LJUBLJANA (24-29.8 2 0 03) APIMONDIA |11H )AN \ Mednarodni čebelarski kongres Apimondia, Ljubljana, 24.-29. avgust 2003 4 l/'P .5 I j SCTflMI CfbfLflR LETO 1873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM Srebrna medaljo Apimondie, podeljena reviji Slovenski čebelar - Vancouver 1999 CfbfLflP St. 12 1. december 2001 glasilo čebelarskih organizacij slovenijo contents Janez Mihelič: Uspešen nastop slovenskih strokovnjakov in čebelarjev na 33. mednarodnem kongresu Apimondie v Južnoafriški republiki 349 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Milan Vajda: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v decembru 354 Stane Plut: Čebelarjeva opravila v AŽ panju v decembru 355 Borut Preinfalk: Veterinarski nasveti za december 356 BOLEZNI ČEBEL Jože Šnajder: Najnovejša dognanja, ki zagotavljajo učinkovito in varno uporabo oksalne kisline pri zatiranju varoe 357 Ivan Jurkovič: Oksalna kislina 360 Jurij Senegačnik: Čebelji zajedavec varoa vonja z nogami 362 DEJAVNOST KMETIJSKEGA INSTITUTA Janez Poklukar: Bakterijski hrušev ožig in čebele 363 PRODAJA ČEBELJIH IZDELKOV Stane Plut: Tretje ocenjevanje medu v Semiču 365 France Jeras: Bo zlata prelepka pomagala prazniti sode? 369 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Boštjan: Večmaticno čebelarjenje 371 OBLETNICE Ludvik Kramberger: Franc Časar iz Plitvice je najstarejši član ČD Peter Dajnko Gornja Radgona 372 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Janko Prebil: Strokovni izlet čebelarjev Čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec 374 Avgust Gril: Pomen regionalnega povezovanja čebelarjev 375 V SPOMIN MALI OGLASI 377 379 Janez Mihelič: A Successful Appearance of Slovene Apiarian Specialists and Apiarists at the 33"’ International Apimondia Congress in the Republic of South Africa THIS MONTH S WORK FOR BEEKEEPERS Milan Vajda: Beekeepers Jobs in Multiple-Story Hive in December Stane Plut: Beekeepers Jobs in AŽ Hives in December Borut Preinfalk: Veterinary Advice for December BEE DISEASES Jože Šnajder: The Latest Findings Which Promise Effective and Safe Application of Oxalic Acid in Varroa Control Ivan Jurkovič: Oxalic Acid Jurij Senegačnik: The Bee Parasite Varroa Smells with Its Feet THE WORK OF THE INSTITUTE OF AGRICULTURE Janez Poklukar: Pear Blight and the Bees SALES OF HIVE PRODUCTS Stane Plut: The Third Appraisal of Honey in Semič France Jeras: Shall the Golden Quality Label Promote Drawing off Honey? OUR BEEKEEPERS' EXPERIENCES Boštjan: Multy-Queen Beekeeping ANNIVERSARIES Ludvig Kramberger: Franc Časar from Plitvica Is the Oldest Member of the Peter Dajnko Beekeepers Society in Gornja Radgona FROM SOCIETY LIFE Janko Prebil: A Professional Exursion of the Dolomiti Polhov Gradec Beekeepers Society’s Beekeepers Avgust Gril: The Importance of Regional Cooperation of Beekeepers IN MEMORIAM SMALL ADVERTISEMENTS Slika na naslovni strani: Tako smo slovenski čebelarji in Cankarjev dom nastopili na kongresu Apimondie v Južni Afriki. Na lepo urejenem razstavnem prostoru je g. Franci Šivic, ki je prispeval čudovite barvne fotografije. - Foto: J. Mihelič O 0 0 0 0 Slovenska čebelarska delegacija v Durbanu je imela enotna oblačila. Foto: j. Mihelič USPEŠEN NASTOP SLOVENSKIH STROKOVNJAKOV IN ČEBELARJEV NA 33. MEDNARODNEM KONGRESU APIMONDIE V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI Janez Mihelič, dipl. univ. biol. Od 28. oktobra do 3. novembra je bil v Mednarodnem kongresnem centru v Durbanu v Južnoafriški republiki mednarodni čebelarski kongres Apimon-die, ki se ga je udeležilo približno tisoč petsto čebelarskih strokovnjakov, spremljevalcev in čebelarjev iz petinpetdesetih držav, članic te organizacije. Ker je Čebelarska zveza Slovenije članica te organizacije in ker bo kongres Apimondie leta 2003 pri nas, smo se letošnjega kongresa udeležili tudi predstavniki ČZS ter hkrati na čebelarski razstavi, ki je sestavni del kongresa, postavili lepo opremljen razstavni prostor, na katerem smo obiskovalce obširno obveščali o kongresu Apimondie v Ljubljani ter ob tem že sprejemali tudi prijave za udeležbo. Odziv obiskovalcev in število prijav, ki smo jih dobili v Durbanu, kažeta, da bo v Ljubljani nekajkrat več udeležencev kongresa, kot jih je bilo letos v Južnoafriški republiki, predvsem pa bo veliko enodnevnih obiskovalcev, ki jih v Durbanu ni bilo, ker iz meni nerazumljivih razlogov organizatorji niso predvideli možnosti enodnevnega obiska kongresa in razstave. Zato si je razstavo ogledalo razmeroma majhno število domačih čebelarjev, študentov in dijakov, ki bi lahko občutno po- večali njeno obiskanost, česar bi bili zelo veseli predvsem razstavljavci. Zaradi oddaljenosti in delno tudi zaradi dogodkov v ZDA je bila razstava tudi po obsegu nekoliko manjša kot na prejšnjih kongresih Apimondie. Čudovite barvne slike, ki so zapolnile polovico slovenskega razstavnega prostora, je prispeval pod- Razstavni prostor ČZS je obiskal tudi predsednik Api mondie g. Asgar Jdrgensen. predsednik ČZS g. Franc Šivic, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora kongresa v Ljubljani. Drugo polovico razstavnega prostora smo zapolnili z velikimi barvnimi posterji, ki jih je pripravil in s seboj prinesel predstavnik Cankarjevega doma g. Gorazd Čad, ki je odgovoren za tehnično organizacijo kongresa v Ljubljani. Zelo lične barvne plakate, za katere je bilo veliko zanimanja, je prispeval Čebelarski muzej iz Radovljice. Obiskovalcem smo ponudili približno tri tisoč zloženk v štirih jezikih z informacijami o kongresu, zloženke s turističnimi informacijami o Sloveniji, o Čebelarskem muzeju v Radovljici in druge ter stenske reklamne plakate o kongresu, ki so jih udeleženci kar razgrabili. Cankarjev dom je za slovensko delegacijo pripravil majice in kape z znakom kongresa, prav te pa so v veliki meri prispevale k naši prepoznavnosti in s tem k večjemu uspehu naše delegacije na kongresu. Obiskovalci razstave so se zelo zanimali tudi za te kape in majice in številni bi jih želeli odnesti domov, a jih žal nismo imeli. Razstavni prostor so nam, kot je že v navadi, organizatorji ponudili brezplačno, morali pa smo doplačati za vsako malenkost, ki smo jo še potrebovali. Sredstva za del stroškov potovanja delegacije ČZS v Durban v višini milijon tolarjev nam je za ta namen dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za kar se lepo zahvaljujemo, razliko pa je začasno plačala Čebelarska zveza. Po kongresu bodo vložena sredstva zvezi vrnjena in bodo bremenila dohodek kongresa. Nekaj dni bivanja v Južnoafriški republiki pred kongresom smo si člani delegacije plačali sami. Po izplačilu obveznega dela dohodka Apimondii, kot to določa posebna pogodba med ČZS in Apimondio, ki smo jo po napornih pogajanjih podpisali ob robu kongresa v Durbanu, pa si bosta ČZS in Cankarjev dom na podlagi že prej sklenjene pogodbe čisti dohodek razdelila na polovico. Pri porabi sredstev za pripravo kongresa smo tako v ČZS kakor tudi v Cankarjevem domu zelo varčni, saj smo predvideli tolikšne stroške, kot da bo udeležencev kongresa samo tisoč. To se sicer lahko zgodi le v izjemnem pri meru. Za vsak primer, če se zgodi kaj nepredvidljivega, kar lahko zmanjša število udeležencev kongresa, kot se je to zgodilo v Južnoafriški republiki - zaradi terorističnih napadov v ZDA je namreč udeležbo odpovedalo več kot šesto udeležencev - pa organizatorji kongrese zavarujejo pri zavarovalnicah, in to bomo storili tudi v Ljubljani. Te in tudi druge izkušnje, ki smo jih pridobili na kongresu v Durbanu, so za nas prav gotovo zelo koristne. Da je bil nastop slovenske delegacije in tudi slovenskih čebelarjev v Durbanu zelo uspešen, potrjujejo tudi tri medalje - ena zlata in dve bronasti -, ki smo jih tokrat prejeli na tekmovanju. Zlato medaljo je za svoje čudovite fotografije čebel v zraku in različnih cvetov prejel Franc Šivic, to pa je zelo veliko priznanje tako zanj kot za slovensko čebelarstvo. Ga. Marija Mlaker, znana mentorica čebelarskega krožka OŠ Pesnica, je za svoj učbenik Čebela se predstavi prejela bronasto medaljo v skupini didaktičnih knjig. Čeprav se kongresa ni udeležila, je lahko tekmovala, ker nova tekmovalna pravila omogočajo, da lahko ob plačilu posebne takse na tekmovanju sodelujejo tudi tisti, ki se kongresa ne udeležujejo, kar doslej ni bilo mogoče. Drugo bronasto medaljo je v skupini novih izdelkov prejel Franci Marolt, prav tako znani mentor mladih čebelarjev, in to za posebne sveče, ki so mu jih delno pomagale izdelati tudi čebele. Lahko smo veseli, da smo čebelarji iz tako majhne države pobrali več medalj kot številne veliko večje države z veliko večjim številom čebelarjev. Nekateri naši čebelarski strokovnjaki so za letošnji kongres pripravili poročila o svojih najnovejših raziskavah in jih na njem tudi predstavili. Tako sta imela svoja referata dr. Aleš Gregorc z Veterinarske fakultete in dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta Slovenije. O vsebini njunih referatov in tudi drugih (vseh je bilo skoraj dvesto petdeset) bosta oba poročala v prihodnjih številkah revije. Tudi čebelarski mojster Franci Marolt je bil na kongresu zelo dejaven: pripravil je poster o dejavnosti čebelarskih krožkov v Sloveniji, sodeloval je na tekmovanju in obiskovalcem razdelil dvatisoč slovenskih kovancev po petdeset stotinov z vgravirano čebelo. Kongresa v Durbanu se je udeležila tudi skupina petintridesetih čebelarjev iz vse Slovenije. Njihovo potovanje je organizirala agencija Aritours iz Maribora, v Durbanu pa so si ogledali čebelarsko razstavo. Žal smo se morali z organizatorji precej časa dogovarjati, da so jim za primerno ceno sploh omogočili ogled razstave, podobno pa se je dogajalo tudi nekaterim skupinam iz Nemčije in Švice. Z organizacijo izleta in obiskom v Južnoafriški republiki smo bili zelo zadovoljni, saj smo videli zelo zanimivo deželo, ki ima še velike možnosti za razvoj čebelarstva, v opremi pa še zaostaja za najbolj naprednimi čebelarskimi državami v Evropi. Ima tudi izjemne možnosti za razvoj poljedelstva, te pa že dokaj dobro izkorišča. Otvoritvena slovesnost v nedeljo, 28. oktobra, je bila zelo zanimiva, saj so ob spremljavi bobnov nastopile različne plesne skupine, ki so prikazale raz voj plesa in glasbe v Južnoafriški republiki, predvsem v vzhodnem delu te velike države, v kateri živi skoraj petdeset milijonov ljudi. Vse navzoče so pozdravili predsednik kongresa prof. Robin Crewe, južnoafriški minister za kmetijstvo Thoko Didiza in predsednik Apimondie, Danec Asgar J0rgensen. Po ot voritvi je bil spoznavni večer in na njem so se domačini izkazali kot dobri gostitelji. Že naslednji dan so po vnaprej določenem razporedu potekala predavanja po komisijah. Sočasno so v ločenih dvoranah delale tri komisije, tako da so si obiskovalci izbrali tisto, katere vsebina jih je najbolj pritegnila. Zasedale so komisije za apiterapijo, biologijo čebel, bolezni čebel, čebelarsko ekonomijo, čebelarjenje v nerazvitih deželah, čebelarsko tehnologijo in opremo ter za opraševanje in medovite rastline. Zasedanja so vodili predsedniki komisij Apimon-die. Člani uradne delegacije žal nismo mogli spremljati dela komisij, saj smo morali zadovoljiti radovednost množice obiskovalcev na našem razstavnem prostoru. Seveda številni sploh niso vedeli, kje leži Slovenija, še manj pa, kako lahko pripotujejo v našo državo. Zato nam je zelo koristil zemljevid Evrope na enem od posterjev. Vsem razstavljavcem smo razdelili posebne mape z vsemi pogoji za sodelovanje na razstavi v Ljubljani in pogoji za sponzoriranje. Vsi so izjavljali, da pridejo na razstavo v Ljubljano in da bodo razstavljali v veliko večjem obsegu kot v Durbanu. Nekaj referatov so udeleženci pripravili v obliki posterjev, vendar je bilo teh veliko manj kot na kongresu v Kanadi. Zanimivi so bili predvsem tisti, ki so obravnavali raziskave varoe. Izbira spominkov, ki jih rada kupuje večina udeležencev, je bila izjemno pičla, zaradi česar so bili številni obiskovalci razočarani. Tudi eksponatov, prijavljenih za tekmovanje, je bi- lo nekoliko manj kot v Kanadi, kljub temu pa je bilo nekaj zelo dobrih in zanimivih, predvsem ti pa so tudi dobili nagrade. O dobitnikih naših treh medalj sem že pisal, vsi trije si zaslužijo iskrene čestitke, nagrade pa bodo spodbuda za nadaljnje delo v čebelarstvu. Omenim naj tudi, da je zlato medaljo za čebelarske inovacije dobil oddelek za čebelarstvo zagrebške univerze, ki ga vodi dr. Nikola Kezič. V sodelovanju s podjetjem Multiboks, d.o.o., iz Zagreba je razvil plastičen zabojček za prevoz rojev. Preostali dobitniki zlatih medalj pa so: za nove čebelje izdelke Miguel Farioli iz Argentine, za promocijski material in embalažo podjetje Tentorium iz Rusije, za filme, videofilme in diapozitive Donat Walfenberger iz Nemčije, za učne pripomočke Ware Stephan iz Avstrije, za knjige za mlade Peter Fischer iz Švice, za druge knjige Januš Koszievalnikov, za časopise Apitalia, ki jo izdaja Čebelarska zveza Italije, in za domačo spletno stran Raymond Chamberline iz Anglije. Na razstavi so se izkazali tamkajšnji čebelarji, saj so pripravili zelo zanimivo degustacijo domačih me-dov in prodajo ter zgodovinski prikaz razvoja čebel in čebelarstva v Afriki. Degustacijo so vodili čebelarji prostovoljci, za pokušino pa so pripravili več kot sto različnih vrst medu. Največje zanimanje je bilo za med zdravilne rastline Aloa verra, ki je zelo okusen in tudi zdravilen. Številni so ga kupili in ga odnesli domov. Strokovnih izletov, ki jih po navadi organizirajo na vsakem kongresu, žal tokrat ni bilo, pripravili pa so sprejem pri županu mesta Durban. Ta je obiskovalce nagovoril na plaži pod velikim šotorom, za katerim se ob obali vije črta modernih hotelov za turiste, ki se kopajo v vedno razburkanem in toplem Indijskem oceanu. Na sklepni slovesnosti po skupščini Apimondie zadnji dan kongresa so najprej izvolili državo, ki bo kongres Apimondie pripravila leta 2005. Konkurirale so štiri države, in sicer Argentina, Avstralija, Irska in Malezija. Po razburljivem glasovanju in predstavitvah kandidatk je zmagala Irska, tako da bo kongres leta 2005 v Dublinu. Sledila je izročitev zastave Apimondie prihodnjemu organizatorju kongresa. Tako je predsednik kongresa v Južnoafriški republiki izročil zastavo predsedniku ČZS Lojzetu Peterletu in predsedniku organizacijskega odbora kongresa Francu Šivicu. Predsednik ČZS Lojze Peterle je nato vse navzoče povabil na kongres v Ljubljano ter jim zagotovil prijetno bivanje v Sloveniji in odlično organizacijo kongresa Apimondie v Ljubljani leta 2003. Da bi jim prikazal delček Slovenije, je na orlice zaigral slovensko polko, navzoči pa so ga pozdravili z burnim aplavzom. Po izročitvi zastave je sledila zahvala predsednika Apimondie Asgerja j0rgensena vsem, ki so pripravljali letošnji kongres, predvsem organizatorjem iz Južnoafriške republike, znanstvenikom in vodjem komisij, razstavljavcem ter vsem preostalim delegatom in udeležencem, ki so pripomogli k uspešnemu delu kongresa. Potem je prebral resolucijo kongresa. Delegati so nato izglasovali popravke statuta Apimondie, sledila pa je podelitev medalj najboljšim na tekmovanju. Na koncu so države udeleženke predsednika Apimondie še obdarovale, kot je to že tradicionalna navada ob sklepih kongresov Mednarodne čebelarske organizacije. Delegati so v pogovorih z nami izražali željo, da bi narodom, ki na kongresu nimajo uradnega jezika, namenili po en dan, v okviru katerega bi jim omogočili spremljanje kongresa z navadnim in ne s simultanim prevajanjem. Udeleženci so se nato razšli z željo po vnovičnem snidenju čez dve leti na kongresu v Ljubljani. Zadovoljni smo odhajali tudi Slovenci, saj smo svoje de- lo opravili dobro, zato ni bilo udeleženca kongresa, ki ne bi vedel, da bo prihodnji kongres Apimondie v Ljubljani. . l fitll&S'''~7-' i .iOf. Franci Marolt je v kategoriji novi izdelki osvojil bronasto medaljo za sveče iz satja. Foto■ j. Mihein Franci Šivic prejema zlato medaljo za najboljše fotografije o čebelah in cvetju. Foto: j. Mihelič Knjiga "Čebela se predstavi«, avtorice Marije Mlaker je v močni konkurenci osvojila bronasto medaljo. Foto: J. Mihelič 5NDIA 2003, LJUBLJANA (24-29.8.20! Zlato medaljo za fotografijo je osvojil podpredsednik ČZS Franc Šivic. Foto: j. Mihein Predsednik ČZS g. Lojze Peterle in predstavnica čebelarjev iz Južne Koreje na razstavnem prostoru. Foto: J. Mihelič Južnoafriški čebelarji so pripravili zanimivo degustacijo njihovih medov. Veliko zanimanja so obiskovalci pokazali za med Aloe verre in evkaliptusa. Foto: j. Mihelič Čebelarji in organizatorji iz Južne Afrike so se pokazali kot dobri gostitelji. Foto: J. Mihelič PROSTOVOLJNI PRISPEVKI za Čebelarski center Slovenije V delovnih akcijah so sodelovali čebelarji s prostovoljnim delom: ČD Borovnica po 6 ur - Anton Rahne, Anton Osterc, Jožo Djurdjevič, Bogdan Jereb in Rudolf Cerk; ČD Dolsko po 5 ur - Ivo Mlakar, Marjan Jemec, Janez Babnik, Aleš Šuštar in Milan Runtas 9 ur; ČD Lukovica - izdelava stopnic/delovne ure: Jaka Jeretina 46, Franc Prelovšek 20, Miro Hribar 42, Niko Urbanija 32, Anton Cirer 36, Franc Peterka 12, Miha Urbanija 30, Alojz Cirar 12, Franc Hribar 24 in Albin Zajc 36 ur; polaganje robnikov - Anton Cirer 50 ur, Joži Cirer 10, Miro Hribar 10, Stane Pšajd 5, Franc Prelovšek 10, Niko Urbanija 10, Miha Urbanija 4, Franc Peterka 18, Frančiška Peterka 18, Slavi Kočar 10, Albin Zajc 10, Anton Razpotnik 5, Franc Cerar 8 ur; v delovnih akcijah - Cirer Anton 10 ur, Niko Urbanija 1, Franc Prelovšek 7, Janez Poznič 7, Franc Hribar 7, Alojz Cerar 8, Jože Kos 30, Franc Peterka 15, Frančiška Peterka 5, Stane Pšajd 8, Albin Zajc 9, Terezija Zajc 6, Slavi Kočar 6, Jože Cirer 6, Stane Jemec 6, Marija Beljec in Tone Narat 8 ur; urejanje okolice čebelnjaka - Anton Cirer 24 ur, Jaka Jeretina 16, Joži Cirer 6, Slavi Kočar 2, Frančiška Peterka 6, Franc Peterka 20, Marija Blejec 8, Franc Prelovšek 8, Niko Urbanija 24, Alojz Cerar 12, Stane Hribar 8, Jože Vilar 8, Anton Razpotnik 8, Dušan Hribar 8, Matic Hribar 8, Jože Kos 8, Stane Jemec 2, Albin Zajc 16, Terezija Zajc 2, Stane Pšajd 8, Franci Koncilja 8, Sonja Urbanija 4, Dušan Cerar 12 in Heno Omahna 5 ur. V korist ČCS so se odpovedali potnim stroškom in avtorskim honorarjem: Stane Plut 12.000 SIT, Jože Matavž 6.000 SIT, Janko Božnar 6.000 SIT, Ivan Jurkovič 8.000 SIT, Mihael Kamplet 5.000 SIT, Franc Matičič 4.000 SIT, Lara Lipnik 2.000 SIT, Anton Pogačnik 6.000 SIT, Vojko Čeligoj 7.000 SIT, Norbert Jedlovčnik 3.000 SIT, Jožef Herman 4.000 SIT, Janez Mihelič 11.000 SIT, Vlado Pušnik 2.000 SIT, Milan Runtas 2.000 SIT, Marjan Debelak 23.240 SIT, Janez Poklukar 1.000 SIT, Mira Jenko - Rogelj 6.000 SIT, Milan Meglič 4.000 SIT, Jurij Senegačnik 24.240 SIT, Franci Marolt 2.960 SIT, Franc Šivic 13.000 SIT, Franc Grajzar 3.040 SIT, Milan Vajda 6.000 SIT, Anton Rems 1.620 SIT, Franc Jeras 1.620 SIT. Čebelarska društva so prispevala: ČD Mengeš 344.610 SIT, ČD Dolsko 10.000 SIT, ČZ Murska Sobota 100.000 SIT, ČD Selnica ob Dravi 30.000 SIT, ČD Tacen 50.000 SIT, ČD Veržej 10.000 SIT, ČD Železniki 36.000 SIT, ČD Moravske Toplice 10.000 SIT. Posamezni čebelarji pa so prispevali: Alojz Fabčič, Ajdovščina 3.200 SIT, Marjan Lapanja, Cerkno 5.000 SIT, Štefan Rožič, Gorje 10.000 SIT, Zorko Šabec, Ilirska Bistrica 3.200 SIT, Franc Čehovin, Koper 5.000 SIT, Renato Starc, Koper 3.200 SIT, Tine Božja, Ljubljana 5.500 SIT, Slavko Ružič, Nova Gorica 3.200 SIT, Vladimir Jenček, Pivka 3.200 SIT, Danijel Šavli, Sežana 3.200 SIT, Petra Podgoršek, Skaručna 3.200 SIT; ČD Veržej - Alojz Novak 5.000 SIT in po 1.000 SIT Jože Šoštarič, Stanko Ciglar, Mihael Fras, Franc Jureš, Franc Kosi, Milan Seršen in Jože Vohar. POZIV ČEBELARJEM VODSTVOM IN BLAGAJNIKOM ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA ZBIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV ZA ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE - BRDO PRI LUKOVICI Gradbeni odbor Čebelarskega centra Slovenije in upravni odbor Čebelarske zveze Slovenje prosita čebelarje, da prispevajo po svojih zmožnostih, vodstva društev pa, da na občnih zborih in ob drugih priložnostih obvestijo člane 'o nujnosti nadaljevanja zbiranja prostovoljnih prispevkov za dokončno zgraditev Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici. Prostovoljni prispevki bodo ovrednoteni po Pravilniku, ki je bil objavjen v Slovenskem čebelarju, št. 9/2000, str. 239-240, imena vseh darovalcev pa bomo objavili v Slovenskem čebelarju. Za prihodnje leto načrtujemo odprtje Čebelarskega centra, zato za uresničitev cilja vseh slovenskih čebelarjev še toliko bolj potrebujemo finančna sredstva. Blagajnike društev prosimo, da ob pobiranju članarine za leto 2002, poberejo tudi prostovoljne prispevke za Čebelarski center. Čebelarsko društvo, ki bo v posameznem letu povprečno na člana prispevalo največ denarnih sredstev, bo ob koncu leta razglašeno za najuspešnejše društvo. Prejelo bo posebno priznanje, poleg tega pa bo zapisano tudi na spominski plošči darovalcev v Čebelarskem centru Slovenije. Posebno priznanje bo prejelo tisto društvo, ki bo do odprtja centra zbralo največji skupni denarni prispevek. Gradbeni odbor se že vnaprej zahvaljuje vsem društvom, ki bodo organizirala zbiranje prostovoljnih prispevkov, še posebej pa blagajnikom društev in družin. Čebelarski center Slovenije bo center vseh slovenskih čebelarjev, zato prispevajmo vsi! Gradbeni In upravni odbor ČZS, Vlado Pušnik in Lojze Peterle 1£»r čebelarjeva mesečna opravila; ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V DECEMBRU Milan Vajda, čebelarski mojster - Metlika December in tudi še prihodnja dva meseca so za čebele čas počitka. V teh mesecih po navadi ni izletnih dni, in kolikor bolj mrzli so dnevi, toliko bolj se čebelje družine stiskajo v gručo, da bi preživele zimo. Tako stisnjena družina pa se kljub nizki temperaturi stalno giblje, odvisno od spreminjanja temperature. Tudi najnižje temperature čebelam ne škodijo. V obdobju mirovanja čebeljih družin moramo paziti, da pri stojišču vlada mir. Čebeljih družin ne smejo motiti različni čebelji zajedavci (miši, rovke ipd.). V neposredni bližini stojišč nakladnih panjev ne smemo povzročati hrupa in drugega ropota, ki bi po nepotrebnem vznemirjal čebeljo družino. Znano je, da lahko prav prevelik ropot in tresljaji okrog stojišča kljub zadostni hrani in zdravi čebelji družini povzročijo njen propad. V tem obdobju matica skoraj ne zalega več. Zunanje temperature se počasi spuščajo pod O °C. Zdaj je primeren čas, da zapažimo čebelje družine, pri tem pa moramo paziti na primernem material. Najbolj se obnesejo časopisni papir, slama in drugi naravni materiali. Čebel nikakor ne smemo odevati z ne dovolj poroznimi materiali, saj čebelja družina tudi pozimi pri nizkih temperaturah potrebuje svež zrak. Pri tem velja poudariti, daje pomembnejša kakovost kakor količina materiala za zapaženje. Ko čebelje družine skrbo zapažimo, te potrebujejo samo še mir. Tako zazimljene čebelje družine v miru preživijo še tako hudo zimo, vse tja do prvih znanilcev pomladi, ko bodo znova začele izletavati. Kljub vsemu pa vendarle priporočam, da vsak čebelar enkrat na teden obišče svoja stojišča in ugotovi, kakšno je stanje v njihovi okolici. Praviloma vsak umni čebelar pozimi ne odpira panjev in ne vznemirja čebeljih družin. Zato stanje čebelje družine preverimo z gumijasto cevjo ali s slušalko na žrelu panja. Če čebelar ugotovi nenormalno šumenje čebel ali če v panju ni nobenega šumenja, je to znak, da se v čebelji družini dogaja nekaj nenavadnega. Možnosti je več: lahko je v panju miš ali rovka, lahko je odmrla matica ali pa v družini vlada lakota. V tem primeru v prvih toplejših dnevih takšno čebeljo družino pregledamo in primerno ukrepamo. Po izročilu Antona Janše velja, da je zima za če- bele obdobje počitka, zato se po tem ravnajmo celotno zimsko obdobje in čebele opazujmo bolj od daleč. Naša naloga je preprečiti, da bi čebele motili vplivi iz okolja, prav tako pa jih ne smemo motiti čebelarji sami s svojim nepotrebnimi ukrepi. Z decembrskimi navodili končujem svoje pisanje za to leto čebelarjenja v nakladnem panju. Prepričan sem, da si je vsak čebelar nabral nekaj novih izkušenj pri svojih opravilih in obogatil svoje čebelarsko znanje. Čebelarji začetniki in tudi čebelarji z dolgoletno prakso pridobivajo svoje znanje na zelo različne načine. Vsaka čebelarska letina nam prinese nova spoznanja, probleme in uspehe. Pri vsem tem moramo spremljati vsa dogajanja, jih praktično in teoretično obdelati ter trezno izbrati pravi ukrep. Skoraj v vseh mesečnih navodilih sem poudarjal, da je temelj uspešnega čebelarjenja zlasti znanje. V mislih imam predvsem teoretično znanje o življenju in razvoju čebel, seveda pa tudi praktični vidik čebelarjenja. Zimski čas je primeren za opravljanje vseh drugih opravil stran od čebeljega panja oz. čebelje družine. Predvsem mladim čebelarjem priporočam, da si v tem obdobju pripravijo vse, kar bodo spomladi potrebovali za uspešno delo. Noben čebelar tudi nikakor ne bi smel pozabiti, da je to obdobje idealno za prebiranje strokovne čebelarske literature in obiske čebelarskih predavanj, saj se na ta način strokovno pripravljamo, da bo naše delo v prihodnjem letu še boljše. Vsak dober čebelar temeljito analizira svoje čebelarjenje v minulem letu in se po teh ugotovitvah v prihodnje tudi ravna. Ne smemo si domišljati, da na področju čebelarjenja vemo vse. Ugotoviti moramo, ali smo za svoje neuspehe krivi sami ali so ti posledica drugih objektivnih razlogov (slaba letina, pašne razmere, vremenske razmere ipd.). Če ugotovimo objektivne slabosti, jih skušajmo odpraviti ali preprosto prezreti, nikakor pa ne smemo obupati. V zimskih mesecih se čebelarji v svojih čebelarskih društvih srečujejo na različnih sestankih in predavanjih. Sedmi december je tudi dan čebelarjev. Na ta dan goduje sv. Ambrož, zaščitnik čebelarjev. Legenda pripoveduje, da je sv. Ambrož kot dojenček ležal v zibelki na domačem dvorišču. Njegov oče je bil rimski velikaš in tudi čebelar. Nenadoma prileti roj čebel in se usede na glavo spečega otroka. Služkinja, ki je čuvala otroka, je začela kričati in klicati na pomoč. Takoj je pritekel oče in ukazal, naj pusti- jo otroka pri miru in naj ne odganjajo čebel. Kmalu se je roj dvignil in odletel. Otroka ni pičila niti ena čebela. Po tem dogodku je oče dal otroku ime Ambrozij. Ambrozija je sicer grška beseda za mano, ki naj bi bila po grški mitologiji hrana bogov, daje pa jim večno mladost in nesmrtnost. Ko je Ambrozij odrasel, je postal slaven vojskovodja. Živel je od leta 340 do 397 po Kr. Kmalu je postal konzul Ligurije. Leta 374 je bil izvoljen za nadškofa v Milanu. Bil je tudi velik pesnik in glasbenik. Za tiste čase je bil Ambrozij zelo napreden mož. Moderniziral je cerkvene obrede in posodobil kult cerkve za praktično versko življenje. Njegove norme veljajo v cerkvi še dandanes, imenujejo pa se milanski ambrozijizem. Po smrti je bil Ambrozij razglašen za svetnika, čebelarji pa so ga vzeli za svojega zaščitnika. Pred nami je še nekaj dni tega leta. V teh dneh bo veliko čebelarskih srečanj in na njih si bomo čebelarji izrazili veliko dobrih želja za uspešno čebelarjenje v prihodnjem letu. Prav tako bo v soboto, 8. decembra, v organizaciji Akademskega čebelarskega društva in Čebelarske Zveze Slovenije v graščini v Polhovem Gradcu tradicionalni Ambrožev ples. Na njem bomo med drugim kulturnim programom izvolili tudi novo čebelarsko kraljico. Ob koncu pisanja letošnjih mesečnih navodil želim vsem bralcem Slovenskega čebelarja veliko uspehov pri čebelarjenju ter veliko sreče in zadovoljstva v letu 2002. Ustoličenje prve čebelarske kraljice na Amroževem plesu: krono ji je izročil nekdanji minister za kmetijstvo g. Ciril Smkolj. ČEBELARJEVA OPRAVILA V AŽ PANJU V DECEMBRU Stane Plut - Semič Decembra se začne koledarska zima, zato najprej poglejmo, kakšno vreme je bilo v tem mesecu od leta 1961-1990 v Novem mestu. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila v tem mesecu 3,5 °C, povprečna najnižja dnevna temperatura pa -2,9 °C. Absolutna izmerjena najvišja temperatura v tem obdobju je bila 19,5 °C, absolutna najnižja pa -20,4 °C. povprečno skoraj 23 dni je bila decembra temperatura 0 °C ali nižja, si cer pa je povprečno trajanje sončnega obsevanja v tem obdobju najmanjše v letu in doseže komaj 60 ur (vir HMZS). Vreme se v tem mesecu lahko obrne tako ali drugače, kar je seveda odvisno tudi od tega, v katerem delu države živimo. Skoraj vsako leto pa je kakšen dan tako topel, da se čebele lahko spreletijo in očistijo. Bodimo pozorni na vremensko napoved in takšen dan izrabimo za zimsko zatiranje varoe z aerosolom, če dvomimo o dosedanji učinkovitosti zatiranja. Takšno zatiranje je lahko zelo učinkovito, saj v družinah ne bi smelo biti več zalege. Konec oktobra, ko nastaja tole pisanje, je vreme nenavadno lepo in toplo. Pri zadnjem stikanju po panjih smo lah- ko opazili, da so nekatere matice že povsem prenehale zalegati, nekatere pa imajo zalege v velikosti dlani še največ na treh satih. Od tega so vsaj na enem satu še odkrita zalega in jajčeca. Če bo nastopil hujši mraz, bodo čebele to zalego uničile, sicer pa se bo izlegla. Tisti, ki doslej niso bili preveč zaskrbljeni, da bi čebele zeblo, bodo v tem mesecu dokončno zazimi- li družine. Kako to naredimo, sem opisal že v prejšnji številki Slovenskega čebelarja. Sicer v čebelnjaku nimamo kaj početi, čebele pustimo pri miru in jih ne vznemirjajmo po nepotrebnem. To ne pomeni, da ne smemo stopiti v čebelnjak, le rogoviliti ne smemo v njem in njegovi okolici, saj to tako moti čebele, da zapuščajo zimsko gručo, zunaj nje pa otrpnejo in odmrejo. Če smo čebele dovolj zgodaj oskrbeli z dovolj zdrave zimske zaloge hrane in zatr- li varoo, nas ne sme skrbeti, da te ne bi žive dočakale pomladi. Pri čebelnjaku ne nameščamo krmilnic za ptice, saj jih s tem le privabljamo v bližino čebelnjaka. Ko bo zmanjkalo hrane v krmilnici, bodo ptice začele stikati po bradah panjev in motiti čebele. Krmilnice zato postavimo nekoliko bolj stran in jih redno oskrbujmo, da bomo ptice usmerili stran od naših panjev. Čaka pa nas še eno pomembno opravilo. V zimskih mesecih je dovolj časa, da ga nekaj lahko na- K aktivnostim čebelarjev spada tudi promocija slovenskega medu. Na sliki je komisija pri ocenjevanju medu v Semiču. menimo izobraževanju in delu v društvu, seveda pa ne smemo pozabiti na prodajo tržnih presežkov čebeljih pridelkov. V tem mesecu bodo šli prav dobro v promet, saj se bodo začeli prehladi in podobne nevšečnosti z zdravjem, ki jih lajšamo prav s čebeljimi pridelki. Seveda ne pozabimo povedati porabnikom, da ostane organizem ob pravočasnem in rednem uživanju čebeljih pridelkov v stalni kondiciji, na ta način pa se lahko izognemo različnim virozam in prehladom. Zdaj je tudi čas, da potegnemo črto pod naše letošnje čebelarjenje. Preglejmo zapiske in sami ugotovimo, kje smo ga lomili in kaj se je obneslo pri posegih. Katere družine so bile boljše in zakaj so bile boljše: ali zaradi naših pravočasnih posegov ali pa imajo boljše lastnosti od preostalih. Morda bomo od takšne družine pobirali vzrejni material v prihodnjem letu. Ugotovimo tudi, kako se nam je ekonomsko izteklo leto in kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo bolje itd. Vsekakor pa se bomo morali sprijazniti s tem, da bomo z manj vloženega dela pridelali več medu in drugih čebeljih pridelkov. Le tako bomo lahko ostali konkurenčni na trgu, sicer nas bodo prehiteli čebelarji iz dežel, v katerih so letni donosi veliko večji, stroški na panj pa manjši. To sicer za ljubiteljske čebelarje z majhnim številom panjev ni tako pomembno, saj med razdelijo med sosede in prijatelje, za vse druge pa bo to zelo pomembno, če bodo hoteli ohraniti svoja čebelarstva. Tako se je izteklo moje letošnje »modrovanje«, upam, da ste le našli kaj koristnega zase. Resda je bilo leto dokaj nenavadno. Medeno bero sta krojili zmrzal in suša, tako da v nekaterih delih države skoraj ni bilo nič medu, drugod pa so spet lahko zelo zadovoljni. Posebna značilnost tega leta je bila izjemna rojivost čebeljih družin. Odpovedali so po večini vsi protirojilni ukrepi. Če je ta pojav zmanjšal medeno bero, je pa po drugi strani oživil čebelnjake, kar pa tudi ni slabo. Zdaj pa bodi res dovolj. Če vam moje pisanje ni bilo všeč, vas bo v januarski številki odrešil nov pisec mesečnih navodil. In ne nazadnje: vam, vašim najbližjim in seveda vašim varovankam želim vse najboljše v prihajajočem letu. Želim vam tudi, da bi bilo prihodnje leto bolj medeno in da bi vam seveda čim več medenega pridelka iz shramb priteklo v žep. VETERINARSKI NASVETI V DECEMBRU ZIMSKO ZATIRANJE VAROE Borut Preinfalk, dr. vet. med. - Veterinarski zavod Slovenije Kot vemo, je razmnoževalni krog varoe podoben čebeljemu. Varoa za svoje razmnoževanje nujno potrebuje čebeljo ali trotovsko zalego, saj se jajčeca in ličinke varoe lahko razvijejo samo v pokriti čebelji zalegi. Če v panju ni na voljo odkrite čebelje zalege, se varoa preneha razmnoževati. Tako stanje nastane pozno jeseni, ko matica preneha zalegati, zato novembra in decembra v družinah navadno ni zalege. Varoa, ki je v teh mesecih v panju, lahko preživi do pojava nove zalege samo tako, da se naseli na odraslih čebelah, ki jim občasno sesa hemolim-fo. To dejstvo lahko s pridom izrabimo in družine v tem obdobju očistimo večine zimskih varoj, jih tako razbremenimo ter jim omogočimo boljši spomladanski razvoj. Po dosedanjih izkušnjah naj bi v panju brez škode za čebele prezimilo največ 40 varoj. V takem primeru varoj ni treba zatirati do prihodnjega poletja, pravzaprav do konca kostanjeve paše. Metod zimskega zatiranja je več. Kemično zatira- nje opravimo z vodnim aerosolom, ki vsebuje hemo-var. Zunanja temperatura naj bo 5-7 °C. Aerosol s posebnim nastavkom in kompresorjem razpršimo pri spodnjem žrelu panja. Teden dni po zatiranju naredimo še test naravnega odpada varoe in s tem preverimo morebitno rezistenco. Če ugotovimo, da he-movar ne učinkuje več, moramo o tem obvestiti območnega veterinarja, specialista za zdravstveno varstvo čebel. Za to metodo ni potrebna posebna priprava panja, je pa nujna osebna zaščita izvajalca z zaščitno masko in rokavicami. Drugo kemično sredstvo je perizin. Tega v določenem razmerju primešamo sladkorni raztopini in jo pokapamo po čebelah. Stekleničko perizina pomešamo s pol litra vode, v kateri je razstopljenega 150 g sladkorja. Doza je 5 ml na polno zasedeno ulico. Raztopina mora biti segreta na 35 °C. Pri delu uporabljamo zaščitne rokavice. Od alternativnih metod pozimi uporabljamo mleč- no ali oksalno kislino. Za približno deset panjev potrebujemo 19,5 g oksalne kisline (kristala), 150 g sladkorja in 300 ml vode. Najprej zmešamo kristale oksalne kisline in vode, nato pa dodamo še sladkor in vse dobro premešamo. Voda mora biti segreta na 35-37 °C. V vsako zasedeno ulico z injekcijsko brizgo nakapamo 5 ml. V zimskem času lahko oksalno kislino uporabimo samo enkrat! Pri delu je obvezna uporaba zaščitnih rokavic in čebelarskega klobuka! Pripravljeno imejmo tudi čisto vodo za izpiranje kože, če bi se nam kislina po nesreči polila po rokah. Za vsa sredstva, ki jih uporabljamo pri zatiranju varoe, velja, da moramo ostanke teh snovi neškodljivo uničiti. Za vse metode kapanja moramo panje pripraviti že jeseni, ko čebele še izletavajo. Tako očistimo M 6 okenca propolisa, ostrgamo sate prizidkov in očistimo matično rešetko. Vse to moramo storiti zato, da pozimi ob zatiranju čim manj vznemirjamo čebele. Za vnos zdravil v panj uporabljamo plastično injekcijsko brizgo, najprimernejša je tista s prostornino 30 ml, po potrebi pa uporabimo še plastično prevleko za umetno osemenjevanje govedi. Na ta način dosežemo vse dele med ulicami prav do prednje stene. Plastične prevleke dobite na veterinarskih postajah oziroma pri veterinarjih, ki se ukvarjajo z umetnim osemenjevanjem govedi. S to pripravo si pomagamo, če je v medišču tudi pozimi satje, če pa je medišče pozimi prazno, čebele lahko pokapamo samo z brizgo kar skozi matično rešetko. Pred zatiranjem varoj obvezno položimo na dno panja testne mreže, saj bomo le tako ugotovili uspešnost zatiranja oz. napadenost družine z varoo. olezni čebel NAJNOVEJŠA DOGNANJA, KI ZAGOTAVLJAJO UČINKOVITO IN VARNO UPORABO OKSALNE KISLINE PRI ZATIRANJU VAROE Povzeto po: G. Liebig, K. Tampel, »Träufeln, Sprühen, oder Verdampfen“, Deutsches Bienen Journal, 10/2001 Jože Šnajder Uvod Čebelarji se že več let zavedamo, da varoze čebel za zdaj ne moremo izkoreniniti, ampak jo z različnimi ukrepi lahko le omejujemo na še sprejemljivo število, ki jo čebelja družina lahko prenese brez večje škode. V čebelarstvu so se razširile številne metode zatiranja varoe, vendar so bile doslej samo nekatere natančno preverjene. Poleg tega v strokovni literaturi večkrat naj demo tudi različne napotke za uporabo iste metode. V takih razmerah je izbira najustreznejše metode za marsikaterega čebelarja težavna ali celo nemogoča. Podobne razmere so bile dolga leta tudi pri uvajanju oksalne kisline za zatiranje varoe. Novejše raziskave že dajejo dovolj preverjenih informacij, na podlagi katerih se je mogoče odločiti za ustrezno metodo uporabe oksalne kisline. To je toliko bolj pomembno dandanes, ko postaja varoa vse odpornejša na različne akaricide. Poleg tega smo čebelarji vedno bolj prisiljeni v sonaravno čebelarjenje, če hočemo ohraniti resnično naravne čebelje pridelke. Oksalna kislina, s katero lahko v obdobju, ko v čebelji družini ni zalege, učinkovito zatiramo varoo, sodi med tiste organske kisline, ki so že po naravi navzoče v naših živilih. V listu špinače je oksalne kisline približno 0,8 %, v cvetličnem medu do 70 mg/ kg, v gozdnem pa celo do 221 mg/kg (Liebig, 1988). Namen tega prispevka je pokazati tudi vse stranpoti, na katere je zašel razvoj metod za uporabo oksalne kisline in zaradi katerih ima marsikateri čebelar še zdaj pomisleke pri njeni uporabi. Rezultati raziskav in obsežnega terenskega testiranja različnih metod za uporabo oksalne kisline v zadnjih nekaj letih nam dajejo zanesljive napotke, kako lahko z oksalno kislino učinkovito in varno zatiramo varoo. Kronološki pregled razvoja metod za uporabo oksalne kisline Prve poskuse zatiranja varoe s pršenjem vodne raztopine oksalne kisline po čebelah so izvedli že prva leta potem, ko se je varoa pojavila v naših čebelnjakih (Koeniger, 1983). Kot smo lahko prebrali, ti poskusi niso bili uspešni. Kmalu potem je prispela iz azijskega dela takratne Sovjetske zveze vest o uspešni uporabi oksalne kisline, in vzbudila pozornost pri evropskih čebelarjih in raziskovalcih. Nemško združenje za sonaravno čebelarjenje »Fischermuhle« je to metodo temeljito preizkusilo in svoja dognanja objavilo v čebelarski literaturi (Radetzki i. o., 1994). Takrat seje pokazalo, da ima uporaba oksalne kisline nekatere prednosti pred mlečno kislino. Oksalna kislina učinkoviteje uničuje varoo, hkrati pa ne prizadene čebel. Vendar moramo biti pri uporabi oksalne kisline veliko previdnejši. Zavarovati se moramo tako, da kisline ne vdihavamo in da ne pride v stik s kožo. V raziskovalnem čebelarstvu Hohenheim so za zim- sko zatiranje varoe več let uspešno uporabljali to metodo. Med čebelarji se ni preveč uveljavila predvsem zaradi zamudnega postopka, saj moramo iz panja izvleči sat za satom in čebele oprhati z raztopino oksal-ne kisline. Nato je leta 1995 iz Italije prispela novica, da je mogoče doseči enako dobre rezultate, če raztopino oksal-ne kisline samo z vrha pokapamo po čebelah v vsaki ulici. Velika prednost te metode je tudi v tem, da ni nevarnosti vdihavanja kisline, tako da so za zaščito čebelarja dovolj le čebelarska obleka in gumijaste rokavice. Zaradi učinkovitosti in preprostosti postopka se je ta metoda zelo hitro razširila med čebelarji. Kot se je pozneje izkazalo, celo prehitro, saj so številni čebelarji resda uničili varoo, žal pa tudi čebele. Razloga za to sta bila dva: 1. Takrat priporočene koncentracije oksalne kisline so bile precej visoke (od 8 do 5 odstotkov). Opozorilo: V knjigi prof. dr. Jožeta Riharja VAROZA ČEBEL, PANSAN 1999, je v poglavju 4.2 oksalna kislina, priporočena 5-odstotna koncentracija (100 g kisline v raztopini 1 I vode + 1 kg sladkorja), ki je po zdajšnjih izkušnjah nepotrebno visoka. 2. Številni čebelarji so delali po metodi »dajmo malo več, da bo bolj zaleglo», nekateri pa so kapanje s kislino celo ponavljali. Ta grenka izkušnja je takrat odvrnila čebelarje od uporabe oksalne kisline, hkrati pa streznila tudi strokovnjake, tako da so številni inštituti v čebelnjakih opravili obsežne raziskave in testiranja. Ugotovili so, da je oksalna kislina učinkovita tudi pri občutno manjših koncentracijah, ki niso več nevarne za čebele. Zasluga za ta spoznanja gre tudi proizvajalcu pripravka z oksalno kislino, imenovanem »Bienenwohl«. To je Da bi lahko ovrednotili rezultate testiranja z oksalno kislino po različnih metodah, so najprej ugotavljali okuženost posameznih skupin (po sedem družin), in sicer tako, da so šteli naravni odpad varoj. Razlike, ki so jih ugotovili, se ujemajo z razlikami pri odpadu varoj, ugotovljenimi po zatiranju le-teh z oksalno kislino, in to po različnih metodah. S tem je potrjeno, da so glede učikovitosti vse tri metode (pršenje, kapanje, zaparjanje) enakovredne. 3,5-odstotna vodna raztopina oksalne kisline z dodatkom sladkorja, timola, propolisa in manjših količin nekaterih organskih dodatkov. Po mnenju strokovnjakov z univerze Hohenheim je 3,5-odstotna osladkana vodna raztopina oksalne kisline popolnoma enakovredna pripravku Bienenwohl, tako glede učinkovitosti za varoo kot glede odpornosti čebel. V minulem letu je zveza Fischermuhle predstavila še tretji način uporabe oksalne kisline, in sicer z zaparja-njem. Tudi ta metoda podobno kot pršenje in kapanje po čebelah zagotavlja več kot 95-odstotno učinkovitost. Posebnost te metode je, da ne uporabljamo vodne raztopine, ampak suho 100-odstotno oksalno kisli-no-dihidrat, ki jo v panju na posebnem grelniku izparimo. Količina oksalne kisline, ki jo damo na izparilnik, mora biti odtehtana na desetinko grama natančno! Druga neprijetnost pri uporabi te metode je, da hlapi izparjene kisline ne ostanejo v panju, ampak uhajajo pri vseh špranjah v zrak. Te pare, ki izhajajo iz panja predstavljajo veliko nevarnost za čebelarja in terjajo temeljito zaščito. V praktične preizkuse se je vključil tudi Deželni zavod za čebelarstvo iz Hohenheima. Njegova naloga je bila ugotoviti, kako čebele prenašajo zdravljenje s posamezno metodo (razprševanje, kapljanje, zaparjanje). Preizkuse so izvajali na treh krajih, na vsakem pri 14 družinah. Rezultati učinkovitosti posamezne metode so prikazani v Tabeli 1. Kako so čebele prenesle zatiranje varoj po posamezni metodi, izvedeni decembra, pa so ocenjevali na podlagi ugotavljanja živalnosti družin med zdravljenjem in marca naslednjega leta. Ugotovili so, da so čebele prezimile enako dobro ne glede na način uporabe oksalne kisline Po zatiranju z oksalno kislino so nato več tednov spremljali odpad varoj. Ugotovili so, da pri vseh treh metodah večina varoj (približno 80 odstotkov) odpade že prvi teden. Več kot polovica jih odpade v prvih treh dneh. Po dveh tednih odpade že več kot 90 odstotkov varoj, ne glede na način zatiranja. Glede na to očitno zadostuje, če pokapljamo le nekaj čebel, pa se bo aktivna snov (oksalna kislina) pri temperaturi več kot + 5 °C zelo hitro raznesla po vsej čebelji družini v zimski gruči. Tabela 1: ODPAD VAROJ PO UPORABI OKSALNE KISLINE STOJIŠČE NAČIN UPORABE ŠTEVILO DRUŽIN SREDNJA VREDNOST MINIMUM MAKSIMUM Ruit Pršenje 7 204 33 309 Zaparjanje 7 606 53 1381 Nürtingen Zaparjanje 7 395 147 584 Kapanje 7 312 39 773 Deizisau Pršenje 7 1022 128 2557 Kapanje 7 940 105 2330 Izbira metode ob uporabi oksalne kisline Spoznali smo tri različne načine uporabe oksalne kisline pri zatiranju varoe. Na podlagi rezultatov obsežnega testiranja in preizkušanja v praksi so te metode tako izpopolnjene, da ni več nevarnosti za slabe rezultate ali izgubo čebel, če bomo upoštevali strokovna navodila. Katero metodo bomo torej izbrali, če so po učinkovitosti zatiranja varoe in obremenitve čebel vse tri enako dobre? Očitno lahko izbiramo samo po drugih merilih, ta pa so: 1. Potrebna zaščita čebelarja, da kislina ne pride v stik s kožo in je ta ne vdihava. 2. Priprava raztopine oksalne kisline. 3. Potrebna oprema za uporabo. 4. Priprava čebeljih družin. Za lažjo izbiro najustreznejše metode so podatki o posamezni metodi zbrani v Tabeli 2. Tabela 2: PREGLED UČINKOVITOSTI IN ZAHTEVNOSTI POSAMEZNIH METOD c KAPANJE PRŠENJE ZAPARJANJE Učinkovitost (v družinah brez zalege) NOBENE RAZLIKE (po podatkih iz literature je učinkovitost več kot 95-odstotna) Obremenjenost čebel (pri eni aplikaciji) NOBENE RAZLIKE Zaščitni ukrepi Rokavice Rokavice, maska za obraz Popolna zaščita Priprava raztopine Ena za vse družine Ena za vse družine Posebej za vsako družino Potrebna oprema Brizgalka 50 ml Pršilka Oprema za zaparjanje Priprava Nobene priprave Kadilnik Zapiranje žrel, priprava izparjalnika Porabljen čas na družino 1 minuta 5 minut 5 minut Kot kaže, je po podatkih iz Tabele 2 najugodnejša metoda s kapanjem raztopine oksalne kisline. Priprava 3,5-odstotne raztopine oksalne kisline za kapanje: V 11 sladkane vode (0,8 I vode + 0,2 kg sladkorja), segrete na 30 °C, raztopimo 35 g oksalne kisline - dihidrata. Oksalna kislina je nevarna, če pride v stik s kožo, še zlasti če pride v oči, ali če jo vdihamo. Zato moramo biti pri pripravi raztopine še posebej pazljivi. Uporabiti moramo rokavice, odporne na kislino, dihalno masko FFP2 SL, EN 149aiin zaščitna očala. Kdor ni vajen takega dela, naj pripravo raztopine raje prepusti strokovnjaku. Pripravljena raztopina je obstojna in lahko počaka do takrat, ko jo bomo v obdobju od no- vembra do januarja uporabili pri čebelah. Ves čas jo moramo hraniti v prostoru, ki je nedostopen za druge osebe. Med uporabo naj bo segreta na 30 °C. Pripravljeno raztopino uporabimo v čebeljih družinah samo enkrat, in to takrat, ko v njih ni več zalege in je zunanja temperatura več kot 5 °C. Pri AŽ panjih kapa-mo od zadaj z brizgalko, ki ima podaljšano cevko, tako da pridemo v ulicah nad zimsko gručo. V vsaki zasedeni ulici pokapamo po čebelah 5 ml raztopine. Po praznih ulicah ne kapamo. Pri delu uporabljamo rokavice, odporne na kislino, in čebelarski klobuk, da nas ne motijo morebiti izletele čebele. 111 J. Rihar, »VAROZA ČEBEL., 1999. /*r-£/c /st 4/rest/? sior*/? /rYr čzs Čebelarjem, ki nameravajo v letu 2002 registrirati vzrejo matic Nova zakonodaja na področju veterine in zootehnike določa nekatere novosti tudi na področju vzreje matic. Tako bo tudi pred začetkom postopka registracije vzreje matic potrebna pisna vloga. S sodelavci Veterinarskega zavoda Slovenije smo se dogovorili, da bomo vloge zbirali na Kmetijskem inštitutu Slovenije do sredine januarja 2002 in jih potem do konca januarja posredovali pristojnim veterinarskim službam. Zato pozivam vse čebelarje, ki bi želeli vzrejati matice in v letu 2001 nimajo registrirane vzreje, da pokličejo g. Marjana Kokalja na Kmetijski inštitut (tel. 01 280 52 41) za nadaljnja navodila. Pisne vloge za vzrejo matic v letu 2002 bomo zbirali do 20. januarja 2002. dr. Janez Poklukar, Kmetijski inštitut Slovenije OKSALNA KISLINA Še tretji način uporabe Ivan Jurkovič Daje bila dosežena zadovoljiva stopnja delovanja oksalne kisline, sta bili od začetka uporabe v Kazahstanu potrebni skoraj dve desetletji. Predvsem je bilo treba določiti ustreženo koncentracijo pripravka. Medtem ko je bilo za zatiranje varoze v dveh desetletjih uporabljenih več kot dvajset različnih sredstev, ki so puščala ostanke v čebeljih pridelkih, je oksalna kislina eno redkih sredstev, ki ob pravilni uporabi ne škoduje čebelam, ne pušča ostankov in je tudi najcenejše. Cena odmereka za čebeljo družino je zanemarljiva. Zaradi njene učinkovitosti - pri družinah brez zalege je ta več kot 96-odstotna, jo imajo v čebelarsko naprednem evropskem svetu skupaj z mravljinčno kislino za eno izmed najpomembnejših sredstev za zatiranje varoze. Doslej so jo uporabljali na dva načina. Najprej je bila izpopolnjena metoda pršenja (z ročno pršilko), potem pa še metoda kapanja po čebelah. Metoda pršenja oksalne kisline po čebelah ostaja že nekaj let nespremenjena (k temu načinu je mogoče šteti tudi vnašanje raztopine oksalne kisline z difuzorji), torej je metoda dokaj izpopolnjena. Kljub temu jo v Sloveniji še bolj poredko uporabljamo (opisana je v Slovenskem čebelarju, v članku z naslovom Varoza po dveh desetletjih, in v Sodobnem kmetijstvu, 3/2000). Razlogov je več: pri čebelarjih je zakoreninjeno mnenje, da morajo biti čebele pozimi dobro odete, dobro preskrbljene s hrano in da poleg tega potrebujejo samo še mir. Tega imajo čebele samo, če jih ne najedajo varoe, to pa lahko dosežemo predvsem z zatiranjem pozno jeseni in pozimi, ko so družine brez zalege; to nam zagotavljajo samo meseci oktober, november in december. Ob pregledu čebel v drugi polovici januarja že najdemo tudi tri sate zalege, glede na to pa se na januar ne smemo zanašati. Za obdobje zatiraja varoe v mesecih, ko v čebeljih družinah ni zalege (oktober, november december), se uveljavlja izraz zimsko zatiranje, čeprav gre bolj ali manj še za jesenske mesece. Praksa je pokazala, da zimski poseg v panj, ko v njem ni zalege in je temperatura zraka več kot 8 °C, čebelam ne škuduje. Odkar uporabljam metodo pršenja, to je že četrto zimo, in hkrati ugotavljam zaloge hrane, nisem izgubil niti ene družine. Vedno se najde družina, ki potrebuje pomoč, kar storim z dodajanjem polnih satov, in spomladi nimam skrbi, saj ni izgub. Čebelarji se izogibajo oksalni kislini, ker so postali z zdravljenji, kot so prižiganje trakov, potre-sanje strupov in vstavljane trakov med sate, razvajeni. To počnejo raje desetkrat kot dvakrat, poleg tega pa raje dodajajo dvojne kot predpisane količine zdravila. Koliko raznovrstnih strupov se je v dvajsetih letih nabralo v vosku, ki kroži od čebelarja do čebelarja, za zdaj še ne ugotavljamo ... V večjih čebelarstvih, v katerih je poraba časa tudi opazen sestavni del cene medu, so razvijali hitrejši način zatiranja z oksalno kislino, to je metodo kapanja, znano tudi kot italijansko metodo. Pri pršenju nanesemo sredstvo skoraj na vse čebele, pri metodi kapanja omočimo le nekaj čebel. Zato so uporabniki te metode predvidevali, da mora biti odstotek kisline v raztopini občutno večji. Začeli so pri 10 odstotkih in ga potem zniževali, dokler se ni pojavilo zdravilo »Bienenwohl«, ki predvsem zaradi komercialnih vzrokov vsebuje še propolis, sladkor, eterična olja ... Za te dodatke se je pokazalo, da so nepotrebni, saj zdravilno deluje samo 3,5-odstotna oksalna kislina (Hampel, Liebig, DBJ, 10/2001). Ugotovili so, da je metoda kapanja s 3,5-odstotno raztopino oksalne kisline (v kateri je 20 odstotkov sladkorja) enako učinkovita kot metoda pršenja s 3-odstotno raztopino (v obeh primerih gre za količino raztopljenih kristalov oksalne kisline). Po tej metodi nakapamo po čebelah 5-6 ml 3,5-odstotne oksalne kisline na zasedeno ulico, za to pa po navedbah omenjenih avtorjev potrebujemo samo minuto za vsako čebeljo družino. Pri družinah brez zalege naj bi bila učinkovitost zdravljenja več kot 96-odstotna. Preizkusi so bili opravljeni pri nakladnih panjih. V AŽ panjih je tovrstno vnašanje bolj kočljivo. Kot kaže, bo za AŽ panje najprimernejša metoda izparevanja oksalne kisline (sublimacija), ki so jo izpopolnili v čebelarstvu Fischermuele v Nemčiji. Po tej metodi kristalov oksalne kisline ni treba raztapljati v vodi kot pri prejšnjih dveh načinih. Kristale oksalne kisline nanesemo na ustrezen grelec, tega pa vstavimo v panj in segrevamo na izparilno temperaturo. Hlapi v obliki dima hitro zajamejo ves panj, zato je takšno vnašanje kisline v panj verjetno najučinkovitejše, tako daje mogoče uporabiti tudi manjšo količino sredstva kot pri prej omenjenih načinih. Naprava za izparevanje oksalne kisline: zgoraj za panje z višjim in spodaj z nizkim žrelom (lastna izdelava). Postopek za en panj traja pet minut, skrajšamo ga s sočasno uporabo dveh ali več naprav. Nadvse zanimivo je delovanje kisline na varoe, na kar nas opozarja število varoj, ki odpadejo na dan. Največji osip odmrlih varoj se pojavi drugi in tretji dan, potem se postopno zmanjšuje. Delovanje ok-salne kisline opazimo še tretji teden. Pri tem se postavi vprašanje, ali in koliko deluje oksalna kislina tudi na varoe, ki se izležejo šele po zatiranju. ■ Št. varoj na dan 1 2 3 4 5 6 Diagram 1: Število odpadlih varoj po dnevih v pridobitnem panju po opravljenem izparevanju oksalne kisline (17. oktober 2001). Pred tem je bilo letos izvedeno samo eno zatiranje varoj s šok terapijo (mravljinčna kislina); odvzetih je bilo tudi 1 kg čebel, ometenec. 100 ■ Št. varoj na dan Diagram 2: Število odpadlih varoj po dnevih pri zatiranju z oksalno kislino z izparevanjem (17. oktober 2001). Pred tem je bilo opravljeno zatiranje z mravljinč-no kislino (28. avgusta s hlapilnikom - odpadlo je 60 varoj - in 10. septembra s šok terapijo: 30 ml, 85-od-stotna mravljinčna kislina, spodaj, odpadlo še 40 varoj). Oba primera sta bila izvedena na istem stojišču na Črnučah v Ljubljani. Če preštejemo število odpadlih varoj po zatiranju z oksalno kislino z izparevanjem, ugotovimo (890 :127 = 7), da je po petih dneh v narejen-cu odpadlo sedemkrat manj varoj kot v pridobitnem panju. Če bi primerjali število odpadlih varoj med pridobitnimi panji in mladimi družinami - ometenci, bi bila razlika (pri zimskem zatiranju) tudi več kot desetkratna. Iz tega je razvidno, kako pomembne so mlade družine. Primerjava uporabnosti navedenih treh načinov zatiranja varoe nam pove, da ima vsak način svoje značilnosti, pri nobenem pa ne smemo pozabiti na svojo zaščito. S tega vidika je najpreprostejša in najhitrejša metoda kapanja. Na podlagi mojih večletnih izkušenj in iz prikazov obeh diagramov sledi ugotovitev, da samo z mrav- Ijinčno kislino ni mogoče zatreti varoze do tiste stopnje (čez zimo preživi 10 varoj), ki zagotavlja, da se varoe v prihodnjem letu (do konca glavne paše) ne bodo toliko razmnožile, da bi ogrozile obstoj čebelje družine ali zmanjšale njen donos, ampak je nujno še zimsko zatiranje. Pred nami je mesec december. Varoe so samo na čebelah. Ne zamudite priložnosti! PRIJAVITE SE NA TEČAJ O ČEBELJIH PAŠAH ČEBELARSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo januarja in februarja leta 2002 organiziralo tečaj z naslovom Čebelje paše v Sloveniji. Vodil ga bo Pavle Zdešar. Tečaj bo trajal 20 ur, pričetek tečaja bo 14. januarja 2002 ob 16. uri na OŠ Cvetko Golar v Škofji Loki. Cena tečaja je 5.000 SIT. Prijave bomo sprejemali do zasedbe vseh mest v predavalnici na naslov: Tone Pogačnik, Sveti Duh 5, 4220 Škofja Loka ali po telefonu št. 04/ 513 27 36. Vljudno vabljeni! ČD Škofja Loka TEČAJ O ČEBELARJENJU V NAKLADNEM PANJU ČEBELARSKO DRUŠTVO KOMENDA bo organiziralo tečaj z naslovom Čebelarjenje v nakladnem panju. Vodila ga bosta Anton Vrčko in Stane Sajevec. Tečaj bo trajal 10 ur, predavanja bodo predvidoma v petek in soboto proti koncu januarja 2002. Cena tečaja je 2.000 SIT. Prijave sprejema g. Stane Jenko, Gora 27, Komenda, telefonska št. 031/ 253 340. Vljudno vabljeni! ČD Komenda ČEBELJI ZAJEDAVEC VAROA VONJA Z NOGAMI Članek iz nemščine prevedel in priredil prof. dr. Jurij Senegačnik Najnovejše raziskave so pokazale, da ima uničevalna varoa ali Varroa destructor na sprednjem paru nog (tj. na prvem paru od štirih) vdolbino s čut-nicami za odkrivanje vonjav. Dokazano je, da vonjalne čutnice zaznavajo dišeče snovi in se nanje odzivajo. Čutila pršice varoe S kakšnimi čutili se orientira ta čebelji zajedavec, ki ga zaradi njegovega uničevalnega delovanja po novem imenujemo Varroa destructor? Kot pove že ime samo, v panjih povzroča velikansko škodo, to pa zadnjih 15 let ugotavljamo tudi pri nas v Sloveniji. Da se lahko razmnožujejo, se morajo samice s čebel dojilj, na katerih sesajo hemolimfo, preseliti na čebeljo zalego, ki bo v kratkem pokrita. Kot vemo, poteka v takih pokritih celicah, v katerih so ličinke, visoko organiziran razmnoževalni ciklus varoe. Varoa sicer razlikuje svetlobo od teme, ker so nekatere celice živčnega sistema nekoliko občutljive na svetlobo, kaj več pa ne vidi, tako da samo s tem varoa ne bi nikoli našla poti do celic z zalego. Kot vsi pajkovci so pršice varoe zelo občutljive na tresljaje in imajo zelo razvit občutek za tipanje. Podobno kot čebele ne slišijo, lahko pa zaznavajo tudi najmanjše spremembe temperature. Pršice varoe živijo v svetu kemičnih dražljajev, pretresov in temperaturnih razlik v zanje sicer zelo tujem okolju. Njihov svet vonjav in okusov je pravo nasprotje nam znanega sveta barv in zvokov. »Varoin nos« Na raziskovalnih ustanovah v Liebefeldu in Neuen-burgu so želeli dognati, kako pršice varoe zaznavajo vonje in ali jih določeni vonji privedejo do pravih čebeljih celic z mlado odkrito zalego, ki je tik pred pokritjem. Kot vse žuželke imajo tudi čebele tipalke z več tisoč tipalnimi dlačicami ter čutnicami v ploščicah por, tako da lahko razlikujejo veliko število cvetličnih vonjev ter pripadnost prebivalk panja. Toda kje ima pršica varoa »nos«? Kot vsi pajkovci ima tudi varoa osem nog, vendar nima tipalk. Če varoo opazujemo pod povečevalnim steklom ali z binokularnim mikroskopom, vidimo, da za svoje premikanje uporablja samo šest od osmih nog. Prvi par nog je nasprotno temu vselej gibljiv ter kot tipalke žuželk otipava okolico in se v zraku nenehno obrača sem in tja. Zato je seveda povsem jasno, čeprav nenavadno, da nos pršice iščemo na sprednjih nogah. Elektronska mikroskopija pršice varoe Z elektronsko mikroskopijo so na univerzi v Neu- enburgu na gornji strani varoinih sprednjih nog odkrili majhno vboklino z zelo drobnimi čutnimi dlačicami. Vsaka od njih je nekoliko drugačna in kaže tudi drugačno notranjo zgradbo. Podobno kot pri drugih pršicah in insektih lahko po videzu in zgradbi sklepamo na način sprejemanja (dražljaja). Pora na koncu dlačice je tipična za čutnice okusa, obročasto oblikovano podnožje, značilno za dlačice na robu vdolbine, pa kaže, da gre za dlačice, ki so občutljive pri premikanju. Te dlačice posredujejo vtise tipanja in lahko zaznavajo tudi gibanje oz. kroženje zraka. Nekatere imajo dodatno še luknjico na koncu in tako povezujejo občutek pri tipanju še z vtisom okusa. Čutnice za zaznavanje temperature in vlage, ki so verjetno prav tako nameščene v vdolbini prednjih nog, se po zunanjem videzu ne razlikujejo od drugih, vendar prav izostanek zunanjih znakov (posebnosti) in oblika živčnih končičev v notranjosti kažejo na takšno vrsto dejavnosti. Skozi omenjene pore lahko molekule dišečih snovi vstopijo v čutnice in naposled pridejo v stik s tamkajšnjo receptorsko limfno tekočino. Specifični receptorji nato v membrani čutnic s specifičnimi dišečimi snovmi sprožijo zaporedje kemičnih reakcij, pri tem pa se sproži tudi odpiranje ionskih kanalov. Dokaz, da varoa zares zaznava različne vonjave s svojimi (prednjimi) nogami, ne izvira iz mikroskopskih preiskav, temveč iz elektrofiziološkega odvajanja akcijskega potenciala na čutnicah za vonjave pri varoi. Če so v določenih poskusnih okoliščinah prek varoj pihali zrak, ki je vseboval različne vonjave, npr. vonj po čebeli, vonj po zalegi ali kak drug vonj, so ugotavljali spremembe v frekvenci odvajanja akcijskega potenciala. Jakost signalov je bila odvisna od količine snovi. Nadalje se je pokazalo, da pri teh procesih sodelujeta dve različni vrsti živčnih celic. Pogosto so pri poskusih opazili ritmična trzanja najfinejših mišičnih vlaken. Taktika zmede (prevare) Varoa destructor ima torej svoj »nos« na sprednjih nogah, z njim pa lahko zaznava vonjave čebel in se nanje tudi odziva. Videti je, da reagira zlasti na določene hlapne snovi, in to pri prehodu s čebel krmilk v primerne celice z zalego, v katerih naj bi potekal razmnoževalni proces. Na to kažejo prve ugotovitve strokovnjakov v Liebefeldu. Pri orientaciji majhnih pršic, ki morajo v panju poiskati prave za-ležene celice, imajo veliko vlogo številni vplivi in različne razmere. Če bomo dojeli izjemno usklajeno orientacijsko vedenje pršice, bomo našli tudi način, kako jo motiti. Morda se nam bo nekoč s posegom v kemično-komunikativni in orientacijski sistem posrečilo varoe tako zbegati, da bomo njihovo za čebelji rod tako škodljivo razmnoževanje zmanjšali na zmerno in znosno. S pojasnitvijo voha pri varoi smo se na tej težavni poti spet za korak približali cilju. Seveda pa so vse tovrstne raziskave interdisciplinarne, to pa pomeni, da segajo na več področij, zahtevajo pa tudi primerno opremo in strokovnjake. Zdi se, da je nekaj takega raziskovalnega navdušenja tudi pri nekaterih mlajših slovenskih znanstvenih delavcih na tem področju. Žal, v Sloveniji še nimamo čebelarskega znanstvenega vrha, ki bi imel primerno opremljen laboratorij za takšne raziskave, upajmo pa, da se bo to uresničilo, ko bo v vsej svoji lepoti zasijal Čebelarski center in začel delovati v korist slovenskih čebelarjev. Naslov originalnega članka: dr. Franz Xaver Dillierl12, dr. Peter Fluri1, dr. Patrick Guerin2 1 Zentrum für Bienenforschung, FAM, Liebefeld, 3003 Bern. 7 Zoologisches Institut der Universität Neuenburg, Rue Emile Argand 11, 2007 Neuchätel. Deutsches Bienen Journal 10/2001, 392-394. eiavnost instituta BAKTERIJSKI HRUSEV OZIG IN ČEBELE Dr. Janez Poklukar, Kmetijski inštitut Slovenije e-mail: janez.poklukar@kis-h2.si Novo bolezen sadnega drevja in okrasnega rastlinja iz družine rožnice Rosacea povzroča bakterija Erwinia amylovora. Bolezen izvira iz Združenih držav Amerike, kjer je prvo škodo povzročala že pred 200 leti. V Evropi se je pojavila leta 1957, dandanes je navzoča v vseh sosednjih državah, od avgusta 2001 tudi v Sloveniji. Hrušev bakterijski ožig napada predvsem jablane, hruške, kutino, panešpljo, glog, jerebiko in nešpljo. Bolezen se na večje razdalje razširja s prodajo rastlin in rastlinskih substratov. Bakterijo razširjajo tudi ptice, ki jo prenašajo na kljunih in peresih. Na krajših razdaljah jo razširjajo veter, dež in žuželke. Med temi omenjajo tudi čebele. V notranjost drevesa bakterija prodre ob pomoči ušic, kaparjev, lahko tudi prek odlomljenih vejic. K pospešeni okužbi sadnega drevjalahko prispeva tudi sadjar s svojim orodjem, predvsem s škarjami za obrezovanje. V vegetacijski sezoni se bolezen hitreje razširja v vlažnem in toplem vremenu pri temperaturi več kot 18 °C in relativni zračni vlagi več kot 70%. V cvetovih so na infekcijo zelo občutljive brazde pestičev. Bakterije se po infekciji prek cvetnega poganjka razširjajo v najmlajše poganjke, od tam v liste, močnejše vejice, veje, deblo in končno v korenine. Po prvotni okužbi poganjkov začne bakterija vdirati v rastlino tudi skozi dihalne odprtine in odprtine za izravnavo vlage. V tem stadiju je bakteriji dobrodošel tudi vdor skozi različna poškodovana mesta na rastlini. Bakterija hitreje zavzame mlade kot stare veje. Štiri dni po vdoru v rastlino je okužba že vidna, mlajše drevo lahko v dveh do treh tednih celo odmre. Znaki okužbe so značilni in enaki pri vseh gosti-teljskih rastlinah. Njihova izrazitost je odvisna od fiziološkega stanja rastline, podnebja in sorte. Listi in cveti okužene rastline se nenadoma zvijejo, porjavijo ali počrnijo. Zaradi pomanjkanja vode se listi pogosto gubajo z robovi navzdol. Ob vlažnem vremenu se na okuženih mestih rastline pojavijo bel kasti, pozneje tudi rjavi madeži lepljive bakterijske sluzi. Les na novo napadenega drevesa je pogosto obarvan rdečkasto, prepreden je z bakterijsko sluzjo. Konec vegetacijske sezone bakterija obmiruje. V tem obdobju je dobro vidna meja med zdravim in obolelim delom rastline. V odmrlih delih rastline odmre večina bakterij, nekaj pa jih navadno preživi in so izhodišče za nove infekcije v naslednjem letu. Posušeno listje in odmrli plodovi čez zimo ostanejo na rastlini. Ukrepi pri zatiranju bolezni Bolezen je karantenskega značaja, njen pojav je treba prijaviti pristojnim službam. Navzočnost povzročitelja bolezni mora biti dokazana v laboratoriju. Sadjar mora vse od začetka cvetenja do konca vegetacijske dobe pazljivo opazovati vse rastline. Prav tako opazujejo parke, okrasno rastlinje in druge možne gostitelje bakterije. Zmanjšati je treba gnojenje rastlin z dušikom. Ob morebitni okužbi je treba zelo okužene rastline izruvati in na kraju samem zažgati. Pri manj okuženih drevesih zadostuje odstranitev okuženih vej; vejo je treba odžagati v predelu zdravega lesa in jo takoj zažgati. Žage, škarje, drugo orodje, rokavice, škornje moramo razkužiti z Ukrivljen mlad odmirajoči poganjek hruške. alkoholom (70-odstotni, 30 minut). Delavci naj vsak dan zamenjajo obleko in naj se po vsakodnevnem delu redno prhajo. Okrasno rastlinje je med cvetenjem v določeni meri mogoče zavarovati z bakrenimi pripravki. Pri sadnem drevju je uporaba bakrenih pripravkov dvomlji- vejša. Med cvetenjem ponekod zavarujejo rastline z antibiotičnim pripravkom plantomycin (sreptomicin sulfat). Več podatkov o hruševem bakterijskem ožigu je na voljo na medmrežnem spletu v nemščini na naslovu: http://www.met.at/oeib/feuer/merk_tir/merkbl.htm Čebele in hrušev bakterijski ožig Omenil sem že, da so čebele eden izmed potencialnih prenašalcev ožiga. Čebelarji prevažalci bodo morali v prihodnje poleg drugih informacij točno poznati stanje in razširjenost hruševega bakterijskega ožiga. Čebel ne bodo smeli postaviti v polkrog 5 km od okuženih krajev, torej v krog s premerom 10 km. Po neuradnih podatkih nas v kratkem že čaka prva zapora severno od Kranja. Predpisani ukrepi čebelarjem ne bodo prizanašali. Pričakujemo lahko nove neprijetne zahteve, kadar bomo čebele želeli odpeljati iz okuženega kroga. Predvidevam, da bo v takih primerih med cvetenjem gostiteljskih rastlin (od 15. marca do 15. julija) predpisano zaprtje čebeljih panjev za 48 ur, to pa spomladi za čebele ni prav prijeten ukrep. Čebelje panje bo z okuženih območij najpametneje odseliti jeseni ali zgodaj spomladi. ČLANARINA ČZS ZA LETO 2002 Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije se je na svoji seji, 24. septembra 2001, dogovoril, da bo članarino uskladil z inflacijo (sklep št. 87), tako da bo članarina za ČZS skupaj z naročnino za Slovenski čebelar za leto 2002 6.500 SIT za člana in 10 SIT na panj. Upravni odbor je po daljši razpravi o članarini sprejel odločitev o plačevanju simboličnih deset tolarjev na panj v letu 2002. Zahteve po plačevanju na panj so nekateri člani UO postavljali že več let. Točne podatke o številu čebeljih družin bo Čebelarska zveza Slovenije v prihodnje potrebovala zaradi novega - evropskega -načina pospeševanja čebelarstva in jih bo dosledno upoštevala pri dodelitvi spodbud in drugih ugodnosti, ki jih bo pridobila za svoje člane. Brez evidence ne bo subvencij za čebelarstvo. Znižana članarina za člane nad 80 let starosti je 2.900 SIT, po 12. členu Pravil ČZS za družinske člane (čebelarje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) je 2.900 SIT, vendar brez naročnine na Slovenski čebelar. Blagajnikom bomo novembra poslali sezname članov in koledarje. (Koledarje vam bo poslala Tiskarna Ljubljana.) Poleg brezplačnega koledarja imajo člani pravico do enega brezplačnega oglasa v naši reviji, 20-odstotne-ga popusta pri nakupu literature, videokaset, nalepk za kozarce in reklamnih letakov. Potrudili se bomo, da boste tudi v letu 2002 dobili cenejši krmni sladkor in do 10 odstotkov popusta v skoraj vseh čebelarskih trgovinah. Vse naštete ugodnosti in kakovostne informacije v naši revji gotovo večkratno povrnejo stroške članarine. Blagajnike oziroma vodstva čebelarskih društev prosimo, da najpozneje do konca januarja 2002 zberejo članarino in jo nakažejo na žiroračun ČZS, št. 50100-678-48636. V okence Sklic na št. obvezno vpišite šestmestno šifro vašega društva ali članarino skupaj s seznami članstva prinesite na sedež ČZS, Cankarjeva 3, Ljubljana, vsak delovnik od 9. do 12. ure. Naročnina za naročnike (nečlane) za leto 2002 je 7.800 SIT, za čebelarske krožke 3.900 SIT in za tujino 36 USD. Blagajnikom in vodstvu čebelarskih društev se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo. PA ŠE NAGRADA ZA TISTE, KI PRIPELJEJO NOVEGA ČLANA Da bi v našo organizacijo - Čebelarsko zvezo Slovenije - vključili čim več članov, je upravni odbor ČZS sklenil, da ima član pravico do 20-odstotnega popusta pri plačilu članarine za vsakega novega člana, ki ga pridobi v polno članstvo. Društva torej za nove člane v letu 2002 nakažejo 5.200 SIT članarine, razliko do 6.500 SIT pa izplačajo tistemu, ki je pridobil novega člana. Več članov - nižji stroški tiskanja revije - nižja članarina! ČZS TRETJE OCENJEVANJE MEDU V SEMIČU Stane Plut Za nami je tretje ocenjevanje medu v Semiču. Kar 84 udeležencev je v strokovno presojo poslalo ali prineslo 134 vzorcev desetih sort. Med njimi so bili tudi štirje čebelarji iz Hrvaške in dva iz Avstrije. Čeprav z majhnim korakom, smo letos torej prestopili državno mejo. Tako to ocenjevanje ni več samo lokalno ali regionalno, saj so udeleženci iz vseh krajev naše države, ampak počasi postaja celo mednarodno. S tem se sicer niso izčrpale naše možnosti in ambicije, vendar o tem kdaj drugič. Za nas ni pomembno, kako se imenuje to ali katero drugo ocenjevanje, ampak zlasti to, da se ideja širi, daje vsako leto vse več čebelarjev, ki želijo preveriti svoj pridelek medu, ter da je vse več društev pripravljenih organizirati takšna ocenjevanja. Vsako leto smo modrejši za kakšno izkušnjo, pa tudi pomanjkljivost, vendar bo teh vsako leto manj. Pomembna je tudi odločitev ČZS, da spodbudi nastanek pravilnika o ocenjevanju medu, po katerem bodo ocenjevalci presojali kakovost medu ne glede na to, v katerem kraju bo ocenjevanje, kajti šele na podlagi enotnih pravil bo mogoča tudi primerjava rezultatov, doseženih v različnih krajih. Seveda imajo takšna ocenjevanja svoje privržence in tudi nasprotnike, ki želijo, da bi bilo v državi samo eno osrednje ocenjevanje. Žal so med njimi tudi takšni, ki jih letos kljub bližini ni bilo v Semič, čeprav bi morali v vseh pogledih spodbujati razvoj čebelarstva in se zavzemati za vse večjo kakovost medu, hkrati pa bi si morali prizadevati tudi za to, da bi kupec res dobil najboljše iz narave, ne da bi čebelar to nehote pokvaril. Letos so najboljši med pridelali Oskar Kristančič, Janez Arko, Franc Žnidarič in Jože Sever. Ocenjevanje medu ima poleg tekmovalnega značaja brez dvoma zasluge tudi za tovrstno izobraževanje čebelarjev. In kaj menijo o letošnjem ocenjevanju medu udeleženci - čebelarji? Številni so nekaj dni po končani prireditvi poklicali in pohvalili semiške čebelarje in priznali, daje ocenjevanje preseglo njihova pričakovanja. Nekateri so pričakovali več, morda višjo oceno svojega vzorca in so bili zato morda nekoliko razočarani. Komisija pod vodstvom prof. dr. Anamarije Plestenjak je bila nepristranska in je »kaznovala« sleherno pomanjkljivost v vzorcih. Morda res niso najbolje izbrana razmerja med merili, ki so bila ocenjevana, morda tudi niso upoštevana vsa določila Fant in dekleta v narodnih nošah so prinesli priznanja za najboljše, unikatne izdelke steklarne Rogaška, kijih je podaril g. Jože Božiček, direktor Dekorja Kozje. Med govorniki so bili tudi A. Gril, kije pohvalil prizadevnost organizatorjev, minister F. But, ki je čebelarjem obljubil boljše čase, in semiški župan I. Bukovec, ki je ob-ljubil pomoč pri aktivnostih društva. iz državnega pravilnika o medu, vendar, kot rečeno, določila o tem bodo do prihodnjega leta dokončno oblikovali strokovnjaki s tega področja. Ne glede na to, kakšno oceno je kdo dosegel, je po pošti prejel obvestilo o doseženi oceni, izmerjeni vlagi, elektrolitski prevodnosti in morebitnih pomanjkljivostih, ki so jih ocenjevalci zaznali v njegovem vzorcu. Najpogostejše pripombe so bile, da so v vzorcih ostanki voščin ali delcev, ki ne sodijo v med, vendar je bilo teh pripomb v primerjavi s prejšnjim ocenjevanjem veliko manj. Znova smo ugotovili, da čebelarjem še vedno manjka znanja in izkušenj pri določanju sort-nosti medu, ocenjevalci pa so v okusu zaznali tudi nekaj tujih vonjav. Na splošno je bil med dober, vendar po našem pravilniku lahko dobi le 20 odstotkov vzorcev najvišje - zlato priznanje, 25 odstotkov vzorcev srebrno priznanje, 35 odstotkov bronasto priznanje, preostali pa priznanje za sodelovanje. Tako ni nikoli vnaprej določena meja, kolikšno število točk mora doseči vzorec za kakšno priznanje, kljub temu pa je na vrhu enak odstotek najboljših. Zdaj pa k podelitvi priznaj. Pripravili smo jo hkrati s prireditvijo ob semiškem občinskem prazniku 27. oktobra. Glede na zanimanje in obisk je bil prostor v gostilni Pezdirc, ki premore 150 sedežev, občutno premajhen. S svojo udeležbo so nas počastili številni gostje, nekateri pa tudi presenetili. Obiskali so nas štirje župani belokranjskih in dolenjskih občin, poslanec državnega zbora g. Andrej Fabjan, državna sekretarka ga. Vida Čadonič Špelič, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But, podpredsednik ČZS g. Avgust Gril, tajnik g. Anton Tomec in član upravnega odbora g. Matej Blejec. Za presenečenje je poskrbel prof. dr. Jože Starc, ki ga naši čebelarji poznajo kot izjemnega čebelarskega strokovnjaka, politiki pa kot častnega konzula Republike Slovenije na Švedskem, med drugim pa je tudi častni član ČD Semič. Za presenečenje udeležencem smo poskrbeli tudi mi. Dekleta, oblečena v belokranjske narodne noše (na sliki), imajo v rokah kristalna priznanja, unikatne izdelke steklarne Rogaška, ki jih je prispeval direktor Dekorja iz Kozjega g. Jože Božiček. Priznanja so bila oblikovana in izdelana posebej za to priložnost. Za najvišje ocenjeni belokranjski med in hkrati četrto najvišje število točk je nagrado - posodo za med prispeval Mithra-eum iz Lokev pri Črnomlju. Dobitnike najvišjih priz- nanj boste prepoznali na sliki, za tiste, ki jih ne poznate, pa naj navedemo njihova imena. Četrto najvišjo oceno in najboljšo oceno za med iz Bele krajine je za kostanjev med dobil g. Jože Sever iz Semiča, predsednik društva Stane Plut pa mu je izročil priložnostno darilo - posodo za med. Tretjo najvišjo oceno je prav tako za kostanjev med dobil g. Franc Žnidarič iz Dola pri Ljubljani, kristalno priznanje mu je izročil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Avgust Gril. Drugo najvišjo oceno je za lipov med dobil g. Janez Arko iz Brega pri Ribnici, kristalno priznanje pa mu je izročil semiški župan g. Ivan Bukovec. Najvišjo oceno je za akacijev med dobil g. Oskar Kristančič iz Plešiva pri Dobrovem. Kristalno priznanje mu je izročil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But. S posebnim priznanjem - zlatim znakom ČD Semič - smo se semiški čebelarji oddolžili g. Jožetu Severju za zasluge v dozdajšnjem delu v ČZS in ČD Semič. Seveda ministra Buta tudi ob tej priložnosti nismo pozabili spomniti na težave v slovenskem čebelarstvu. Na koncu naj se zahvalimo vsem čebelarjem, ki so vzorce svojega medu poslali v ocenjevanje, in seveda donatorjem, brez katerih bi le stežka vse skupaj izpeljali. Zahvaliti pa se želimo tudi učencem in mentoricam osnovne šole Semič, ki so pripravili kulturni del programa, voditeljici Vanji Plut, članom komisije za ocenjevanje prof. dr. Anamariji Plestenjak, doc. dr. Tereziji Golob, doc. dr. Janezu Poklukarju, Bojanu Pavlinu, Antonu Kremescu, Jožetu Severju, vsem gostom in vsem domačim čebelarjem, ki so pomagali pri izvedbi ocenjevanja. Med, kije ostal od kontrolnih vzorcev, smo po izteku roka za pritožbe podarili osnovni šoli Semič, preostali del vzorcev pa smo podarili Biotehniški fakulteti v Ljubljani za njene potrebe. Če smo storili kakšno napako, nas le opozorite nanjo, da jo popravimo ali da bomo na to prihodnjič bolj pozorni. Veseli bomo vaših dobronamernih pripomb in jih bomo skušali upoštevati. Ob tej priložnosti prosim tudi vse, ki se ukvarjajo z organizacijo podobnih ocenjevanj, naj me pokličejo na telefonsko številko 07/306 03 43 ali pustijo svoj naslov v tajništvu ČZS, saj bo delovna skupina potrebovala njihovo pomoč in sodelovanje pri nastajanju novega pravilnika o ocenjevanju medu. Nasvidenje na mednarodnem ocenjevanju medu v Semiču prihodnje leto! REZULTATI OCENJEVANJA: Ime in priimek Naslov Pošta Sorta Priznanje Oskar Kristančič Plešivo 25b 5212 Dobrovo akacija zlato priznanje Janez Arko Breg 66 1310 Ribnica lipa zlato priznanje Franc Žnidarič Videm 40/g 1262 Dol pri Ljubljani kostanj zlato priznanje Jože Sever Semič 7c 8333 Semič kostanj zlato priznanje Matija Vidic Suhor 15 8350 Dol. Toplice gozdni zlato priznanje Branko Obranovič Šalka vas 44a 1330 Kočevje javor zlato priznanje Jože Govednik Slamna vas 25 8330 Metlika kostanj zlato priznanje Alojz Zupančič Vavta vas 14 8351 Straža gozdni zlato priznanje Karel Car Brezovci 41g 9201 Puconci kostanj zlato priznanje Ime in priimek Naslov Anton Sever Brezova Reber 2 Viktor Kladnik Glavni trg 38 Jure Hure Brusje Ivan Simčič Kočevska Reka 56 Jože Turk Sela 53 Matjaž Marincelj Trg zbora odposlan. 34 Julij Anton Gaberšček Volče 86a Avgust Gril Rožna Dolina 9 Aleksander in Franc Žvikart Mizarska ul. 21 Branko Obranovič Šalka vas 44a Anton Andrejčič Novomeška c.85 Avgust Gril Rožna Dolina 9 Mirko Pavlin Sela 3a Domine Krese Podturen 96 Janez Arko Breg 66 Jože Grandovec Soteska 43 Čebelar. Pšeničnik & Breznik Zg. Žerjavci 61 Avgust Gril Rožna Dolina 9 Martin Adlešič Vrtna ul. 4 Stane Klančar Groznikova 11 Jože Tomše Globočice 13 Martin Plut Stranska vas 1 Janez Kojek Dolga vas Omerzova 29 Jože Sever Semič 7c Julij Anton Gaberšček Volče 86a Emil Krese Prečna ul. 7 Janez Arko Breg 66 Alojz Zupančič Vavta vas 14 Komac Branko Čezsoča 32 Ludvik Ivanetič Oskoršnica 3 Vili Maček Omerzova 16 Stane Knežič Trg zbora odposlan. 65 Minka Plešnar Rožna 1 Ciril Vidrih Vrtna ul. 7 Mirko Pavlin Sela 3a Vili Maček Omerzova 16 Mihael Kotnik Predgora 7 Jože Mavsar Vrtača 29 Mirko Pavlin Sela 3a Vili Maček Omerzova 16 Martin Pečavar Nestoplja vas 1 Jure Hure Brusje Stane Plut Krvavčji Vrh la Branko Obranovič Šalka vas 44a Josef Drobesch , St. Kanzian Slavko Čeh Linhartova 1 Boštjan in Anton Noč Selo 42 Aleksander in Franc Žvikart Mizarska ul. 21 Peter Schilling Cesta ob Soči 10 Viktor Pešelj Livold 4a Jože Sever Semič 7c Franc Kapš Rumanja vas 55 Vinko Vraničar Ručetna vas 9b Marijan Mlaker Pesnica 50e Janez Kojek Dolga vas Omerz. 29 Viktor Pešelj Livold 4a Janez Gačnik Jerebova 8 Alojz Dichelberger Kašča 11 Slavko Rot Borisa Kalina 65 Boštjan in Anton Noč Selo 42 Josip Rožman Mala Paka 10 Franc Klopčič Semič 34 c Stane Plut Krvavčji Vrh la Jože Mavsar Pribišje 2 Slavko Rot Borisa Kalina 65 Anton Kužnik Kamni Potok 9 Franc Merhar Mačkove NN Pošta Sorta Priznanje 8333 Semič kostanj zlato priznanje 8290 Sevnica kostanj zlato priznanje Hvar/Hrvaška sivka zlato priznanje 1338 Kočev. Reka lipa zlato priznanje 8350 Dol. Toplice gozdni zlato priznanje 1330 Kočevje gozdni zlato priznanje 5220 Tolmin lipa zlato priznanje 1290 Grosuplje gozdni zlato priznanje 3210 Slov. Konjice kostanj zlato priznanje 1330 Kočevje lipa zlato priznanje 8351 Straža gozdni zlato priznanje 1290 Grosuplje gozdni zlato priznanje 8333 Semič cvetlični zlato priznanje 8350 Dol. Toplice gozdni zlato priznanje 1310 Ribnica gozdni zlato priznanje 8351 Straža gozdni zlato priznanje 2230 Lenart kostanj zlato priznanje 1290 Grosuplje gozdni srebrno priznanje 8340 Črnomelj gozdni srebrno priznanje 1000 Ljubljana hoja srebrno priznanje 8262 Krška vas kostanj srebrno priznanje 8333 Semič kostanj srebrno priznanje 1330 Kočevje lipa srebrno priznanje 8333 Semič lipa srebrno priznanje 5220 Tolmin cvetlični srebrno priznanje 1330 Kočevje gozdni srebrno priznanje 1310 Ribnica hoja srebrno priznanje 8351 Straža kostanj, lipa srebrno priznanje 5230 Bovec lipa srebrno priznanje 8333 Semič lipa, kostanj srebrno priznanje 1330 Kočevje smreka srebrno priznanje 1330 Kočevje gozdni srebrno priznanje 1330 Kočevje gozdni srebrno priznanje 1381 Rakek hoja srebrno priznanje 8333 Semič lipa srebrno priznanje 1330 Kočevje gozdni srebrno priznanje 2394 Kotlje smreka srebrno priznanje 8333 Semič kostanj srebrno priznanje 8333 Semič kostanj srebrno priznanje 1330 Kočevje lipa srebrno priznanje 8333 Semič lipa srebrno priznanje Hvar/Hrvaška jesensko resje srebrno priznanje 8333 Semič cvetlični srebrno priznanje 1330 Kočevje cvetlični srebrno priznanje Avstrija gozdni srebrno priznanje 2250 Ptuj gozdni srebrno priznanje 4274 Žirovnica hoja srebrno priznanje 3210 Slov. Konjice hoja srebrno priznanje 5210 Deskle akacija srebrno priznanje 1330 Kočevje gozdni srebrno priznanje 8333 Semič hoja srebrno priznanje 8351 Straža hoja srebrno priznanje 8340 Črnomelj kostanj, lipa srebrno priznanje 2211 Pesnica cvetlični bronasto priznanje 1330 Kočevje hoja bronasto priznanje 1330 Kočevje hoja bronasto priznanje 8330 Metlika kostanj bronasto priznanje 8333 Semič lipa, kostanj bronasto priznanje 5250 Solkan hoja bronasto priznanje 4274 Žirovnica kostanj bronasto priznanje 47276 Žakanje, Hrv. kostanj bronasto priznanje 8333 Semič kostanj bronasto priznanje 8333 Semič lipa bronasto priznanje 8333 Semič lipa bronasto priznanje 5250 Solkan lipa bronasto priznanje 8210 Trebnje lipa bronasto priznanje 1330 Kočevje lipa bronasto priznanje Slavko Čeh Linhartova 1 2250 Ptuj cvetlični bronasto priznanje Lojze Rigler Velike Lašče 69 1315 Velike Lašče cveti., kostanj bronasto priznanje Jože Kočevar Sela 19 8333 Semič gozdni bronasto priznanje Branko Obranovič Šalka vas 44 a 1330 Kočevje hoja bronasto priznanje Čebelarstvo Selak Lunačkova ul. 22 8233 Mirna lipa bronasto priznanje Zdravko Hribovšek Zg. Tuhinj 59 1219 Laze v Tuhinju mešani bronasto priznanje Jože Govednik Slamna vas 25 8330 Metlika akacija bronasto priznanje Zlatko Priselac Orlakovo 28b 47282 Kamanje, Hrv. cvetlični bronasto priznanje Janez Gačnik Jerebova 8 8330 Metlika cvetlični bronasto priznanje Jože Tomše Globočice 13 8262 Krška vas cvetlični bronasto priznanje Franc Kaše Čeče 101a 1430 Hrastnik cvetlični bronasto priznanje Franc Kapš Rumanja vas 55 8351 Straža gozdni bronasto priznanje Brane Borštnik Prilesje 3a 1315 Velike Lašče kostanj bronasto priznanje Franc Kaše Čeče 101a 1430 Hrastnik gozdni bronasto priznanje Kamilo Možina Šalka vas 10 1330 Kočevje gozdni bronasto priznanje Ivan Dehlič Stankovci 1 47272 Ribnik, Hrv. kostanj bronasto priznanje Vinko Dolšak Gozdna ulica 13 3250 Rog. Slatina akacija bronasto priznanje Ivan Koderman Vrhpolje 6 1251 Moravče gozdni bronasto priznanje Ana Majerle Predgrad 54 8342 St. trg ob Kolpi hoja bronasto priznanje Mirko Pavlin Sela 3a 8333 Semič hoja bronasto priznanje Jože Grandovec Soteska 43 8351 Straža hoja bronasto priznanje Karel Car Brezovci 41g 9201 Puconci lipa bronasto priznanje Zdravko Plut Črešnjevec 23 8333 Semič lipa bronasto priznanje Stane Knežič Trg zbora odposlan. 65 1330 Kočevje lipa bronasto priznanje Franc Movern Praprot 11 8333 Semič lipa bronasto priznanje Toni Zupančič Rateče la 4283 Rateče gozdni bronasto priznanje Andrej Sever Marentičeva 30 8330 Metlika gozdni bronasto priznanje Franc Čanč Prešernov trg 12 3325 Šoštanj kostanj bronasto priznanje Viktor Pešelj Livold 4 a 1330 Kočevje lipa bronasto priznanje Žan Škrinjar Kašča 10 8333 Semič cvetlični bronasto priznanje Slavko Rot Borisa Kalina 65 5250 Solkan akacija bronasto priznanje Franc Žnidarič Videm 40/g 1262 Dol pri Ljubljani cvetlični bronasto priznanje Anton Zor Savska 19 4248 Lesce gozdni, lipa bronasto priznanje Vinko Dolšak Gozdna ulica 13 3250 Rog. Slatina kostanj bronasto priznanje Aleš Rodman Gregorčičeva 2 6210 Sežana akacija priznanje za sodelov. Branko Šimec Dragatuš 22 a 8343 Dragatuš cvetlični priznanje za sodelov. Vinko Vraničar Ručetna vas 9b 8340 Črnomelj cvetlični priznanje za sodelov. Stanko Stariha Praproče 2 8333 Semič gozdni priznanje za sodelov. Franc Merhar Mačkove NN 1330 Kočevje gozdni priznanje za sodelov. Janez Movern Semič 50g 8333 Semič gozdni priznanje za sodelov. Josef Waschnig St. Kanzian Avstrija gozdni priznanje za sodelov. Stanko Stariha Praproče 2 8333 Semič cvetlični priznanje za sodelov. Franc Klopčič Semič 34 c 8333 Semič cvetlični priznanje za sodelov. Bojan Knavs Šalka vas 96 1330 Kočevje lipa priznanje za sodelov. Ana Majerle Predgrad 54 8342 St. trg ob Kolpi lipa priznanje za sodelov. Alojz Kraševec Dane 8 1386 St. trg pri Ložu cvetlični priznanje za sodelov. Bojan Knavs Šalka vas 96 1330 Kočevje hoja priznanje za sodelov. Bojan Knavs Šalka vas 96 1330 Kočevje smreka priznanje za sodelov. Jože Horvat Kozjak nad Pesnico 66 2201 Zg. Kungota cvetlični priznanje za sodelov. Zdravko Plut Črešnjevec 23 8333 Semič gozdni priznanje za sodelov. Alojz Kraševec Dane 8 1386 St. trg pri Ložu hoja priznanje za sodelov.. Alojz Rogelj Srednja vas 16 8333 Semič gozdni priznanje za sodelov. Branko Komac Čezsoča 32 5230 Bovec akacija priznanje za sodelov. Božidar Vidic Suhor 12 8350 Dolenjske Topi. gozdni priznanje za sodelov. Jože Tomše Globočice 13 8262 Krška vas hoja priznanje za sodelov. Vinko Dolšak Gozdna ulica 13 3250 Rog. Slatina cvetlični priznanje za sodelov. Boštjan in Anton Noč Selo 42 4274 Žirovnica akacija priznanje za sodelov. OBVESTILO Na območju POMURJA delo specialista za zdravstveno varstvo čebel od novembra 2001 opravlja LIDIJA MATAVŽ, dr. vet. med., s sedežem na Veterinarskem zavodu Slovenije, OE MURSKA SOBOTA, Lendavska c. 27, 9000 Murska Sobota; tel.: 02 53 48 219, mob.: 031 622 730. BO ZLATA PRELEPKA POMAGALA PRAZNITI SODE? France Jeras Nekaj letošnjega medenega pridelka je že prelitega v kozarce. Na njih so seveda običajne nalepke. Z veseljem in ponosom pa so nekateri čebelarji letos prvič na kozarce in njihove pokrove nalepili zaščitne prelepke kolektivne blagovne znamke. Na prvi pogled samo zlatorumeni okras, pa vendar veliko več! Podatki na prelepki uživalcu medu jasno povedo, daje v kozarcu med kontrolirane kakovosti, pridelan v Sloveniji. Sporočilo prelepke je torej dokaj skopo. Podatek »slovenski med« pa je vendarle izjemno pomemben, saj razkrije izvor medu. Tega so namreč trgovinsko-industrijske polnilnice medu največkrat zamolčale in na prodajne police pošiljale manj ugleden latinskoameriški ali azijski pridelek. Drugi podatek na zaščitni prelepki - »med kontrolirane kakovosti« - kupcu najbrž ne pove dovolj. Verjetno bo sklepal, da nekdo bedi nad kakovostjo pridelka, ob tem pa najbrž ne bo pomislil, da jo določa poseben, že dve leti veljaven slovenski pravilnik o medu. Še manj pa mu bo jasno, da mu pre-lepka - kot materializacija kolektivne blagovne znamke - v resnici zagotavlja, da ima v rokah »naraven, pristen, v Sloveniji pridelan med vrhunske kakovosti«. To zagotovilo namreč izhaja iz uvodnega člena Pravilnika o kolektivni blagovni in storitveni znamki za slovenski med vrhunske kakovosti. V istem členu je tudi jasno opredeljen cilj kolektivne blagovne znamke. Rečeno je namreč, da Čebelarska zveza Slovenije kot nosilka in lastnica znamke spodbuja in pospešuje pridelavo in prodajo slovenskega medu vrhunske kakovosti in za to organizira enoten nadzor pridelave, ocenjevanje kakovosti in pospeševanje prodaje. Prelepka seveda tega ne more povedati tako obširno; zato pa bo treba to dopovedovati ustno in na vse druge načine, tudi s prepričljivim oglaševanjem. Sicer pa bo koristen namen dosežen samo, če bo posledica na novo uvedenega sistema kolektivne blagovne znamke tudi učinkovitejša propaganda za med in uspešnejše ozaveščanje kupcev. Na ta na- čin je mogoče izboljšati ekonomiko čebelarjenja in doseči, da med ne bo več ostajal pri čebelarjih v sodih. Ali drugače povedano, da čebelarji ne bodo več iz obupa praznili sodov: bolje prodati za majhen denar kot pa imeti pretirano veliko zalogo! Bilo bi zelo napak, če bi koristnost kolektivne blagovne znamke vrednotili samo po sporočilnosti zla-torumene prelepke. Ta kupcu res pove, da je v kozarcu vrhunski čebelji pridelek, vendar to še ni dovolj. Prelepka bo kvečjemu pripomogla k odločitvi pri izbiri, če bodo na isti prodajni polici tudi kozarci medu brez prelepk. Prelepka je torej brez dvoma koristna za kupca, za čebelarsko srenjo pa samo to še ne bo prineslo večjih koristi. Največja pridobitev za slovenske pridelovalce medu bo pospeševanje prodaje. Glede na to bo treba na podlagi organiziranega truda Čebelarske zveze Slovenije in čebelarskih društev spraviti večje količine medu v gospodinjstva oz. na jedilnike prebivalcev Slovenije. V zvezi s tem bomo imeli velike težave pri premagovanju precej razširjene miselnosti, da med uporabljamo predvsem v čaju oziroma kot sredstvo proti prehladu. V tem je za številne vsa uporabnost medu, to pa je tudi razlog za kampanjsko nakupovanje, kadar razsajata prehlad in gripa. No, s kančkom cinizma je mogoče reči, da je še dobro, ker živilski in medicinski strokovnjaki vsaj uporabe medu v čaju še niso odsvetovali, saj so ga tako kot na primer živalske maščobe in sladkor že uvrstili na črno listo odsvetovanih živil. Pri tem se sploh ne potrudijo, da bi razlikovali med nekoristno saha-rozo in plemenitima grozdnim in sadnim sladkorjem. Da bi poleg tega vendar priznali koristnost drugih sestavin medu, pa sploh ne moremo pričakovati! Novi si- '5-5 4 Konlrolii.in iakovošVi CERES d.o.o. .flV/0* " N" h'<)( L, ni Mirna 14, 9000 Murska Sobota ir«''" /<> (ji /:;(/<’/loji i/il<>lki si i zaslužijo kr»lj«‘\skl» Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje in vam želimo v • v • srečno novo Tržaška 65, 2000 Maribor Delovni čas: Telefon: 02/320-64-26; veleprodaja: 320-64-52 pon - pet ' 8” - 19" Faks: 02/332-62-71 cnhnti- Q1'" It1' e-mail: vema@siol.net SODOtS. 9 - 13 SPOSTOVANI ČEBELARJI Za splošen napredek čebelarstva, posodabljanje čebelarske opreme in izboljševanje ponudbe, za boljše trženje in informiranje čebelarjev - članov ČZS Vam Medex daje možnost nakupa čebelarske opreme S POPUSTOM od 5 do 10% 5% popust velja pri nakupu čebelarske opreme v vrednosti do 9.999 SIT, 10% popust pa velja pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT. Uveljavljanje popusta bo možno le ob predložitvi veljavne članske kartice. Pričakujemo Vas v Medexovi prodajalni na Linhartovi 49/a od ponedeljka do petka, od 7.30 do 14.30 ure. Hkrati Vas obveščamo, da imate kot člani ČZS možnost naročanja čebelarske opreme po povzetju. Naročeno blago Vam bomo dostavili s paketno pošto. Stroške poštnine poravna naročnik ob prevzemu. ,t )>( //.r medex international, d.d. linhartova 49/a ljubljana, Slovenija J /'(/<’<>