjenih državah, ko «e z vsako sistemo imenujejo tudi drugi uradniki, i ako pa ne, udajo se v osodo, katere ne morejo odvrniti, in ki naklada vsakemu državljanu nekako zdržljivost — govorim le v nekaki zdržljivosti — ne cenim politične brezbarvenosti, ne čislam rodu moluskov tudi v politiki ne, in zahtevam politično hrbtenjačo tudi od državnega uradnika — nečem tedaj, nekako zdržljivost, po kateri se človek ravnil, ko kaže svoje politično prepričanje. Vi, gospoda moja, pri opoziciji, ki gledate pri vsaki primerni ali neprimerni priliki v novejšem času z neprikritim začudenjem v nemško državo, ali res mislite, ko bi pruska vlada pri svojih uradnikih skusila kaj enacega, da bi odgovorila s takim predsednikovim odlokom, ki je bil sam na sebi slaboten in brez nasledkov.
Glejte na Francosko in boste videli, tudi tam država z državnimi preselniki, ki ji tako nasproti stopajo, ne ravna preveč rahlo. Pa čemu gledati preko črno-žoltih mejnikov. Najdemo v najnovejši preteklosti naše države dokazov dovolj, iz katerih se da spoznati prava misel naše opozicije. Ali imajo gospodje res tako kratek spomin, da popolnoma pozabijo, kako je bilo s politično upravo na Kranjskem v tistih časih, ko so imeli še sami vlado v rokah. Takrat bi ne bili svetovali nobenemu gospodu, vdeležiti se takih demonstracij. Takrat ni bilo samo najbolj strogo prepovedano vdeležiti se politške demonstracije pri opoziciji. Ne, šli so tudi dalje, prepovedali so tudi združevanja in bralna društva. Šli so tako daleč, da so prepovedali obiskavati posamezne gostilne in k|avarne. Da, prepovedovali so celo sodnijskim uradnikom — lahko bi povedal imena — občevati osebno z označenimi ljudmi avstrijske narodnosti in stranke. (Tako je! na desni). Dokazov za to je povsod dosti. Bil sem tačas sam državni uradnik v Ljubljani, profesor na srednji šoli, in moram reči, ako se je vlegel državni uradnik slovenske narodnosti iu mišljenja zvečer v Ljubljani k počitku, ni bil svest, da se zbudi v črnovicah ali v Oderbergu. (Veselost,) Sedem poštnih in telegrafičnih uradnikov so na enkrat razpihali, eden je bil premeščen v Š1 e z i j o, drugi na Predarlsko, tretji v Bukovino, četrti na Dolenje-Avstrij sko i. t. d., a ti državni uradniki se niso nikoli vdeleževali kakega političnega društva, niso se vdeleževali pri sklepanji rezolucij, ki so bile obrnjene zoper ministerstvo. Takisto je bilo s šolniki. Zaslužni nadzornik Šolar je bil prestavljen v Dalmacijo, profesor srednjih šol v Weidenau na prusko mejo, mojo malenkost so potisnili v Dunajsko Novo mesto, morda iz posebnega ozira na to, da sem ravno prestal večmesečno bolezen. Moral sem se tačas plaziti po dveh berglah v šolo. Isto tako so ravnali s sodnijskimi uradniki, ne morem drugače, da povem naslednji kričeč slučaj : Sodnijski pristav je dobil ukor samo zarad tega, ker je popustil družbo v gostilni, seveda nekako ostentativno, peli so namreč pod nadzorstvom tedanjega okrajnega glavarja „Wacht am Rhein". Kjer so se nekdaj vršile take reči, nikakor ne verujem, da bi bil kdo opravičen, nabirati gradiva za zatožbo proti politični upravi na Kranjskem zarad takega krotkega in hromega presidealuega odloka.
Priznati moram, ako primerjam spomin tega, kar sem sam doživel skusil in občutil, z lepo donečimi besedami, katere smo šlišali od naše opozicije, zbudi se v meni prepričanje, da v politiki tu in tam ni odmrl rod „tartilfov" (hinavcev). In ta silno žalostna prikazen kaže se tudi drugod javno v našem političnem življenji.
Navajali so tukaj tožbe zoper sedanjo vlado; iz vseh govorov na levici se je razodevalo tisto rezko zasmehovanje, češ, Taaffejeva politična sprava se je razbila in razsula. Mislim, da je na take opazke prav dobro odgovoril g. denarstveni minister v govoru tehtnem in po obliki dovršenem (ironični pravo klub na levi) z isto pravico povem jaz svoje osebno prepričanje, kakor Vi Vaše nasprotno — ko je rekel: „Ako je sprava in sporazumljenje sploh kje mogoče, morate imeti obe stranki dobro voljo za spravo in porazumljenje. Nemogoča je sprava s tistim, ki je noče." Trdim, da ne mara v nobeni kronovini naše monarhije ni ta misel toliko napredovala kljubu vsemu hujskanju in rogoviljenja, kakor uprav na
Kranjskem in ravno pred sedanjo politično upravo. Glejte enkrat v kranjski deželni zbor. Ako kdo, ki je bil prej navajen slišati strastne izraze narodnega nasprotovanja, stopi sedaj v našo deželno dvorano, ako posluša mirne stvarne razgovore in kojiečno vidi kolegialno občevanje med poslanci obeh narodnosti, ne bode veroval svojim očem. In po drugi strani, pojte enkrat med prebivalstvo. Res da, povsod so bojni petelini pri vsajki stranki in pri vsakem narodu; tudi je istina, napredujočih, recimo nekoliko skrajno napetih narodnjakov, tudi pri nas ne manjka, a nihče, ki razmere boije poznil kakor g. Tomaščuk, ne bode tajil, da ste se kljubu temu približali obe narodnosti. Mislite le nazaj na tiste Čase na tisto stanje, kakoršno smo imeli na Kranjskem pod meščanskimi ministri ali za časa „Auersperga". Tačas je med ljudstvom na tihem vrelo, na dnevnem redu so bili napadi, pretepi in krvavi razgredi, takrat je bila noč, ko je po žalostnem sukobu na Jančah in v Vevčah, vojaštvo v kosarni bili pripravljeno in je topništvo dobilo vse strelivo, in dan danes?
Danes, gospoda moja, ni treba čet huzarjev iz bližnjih dežel voditi na Kranjsko, da bi ljudstvo brzdali v prisiljenem miru. Pride mi na misel beseda, ktero je izustil zadnjič poslanec g. Halhvich. Gosp. poslanec Halhvich, ki vsekako slovi v slovstvu Wallensteinovem in zgodovino tridesetletne vojske bolje poznd, kakor vsakdo izmed nas, sklical se je ua besedo, ktero pokladajo kancelarju Akselu Oksenstiernu: „An nescis, mi fili, quantilla prudentia mundus regatur? (Ali ne veš moj sin, kako malo modrosti je treba, da se svet vlada?)
Da gospoda moja, nisem dovolj neskromen, bi primerjal modrost prejšne z modrostjo sedanje vlade, a jedno je gotovo: Konjico so gospodje tačas veliko bolj rabili kakor jo rabi sedanja vlada. (Pravo! na desni.)
Vidimo tedaj v dejanji in v resnici, da se je odsihmal na Kranjskem, odkar je prenehalo vsaj nekoliko tisto neznosljivo pritiskanje, pod katerim smo živeli poprej, narod približal narodu. Navedel bodem takoj izgled, da se kar z rokami lahko prime. Letos so bile v Rudolfovem, ki je za Ljubljano naj-veča občina, in katere kraj jaz zastopam, nove volitve v srenjsko zastopstvo; izid je bil ugoden. Potom mirnega kompromisa imajo po eni strani Slovenci večino v srenjskem svetovalstvu, po drugi strani so pa tudi Nemci popolnoma zastopani v ti korporaciji. Kdor bi bil povedal nam pred sedmimi leti, kdor bi bil verjel pred sedmimi leti, da je mogoče, da si bodo možje popolnoma odločni nasprotniki v politiki v političnih nazorih vsaj toliko prijenjali, da bodo skupaj vodili občinstvo, za katero se silno poganjajo, — govorim kot tak, ki dobro pozna razmere svoje domovine — tega, pravim, bi bili milovali kot sanjača, ali bi se mu bili smejali kakor prismojenemu človeku. Tako, gospoda moja, je s politično upravo v naši kronovini.
Ako poslanec g. Tomaščuk ravno za tak položaj ne najde nikoli dosti besedi, da napada politično upravo, da izpostavlja in graja nje načelnika in to v kronovini, ki se po dolgotrajnem najhujem narodnem prepiru vendar počasi pomiruje, potem vemo gospoda moja, kako opravičeno je zaničljivo posmehovanje, ki se razlega od one (leve) strani hiše, češ, da se je politika porazumljenja razbila. Mi pa v deželi, mislim da se gromadna večina prebivalstva v naši kronovini z mano zlaga, imamo drugačne nazore o načelih, katere mora pospešiti politična uprava, da se vresničijo, kakor je nje dolžnost. Fprav zarad tega, ker slovensko ljudstvo nikomur ne dela sile, uprav zarad tega, ker hrepeni po sapi in svitlobi za obstoj narodnosti, uprav, ker se stanovitno oklepa blagra, prospeha in prihodnosti Avstrije, uprav zarad tega, zagotovim vas gospoda moja bodemo mi Slovenci radostno pozdravili trenotje, v katerem ima priti zaželjeni mir med narodi v naše kraje, uprav zarad tega bodemo z radostjo pozdravili trenotja, v katerem se bodemo brez vsacega prepira v mirnem tekmovanji lotili kulturnega dolovanja.
Prav zarad tega pa mislim, da se pod Taaffe-jevim ministerstvom kronovina Kranjska in sicer pod sedanjo politično upravo bliža temu cilju, in sklepam s prisrčno željo — ker so namreč napadli načelnika politične uprave, češ, da ni objektiven, da ni pravičen, da ni dobrohoten dovolj do nemške manjšine na Kranjskem, — pravim pa jaz, da živo in globoko čutim, da naj doleti slovenske rojake na Štajarskem, Koroškem in na Primorskem,
katerih je mnogo po teh deželah, in ki se do sedaj pritožujejo po vsi pravici nad politično upravo, le majhen del tiste objektivnosti, tiste pravičnosti in tiste dobrohotnosti, s katero neovrgljivo postopa kranjska politična uprava dosihmal z nemško manjšino v deželi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. aprila. [Notranje dežele.
Peticijski odsek državnega zbora izročil je predlog, da bi se odpravili obe državni tiskarni na Dunaji in v Pragi, ker ste na škodo zasob-nim podjetnikom. Povod temu dala je prošnja tiskarjev v Pragi, ki zahtevajo odpravo tiskarne v Pragi pri c. kr. namestništvu in pa one e. kr. založništva šolskih knjig. Izročili so jo poslancu Kaizlu, ki je sostavil sledeči predlog: »Slavna zbornica naj sklene, da se peticija predloži vladi v pretres, ali bi ne bilo umestno, da se tiskarna pri namestništvu v Pragi popolnoma odpravi ter naj se dela, ki jih je do sedaj ona izvrševala, kakor tudi ona c. kr. založništva šolskih knjig razdele med druge tiskarne." Ravno tako peticijo vložili so Dunajski tiskarji proti konkurenci c. kr. državne tiskarne na Dunaji. O tej se je vladi stavil predlog, da naj prevdari, če bi ne bilo umestno, ko bi c. kr. državna tiskarna vse druge dela opustila in prepustila privatnim tiskarnam ter bi se pečala edino le s tiskom državnih vrednostnih papirjev, kteri se iz raznih razlogov ne morejo lahko privatnim tiskarnam v delo izročiti. Tožbe tiskarjev v tem smislu so popolnoma opravičene, če bodo pa vkljub temu uslišane, je drugo vprašanje. Najbrž da ne.
V osebi naučnega ministra nasprotniki ne bodo imeli omahljivega moža, kterega bi okoli prsta ovijali, kakor in kedar bi se jim zdelo. Minister Gautseh je v svojem prvem govoru pokazal, da se svoje naloge zaveda in da je kos vsakemu po zasluženji odgovor dati. Levičarski listi ne priznajo radi hvale komu iz nasprotnega tabora, a ministru Gautschu so jo vendar; zato so pa prav dobro zdelali nerodnega svojega poslanca dr. Fussa, ki je po svoji pruski nesramnosti ministru do tolikošnje slave pripomogel v trenutku, ko se tega nihče nadjal ni. Kar nas pa še prav veseli, je to, da je v avstrijskem državnem zboru avstrijski duh, kterega je prus-janstvo že dolgo časa zalezovalo in odrivati skušalo, tako sijajno potolkel svojega nasprotnika. Dr. Fuss je namreč rojen Prus iz pruske Slezije. če tudi sedaj avstrijski kruh je, je vendar v njem še mnogo več pruske ošabnosti, s ktero je svojega ministra prijemal, kakor pa avstrijskega domoljubja. Kako ga je minister spovedal, brali bote jutri, kedar objavimo ves govor po stenografičnem zapisniku. Se enkrat pa rečemo, da je jako veselo, da smo dobili naučnega ministra, kteremu je prava avstrijska vzgoja naše mladine pri srci. Taista namreč mora biti prvič verska, drugič pa domoljubna. Minister Gautseh je na to polje krenil. Bog daj, da bi ga tudi do dovršnosti obdelal, če nam bo mož tudi v narodnostnem oziru tako pravičen, kakor se je tii pokazal, potem smemo Slovenci z vso Avstrijo vred z njim zadovoljni biti.
Madjari in Nemci so na Moravskem v Brnu bratovščino pili na srečno bodočnost in skupne koristi. Nemško-narodno obrtniško društvo praznovalo je namreč god svojega ustanovljenja, kjer se tudi prusaških govorov ni manjkalo. Povabljen je bil tudi grof Zichy, predsednik ogerskega obrtnij-skega društva. Ta se je čez nekoliko časa dvignil v slavnostnem govoru, čez mero poveličaval nemško in madjarsko narodnost. Pravil je, da imajo Nemci in Madjari v Avstriji skupne interese, če prav so po ustavi ločeni. Le na prihodnost se nam je treba ozreti, pa bomo takoj videli, da je res, pravi grofovski pridigar, in nadaljuje: „Če tudi nisem Nemec, mi vendar za nemške koristi srce bije! Toda jaz nisem sam, ki tako misli, velika večina na Ogerskem je z menoj vred teh misli." Da je grof Zichy to le v dobri volji govoril, je pač razvidno, zakaj ravnanje Madjarov z Nemci na Ogerskam to zadosti potrduje. Poslanec Promber je pa takoj porabil prelepo priložnost, ter dvignil kozarec s penečim šampanjcem in rekel: „Brez zavidljivosti oziramo so mi Nemci na pridobitve, ki ste si jih v najnovejšem času Madjari priborili. Veseli nas vaš krepki razvoj, kajti Nemec ne poznii zatiranja drugih narodnosti (?!). Zato se pa na naše prijatelje onostran Litave v vsakem oziru zanašamo. Cesar potrebujemo, je sočutje Madjarov. Grof Zichy nam je madjarsko roko bratski ponudil, jaz mu sežem vanjo! Bog poživi krepko zvezo med Nemci in Madjari in ni je sile, ki bi jo oslabila!" Kdo vč, ali se je ljudem po Madjarskem kaj hudo kolcalo ali ne, ko so se Nemci in Madjari, oziroma ko sta se Promber in grof Zichy v Brnu objemala. Potresa nismo radi tega nikjer čutili.
Vnanje države.
Razprave med Berolinom in Vatikanom še vedno niso dognane, temveč se pridno nadaljujejo. Škof dr. Kopp je bil 29. marca več časa pri državnem
kanclarju. Kolikor je do sedaj od vsega prišlo v javnost, Rim še meDda ni prav nič dovolil v zahteve, ki jih je Bismark Vatikanu razodel. Popolnoma um-ljivo je toraj, da se ves nemški svet z veliko radovednostjo ozira na razprave v verski komisiji Bero-linske gospodske zbornice. Če je šlo vse po sreči, so se razprave Že včeraj dognale in so prišle v zbornico. Tukaj se nadjajo, da bode Rim nekoliko pri-jenjal, kar se tiče dolžnosti objavljevanja, sicer bi plenum gospodske zbornice ne mogel nič gotovega skleniti. Tako namreč se nadjajo liberalci in drugi Rimu nasprotni ljudje. Katoličani in centrum pa trdijo, da je ravno tukaj kaj prijenjati nemogoče, ako cerkev noče sama sebi pravic kratiti. Vsled tega je vozel med Berolinom in Vatikanom še bolj zavozlan, kakor je bil dosedaj. Pruski listi se pri tej priliki jeze nad Rimsko trmoglavostjo, zakaj da ne prijenja. Ko bi pa pomislili, da je trmoglavost le na nemški strani, bi si jezo in sitnosti lahko prihranili.
Gladstone je svoj načrt v angleškem parlamentu že objavil, po kterem misli Ircem zboljšati neznosni položaj. Pa kak vspeh je imel ž njim? Prav nobenega! Angleži so vsi od kraja mirno sedeli, tako prijatelji, kakor nasprotniki, kakor da bi jim bil Gladstone nekaj o Culukafrih razlagal. Jedino Parnelova stranka je načrt živahno pozdravila in Gladstonu burno ploskala. Iz tega je že razvidno, da kramarskim Angležem ni prav nič do tega, da bi tudi Irci svoje pravice in človeštva vredno življenje dobili. Ostali so pa zato tako ledeno-mrzli, ker že sedaj čutijo, da bode vsaki priboljšek, ki bi ga Irci dobili, njim, oziroma njihovemu kori-stolovju na škodo. Zato se bodo pa tudi Gladstonu in njegovim predlogom po možnosti vstavljali. Har-tington bo menda tisti junak, ki se bo nad Glad-stona spravil in mu nasprotoval. Tudi to Glad-stonovim nasprotnikom ni všeč, da Gladstone Ircem lasten parlaraet vstanoviti misli, in se je do sedaj že 70 Whigov in 40 radikalcev oglasilo, ki mislijo napravo lastnega irskega parlamenta pobijati.
Izvirni dopisi.
S Štajarskega, 81. marca. (Klic Slovenca!) Dolgo me že tišči na srcu cela sklada reči, težkih kakor mlinski kamen, ter me kot mora tlači; rad bi se jih toraj znebil. Pa kam drugam naj sklado teh reči zvalim, kakor v Vaš cenjeni časopis, ki ga že dolgo prebiram.
Vaše načelo je „vera" in ž njo kot sestri sklenjena ožja in širja domovina. Prav imate, da se sicer ojstro, a olikano poganjate „za vero, dom in cesarja", toraj ne tako, kakor Rusi divje kobilice s kolmi in ognjem; da, prav je, da v zadrego spravljate vse tiste čudne in divne „iste", kakor nihiliste, socijaliste, anarhiste, komuniste, ateiste in sploh vse, kar leze in hodi po dveh nogah k hudemu in otra-povati in pogubovati hoče človeško družbo in soci-jalno družinsko življenje.
A za naše ljudstvo v sedanjem času, zdi se mi, da je posebno dobro, da pišete tolikokrat o žganji in žganjepitji, tako, kakor je stari Rimljan Kato ponavljal svoj: »Ceterum autem censeo." Morala se je toraj ta važna stvar na višjem mestu v pretres jemati, če pa sedaj, ko deželni in državni stroj za izdelovanje postav zastran žganja kako postavo izdelati skuša, se ne bo dokaj dobrega vkrenilo, potem pa tudi ne vemo, kedaj se bode v tej reči na bolje obrnilo. Državni zbor je ravno v zadnjem dušku, predno se oddahne in svojo zimsko suknjo sleče, nekaj sklenil, bomo videli, če bo kaj praktičnega. A ne bo odveč, če bo časopis zmirom svojo usta odpiral in pognbonosni učinek te strupene pijače s hudimi izgledi dokazoval. Gutta cavat lauidem non bis.
Velika pregreha za naš mili narod slovenski je brezdvomno ona strastna zapravljivost. Kaj se je treba vedno zabavati, jesti in piti, in zraven zapravljati, dokler polna usta zabavo že nazaj silijo! Posnemajte Francoze, to štedljivo, a čudno ljudstvo, ali če hočete, makari same Žide. Če ne bi znali toliko štediti, ne bi bili ti sedanji denarni kralji svetil; Francozi pa imajo ravno zarad hranilnosti največ denarja v deželi, kakor je »Slovenec" oni dan povedal; res, da temu še drugi vzroki pripomorejo, kakor cvet obrtnije in bogata kupčija, a če bi zapravljali, bi tudi vse lahko pognali. Rusi vsako leto silo veliko denarja kujejo, pa imajo vendar manj denarja, kot Francozi, ker toliko vtaknejo leto za letom v svojo pijačo „vodky". Toliko naših premožnih posestnikov pride na kan t, njihova posestva pokupujejo med nami se naseljajoči Nemci in Židi. Mnogi so že tarnali in oni slaboglasni Mariborski profesor, ki se tolikokrat krohotu nad Slovenci, je pisal v Graško „Tagespošto" s škodoželjnostjo, da ! eno slovensko posestvo za drugim ua meji slovensko-
nemški prehaja v nemške roke. Sedaj pa poglejmo med seboj okrog sebe. Kolikokrat pa vidimo, da bi Slovenci postali bogati, imoviti, bodisi domž,, bodisi kot Slovenci na tujem? O, semtertje se pač rodi kak cel ali na polu Kalister, a le bela vrana je to med našim narodom.
Mislite li, da nič ne škoduje med nami tisto vedno koprnenje po zabavah, kratkočasih, »žegna-njih", veselih družbah, po židani volji? Pač, pač; zakaj zmirom in povsod mora biti glažek vina, — a žal! ne samo »glažek", ampak dokaj litrov, dokler marsikteri ne zaspi v časno, ali tudi v večno spanje. Bil sem na mnogih krajih po Nemškem, a tako pogostnega pijančevanja in hrepenenja po raz-košnosti nisem našel, kakor pri nas in po Hrvatskem. Marsikdo noče jenjati in ne spregledati, da če mu želodec nima dna, grto nima glave, oči ne poznajo meje, se mora prej ali pozneje toliko zapraviti, da domd, ostane le bleda stena, jokajoča se žena in stradajoči otročiči za zapečkom. To je strast, ki sama sebe in druge strahovito kaznuje. Sedaj spoznaš lahko:
„Zakaj ima Slovenec mošnjo tako slabo,
Da v pičlih letih, mescih — dneh — je vsa ob rabo?"
Zato namreč, ker mnogo druzih ljudstev mož se odloči in reče: do tukaj in ne dalje, toliko bom potrosil iu naj pride, kar hoče, ne krajcarja več; a Slovenec de: »Vse prodam kar imam, pa za sladko vince dam."
Kakor žejnemu jelenu hladen studenec in Časti-lakomnežu dim devetih poklonov dobro de, tako dobro dene, kakor se kaže, resno prizadevanje vlade in desnice spretnih mož stanu vseh stanov, kmetijstvu ga varovati pogina. Ako bo to rešenje za res-nobnejšega Nemca, bode tudi rešenje za lahkomiš-ljenega Slovenca? Ne vem, a Bog daj!
A še neka druga misel mi že dolgo šviga po glavi, kakor poredna muha poletni čas okoli spava-jočega, ne vem, če je že od dobrega ali hudega angelja, mislim željo, predlog, ali celo nek še nekako teman načrt, da bi se vsi najimovitejši možje sloveuski združili v kako praktično skupščino ali zadrugo pod prav spretnim načelništvom. Ta naj bi vse interese Slovencev glede premoženja družila, varovala in se za-nje potegovala, kakor velemogočna »alliance israelite" vse židovske interese zedinjuje in brani. V nekem smislu naj bi posestniki bili odvisni od nje, da se važno posestvo niti ne bi prodalo brez dovoljenja te skupščine, vsaj ne tujemu narodu. Naj bi pa ona poskrbela za kupce med narodom, ali se kako za onemogle potegnila. Nikar se mi naj ne ugovarja, da to mora vlada storiti; vlada ne more vsega in d& se tudi še kako drugače pomagati. Naj bi ta krasua, kakor se mi hoče dozdevati, vez vezala vse Slovence, makari ce\6 vse Jugoslovane. Vsaj se že sedaj čujejo glasovi, da za jugoslovanski les ni slovanskih trgovcev, ampak le povsod „nebodijihtreba" Židov. Zakaj se ne bi Slovani obudili?!
Kot začetek k takemu zedinjevanju bi smeli smat.-ati skrb za slovenske posojilnice, sedaj pod nekakim nadzorstvom g. Miha Vošnjaka v Celji.
Toda ne le v gmotnih rečeh bi bilo dobro zavarovanje našega, ampak tudi še v mnogem drugem. Slovenci in Slovani se moramo kedaj emancipirati sodeb, mnenj, nazorov inozemcev, osobito med nami in nad nami po gospodovanju hrepenečih Nemcev. Zakaj neki imamo tolikokrat nazore pravih prenapet-nežev? Zato, ker potrpežljivo papir tujega tiska nam jih tolikrat ponuja, da se jih slednjič privadimo in kot svoje v dušno vednost in skušnjo sprejmemo. Tako postanemo pa čestokrat pravi krivogledniki ali škiljavci samih sebe in še druzih svojih zraven nas. čul sem že na gimnaziji, da vso zgodovino praveka iztočnih narodov gledamo le z grškimi očmi; enako tuje, še celo domače dogodke gledamo in obsojujemo po tujih očalih ali očeh. Toda čas je že pri nas iz-bacevati ta kopita, izpodkopavati ta očala in se postaviti na lastne noge svoje slovanske pravične sodbe. Izjavil jo Nemec, da smo Slovenci na pol civilizirani in da so Rusi barbari, in glej vsi Evropejci so v dolgi vrsti let drug za drugim v tisti rog trobili, muogi izmed nas — oj sramota! — niso več hotli biti »divji" in so se porenegatili, sami sebe in svojo kri zaničevali.
A Slovenci nikar ne mislimo, da je vse tako, kakor oni mislijo in uče. Ne vse, kar se sveti, je zlato. Tudi Bismark, dasi orjak, spet ni vse to, kar se mu prilega. Komaj je ranjki Gorčakov spregovoril besedo o Francozih, že so se mu hlače tresle i in je na Dunaj priromal pomoči iščeč. Glejte, kako
išče zaveznikov, če bi jih Rusi tako iskali, bi gotovo obče kot najboljši znana ruska diplomacija jih še več dobila. Socijalistov vendar ne zml okrotiti, cerkvena razprtija in podrtija je hujši nego kedaj. Nemško cesarstvo je sozidal, a začetna misel še ni bila po njem sprožena, ampak po Bavarcih. Vojskina država je bila Prusija že prej in pomnoženje vojakov je le skrb za obstanek. Se je obrtnija pod njim povzdignila, nova kupčija odprla, je on nemške učenjake rodil? Kaj pa potem ostane še tako hvalisa-nega za Bismarka? Mi se moramo kedaj odvaditi za visoko in veliko smatrati, kar Bismark reče in tujci govore: mi se moramo emancipirati tujih nazorov. Ako nas Nemci na zadnje imenujejo in zamorca prej ljubijo kakor Slovenca in ako po naklučji vendar kaj lepega in divnega pri nas zapazijo, jim je to le nepriličen primerljej, ki nima nobenega pomena. Toraj si pa sami bistrimo um in delajmo sodbe o Slovencih. Ne sramujmo se s svojim postopanjem in zastopanjem svojih nazorov v javnosti. Da, postavimo se!
Ego autemcenses: Slovani smo premehki, smo preprizanašljivi, se le preradi uklanjamo! Tirjajmo v enomer svoje pravice, božje in človeške; ohranimo narod, deželo; zedinjajmo jo sosebno s Trstom, Gorico in Primorjem. Nemci celo tirjajo, da česko-nemška naj se zedini, kar bi bilo delitev in v pogubo dežele; če pa nasprotno, ali mar li bi ne bilo v interesu Avstrije in države, če bi mi tirjali, da naj Lahi nam dajo svoj beneško-slovenski kraj nazaj tje do Vidma, kjer se je čudno meja potegnila v nesrečnem letu 1866 in naj rajši Avstrija odstopi za toliko od tirolske ali kake druge laške meje. Ali je mar bolje, da redimo laškega gada na svojih prsih mesto slovenske plodonosne ovčice? Naše zedinjenje ne bi bilo nikomur na škodo, pač pa državi v gotov dobiček.
Med tem, ko skrbimo za krepčanje naroda, nikar ne pozabimo na izolikanje in izbistrenje duha. Kar zaspala je misel na slovensko universiteto, odkar so naprednjaki (?) se izjavili, da smo še nesposobni. Oj vi strici prečudni! Naši učenjaki krasijo največa učilišča okrog med tujci in ne bi bili za dom za nič? Le pokaži katedro, kjer rumenjaki cveto in vsaka učanost in praktičnost se bo kot solnce prikazala. In če pa že res niste za vseučilišče za nič, pa poskušajte vsaj s tako potrebno juridično in filo-sofično fakulteto, vsaj jo je celo peščica Lahov in Lahonov za Trst vlani tirjala. Tako bo naša nade-polna mladost se manj spridila; več naučila. Vsa ljudstva v Cislajtaniji imajo že svojo, bomo li mi Slovenci v Avstriji zmirom le zavržek, v posmeh vsem sosedom? A kako hočemo kaj dobiti, ki tako lepo in zadovoljno molčimo, kakor bi vsega zadosti imeli.
O koliko bi bilo še o druzih rečeh, n. pr. oobrtniji, šoli, govoriti, pa če se zmirom ne kriči, ne prosi, ne trka, ne išče, pa nič ni. Naj le toliko še omenim, da kakor so nektere šole nemške sedaj, morajo dijaki v njih vzrasti brez vere in značaja, sebi v zagonetko, drugim v strah in škodo.
To je glas — naj bo krik, — preljubi mili narod moj! Ne bo ti v zlo, če čuješ glas zvestega in ljubijočega sinu.	Dr. Branirod.
Domače novice.
(Poslanec Raič.) Z Dunaja se nam 1. t. m. piše: Bolezen državnega poslanca Raiča se je po-hujšala; včeraj spravili so ga tovariši v glavno bolnišnico v Alzerskih ulicah, kjer so mu odločili v I. razredu, 25. oddelku sobico štev. 4 za stanovanje. Pravijo, da se ga utegne lotiti vročinska bolezen, ker se mu že zdaj večkrat primeri, da daje zmešane odgovore.
(Slovensko gledališče.) Poslednja predstava pred Velikonočjo bode v nedeljo 4. t. m. Da si narodnjaki zopet enkrat ogrejejo srca na jedrnati domači besedi in gredo z našimi igralci na gorenjsko str.in ter raz odra vidijo običaje korenjaških naših Gorenjcev, predstavljala se bode najboljši za slovenski oder prirejen ljudski igrokaz v 4 dejanjih ,Ukrotena trmoglavost". Kdor se le količkaj zanimiva za slovensko našo Talijo, na ne zilbi ta večer priti v gledališče.
(Kreditno društvo) kranjske hranilnice ima v torek 6. aprila ob 3. uri popolddne svoj XI. letni shod. Na dnevnem redu mu je: 1. Odborovo sporočilo o delovanji leta 1885. 2. Sporočilo pregledo
valnega odseka računov. 3. Volitev 4 odbornikov, ki jim je doba potekla, pa se zopet lahko volijo. So to gg. Albin Ahčin, Ivan Mat jan, Rajmund Rauzinger in H. V. Wencel. 4. Izvolitev revizijskega odseka za 1.1886, obstoječega iz treh članov kreditnega zavoda, ki niso v upravnemu odboru. 5. Posamični nasveti.
(Umrl je) včeraj dopoludne g. Andrej Geiger, jurist tretjeletnik.
(Dijakom) srednješolcem je strogo prepovedano pristopati h kakoršnim koli društvom ali pa med saboj društva snovati, in se je deželni šolski oblasti dotični ministerski odlok od 27. oktobra 1873 zopet ponovil z opombo, da naj najojstreje postopa s takimi dijaki, ki bi temu odloku nasproti delali in društva med sabo snovali.
(Bodite previdni), Slovenci, kedar ste na tujih tleh, ter se vam slinkajo ljudje, kterih ne poznate, sicer se vam bo tako ali pa še hujše godilo, kakor se je primerilo Antonu Mlinarju, plavcu iz Gorenjskega doma, ki je šel nedavno v Zagreb na „lepši", kakor Cehi pravijo, ako se gre kdo zabavat. Kmalo je našel prav prijaznega gospoda, ki se mu je ponudil, da, če ga veseli, mu prav rad mesto razkaže, kar je bilo Ml in ar j u, to se veda, jako všeč. Prijaznost tega „dobrega človeka" je bila konečno, ko sta ga z Mlinarjem že nekaj litrov stisnila in se je „dobri gospod" pri tej priliki prepričal, da ima Mlinar precej rejenega „mačka" s seboj v telovniku, že tolika, da mu je celo stanovanje in posteljo za prenočišče ponudil, češ, da ne bo Mlinar po nepotrebnem denarja za posteljo v gostilni venkaj metal. Kaj je bilo pač Mlinarju bolj všeč, kakor ravno to, ker so se tudi njemu na vso moč smilili tisti krajcarji, ki bi jih bil moral dati za pošteno posteljo. Zato je šel rajši s ,prijateljem" spat. Kdo pa vam dostojno narisa obraz, ki ga je Mlinar drugo jutro naredil, ko je zbudivši se „pri-jatelja" in svojo listnico s 86 goldinarji pogrešil. Prepozno je bilo kesanje! Zvedel je, da je prenočil pri človeku, ki je rekel, da mu jeHenrikBauer ime in da je velikošolec iz Reke dom&, kar pa izvestno ni bilo prav nič res. Redarstvo ga išče.
(O groflnji Chambord.) Danes je poslednji dan, da je truplo preblage ranjce razpostavljeno, da verni, kterim je ranjca obilno dobrega storila, večnega sodnika milosti zanj prosijo. Verni pa blagi ranjci svojo ljubezen in spoštovanje tudi še na drug način ska-zujejo. Z venci namreč okrašajo črno sobo, kjer ranjka do jutri počiva. Tudi polkovnik c. kr. peš-polka, ki je v Gorici v garniziji, poklonil ji je v polkovem imenu venec, kot sorodnici naše cesarske rodovine. Obilno vencev pripravljajo ji pa še razna katoliška društva za jutri, da bodo njeno poslednje počivališče na Kostanjevici z njimi okrasili. Zupan dr. Maurovič povabil je Goričane, da naj za pogrebni sprevod hiše primerno ozaljšajo, kar se bo izvestno tudi zgodilo.
Zahvala.
Slavni odbor „Matice Slovenske" v Ljubljani blagovolil je podariti tukajšnji ljudski šoli 37 knjig raznega zapopadka. Za ta blagi dar se podpisana slavnemu odboru najtopleje zahvaljujeta: „Bog sto-terno povrni!"
Vinica, 31. marca 1886.
Juri Konig,
preds. krajn. šolskega sveta.
Franc Ks. Trošt,
nadučitelj.
Telegrami.
Sofija, 1. aprila. Veliki vezir je bolgarskemu knezu telegrafično svetoval, da naj sprejme spremenjeno pogodbo.
Carigrad, 2. aprila. Bolgarski knez je na turški telegram odgovoril, da nikakor ne sprejme spremenjeno pogodbe, na kar so se Turki posvetovali in so sklenili, da naj Gad-banu efendiju takoj o polunoči telegrafično ukaže iz Filipopelja v Sofijo odpotovati.
Sofija, 2. aprila. Da je bolgarski knez res prav kategorično odbil turško brzojavno ponudbo, se potrjuje. Sploh se sodi, da če bi se velesile na to ne ozirale in bi protokol brez kneza Aleksandra podpisale, bo on temu ugovarjal in bo manifest na bolgarski narod izdal.
Bruselj, 2. aprila. Povsod se je zopet mir napravil. Delavci so že ali pa bodo vsak čas zopet za delo prijeli.
Pariz, 1. aprila. Freyeinnet se je v budgetni komisiji izjavil, da sprejme posojilo 900 milijonov. Temu je prikimalo tudi vseh ostalih 24 članov komisije.
Buenos Ayres, 1. Vladni vojaki in uporniki so se sprejeli in so uporniki zmagali.
Umrli so:
31. marca. Franca Žitnik, posestnikova hči, 1 mesec, Ilovea št. 9, driska. — Marija Kikel, delavka, 18 let, Ilovea št. 3t>, jetika.
T u j c i.
31. marca.
Pri Maliču: Luntzer, Faber, Helauer, Reicli in Klein, trgovci, z Dunaja. — Rudolf Kolin, trgovce, iz Prage. — Baron Rechbach, c. k. vpok. polkovnik, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Božidar Hiver, zasebnik, iz Berolina. — Ed. Jungbiindol, zasebnik, iz Niirnberga. — Riliard Mayer, bankir, s soprogo in sinom, z Dunaja. — Fassel, Ulrich in Liemot, trgovoi, z Dunaja. — Janoz Čarman, zasebnik, s soprogo, iz Lvova. — Julij Puttervvek, o. k. goneral-major, iz. Celovca. — Janez Bianehi, trgovec, iz Reke. — A. Hudovernig, zasobnik, iz Bleda.
Pri Bavarskem dvoru: Amalija Kraps, zasebnica, iz
Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: Kari Simič, železn. uradnik, z družino, z Dunaja. — Samuel Schwarz, trgovec, iz Budapešte. — Adolf Fusek, trg. pot., iz Weisskirehena. — Frane Zaje, posestnik, iz Logatca. — Josip Flaiban, zasebnik, iz Vidma n. L.
Vremensko sporočilo.
d d O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celzija			
1.	7. u. zjut. 2. u. poj). 9.u. zvee.	74300 742.78 746 00	+ 2-4 +17-6 + 9-8	si. svz. si. svz. si. pz.	jasno jasno jasno	000
Jasno; zvečer zarija. Srednja temperatura gorkote 9-9° C., za 2-5° pod normalom.
Jdunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. aprila
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)		84	gl. 90 kr
Sreberna ,, 5% „ 100 „	(s 16% davka)	84	. 03 „
1% avstr. zlata renta, davka Papirna renta, davka prosta	prosta	114	35 „
		101	. 70 r
Akcije avstr.-ogerske banke		875	„ — „.
Kreditne akcije	. . .	299	—
London . . . .		125	„ 85 „
Srebro		_	
Francoski napoleond. .		9	" 99'/, * 94 ,
Ces. cekini . . . .	.	5	
Nemške marke		61	- 70 „
T _ J	1:	_ J__t ----Trtei*.
liiUAjaiUlj iii uuguivtui fJGUllia U VOJ voiiv.
V ..Katoliški Bukvami" v Ljubljani je
dobiti:
DUHOVNO
PASTIRSTYO.
Slovenskim bogoslovcem in mašnikom
spisal	(9)
Anton 55u.jja.ncii;,
profesor pastirstva.
I.	del (oseba pastir jeva, liomiletika, katchctika)
stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del (splošnja liturgilca, ljudske pobošnosti, brevijar, sv. maša) veljii 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
III.	del (sv. zakramenti) velja 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr.
IV.	del (zakramentali, duhovno vladanje, pisarniška opravila) stane 60 kr., po pošti 65 kr.
Cena celi knjigi 3 gld. 80 kr.
tOOOOOOOOOOOOOOOOO*
Proti kašlju in hripavosti
so
Antikatai-rhalične salicylne pastile
najboljši pripomoček. One so najvspešneji sredstvo vbra-niti se davioi-diftoritiki, proti vsim pljučnim, prsnim in vratnim boleznim; neobhodno potrebne za vsacega pevca ali govornika; posebno pa za ves p. n. učiteljski stan, kojetnu čil in sonoren glas najbolje služi. — Ena škatljiea 20 krajcarjev. Gumasti bonboni .... 1 škatljiea 10 kr. Pastile iz sladovega cvetu „ 10 „ Pastile iz sladkega lesa . „ 10 „ Salmijakove pastile ... „ 10 „ dobivajo so vedno sveže
v lekarni Piccolija, „Pri angelju",
v Ljubljani na Dunajski cesti (5)
in se naročila po pošti proti povzetju takoj izvršujejo.
Eoooooooooooooooo<