8p#đf zlone fn s bboitamenfco Leto LXXVM St. 69 Ljubljana, Cena 50 cent. UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINLJEVA ULICA 5 IZKLJUČNO ZASTUPSTVO za oglase tz Kraljevine Italije tn inozemstva Ima UNION F PUBBIJC1TA ITA LIANA S. A-, MILANO TELEFON: 31-22. 31-23. 31-24, 31-29 tn 31- Racunl pri postno čekovnem zavodu: Ljubljana stev. 10-351 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesećn a naročnina 10.— Lir, za Inozemstvo 15.20 Llr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO. f jattro ravi nenrche affondate i quindici navi da guerra e da trasporto danneggiatc — velivoli abbattuti U ~-*irtler Generale đelle Forze Arma- te c . . inica Ln data dl 24 maržo U se-guente bollettino di guerra n. 661: Nei combattimenti aero-navali annun-ciati nel bollettino dl ieri ri&uitano sicura-mente affondati, ciall'aztone dei nostn velivoli »iiuranti, un incrociatore, un'untta dl tlpo imprecisato. un pirosrafo dj 10-000 tonneliate: dannegg ati tre altri incrocia-fori. un cacciatorpedtniere e tre piro«*cafi. Nello scontro seguito nel Golfo Sirtlco le no«*tre forze navali rolpivano sirura-mente un Incrociatore e due cacciatorpe-dinicre. Altra nntta nemira ven Iva silurata dm un no stro »ommergibile aU'agguato. Reparti dell'aviazione tedenca hanno pure raggiunto e bom barda t o a plft ripreae U convogiio colando a picco un p ro*»cafo e danneggiandone altri due. In duelli aerei nel cicio del Medlterraneo centrale, ta caccia tedesca ha abbattuto due »Spitfire«. Tre nostri aero-sllurantl non hanno fat-to r turno aile ha si. Nel .viediterraneo ortentaie, nostri velivoli hanno attaccato aJ crepuscolo di teli, u na formazione navale inglese verosi- milmentc su Ha rotta di rttorno dal teatro delia battaglia, mettendo a segno due ai-luri hu di un incrociatore di medio ton-neilaggio e un siluro mi di un grosao caccia to rpediniere, Bombardieri neralei aono stati vigorosa-mente a tla cea ti nel clelo di Martu oba da squadngiie di n ostre caccia, che, sen za pe rdite ahbattevano in fiamme cinque »Currtss« e mol ti altri ne mit rajrlia vario, ln šesto apparerchlo inglese p reci pitava coipito dali artigiieria contraerea germa-nica. Štiri sovražne ladle potopljene Nadaljnjih petnajst vojnih in prevoznih lađi] poškodovanih — Os letal sestreljenih Glavni stnn ItaTianskrh Oboroženih Sil je objavil 24. marca naslednje 661. vojno poročilo: V tetalsko-pomor^kih bojih, o kateri Je Ifla eovora v včerajšnjem uradnem poro- '.i «o nava torpedna letala eotovo poto-p*la 1 križarko n^ko edin'cn nedoločenega tipa in 10.Of0-ton^ko ladjo poškodovala pa m trj druge križarke 1 rušilec in tri par-nke V spopada ki ie sledil v zalivu Slrte So naše pomorske sil»» eotovo zadele 1 križa rko in 2 m^i'ra Neka drugo sovražno edin;ro |e zadela s torpedom naša pod- mornira. P ?f]*>'\ nem«ke?a letalstva fo tud: dosegli in ponovno bombardirali sovražni kon- voj ter potopili 1 parnik, dva druga pa poškodovali. V spopadih v zraka nad sredn.fm Sredozemljem so nemškj lovci sestrelili dve etali tipa Spitfire Tri naša torpedna letala se n so vrnila na oporišča. V vzhodnem Sredozemlja so naša letala napadla včeraj rano aneleški pomorski od-ie'ek brfkone na povratku iz boja. In zadela 7 dvema torpedoma križarko srednje tona*e. z enim torpedom pa večj; rušilee Oddelki naših lovcev so silovito napadli sovražne bnmhmke v zraku nad M 3 rt ur m j n brez lastn'h ireub sestrelili v plamen'h j 5 letal tipa Curtiss več družin pa «o oh-| vtreMeval* « «tro*nlrami Šesto angleško le-ta'o ie treščilo na tla zadeto od nemškega * protiletalskega topništva. Podrobnosti o spopadu S sistematično akcijo torpedaJh letal in vojnega brodc vja je preprečena sovražna plovba Z r>nerflcw>teffs Dr>d*očia 25 marca &. x- ! < konvni ne p'tieio več p° poti od G h-a'tana ns Malto vfc mi Sni sle pre''v V zadn'cm ča«t» so pričel* n'uti r*roti Mal * hi DCiutAlti ,f»k no vzhMiem Sredo-zem-sicm mo-iu Za'o»*e an^e^Jeth vo»n;h po "rtS'rin na Srednjem vzhodu in ob Sredrv J>!uKem mo^Tu se k^ncentrTS »o v luvah B-5*«-!. ^»e/u Port Siidu in A'^s^mlnji. B'^"i p^hi'a t;a tz An--';ie m Z^imi'-nih r'""iv At'flnt«.|cem mmi Ip okmp R*a do:r»^; pred\ čerai;niccs dne pa prča-*o. v kak'n-m vtaniu nr-ha*^'«-. sovražni konvoji v Valletto na M»lt; 2.C noif>\no je bi'o rečrn«. da uno'e'ka admiralttef* ne rvca rc; r>"«.*o'm-t.k^i kn7ar;eni* no Sredozemskem moT'u č" ne nss«tanrio do^ čene vremcvsfcc rA-^,;?ć'nc k' m-injo Intervencije italijanskih :n nemšJ;ih letalskih A Predvčeni »^n i*m :e ve' na SredrvjemUrem *T,.r^-'u m tam vrtfr ki ie iwvH non^kr^J biM~>m» 70 do 10O km na uro Razgled e oil zc'o otežen ?n popoIHne so se d*"' '' k e Tiradi ffoste me^V še r>->s.'ib^ile Moeie ie ■Bnn valma'o Tako neugodno vreme ie an^^'ka adm:ra'*teta tinl* predvideva*« in je sle vsa Hi izT-ab:t- »a da b: spravila iz e -r»V-h 'i'k na Malto no^e zaloge vojnih notrebščm. Na pot se ie mtnrivll fcappn*1 le* 0* ?e 5či*"To 5 k-i?irk in mn k-m^i opazi'a neka o^na Tv^mor-nica nlafffi ra^-'erl<-«r\-j|l-č?o 5c3*i~n*trw T."*afa M K b:la m«Mn s-c^ dv;**n:,i 7 !ad*i rr*\i h; r'cn| pe ptvN do-T.—~-t: vo;e n.i'rvrtf ker h* r>" mortN ni-^-t^. t: n*» vzA'a,rw'anem tt>^*tu T^ko ie b;!-» se j>^-.-Sei rr»-wxr>'e p—.dvč***-ii;m dosegi *z-tj>.j-.-. v^':lf «n va?ne tiSTvb0 TWfi če ?e n:so iK"*»ni de^illt'*«^ ip rs-dor^n' p#v^j»t-V;. se !*-bV-o r«»če da ;*» h;ts t1^' :«»on-<^':;i ;tT,:">n«tl:;ri pomor^k^ s.il v ^:-*;V'-— 7->':^-u no«ebneCa r*^-^er»a O"*©-rarMe co dos*"1* via^'^c o> nr^k' na*^«do»v c»'» ca'-M^np its*:isn«Jc:b tr^v^H^-s ie#nl na so—1 "-"i; k'"'n^-r^t t »t o i»*Hlrt n«"^da itali-Jar>«•>-• h pomor*Vb fllMtmfefl4! lH, V r^-^>'l^lr* ie n^k^i P<-}-1 -I-i 1 *■ - —~ry • V pod tV?*-«1' *«t vn»r) fcg'»e#*oi ^\ >ne^"? kre->'1o s svr- :h nr*r*-*~r' xw"-*,; fc»»p» o*m mimo ^ne ita-l;ianskih vo-i-i*« 4 = ; V -1 - - H fo.^-r^.-lt-i :fj le-t^l se ,e rr-:'e' ko se :e i*fl';*«ris.Wo vo*no K*^ov (Jcr**e s^^^d^n 7 več'o tVit^'no sovrazp'b YT-;-:V» *:' V* te »»•»■l'tO^i V-pvoi v» ner«'Ve le*-»T*-Ve sr^e s^no p^„Kfl^:^,t. l^t«ii;?č* ns M"'t; in odvnj'e na^ie ca1^ *wrpS v»m"V« K/>imq la cr> n^-^^'" Mi'»o v lc-*,,V Vi r^es'edV'h tgVn rlfl se r*H t»m n; »PlAl dvi«to«t- n^Se B^ d" S; ri4":t^o Vr>n«-oi T <•*-»'• "-a v M-,' Fa**l Ts Wn^T;J' CTt^*i- i" MrrflVt-V> b:,s N■ a#i lc*^***^/^ n«^'V S ar^^tniv k; vo Mh vedno znova bomb rd' ra'i V - - * - n M-Pev ps lf z;»**^s* ho ^1 n^Vs' :t*sv o operac;iab ;»a1;ian*V:h trr-^^-i b 'e*^' Ko s*on *rr\-r*7nn brrvlf^vic ie t«d ;e mati e<«V«dri1ia ^e-•ta vi j ena iz treh letal leteda baž v viSni 250 metrov Cim sjo nas rjpazili z voin'h ladij ki so plule v b,;?;ni toA'om*h narnikov. so pričel' takoj s»puščati umetno mes'o da bi nam zastrli razgled Pri prvem napadu ie bil žarom1 oflen* iz sovražn-h haterii vredno Intenziven Takoj smo spoznali da bi b^l na^ad usoden za nas in da ne h' m> fil' do<^ć' n'kakeaa pozitivpeoa rtzar'tata. Zarad1 tega »e e^kadrilja poskusila dru 'adio Tudi druoi tr^rpedo je par n:k zadel in ladia se je zače'a na«'o naifi-bati na stran in se potav'iati Dve boini ^adj* «e ncrntidno nrribMžali. da bi 11 p> m-irtaT: Tret*e letajo b* bilo morajo napasti neki dri*'*! r»am;V v kopvoHj. k* ga v onem trenutku n* še*tila nobena voina ladia Prav v trenutku n*. ko so z 1etaTa sioeo Ml torpedo se je nenad^-ma po*avi1a neka voina ladia mod parnikom in letalom. Tcmedo ie me*to parnika zadH v^>;^o odio, ki se te kmabi nato potonila Tako sta bria nn treh na*>sdih nrve eskadrili« Hali-:ar>'.V:b t»^»rr^rln'b letal, k* so se razvi T i v pičTh 15 minutah, potopljeni dve sovražni la-iji. Letalske operac;ie proti sovražnemu kon-voiu oa so se odporno nadalievale Proti konvoiu sr ie pormalo «e več rskadrili N*r-pedn;h letal in uspe'^ jim je r*rodret* skozi me;t; al* hudo po*ko don-ati se druge vojne ladje in tovorne par-n:ke. V borbo 90 posegle tudi nemške letalske sile, ki so z bombama prizadejale sovražniku še nadaljnje izgube. Nemška letala so se pri teh operacijah poslužila najtežjin bomb 4 križarke, 1 rušilec, 1 tovorna ladja potopljene Z operacijskega področja, 25. marca, a Skupine torpedirah letal z nekega sredozemskega oporišča so v veLkl meri sodelovale pri letalski m pomorski bitki 22. t. m., v kateri so bile sovražniku prUsadeja-ne nove hule izgube Doslej ugotovljeni rezultati te b'.tke so bdi naslednji: S lorpedi so bile zadete ena težka kri-žarka, dve lažji križarki, ena križarka ne-dognanega razreda, en rušilec in ena tovorna ladja srednje tonaže. Neugodne vremenske prilike in vznemirjeno morje so onemogoč.le, da bi se do kraja dognali uspehi, ki so j h dosegla torpedna letala. Potek njihovih operacij pa je bil naslednji: V nedeljo zjutraj je nekaj torpelnih letal, ki so bila na izvidrkškem poletu, opazilo na srednjem Sredozemskem morju velik sovražni konvoj, v katerem je bilo več tovornih ladij in ki ga je spremljalo nekaj vojnih ladij. Kljub silnemu protiletalskemu ognju so se letala takoj pognala proti križaj ki na čelu formacije in jo zadela z dvema torpedoma. Na ladji je na- stal velik po? žarka se je potepila. H krat u je ne*v_ _^rpedno letalo napadlo drugo vojno ladjo, katere razreda nI bJo mogoče ugotoviti. Ladja je plula na desnem krilu formacije. Tudi ta ladja je bila zadeta. Baterije in »trojnlce na njej so obmolkn'le in ladja se je močno nagnila na stran. Na njenem krovu je lzbnihniJ požar. Proti poldnevu so nove skupine torped-ruh letal znova napadle konvej. Prodrle so skozi protiletalski ogenj in neko letalo, ki se je približalo formaciji z leve strani je sprožilo svoj torpedo proti 8.000-tonski križarki, ki je bila prizadeta. Ob istem času je drugo torpedno letalo napadlo lažjo križarko na čelu konvoja tn jo zadelo v sredo. Tretje torpelno letalo, ki je napadlo konvoj z desne strani, pa je zadelo v krmo tovorno ladjo srednje tonaže. Četrto letalo je med tem opazilo križarko, ki je obstala sredi morja in ki jo je ščitil neki rus lec. Letalo se je pognalo proti križarki in jo se enkrat torpediralo. Angleške postojanke v Sredozemlja so že znatno oslabljene Monakovo, 25. m a-ca s. Novi uspehi osi v borbi proti britansktmu konvoju na Sre dozemskem morju so vzbudili veliko pozor nost v tukajšn i javnosti. Listi v svojih člankih naglasajo. da letalske in ponora* e sile Italije in Nemci je sedaj že docela kontrolirajo pot od Aleksandrije do Malte. Novi udarci, ki »o bili prizadejani bn taru: ke m u konvoju, beleži rimski poroceva lec tukajšnjih ^Miinchener Neuste Nach-richten«, kažejo, da ac posto anke Angležev na Sredozemskem morju izredno oslabele. Obupni naperi Angležev, da bi a kakim konvojem dosegb Malto, pa čeprav h: se moral izposta'ljatj najhujši nevarnosti dokazujejo kako so *c usodno izčrpale vse nekcč ogromne rezerve m al takega oporišča. Kar se tiče podmjmiSke vojne na Sre-d^emskem morju. opozaTja »Vblkischei Beoba^V.er« da so oogo i za podm orni* k* rperacije no Sredozemskem morju povaen-drueačnl kakor na Atlantiku Oled* ia kratke azdalje Imalo orvažne letaiake ai te mnjgo več n.ožn.isti za ovoje operacij« v zaščito britanskih konvojev In hkratu m-lahko poclužujejo tudi man Sih ln brzih zaščitnih ladij, ki silijo osne podmoniico, da operirajo zelo pre\ddno ln naglo. N1*-hove operacije pa so ne glede na to, da je tonaža r otopljenih sovražnih ladij mnog J manjša kakor pri operacijah na oceanih, pri vsem tem Izredno uspešne, ker predstavlja ne Sredozemskem morju potopljeno sovražno vojno brodovje za sovražnikn samega ' elativno veliko vrednost, če se po misli, da so Angleži pripeljali vojne potrebščine, ki so bile iia Sredozemskem morju potopljene, 11.000 milj daleč. Nove omejitve ▼ Angliji radi pomanjkanja prevoznik ladij Ženeva 25 marca. s. C.eradje oazun podmornic na Atlantskem oceanu proti prometnim zvezam med Veliko Britanijo to Zedinieni..>■ državam, ao povzročile, da je pričelo primanjkovat, prevoznih ladij, tak da je bile londonska *iada prisiljena odrediti nove omejitve. Veatl lz Londona, kaa> jo. da bo ar.sleSka "lada v kratkem prisil ena raclonitatl konzum tobaka in pov* čatl cene v trgovini na drobno tako, ia bo mogoče tudi na ta način ia nadalje omejiti konzum 1 »Journal de Geneve« beleži v poročilu »z Londona vznemirjen ie, ki je nastalo v angleški prestolnici spričo napovedi o bližnjem nadaljnjem razvoju vojne. V trenutku, ko se mora združiti ves angleSki naro*, da bo premagal eneji izmed najbolj dramatičnih in na'nevarnejših trenutkov v svoji zgodovini, se vodilni krogi v Londonu obračajo na prebivalstvo, naj poskrbi, da se ne bDclo ponovili podobni incidenti kakor z >Daily Mirorjem* in ne debate, kakor so nasrtale v zadevi Kaseva. ki bi pričale, da v javnem mnenu Velike Britanije v takih trenutkih ne vlada potrebna popolna sloga. 13 ladij potopljenih pred ameriško obalo Nov uspeh nemških podmornic — Na vzhodni fronti odbiti sovražni napadi — Uspešne letalske akcije Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. marca. Vrhovno poveljn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na polotoka Kerčn so bili odbit] slabej-š\. na doneskom področju pa močnejši napadi sovražn ka. Tudi na ostali vzhodni fronti so prinesli napadalni in obrambni bojj nadaljnje aspehe. Na morju južno od Sevastopolja so potopila bojna letala s torpednimi zadetki trgovsko ladjo s 5000 br. rcg. tonami in so unič la v nekem pristanišča kavkaske obale 1 podmornico Dve nadaljnji podmornici sta bili zadeti t bombami. V severni Afriki Je izgubil sovražnik pr poizkusa napada na neko letališče v Cire-naiki 5 letal, ki lih le sestrelila lovska in protrletalska obramba. Kakor je bilo objavljeno ip s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice pred ameriško obalo 13 sovražn kovih trgovskih ladij s 80.300 br reg tonami, med njimi 7 velik h petrolejskih ladij Nadalnja petrolejska ladja z 11.000 br reg tonami te bila s torpedom tako močno poškodovana, da se more računati z njeno potopitvijo. Tudi na Sredozemskem morja so bile prizadete nasprotniku hude Izgube. V sodelovanja z ital1 janskimt letalskimi ln pomorskimi bojnimi silami se je posrečilo nemškem n letalskemu orožju razbiti konvoj, ki je plul proti Malti Pri tem so nem tka letala sama potop 1 a trt trgovske ladje s približno IS.000 br reg tonami in hude poškodovala tri nadaljnje trgovske ladje, eno križarko »n en rušilec. V boja proti anjrle&kemn otočja so potopila letala podnevi v pristanišča N>» Ha ven trgovsko ladjo s 3000 br reg. tonami fn so uspešno obmetavala z bombam: skladišča municije in pogonskih sredstev tega oporišča bm'h čolnov. t'spešn: ponoćni napadi bojnih letal so bili usmerjeni proti vojaškim ciljem obmorskih mest Dover in Portland. K uspehu pred ameriško obalo Je v veliki meri pripomogla podmornica pod poveljstvom poročnika Mohra. Berlin. 25. marca. s. Tz vojaškega vira se je izvedelo, da so biLi v ponedeljek v Donečki kotlini uspešno odbit; novi sovražni napadi. Nemške čete. ki so jih na nekaterih točkah podpirale tudi rumunske oborožene sile, so z velikim uspehom preprečile napadajočemu sovražn ku sleherni uspeh in pri lokalnih operacijah so celo zavzele nekaj ozemlja. Tudi vzhodno od Harkova je prišlo do hudih borb. Nemške letalske s:le so posegle v te borbe in so prizadejale sovražniku ogromne izgube. Med drugim je bilo un čenih nad 50 motornih vozil in razdejanih je bilo več baterij protiletalskega in drugega topništva. Uspehi italijanskega zbora Z vzhodnega bojišča, 25 marca. s. Čete italijanskega ekspedicijskega zbora naaa-ljujejo svoje operacije, ki so se pričele pred nekaj dnevi Pri tem so jim v veliko oporo italijanske letalske s:le. V ponedeljek sp se spopadle s skupino sovražnih letal, ki je bila številčno v premoči. Italijanska letala so sestrelila 2 sovjetska aparata in so se sama nepoškodovana vrnila na svoje oporišče. Finsko vojno porečilo Helsinki. 25 marca s. Finsko vrhovno poveljaištvo pravi v svojem snočn em komunikeju, da je prišlo na Karelski ožini včeraj do živahnega delovanja pehote z >heh Jtrani Na dveh tečkah so f-nski oddelki prodrli med sovražne postojanke »n razdejaU dve sovražni utrdbi. Sovražne po. stojanke so napadle *oko nenadno, da ie nastala med sovjetskimi četami zmešnjava. Finski oddelki so se v celoti vrnili na sv>-je postojanke. Hkratu je finsko topništvo močno obstreljevalo sovjetske obrambne naprave ter povzročilo med njimi veliko razdelanje. Na Aunuski ožini je sovražni oddelek, ki je prodrl po zaledenelem jezeru, poskusil z boka napasti finske postojanke, a napa 1 se je izjalovil ln finsko topništvo je obstreljevalo tudi sovjetska taborišča z velikim uspehom. Na južnem odseku bojišča v Vzhodni Kareliji je pri&o do spopadov posameznih patrol. Finsko protitankovsko topništvo je razdejalo 9 sovjetskih kavern. Na severnem odseku bojišča v Vzhodni Kareliji pa ni bilo nileakih posebnih dogodkov. Zmaga za vsako ceno! Berlin, 25. marca. s. Na zborovanju prvakov berlinskega okrožja je imel propagandni minister dr. Gobbels snoči pomemben govor. Med drugim je izjavil, da so nemške oborožene sile in nemški narod v tej zimi podali dokaz s:lne odpornosti. Bolj ko kdaj prej velja sedaj za ves narod geslo: >Zmaga za vsako cenole Obisk šeSa glavnega stana v Budimpešti Obisk generala CavaUera bo znova potrdil vojno tovarištvo Italije in Madžarske Kmetijski minister v Budimpešti Budimpešta, 25. marca s. Snoči je bilo službeno objavljeno, da bo načelnik glavnega stana italijanskih oboroženih sil general Ugo CavaJlero jutri prispel v Budimpešto na obisk. Na Madžarsko ga je povabil madžarski vojni m nister. General CavaJlero bo ob tej priliki vrnil obisk generalu Barthv, ki je bil svoj čas v Rimu. Madžarski vojaški krogi so z velik.m zadovoljstvom sprejeli vest o napovedanem obisku. Politična krogi poudarjajo, da bo ob tej priliki ponovno prišlo do izraza tesno sodelovanje mel Italijo ln Madžarsko tudi na vojaSkem področju. Obisk generala Cavallera in razgovori, ki jih bo imel z vodilnimi madžarskimi vojaškimi osebnostmi, spadajo v okvir vojaškega sodelovanja vseh osnih zaveznikov. Načelnik italijanskega generalnega štaba bo o priliki svojega obiska lahko tudi ugotovil, kako visoka je borbena morala madžarske vojske m se bo lahko prepričal, kako tesno tovarištvo veže madžarskega vojaka z italijanskim. Budimpešta, 25. marca. s. V Budimpešto je prispel italijansk: kmetijski minister Carlo Pareschi. Na postaji, ki je bila okrašena z italijanskimi in madžarskimi zasta* vami, so ga sprejel: in pozdravili madžarski kmetijski minister baron Banfy. italijanski poslanik Filippo Anfuso. načelnik protokola madžarskega zunanjega ministrstva :ri druge ugledne osebnosti. Minisler Pareschi je pregledal častno četo in se je j nato v spremstvu barona Banfvja odpeljal • v hotel Pozneje se je vpisal v kniigo obi-I skovalcev pri regentu Horthvju. Malo po-[ zneje se je sestal z m:nistrsk;m predsodni-; kom Kallavem in kmetijskim ministrom. Popoldansk: listi v svojih uvodnikih izražajo toplo dobrodošlico italijanskemu dr-i žavniku. Ofenziva proti Avstraliji Velikopotezne letalske akcije proti avstralskim Tokia, 25. marca. s. Japonski glavni stan Je objavil, da so mornariške letalske sile ▼ času od 17. do 24 marca v okviru svojih velikopoteznih operacij na Južnem Pacifiku ln v Bengalskem zalivu ponovno bombardirale Port Darvln. Broome ln Wind-ham v Avstraliji, otok Horn Port Moresbv na Novi Gvineji. Tulagl na Kalomonskem otočju m Port Blalr na Andamanrkem otočju v Bengarakem zalivu. Neizvedljivo povelje Rim, 25. marca s. Mac Arthur je htjavU. da j> prejet od Rooecveiu nalog, da v bliž- njih mesecih sproži veliko ofenzivo. V vo> >a*kih m pcnriorsJcih krofiih ie ta njegova izjava izzvala hude kritike. Strokovnjaki naglasajo da vojno brodovje se tri leta ne bo pripravljeno za tako ofenzivo. Izkrcanje na Saiamonskcun otočju Tokio, 23 marca. m. Agencija Domej poroča, da so se japonske čete izkrcale na otoku Ambukl. ki pripada Salomonskemu otočju. Japonske čete ao že zavzele luko Garolo Harbour. »SLOVENSSI NARODfl.vreda, 25. marca 1942-XX. etev. 69 Zemlja že čaka našega znoja Vrtna in poljska dela m* ni Se povsod dovolj suna o, v Ljubljana, 25. marca. Lani smo precej pozno zaviha'i rokave, ker je hlalno m aeževno vreme trajalo zelo dolgo. Vsa dela so zastaia. po Leni so pa Se zastaie v rasti rastline. V letošnji feudi zimi smo pričakoval^ da se bo bolj ■godaj začelo toplo vreme ttr da se bomo laiiko ioUli kmalu aela na pol^ib ln vrtovih. Prejšnji teoen je res kazalo, da se je sezona že začela in toplo vreme je 'z-vabilo nekatere meščane na vrtove, a včeraj so s strahom giedali, ali bo sneg pokril urejene grecie, ki v njib 2e ca-ka setev, da vzklije. Burja se se vedno noče unesti. Na srečo se ne zjasni, kaj* sicer bi ob jutrih s* zmizovalo. Zemlja je že precej topla, kar amo sprevideli včeraj, ko je sneg kljub mrzli burji sproti kopnel. Ljudi se je polastilo lani posebno velel je Jo obdelovanja lemije. Lahko rečemo, da se le zbudiia tudi v meščanih prastara ljubezen do zemlje, ki leži v krvi vsem, zlasti še bližnjim potomcem kmetov. Ljubljana je slovela že prejšnje čase po svojih vzorno obdelanih vrtovih. Vrt-narili niso le Trnovčanl in Krakovčani; sleherni meščan. ki je Imel oo svojem stanovanju košček zemlje, je delal na nj: — z manjšim ali večjim uspehom. Zato se naSj meščani niso začeli posvečati obdelovan ju zemlje šele zadnja leta kak^r bi marsikdo mislil. V resnici so pa zaceli lani mnogi obdelovati zemljo, ki jim tega prej ni bilo tako neoohodno potrebno n zato ix:so iskali za obdelavo zemljišč. Nekateri pa, ki so rosili zemljo že dolga leta z znojem, so lani skušali najeti večja ■UUlJEftča tudi za pridelovanje krompirja in aočivja v večjem slogu. Tako je treba nase obdelovalce Jeliti med izkuSeue vrtnarje in pionirje. V pravem pomenu besede lahko govorimo o pionirjih. Ker so lani začela orati ledino. Tudi letos bo Se precej pionirjev, ki so iskali zemlja že jeseni in prejšnje mesece, da bi se posvetili obdelovanju z vso vnemo, čim Di skopnel sneg. Mnogi pa se vedno po -/p raduje jo po zemlji. Pogosto se obračajo na tiste^trma-ste Lastnike zemljišč, ki se lani niso pustili prepričati, da bi bilo treba tudi njihove ledine obdelati. Marsikdo je b'l že zadnje ini nestrpen, ker sneg ni tako hitro skopnel. C trn 50 skopnele zadnje krpe snega na vrtovih — medtem ko je sneg Se ležal v zatišjih — so že skoraj planili na vrtove. ZemiJa je bila sicer še mokra in ni »e še utegnila ogreti. Ljudje pa niso niti pomis'ili. da lahko zapade se drugI sneg. Nekiteri so začeli obdelovati vrtove, ne da bi imeli pripravljene kakšne posebne načrte Bell po naravnem nagonu ki kliče spomladi človeka k zemlji, kakor po teoretičnih načrtih so prijeli za lopate in zavihali rokave Sama ljubezen do zemlje sili zdaj ljudi ie dovolj k delu, da jih m treba več posebej lzpodbujati. Seveda ne pozabljajo na izkušnje prejšnjih let- Kaj o>io letos predvsem pridelovali meštaru.' Kakšne posebne preusmeritve ne bo. V glavnem bodo pridelovali, kar so lani. Vendar pa žeie pridelati vsega več in nekoliko bolj upoštevati redilne^Sč soclvje, zlasti fižol. Tudi tisti, ki so imeli lani s,au€ iziiL^nje s krompirjem, nameravajo letos pn .eiovaU več iižola, ker mi-sLjo, da je manj tvegano pudelovati fižol kakor krompir. Sicer so Imeli nekateri lani tudi siabe izkušnje a fižolom. Nekatere vrste fižola, k* so dobro rodile na vrtni zemlji, niso dale skoraj nobenega pridelka na leaini. Toda pridelovanje fižola se zdi marsikomu bolj priporočljivo že zaradi nakupa semena. Lažje je kupiti semenski fižol kakor krompir. Obdelovanje zemlje za fižol je bolj preprosto in lažje kakor za krompir. Lahko se zgodi da manj izkušeni pridelovalec kupi slabo vrsto semenskega krompirja in da že žara l\ tega ne pridela tol:ko kakor pričakuje, za krompir pa mora biti tudi precej močno gnojena zemlja, med tem ko fižol ne izčrpa tako zemlje. Fižol je najbolj redil en med sočivjem, ki ga pridelujemo pri nas, in njegova uporabnost je velika, saj je vedno dober v zvezi z raznimi prikuhami, posebno ga pa radi pridelujemo, ker ga radi jemo v stročju, to se pravi, Ze več mesecev preien je zrel in preden nam zemlja začne dajati druge pridelke. Tako je včasih precej stroc-jega fižola, ko še ni niti zgodnjega krompirja. Meščani nameravajo letos pridelovati tu li več zelja, že lan: so ga nekateri pridelali precej in so ga sami k-sali, česar se zdaj ne kesajo. Seveda bi radi tudi letos mnogi pridelovali krompir, a zdaj Se ne vedo, ali ga bodo ali ne, ker še nimajo vsi semenskega krompirja. Kakor rečeno, pa bi radi letos pridelali vsi vsega čim več, zato je upravičena bojazen, da bodo prav zaradi tega grešili, to se pravi, da bodo sejala in sadil" preveč gosto, tako da se rastline ne bodo mogie primerno razviti. Zato je pa tudi precej veliko povpraševanje po umetn h gnojilih, ki jih pa 00 menda dovolj. Nekateri so povpraševali po umetnih gnojilih že pozimi, ker so se bali. da bodo pomladi pošla. Izkušeni obdelovalci zemlje pravijo, da zemljo mora dobro pognojiti tudi znoj: brez tega »gnojna« ne smemo pričakovati uspehov. In zdaj zemlja že čaka nas?ga znoja, čeprav Se ni povsod suha. Tudi kmetje bi že radi orali, la bi delo tudi letos ne zastalo tako kakor lani. Upanje je. da jih poslej ne bo več posebno oviralo slabo vreme ln da mraz ne bo trajal dolgo, četudi se bo Se povrnil ko a kmčkoro za umivanje rob. TVfHor je bil oškodovan za 6000 tir. 11. decembra sta Josip ia Valentin neprijavljeno oferskaLa dr. Vtadimirja Orla m mu odnesla 6 parov čevljev ter aktovko ▼ skupni vrednost: 1600 lir. 14. decembra je potem {lavni obtoženec sam odnesel Francu Pavlicu 9 zajcev v vrednosti 800 lir. Skupno z obtožencem Vinkom je 17. decembra vlomil pn Stanislavu Hrovatu in njun plen ie postala zopet cela vrst« do-brot v skupn; vrednost- 1300 lir. Že dvt dm nato sta vlomila pri Dušanu Rcliču ter odnevla velike ko/ićine maati bele moke. 4 komade ve ke ogrske salame sladkorja, koruzne moke. svin;»kih rebrc, orehov in oi ^a. tako da je bil Relič oškodovan za 3000 lir. Delavno«* glavnega ofctrrzenca p« je po-s*4|a vendarle preveč predrzna m kmalu se 'e zn;i:e1 v pV;eii^k:h zaporih. Razen navedenega je obtožnica očitala glavnemu obtožencu Josipu, da je neugotonHjenega dne v decembru ukradel Karlu Verbiču v Ljubljani moko ooleko in dve odeji v vred.no> sci 1600 lir in da jc skupno s četrtim ob-trvže-ncem 2. septembra vU.-mil v Ivkem Vintgarju pri Josipu KrrSaku m tamkai od nesel raznega perila in jedilnega pribora za 300 Ur Obtoženec Vinko je bil končno obdo^žen. da je decembra kupil od javnega obtoženca ukradeno moško obleko, za Katero je vedel, da k> ie omenjeni ukradel Državni tcžHoc je predlagal da <* vv obtoženci kaznujejo po § 316-1. k. z. z uporabo § 62 k. z. Na razpravi, ki je trajala sdeoro 3 ure, oHto&enc! očitanih jim dejanj niso zanikali. Skladno i izpovedKami prič so pnznav.ili vlome, le Slede količine odnesenega blaga so trdili, da niso odnesli vsega, kar Mm je obtožnica očitala. Senat, ki se je posvetoval o sodbi pol ure. pa njihovemu zagovoru nt verjel in je za osnovo sodbe spreiel skoraj v celoti navedbe obtožnice. Za slavnega obtoženca J os pa in drugega obtoženca Vmka je smatral, da sta se združila 7S izvrševanje tatvin in da ie bil tako podan dejanski stan. ki ga navaja § 316. točki 1 in 2 k. z. Ostale obtožence pa se ocenil kot SO'VtOT'-lc©. Glavni rhtoicncc .Tostrp je M za^-adi dveh prestopkov no 314-T in treh zločins-tev po 316, 1 in 2 k. z. obsojen na 2 leti vtroocga zanora. Drugoobtoženi Vinko ie bil obsojen zaradi zlo-£irt5*va po 316. 1 m 2 k. a na 1 leto in 3 me«*>ien na 11 mesecev str ge-pe zapora Vsi triie so bili *^h«ar>;eni tudi na izgubo častnih pravic. Četrti obtoženec Dra^otnir pa je bil obsojen na 3 mesece stToo smreiel na znan;e, vendar jt pri i&vil priziv gVde previsoke kazni. OstaU pa so sc s kaznijo zadovoljili. Proizvodnja in poraba papirja Nove določbe r -krajino Visokega Komisarja za Ljubljansko Vlomilci s Stožic obsojeni Konec lanskega leta so zagrešili v Ljubljani v mesecu deset vlomov in nabrali plena za 2&.0O3 Ur LjubMana. 25 marca Konec novembra zlasti pa v začetku in sredi decembra lani so se vrvh<1e v Ljubljani številne vlomne tatvine Kazalo je da je na delu dobro organizirana vlomilska družb ca. ki se zadovolji z v*em. kar ji pride pod rrrkcf. Ljud;e, ki so biti p-rzadeti po njeni de:uvnrvsti. ao prijavljali po'iciji. da jim je bilo odneseno zlasti mnogo živil oblek« in obutve. V nekaterih primerih so vlomnci skoro popolnoma izpraznili vse dradocenc ?a'o^e Skoda je vedno bolj naraščala in kak^r ie pokazala torkova raz pran pred utaoiiiim sod ^em so vlomilci nabral pri de^et;h vlomih z* pr"MtS»K 25 tisoč lir p?e-^a. T;k p^ed božičem pa se je varnostnim organom posrečilo ujeti vod'te-Ija obenem pa zaiet' tudi ostale člane druž b'ce m njene sodelavce, ki so vsn doma s Stnž:c. V torek dopoMne so vv štirje med ka terirr' sta "bila rud; dva mladoletna, sedli na zatržno klop. Malemu kazenskemu senatu je predscdmal soa dr Fe'aher. rrb*^ nico pa ;e zastopal državni tožMee dr Lu čovn-lc. Obtr-žnTca je obzirno navajala po-droi«noisti vseh vlomnih tarv-n in iz nietic vsebine na kratko povzemamo naslednje p«1-, t.n- milcev. Ohn1 o-bt'vženec Josip, samski delavec b^-tz pr fi :n dos-'e; še nekazn^-an je že nrA-emb-3 zagreši tatvino, ko ie v ?ma-tnem pod šmarno g^ro ukradel Vinku Kotvtariu dobro ohranteno mo>ko ko lr^. \Tedno R00 lir 23 novembra pa ie vio mrl pri dr. Maksu Snuderlu. Nabral ie pri tem obilo vsakovrstnih door^t in obtožnica je na-'teva'a da je odnesel dve kaiti olja no 5 kg. 8 kozarcev masri v skupni teži 30 kg. 3 kozarce kuhane masti v skupni teži 4 kg, steklenico malinovca, 2 kc sira, 10 kg bele moke. 3 ke sJadkorja. neka; testenin in riža ter končno Sc 'onec 20 kg masti, kar vse je bilo vredno najmanj 5000 lir. Tretji vlom je Josip irvr^fl skuonr? s pleskarskim pomočnikom Vinkom, ki prav tako dos'ej še ni bil kaznovan. V noči na 28 novembra od roAve, \aW:,i «o si 12 kg masti 4 ze!**nke o*ia, M Vg fižola. 15 kg koruzne rooke 17 kg enotne moke. 3 kg a'dove moke. 48 jajc. 5 kg sdadkorja. 7 g marmelade 1 kg mandeljnov. 3 k« rorin. 2 kozarca vložene solate. 7 .f»oAaževih konzerv, steklenico vermuta. 3 kg je^nrena. rno^ce če\Tlje. »oortne h^ače in se več dru<»e V izb- so ?edeV ft?r uporabljati v prodajalnah na drobno škatle in pušice vobče iz papirja n lepenke za shranjevanje izdelkov, ki so že za-orti v posodah kakršne koli vrste na hermetično zaporo, izvzemši samo izdelke v steklenih posodah; c) izdelovati blaggo in predmete in jim ori tem prilagati več kot en list navodil k* ne "sme biti večji ko 2 dm2. pri čemer pa je izključena vsaka reklama. Pri navodilh za uporabo, ki se prilagajo strojem in drugim tehničnim pripravam vobče. se ne sme uporabljati več ko 18 dm* papirja z najvišjo težo 60 g na m* tudi če so iz več listov: d) tiskati, :zvešati. razdeljevati med občinstvo, tudi po pošti, tiskovine oglasne vsebine (objave, napisne listke, programe okrožnice, obvestila za ročno razdeljevanje itd.) in kakor koli propagandne vseb ne industrijskega, trgovinskega in bančnega znaoaja ter tiskovine kakršne koli vrste radi nabiranja denarja in drug.h daril. Dovoljeno Je samo tiskanje in stensko nalepi janje reklamnih oglasov, ki se zanje ne uporabi papir Sfl lepenka v večjih ob-merih ko 35 dm9 tudi če so sestavljeni iz več delov. Take tskovine se smejo nalepljatl samo v enem primerku na vsakem prostoru ali tabli, ki je stalno določena za nalepljanje. Kjer takih, za nalepljanje določenih prostorov ni, je dovoljeno nalepljati po en primerek v razdalj; po najmanj 200 m med enim ln naslednjim primerkom; e) tiskati beležnice, koledarje, tudi z mesečnimi listi in koledarske bloke reklamnega značaja. Dovoljen je tisk beležnic. koledarjev, tudi z mesečnimi listi, koledarskih blokov, če niso reklamnega značaja, v sledečem obsegu: beležnee v velikosti 14X22 in 8X12 cm2, mesečni koledarji v velikosti pod 750 cm2 koledarski bloki v velikosti 65 X 95. 50 X 65. v namizni obliki 88X120 mm; f) tiskati voščilnrce in posetnice; g) tiskati naznanila o poroki, rojstvu, smrti; h) tiskati razglednice v velikosti nad 9X14 cm in teži nad 250 g na m2; i) tiskati trgovske cenike, almanahe, letopise, vozne rede. tudi če niso reklamnega značaja, pri čemer so izvzete krajevne ustanove. Za vozne rede je dovoljeno tiskanje železniških, tramvajskih in avtobusnih voznih redov v dveh rednih izdajah na leto ter eventualno v dveh izredn h izdajah; 1) prirejati pisemski papir z več ko enim listom; m) izdelovati papir za podlaganje ovojnic; n) izdelovati krep-papir za cvetlice, za okras, za zavijanje cvetlic m higienski krep-paplr; o) izdelovati papir za obloge. Prepovedano Je tiskarnam tiskati v tem *lenu navedenp Dredmetp z drugačnem obsegom, obliko ali težo nego so predpisani v prednjem členu. Za ukoriščenje zalog papirja prepovedane proizvodnje po členu 1. in tiskovin ter predmetov, ki ne ustrezajo predpisom iz prednjih odstavkov, se dovoljuje proizvajalnim in potrožnim podjetjem rok do 31 avgusta 1942. ČL 3 Glede dnevnega ln periodičnega tiska se določa takole' 1. dnevniki se smejo Izdajati na najvee stMo straneh dva dni na teden pa smeje Iziti na ne več ko šestih straneh. Izredne izdaje ee morejo tiskati na največ štirih straneh; 2. prepovedano Je tiskati nove rev*Je lt> kakršne koli vrste periodičnih pub'fkarfj Prepovedano je tudi tiskati enkratne številke in izredne Itevilke revij ln časopisov. Visok' komisar odred' ustav tev v*eh H-stfh revij !n ner*od»*nfh DubVkaHI. ki ifb slede na sedanje razmere smatra za nepotrebne. Sedaj izhajajoče revije in periodične publikacije ne smejo povečati sedanjo obli« ko; upoštevajoč redne izdaje, kakršne so bile neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe, pa morajo zmanjšati število strani, in sicer; od 16 strani na 12 strani, od 12 stran, na 8 strani, od 8 strani na 6 strani, od 6 strani na 4 strani. Revijam z več ko po 16 strani Se zniža število stran: za eno četrtino, upoštevajoč redne izdaje, kakršne so bile neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe Za to zn:žanje je treba upoštevati tudi -tran: z oglasi Dovoljuje se tiskanje revij in periodičnih publikacij z enak:m š*evilom strani, kakor jih je imela redna izdaja, objavljena neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe če se zn ža skupno število zvezkov za eno četrtino z ozirom na izenačeno povprečje iz zadnjega pollet.ia leta 1941 Visoki komisar more z odlokom spremeniti število stran: časopisov, ki so namenjeni za inozemstvo. Od omej tev iz prednjih odstavkov so r*-vzete tiskovine in izdaje Visokega komi-sariata. Cl. 4. Naredba z dne 29 januarja 1942-XX št. 14 se razveljavlja in sicer kolikor zadeva določbe iz člena 1. z dnem 1. aprila 1942-XX. kolikor zadeva določbe členov 2.. 3., 4 in 5 pa z dnem uveljavitve tc naredbe. Cl. 5. Krš tel ji določb te naredbe se kaznujejo z zaporom do treh let in v denarju do 10000 lir in se jim tudi lahko začasno ali trajno odvzame obrtna pravica. Ce je dejanje manj pomembno, se izreče samo denarna kazen. CL 6 Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko nnkTćiiino. Ljubljana. 18 marca 1942-XX. Visoki komsar Emilio Grazloll (Sel ezift ca KOLEDAR Danes: Sreda, 25. marca: Oznanjenje Marijino DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prva žena Kino Sloga: Poročno potovanje in Ponarejevalci Kino Union: Sanctn Maria Kino Mosle: Ječa brez rešetk ln Diktator DE*TRNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cestn 3, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, U star, Selenbur-gova ulica 7. Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Studencih pri Mariboru je umrla posestnikova zrna Ana Mrav-lak. v Pobrežju pri Mariboru izseljenka Antonija Nlpitsch, stara 72 let. v Mariboru je umrl bivši postrešček Andrej Grmek. star 62 let. v bolnici v Grazu je umrla zaaeb-nlca Albina Koller. Njene zcroske ostanke so prepeljali v Maribor. V mariborski bolnici je umrla delavka Marija Vogrin. staia 18 let. V Mariboru je umrla železničar jeva hčerka Matilda Salitinger. stara 18 let. — Giban p prebivalstva v D >hrni to Vn-hredu. Od 23. februarja do i5 mirca so imeli v Dobrni 4 rojstva, 1 poroko in 3 nove grobove. Poročila sta .ce Bernr.rd Kroflič in Roza Ahac. umrli so .Trže Ram-Sak, star 6 dni. Jožefa Kolar, strra 6S let, ln Jože Mihelak, star 73 let. V Vuhredu je bilo od 1. do 15 marca 5 porodov, 2 nova grobova in 5 porok. Umrla sta G;e£-or Hišnik ln Janez Stražišnlk, poiočili ro se pa Anton Robnik z Antonijo Sv.din, Fnnr Verdnik z Ano Cigler, Rajmund Tvoren z Marijo Ano Kolar. Mihael Hrib »mik z Justino Verdnik in Kristijan Feč'cr z Elzo Zakersnik. — Stili težke nesreče. V okolici Celja se je pripetila v petek usoJna n.^srefta. Dva splašena konja sta drvela z vozom po cesti ln podrla Alojzijo Oširjevo. Nesrečnira .ie prišla pod voz ln konja sta jo zadela s kopiti Obležala je nezav^ 3tna in šele čez nekaj ur se je zavedla. lT kamnolomu pri Vojniku je zadel težak kamen cestnega delavca Franca. Op?ičcda v glavo ln ga tfžko poškodoval. V Ceiiu zaposlenega delavca Ivana Borcena Iz Nove Cerkve je brcnil konj v glavo, tako da je obležal nezavesten. V gozdu je padel z drevesa delavec Ivan Ivančič in si pretresel možgane, — Zborovanje mladih učiteljev h, učiteljic. V Rajhenburgu so zborovali 12. t. m. mladi učitelji in učiteljice bie&fkega ekrež-ja. Zborovanje sta sklicala Studijski svetnik dr. Ludvik Hnatek tn Šolski svetnik Felix Pudmich. Nadučiteli Schneck je otvo-rll zborovanje in pozdravil navzoče posebno pa je dr. Hnatek pr^divaj o učiteljskem delu Sledila so poročila učiteljev in učiteljic. Z veseljem je bilo poslušati mlade učne moči s kolikim zanosom in navdušenjem so se lotili težkih nalog prosvetnega dela na Spod. Štajerskem. V>r. Hnatek je dal z'coiovalcem mnogo na3V0tc*V tn navodil za nadaljno delo. 18. t. m. so pa zborovali učitelji ln učiteljice mariborskega okrožja v Mariboru, feolskl svetnik Rudolf Schn^l-der je poročal o delu uči^i'clva v mariborskem okrožju od april: lo»i. Tudi tega ri orovanja se je udeleži: ar. Hnatek. — G^sto^anjo ft*a 'crsk »«;-» »te.5:'lne~R trle-dai kča. v Celju. V nedeljo 2<» t. m bo go- i štovalo štajersko deželno .*!•? 'ališče v Nem-i Skcm domu v Celju. Ver priredi ponci-' dansko in večerno predstavo. Vprizorjeno bo Lessingovo delo »Mina von Barmhelm*. — V dveh dneh 68 zborovanj, štajerski Heimatbund 1e pričel prirejati s 1 marcem po vseh večjih krajih zborovanja, na katerih so govorniki pojasnili ljudstvu politični položaj in ga Informirali o vseh varnejših dogodkih. V soboto ln nedeljo je bilo na Spod. Štajerskem 68 takih zborovanj. V Mariboru sta bili dve vebkl zborovanji. Prevelika zgovornost Krojač ima enega pomočnika in dob' se drugega. Takoj prvi dan mu pravi: Cuj, fant pri nas se ne govori, temveč dela* dela in še enkrat dela. Mine pomlad, mine poletle. jesen in zima Nekega dne pravi drugi pomočnik mojstru- Pek je dobil novega konja. — Tako, — odgovori mojster. In zopet m'neio pomlad. Doletje. je^erj in zima. Tedai nravi pomočnik mojstru: Poi-nv koni le riavee- Se enkrat pride pomlad, poletie. 1p*en ;n zima. Tedaj pa pravi mojster pomočni« ku: — NMbolie bo. če ereva zooet vsak raz sebi. In ko ga pomočnik vpr»S*. zakaj ga hoče odpustiti, mu mojster odgovori f — Ker ne morem trpeti toliko besedi-cen j a o pekovem konju. fitev fjQ »SLOVENSKI NARODA »• Strmn 8 Izpred vojaškega sodišča vojaško vojno sodišče II. armije, oddelek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v kazen>ki zadevi proti * L Fraki ju Benedikta, neznanega očeta in Frakelj Marije, roj 19 III. 1909 v Rožni dolini, bivajocemu v Ribnici, zaprtemu; 2. Marinčič« Branka, ž.vega Franceta in Suhadolnik Antonije, roj 18 VIII 1922 v R:on.c :n tamkaj bivajocemu. zaprtemu; 3. Petejanu Stanku, živega Antona in Kapelan Leopoldme. roj 5. V 1918 v Gorici, prebivajočemu v Mariboru, zaprtemu, 4. Toniju Francetu, živega Josipa tn pok Novak Manje, staremu 33 let. roj. v Ljub-^an; n tamkaj bivajocemu. zaprtemu; 5. Zadnikarju Ivanu, pok Ivana m pok. Kramer Marije, staremu 22 let. rojenemu v Ljubljani, bivajocemu na Brdu, zaprtemu, ki so b:li obtoženi: 1. Petejan Stanko in Toni Franc zločina, ki ga predvideva n kaznuje čl. 306 k z., ker sta bila od 20. avgusta do konca septembra 1941 člana oborožene tolpe, organizirane na gor: Mokrec in ki Ji Je poveljeval Ljubomir Sercer ter je imela za političnega komisarja nekega Slavka 2. Petejan S*anko- a) zločina, ki ga pred-vdevnjo tfl kaznujejo čl 110 do 285 k. z_, ker je dne 30. avgus'a 1941 na Turjaku, skupno z nek:mi drugimi poedinci in z namenom, da bj izvršil atentat na varnost države. izvršil dejanje k\ naj bi povzro-Efla krvoprel tje na državnem ozemlju, ker ;e s pu.ikami in puško-mitraljezi napadel karabinersko postajo na Turjaku in se zapletel v ognjem spopad s karabinerji. k! so tamkaj ložirali; b) zločina, ki ga predvidevajo in kaznujejo čl. 253 in 61 št 2 k- z., ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah izvršil sabotažna dejanja in sicer s tem. da je prerezal telefonske in brzojavne Ž!ce v bližini postnega urada na Turjaku, da bi lahko izvršil zločin pod a>: c) : očina. ki ga predvideva n kaznuje Čl. 7 Ducejevega razglasa z dne 3. X 1941. ker Je ne 23. X. 1941 na cesti med Škofljico in Lavrico ogražal življenje pripadnikov obo-BenA sil s tem. da je napadel neko vo-Sko taboriHe z namenom, da bi pobil vo-;-ke n se polastil orožja. 3. Petejan Stanko, Frakelj Benedikt in ?*2rinč:č Branko: a) zločina, ki ga predvi- eva in kaznuje čl. 16 Ducejevega razgla-sa z dne 3. X 1941, ker so na ozemlju Rib-: ce v ne povsem točno določenem času od ^bra do 12. novembra 1941 pripadali oboroženi tolpi, katere poveljn k je Tekavec Filip, politični komisar pa Kmet Ivan: b) zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24 X 1941. ker so v ist h časovnih in krajevnih oko'.:šč:nah kakor pod a) nosili strel-ro orožje (pušk*? in puSko-mitraljeze) brez dovoljenja pristojne oblasti. 4. Petejan Stanko in Frakelj Benedikt zločina, ki ga predvideva m kaznuje čl 110 kazenskega zakonika in čl. 8 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker sta skupno v noči na 9 novembra 1941 v kraju Sv Gregor v občini Ribnica v terorist, čnem namenu izvršila dejanje, ki je :melo hude posledice za prometne ;n prevozne zveze, ko sta z dinamitnimi naboji razstrelila 8 drogov elektrovoda visoke napetosti. 5 Petejan Stanko in Marinčič Branko: zločina ki ga predvideva ni kaznuje čl 489 k. z. v zvez s čl 482 istega zakonika, ker sta se brez lastne udeležbe v ponarejanju, posluževala septembra, ok'obra in novembra 1941 ponarejene istovetne izkaznice 6 Marinčič Branko: zloč;na ki ga predvideva in kaznuje čl. 8. Ducejevega razglasa z dne 3 X. 1941. ker je 10 XI 1941 izvrs 1 dejanje, ki je imelo za posledico hudo Škodo na prometn h zvezah ko le z di-namitnim nabojem poena! v zrak dva stebra elektrovoda visoke napetost- na cesti R i bn 1 ca—K očev i e 7. Zadnikar T van: zloč'na. ki ga predvideva ln kamt^e čl. 7 Dnoeieveea razglasa in čl 110 k z., ker ie dne 9 oktobra 1941 v T/>7U. skimno z dni^mi oborožen -m' o«#»bami. n?»Tv*d»7 vojake m***7*^0^^ po. veMn'ftva v tem k^u in pueuuCT mtkm***m 'Tmed m'h ter drtiffp nrW\'M 8. Toof Fr*no: r'oc'na k' ea predvideva ' n ft a t*"* t T I • H, S r>f i i~f» 4 r»-r - ^><-r -> 7-3 -t {t1 ^» c;-< 7- ff-ri-»n4«a fC| ^ Dllfe'^'0"^ m-r~1 -i c-* f r*-»o *>4 V "1041 Vor V Jc* V» ^i:h na smrtno kazen in dosmrtno rob^o obla v na stroške obsojencev v 1'^t'h: »Ti Piccoio« v Tr-estu ter »Jutru« in »Slovencu« v Ljubljani. DNEVNE VESTI — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« St. 23. z dne 21. marca 1942-XX E. F. objavlja v naredbi Visokega Komisarja: nove določbe o ure-tvi proizvodnje in porabe papirja; spremembe D e o sla Ikovodnem ribarutvu in ob avo Pristo blne Trgovinsko-induatnj-ske zborr.ice v Ljubljani. — Razvoj kunčj*»reje v Italiji. KunSje- reja se s.odnja leta naglo žiri po Italia. Zlasti nar.redna je v tem pogledu severna Italija. »Ecv di Roma« objavlja acdaj, da cenijo poznav.ilci Število kuncev, ki 30 let-do na razpolago za zakol na 60 milijonov. §e aeđsvoc so razpolagali c komaj 10 nV-Q oni. Oblast v? 33 zavzemajo, da. bi se kunčj^reja enikcmcrnc razširila v Se :^m cbsegu po vsej državi, saj ne zaht'v va niti velikih stroškov niti naporov: kunec potrebuje le neka' trave, vode in ana-pe. Pozimi ga hranimo s suho krmo. peso jom. Z umestnim križanjem ee iz-roljSujo pleme in se doseže večji zasl 1-žek. N egova kožuhevina pridobiva na ceni, prav tako pa je vedno bolj upoštevanj n egovo meso nadomesti izpadle koiičine iTovedine cdllčno, saj razvija več kalorij in je prebavno tudi za. najbolj občutljive želodce. — Trenutni položaj n» trgu fvfle. Največ i delež sn-ilene proizvodnje Italije prevzema Nemčija. V Nemčijo gre. kakor za -rjuje >Eco di Romac 681 » vse italijanska ^\ile. Izvoz svile pa Je usmerjen tudi na Madžarsko, v Portugalsko, Švico, Rumuni-jo tn v Francijo. Italija ima odličen 00-lož-^i v proizvodnji svile. V raznih državah se uveljavljajo poskusi nadomestiti BwQa z umetnimi vlakni, obenem pa t ili ukrepi, ki naj ugodno pospešijo krajevni* proizvodn o svile. VsaJco nevarnost konic* 1- "er.ee je treba zato odbiti z izpopolnit/i Jo nacionalne pr:izvodnje. — Zgodovinske, lemljepHne in narodo prsne vrzi med Epirom in Albanijo. >Ag.is poroča, de je Imel al Imenski minister ra ljudsko presveto Beratti pcučno predavanje o zgodovinskih, zemljepisnih in naro-dopicrlh vezeh med Epirom ln Albanijo. Osnovna trditev ministrovega razpravljanja ;e b!la. da pripada južni Epir naro -drpisn/3 k A!' aniji ae pa k Grčiii. Govoj -nik je dckr_zoval. da Je bil Epir po soglasnem prič^vunju piscev vseh dob, tako » starem kakor v srednjem veku poseljen z il!rskim ljudstvom, v nobenem primeru pa ne z .rrSkim. Samo v dobi turfikega *o-sprgtva je bilo epirsko prebivalstvo postavljeno pod vpliv vznedne cerkve di gr- 5ke šele in se je začela politična oropa -ganda zn pogTČen'e. Med 318 000 pre'ui-valci. kolikor jih sedaj Šteje Epir. pa ni niti sedaj Grkov in gTkofilov več *tot 100 000 Sedaj, ko je minil vpliv Grćile, se bo to prebivalstvo nedvomno z vnemo znova priznalo k svoji lastni albanski narodnosti. — Proizvodnja du«lka ▼ Italiji. DuSik 1e osnovnega pomena tako za proizvodnjo umetnih gne il kakor za številne ln vazns industrijske izdelke vojaškega znanja kot B. pr. razstreliva V zadnjih letih se Je količinsko orcizvodnja duSika dvignila po vseh državah V letu 1939-40 se Jc svetovi* proizvodnja dušika tako povečala, da J> presedla vat dosedanje Kar se tiče ItaJ-je, je znano da ie italijanska industrij v proizvodnji duSika prvoboriteljlca. Največ zaslug ima zate ocdietle Montecattci ki 1e onreml-ieno z nainooolneiflml nripm-vaml na sw»tu za pridon+vanje dotika *n du^čnatib ^r»o1il L 193© so pridelali v Itali 1 l.V?W st-tov čisteea du'1ka. Katerega 747.000 stolov je bilo vsebovanega v amonijaku, nad 452.000 v solitrni kislim in več kakor 313000 stotov v kalcijevtjr cianamidu 85 90° • proizvodnje gre za umetna gnojila. Omembe vredno je. da s< je zadnja lvta znatno razvila proizvodnji; sintetičnega duSika. kar je omogočilo, aa se je ;talijanska industrija osvobodila uvoza čiskega solitra, iz katerega sc je pieli; izključno pridobival duSik. — Izboljšanje dalmatinske*a gospod*«-Mvm. Gospodarstvo v Zadrški. Splitski in Kotorski pokrajini se je zadnje meJ^ee znatno ojačilo in stremi vse bolj k vknu cen ju v okvir italijanskega kmečkega, "industrijskega in trgovinskega gospodarsiv* Kakor poreča Aglt iz Rome so nedavni ukrepi uredib da'nnje kreditov ln zbiranje prihrankov. Z naredbo guvernerja so bi ; vsa podjetja, ki zbirajo prihranke in dajejo kredite oziroma se sploSno pečajo ^ bančnimi posli postavljena pod nadzorstvo vlade Dalmacije, ki je v ta namen ustanovila nadzorstveni urad za obrambo prihrankov in dajan e kreditov. Z izvajan^en: uredbe je bila sklenjena likvidacija mm-gih podružnic bank. katerih glavni sedeži so v tujini Likvidacijo sta prevzeli Baiico di Napoli Bancc di Roma in Dalmatin*ka eskomptn." banka. V Splitu je bila nedavno otvorjena podružnica banke »Banco -ii K. 5. mac, med tem ko bosta dve drugi podi oi:-nld v Kotorju ln Siberiku začeli delovat, v kratkem Na ta način se 00 gospodarstvo teh treh pokra in z delom podru^iu' italijanskih denarnih zavodov vedno !>oi_ vključevalo v skupni gospodarski okvti. — Italijanski izvoz poljskih pridelkov v Nemčijo Je malenkosten. »Agenzia Econo-mica Finanziaria« z Rome objavlja podatke o izvozu poljskih pridelkov iz lTr.];je v Nemčijo. Primerjaje italijanc^; izvoz v Nemčijo lani s pridelkom predlanskim ugotavlja, da so bile od celotne proizvodnje odposlane v Nemčijo naslednje količne: eno pet'no proizvodnje limon, pomamrč ter čvekač, eno desetno proizvodnie mandljev, čeSenj. hružk in čebule, eno o«m3no j>m*T-vfodnje breskev, sliv in marelic ter eno enajstino proizvodnje tobaka. T: poia*k Izpričujejo neresnico sovražne pronač-^d" kj hoče prepričati, da je omejitev žive*n;h obrokov v Italiji po s led ca izvoza v Nemčijo. — Označite v pisemskih naslovih tnii pokraj no. Uprava pošte in telegrafa v prestolnici opozaria občinstvo, naj vedno označuje na dop;? h tudi pokrajino, v kateri je namembni kraj S tem bo zelo olajšan odpravek. Obvezno Je označevanje pokraj:ne na priporočenih in zavarovanih dopisnicah ln pismih — 40 letnica umetniškega delovanja. Dirigent romske Kr. Opere Tullio Serafin je v nedeljo proslavil 40 letnico svojega umetniškega udejstvovanja Po drugem dejanju »Aide« so se zbrali na odru voditelji umetniki n člani orkestralnega zbora in mu izrazili tople čestitke. Slovesnost; Je prisostvoval Minister Pavolinj in namestnik romskega guvernerja Manno Oba sta nagovorila jubilanta in slavila njegovo zaslužno umetniško delo Manno mu je izročil Mussolintjevo gliko in gledališke darove Seveda se Je čestitkam pridružilo tudi navzoče občinstvo, ki ie zredno živo in toplo oOTdrsvilo tub^lanta na odnx _ V navalu ljubosumnosti Je napade' •vele Uabie«. ki n je hotel* sapnstffi V nedeljo Je v Peru ti 1u uradnik 44letni M*rio Biagini. oženjen in oče več otrok, povabil v svoje stanovanje v katerem je živel ločen od žene, svojo ljubico Bruno Paucuili, L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave o t delavnikih ob 16 Is 18.15. ob neaeljab in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 tn 18.30 KAM U MA 1IC A 01 TELEFON Z2-4i b eiavka -trm Cm a* v^jTh mdoteoib Rt :i trn«'nr 1 It nr filma 3mi>L.v. * fc nHHjn nji M.. :6 tr sri! KINO IMON • TELEFON »-ti Saacta Maria Amadeo Nazzart. Co neki ta M on tem, A rman d o Falconi, Germana PaoUeri Ki.m u SšLOCiA • TELliFON 21 -^U POROČNO POTOVANJE CacOja Pvtar. Erik Lmtot PONAREJEVALCI Jana N«wiIJ Rav«efra mota. V torek je piaznoval 60 »tnico rojstva kotlar- skl nomoenik v kurilnici na glavnem K> lodvoru in Selcznič.ir Ludvik Krajnik. Ju-o:l-n» s*» ■* rodil 24 rr.nrca 1882 v Gorizii. že tam vstopil v rani mladosti k železnici v clužbo in se tudi ptrootl. Med svetovno vojno, ko se je fronta približala Gorizii. pa je moral zapustiti solnčno mesto ir* preseli! se -p ?. družino v Ljubljano, kjer .»c Se danes z.noslen tako da so se njegova službena let*, dvignila *> zelo visoko. V službi te bil vedno vesten in deloven ter ga cenijo vsi njegovi predpostavljeni. Bil pa je tudi skrben družinski oče. V srečnem zakonu se mu je rodilo 6 otrok, od Katerih je danes s* pet živih ler so ver razen hčer. ke že preskrbljeni Krajnik Je bil vedr.c zvest čitatel in naročnik na5ih listov tw zaveden mož K njegovemu življenjskemu Jubileju mu iskreno čestitamo ter želim Se mnogo let zdravja m zadovoljstva —lj Parke čistijo. S prvimi toplejšimi pozdravi pomladanskega lolnca se uveljavljajo v mestu tudi že njegova »pljuča«: zelenje parkov pestro poživlja nove barve Izpod snežne odeje se je travna runa izvila vsa Hava ln umazana Potrebno bo počakati te nekaj dni. da bo začela poganjati da bo izginila rlavtna ln da ae bodo trate pregmlle z mehkim, nežno rahlim zelenilom. Toda v dolgi slmi se jc aa snegu, ki Ja letal na tratah parkov, nabralo tudi mnogo umazanija, ki tal nI hotela prostovoljno izginiti obenem s snegom. Zato se je zunanjost parkov takoj povzdignila, ko so jih očistili ln odstranili z njih vso navlako in umazani: • Obenem so tudi posuli sprehajalne poti a peskom, da so se raz-mehčaaa Ua utrdila. Zlasti je bilo potrebno to v Miklošičevem parku pred sodnijo. kjer diagonalni poti tvorita sestavni del zelo prometnih poti pešcev. Njuno križišče je namreč križišče dveh važnih smeri: prva vodi skoro iz vsega južnovzhodnega dela mesta na železniško postajo ln narobe, druga pa lz severno vzhodnega na ljubljanski trg. Podobno je bil očiščen ln nasut s peskom park za muzejem. Ko bo letos bržkone že v kratkem tamkaj urejena 8ubl-čeva cesta saj ia čakajo veliki kupi dro taljen ca, da jih bodo razgrnili preko vse površine, bo vsa okolica prišla učinkovito do veljave. Potrebno bo pa urediti tudi novo cesto med hišami Pokojninskega zavoda in novim zidom ursulinskega vrta. —4j Krvavice in odlična sortirana vin-« v gostilni Lovila —lj Rde« krit poroča: V taJniS&ru poizvedovalnega oddelka naj se zelasijo: Cvenkl Nada, Dergane di. Prane. Drobti-na Albina, Hočevar Mici, Hule Drago, Ko- kelj dr. Hadrijan. Kosir Pavla, Kumar Mara. Megušar Maks (starši), Merclna Franc Merčun Franc star., Močan Jožica, Oblak Andrej. Orač Vinko. Pavlin Milica, Pogačnik Franka, Prek Franja, Raj-Cevič Jelena, Rozman Pavlina, Sekeruš Arzen. Stepič Dušan. Vari Leopold. Vise-njak Milena. Vošpernik Janko. Vrtočnik Antonija. Zaje inž Slavko. 2agar Betka, Žibert Lojze. V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se zglasi mati g. Marjana ki Je prejela pomotno pLsino iz Alessandrie s pismom. .. —lj Literarni večer pisatelja Ivana Albrehta bo v soboto zvečer v dvorani. Pokrajinske delavske i.veze na Miklošičevi cesti. Na njegovem večeru bodo sodelovali tudi univerzitetni profesor dr. France Veber, ki bo podal orla Albrehtovega dela s filozofskega stališča ga. Saričeva, ki bo Izbrana dela braU in en član Narodnega gledališča. Večer bi brez dvoma dogodek ln zasluži vso pozoi t. _lj Ka\-nat«djMA.» DL iBBCfce realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da se vršijo duhovne vaje za tukajšnji zavod v stolnici od četrtka 26. do sobote 28. marca ln poziva vse učenke, da se d\ihovnih vaj redno in točno uleležujejo. Pričetek duhovnih vaj je v četrtek dne 26. marca ob 8 zjutraj. Nadaljnji spored bo objavljen v cerkvi ln nabit na šolski razglasiti deski V veži moškega učiteljišča. Športni pregled Nogometno prvenstvo Vzhodne marke V nedeljo se je na Dunaju nadaljevalo nogometno prvenatvo Vzhodne marke z 1 dvema dvojnima prireditvama. Največje zanimanje je vladalo za tekmo med A ustno in Rapidom, ki je nudila dober nogomet, kljub temu da sta moštvi nastopili s pomlajenimi močmi. Tekmi je prisostvovalo 13000 gledalcev. Rapld je prišel v vodstvo , s štirimi goli. kasneje pa je zgubil dva Igralca ln Austria je do konca znižala rezultat na 4:3. Uvodno tekmo sta igrala FAC ln Admira Zmagal je FAC 2:1 (1:0). Na drugI prireditvi J« Vienna premagala Wle»er SC 5:1 (1:0), medtem ko je bila druga tekma le prijateljska. Stanje v tabeli nogometnega prvenstva Vzhodne mark« je naslednje: Vienna 22 točk. FC Wien 19. Wacker 18. Austria in Rapid 17, W!ener SC 16. Admira 12. FAC 11. Sturm (Gradec) 6 ln Post 2 točki. V Spodnjestajerskem nogometnem okrožju sta se v pokalnem tekmovanju srečala mariborski Rapld in SG Celje. Tekma je bila v Mariboru ln so Rapidovci zmagali 4:1 (4:1). • Dansko teniško prvenstvo V nedeljo so v Kopenhagenu igrali pol-flnalne Igre v danskem teniškem prvenstvu na pokritih igriščih. V obeh t grah sta zmagala gostujoča Hrvata Pallada ln Mitlč Pallada Je premagal Ankerja Jakobsena 6:2. 6:8 ta Mitlč Svsna 9perlinpra 6:2. 8:6. Pallada ln Mitlč sta tako prišla ▼ finale Usoda krožnih kolesarskih dirk Državne krožne kolesarske dirke so naj-prtljubljenejse in najbolj znane prireditve po vsem evropskih državah. Glede na vojne posledice pa se je že lani marsikod sklepalo, ali Je sploh se kaj umestno prirejati tako težavne dirke. Letos je. kakor znano. Italijanska kolesarska zveza odpovedala svojo krožno kolesarsko dirko ln jo nadomestila s tekmovanjem v več zaporednih obrokih. Tudi lz drugih držav prihajajo poročila, da se pristojne zveze pomifeljajo. ali bi krožne dirke izvedle ah na Švicarska kolesarska zveza vztraja na izvedbi švicarske krožne dirke. Določila je že dneve in se bo dirka izvedla od 29. Julija do 2. avgusta v štirih ali petih etapah Švicarji upajo, da se bodo dirke udeležili tudi nekateri najboljši iUlijanskl dirkači Predsednik francoske kolesarske zveze razmišlja o načrtu organizacije dirke, ki bi šla po krajih svobodne Francije. Zdi se, da bo načrt izveden. Danska kolesarska zveza pa Je svojo krožno dirko odpovedala. Nadomestila Jo je z obsežnejšim sporedom dirkališčnlh dirk. Prav tako Je odpovedala Spanskn kolesarska zveza krožno dirko po Španiji Namestu nje so se Spanci odločili izvesti večje število manjših etapnih dirk. Zagrebški hokejisti gostujejo v Milana Danes zvečer nastopijo v Milanu zagrebški hokejisti, moštvo prvaka ZKD. Milan-čani. ki se pripravljajo na nedeljsko srečanje z nemško hokejsko reprezentanco bodo ob tej pri! oZn osti imeli generalni pregled vseh svojih Igralcev. O Izidu nedeljske tekme z Davosem smo že poročali Dopolnimo naj le rezultat: tekma se 1e končala z zmago Švicarjev 4:0 (1:0, 2:0 1:0). Nedeljski nogomet v Švici in Franciji Švicarski nogometni klubi že dlje časa tgrajo za Švicarski pokal. Tekmovanje je z nedeljskim sporedom dospelo Ze do £e-trtflnalnih tekem. Nedeljske tekme so se končale takole: Basel-Lugano 1:1. Grass-hoppers-Lucern 2:0. Lausanne-Cantonal 6:0 ln Grenchen-Curih 3:2. Tekma med Baslom ln Luganom, ki je bUa podaljšana brez odločitve, bo v celoti ponovljena. V svobodni Franciji so nadaljevali tekme za franeotmo prvenstvo. Nimes Je premagal Ales 3 0. Nizza Je premagala Montpel-lier 1:0. Toulouse je premagal St. Etienne 1:0 ln marsejski 01ympique je premagal Cannes 2 0. Anglija brez kinina Izguba Nizozemske Indije Je za Anglijo ln Ameriko neprijetna tudi v pogledu zdravil. Poleg važnih si rov in kavčuka in čina Ima namreč Nizozemska Indija tudi monopol za kinin Izguba tega monopola bo zlasti hudo zadela Anglijo, ker ne bo več imela na razpolago tega učinkovitega sreistva proti malariji, neobhodno potrebnega v tropičnih krajih. Nizozemska In-ilja je izvozila predlanskim v Ameriko 2758 ton kinina, v Indijo 562, na Nizozemsko 2056 ton, v Anglijo 755. v Burmo 142. na Japonsko pa 650 ton. Holandski ldnln-ski sindikat je pridobival v Nizozemski Indiji kinin r sirovem stanju, predelovali so ga pa na Holandsksm tn na Javi. Kakor drevo, ki dajs kavčuk, tudi ki-ninsko dravo ni doma v Nizozemski In* dijl. temveč v Peni. Njegova semena ao bHa vfhotapljena v Anglijo, od toi pa v 1 Nizozemsko Indijo. Kako težko bo la ta izguba prav Anglijo, bo razvidno is dajstva, da je v Indiji sami nad en milijon malarično bolnih ljudi, ki jim je kinin neobhodno potreben. Vojne operacije evropskih čet v tropičnih krajih brez potrebnih zalog kinina so skoraj izključene, Nemčija pa 2e davno m več odvisna od naravnega kinina, ker izdeluje to sredstvo proti malariji sintetičnim potom. Veliko gnezdo malarije zatrto Velika Pontinska močvirja, kjer je bilo prvotno pravo leglo malarije, so zdaj izsušena in odstranjena je nevarnost, da bi se iz njih še širila ta nevarna boler.en. Pred začetkom melioracijskih del leta 1932. so zabeležili tam 3535 primerov malarije, dočim so bili zabeleženi lani samo še trije lahki primeri. Malarija je torej povsem zal rta v enem svojih največjih gnezd. To je delo Fašistične Italije. Najvišja gera sveta Najvišja gora sveta je Mont Everest v Himalajskem pogorju, visok 8*40 m. Himalajski gorski greben Nanga Parbat, ki ga je zaman naskakovalo že več ekspedicij, je samo eden najvišjih himalajskih vrhov. Visok je približno tako kakor Dhavalagiri ki meri 8176 m ali Gnvrisankar s svojimi 8143 m. dočim meri Kančindčhipa 8385 m. Nas včerajšnji članek o filmu, ki so ga izdelali Nemci o svoji ekspediciji na Nanc^a Parbat. je treba v tem smislu popraviti. O Mont Everestu seveda samo 1-»mnevajo, da Je najvišja gora sveta, ker na njegov vrh se ni stopila človeška noga n ker je poleg njega še več drugih potokih orjakov v Himalaji nedostopnih tudi na_,drznrjslm plezalcem. MALI OGLASI PRODAM dve mizi 2X80 m, kuhinjsko kredenco in yeč komadov. — Zor-man, Breg št. 14. PUŠČATI KRI SI NI TREBA dati toliko, če pijete redno MEDICO in polagate zvečer na meče mrzli ovitek. Pristno Ambroževo medico dobite le v MedarnL Ljubljana — židovska ulica 6. -■■ti*«*- UN GRAN VIAGGIO FER 12 LIRE VELIKO POTOVANJE ZA 1% LIR Dopo averlo tanto sognato, ora puol metterti in grado di reallz-zarlo con sole 12 lire se, acquls-tando un biglietto della Lotteria dl Tri po H, saral uno dei fortunatl vlncltori del maggiori premi che saranno estrattl in Roma il 10 Maggio p. v. Oltre 52 milioni sono stati gla vintl dal 21 possessori di un biglietto * delle Lotterie precedentl. Acqulsta oggl stesso qualche biglietto. Potem ko si dolgo sanjaril o potovanju, se sedaj Tvoje sanje lahko uresničijo za samo 12 lir, če si nabaviš srečko Loterije Tripollja in postaneš eden izmed srečnih dobitnikov večjih premij, ki bodo izžrebane v Romi dne 10. maja t. L č)ez 52 milijonov je bilo že izplačanih 21 imejlteljem listka predhodnih loterij. Nabavi si še danes kako srečko. (A LOTTERIA di TRIPOU QK Btran 4 »SLUVENSKI N a K O D« aren*. Jo. marca 1M2-aa. stav Zanimivosti z nepremičninskega trga zadnjih dni Odstopi zemljišč mestni občini . ^ninskih kupoprodaj — Kakfato Je brcate preiivitkov — Nekaj LJubljana. 24. marca. Medtem ko smo v zadnjem poroč lu z nepremičn.n>kega trga zabe.ežili precejšnjo razg.banost v začetku m sredi meseca februarja, moramo danes ugotoviti, da je promet z neprem.čnmami konec februarja in v prvi polovici marca znatno popustil Vzrokov za ta pojav pač ne smemo iskati v zmanjšanem zanimanju za ceprem čn;ne. temveč v drugih vsakda-nj-h okohsč.nah. Zemljiška knjiga je v času od konca februarja do srede tega meseca med dru-fm vpisala v svoje knjige večje število odstopov zemljišč v korist mestne občine ljubljanske Gre predvsem za svet, ki ga mestna občina zahteva zase za napravo cest v zvezi z izdajo dovoljenj za parcelacije. Zabeležili smo naslednje take odstope: Ldvard »n LeopoMIna Nus^dorfer. posestnika s Poti na Rakovo jelšo, sta odstopila in prepustila mestni občini ljubljanski brezplačno in bremen prosto ob izdaji dovoljenja za zgradbo hiše v kat obč. Trnovskem predmestju za ce^te potrebni svet v izmen 226 kv m Vrednost odstopljenega sveta je bila ocenjena na 150 lir. Ivan Nastran. Industrijalec na Homcu, je oostopil m prepustil mestni občini ljubljanski brezplačno in bremen prosto ob parcelaciji parcele za ceste potrebni svet ▼ kat obč Sv Petra predmestju I. v izmeri 77 kv m. Alojzi ra Junkarjeva iz Male Čolnarske ulice je odstopila in prepustila mestni občini ljnblianski ob parcelaciji parcel v kat. obč Trnovskem predmestju več delov parcel v skupni izmeri 806 kv m Odstop je bil brezplačen in bremen prost. Ernest Gale. ve'eposestnk z Vodnikove ceste, je odstopil mestni ohfini ljubljanski brezplačno in bremen prosto za ceste potrebni svet v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 425 kv m Med mestno občino ljubljansko in po-sestnicama z Jasne poliane štefo in \>ro Jcgovo je b;la skleniena menialna pogodba, po kateri je mestna obč na ljubljanska prepustila sopogodben cama od svoje v kat obč Kapucinskem predmestju ležeče oarce'e del v izmeri 686 kv m Ju-govi pa sta v zameno odstopili mestni občini v is'em predmestju ležeči parcel:ci v skupni izmeri 413 kv m Del zemlršča. ki ga ie odronila mestna občna, in sicer v izmeri 222 kv m., je bil cenjen po 34.20 lire kv m., drugi del v izmeri 464 kv. m. pa po 53 20 lire kv m Skupno je bil svet. ki ga ie odstopila mestna občina ljubljanska vreien 32 277 20 lire Nasprotno pa je del zemlvšča ki sta ga odstopili Jugovi v izmen 265 kv m. bil cenjen po 45 60 lire k v m., del v izmeri 148 kv m pa po 95 lir kv m in ie bil niun svet vreden skupno 26 144 lir Ob Dodp su pogodbe sta Jugovi razlko 6 133 20 lire doplačali Znmeniavo ie sklenil mestni svet na svoji seji 3 julija lani in je utemeljena z -.zvaianiem res\jiar1jckeea načrta. Zanimive so tudi Številne pogodbe, ki jih kmetie sklepajo v korist svojim sinovom, ko jim prepuščajo gospodarstvo in last >vo'esa oo«e?tva Sami se pri Tem umikajo v prezivitek. ki zlasti za današnje razmere nemalokrat n' malenkosten. Za vzsVd navajamo dva prmera: Ob inefmsHfvl posestva, k1 je bHo oce- nienc na 76 000 lir so si starš razen drugih obveznosti, ki so šle v korist drueih bratov in sestra, izgovorili od prevzemnika poleg služnosti stanovanja tudi naslednje dajatve vsako leto iim mora ob spravljanju pridelkov dati po 300 kg pšenice in ajde. 50 ke ječmena. 15 kg soli. 15 litrov pšena. 300 kg krompirja in letno 10 kg fižola Ce je pri rrši. morajo dnevno dobivati po en liter nVeka in sveze jajce Vsako leto pred bož čem ali pa mesec dni po bož ču so si izgovorili pitane-ga prašča v teži 100 kg Zanimiva je pa zlasti naslednja določba: Ce umrje oče prevzemnika, je sin obvezan dobaviti materi le polovico prezivitka razen prašiča, ki ga mora v teži 100 kg dobaviti v celoti. Ce pa umrie mati dobiva oče izgovorjeni preživitek neokrnjeno Vse dajatve prezivitka so bile ocenjene povprečno na 5700 lir. V drugem primeru si Je Izročevalec izgovoril pravico do izključnega stanovanja v »kamri« domače hiše kamor mu mora prevzemnik na zahtevo postaviti tud' zidano peč Dolžan mu Je nanositi vedno v »kamro« toliko sežaganh 'n sesekan;h drv. kol'kor jih rab' izročevalec zase Iz-ročevale«. je upravičen tudi do souporabe »hše«. zlasti prostora na peči Uprav'čen je nadalje do skupne hrane pri skupni mizi *n odprtem kruhu, v primeru bolezni in starostne onemoglosti pa mu gre primerna boljša bolniška hrana in postrežba. Prevzemnik mora izročevalcu dobavljati vsako drugo leto po ene škornje ter mu dajati vso potrebno vrhnjo in spodnjo obleko. Izročevalec ima pravico do posekanja in odsvojitve vsega lesa, kar ga je »na okrogliki pod potjo med Valentinovim in boštjanovim«. Poleg vsega gornjega si je izročevalec izgovoril še nastopni priboljšek pravico do dosmrtnega užitka »treh krajev« njive, ki jih mora prevzemnik krajevno običajno obdelovati, domov spravljati poljske pndelke in te doma shraniti na primernem prostoru. Kraje in kulturo določi vsako leto izročevalec Nadalje mora prevzemnik dajati izročevalcu- vsako leto po 100 k* psence. 10 kg svežega praš;čjega mesa po izberi izročevalca. 5 kg čiste masti 10 suhih klobas. 100 kg jabolk če so doma. s cer samo 50 kg. mesečno po 25 cigar dnevno po en liter mleka, če ie doma. sicer pol litra, in dnevno po eno laioe TzročevaTec se je obenem zavezal plačevati prevzem i'ku do^mr*no no 150 lir mesečno. Vrednost Viegl Dreživitka so ocenili na 31 000 lir. V tem času je zemliška kniiea vpisala tudi nekaj kupoprodajnih pogodb. Omenjamo med njimi naslednje: Frane Vrbovec. poce^nJt s Pot*an«ke ceste, je prodal Antoniji Jeleničevi iz 5htkR*rte*t ul're njivsko pTcelo v kat. cbč Senrneferskem predmetu. P*tH*a meri 3380 kv m. in je kupovalka plačala zanio 65 000 lir. Martin Furtan. posestnik iz Vrbljeni. le prodal cestarju pri cestnem odboru v Tomi SI ju Lođv-'T-n C'herjn travniško parcelo v kat obč Vrblieni'h v frmer- 8t 69 kv. m TTtmn'na ie z^^šala počez 2000 lir. Ferdinand Pavlic, pose^tn'k s TrznSVe oe^e. ie prodal ženi «^»d'arja v K^zariah Ivani Trohre^H tr->T-nik v k»» ob^ Dobrovi v izmeri 5857 kv m za 7000 lir Marija Zab»»kovrc. no«re<;*nica iz $trn*-l^ee in Alofr Zabuknvee stq pTwi->ia Francn Aflanrvru. «?;nu pn^ecrn;<*«» 'z ^n«-*d-nie^a Rl^ta. pow*vo v dav. obč. Lanišču nn T?it*«;Vii 7*3 35 tAO lir F-in^tjEVa Kamn*V«»r4*va. pn<-p^i;n iz Srednje vasi je prodala žepi mesarskega pomočnika iz Dolenjske ceste Minki 21-rovnikovi posestvece v Srednji vasi št 11 z vso neprem čnno in pritiklino za 15 000 lir. Posestvece leži v kat obč. Rudniku. Ciril Kavčič, posestnik z Lesnega Brda, je prodal Alojziju Popitn z Drenovega grča travnik-njivo v kat obč. Blatnem Logu-Brezovici za 2500 lir. Angela Kasteličevm. posestnica iz Malega Lipoglava. je prodala železn-škemu uslužbencu iz Dul pri Grosupljem Jožetu Zupančiču travniško in pašniško parcelo v kat. obč Lipoglavu za 1500 lir. Viktor Zaje. mizar in posestnik s Smar-ske ces+e. in Aneela Zaj'eva sta prodala Mariji Pestotnikovi z Mirja niivsko parcelo v davčn: občini Mostah. Parcela meri 505 kv m. in je kupovalka plačala zanjo 9500 lir. Janez Kavčič ml., posesan;k iz Planice pri Preserju. je prodal Alojziju Kavčiču iz fste vasi v kat. obč Jezero eozd v izmeri 14 099 kv m. za 1710 lir Poeodba ie bila sklf-^ena že sepfembra meseca lani. Neža Canranova. no^e^trnca z Ižanske ce«4e. ie nrodala Mariji KraSnjevi. soprogi krznaria iz M^le čoln^r^ke ulice, del parce> v vat obč. Karlovskem predmestju t.* 2n ooo mr. Stanislav Vrhover. noses^rv na V^hov-c"h. **e nrodal sonroei profesoria Danici Ranč;ea^evi z B*eha*!**0ec ce^e go^^o parcelo v ^>č Sujici v izmeri 2250 kv m. za 5700 lir. Anton**a Vettorazeva. z^ebn****« iz TCav-Škove ul're. ie prodala V>H lermanovi, sonroei trgovca iz Hudnverrvkove ut;^e ovim tr->vTrške n^rre^e v kat. obč Sp. S čk< Parrpi-^ meri 314 fcv m. in je kupovalka plačala zanio 22 800 1!r. Dani'o Kante. ta*n'k P^^e h^nHnice v LJubljani, ie nrodal Jakobu Trčku. po-se^tp:ku iz Draeomera. njivsko parcelo v kat o K* f>v. Petra tw*»& mejiti T. v izmeri 346 kv m za 13 6*78 Kf Kvadratni mo*pr ie h:1 nr<-»dan oo 30 50 lire. M*r*eta Ko«ova. o^p^^Ta z Ol'nc. Je nrodala Fvann In Angeli ZaHn'kar iz AKr»tv,Arp tit:re niiv^kn norcelo v dav. nhč Jlulk"! P^r^pi.a meri 668 w m ;n ie na n;pi pfM*mml^mmu nora hišica. Kupna cena je znašala 40.000 lir. Tehnika med vojno in po nji Tudi tehnika bo msrala prispevati svoj delei k dobi mira Brez pridobitev modeme tehnfke si pač ne moremo danes misliti Življenja, tako razgibaneg*a ln tako »mehaniziranega«, kot moremo upravičeno reči. za katero je prav ritem in tempo vsega delovanja tako značilen pojav za dvajseto stoletje Kakor sc divimo in občudujemo proizvede tega napredka že samo našega stoletja, tako bi vendar ne bilo upravičeno mnenje da ie moderna tehnika dosegla ali dosega svoj maksimum ravno v nasi dobi. kajti razvo; *.ehnike bo Sel dalje, preko danes še ne-slutenih ciljev ln kot je danes n pr radio že splošno znana ln že potrebna dobrina kulturnega človeka, vendar Se sen pred 30 leti. tako bo v prihodnjih letih marsikai. kar bi se nam Se sedaj zdel čudež, po posredovanju znanosti in tehničnem napredku prav tako znana stvar Dočim izpolnjuje ln posvečuje tehnika v mirnem času skoraj vse svoje sile v človeštvu splošno koristne namene.' tako se ji stavijo v vojni prav posebne na'oge. ori katerih uspešne Izvršitve je v tesni zv^ni položaj vojske na bojiščih ln končna zmaga. Ne gre tu za samo oboroževanje, bodisi že Izdelovanje orožja vseh vrst. municije, ladij itd. ampak gre tudi za to da se najde primernejših načinov za one tehnične panoge, ki so neobhodne potrebne tudi v vojnem času a ki ne morejo več računati z onimi surovinami, dobljenimi r uvozom iz tujih držav En tak problem je n. pr dobava umetneera benrina. uma*-nega kavčuka ln drugih prav za vojno bistveno važnih snovi Nemci, ki so se bavili že pred sedanjo votro s t^m problemom lrdelu1e1o sedaj 1 benrln 1 kavčuk, sintetično f umetno). kemičnim potom- kavčuk »buna« je trgovsko trne za fa umetni, a prav tako kakor naravni uporabljivi kavčuk; v Nemčiii je našel nai-raznovrstnejšo uporabo. Bencin pa d^bivn-jo Nemci iz premoga tn vodika (hiirira-nje) in je enakovredno nadomestilo za ori lz petroleja ali nafte dobljeni in uvoženi bencin Seveda pa je tako pridobivanje možno le v omejenem obsegu in predstavljajo ti produkti le določen odstotek celotnega pridobivanja, polog tega pa nastopajo tehnične težave n. pr. v čim bolj ekonomskem Izrabljanju stranskih produktov, ki nastopajo pri fabrikaciji Ko se in-ženiorji in drugi znanstveniki pečajo s temi stvarmi, se mnosrokrat posreči kako važno odkritje, ki lahko da presenetljive rezultate, kot so nam pokazale izkusn:c prve svetovne vojne. Mislimo samo na Kemično industrijo! Kak napredek v dvajsetih letih! Ali pa na polju aeronavtike* Dočim so se morali konstrukterji 1. 191*5 boriti z neštevtlnimi problemi in ae je letalstvo, kot vojna sila, pokazalo Sele ob koncu prve svetovne vojne, se danes od meseca do meseca boljšajo in izpopolnjujejo letalski tipi bojnih letal. kJ ravno v sedanji vojni igrajo tako važno vlogo Pridobitve in odkritja, ki so nujna pos c-dica snovanja tehnike med vojno, pa s«2 morejo v mirnem času koristno prenesti na ona področ^ ki so v mirnem času kar naivečie važnosti, oziroma koristi za Človeštvo Ko so n. pr zrasle v zadnjih letih, v slu*niah bližajoče se vojne, pri vseh velesilah ogromne in številne tovarne tankov ki danes obratujejo z vso svojo obratno moč'o. k! so v obratu številne tovarne sintetičnih snovi, ki so potrebne danes predvsem za vojno tako bi po voini predstav-liale vse te tovarne mrtev Kaoital: vendar temu ni tako: z nekaj spremembami b"> n pr mogoče tankovske tovarne snr*»mf n'ti v pi^nt^ke tovarne za avtomobil, plnee nol-!«i miru. ki naj zagotovi izmučenemu človeštvu lepšo in srečnejšo bodočnost. Vzgcfa japonske mladine Ze pi^e pravljice in povest., ki jih sliši japonski otrok iz ust svoj-_h staršev in vzgojiteljev, obravnavajo junaštvo japonskih vojakov in slavno zgodovino Japonske. Cim začno hoditi dečki v šolo, debe skromne obleke, poleti pa hodijo v raše-vtni. To je velikega vzgojnega pomena, človek se že v zgodnja mladosti privadi izenačenju tudi na zunaj ln medsebojni povezanosti. Vojaško ekserciranje je v japonskih šolah že več let obvezen predmet. Tako ae vzgaja v mlad .ni hrabrost. Na neki sre '.nji šoli so dijaki dolgo raz-misljaL, kako bi počastili na bojišče odhajajočega profesorja rezervnega majorja. Končno so sklenili podariti mu s krvjo p -sano pismo, v kale: eni so mu sporočili, da jim je žal, da so bili zadržani v šoli, da ga niso mogla odnesti na rokah do kolodvora. Nj.hova iskrena želja je pa, da bi se na bojišču hrabro boril in odlikoval. Nič posebnega ni, da zbira japonska šolska mladina denar ali pa gre delat proti plačilu, da more poslati kaj vojakom na bojišče. Mnogi japonski ^ečki pleto verige, dekleta pa prodajajo zotni prašek in zobne ščetke Druge zopet pobirajo po žetvi po njivah raztreseno klasje. Japonski ksti so poročali nedavno o neki deklici, ki je hodila podnevi v šolo, ponoči pa je prodajala na eni glavnih tokijskih ulic rože, a izkupiček je pošiljala vojnemu ministrstvu. Tako se vzgajajo Japonci v iju-bezna do domovine in v vojaškem duhu ie v zgodnji mladosti. Za madernfzacifa mlekarstva Na povabilo Slovaškj-nemškega društva je mimsterijaini svetnik dr. Vvegener, visok funkcionar nemškega min.strstva za prehrano in kmetijstvo nedavno predaval v Bratislavi o preskrbi Evrope z mlekom in maščobami. Po njegovem predavanju je poročal svetnik slovaškega gospo lar-skega ministrstva Klucar o stanju slovaškega mlekarstva in naglašal, da bi o lo mogoče s primernimi ukrepi dvigniti sedanjo količino 600 milijonov litrov mleko na Slovaškem na dvojno Slovaška mora zdaj uvažati 400 vagonov maščob letno, lahko bi jih pa še sama izvažala, če bi modernizirala svoje mlekarstvo in prašičerejo. Ministerijalni svetnik dr VVegener je v začetku svojega predavanja poudaril tesno sodelovanje med Nemčijo in Slovaško na gospodarskem polju, potem je pa podal splošen pregled v pogledu preskrbe z mlekom m maščobami v ostali Evropi. Nemško gospodarstvo v pogledu zaleg ho v bo loče še bolj služilo za podlago tržnim razmeram in stabilnosti cen v evropskem gospodarskem prostoru kakor doslej. Slovaško čaka naloga proizvajati več. povzdigniti živinorejo, ukreniti vse pntreb-no, da bo imela sama dovolj maščob, zgraditi silose in sušilnice, modernizirati mlekarstvo ter pospeševati pridelovanje oljaric. Predavanju je prisostvoval tudi slovaSlu finančni minister Pruz/nskv, opolnomočeni minister Polya ter zastopniki poedinih ministrstev ter kmetijskega zavoda. Bolgarski uvoz pisalnih strojev Bolgarija mora vse pisa'ne stroie uvažati iz inozemstva Uvoz stalno narašča. Leta 1037 je uvozila Boloariia 1336 pi&a'mh strojev, predlanskim pa 6007 Lani ie bi'o povpraševanje pr pisđln h strojih v Bolgariji ze'o vefko Čeprav ni bilo mogoče ^polniti vseh naroči -e bilo pc privatnih podatkih 'ani uvoženih 7SOO p-^a'nih strojev. V zadnjih treh ali *t"-h letih se je uvoz pisalnih stroie«- v Br/ganio podvojil Trenutno gre približno polovica uvoženih pi-sa'nih strojev v državne kr^mimalnt in javne urade dočim vh je Slo pred dobrimi dese-1;ttm leti še do 70°'c Drugo po'ovi- co rvvVimiio teflonski rwiieti£ m zasebniki V B,TfViriio »e uvaža io v prvi vrsti stabilni Ht«'"1Tii streli manišb r»a razmeroma ma'o ZHai ie v Bo'gariiT zavton-anih okrrvo 24 tvrdk r>ino S Dr. Torridon igra za vse Roman i »,Soleil et Ombre', gospod?« je odgovoril mož za točilnico. »Tamle je. na griču. Malce vise zgoraj ga boste videli, ob prvem ovinku na desno.« Pogledal je Rovevo večerno obleko in dodal: »A zdaj še ni odprt, gospod, sezona se še ni pričela.c Prav tega se je Roy bal. Pogledal je na uro. Za obisk je bilo prekasno. Nemogoče je bilo pozvoniti ob tej pozni uri in vprašati po Mariji, kakor bi nič ne bilo. Toda misel na mladenko ga je skrivnostno vleka tja gor. Zdaj, ko je že tu, si vsaj lahko ogleda okolico, sredi katere živi. Sklenil se je pefi povzpeti do ovinka, ki ga je bil kavarnar omenil. Popil je svoj konjak in naprosil kavarnarja, naj fflu popazi na voz. Ko je prišel do ovinka, ki je vodil bal mimo >Soleil et Ombre«. ga ie znova prešinila misel, da si je izbral Lionel Brookbv kaj čuden kraj za *voj lokal. Cesta, ki je vodila navkreber, je bila slaba, skalnata in tako o?ka. da ne bi bila mogla Iva avtomobila vštric voziti po nji. Mladi mož je krenil po tej cesti. Z obeh strani 1o Je spremljal starinski zid. W ie ie razrmdal tako da ponekod skoraj ni več zaslužil tega imena. Cesta se je nenadoma končavala na široki jasi, nekakšni naravni terasi, obdani z visokodebelnim drevjem in poplavljeni od mesečine. Onkraj jase se je izgubljala med drevjem, čigar zeleni obok je tvoril nekakšen predor. Roy je obstal in pogledal okrog sebe. »Najbrže je tu prostor za parkiranje avtomobilov,« je rekel sam pri sebi. Tedaj je zbudilo njegovo pozornost čudno lesketanje med drevjem. Ko je storil še nekaj koru kov naprej, je spoznal odblesk luninih žarkov na vetrnem steklu avtomobila, ki ga je bil očitno nekdo pustil v goščavi Vse to mu ni bilo všeč: skriti avtomobil pod drevjem se mu je zdel kar tajinstven. Trenutek ali kaj se je obotavljal, potem je krenil proti vozu. Bil je dolg Bugatti, nizek, teman ln prazen. Rov je položil roko na hladilnik, začutil, da je se vroč, in se sklonil, da bi nogledal številko: teda^ci pa ie slišal, kako se je nekje na pobočju ob njegovi levici sprožil kamen in se zatrkljal po griču nizdol. Rov se je nago obrnil, krenil nazaj in se skril za nekim drevesom. V mesečini se je pokarala moška postava, ki je stopala proti avtomobilu Bila je le skoraj pri njem. ko jo je ustavil pritajen žvižg Mož se je obrnil in poe!er*al okrog ceue. In zda le* je Rov i* svojega skrivališča videl, kako je mesnina osvetlila tiaro t medenoriavimi lasmi in kako ie mlado dekle v črni svileni bluzi in belem krilu pri-tek'o no jasi. naravnost proti skritemu avtomobilu Mlademu človeku je jelo srce razbijati kakor kladivo. Vide- je moža kako je podal mladenki roko. Naro je dvojka pristopila k avtomobilu, in Roy je začul Marijin tesnobni, z?sopli glas: >Oh. dragi, ni bilo prav, da si prišel! Prenevarno jef« ! »Ni šlo drugače. Moral sem govoriti s teboj. A malo je manjkalo, da se nisem odpeljal. Bal sem se, da morebiti nisi slišala mojega znamenja.« »Slišala sem ga, pa sem morala biti zelo previdna.« »On je tu.c »Da.« »Daj, sedi v avto, Marija, Pozor na vejo.,, po-besi glavo, tako. V redu?€ »V redu.« Oba sta sedela v avtomobilu. Mož je popustil zavore, in voz je tiho zdrčal z višine proti glavni cesti, baš mimo drevesa, za katerim je stal Torridon. Tega je za hipec pograbilo, da bi se oprijel nadomestnega kolesa za avtomobilom, ki bi ga tako nevedoma vzel s seboj. Toda uprl se je izkušnjavi. Minuto pozneje je Bugati izginil za cestnim ovinkom. Roy je ostal sam. sredi čričkov, ki so peli na vse pretege. Za hip ga ie iz dalje doseglo hrlenje oddaliuiočega se voza. Kdorkoli je bil tisti, ki je Marija nocoi skrivaj govorila z njim in ga imenovala svojega »dragega«, zdaj je bil izginil, in z njim vred je bila izginila Marija, Rova se je polastila divja, obupna radovednost ljubosumnih. Jel se je plaziti naprej in iskati vile, držeč se prejeti le poti. Mahoma je zagledal na koncu širokega crpi esovega drevoreda zrcalo velikega ba- pogoji za uvoz pisalnih strojev v Bolgarijo. Po priključitvi novih pokrajin ve jt Bo-'tja-rva povečala približno za 4(P/t štev^o prebivalstva pa ?e naraslo za 35°/o Poleg te£a doživlja gospodarsko življenje velik razmah. Samo v sofijskem soJnem okraju je bilo v zadnjih treh let^h vpsanih v zadružni register okrog 600 novih zadrug. V zvezi s tem ie treba omeniti tudi uvoz trakov za pisalne stroje. V Bo'sari ji so že poskušali izdelovati jih drina. pa *o poSku-S: niso obnes'i v to'ik- mori. da bi Uihko uvoz odpadel. Med uvozniki trakov za pi-sa'ne stroie je zopet Nemčija na prvem mestu Iz Nemč'je uvaža Bolgarija 95 do 97°-» trakov za pisalne stroje. Za tri milijone ljudi samo en list V Tibetu bero novine javno. Od edinega lista, izhajajočega v t betanskem jeziku, se dobi samo 50 izvodov. Od teh izv. mora zadostovati za 3 mil. prebivalcev Dokler so šb" poedini izvodi iz rok v roke, so bili seveda kmalu vsi zmečkani in zamazani, tako da jih sploh ni bilo mogoče čitati. Sicer je pa med Tibetanci itak malo pismenih in tako se je vedno bolj čutila potreba prečitati ljudem list. ker s cer pretežna večina sploh ni zvedela za nobeno novico Edini tibetanski list tiska :n izdaja neki Evropec in vseh 50 izvodov pošilja lamam odnosno svečenikom, ki skličejo prebivalce bližnjih naselbin, da jim pre-čitajo novice Potem pa gredo poedini izvodi dalje do drug h svečenikov. Ko končno doseže list mejo Tibeta, je sicer že precej zastarel, večkrat so poedine številke stare že po 2 leti, vendar pa ljudje še vedno radi poslušajo v njem objavljene novice Drugod po svetu bj se ljudie lepo zahvalili za tako stare vesti. Tibetanci pa v tem pogledu nso razvajeni. Zvočnik namesto zvonov Ena najnovejših praških cerkva nima nobenih zvonov in vendar tudi ona z zvo-nenjem kliče vernike k službi božji V zvoniku ie namreč nameščena naprava radijskega zvočnika, ki prenaša zvonen^e. Zvonovi za zvočn k seveda niso potrebni, kakor ni?o potrebni v gledališču, ker se da zvonertie posnemati z raznim' pripom^rkl. Ob velikih praznih pa prenačn zvočnik v zvoniku z gramofonSk h p'ošč tudi pravo zvonenje cerkvenih zvonov. Poroke in pogrebi na smučeh Med ljudi, ki so jim smuči neobhodno potrebne, spadajo tur^i prebivalci nr katerih krajev južne Češke. Tam so smuM ljulem nujno potrebne za vsakdanje življenje, ker bi brez njih zlasti v hudh zimah, ko zapade mnogo snega, sploh ne mogli do bližnjih krajev. Tudi letos so jim služile smuči zelo dobro. B lo je več premerov, ko sta prismuča'a ženin ln nevesta iz planinskih vasi do ceikve k poroki. Tudi več pogrebov je bilo ni smučeh, ker ni bilo nobene druge možjusti spraviti krste v dolino. Radio Ljubljana ČETKTER, 26. MARCA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini 7.45: Pe^mi ln napevi — v odmoru napoved časa 8 lo: Poročila v itali anščint. 12.15. Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 12.40 SeSC« stet Jandoli 13: Na povod časa — poročila v itall an£čini. 13.15' Poročilo Vrhovnog*, Poveljstva Oboroženih Sil v slovonš ini. 13 17: Radijski orkester pod vod tvom dirigenta D M. šijanca. izvaja orkestra, oo glasbo. 14: Poročila v itali anščinl 14 '5: Simfonični koncert, vedi dirigent Bernara,-no Molinan. 14.45: Poročila v slovenščini. 17 15: Nove plošče Cetra. 19.30: Poroci v slovenščini. 19.45: Operetna glasba 20: Napoved časa — poročila v Italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v s,o-venščini 20.35- Prenoa namenjen Rumuni-ji. 21.05: Ljublanski komorni duo Trosfc-Slajs. 21.45: Predavanje v slovenščini. 22: Koncert, vodi dirigent Mario Gaudio L 22.45: Poročila v italijanščini. PETER, 27. MARCA 1912-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba — v odmeru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Ko.i-cert soprnnistke Drage Sokcve, pri klavir« ju Marijan Lipovšek. 12.40: Trio Ambrosi. ano 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13 15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20* Glasba ia ploščah po želji nemških tov& rišev. 14- Poročila v italijanščini. 14 15: Orkester Cetra. vodi dirigent Barziz^v. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Zt>o? Glasbene Matice. 19: >Govcrimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30. Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna gl*»j- ba. 20: Napoved časa — poročila v Ita l-janščlni. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v si venščini. 20.30: Koncert violinist.* Leona Pfeiferja in pianista Bo ana Adamiča. 21.20 Simfonični koncert, vodi dirigen-Villi Ferrero — v odmoru predavanje v slovenščini 22.45: Poročila v italijanščini. l sena. ki se je srebrno lesketalo v mesečini. Okrog in okrog ga je obdajal park, poln gredic, marmornatih klopi, kipov ter prodnatih in cementnih steza. V ozadju se je belila hiša v dve nadstropji, široka, gosposka stavba z veličastnimi vhodnimi stopnicami, ki so segale s terase prav dol do vode. A tisto, kar je storilo, da je Roy Torridon negibno obstal na mestu, je bilo tole: ko je gledal proti hiši. je videl, kako so se dolge žaluzije na steklenih vratih, ki so vodila na teraso, počasi in previdno spustile, kakor bi jih zapiral nekdo, ki je stal v temni sobi. Nekdo, ki je bil zapustil hišo, se je bil torej po-tihoma vrnil vanjo. X. poglavje Marija se vrne Marija Brookbvjeva je sodila, da je trajala njena odsotnost nekaj več kot poldrugo uro. Ko se je zdaj vračala, je videla, da bi morala iti mimo Lio-nelovega okna. Vse okrog nje je bilo pokojno in negibno, in glasno petje čričkov jo je nekoliko pomirilo. Tedaj pa je iz mraka mehko zaklical glas: »Marija T« Zdrznila se je. »Ne boite se,« je glas nadaljeval. »Jaz sem. Roy Torridon. Brž pridite semkaj. . v senco!t Videla je, kako se je pod drevjem na nieni levici nekaj zganilo. Sama ne vedoč, kaj dela, je storila tri korake v tisto stran, pritiskaje si roko na srce, ki je brezumno razbijalo. Iz mraka je segla roka in jo potegnila pod drevo. Urejuje Joaip Zuptoćtt * Zrn Narodno tiskarno Fran Jeraa — Za laacratal dal Usta: Ljubonm Volčič — Vsi t Ljubljani