SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 51-52
Slovensko
•	I v • v
pismo za bozic
Karel Mauser _
Za vsak božič pišemo. Pišemo prijateljem in znancem, celo njim, s katerimi smo se morda enkrat samkrat srečali. Srce nam tako narekuje in navada je taka. Božični čas nas potegne v svoj tok in nas nosi.
Spet je božič. Kakor da smo preteklosti in bodočnosti zaprli vrata, tako hlepeče se oklepamo božičnih dni. Želimo pozabiti grenko in boleče. Iz preteklosti smo spustili v te dni samo lepe mladostne spomine, iz bodočnosti samo sanje.
In prav to je, kar je napak. Ljubimo božič, oklepamo se ga, želimo si ga in težko ga čakamo, toda odločili smo ga od življenja, ki ga živimo vsak dan, kakor pečko iz breskve. Postavili smo božič v tron v naše veselje in ga nismo znali vkleniti v svoje redno življenje. Prepričan sem, da je pomen praznikov v tem, da nam pomenijo miljne kamne na poti, da skoz celo leto vemo, kje smo, kam gremo.
Prav zavoljo tega pišem tole pismo. Čas je tak, da mu ne veš imena. Ko zagrebeš glavo v dlani in se v duhu postaviš pred zemeljsko oblo in iščeš kraj, kjer bi rad za vselej obstal, kdo je, ki bi našel prostor, kjer sta mir in pravica zvesta soseda? Pojdi od Indije do Severnega tečaja, teža in skrb sta na vsakem delčku zemlje. Nekoč, stoletja nazaj bi morda še našel kraj, kjer je življenje cvetelo v stari pristnosti. Danes ga ni več. Dvignili smo se, zrasli preko svojih moči in zdaj ne najdemo več poti domov. Zagrizeno rinemo v bodočnost, stojimo na hrbtih svojih bratov, da bi dlje videli, z grožnjami in vojskami ustavljamo prijatelja, belega kruha smo pijani in brez solze zagrebamo brata, ki je umrl, ker niti črnega kruha ni imel.
Čas je tak, da mu ne veš imena. Atom imamo pred seboj na mizi. Bojimo se ga in ga dražimo. Nekoč bo morda razdrl moj in tvoj krvni obtok.
Nor je tisti, ki je deset let koval nož, da se je z njim lahko zaklal.
Pod nami je peklo, nad nami je nebo in med peklom in nebom hodimo. Zdaj smo bliže enemu, zdaj drugemu. Slepi se otepamo s hudim in dobrim.
Pa imamo božič in ga ne znamo prenesti v življenje. Tri, štiri dni se ga oklepamo, potlej gre drevesce v smeti, jaslice v skrinjo in mi na staro pot.
Rešitev tega stoletja je samo še v božični skrivnosti. Mimo je sila, ki lahko mori telesa. Duh je, ki je močnejši. Vstali bodo narodi, ki so jim telesa priklenjena k zlemu, z duhom pa so pri dobrem. Nič ne pomagajo ovinki, pot do jaslic je kakor začarana. Vsi pridemo do tja in tam bomo spoznali, kako ničevo je vse, čemur pravimo veliko in mogočno. Napuh velikih se bo osul kakor jesenske rože.
Dragi prijatelji, treba je samo, da božič prenesemo v vsakdanje življenje. Naj ne bo to samo praznik pri mizi in darovih. Živeti je treba z božičem vsak dan, preprostost prvega božiča prinesti v življenje.
Prvo: Kar delaš, delaš za vse. Ne samo zase, ne samo zato, da zaslužiš toliko in toliko. Od tvojega dela živi še nekdo in ti živiš od dela drugega. Ta misel naj ti ohranja preprostost.
Drugič: Nisi na svetu sam. Svet je velik in na njem je veliko lepega in veliko bridkega. Pomisli, ko jemlješ od obojega. Ne zajemaj lepo z veliko žlico in bridko z malo. Poleg tebe jih je mnogo, ki jim ostaja samo bridko, ker so lepo vzeli tisti, ki vidijo samo sebe. Vsak je naš brat in vsak ima pravico tudi do lepega.
Tretjič: Če se je Bog rodil za nas ali bi se mi ne mogli za svojega brata? Da bi celo svoje življenje in celo svoje delo usmerjali tako, da bi z obojim ne ohranjali življenja samo sebi, ampak tudi bratom, ki jih sicer ne poznamo, pa bi jim morali biti varuhi.
To je božič v življenju. Svet danes ne bodo rešile konference. Govorjenje se v vetru zgubi. Svet bo rešila božična misel, če jo bomo v življenje prenesli.
Slovenski človek ima svoje mesto na zemlji. In ker ga ima, ima tudi dolžnost, da po svoji moči prispeva, da bi božična misel prešla v življenje. Ne praznujmo torej letošnjega božiča kakor tisti, ki vidijo v božiču samo obloženo mizo in darove. Ne ponižujmo praznika na sedanji dan. Pokažimo duha.
Naj bo tole pismo, pisano na božični dan, voščilo vsem Slovencem. Naj bi blagoslov božjega Otroka ostal z nami vse dni.
(Decembra 1963)
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de diciembre - 19. decembra 2013
Svobodna Slovenija želi vsem sodelavcem, raznašalcem, naročnikom,
dobrotnikom in bralcem, pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini
kot v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu blagoslovljene praznike
Kristusovega rojstva ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2014.
Graciela Mravlje
O, Betlehem, v naših slovenskih domovih
Vladimir Kos
O, Betlehem, Jezuščka rodna vasica! Se danes le velik atlänt zate ve. Za nas pa si vedno vesela resnica: tu Božji je sin se rodil Detece.
O, Detece Mame deviške Marije! Nič vaju ni sram, da je domek le hlev. Glej, bleda svetilka na Jožefa sije: spod kotla z vodo mu je ogenj uspel.
Je kdo izmed Treh v tem Božiču nesrečen? Ne, to ni mogoče! Sam Božji je Sin med njima - in večje na zemlji ni sreče, kot z Jezusom biti, kljub noči tujin.
O Betlehem v naših slovenskih domovih! z Marijo in Jožefom - v domu Bogä; čeprav božje hčere in božji sinovi, le drobcen smo narod, a rad nas ima!
VTISI IZ SLOVENIJE
Vedno isto
(Od našega dopisnika)
»Če imaš kak božični vtis, še bolje«, je k terminu priprav za naslednje številke pripisal glavni urednik.
Vedno sem občudoval ljudi, ki morajo pripravljati material za iste ali enake priložnosti. Pripraviti trikrat, štirikrat, bi še nekako šlo. Ampak ko si pred dejstvom, da o tem pišeš desetič, pripravljaš program petnajstič itd, je že malo moreče. Saj ni, da bi ne delal tega rad, ampak pride trenutek, ko kljub 90-odstotni transpiraciji in 10-odstotnemu navdihu ne najdeš bilke-ideje, po kateri bi zlezel iz luknje na svetlo in zadostil pričakovanju, razveselil bralca, se pohvalil, češ: pa mi je ratalo!
(Spoved: pred dolgimi leti me je - spet! - doletela naloga, da sem moral pisati poročilo o romanju v Lu-jan. Pa kaj naj napišem, česa naj se oprimem? Saj je vedno isto. In sem pobrskal po starih letnikih, pa prepisal (svoje) poročilo izpred petih let. Pregledal, če je bilo vreme približno enako, zamenjal kako ime. Nihče se ni pritožil, tudi glavni urednik me ni odkril. Seveda: pohvalil me tudi ni nihče. Pa takrat še ni bilo Googla, da bi me izdal).
In za božič! Kaj vse je bilo že napisano! O vremenu, snegu, pomanjkanju snega, vročini, starih navadah, ki jih ni več, razlikah in podobnostih praznovanja ... Je še možno stisniti kaj iz tolikokrat povedanega? Saj ni nič novega, vedno isto.
Morda je pa ravno v tem, da ni nič novega, vsa
skrivnost? Da praznovanja nečesa, ki se je zgodilo pred tolikimi stoletji, ne pozabimo, da to skrivnost gojimo, da vztrajamo.
Vztrajamo pri jaslicah, ob katerih se počutimo doma, vsi skupaj, čeprav nas lahko ločujejo kilometri, oceani, celine ...
Vztrajamo v veselju, ker je po izgonu iz raja zasvetila velika luč, ki nam daje upanje, da bomo nekoč spet tam, v Raju.
Vztrajamo v dobrih mislih, dobrih delih, da bi čim več ljudi imelo priložnost spoznati veselo oznanilo teh dni.
Vztrajamo v željah - kot vsako leto - da bi doživeto in v krščanskem duhu doživeli blagoslovljen božič!
GB
Le pridi z Jezusom, Marija, da bomo luč za novi svet. Naj Vama naša domačija bo Betlehem in Nazaret
Severin Šali
Za Slovenijo je bil četrtek prejšnjega tedna dan D. Končno je bilo znano, kako velika je luknja v osmih slovenskih bankah - kapitalski primanjkljaj znaša skoraj 5 milijard evrov. Samo za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke bo država namenila dobre tri milijarde evrov. Ker so te tri banke za zdaj že zaprosile za ukrepe, bo ta dokapitalizacija relativno hitro stekla, čeprav spet ne tako hitro, kot si je vlada želela, ki je optimistično pričakovala, da bo potrditev s strani Bruslja, ki je pač potrebna za začetek procesa, slišala že v četrtek.
Prvi odzivi na izide stresnih testov v Sloveniji kažejo, da so bili takšni izidi pregleda bank pričakovani. Tako v koaliciji kot v opoziciji pa poudarjajo, da je potrebno poiskati krivce za nastale razmere in jih ustrezno kaznovati ter poskrbeti, da bodo slovenske banke in z njimi gospodarstvo z ustreznimi ukrepi zdaj resnično uspešno okrevali.
Prvak SDS Janez Janša je izpostavil, da se je vlada odločila zgolj za krpanje bančnega sistema, namesto da bi se odločila za prenovo bank. Po oceni Janše ni toliko problem v trenutnih upravah in nadzornih sve-
Za reševanje bank
tih, pač pa so bistveno bolj problematične garniture tistih, »ki so v veliki meri sodelovali kot druga in tretja liga pri potapljanju slovenskih bank v začetku 90-ih let, se potem prebili v ospredju in danes ohranjajo močne pozicije glede na to, da se je vlada odločila samo za krpanje bančnega sistema, ne pa za temeljito prenovo, ki bi bila že na tem mestu zelo potrebna.«
Kot pozitivno novico je Janša izpostavil to, da je sedaj na vsaj približno transparenten način ugotovljeno knjigovodsko stanje v slovenskem bančnem sistemu in napoved vlade, da bo šla s privatizacijo bank praktično do konca.
Predsednik SLS Franc Bogovič je nekoliko razočaran nad tem, da za zdaj odgovorni ne predvidevajo posebnih ukrepov glede vodstev bank, ki so prestale stresne teste in bodo dokapitalizirane iz javnih financ. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa opozarja, da se v Sloveniji dostikrat zatakne pri načinu izvedbe potrebnih ukrepov. Zato pričakuje, da bo obljubljeno tudi izvedeno, tako glede sanacije bank kot tudi glede odgovornosti. »Luknja kakršna je, bo seveda obremenila prihodnje rodo-
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
ve. Veseliti se teh številk ne moremo in ne smemo.«
Kaj pa koalicija? Rezultati pregledov bank so tudi po besedah predsednika SD Igorja Lukšiča pričakovani. Strinja se, da se poišče odgovorne za nastalo luknjo in ekipe v bankah tako izpopolni, da se to ne bo več dogajalo. Če se nam to še enkrat zgodi v prihodnjem letu ali dveh, bo namreč Slovenija izgubila kredibilnost tudi navznoter, je posvaril Lukšič. Predsednik DeSUS Erjavec je teste sprejel bolj pozitivno. »Očitno bo Slovenija lahko sama sanirala bančno luknjo, kar je izjemnega pomena«, je dejal. Zdaj je na vladi, da izpelje primerne ukrepe, je dodal.
Medtem ko je državni zbor v četrtek in petek razpravljal o interpelaciji proti notranjemu ministru Gregorju Virantu, so poslanci SDS in NSi v sredo vložili še interpelacijo zoper ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela. Očitajo mu, da javno funkcijo večkrat pomeša s svojimi poslovnimi interesi. Omerzel, ki je interpelacijo označil za manever za slabitev trdnosti koalicije, v svoji DL uživa podporo. V ostalih koalicijskih strankah pa so glede podpore neodločeni.
TONE MIZERIT
Koroški zbornik
V Celovcu so sredi prejšnjega tedna predstavili Koroški zbornik za politiko 2013. Večji del tokratnega zbornika, ki izhaja že dvajset let, je posvečen analizi deželnozborskih volitev in političnega preobrata v deželi. Vidno znamenje novega ozračja na Koroškem je dvojezična, nemško-slo-venska, naslovnica zbornika.
Koroški zbornik za politiko že dve desetletji v obliki letne kronike povzema dogajanja v tej avstrijski zvezni deželi. Težišče letošnje izdaje so marčevske deželnozborske volitve in politične spremembe, ki so jim sledile. Med tremi uredniki je zadnjih deset let tudi politolog Karel Hren.
Čeprav so bili drugačni časi, pa je tudi v preteklosti zbornik namenjal precej pozornosti narodni manjšini.
V tokratnem zborniku o dogodkih in temah, ki so zaznamovali iztekajoče leto na Koroškem, piše devetindvajset avtorjev in avtoric. Glede na to, da je v pripravi nova deželna ustava, je v njej tudi prispevek Rudija Vouka, ki meni, da mora biti v njej upoštevana tudi slovenska narodna skupnost.
Kot je dejal Karel Hren, to že zdaj deloma buri duhove. Zaveda se, da to ni dokončen predlog, ampak pomemben prispevek k razpravi na to temo. Na podoben način so v minulih letih slovenski avtorji pisali o problematiki dvojezičnih napisov in drugih temah, ki zadevajo manjšino. Objave pa so vplivale tudi na oblikovanje politike do teh vprašanj, je še dodal Karel Hren.
Splav ni pravica
Poslanci Evropskega parlamenta so v torek, 10. decembra, na svetovni dan človekovih pravic, glasovali o kontro-verznem »poročilu Estrela«, v katerem so protidružinske in protiživljenjske organizacije zapisale svoj strateški program proti življenju in proti družini. Poslanci so z glasovanjem 334 za in 327 proti ter 35 vzdržanimi sprejeli amandma, s katerim so spremenili vsebino sporne resolucije in istočasno vključili besedilo, da vprašanje splava, kontracepcije, homoseksualnih porok, ideologije spola in spolne vzgoje ne more biti del politike Evropske unije, temveč je to prepuščeno posameznim državam članicam. Rezultat glasovanja predstavlja veliko zmago zagovornikov življenja in družine, ki so v enem mesecu že dvakrat zavrnili sporno resolucijo.
Omenjeno poročilo je bil strateški program vseh svetovnih in evropskih protiži-vljenjskih in protidružinskih organizacij. V omenjenem poročilu so ultra liberalne skupine sporno zapisale, da je splav stvar človekovih pravic, čeprav nobena dr-
žava uboja nerojenih otrok ne priznava kot človekove pravice. Prav tako zahtevajo za izvajalce splava posebno imuniteto pred preganjanjem in idealizirajo liberalne zakonodaje, spolno vzgojo in kontracepcijo. Prav tako trdijo, da je potrebno posebno pozornost posvetiti ubijanju nerojenih otrok in zagovarjajo sporno stališče, da spolna vzgoja in kontracepcija preprečuje nezaželeno nosečnost. Prav tako pozivajo k zavrnitvi in izničenju vseh zakonov, ki ščitijo nerojeno življenje in napadajo »pro-life« države, ki ščitijo nerojene otroke. Prav tako zahtevajo, da EU preko »EU strategij« in »zdravstvenih politik« omeji pravice evropskih držav, da bi sprejemali »pro-life« zakone tj. zakone za zaščito življenja.
Vsi slovenski evropski poslanci so se opredelili do te resolucije. Zanimivo je, da so štirje poslanci (Jordan, Mazej Kukovič, Peterle in Zver) glasovali za življenje in družino; štirje (Vajgl, Fajon, Kleva Ke-kuš in Kacin) pa za resolucijo v podporo sporni teoriji spola in splava.
Od Alp do Trsta
Državni sekretar dr. Boris Jesih je v soboto, 14. decembra 2013, v prostorih občine v Špetru nagovoril udeležence na predstavitvi čezmejnega projekta Jezik/Lingua, v okviru katerega je bil ta dan slovesno odprt novi center »Slovensko multimedi-alno okno« ali »SMO«. Dr. Jesih je poudaril pomen takšnega povezovanja za celotno družbo, ne samo zgolj slovensko narodno skupnost v Benečiji.
Strateški projekt Jezik/Lingua je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru operativnega programa čezmejnega sodelovanja za obdobje 20072013. Cilj projekta je razvoj in promocija slovenskega in italijanskega jezika ter utrjevanje poznavanja in razvoj jezika kot sredstva za sporazumevanje in boljše čezmejno sodelovanje slovenske in italijanske manjšine.
Projekt je predvideval vzpostavitev večkulturne-ga medijskega centra v središču mesta Špetra, kar je v začetni fazi podprl tudi Urad. V prostorih SMO bo deloval novi tematski in pokrajinski muzej, ki obiskovalcu na interaktiven način predstavi kulturno bogastvo območja od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Tradicionalni decembrski klimatski vročini se je letos pridružila tudi že tradicionalna politična in družbena vročina, ki se pojavlja zlasti v kriznih obdobjih. Izgredi in ropi, ki so potekali po vsej državi, zgovorno kažejo, da tako opevano »pridobljeno desetletje« nima trdnih temeljev in se lahko vsak hip sesuje v prah in pepel.
Ples na krovu Titanika. Priznati moramo, da so časnikarji mnogokrat zelo ostri, a tudi, da so v svojih prispodobah iznajdljivi in prodorni. Zato ni čudno, da je v kar nekaj neodvisnih medijih pisalo o tem »plesu«, ki ga je uprizorila predsednica na praznovanju 30-letnice povratka demokracije. Pretirano je sicer državo primerjati z nesrečno ladjo, ki je trčila ob ledeno goro in se potopila leta 1912. A proslavljati demokracijo, ko je po vsej državi gorelo, ko so ropi in izgredi zahtevali smrtne žrtve, ko je gorelo, »gasilci« so pa stavkali, ni resno, še manj državniško. Najbolj pa je nevarno, da demokracijo proslavlja vlada, ki danes za ceno oblasti najbolj surovo ruši temelje prave demokracije. A mimo dejanskega plesa gospe predsednice smo priče simboličnemu plesu celotne vlade, medtem ko glavni dejavniki ekonomije in družbe padajo v krizo, ne da bi kdo izmed vladnih mož odredil kakšno pametno potezo. Ko so predsednika sosednjega Urugvaja vprašali, če se ne boji, da bi se »nalezli« argentinskih izgredov in ropov, je dejal, da če kaj takega pride v njihovo državo, tam ne bo »praznine oblasti«. Z dvema besedama je ocenil argentinski položaj: ni avtoritete. Predsednica sicer kraljuje vladi z železno roko, a nima nadzora nad razvojem družbe: tolpe so napadale veleblagovnice in tudi privatne hiše, policija je stavkala, ni manjkalo ranjencev in mrtvih, guvernerji so se v obupu dogovarjali z varnostnimi organi za povišice, ki so podvojile prvotne vladne odločitve, predsednica pa je plesala in tolkla po bobnih.
Lisica menja dlako ... Kirchnerizem se ne more spremeniti. Rodil se je avtoritaren in slep za realnost, in to, kar je bilo vzvod dolgoletne oblasti, se lahko spremeni v smrtonosno past. Ko so po oktobrskem porazu spremenili vodstvo vlade je kazalo, da je zmagal realizem. Prvi govori in ukrepi novega vodje ministrov (Capitanich) so vzbujali upanje. Celo rahlo je naraslo soglasje z vladnim delovanjem in precej ugled gospe predsednice. Nekaj tednov težav in par ka-
mnov spotik je pokazalo, da je vse ostalo pri starem. Nobenega resnega ukrepa proti inflaciji, nobene stvarne poteze ob pomanjkanju varnosti. Prvotni namen, da naj povišice plač ne presegajo 18%, je splaval po vodi v trenutku, ko so guvernerji policiji plače povišali med 40 in 60%. Kje bodo dobili denar za plače? Trenutno tega še nihče ne ve. Gotovo bo morala za to poskrbeti zvezna vlada. Kako? Pospešeno bodo tiskali nevreden denar in s tem podkurili inflaciji, ki raste tudi zaradi pospešene devalvacije uradnega tečaja dolarja. Vlada se je končno znašla v pasti, iz katere ne more: deficit raste, devalvacija je nujna, če hoče, da se še kaj izvaža, subvencij javnih storitev pa si ne upajo odpraviti, ker bi ponovno in še hujše zagorelo. Kadar je organizem hudo bolan je treba kirurškega posega. Vlada si pa tega ne upa. In še nekaj: v svojih vrstah nima spretnega in poštenega kirurga.
Vroči december, mirni januar? Trenutno vlado navdaja upanje, da je nevarnost izbruha omejena. Vsi varnostni organi, tako provincijski kot federalni, so v stanju pripravljenosti, da koordinirano že v kali zatrejo vsak nov poizkus ropanja. Posebej jih skrbijo napadi na kitajske veleblagovnice. Kitajska vlada je namreč po diplomatski poti uradno zahtevala, naj se ubrani lastnina in življenje kitajskih državljanov v Argentini. To ne bi bilo tako pereče, če ne bi prav v tem času Argentina skušala izposlovati na Kitajskem posojila ter investicije v višini 15 tisoč milijonov dolarjev. Sedanje goreče stanje ni najboljše priporočilo. Preventivno so kitajski trgovci sklenili, da bodo trgovine zaprli 20. decembra, ki je tradicionalen datum izgredov in ropov. Medtem pa se tudi politika razvija po novih tirih. Pero-nistična stranka v provinci Buenos Aires, ki je temelj delovanja peronizma, se je prebudila in izbrala novo vodstvo. Na čelo je stopil župan veleobčine La Ma-tanza. Fernando Espinoza je sicer eden najbolj gorečih zagovornikov gospe predsednice, a vsi vemo, kako hitro lahko peroni-stični veljaki »zamenjajo konja«. Espinoza je bil potrjen soglasno in Scioli je imel tudi prste vmes. Guverner je kar oživel po zadnjih dogodkih. V upornih ognjih začetka decembra je namreč zgorelo tudi precej političnega kapitala, ki si ga je lastil Capitanich. Dejansko se je v peronizmu začelo novo obdobje. Kam bo zaplula ta barka pa še ni jasno.
NASA NAJSTAREJSA REVIJA
80 let Duhovnega življenja
SLOVENSKA VAS
61. obletnica društva
Osemdeset let je že v življenju človeka kar lepa starost; vsak je ne dočaka. Tako je tudi za revijo, ki izhaja že toliko let, prelep jubilej. Še poseben pomen ima, ker izhaja v tujini in vodi bralce po poti zvestobe Bogu in narodu.
Duhovno življenje je leta 1933 ustanovil Jože Kastelic, prvi dušni pastir Slovencev v Argentini. V začetku je bila priloga Slovenskega tednika pod naslovom Moje versko življenje. Potem se je preimenovala v Naše duhovno življenje in je bila že samostojen tednik. Ob mednarodnem ev-harističnem kongresu v Buenos Airesu je izšla kot preurejeno glasilo pod imenom Duhovno življenje. S tem naslovom izhaja nepretrgoma do današnjih dni.
Po nesrečni smrti g. Kastelica v snežnem viharju pod Aconcaguo je revijo Duhovno življenje urejal g. Janez Hladnik, ki je veliko člankov napisal sam. Pisal, urejal, nosil v tiskarno, lomil (tako so takrat imenovali oblikovanje) in večkrat tudi sam plačeval dolgove. Koliko truda je vložil v revijo, ve samo Bog. Pod njegovim vod-
stvom je DŽ doseglo 2000 izvodov mesečno. V knjigi Od Triglava do Andov piše g. Hladnik, da so revijo brali tudi neverni, ker jih je zanimala slovenščina.
Po prihodu beguncev je bilo DŽ prenovljeno. Izdajal ga je konzorcij: Janez Hladnik, Ladislav Lenček in Anton Orehar. Leta 1951 je revija dobila otroško prilogo Božje stezice; njen pobudnik in prvi urednik je bil Martin Mizerit. Kasneje so se pri DŽ menjavali konzorciji in uredniki. V naslednjih letih so se vrstili predstavniki nove emigracije: dr. Alojzij Odar, Anton Orehar, Ladislav Lenček; dr. Franc Gnidovec, Jože Jurak, Gregor Mali, dr. Branko Rozman, dr. Jože Rant, dr. Alojzij Starc, dr. Jure Rode in Jože Škrbec, ki je bil urednik 25 let. Po njegovi smrti 3. januarja 2001 je uredništvo prevzel arh. Jure Vombergar, leta 2009 pa Stane Snoj, ki ureja revijo še danes. Tudi Božje stezice še vedno vršijo vzgojno delo med našimi otroki; vodijo najmlajše po poti vere.
V času svojega izhajanja je revija doživela težave in krize, pa tudi lepe uspehe.
Imela je številne sodelavce, ki so se vsak po svojih močeh trudili, da je nadaljevala svoje poslanstvo; kazati rojakom verske in narodne vrednote, voditi po poti življenja do končnega cilja. Že Slomšek je učil, da sta zvestoba veri in narodu tesno povezani, ker rasteta iz istih globokih korenin duhovnega življenja. Da gojimo svojo notranjost v današnjem pozunanjenem svetu, je važno za našo osebnost. DŽ nam vsak mesec podaja smernice za našo duhovnost, tako kot pred leti našim rojakom, ko je revijo ustanovil g. Kastelic, ki je razumel, da ni mogoče gojiti verskega življenja brez dobrega tiska.
DŽ izdaja Slovensko dušno pastirstvo, njegov delegat je direktor revije, sedaj msgr. dr. Jure Rode.
Z veseljem pozdravljamo tako lepo obletnico DŽ in kličemo reviji: še na mnoga leta!
m.m.
Običajno pritrkavanje (seveda s posnetka) je 10. novembra zjutraj s posebnim navdušenjem vabilo vernike iz vseh smeri v vaško cerkev Marije Kraljice, saj se je tam pričenjalo praznovanje nove društvene obletnice.
Bogu smo se hoteli zahvaliti za vse, kar je bilo v skupnosti narejenega v tem letu, za blagoslov, da lahko skupno delamo in za uspeh naših naporov.
Pri maši, ki jo je daroval naš župnik Jože Bokalič C.M. smo Bogu priporočili duše vseh pokojnih članov, prosili smo pa tudi za vse nas, ki smo še na poti k Njemu.
Dviganje argentinske in slovenske zastave ob petju obeh himen je vedno zgovoren izraz prepričanja, da zvestoba eni domovini in kulturi nikakor ni v škodo drugi. Zato ta dogodek ni le formalnost, temveč ima globok pomen. Prisotnost predsednikov ali zastopnikov drugih domov in Društva Zedinjena Slovenija je tudi pričevanje o povezanosti naše skupnosti in medsebojni opori.
Središče praznovanja je bila ponovna predstava Če-hovega »Medveda«. Čeprav je bil komentar že objavljen ob krstni predstavi, se zaradi kvalitete kar vsiljujejo dodatni pripisi! Gledališka skupina iz Slovenske vasi je ob svojem, sedaj obilnem ustvarjanju, postavila s to predstavo ruskega klasika zelo visoko mero. Čehova razmišljanja o medsebojnih odnosih, ženskih in moških značilnostih, o ljubezni pa tudi o napakah ene
in druge strani so dosegla doživeto izražanje. Sploh ne moremo vsega nastopa presojati z običajnimi amaterskimi zahtevami, ki se zadovoljujejo z dobrim znanjem teksta, pravilno izgovorjavo, razumevanjem dogajanj in primernim kre-tanjem. Dani Grbec v dvojni funkciji igralca in režiserja, Kristina Mehle in Boris Rot so s svojim podajanjem te kriterije očitno presegli. Temu priznanju pa moramo še dodati, da teater redno zavaruje igralni prostor s tremi stenami odra in je občinstvu odprta le četrta. Zahtevna izbrana ambien-
ravno prijetno zanimivost. Ta del praznovanja je imel najštevilnejšo udeležbo. To pomeni, da smo bolj lačni telesne hrane kot verske ali kulturne? Če sta maša v slovenskem jeziku ali slovenski prevod ruskega dramaturga prezahtevna, je znak, da zapostavljamo višje vrednote in da postopno zgubljamo izredno dragocenost v hudo osebno škodo.
SVETA BIRMA V CERKVI MARIJE KRALJICE
V soboto 23. novembra nas je obiskal škof Peter Štumpf, ki je med večerno
tacija pa je pustila kar tri stene odprte, s tem gledalce skoraj potegnila v predstavo, igralcem pa močno zvišala zahteve, saj jih je skoraj pustila brez vsakih varovalk. To visoko mero so preskočili brez dotika, tako da smo upravičeni do še novih pričakovanj.
Praznovanje se je zaključilo s skupnim prijateljskim kosilom, z dobrotami ki so vztrajno prihajale iz kuhinje. No, prihajale seveda niso same, kar so dobrega pripravile kuharice so nam vljudno postregli mladi natakarji.
Omeniti moram ne
sv. mašo podelil zakrament svete birme mladim fara-nom, ki so odgovorno in zavestno izrazili svojo vero v troedinega Boga in obljubili živeti po tem prepričanju.
Za ta prejem darov Svetega Duha sta jih temeljito pripravljali Pavlinka Grbec in Helena Cerar Rot, za kar se jima je župnik Jože Bokalič posebej iskreno zahvalil.
Z birmanci smo vsi skupaj prosili Svetega Duha, da bi nam pomagal na poti, ki nas vodi v srečno večnost.
F.S.
SAN MARTIN
V petek 6. decembra smo imeli v San Martinu obisk zgodovinarjev in novinarjev iz Slovenije. Ga. Alenka Prijatelj jih je predstavila in o vsakem povedala kratke podatke. Prišli so zgodovinarka in
Prijeten in zanimiv obisk
pisateljica ga. dr. Tamara Griesser Pečar, novinar in filmski izvajalec Jože Možina, zgodovinar Renato Podberšič in novinar Tino Mamić. Udeležba je bila lepa in ga. dr. Tamara je predavala o škofu dr.
Rožmanu. Med tem so v drugih prostorih potekala pričevanja naših domobrancev in žena z zgodovinarji in novinarji.
Ga. dr. Tamara je po uvodu natančno opisala življenje
in delo škofa dr. Rožmana. Od rojstva, opisa staršev, šolanja, bogoslovnih študijih, novoma-šniškega posvečenja, prve nastavitve in službe do posvetitve v ljubljanskega škofa. Geslo, ki si ga je izbral dr. Rožman ob posvetitvi: »Križa teža in plačilo«, je že napovedovalo hude čase. Od okupacije naprej je imel škof dr. Gregorij še veliko več dela. Posredoval je pri okupatorjih za vse ljudi ne glede na njihovo politično prepričanje in reševal je kjer je mogel. Reševal je komuniste, Jude in katoličane. Maja 1945 je odšel za nekaj dni v Celovec, od koder so mu ubranili vrnitev. Postal je škof begunec, kot toliko tisoč drugih Slovencev. V domovini je bil po krivih pričevanjih obsojen na 18 let zapora in odvzema državljanskih pravic. Bil je duhovni oče vseh beguncev v avstrijskih in italijanskih taboriščih. Ko se je izselil v Ameriko je z veliko ljubeznijo obisko-
val vse izseljence v Evropi, Ameriki in Argentini. Umrl je v Ameriki in bil pokopan v Lemontu.
V	samostojni Sloveniji se je poskušalo da bi bila sodba preklicana in je bila večkrat zavrnjena, sedaj je sodba ukinjena zaradi nepravilnega postopka. Letos, 13. aprila se je končno vrnil v stolnico sv. Nikolaja ob ogromni udeležbi vernikov. Nagradili smo go. predavateljico s toplim aplavzom, sledila so vprašanja na katera je gospa rada odgovarjala. Med tem so šolski otroci imeli generalko za naslednji dan, ko je bil zaključek šole. Z zanimanjem so si naši obiskovalci to ogledali in vse posneli.
V	zavodski kapeli je bila sv. ura za prvi petek in smo se nekateri udeležili sv. maše, v Domu pa so se še nadaljevala pričevanja. Ob razgovoru pri obloženih mizah smo zaključili lep večer.
P M.
BALANTIČEVA ŠOLA
Zaključili smo šolsko leto!
NA VELEPOSLANIŠTVU RS
Razstavlja Karin Godnič
Prvi dan v decembru - nedelja. To pot je datum sovpadal s prvo svečo na adventnem vencu in z zaključkom šolskega leta v Balantičevi šoli v San Justu. Sončni dnevi so čedalje daljši, saj se bliža poletje in prav tisto nedeljo
nas je sonce veličastno spremljalo že zgodaj zjutraj.
Pri sveti maši v sanjuški stolnici smo se Bogu zahvalili za dobro šolsko leto. Delegat dr. Jure Rode je daroval sv. mašo, ki je bila zelo lepo obiskana in med katero so prepevali šolski otroci. Učenci, ki so potrdili vero teden prej z zakramentom svete birme, so prejeli v dar knjigo (zahvala Rafaelovi družbi) in spominsko podobo.
Po končani mašni daritvi smo pred Marijino podobo v Našem domu obhajali šmarnice, s katerimi smo se skozi mesec pripravili na slovesni praznik Marijinega brezmadežnega spočetja.
Po družinskem kosilu so gotovo otroci malce zaspali, starši se nekako odpočili in počasi se napotili proti Našemu domu k zaključni prireditvi. Ob napovedani uri se je dvorana počasi polnila z otroki, starši in drugimi sorodniki, ki so se odzvali šolskemu vabilu.
Dvorana se je zatemni-la. Napovedovalka je pozdravila navzoče, še posebno goste iz Slovenije, šolsko referentko Alenko Prijatelj in delegata dr. Jureta Rodeta. Naš dušni pastir je povabil tako odrasle kot otroke k branju in k skupni molitvi. Dejal je, da stari starši veliko pripomorejo k ohranitvi slovenskega jezika, a potrebno je bogatiti še naprej besedni zaklad.
Nato so otroci, ki hodijo v vrtec, s pomočjo pevske učiteljice gdč. Kristine Šenk zapeli Jaz sem muzikant in vsak je odlično pokazal, kako se igra na inštrumente! Cirkuški klovni 1., 2., 3. in 4. razreda so zaplesali na odru z barvitimi oblekami in s smešnimi lasuljami. Sestavili so zborček in pod vodstvom gdč. Anice Mehle zapeli dve pesmi.
Učenci višjih razredov pa sodelujejo pri igri Peterčkove poslednje sanje, ki se bo prvič uprizorila v soboto, 14. decembra in nato pri začetni prireditvi marca 2014. Zato, so sledili nastopu mlajših in jim čestitali s ploskanjem.
Kot vsako leto, se najstarejši poslavljajo osnovnošolskega tečaja. Da ne bi to šlo 'kar tako mimo', se potrudijo in pripravijo kratek prizorček. To pot so stopili na oder po rdeči preprogi in lepo oblečeni delili nagrade prav vsem učiteljicam, ki so jih imeli skozi deset let. »Zbogom, nasvidenje!« so izrekli: Tatjana Erjavec, Andrej Feko-nja, Tadej Kržišnik, Natalija Lo Faro, Damijan Malovrh, Milena Llallire Hočevar, Mojca Saccorotti Casullo, Luka Trpin in Igor Zupanc.
Nato je nagovorila šolsko družino voditeljica šole ga. Irena Urbančič Poglajen. Dejala je, da je bilo letošnje središče priprava na zakrament svete birme (ki ga je prejelo 18 otrok iz naše šole) in seveda vsakoletni prejem evharistije, 8. decembra. Prav posebno se je spomnila kateheta dr. Alojzija Kukovice, ki nas je letos zapustil. Zahvalila se je vsem učnim močem in šolskim odborom za stalno pomoč. Spodbudne besede je namenila družinskem pogovoru, branju in prepevanju slovenskih pesmic. Osmošolcem pa je želela, da bi se še naprej vključevali v de-
Dvakrat smo že pisali o mladi slikarki, a vse dobre reči so tri ... torej tretjič. Dne 3. decembra se je na veleposlaništvu Republike Slovenije otvorila razstava slik Karin Godnič. Bila je to že deseta (jubilejna torej) razstava ciklusa »Dobri vetrovi za kulturo«.
V glavnem so bila to dela, ki so bila že na ogled v galeriji, in pa prva slika nove serije o morju. Naslov razstave je »Tudi tam je bil svet«. Zanimiv niz motivov, ki sestavlja zadnja njena dela; prvi mestni utrinki, drugi vegetacija (gozdovi, polje, rože) in tretji, kot omenjeno, pa morje. Poleg teh so tudi razstavljene akvarele, dela, ki smo si jih ogledali pred nedavnem v galeriji.
Ko se je nabralo dovolj obiskovalcev, ki so prihiteli kar v lepem številu, je po kratki predstavitvi veleposlanika g. Tomaža Mencina tudi sama Karin razložila smer in snov svojega dela, in tudi odgovorila na vprašanja, ki so jih stavili navzoči; prijeten trenutek, sproščen, tako od njene strani kot publike.
Slike vsebujejo neko globino, neki beg v daljavo, ali v notranjost - kot v primeru gozdov, ki ustvari poseben občutek, ko jih gledaš. Seveda je to lažje doseči pri morski pokrajini, kjer sam motiv že vključi daljavo, je pa bolj zanimivo to dojeti pri gozdu, ali celo nasploh pri delih druge omenjene serije.
Lepo - kot običajno pri teh dogodkih na veleposlaništvu - se je raz-
vil večer, s klepetom med obiskovalci, ki so sestavili spet drugačno skupino, saj je pri vsaki od teh otvoritev malce drugačna. Lahko bi pa dodal, da sem pogrešal nekatere osebe, povezane s slikarstvom, če ne sploh s kulturnim/intelektualnim slovenskim svetom v Buenos Airesu.
Splača se videti te slike. Ogled je na voljo za vsakogar, ki obišče prostore veleposlaništva - do 3. februarja 2014.
Rok Fink
javnosti, ki potekajo v slovenski skupnosti.
Gdč. Ivana Tekavec, se je poslovila od svojih učencev z željo, da bi njihovo odločnost in temperament ponesli tudi v najstniška leta. Nato jim je oddala spričevala ter obdarila s knjigo. Potem se je vsak učenec približal gospodični, da bi prejel spričevalo in ga kar urno pokazal mamici, atiju in ostalim. Zunaj je bilo še svetlo, torej, prava ura za prigrizek in pogovor.
Ko je luna zavladala nebo je prišel sveti Miklavž z angelskim spremstvom, da bi obdaril in pohvalil otroke. Za tiste, ki niso bili najbolj ubogljivi in spoštljivi pa so iz vročega pekla prišli tudi parklji. Dvorana je bila kmalu polna veselih obrazov tistih, ki so prejeli zaželeno darilo iz rok sv. Nikolaja.
Med letom so poučevali: Ani Malovrh, Marta Petelin, Uršula Urbančič, Marija Zupanc Ur-bančič, Nadja Miklič, Bernarda Krajnik, Alenka Zupanc Urbančič, Danica Malovrh, Lučka Ma-rinčič, Ivana Tekavec, Lučka Ber-gant Uštar, Rozi Likozar, Irena Urbančič Poglajen, Anica Mehle, Kristina Skvarča Šenk in Veronika Malovrh. Splošna pomoč: Lenči Štefe. Letošnji odbor staršev je vodila Andrejka Lipušček Bonino.
Marta Petelin
Trubarjeva nagrada Primožu Simonitiju
Trubarjevo nagrado Narodna in univerzitetna knjižnica podeljuje za prispevke k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Klasični filolog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Primož Simo-niti sicer ni bil zaposlen v ustanovah, ki bi hranile pisno kulturno dediščino, a jih je pogosto obiskoval in preučeval stara besedila in »zaprašene knjige v jezikih, ki so novim generacijam žal postali vse bolj tuji, nerazumljivi«, med drugim piše v obrazložitvi. Med njegove zasluge sodi, da je širšo znanstveno javnost seznanil z novolatinsko literaturo na Slovenskem.
Samo v NUK-u je ob pregledovanju knjig odkril več kot štirideset do tedaj neznanih inkuna-bul, nekaj pa tudi v drugih knjižnicah. V znanstvenem svetu je zlasti odmevala kritična izdaja obširnega rokopisa s polemiko Luthrovega nekdanjega učitelja Bartolo-meja Arnoldija iz Usinge-na proti Melanchthonovi Apologiji Augsburške veroizpovedi iz leta 1532.
V slovenščino je prevedel številna antična, srednjeveška in novo-
veška dela, med drugim Petronijev Satirikon, Apulejeve Metamorfoze, Descartesove Meditacije in Spinozovo Etiko. Razumevanje miselnega sveta zgodnjega novega veka je zaokrožil v monografiji Humanizem na Slovenskem.
Drugi dobitnik nagrade je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Kot piše v utemeljitvi, je bila ravno na inštitutu opravljena vrsta temeljnih raziskav na področju slovenske literature. V zadnjih letih je pri delovanju inštituta v ospredje stopila tudi konkretna literarnozgo-dovinska problematika. Vrstijo se znanstveno-kritične edicije starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega
gradiva in literarnozgo-dovinskih del v knjižni in elektronski obliki. Inštitut publicira tudi temeljno znanstveno zbirko slovenske literature Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Inštitut dolga leta sodeluje tudi z Rokopisno zbirko NUK-a, kjer so posebej pomembni trije projekti: publikacija še neobjavljene zapuščine Srečka Kosovela, elektronska izdaja zbranega dela Antona Podbevška in elektronski projekt Neznani rokopisi slovenskega slovstva 1 7. in 18. stoletja ter korespondenca Žige Zoisa. Uredniki teh projektov so po vrstnem redu Marjan Dolgan, Marijan Do-vić, Matija Ogrin in Žiga Vidmar.
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU
ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI
•	DUŠNOPASTIRSKA PISARNA
•	ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO
•	DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
	,,Spavaj Božje Detece, s svojo božjo Mamico: tu pri nas stanuj,
■ШкМ	vse je Tvoje, kar imamo, Ti nam gospoduj!"
	Zdravo novo leto iz srca želi vsem
	Zveza slovenskih mater in žena
Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni naša srca z milostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2014
Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča
Društvo Slovenska vas
želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel božič in srečno Novo leto!
Da bi ta sveti božični večer nam vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi našemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med brati!
Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina
Društvo Slovenska Pristava

želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2014
V tihi noči se je odprlo nebo razsvetlile so se zemeljske širjave, Odrešenik prišel je v jasli in nam mir, ljubezen podaril!
Vsem članom, prijateljem in
dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih
blagoslova, v letu 2014 pa obilo uspehov, zdravja in sreče
SLOMŠKOV DOM
Pričakujemo Vas pri božični sv. maši ob 9. uri. Nato božičnica in zajtrk.
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
-Л-
Mladini ter vsem rojakom želita vesele in blagoslovljene božične praznike
Mladinski organizaciji SDO-SFZ
Z ljubeznijo gorečo naj Božič vas ogreje, srce naj vaše pomiri. Novo leto 2014 naj podarja, kar srce vam poželi: srečo, zdravje, mir in blagostanje. To vam in vašim družinam iskreno želi
Naš dom San Justo
Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni 25. decembra ob 8. uri, k slovenski sv. maši v sanhuško stolnico, nato v Naš dom na božično akademijo in skupni zajtrk.
Bagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in obilo sreče v novem letu 2014 vam želi
tecnica elemec &ai.cJ.ya
instalaciones elecfromeconicas y montajes
Pederrero 552/60 C1J9ÖEEL Buenos Aires Tel.: A6U-M74 (rolalivas) Fax: 4613-3528 e-maihleenieaelftmecStecriLcaelerTiec.coni.ar
Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi
PODRŽAJ CONSTRUCCIONES METALURG I CAS
INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV
Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2014 želi vsem rojakom
BAJDA s. ni.
parketi
www.bajda.com.ar

Buenos Aiies
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka
Želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživet božični večer. Novorojeno Detece pa naj prinese blagoslova, miru, upanja in uspehov v novem letu 2014.
Božične milosti in obilo sreče v novem letu 2014 želi vsem rojakom
GABER MADERAS S.A.
de Marjan Petkovšek
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756
Naj bi v teh praznikih novorojeni Sin posredoval mir in blagoslov ter obilo sreče v novem letu, želi
Marcos Meie
Productor - Asesor de Seguros Administracion de Riesgos
Tel/Fax: 4623-2932/4623-4936 • semele@uolsinectis.com.ar
Luvik S.A.
(brata Klemenčič)
Trgovina z jestvinami na debelo
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Tel.: 4660-2363/0598
Božična skrivnost naj nam vlije upanja
•	1	v •
in nam da moči za življenje!
Vsem slovenskim rojakom, vesel božič in srečno novo leto!
Vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu želi
CASA CONDE
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2014 Vam iskreno želimo
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
inž. Tone Kastelic
Cel.: 15-6507-5549 Tel/Fax: 4753-5596
Železobeton
Blagoslovljene božične praznike
in obilo sreče v novem letu želijo vsem Slovencem po svetu in v domovini
sinovi
1 rcgclj in
Izdelava kuhinjskih oprem
Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329
¥
o
ELECTRO ADER /BR^I
de Francisco Jarc
želi vsem cenjenim odjemalcem in rojakom blagoslovljen Božič I er srečno novo leto 2014
SPLOŠNI ELEKTRIČNI MATERIAL ZA INDUSTRIJO IN DOM
Av. Ader 3320 - Б1606DUZ Munro - Pcia. Buenos Aires Tel ./Fax: 54-1 1 -4766-8947 / Tel.: 54-11 -4766-2365 E-mail: electroader@arnet.com.ar in electroader@hotmail.com
Vsem rojakom obilo božičnega veselja ter sreče in miru v novem letu 2014
Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Buenos Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar
Srečne in blagoslovljene božične praznike želi
FRANCI RESNIK
Zingueria standardy a medida - Impermeabilizaciones Reparaciön de techos
Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com
Daniel Medveiiek Francisco Mugerli
,n
kuhna J
amoblamientos
Muebles de Ccciria / Vartitory / Interior es de Placards
Želi vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto!
Pueyrredon 3948 - Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel.: 155-162-5366 / 15-6307-4883 / e-mail: kuhna_amoblamientos@yahoo.com.ar
www.kuhna.com.ar

TURISMO BLED
želi vsem rojakom blagoslovljen Božič in uspešno novo leto Monsenor Marcon 3317 B, San Justo - Tel.: 4442-1265
Želi vsem odjemalcem in rojakom, pa tudi vsem Slovencem po svetu in v domovini, blagoslovljen božič in srečno novo leto 2014
Planika catering - Ani Rode
ŽELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE
PRAZNIKE TER OBILO SREČE V NOVEM LETU 2014
www.tas-eme.com.ar Lanus oeste - Buenos Aires - Argentina
ODVETNIK - URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENSKI JEZIK PRAVNO POSVETOVANJE ZADEV V SLOVENIJI - PREVODI
Larrea 929 - PB "A" - Tel.: 4961-2163 - C1117ABC Capital Federal Ponedeljek, sreda in četrtek od 15. do 20. ure
Blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in srečno novo leto 2014 Vam želi
CONSULTORES ASOCIADOS
Ing. Agr. Andres Kocmur
Consultora integral y direccion tecnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales Montesquieu 510/520 (C1437FCF) Capital Federal Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar
Vsem prijateljem želim blagoslovljen božič ter obilo miru in veselja za leto 2014!
MARJANA POZNIČ
odvetnica - prevajalka
Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar
Milosti polne božične praznike in vso srečo v letu 2014 želi
Fabricacion de biofertilizantes para la agricultura
CKC
Crawford, Keen'
LABORATORIOS CKC ARGENTINA S.A.
Adm. de ventas: Montesquiu 510/520 - C1437FCF, Ciudad de Buenos Aires Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar Planta Industrial: Parque de innovacićn tecnolćgica, INTA, Castelar.
Dra. Ana C. Farreras de Kočar
ABOGADA
Vam želi vesel božič in srečno novo leto
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil -Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recalculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidation
Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejia Tel.: 4469-2318 / Cel.: 15-6447-9683 - farrerasanac_te@yahoo.com.ar martes y jueves de 15 a 18 hs.
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
Zaključek učnega leta
Tudi letošnje leto je delo na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka potekalo v skladu z že vpeljanimi programi in datumi. Mirno je poteklo dvajset učnih sobot. Poleg rednega programa je bilo tudi nekaj verskih, kulturnih in družabnih dejavnosti.
Tako smo prišli do konca leta. Navada je že, da zaključimo pouk nekoliko pred ostalimi tečaji našega dopolnilnega šolskega sistema. S tem damo, med drugim, dijakom možnost, da se zadnje dni bolj prosto posvetijo svojim študijem v argentinskih šolah, ter zaključkom in praznovanju s sošolci in starši.
Zato smo se zbrali v Slovenski hiši v soboto 16. novembra, da pritisnemo končni pečat na leto 2013. Najprej so se dijaki zbrali po razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Nato so skupaj s starši in profesorskim zborom odšli k sveti maši, ki jo je daroval delegat msgr. dr. Jure Rode. Petje so vodili petošolci, ki so tudi pripravili prošnje, brali psalm in obe berili.
Po maši je sledila prireditev v dvorani škofa Ro-žmana, kjer so se zbrali dijaki, starši in sorodniki. Točke programa je napovedoval profesor Tone Mizerit. Stoje smo sprejeli argentinsko, slovensko in papeško zastavo, ki so jih prinesli najboljši dijaki prejšnjega leta. Zapeli smo obe himni. Napovedovalec je pozdravil navzoče profesorje, dijake, starše in goste. Posebej je pozdravil delegata dr. Jureta Rodeta in šolsko referentko Zedinjene Slovenije gospo Alenko Prijatelj.
Slavnostne besede ob tej priložnosti je spregovorila ravnateljica tečaja, prof. Neda Vesel Dolenc. Njene misli objavljamo v celoti na tej strani. Potem pa je še nagovorila petošolce in se od njih poslovila v imenu profesorjev in tečaja.
Najboljši dijaki so prejeli knjižni dar, ki so jim ga
izročili njihovi razredniki. Nagrajenci so bili sledeči: 1. letnik oddelek A, Oblak Cintia; 1. letnik oddelek B, Jeretina Marjana; 2. letnik, Urbančič Kristina; 3. letnik, Jakoš Nadia; 4. letnik, Oblak Tanja; 5. letnik, Grohar Aleš. Tradicija je že, da prejme posebno odlikovanje tudi dijak, z najboljšim pov-
prečjem skozi vseh pet letnikov tečaja. Letos je to priznanje pripadlo Alešu Groharju, ki je prejel spominsko medaljo.
Sledil je obred predaje zastav. Zastave so zasta-
vonoše prejšnjega letnika predali tečaju v osebi ravnateljice, ki jih je potem izročila najboljšim dijakom tekočih letnikov: dijakinja 2. letnika, Urbančič Kristina je prejela papeško zastavo; dijakinja 3. letnika Jakoš Nadja je prejela argentinsko, dijakinja 4. letnika Oblak Tanja, pa slovensko zastavo. Z močnim aplavzom so prisotni nagradili zastavonoše za leto 2014.
Dijaki 5. letnika so nato prejeli spričevala in diplome, ki so jih izročile ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, razredničarka prof. Metka Mizerit ter tajnica tečaja gospa Alenka Jenko Godec.
Prišel je čas zahval dijakov petega letnika, nakar je predmetna profesorica dr. Katica Cukjati predstavila letošnji almanah, ki so ga pripravili petošolci in tudi ponesli s sabo v Slovenijo na zaključnem potovanju. Kasneje so abiturienti razdelili izvode almanaha in tudi darila med goste in profesorje.
Sledil je kratek kulturni del, ki je tudi že tradicija teh zaključnih prireditev. Letos so z recitacijam nastopili dijaki petega letnika, ter dijaki obeh prvih letnikov.
Vsako leto je humoristična točka programa predaja »ključa modrosti«. Tudi letos je to povzročilo kar nekaj smeha in veselja. Moramo poudariti, da so zadnja leta besedila teh predaj bolj prisrčna, celo ljubeča med petim in četrtim letnikom. Naj bo tako tudi v naprej.
V veliko veselje odhajajočih petošolcev je napovedovalec nato razglasil počitniško nalogo za vse ostale dijake. Za konec smo zapeli našo izseljensko himno »Slovenija v svetu«.
Tako so dijaki in profesorji zaključili šolsko obdobje, eno več v zgodovini te edinstvene vzgojne ustanove, ki ji ni enake med Slovenci, raztresenimi po vseh celinah sveta.
t.m.
Ohranimo dediščino naših prednikov
(Govor ravnateljice, prof. Nede Vesel Dolenc, na zaključni prireditvi Srednješolskega tečaja
dne 16. novembra 2013)
Z današnjo prireditvijo zaključujemo 53. šolsko leto tečaja ravnatelja Marka Bajuka.
Pri sveti daritvi smo se zahvalili Bogu in Mariji za prejete dobrote v tem šolskem letu. Molili smo za vse žive profesorje, dijake, starše ter se spoštljivo in s hvaležnostjo spomnili vseh rajnih.
Pred sveto daritvijo pa ste dijaki v učilnicah prejeli spričevala, kjer se v ocenah izražala delovanje skozi leto. Vsaj za trenutek se nocoj zamislimo če smo pravilno, resno, zavzeto in odgovorno sodelovali, učili in pozitivno zaključili to leto. Izprašajmo si vest in odkrito odgovorimo na vprašanja, vsak posameznik in vsi skupaj: dijaki, profesorji, starši. V pravičnem odgovoru bomo našli vzpodbudo za nadaljnje delo.
Molitev, slovenska beseda
in pesem, lepa slovenska knjiga naj nas spremljajo tudi v dobi oddiha in počitnic. Vzemimo si čas za počitniško razmišljanje in si postavimo vprašanja: kako je z našo lestvico vrednost, koliko storimo, žrtvujemo in koliko smo še prepričani v svoje poslanstvo? To je zvestoba narodnim izročilom: krščanstvu in slovenstvu. Idealom za katere so naši starši, dedje in pradedje zapustili rodni dom in na tujem razvili bogato versko in kulturno življenje.
Koliko naših velikih mož, graditeljev Slovenije v svetu, je več desetletij svojega življenja žrtvovalo javnemu delu, prežetemu z izmerno ljubeznijo do slovenstva, do slovenske besede, slovenske pesmi, do slovenske mladine, slovenskega človeka in do slovenske zemlje. Taka in tolikšna ljubezen ni poznala meja
v požrtvovalnosti, delu, navdušenju, ustvarjanju. Pokazali so, da so idealizem, ljubezen in globoka preprosta vera močnejše kakor materializem z vsemi svojimi varljivimi ali praznimi udobnostmi.
Dediščina prednikov je velika, neprecenljiva. Ne sme ostati brez dedičev.
Mladi in ne več tako mladi; dijaki, vzgojitelji, starši, dokaži-mo, da smo je vredni!
Vzemimo jo in s ponosom, spoštovanjem, idealizmom in žrtvijo nadaljujemo njihovo delo.
In to v korist sebi, tečaju, slovenski skupnosti in slovenskemu narodu.
Za to prosimo božjega blagoslova po priprošnji velikega Slovenca, rodoljuba, našega zavetnika blaženega Antona Martina Slomška!
Kristus se ni prišel imet lepo
Božič v nas odzvanja kot prihod Deteta, ki nas bo pomirilo, razveselilo, opogumilo. Dojemamo ga kot praznik družinske sreče in miru. A če si pobližje pogledam sveto družino v tistih dneh, je doživljala vse prej kot mir in toplino.
IZGNANSTVO IN RAZDOR
Jezus je svojim zemeljskim staršem že od vsega začetka v bistvu povzročal mnogo težav: na glavo jim je postavil življenjske načrte, Jožefa spravil v kočljiv položaj, na svet je prišel, ko sta bila ravno v Be-tlehemu - brez strehe nad glavo in brez prave oskrbe za porodnico. Vsi jima zaprejo vrata, Jožefa pa skrbi za večerjo, pojemo v božičnih pesmih. Kot da vse to ni dovolj, mora družinica že ponoči na pot, da si reši življenje. Tako morajo novopečeni starši zaradi sina celo v izgnanstvo. Že ob krstu je materi napovedano trpljenje, ki se potem v vsej svoji razsežnosti tudi zgodi. Jezus ne prinese spokojnosti in lagodja. Prinese skrb, nemir, trpljenje. S svojim naukom pa razdor med množice.
Kristus ni prišel »sadit rožic«, uživat življenja in se imet lepo. Prišel se je borit. In šele potem, ko vemo, da je šel na Kalvarijo in tudi vstal od mrtvih, lahko ob zgodbi o novorojenem nebeškem detetu doživljamo mir in radost.
BOŽIČNA SLOVENIJA
Te misli se mi porajajo, ko skušam najti pomen božiča tudi za našo domovino, ki 26. decembra praznuje dan samostojnosti in enotnosti, ko obhajamo obletnico plebiscita, na katerem smo Slovenci odločili, da hočemo svojo državo. Dobili smo jo (vsaj jaz in mlajši od mene) kar tako, podarjeno. Za nas je samoumevna. Prišla je, uresničene so bile sanje naših dedov in mislili smo, da je zdaj čas, za uživanje in lagodje. Pa bi se delo moralo šele zares začeti. Ne govorim toliko o politiki, ker je ta (ob vsem tistem, kar je zavozila) po osamosvojitvi dosegla tudi kar nekaj lepih uspehov, ampak bolj o povprečnem državljanu Slovenije. Naša država bi bila namreč mnogo bolj zdrava, če bi poleg volilne izpolnjeval tudi druge svoje dolžnosti, ki državo delajo vitalno. Mnogokrat sem v Sloveniji slišala: »Vi, ki ste v politiki, naredite že nekaj!« In zdaj, ko sem na tujem: »Kaj pa počnete tam v Sloveniji, da je vedno slabše?« Pa vsakič odvrnem, da država ni nekaj »tam daleč«, ampak je takšna, kot jo vsak od nas soustvarja. Ne le vsak, ki živi v Sloveniji, ampak tudi vsak njen del, vsaka njena skupnost v tujini. Vsi jo sooblikujemo.
Živimo v demokraciji, kjer vlada ljudstvo. Če bi se normalno odzivalo na nepravilnosti v politiki, bi že dolgo imeli drugačno državo. Zato naj vsak posameznik prevzame odgovornost za stanje, v katero smo jo spravili.
In čeprav Bog ve, kaj je najboljše za nas, in si naše molitve tolmači po drugačni logiki, kot je naša, predlagam, da ne molimo: »Razlij svojo milost na Slovenijo« in »Podeli ji svobodo, varnost, mir, ...« Reči, ki »padejo z neba«, namreč ne znamo izkoristiti, ampak so nam ponavadi le v potuho. Na naše delovanje bodo veliko boljše učinkovale na primer besede: »Daj nam svojega Duha, da bomo spoznali svoje dolžnosti do domovine in jih bomo pogumno in vztrajno izpolnjevali.« Bog namreč ne dela čudežev kar tako. Bog nam pomaga, ko mi delamo, pravi dr. Marko Kremžar.
Dragi rojaki doma in v Argentini, vsem želim ponosno praznovanje obletnice najpomembnejše slovenske odločitve!
Urška Makovec
15 let revije Vzgoja
Zrele osebnosti bodo ustvarjale zdravo družbo. Sledeč temu dejstvu se ustvarjalci revije za učitelje, vzgojitelje in starše, revije Vzgoja, trudijo že petnajst let s takšnim izborom vsebin, ki vključujejo krščansko antropologijo in evangeljske vrednote. Revija Vzgoja je začela izhajati leta 1999. Vsako leto izidejo štiri številke, ta mesec je izšla šestdeseta revija.
Urednik, mag. p. Silvo Šinkovec: »Potreben je bil pogum, da smo se lotili izdajanja revije v majhnem prostoru, kot je slovenski. Od različnih ljudi smo dobili odgovor, da potrebujemo novo strokovno, interdisciplinarno in pluralno revijo. Revija Vzgoja je to vrzel zapolnila. Vse prepogosto pričakujemo rešitev od politikov, ki naj bi prinesli ugodne spremembe v šolstvu. Menim, da je v šolstvu vloga politikov manjša, kot jim jo včasih pripisujemo. Dobra praksa raste od spodaj, od dobrih učiteljev in od dobrih strokovnjakov. Vsako leto pri reviji Vzgoja sodeluje med 70 do 85 različnih avtorjev.«
Prof. Jože Mlakar: »Vzgoja je izredno težka in zahtevna. Kako nagovoriti starše, učitelje, otroke in vse tiste, ki oblikujejo idejno, nazorsko in ideološko podobo Slovenije? Kako jih nagovoriti, da bomo enotno sprejeli vsaj minimalna načela dobre vzgoje naših otrok? Slovenija je dvakrat razdeljena: po ideološki in generacijski črti. Izzivov za našo revijo je več kot dovolj.«
Ravnatelj Rudarske šole ŠC Velenje mag. Albin Vrabič: »V reviji Vzgoja je zanimivo primerjati poglede različnih avtorjev na isti pedagoški problem. Dragoceno je skupno presečišče, ki je lahko v pomoč pedagogom v vzgojno izobraževalnih zavodih. Posebej mi je všeč pri reviji tudi likovna podoba.«
Predsednica DKPS Marija Žabjek: »Revija Vzgoja ima na področje vzgoje v šoli velik vpliv, saj je strokovna, praktična in pisana v jeziku, ki je razumljiv vsem, ki delajo z otroki vsak dan. Zagotovo nisem sama, ki sem iz nje črpala ideje za delo pri vodenju šole, stikih s starši in učitelji, ali pa bila potrjena, da delam prav.«
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Zaključek slovenskega srednješolskega tečaja v Buenos Airesu: »... Če vam skoroda ne pokažemo med letom hvaležnosti, verjemite, ni temu vzrok naša brezbrižnost ali nespoštovanje. Pač pa je to izraz naše vere v vas. Nam mladim se zdi skoro samo po sebi umevno, da se odrasli žrtvujete zgolj iz idealizma, da je to pač eden vaših naravnih prilastkov. Zato ste nam vzor in zato vas spoštujemo tudi tedaj, kadar prav nespoštljivo škilimo na uro. Prej ali slej bo vstalo iz naše podzavesti vse, kar ste nas učili in nas še boste. Če že ne v podrobnostih sklonov, letnic in imen, pa vsaj v zasnovi in v duhu, v kakršnem nam posredujete svoje znanje.«
Slovensko-argentinska odprava na Patagonski kontinentalni led: Da nosi kljub pestremu sestavu narodnosti udeležencev ta odprava na prvem mestu slovenski naziv in jo vodi naš mladi rojak (Peter Skvarča, op. ur.), je pripisati prizadevnosti odbornikov in članov Slovenskega planinskega društva, kateri so prevzeli nase rešitev dobrega dela tehničnih problemov in težav. Tako je na prošnjo predsednika SPD R. Petrička g. ing. Albin Mozetič izposloval pri petrolejski družbi Shell, kjer zavzema položaj direktorja njenih rafinerij, brezplačen, udoben ladijski prevoz do Comodoro Ri-vadavia tja in nazaj, oskrbo v Shellovem hotelu in jim dal poleg tega na pot še priporočila za Shellove baze na jugu. G. Jože Musar, lastnik transportnega podjetja, je dovolil nadaljnji prevoz do Puerto Deseado na njegovih kamionih; g. Jože Vodnik, gradbeni tehnik, pa je velikodušno ponudil svoj avto s šoferjem za zadnji del poti.
Komemoracija za pokojnim monsignorjem Matijem Škrbcem: Ložani prirede 22. decembra 1963 ob 18h v dvorani Slov. hiše Ramon Falcon Komemoracijo za pok. dek. Škrbcem s sledečim sporedom: Sv. maša; po sv. maši bo deklamacija, govor in petje. Za vse fa-rane starotrške fare je udeležba moralna dolžnost. Pokojnikovi prijatelji in znanci vljudno vabljeni.
Slovenski skavti lepo vabijo vse Slovenke in Slovence na praznovanje slovenskega narodnega praznika (29. oktobra) in razvitje in blagoslovitev prvega slovenskega skavtskega prapora v nedeljo, 22. decembra, na Pristavi (Castelar), ulica Monte.
Osebne novice. Družinska sreča: V družini g. Mihe Smersuja in njegove gospe Nataše, roj. Zajc, se je rodila hčerka Eva. Srečni družini naše čestitke.
(Svobodna Slovenija, 19. decembra 1963 - Št. 51-52)
RESUMEN DE ESTA EDICION
NOVA URGENTNA CENTRA
V	Celju so položili temeljni kamen za nov urgentni center, ki bo zgrajen predvidoma do konca leta 2014. Na ministrstvu za zdravje pa so podpisali pogodbo z izvajalcem gradnje urgentnega centra v Murski Soboti. Graditi ga bodo začeli takoj po novem letu, končan pa naj bi bil do konca leta 2014.
NOV VOZNI RED
Na Slovenskih železnicah je začel veljati nov vozni red v notranjem in mednarodnem potniškem prometu, ki prinaša tudi nove povezave z Italijo, Madžarsko, Hrvaško, Nizozemsko in Rusijo. V notranjem prometu je sprememb manj, gre predvsem za prilagoditve voznih redov v skladu z željami potnikov.
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA TUDI V SLOVENIJI
V	Slovenijo je prispela betlehemska luč, ob tej priložnosti pa so v treh slovenskih krajih potekali regijski sprejemi: V Ljubljani, v Bovcu in v Vojniku. Luč miru iz Betlehema je mednarodna dobrodelna akcija, ki jo je začela avstrijska televizijska hiša ORF, sedaj pa je razširjena že po vsej Evropi. Betlehemska luč je tokrat v Slovenijo prišla že 23. leto zapored. Skavti jo bodo ponesli v državne in občinske urade, šole, iz župnijskih cerkva pa jih bodo verniki ponesli na svoje domove. Letošnji moto je: Poglej drugače.
TRIGLAV NA SICILIJI
Večnamenska ladja Triglav s kontingentom Slovenske vojske je preteklo nedeljo zjutraj priplula do pomorske baze v kraju Augusta na vzhodu Sicilije. Ladja se je tako pridružila italijanskim silam v operaciji Mare nostrum, katere namen so nadzor in zaščita ter reševanje migrantov in beguncev v Sredozemlju.
PO SVETU
NOVA PREDSEDNICA V ČILU
V Čilu je v nedeljo potekal drugi krog predsedniških volitev. Za predsednico so državljani izvolili socialistko Mi-chele Bachelet, ki je ta položaj zasedala že med letoma 2006 in 2010. Z nekaj več kot 62 odstotki je prepričljivo premagala protikandidatko Evelyn Matthei. Novoizvoljena predsednica Michele Bachelet je dejala, da je zdaj končno napočil čas za izvedbo sprememb, med katerimi so tudi dolgoročne reforme - brezplačen študij, povišanje davkov ter nova, sodobnejša ustava. Bacheletova je kandidirala s podporo zavezništva socialistov, krščanskih demokratov in še nekaterih drugih. V volilni kampanji se je zavzemala za večjo socialno pravičnost in zmanjšanje velikih razlik med revnimi in bogatimi. Da bi ji spremembe uspele, ji je zaželela tudi njena protikandidatka Evelyn Matthei.
MANDELOV KIP
Pred sedežem južnoafriške vlade v Pretorii je predsednik Južne Afrike Zuma odkril devet metrov visok bronast kip pokojnega borca proti apartheidu Nelsona Mandele. 4,5 tone težak kip upodablja smejočega se Mandelo s široko dvignjenimi rokami v znak dobrodošlice. Roki združujeta celoten narod, ki ga poziva k enotnosti, je na slovesnem odkritju kipa dejal Zuma. Mandelo, ki je umrl v 96. letu starosti po dolgi bolezni, so v nedeljo na državniškem pogrebu pokopali v njegovi rojstni vasi Qunu. V času desetdnevnega žalovanja se mu je poklonilo več kot 100 tisoč Južnoafričanov.
AVSTRIJSKA VLADA
Avstrijski kancler Werner Faymann je na Dunaju prisegel za nov mandat na čelu avstrijske vlade. Za njima so pred predsednikom republike Heinzom Fischerjem prisegli tudi vsi ministri nove vlade. Kot je dejal Fischer, si nova ekipa, ki je že prevzela dolžnosti, zasluži vse zaupanje. Nova vlada predvideva, da bo že leta 2016 Avstrija brez strukturnega primanjkljaja. Med drugim naj bi to dosegli tudi s povišanjem trošarin na tobačne izdelke, alkoholne pijače in nova vozila. Predvidevajo tudi pokojninsko reformo in dvig upokojitvene starosti s sedanjih 58 let na 60 let starosti. Pri tem bodo uvedli tudi sistem malusov in bonusov. Tako bodo na primer podjetja dobila določen bonus, če bodo zaposlila starejše od 50 let.
IRSKA IZSTOPA IZ POMOČI
Irska, ki je leta 2010 zaprosila za mednarodno finančno pomoč, danes kot prva ranljiva evrska država izstopa iz programa pomoči. Vlada ga bo zaključila brez previdnostnega posojila, kar pomeni, da bo v prihodnje prosta vseh omejitev, sicer vezanih na mednarodno pomoč. Izhod iz programa je pomemben mejnik, nikakor pa še ne pomeni konca poti do gospodarskega okrevanja, je ocenil irski finančni minister Noonan. Ob tem je pohvalil potrpljenje Ircev, a pristavil, da bo treba ohraniti sedanjo politiko.
RAZVELJAVITEV ZAKONA
Avstralsko vrhovno sodišče je razveljavilo zakon o porokah istospolnih partnerjev, ki so ga oktobra sprejele oblasti ozemlja glavnega mesta Avstralije. Sodišče je odločilo, da je zakon v nasprotju z zakonodajo zveznih oblasti in da mora odločitev o tovrstnih porokah sprejeti avstralski parlament. Zakonske zveze, ki jih je od uveljavitve zakona sklenilo 27 parov, tako niso več veljavne.
NE PRIJAVIJO ROJSTEV
Kar 230 milijonov otrok po svetu, ki še niso dopolnili starosti pet let, uradno ne obstaja. Njihova rojstva namreč niso bila nikoli registrirana. V Skladu Združenih narodov za otroke zato poudarjajo pomembnost identifikacije vsakega otroka. V Unicefu so pripravili poročilo, ki združuje najnovejše statistične podatke o registraciji rojstev v 161 državah. Ugotavlja, da je bilo lani zabeleženih samo 60 odstotkov vseh rojstev na svetu. Deleži se med regijami zelo razlikujejo, najmanj rojstev je registriranih v južni Aziji in podsa-harski Afriki. Otroci, ki ob rojstvu niso bili registrirani ali nimajo osebnega dokumenta, pogosto tudi nimajo dostopa do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in socialnega varstva.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-
daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Vladimir Kos, Graciela Mravlje, Metka Mizerit, Franci Sušnik, Polona Makek, Lučka Oblak Čop, Rok Fink, Neda Vesel Dolenc in Toni Oblak. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
QUERIDOS LECTORES...
La Navidad es la fiesta cristiana mas importante en la que celebramos el nacimiento de Jesucristo. Aprovecha-mos esta fecha para transmitir nuestros mejores deseos a todos quienes colaboran con el semanario Eslovenia Libre. Que esta calurosa Navidad sea motivo de muchas felicida-des y el ano nuevo una esperanza de exito y prosperidad. Nos reencontramos el jueves 2 de enero de 2014, para encarar juntos un nuevo ciclo. iMuchas gracias y felices fiestas!
CELEBRACION EN LANUS
El pasado 10 de noviembre, con una invitacion especial, se acercaron los fieles a la iglesia Mana Reina en Lanus para celebrar la misa ofrecida por el parroco Jože Boka-lič CM con motivo del 61° aniversario del centro esloveno Hladnikov dom en Slovenska vas, Lanus. Con posteriori-dad se izaron las banderas, mientras se cantaba el himno argentino y el esloveno. El centro de la celebracion del aniversario fue la presentacion de la obra de Chejov "El oso", que ya se habfa exhibido anteriormente. La misma fue di-rigida por Dani Grbec, que a su vez interpreto a uno de los personajes. La ambientacion, como ya se ha publicado en esta seccion, logra situar al publico como parte de la esce-na. Los festejos por los 61° anos del centro terminaron con un almuerzo. (Pag. 3)
FIN DE CLASES EN SAN JUSTO
El primero de diciembre se realizo el acto de finali-zacion del ciclo elctivo ene el curso de idioma esloveno Balantičeva šola en San Justo. El domingo comenzo con la misa en la que canto el coro compuesto por los alumnos de los grados superiores. Ademas, quienes recibieron el sacramento de la confirmacion, recibieron un libro y una estampa. Hacia el atardecer se reunieron las familias en el centro esloveno de San Justo para participar del acto en el cual actuaron los alumnos de los grados inferiores. Este ano egresaron 9 alumnos y se despidieron de una forma divertida, recordando a sus maestras. No falto la visita de San Nicolas, que junto con los angeles y los diablos, repar-tio regalos a los ninos que estaban esperando ansiosos su llegada. (Pag. 4)
80 FRUCTIFEROS ANOS
La revista "Duhovno življenje" (La vida espiritual) cum-plio en 2013 ochenta anos de vida. Fue fundada por el padre Kastelic, que fue el primer sacerdote esloveno para los inmigrantes en la Argentina. Luego continuo su obra el padre Hladnik. A la llegada de la emigracion de posguer-ra fue la Mision Catolica Eslovena que se hizo cargo de la revista, continuando las ediciones regulares hasta nuestros dfas. (Pag. 3)
HISTORIADORES EN SAN MARTIN
El pasado viernes 6 de diciembre, los historiadores de Eslovenia visitaron el centro esloveno de San Martm. A la reunion asistio un buen numero de interesados. Mientras se realizaba la recoleccion de los testimonios de los domobranci y las mujeres, que tambien vivieron esos dfas de la segunda guerra mundial, la posguerra y el exilio, la histori-adora Dr. Griesser Pečar brindo una conferencia sobre el obispo Dr. Rožman. (Pag. 3)
ESTUDIANTES: iHASTA EL PROXIMO ANO!
El 16 de noviembre pasado, se realizo el cierre del ciclo lectivo del curso secundario Srednješolski tečaj, que se dicta en el centro esloveno capitalino los sabados por la tarde. Luego de la misa en la iglesia Marija Pomagaj, todos los presentes se reunieron en el salon principal. Allf, se realizo la parte protocolar en la que la directora Prof. Neda Vesel Dolenc les hablo a las familias y a los alumnos. A los mejores promedios de cada seccion, se los reconocio con un libro de regalo. Ademas, se realizo el pase de las banderas ceremoniales. Los 31 estudiantes que egresaron, recibieron sus diplomas. Para el cierre, los alumnos de 1° y 5° ano recitaron poesfas de autores eslovenos. (Pag. 10)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka
do vključ-
r	no sobote
sabor ropeo
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
ČETRTEK, 19.decem-bra:
ZSMŽ San Martin vabi na božični sestanek,
ob 16 uri v Domu.
SOBOTA, 21. decembra:
Božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo in Opus cuatro, ob
20.30 uri v Našem domu San Justo.
NEDELJA, 22. decembra:
Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši.
Božični koncert v San Martinu, ob 19. uri v zavodu Srca Jezusovega. Božični koncert v cer-
kvi Marije Kraljice v Slovenski vasi ob 20. uri.
PONEDELJEK, 23. decembra:
Božični koncert v mo-ronski stolnici, ob 20.30. V priredbi: Luka Debevec Mayer in prijatelji.
TOREK, 24. decembra:
Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
SREDA, 25. decembra:
Božič
NEDELJA, 29. decembra:
Božični koncert v Slovenskem domu Carapa-chayu po sv. maši.
Sporočilo
V torek, 24. in 31. decembra, pisarne v Slovenski hiši ne bodo uradovale. Tednika Oznanilo in Svobodna Slovenija izideta za nedeljo 22. decembra, nato pa za nedeljo 5. januarja 2014. Hvala za razumevanje!
Zahvala po zlati maši
Pred 50 leti je bilo na novomašnih podobicah namesto gesla napisano: Po Mariji iskrena zahvala Bogu in vsem, za vse prejete dobrote na duši in na telesu!
Naj bo tako tudi ob zlati maši!
Po Mariji - najprej zahvala Bogu za vse prejete dobrote v teh letih, vključno za nezasluženi dar duhovniškega poklica.
Po Mariji zahvala vsem za udeležbo in sodelovanje - organizacijam, pevskim zborom in dirigentom, posameznikom - , ki ste s svojo ljubeznijo in duhovno podporo ( duhovni šopek, molitve, darovanje trpljenja) ter z zunanjim delom ustvarili veselo in srečno praznovanje zlate maše v cerkvi in v dvorani!
Po Mariji Pomagaj naj Vam Bog podeli vse potrebne milosti za srečo v tem življenju in v večnosti!
Molimo veliko drug za drugega!
Jure Rode, zlatomašnik
OTOVfllW
2014
Ш PRISTAVI
TE PRIČAKUJEMO!!!
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	četrtek 12. decembra se je rodila Sofia. Očka je Martin Sušnik, mamica pa Magdalena Jerman. Iskrene čestitke!
Krst
V	soboto, 7. decembra je bil krščen v cerkvi Marije Kraljice Andrej Olmedo Servin. Očka je Damijan Olmedo, mamica pa Marta Servin. Botrovala sta Marko Čeč in Helena Ce-rar, kestil pa je g. Jože Bo-kalič CM. Čestitamo!
Nova diplomantka
V	četrtek, 12. decembra je na Fakulteti za arhitekturo Buenosaireške univerze končala študije Mihaela Podržaj in dobila naslov »disenadora grafica« (grafična oblikovalka). Čestitamo, Leli!
Smrt
V	Moronu je umrla Vera Zurc roj. Kokalj (83); v San Justu pa Marjan In-dihar (72).
Naj počivata v miru!
SLOVENCI IN ŠPORT
BO MONUMENTAL GOSTIL SLOVENIJO?!
Argentinska nogometna selekcija namerava igrati zadnji prijateljski tekmi pred svetovnim prvenstvom v Braziliji marca z Romunijo, v začetku junija pa s Slovenijo. Tokrat se bosta prvič v zgodovini pomerili obe »naši« ekipi. Tako je brati na spletni strani kluba River Plate. Sicer pa je tudi možno, da bi tekma s Slovenijo bila lahko na stadionih v La Plati ali v Cördobi.
DVE MEDALJI IN DRŽAVNI REKORDI
Slovenski plavalec Damir Dugonjić (foto) je na evrop-
Za dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: Ivanka in Jernej, darovi ob zlati poroki 3.100.- pesov; ZSMŽ iz Lanusa: 4.162.-pesov. Darovalcem Bog stotero povrni.
V poročilu o poteku sv. birme se nam vrinila napaka. Pravilno je, da je obrede napovedovala gospa Tatjana Modic Kržišnik. Bralce prosimo, da pomoto popravijo, prizadete pa razumevanja.
skem prvenstvu v plavanju v 25-metrskih bazenih v Her-ningu osvojil prvo mesto na 50 metrov prsno. S časom 26,21 je dosegel tudi nov državni rekord. Še pred tem pa je osvojil tretje mesto na 100 metrov prsno. Dugonjić je plaval 57,24 in tudi dosegel nov državni rekord.
Sicer brez medalj, sta državne rekorde podrli Nastja Govejšek, ki je na 50 delfin dosegla nov slovenski mladinski rekord in 20. mesto, in z 19. mestom nov državni rekord 25,10 na 50 metrov prosto. Prav tako 20. z novim mladinskim rekordom je bila tudi Tjaša Pintar na 100 mešano.
SANJSKA UVRSTITEV MARIBORA
Nogometašem Maribora je uspel velik podvig. V zadnjem krogu evropske lige, drugorazrednega evropskega klubskega tekmovanja, so se z zadnjega mesta v skupini prebili do drugega ter si tako zagotovili uvrstitev med 32 najboljših ekip. Izpolnila sta se oba predpogoja; Maribor je v Ljudskem vrtu premagal angleški Wigan z 2:1, velikansko uslugo pa so Štajercem naredili nogometaši ruskega Rubina, ki je z 2:0 slavili v Belgiji. Do zgodovinskega uspeha so prišli prav na 53. rojstni dan kluba. Strelca zadetkov za Maribor sta bila Dejan Mezga v 43. minuti ter Željko Filipović v 59. minuti.
Po sanjski uvrstitvi je Maribor dobil novo okrepitev. Triinpolletno pogodbo z njimi je podpisal reprezentančni branilec Marko Šuler, ki je bil nazadnje član Legie iz Varšave, pred tem pa je nastopal v dresih Dravograda, Gorice, Genta in Hapoela iz Tel Aviva.
Popravek
ŠOLSKA KOLONIJA januar 2014
Sestanek voditeljice Kolonije s starši bo v petek, 20. decembra ob 19,30 uri v Slomškovem domu. Bo tudi zadnja priložnost za poravnavo računov.
Spomin ob 70. obletnici ...
Oče Ivan Zajec - za domače Anže Matičkov, je onemel po nasilni smrti 30. novembra l943 leta okrog 23. ure, vendar nam govori še danes!
V senci njegove osebnosti zorimo za končno snidenje ... Mama in trije bratje so že v njegovem objemu brezčasja ... Ostajamo po božji volji še: Alfonz, Vida in Metka v Sloveniji, Marta in Irena v Argentini.
Buenos Aires, Slovenija