An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and principles to liberty loving Windish race Published every Friday Nájvékse i nájbole razsürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsálaj, steri vszáki réd vu Ameriki zsivoucsi vendor szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek AMERICAN WINDISH VOICE “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OP MARCH 3, 1879.’’ VOL. II. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. MÁRCIUS 25, 1927. No. 12. Kaszárne bodejo zídane v-Bethlehemi Váras meszto dá za tou zidíno Preminoucsi csetrtek vecscsér je vu Elks doumi vecsérja bíla dána v-Bethlehem prisévsim szoldacskim officérom i na toj vecsérji je nas váraski Mayor Mr. Yeakle intereszántno vözglásenje napravo. Na velko szásenszt je officéram tou meo zglásziti i vcaszi eden plám notri pokázati, ka ka má Bethlehem váras nakanyeno. Trno je potrejbno na kaszárne i grünt váras ksenki dá za té poszeo. Meszto je 100x200 fuszov i lezsí pri nouvom moszti z ov kráj v Bethlehemi pri Prospect i Second Avenue-i. Tou szo navzoucsi bodoucsi officerje z-szásenoszt jov vu znánye vzéli ár szo od toga nika nej znali. Liki Mayor nyim je píszmo pokázo, stero je doubo z-Harrisburga vu ste rom je tou bilou proseno, ka je v Bethlehemi potrejbno na kaszárne i drzséla scsé tou dati zídati. Záto je váras zdaj te ksenki gor ponüdo tou meszto. Kak je zracsunno, zidína za kaszárne bi kostala od 175’000 do $200,000 i csi naszkori sztém opravijo, te de za pou drüjgo leto tá zidína zse po sztávlena. VNOÜGO DECÉ POMOUCS DOBI OD KLINIKE Vu Bethlehemi trno dobro delo oprávlajo tak imenüvane Visiting Nurse kotrige, ár vnougo decé májo na szkrbi i zsnyimi vrét stirje vrácsitelje i tej vszi ksenki szpunyávajo tou szlüzsbo oni materam, stere szvoje dejte prineszéjo na té klinike, Vszevküper 3479 decé jeszte pod nyigvo pazkov kak je zdaj gláseno. Zvön klinicske szlüzsbe szo 1435 doumov gor poiszkale té nörszove i te stirje vrácsitelje kí szo poiménaj: T. J. Butler, F. J.. Conahan, Samuel Stoumen i A. B. Hamilton. Baby Health Station je odprejta gojdna od 9 popoldnévi do 5. vöre vszáki dén zvön endele. Vnedelo szo vöre predpoldnévom od 9 do 12 vöre. Baby Heald Station je na kükli Polk i 2nd Streeta. Szlovenszke matere szo goroprosene, ka naj tou kliniko na dale tak vu nüc vzemejo kak do eti mao, ár sztém doszta dobrote vcsiníjo szvojoj máloj deci i szamé szebi tüdi. V Murszkoj Szoboti nisterni mozsácke nevejo, csi je lekteriski drot tüdi nevaren Z-Murszke Szobote (Prekmurje) glászijo; — Komaj májo pár kédnov lekteriski poszvejt Szobocsanci i zse sze je zgodíla prva neszrecsa i trno malo je falílo, ka sze je nej z-szmrtjouv szkoncsala. Vu ednoj cérkvi_ na kourosi je eden nálezsen mozsák z-nozsom zácsao dregati lekteriskoga vlejka povitek. Gda je nozs vlejka kuferni dord szégno, je velka explodácia, potom pa krátek zaprtek szhájao. Lekteris je tak mocsno sztrouszo nálezsnoga csloveka, ka je omedleti tá szpadno na pod. Z-vlejka szhájajoucei plemén pa je nyemi roké pouzsgao. Vu cérkvi bodoucsim sze je poszrecsilo omedletoga csloveka na prigzebnoszt pobütiti. Dr. I Freed je vu 40 lejt sztaroszti mrou V-Bethlehem je priso z Pittsburgha 1914 leta. Dr. I. Freed, kí je prebívo 917 Delaware Ave., v Fouritain Hilli i kancelajo je meo na strtom streeti pod 861 numerov je zdaj vtork gojdno ob 7. vöri vu University of Pennsylvania spitálaj v-Philadelphiji vu 40 lejt sztaroszti mrou. Pokojni je zse dugo bio betezsen i vu Philadelphijszke spitále szo ga preminoucso szrejdo odpelali gde je zse predetim tüdi operácije doubo. Pokopáliscse je bilou v csetertek, márc. 24-ga. Szvoje zsené pejneze je odneszo Mrs. Samuel Dragovics, prvejsega Miller Hotel lasztní ka zsena, kí szo pod 1620 E. 4th streeti meli hotel, je szkoron omedlejla, gda je preminou cso szrejdo sla vu eden Bethlehemszki bank ino je scsela 14,000 dollárov vövzéti, stere pejneze je ona szvojemi mozsej dála pred stirami mejszeci gda je ona k-Dragovicsi za zseno sla. Dragovics je zse pred trejmi kédnami odísao vu sztári kráj gde má zseno i csvetéro decé. Gda sze je ozseno, te je zsenszka escse vu Akron Ohio bíla, gde je zsenszkoga gvanta baoto mejla. Pred stirami mej szeci, gda szta sze ozsenila, je ona szvojo vrejdnoszt vsze odá la i eti v-Bethlehemi szta Hotel küpila. Dragovics je tak posteni bio, ka je pejneze vsze na szvoje imé v-bank polozso ali ka naj sze nyemi zsena vüpa, knige je nyej prejk dao. Pred trejmi kédnami szta Hotel oudala i te je on szvojoj zseni pravo, ka de on v-Elizabeth, N. J. sou, gde niksi drüjgi biznisz küjpi. Ali vu tom vrejmeni je pa on sou v-bank ino je tam tou naprej dao, ka je bankoszke knige zgü bo ino je drüjge proszo. Na drüjgi dén pa nazáj priso v-bank ino je cejle pejneze vövzéo. Zseni je pa csekke szpí szo, ka naj pejneze pri rokaj má dokecs ka on nazaj nepríde. V-szrejdo je zsenszka sla v-bank i tam szo nyej pravli, ka je nyéni mouzs pejneze vsze vö vzeo. Na tou je zsenszka szkoron omedlejla. Vcsaszi szo policájom naznanili i tej szo zacs noli preiszkávati. Vö szo najsli, ka je Dragovics pred trejmi kédnami szebi sifkárto küjpo ino sze je odpelo vu Nemski ország gde má szvojo familijo. Mrs. Dragovics je pa eti osztála i szamo 60 dollárov má pri rokaj. ZSENSZKA POKASTIGANA ÁR JE SZTREJLALA Edna Mrs. Ruby Wallanca iména zsenszka je pred Bethlehemszkoga policájszkoga szodníka alderman Seeds-a bíla posztávlena, sztem obtozsena, ka je z-szpüksov sztrejlala na lüdsztvo. Na szoudi sze je za krívo szpoznala, ka je z-szpüksov sztrlíla, ali sztém sze je bránila, ka je eden portugál steo notri vu nyéni hram vtrgnoti i toga je scsela zoszagati. Plácsala je 25.00 dollárov pejnezne kastige ino je potisztom odpüscsena bíla, szamo ka je pükso na policájstvi mogla povrzsti. KÉDNISKA KRÓNIKA PREMINOUCSI KEDEN SZE JE NEJ ZGOUDILO nika, stero bi, sze za intereszántnoszt lehko racunalo. Országavu politicsnom zgivlejnyi zdaj velka tihocsa kralüje, ár z-Washingtona domou odhájajoucsi politikuske szo escse nej meli prílike obracsunanya naprej dati pred szvojimi odebérajoucsimi. Vu Washingtoni je zdaj püsztnoszt i práznocsa, ár edno pout ka szo záprli congreszus, sze je szkoncsao zimszki szezon tüdi vu társasági. Szamo republikánskoga pár ta orszacska komiszia je osztála escse vu glávnom várasi, ka naj sze priprávlajo na prísesztnoszt gledoucs i naj vöoznanijo párta kotríg goridánye na polejtno vrejmen. Vu prvom rédi szo szkoncsa li, ka morejo farmerov razburjenoszt potihsávati i z-tém prijétnim delom szo prezidenta za vüpali. Prezidentov véto je nazáj zadrzsao, ka bi sze farmerbill na právdenszko moucs podigno i nyegov dzsáb je, ka naj farmere vözmirí. Za toga volo szo na ocsivesztnoszt prineszli, ka prezident i nyegova familija polejtno vakácijo nindri na záhodi scsé szpunyávati, ka naj direktno vu vezáliscse príde z-farmerami. Na tou ga prej tüdi scséjo priszíliti, naj szvojo polejtno vakácijo vszáki keden ednouk pretrgne i szpiccse (gouvore) drzsí rázlocsni krajin farmerom. FARMERJE SZO ESCSE NITI ZVEDLI NEJ, ka prezident med nyé scsé prídti i zse szo protestejrali prouti tomi poglédnenyi. Farmerszki liszti szo napunyeni z-britkimi, nezadovolnimi voditelszkimi ártikulosami, vu steri protestejrajo prouti kortesejranyi. Országa farmerje szo naka nyeni, ka do Lowden-a kandidálivali vu pridoucsem leti, kí je tüdi farmer, i od toga sze bojíjo, ka bi Goolidge-ovo mujszkanye znábidti poszlabsávalo Lowdenov párt. Tou je zse gvügno, ka vu zacsétki polejtnoga cajta rázlocsni kandidátni kandidátje vszi kcoj prímlejo k-deli i decembra mo zse lehko vidli, ka steri politikuske sze borijo oumorno pri nisterni pártaj na kandidácijo. Eto paut sze med republikáncami Coolidge, Longworth, Lowden i Hoover betajo med szebom za Bejlo Hizso, med demokrátami ete hip escse szamo stirje jesztejo. Smith, Reed, McAdoo i Richtie sze lehko racsunajo, ali tej ni Smith, pa ni McAdo nemata oumorne mogocsnoszti na kandidácijo. BATRIVNO LEHKO ZAMERKAMO ka znotrejsnye politike tá tühocsa vu niksem táli ne szlísi na zvönejsnyo politiko, gde na blízsnyo prísesztnoszt szploj cifraszti vihér csákajo. Kellogg i Goolidge, nigdár neodpüsztíta Callesovoj vládi, ka je Zdrüzseni Drzsél zvönesnyega minisztera dezavuálivala, na lázsi zgrábila i csi je mogoucse, zdaj sze escse z-doszta véksov britkosztjov obrnéjo prouti Mexiki. Pred pár kédni odposzlánoga szkrivnoga memoranduma vszebino szo escse itak nej prineszli na ocsivesznoszt i niti tou szo nej nazvejsztili z-obádvá dotícsniva országa prebiválsztvom, ka: ka je odgovoro — csi je odgovoro — mexikan szki government na tiszti memorandum. Vu vszákom poglédi je ocsividno ka krizis vu polejtni mejszeci prihája notri, gda na sega governmenta rokou nede mogao privézati szenátus. NEJ JE NATELKO SZMECSENI NÁSZTAJ z-Nicaragujov, odkéc zdaj zse niti glászov neobjávijo novine. Nicaraguo je popolno obszédlá Zdrüszeni Drzsél szoldacsija, marinarsztvo i zdaj je zse v-tisztom országi mirovcsina i tühocsa. Na mejeztaj revolucionárje escse probajo eden-eden szlabejsi napád, ali gde vláde trupe ne ládajo zs-nyimi, tá po prousznom notri masejrajo nasi szoldácke, steri “neutrálno zono” naprávijo z-tisztoga presztora. Zdaj sze bár na tom vrseníjo, ka naj obádvá párta predszedníka odsztoupita nazáj od politike; ali da pa tou ne znamenüje nika, ár zmozsnoszt pouleg nase vojszke obrambe nadale tüdi Wall Streeta szlüzsbenicke drzsíjo vu szvoji rokáj. VU BIZNISKOM ZSIVLEJNYI sze táksi nevaren krizis prikazsüje, k-steromi szpodobnoga je vu zádnyi lejtaj nej bilou, i steroga je zse dnesz niti government nej mogoucsi doli zatajiti. Na príliko vu Clevelandi i vu Detroiti je cilou kriticsna sztáva. Lüdjé szo na deszétjeze ro, pa lehko povejmo na sztoujezero brezi dela, i steri delajo, szi nemrejo postenoga zsivlejnya zaszlüzsiti. Z-poszebnoj sztvahotov csákajo polejtje vu automobilszkoj indugztriji i szmrtno betanye nadaljávajo med szebom nistere fabrike, ka steroga autoje z-cejne naj vrejzsejo doli vecs. Nega kédna, ka nebi szpádnola cejna edno-dvej fajte masínom, i poprejkno szi na tou racsunajo, ka blüzi augusztusa na vszej masínaj nájmenye 20 percentov szpádnenya naszledüje na cejnaj. Med táksimi násztaji je nej moogucse i nevüpajo vecs od prosperitása gucsati, od steroga szmo mí zse tisztoga hípa szpíszali, gda szo nájbole naglasüvali prosporitástva bláj zsensztvo, ka je tou szamo bluff i zdaj, gda je vecs nej mogoucse z-prosperitásom zapelávati prebiválsztvo, bolse vizmusa nevarnoszt je tiszti platform, z-sterim republikáns ki párt i government bloudita ország. NESZRECSA PRI DELI Vu Allentowni pri Penna. Power and Light Co. velke zidíne zídanyi sze je velka neszrecsa zgodíla, gda je v-tork popoldnévi z-100 fuszov viszikoszti doli szpadno Daniel McGee delavec. Vcsaszi szo ga vu Sacred Heart spitao odpelali, gde je za pár vör, brezi toga, ka bi k-szebi priso, mrou. Drügi delavci szo tou neszrecso prvle nej vzéli na pamet, kak szamo te, gda je zse ambulance tá priso i vu spitao pelao McGee-a. VELKI KABARÉ VU ÖNKÉPZŐ KÖRI Zdaj v-nedelo, márciusa 27-ga Vecsér ob 8.15 vöri Velki Kabaré Vecsér prirédi vogrszki Önképző Kör, na steroga je brez pára bogáti, lejpi i prebráni program vküper posztávleni. Na programi med vecsim szledécsi broji sztojíjo: Odprtek: naprejdá Iván Dezsőja povidna orchestra; Na szimfoniscse (gramátiske) harmunike de igrao: Czipoth Vince; Klaszicsne plesze naprejdá: Gondy Mancika; Kupléje de naprejdá vao: Csanda István; Na goszli szolo de igrao: Nagy Jenő, nouve vogrszke peszmi de szpejvala: Mrs. Csanda István; Balaton háborgása: na piáno de spilala Kertsmár Iluska Tárogató—Cello duette: naprejdáta: Osvatics István i Doncsetz Ferenc; národne peszmi de szpejvao: Iván Dezső; “Pétör”, vesznicska szkázen: naprejdájo Polgár Eszti i Polgár Rózsi; lüdsztvitiszke peszmi premejs: naprejdá Köra Dalárda; na piáni szolo de igrala: Elek Margitka; nadale bode naprejdána edna veszéla spila, poiméni “Holdkórosok” vu steroj do szledécsi spilali: Fuisz Antal, Novák József, Nagy László, Szilveszter István i Gsanda István. Konferálivao de Osvatics István, kí de vu nepresztanom szmeji drzsao publikum cejli vecsér. Po szkoncsanyi toga povidnoga programa sze zacsne PLESZ, k-steromi de muzsiko Iván Dezsőja na nouvo nasztávlena povidna orchestra obszlü zsávala, Notrisztoplejnya tiketi cejna 75 centov. Vszákomi porácsamo, naj poglédne té zvönréda lejpi program, steroga de plesz tüdi naszledüvao. MRTVO DEJTE SZO NAJSLI VU WILSON VÉSZI Edno mrtvo dejte szo najsli v pondejlek vu Harry Spence peovnici, kí hram na 2215 Front streeti má vu Wilson vészi — pouleg Eastona — i mati toga deteta je pa nyegva hcsí Eszter stera je 14 lejt szta ra. Dejte je rodjeno bilou feb. 22-ga etoga leta. Dekla dvá Eastonszkiva pojba kriví za nyéno nevolo. SZMETÁR JE 1500 LÜJDI OBRÁNI OD SZMRTI New York, márc, 23. — Eden szmetár, poiméni John Krcher, kí je szebi eden szloboden dén vzeo preminoucso nedelo, je na szébe oblejko nájbougsi gvant ino je sou vu theáter, naj vzsíva edno lejpo spilo on tüdi, nej szamo bogáti goszpoudje pa dáme.... Kak je szedo na balkoni ino je szvoj zgornyi kaput scseo dojszlejcsti, je gori pogledno i zagledno je ka ober nyega zse z-pleménom gorí. Vcsaszi je gori sztano i je doli sou k-goszlarom, steri szo veszélo igrali i eto je pravo tam navzoucsemi publikumi: Proszim vász, ne presztasite sze. Máli ogen jeszte vu etom theáteri. Vszáki naj lepou mirovno vöide i vidli te, ka sze nikomi nezgodí niksa neszrecsa. Na podiumi szo zmejnyarje spilali dale, goszlarje szo pa igrali “Thinking of You”. Navzoucsi bodoucsi 1200 moskov i 300 zsenszek pa je pomali vöodislo, po sterom szo zmejnyarje i goszlarje zse tüdi tam povrgli meszto ino szo vöodbejzsali. Za pár minut szledi je zse cejli theáter vu pleméni sztao. Csi té szmetár nebi bio tam, zagvüsno bi vnozsíno lüjdi zgorelo tam. Fájna goszpoda kak právdedávci Mí szmo nej vernicke ni bítji, pa ni preklinyanyi i od nase sztráni szmo na tom, ka naj sze od toga oboujega vöognemo. Ali csi sze eden nas szpoznánec bije, ali preklinya, záto nyemi dönok ne zselejmo peklénszkoga ognya kastigo, pa ni temlice globocsíno. Ali da je pa ete ország napunyeni z-szkazlívcami, farizeusami, steri víno pijéjo i vodou predgajo ino steri pörgarsztvi noucs pa dén regulejrajo. Dühovnícke, sterim je mirüj i lübéznoszti vcsenyé i toga glasüvanye mestríja, navdüsene szicse, predge drzsíjo prouti preklinyanyi i bítji, právdedávajoucsi goszpoudje pa szo vu országa vszákom kouti právdo prineszli prouti preklinyanyi. Na pa poglednimo bár, ka tá fájna goszpoda vu kakso formo kázse példo pod njuvim ravnansztvom zsivoucsemi prousznomi lüdsztvi Vu New York drzséle právdedávcov hizsi (legiszlaturi) je Hutchinson republikánszki poszlánec etak na fájni i prebráno guesao od governora: “Governor z-szvojim lejpim vu bár-room. (krcsmou) valon glászom gucsí k-lüsztvi prouti prohibiciji. Té bogáti krcsmeni glász za zsédne naprávi prebiválsztvo, ár mené tüdi za zsédnoga naprávi. Té glász je rávno táksi kak kanásza glász, steri szvinyé zové. Kanász zové i szvinyé bezsíjo k-kanászi”. Bloch poszlánec je etak odgovoro na té jáko csedne i prebráne recsí: “Jasz nevém tak, kak Ví, ár szam jasz escse nej zsívo med szvinyámi:” Tákso modríjo gucsíjo goszpodje vu New York drzséle právdedávcov hizsi med szebom, ka naj má lüdsztvo príliko na vcsenyé. Ali vu Washingtoni persze szkoron vu vszákom csinejnyi naprejhodijo i tam malo bole po fájnom doubi ide tanácsivanye tüdi. Pri ednom razprávlanyi je od toga bio gucs, ka csi naj zapréjo ali odprejto povrzsejo theátre po nedelaj vu Washing toni. Nisteri düsevni fékerje, pa eden sereg kongresszman fékerov po vszákoj cejni szíve nede le scséjo napraviti vu Wasking toni. Bloom new jorski kongressz man je pri ednoj príliki na krotki zamerkao, ka je Texas drzséle ku-klux blue poszlánec, Mr. Blanton eden zamázani i lazslívi fráter. Blanton, kí je zaisztino eden zamázani fráter, sze je za zbantüvanoga obcsüto na tou málo omiljávanye i je pocso za vüja miszter Blooma. Potom je poprejkno bítje postanolo med szívimi i nej szívimi ino Rev. Harry L. Bowlby, szédmoga dnéva szvétcov eden gláven dühovnik je tüdi nej mogao na pokouji osztáti. Postüvani Bowlby dühovnik je persze záto tam bio, ka naj szíve nedele akcijo bráni i podpéra, vejm je tou nyegova mestríja, ka naj düse obráni. Pouleg szvoje mestríje je pa tak vöodébro med navzoucsimi ednoga nájménsega csloveka, ednoga stenografusa, komi (Dale na 3-tjem sztráni) AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Editor Alex Kardos, reditel Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. Telephone 2940 NAPREJPLACSILA CEJNA: Na cejlo leto . . . . . . . . . . . $2.00 V Jugoszlávijo . . . . . . . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . . $2.00 For Jugoslavia . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.” “SZÍVA PRÁVDA” VU NEW JERSEY DRZSÉLI Kak szo zvoutali i dojzvoutali ono právdeporácsanye stero bi szívoj právdi konec znamenüvalo vu New Jersey-i Z-Trenton, N. J. glászijo: — Biró P. Ernő, New Jersey drzséle jedíni vogrszkoga ploda poszlánec, je predlozso notri pred drzsélszko poszláncov hizso ono právdeporácsanye, stero bi szívim právdam konec znamenüvalo, csi bi preminoucsega pondelka na vecserásnyem gyülejsi zvoutali. Pa je zvoutala poszláncov hizsa tou právdeporácsanye. Zvoutala je vecsina, ali da pa terrori popüsztécs, steroga szo hipokritni, szkazlívi poszlánci navájali na szlabejsega karaktera persoune, szo odsztoupili nisteri, prvle kak bi sze konecsni nász haj vözglászo. Poszláncov hizse pondelszka szeja (ülés) je bíla doszegamao edna nájbole intereszántna, od steri mao poszlánci szeje drzsíjo. Vszáki poszlánec je navzoucsi bio na szeji, zvün ednoga, steri je betezsen. Galerijo (karzat) i szpoudnya szedeliscsa szo popolno dopunili nálezsni i manyiküvajoucsi lüdjé. Divatoske dáme i elegénski goszpoudje, szo szi dáli eden drüjgomi randevu, vu právdedávcov hizsi. Vecsér 8 vöra je bíla, gda je vszáki na szvojem meszti bio i Siracuza hizsni predszedník je oudpro tanácsivanye. Deszétpetnájszet mále znamenitoszti porácsanyov szo szprejéli brezi vszákoga véksega stükanye. Na csarnoj tábli sze je szkázao A 1 broj, stero numero je Biró P. Ernöjá vogrszkoga ploda poszlánca porácsanye doubilo pri szpelávanyi. Biró poszlánec je sztano gori nájoprvim gucsat za szprejétev porácsanya. Ali navzoucsi velki “goszpodszki” publikum je nej bio nagiben potrejb ne tihocse obdrzsati i tak je pri sziljeni bio predszednik gouszte vöodposzlati z-tanácsnice. Nego na galeriji je vszáki lehko prevzéo meszto i tak je publikum tüdi navzoucsi bio pri debati, tanácsivanyi. Po vöszpráznenyi tanácsnice je Biró P. Ernő znouva zacsno szvoj gouvor. Navdüseno, z-vogrszkov batrivnosztjov je gucsao odtoga, ka po razmejnyi vezdaj vu valánoszti bodou csoj, pred 147 lejtami prinese noj nedelszkoj právdi je drzséle vszáki jörgar, sztancsar právde prelomec vszáko nedelo. Po nyegovom velkom, objektivnom gouvori szo ednozadrüj gim sztanoli gori i gucsali posz lánci, kí szo zvün dvá vszi za szprejétev _porácsanya gucsali. Po szkoncsanyi gouvorov je na voutanye priso réd. z-29 voutomami prouti 28-im szo szprejéli porácsanye. Ali na tou sze je edna vekivecsno nepozábna i szramotna szkázen zgodíla. Prvle kak szo vözglászili dojdáni voutomov vküpnoszt, nisterne poszlánce szo szkazlívci isztinszko terrorizej rali i prisziljávali szo ji na szpremenítev nyuvi voutomov. Dvá szta nazáj potégnola szvoj szprejétni voutom i k-proutnomi tábori szta sze pridrüjzsila. (Dale na 3-em sztráni) STRAND (Pred etim “Diana”) BETHLEHEM, PA. Lepou predelani Mozi Spila vecsér od 7. i 9. vöre Márciusa 28 ga zacsétkom Pondejlek: “SZVÁDBENA PESZEM” Tork i Szrejdo: “TA MACSIJA” Tou je eden jáko sztrszen kejp importejrani z-talianszkoga z-engliskim napíszom Csetertek: “INDASNYA I NOUVA LÜBÉZEN” Pétek: “TE METAJOUCSI” Buster Keaton te nájkkomikuski mozi künstlar. Szobota: “POZSÁR” L. P. KARDOSHA VÖPOSZLÜHSANYE L. P. Kardosh “Szlobodna Reics” szlovenszkoga vödávnika reditel, je v pondejlek vecsér na vöposzlühsanyi pri Alderman Benz-i pod $2,000 zagvüsanoszt bio djáni za prvo tozsbo i pod $1,000 za drüjgo tozsbo, ka je bankoszko právdo zbantüvao. Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekterisko delo z-garantéranyom Primeni sze dobíjo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. ZSALÜVANYE Vu Strand Teáteri zsalüvanye jeszte! “Macsija” naprejdávanye príde márc. 29-ga i 30-ga v tork i szrejdo. Trouje decé je na szirotinsztvo prislo, vu velkoj nevouli, na ednoga sztároga i ednoga mládoga vucsitela gorikucsárjenye zavüpani. Pouleg jeszte prelejpa deklinszko szpráviscse, kama bagátcov deca hodijo. Lau rett, ednoga bogátoga grofa dejte sze je szmilüvalo nad tejmi szirotícsami ino pouzvalo na edno spilo, gde je ognya spila tüdi bíla. Edno sziroticse sze je pri tom oranilo, te grof i edna osznovitelkinya bezsíjo naj obránijo tou szirocse i od tej mao sze zacsne nájbole zsalosztna i povidna zgodovina té trouje sziroutne decé, zsalosztna zgodovina. Zagvüsno poglednite té prelejpi film i nepozábte dátum: Márciusa 29-ga NA ODAJO V Hellertovni eden dupliski leszeni hram. Jeszte v nyem voda, gáz i toploga lüfta kürjenye. Zvedávajte pri SÁMUEL PAULOVICH-i 1021-23 First Avenue Hellertown, Pa. Csi vam je potrejbno NA LEJPE KORINE za Gosztüvanye za Krsgtitje za Kincsanye i vsze drüjge potrejbcsine ? Prídte knam, prinasz dobíte lejpe, dobre i fál i vcsaszi. T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 3209 BOYS’ Confirmation Suits --ready at Refowich̓ s When your son is confirmed you want to see him look his best; so do we—its an important event for him, and when he stands up before the public, he’s going to want to be well dressed. We’ve made special preparations for outfitting these Boys Here Is Bethlehem’s Larges Selections--and Lowest Price New Styles— New Woolens— Complete Ranges NEW ! For the Smartly Dressed Boy wears a “Cravenene” three-button singlebreasted suit in a gray or tan herringbone, plaid or jacqoard weave, with these style features: (1) The rounded clover lapel (2) Wide button spacing on the coat (3) Bottom of coat very (4) Straight, loose-hanging back (3) High cut vest (6) Full cut golf trousers or wide-bottom long trousers. Open Monday, Friday and Saturday Evenings 2-Pants Vest Suits teaturing Refowich’s Deluxe Qualities at Other 4-Piece Vest Suits $6.95, $8.50, $10.00, $12.50 up Kaynee Shirts & Blouses New Ties 50c $1 Boys’ Caps $1 $1.50 Boys’ Hosiery 50c 75c Belts 25c up Young Men’s Confirmation Suits with extra trousers $15 $20 $25 “Always Reliable” Refowich’s CONFIRMATION SUIT HEADQUARTERS AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ FÁJNA GOSZPODA KAK PRÁVDEDÁVCI (Dale od 4-ga sztrána.) je goszpon dühovnik doli vzéo ocsále i potom sze je poszkrbo, ka je te neduzsen stenografus meszto glazseni ocsálov — szíve ocsále doubo. Potom pa je te junáski dühovnik ednoga L. B. Schloss iména csloveka od tla vrgo i szamo je te povrgo boj, gda je edna navzoucsi bodoucsa methodistka dáma mejla kouzso na obrázi, ka je Jezusa zvála na pomoucs, stera je etak szkri csala: “Jezus, presztavi tou bítje.” Na tou je bougaten Je zus rejszan konec napravo bítje. Ka goszpon dühovnik zakaj je rávno z-nájszlabejsim cslovekom zacsno bítje, tou je nej scseo razlozsiti po fightanyi. Znábidti, ka je jedíno z-krs csanszki lübéznoszti premejno vö ocsále z-szívimi ocsámi, mo goucse, ka je szívi nedel protü vajoucsi sztrasilo scseo z-szí- vimi ocsámi, oznamejniti, ali novine szo záto tak szpíszale od toga dogotka, ka je nej bilou kakse velke kurázsije v- deli. Na strti dén pa je té szvéti bozsi pasztér tak vözglászo, ka je on szamo prjati scseo edno ga csloveka rokou, ár sze je bio Ali novinpiszátelje szo edno glaszno vözglászil, ka lazse dü hovnik, ár je zaisztino doli vzéo stenografusa ocsále, prvle kak je nyemi szíve ocsále tá oszou lo. No tak sze loudijo országa goszpoudje i bozsi pasztérje, steri zsve nedele scséjo notri spraviti vu Zdrüzseni Drzséle, steri právde prineszéjo prou ti grbionscsini, preklinyanyi, bítji i bozsnim návadam. Ki sze zná zbougsati, naj sze zbougsa z-tej dobri péld. NA ODAJO Na dobroga trzstva groszeri i butcher baota za drüjgoga dela volo je vcsaszi na odajo. Atresz sze lehko pozej vu reditelsztvi, 512 E. 4th St. Bethlehem, Pa. AMERIKANSZKI GOTOVIPENEZ DOLLÁRE plácsamo vö tam prejk vu steromkoli várasi ali vészi, brezi dolipotégnyenoszti, po posti ali pa po telegráfi. SIFKÁRTE odávamo na sterokoli linijo, za právo cejno. ZA VLOZSBE 4-ti percent KISS EMIL Bankhizsa Fourth Ave. at 9th Street New York FRÁSZ PÉTER Pprojkno poznáni szlovenec vász vöobszlüzsi, gda prídete vu NOLAN-CONCILIO ZSELZNO BAOTO Trzsimo vszefelé szemem za ogradcseke, lopate, grable i vszáko skér, stera je vu ogradcseki potrejbna. — Primejrna Cejna — Nolan--Concilio HARDWARE COMPANY 232 E. 3rd Street, Beth., Pa. Telephone 3094 CHICAGO, ILL. Naznánye Prvo Chicago-szko Vogrszko Szlovenszko Betezsne Pomága joucse Drüstvo Chicago, Ill. Nasztávleno je vu Chicago-i 1920 leta, Novembra 14-ga, szvoje rédne gyülejse obdrzsáva vszáki mejszerc prvi tork vecsér ob 8 vöri vu Národnom Halli, 1802 S. Rosine Ave. Chicago, Ill. Tou odzgoraj imenüvano Drüstvo rédni kotríg má 145 i gotovi pejnez má 5,901 dollár. Notrisztoplejnya cejna vu tou Drüstvo je: od 16 lejt do 25-ti $1.50, od 25 do 35 $2.50, od 35 do 45 $3.50. Na tou Drüstvo plácsa za betezsno pomoucs 6 kédnav, na keden 10 dollárov, ino 7 kédnov na keden 5 dollá rov. Mrtelnoszti plácsa 200 dollárov, eden Lemozin i Drüstva Vejnec. Za tou kotriga plácsa 1 dallár na mejszecsno placsilo. Tak postüvani Szlovenje glédajte, ka bodete kotrige tomi goriidoucsemi Drüstvi kak nájprvle, za stero szebi i vasoj familiji haszek vcsiníte, stero je nej vecs kak réd ino duzs noszt za postene Szlovene. Toga odzgoraj imenüvano ga Drüstva csesztnícke szo: Károll Gáspár predszedník; Ballek István podszedník; Ko zár Terézia 2-gi podszedník; Horváth Ballás szekretár; kí vsze Drüstvene knige szpeláva. Átresz je 5841 S. Shilds Ave. pri kom sze nouve kotrige tüdi lehko glászijo, tak tüdi pri sterojkoli jrédnoj kotrigi. Németh Józséf penezni titkár; Mike Novák notáros. Trusti szo: Kálmán Zsila vecz, Alouis Lázár, Merkl Ist ván. Racsunopazitelje szo: Ballek János, Tallaber János. Dveripzitel: Balazsicz Mihály. Drüstvapa zitel: Jakics István. Doktor je: Dr. A. C. Halmos, 441 Fullerton Parkway, Phone Diversey 1739. JOHN NOVÁK SZLOVENSZKI KONTRAKTOR Gorivzeme vszefelé zidárszko i tislarszko delo, dáte napraviti kak de sze vam vidlo. Csi acséte nou vi hram delati, ali csi popravek máte, proszite nye- govo cejno. Zdaj sze trno fájne drva dobíjo prinyem i falej kak gde koli indri. 811 Bastian St. phone 658-R Bethlehem, Pa. Phone 1542 Zdaj Je Vrejmen rávno prípravno i csejne szo niszike csi zdaj zapovete KRIZS delanye za vase pokojne i prinasz tou nájbougse delo lehko dobíte, ár nájmodernejse mámo notri szpráv- leno naso delavnico. P. C. WEIL I SIN 222 W. UNION STREET, BETHLEHEM, PA. Mária kralíca i Amerika “Detroit Free Press” píse szledécsi ártikulus od román szke kralíce: “Mária románszka kralíca je trno csemerna na Ameriko. Po z-veritni krougov prisévsi glászaj je prej kralíca escse nej vsze vöpovejdala od Ame rike. Csi je kralíca vu csemeráj do eti mao nej vcsiníla tákse, stero bi znábidti ona száma tüdi pozsalüvala, tiszto lehko Avarescu miniszter-predszední ki zahváli, kí je zdaj z-tém zaposzlávani, ka naj oli vlejé na zburkano válovje. Obprvim nájmre Mária kralíca jáko bozsno previdejnye má od amerikanszkoga humo riskoga obcsüta, — tomi má zahváliti, ka sze je nyéno amerikanszko poglédnenye cilou neverjétno za krátek cajt na cirkuszki i ka sze toga dosztá ja: na amerikanszki cirkuszki nivo pogrouzo. Potom právi Mária, Amerika ne postüje zadoszta odloucsene plemenitáse. Po nyénom stímanyi vu visziki szlüzsbaj bodoucsi lüdjé trno malo znamenüjejo vu etom nasem mládom zsítki. Ár, právi kralíca, ka naj csákamo od ednoga táksega národa, steri po krsztnom iméni imenüje szvojega prezidenta ? Prvle kak kralíca -vu csemeráj vküper szpotere vu palacsi vsze porcelanszko poszoudo, naj nam dopüsztí, ka onomi previdejnyi dámo oberkanye, ka sze je tü niksa zblouda zgodíla: Amerika je prejk mére doszta csákala od kralíca, kralíca pa je od Amerike trno doszta csákala. Prvle kak je eszi prisla, telko szo píszali i glászili naprej od nyénoga demokraticsnoga obcsüta, ka szo amerikanci opravicseno tak miszlili, ka do sze lehko i szploj direktno dotíkali zs-nyonv, zavrzsenov etiketni regulov i ka de sze kralíca tomi veszelíla. Od drüge sztráni pa szi je kralíca gvüsno tak míszlila po tisztom, stero szo nyej notri na gucsali, ka sze nyej szamo trbej szkázati, more sze zaszmejáti i Wall Streeta gasze szo vcsaszi goriodpréjo. K-tomi, ka naj sze amerikanszki dollárje gienejo, vecs trbej, kak edne kralíce hipokritno zaszmejanye. Ka naj Románia poszojilo dobí od Amerike, k-tomi vecs trbej, kak nyéno plemenito gesztikulejranye. Csi bi kralíca mednárodno pejnezno sztávo bole poznala, csi bi na menye bíla kresztranna száma szebom i zoucsi amerikancami, te bi dnesz doszta menye vkanyena zsenszka bíla”. SZIVA PRÁVDA (Dale od 2-ga sztrána) Tak je potom z-30 voutomami prouti 27-im buknolo právdeporácsanye. Po vözglásenyi konecsnoga nászhaja sze je Biró P. Ernő od nemirovnoszti dregetajoucs pasco k-pred szedniskomi pouidiumi i je pro szo predszednika, ka naj porá csanya ne vzeme doli z-sztola, zglédnovsi na zvönrédno pripetjé, i naj vöszprávi, ka tiszto escse ednouk pred poszláncov hizso príde. Vüpanye jeszte na tou, ka esce ednouk na raz právlanye príde právdeporá csanye. Porácsanya znamenita vsze bina je tou, ka naj vszáki váras i vész má jus po referendum voutanya pouti prevrzsti, ka vu kakso formo zselej obszve titi nedelo. Tak pa te vszáka vész, vszáki váras po szvojoj návadi lehko szvetüje. Niti nemogoucse je ednoga velkoga várasa sztancsare tak szvetüvati po ednoj 147 lejt sztároj právdi, kakda vu ednoj málicskoj, szkritoj, zaosztányenoj nekulturnoj vesznici szvetíjo nedelo. Drüjga je míszel od szvetüvanya ednoga velkoga varaskoga csloveka i drüjga je máloga vesznicskoga farmera. Vüpanye jeszte na tou, ka csi vu tekoucsem leti glí nej, ali vu prísesztnom leti szkouz príde tou právdeporácsanye. Koncsimár na tou szvedocsijo znamej nya, ár je doszegamao niti priblízsilo nej voutomov velikoszt pri voutanyi szpodobni porácsanyov, kak zdajsnyo. PRINASZ ZDAJ JESZTE SZTOLNA CIPELNA ODAJA ZA 98c Tej cipeli szo predetim bilí po $5.00 i escse vise. Jesztejo do 8 numere i tou szo vszi nasi dobri rédni cipeli. M. E. Kreidler & Sons 17 E. THIRD STREET, BETHLEHEM, PA. NOVA SVÉLJA Szpostenyom naznányam vszém szlovenszkim zsenszkam i deklinam, ka zgotávlam vszefelé gvante i stere zsenszke i dekline sze scséjo vcsiti sívati i vörezati tíszte sze primeni tou lehko navcsíjo za trno primejmo cejno. Vszáki tork i csetrtek vecsér je sivátka i vörejzanya soula. MRS. P. KLAUSZ 1171 East 4th Street, Bethlehem, Pa. PETER KLAUSZ 1171 E. 4th STREET, BETHLEHEM, PA. PRVE VRSZTE SZABOLIJA Delam gvante i vsze popravek na kaksemkoli gvanti Cejna je tmo primejrna. Szlovencov podpéranye proszim. ZA ZDRÁVJE I PRIJÉTNOSZTI volo szi dajte notri posztaviti CALORIC szisztéma boiler z-cevámi ali brezi cejvi. Stero vam notriposztávi: L. N. CROUTHAME L 916 Main Street, Bethlehem, Pa. Telefonerajte 2452-R, ali postno kárto poslite. Vszeféle popravek hitro i rédno oprávlamo Telefonje 591 1032-J 2451-R Regisztrérani Plumberje THOS. B. BRIODY, Jr. Plumbing & Heating 324 TAYLOR STREET, BETHLEHEM, PA. Trno sze nam dopádne ka mámo zadovolne kosztimere, tej szo nasi nájbougsi glasüvajoucsi. Nase delo i blágo je popolnoma Garantérano. Bethlehem National Bank Prejk od Market House VREJDNOSZT ...................... $8,000,000 Kapitális i vecsina .................... $800,000 Bethlehem National Bank THIRD AND ADAMS STREET Odprejto v-Szoboto od 7 do 9. 312 reja. Velki máiszter je té Besztercszki Huszák on ga je zgotovo. Li szamo naj dobro poglédnejo nyega odlícsnoszt, nyega stilus. Tô je jeli bár eden remek? Láni szo ga dáli fárnici naréditi. Z-sztároga sze je doj potrlo csontno prímiscse, zse szmo ga nê jáko mogli nücati. Ednoga Klincsok Stevana je hvála, on je zácsao na nyega darila pobérati. Oh, escse sze nájdejo vervajôcse krsztsanszke düse. Potom sze je proti Gyurii obrno. — Szledi te szpoznam z-tém Klincsokom. Postüvanya vrêden môzs je. Gyuri bi v-pekel rad odposlao toga postüvanya vrêdnoga Klincsoka — i meo bi tüdi tüvárisa, ár je pá tam pôsztao za nyegovim hrbtom te prvi zlôdi, steri ga je rátao: “iscsi nadale szsvojo örocsíno. Ali záto szte te sztári stil tüdi obdrzsali? — píta z-trôstom. — Neverjem, prôszta leszena palica je bíla; míszlim, ka jo je Ádanicsojca tá szproszila od Veronike. (Tak da bi te szrêdnyi zlôdi gucsao z-popa pri Ádanicsojci je dezsdzsévnice stil.) Zdaj je predszedník tüdi nálezsen grátao: — Sto je tá Ádanicsojca? — Ta sztára szakacsica, stera je prvle klücse prineszla, 309 nê szo jo vüpali eszi prineszti — bojali szo sze, ka jo stoj vkrádne, pa je nê vrêdna dvá fênika, jasz szem mogao tá odpotüvati, ka szem stil na nyô zglihao. — Na tô bi sztrahsno bilô, — szkricsí Guyri i blejdi gráta. — Predszedník sze je podignyeno zaszmêhao. — Vis záto szem ti pravo, ka predevszém z-dezsdzsévnicov moremo vréd prídti. — Hodva i poiscsiva gori plébánosa ! Pod poplátmi ga je zsgála zemla, kak je blüzi bio zse k-örocsíni i zse pá lehnoti zácsa, kak szpár gorécsi, steri za szebom vábi vandrara. Plébánosa szta nalehci gori naisla, rávno je golôbe krmo pri golobecsnyeki. — Szvéti ocsa — obercsé ga Gyuri, steri sze je odvecserásnyega dnéva mao zse nê víkao z-prísesztnim sôgorom. — Predszednik da szo zse eti, bi radi vidli vaso hiresnyo dezsdzsévnico. Csi de mogôcse? — Oh kabi nê ? I preci zazové Ádanicsojco stera je rávno piscse popárila i csísztila na trnáci. Sztarka no pa prineszte sze cérkvi klücs. Ádanicsojca sze je zaobrnôla, prineszla je velki klücs i plébánus naprêidôcsi je je vdiljek AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ KELKO LÜJDI LEHKO ZSIVÉ NA SZVEJTI ? Oszemjezero millionov je maximum. — Nemski znancov intereszántno konstatejranye Albrecht Penck, berlinszko ga vszevucseliscsa zemlé szpísz ki professzor je vu ednom znanosztvenom liszti intereszántno problémo naprej dao. Z-klimatcsni, zemlé szpíszki, vérsztveni i pouvajoucsi násztajov vu racsun jemányom je tou zselo vözracsunati, ka za kelko lüjdi podelí zemla zsivlejnve ? Tá probléma zadoszta zaposzláva nemske zemlé szpísza znánec, ár je Alous Fisher, eden drüjgi szpoznani nemski geografus,|tüdi brodjenyé szpiszao od toga pítanya i je szpodobno za vözracsunanya dugványe vzéo, ka kelko lüjdi lehko zsivé na szvejti. Med tejma dvema znáncoma je Penck bole optimiszticsen i Fischer je bole pesszimiszticsnoga previdojnya. Ete híp blüzi 1820 millio lüjdi zsivé na zemli i dokecs Penck potrdjáva, ka bi 8,000 million lüjdi leh ko zsivelo na szvejti, tecsasz Fischer szamo za 6,200 millio lüjdi vödrzsánya vadlüje zadosztni cejloga szvejta presztor. Ali obádvá znánca racsuna nye sze zglíja vu jedínoj isztinoszti, nájmre v-tom, ka je Europa zse szkoron prisla do tiszte mejé, gda za vecs lüjdi zsmet no podelí zsivlejnye. Europa dnesz 460 millio pre biválcov má i vu rejcsi bodoucsiva znánca na 570 millio sacata onoga prebiválsztva racsun, steri szi vu Europi lehko racsuna na zsivlejnye. Vu tákso formo vu Europi zse dnesz 82 percentov zsivé onomi cslovecsansztvi, za stero zíde zsivlejnye, tak, kak zemlé szpísza znáncom z-toga ogvüsanya lehko pravico dámo. Vu Ázsiji 1003 millio lüjdi zsivé i dokecs Penck priblízsno za 1500 millionov, tecsasz Fischer za 1700 millionov saca onga prebiválsztva racsun, steri vu Ázsiji nájdejo zsivlejnye, z-recsjouv vu Ázsiji nájdejo zsivlejnye, z-recsjouv vu Ázsiji szo zse tüdi maximáliskoga prebiválsztva racsun po ednom racsunanyi do 72 percenta, po drüjgom pa do 60 percentov doszégnoli. Dokecs zdaj vu Afriki vsze vküper 140 millio lüjdi zsivé, tecsasz po Pencka racsunanyi tam 2320 million, po Fischera racsunanyi pa 1650 millio lüjdi bi lehko zsivelo. Z-recsjouv Afrike lüdsztva vnozsine mogocsnoszt je doszegamao szamo do 6, dotícsno do 8 percentov doszégnolo. Afrika je tiszti zemlé tao, gde sze escse za cslovecsansztvo lehko velke mogocsnoszti nájdejo. Escse bole namenye, kak Afriko je ponücalo vö do eti mao cslovecsansztvo Ausztráli jo, gde vszevküper doszegamao 8 millio lüjdi zsivé, no csi bár, po Pencka racsunanyi 480 mil jion, po Fischera racsunanyi pa 280 millio lüjdi bi lehko zsivelo tam, z-recsjouv vezdásnye prebiválsztvo je szamo 2, dotícsno 3 percentov tiszte prebiválsztva vnozsine, stera bi tam zsivlejnye najsla. Vu juzsnoj Ameriki szamo 3.5, dotícsno 6 percentov zsivé od maximáliskoga prebiválsztva mogocsnoszti, ár Penck potrdi, ka Juzsne Amerike meszto zdajsnyega 6 millionszkoga prebiválsztva bi 2000 millio lüjdi lehko zsivelo. Vu Szevernoj Ameriki je zse pouleg notrivandranya nácsisi sztális, ár tam zse 145 millio lüjdi zsivé, no csi bár na 1120 millio saca Szeverne Ame rike maximáliskoga prebiválsztvo i tak zdajsnyej prebiválsztvo je nájvise 14, dotícsno 19 percentov. Zdaj szi lehko küpite na LEHKO DOLIPLACSÜVANYE Gyémánt prsztanke, zláte vöre, zsenszke na rokou vöre práve elgin vöre za moske, za jejsztvino szrebrno skér, stero je vsze garanterano. Na sztejno vöre, goszli, locsece itd. M. FINKELSTEIN 319½ E. THIRD STREET BETHLEHEM, PA. — Odprejto po vecseráj — SZLOVENCI! Gda de vám potrejbno na pohistvo, káhle ali kakoli pri hrámi, prídté k Miller Bácsi-ji ali pa telefonerajte na eto numero 3609 pri nyem je vsze trno fál . L. MILLER 723 E. 4th STREET Bethlehem, Pa. Sztáre deklé zsalosztna szmrt Od gládi je mrla, ali vu nyénoj hizsi szo najsli 300 dollárov szkrito Z-Pittsburgha glászijo: — Pred nisteri dnévaj szo mrtvo najsli v-hizsi 60 lejt sztaro Maggie Roeder-a, edno vu Bellaire valon sztáro deklo. Koroner je po vizitejranyi konstatejrao, ka je tá sztára dekla vu naszledüvanyi gláda i sztrádanya prejsla. Lelia Manahan, tisztoga hrama lásztnik, gde je ta sztára dekla prebívala, je vcseraj zglászila na policájsztvi, ka szo ob príliki vöpucanyi sztáre deklé bivse hizse pod ednim kárpetom szkrito 300 dollárov pej nez najsli. Miss Roeder sze je pred pár lejtami szposzvádila z-szvojimi blízsnyimi, za steroga volo je odísla z-Bellaira i od tiszti mao je niti gucsala nej z-szvojov rodbinov. Plácsajte naprej na : “Amerikanszki Szlovencov Glász” Pittsburgh, Pa. i Krajína Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, Tel. Cedar 3584-M N. S. Pittsburgh, Pa. SZLOVENCI ! Podpérajte tiszte baotose, steri nász szlovene podpérajo Tou szo tiszti, steri vu szlovenszki novinaj glasüjejo. Tou szo tiszti stori, stere nam nej potrejbno zouszedno porácsati, ár vu Pittsburghi zsivoucsi nasi bratje szamí dobro znájo, ka vu tej glasüvajoucsi storaj za rédno cejno dobro blágo dobijo i szaksega szlovena prijaznívo vöobszlüzsávajo. JOHN WALLETZ 810 CHESTNUT ST. N. S. PITTSBURGH, PA SZLOVENSZKI MESZÁR Frisko i Okajeno Meszou vu vszákom vrejmeni lehko küpite. Tüdi vsze groszerszko blagó Telephone Cedar 9163 JOE’S HOTEL Primeni dobíte vszigdár vszefelé dobro jejsztvino ino pítvino. Tüdi lejpe hizse mam za vödati Gda te na tou potrejbni prídte k-meni i jasz vász posteno vöobszlüzsim. JOSEPH G O J T AN, lasztník. 817 Chestnut Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Naznánye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi náj bole postenejse vö obszlüzsenyé JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA. GDA DE VAM POTEEJBCSINA NA POHISTVO, KÁRPETE ali KÁHLE prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni, kak zblágom tak z-cejnov HARRY KRUPP 843 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Phone Cedar: 5752-W 310 pelao pocérkvi pod hladnim feobom med obsztaranimi sztolicami. Kak szo lêpe ete prôszte vesznícske cérkvi! I vsze, ka k nyim szlísi. Okôli cérkvi trata, vszefelé erdécse, zeléne cérkevne bandere, na sztolíc koncaj z-ledrenimi drzsaonicami, z-krotkimi kêpi, Szvéta Barbára, Rosalia ora pro nobis. Kelko szvéti legendov vu ednom vrsáji! Ti nebeszki szo je doj prineszli eszi na polojno poti, (ár je cérkev na pô poti do nebész,) gde szo z-timi zemelszkimi vküper. Zôcsi glávni oltár, deci orêhe dávajôcsim szvétoga Miklósa kêpom, Glogove patrônusom (od ednoga hípa szv. Peter zácsa k-coj szégati) kre lêvogav kraja zsegnyenica z-Krisztusa obrázkov z-trnavov korônov. Tü je molo on dén plébánus gda je Veroniko pripelao Billegi Mátaj, kak brez materé bodôcso szirotico. Vsze je tak tiho, odüseno, nebeszki mir i bozsi blagoszlov szhája z-sztenéo i kadísa din je escse itak nê lêhno od preminôcse nedele mao, vjedínavsi sze po glogove deklinaj na oltár djánim rezeda rôzs cvêtja díhsom. Na zgornyi oblok mílo szíja notri szunce z-szvojimi zlátimi trákmi. Eti vsze, má szvojo pri godo, té kuszte précimbne szvêcse jo Domanyik Milôsojca küpila na Bozso díko — gda je Bôg nyénoga tüvárisa k-szebi pôzvao; rôka peré rokô, bi 311 miszlo cslovek, ali záto je nê vsze tak, ár je té lêpi pokriv na oltár Gongolyica naslingala, i stera sze je szledi dönok vtopíla (Bogá nemre podmítiti.) — Eti sze naj idejo dobra goszpoda vu segrestijo! Kak tá notri sztôpijo vcsaszi jo za glédnejo, tam je med klazuli, med pluviálékmi i med stálami preminôcsega Gregorics Palia sztára dezsdzsévnica, stere erdécse plátno sze je kak poznano erdecsílo, li szamo szrbrni stio, oh jaj szrbrni stil sze je szvêto, kak nepoznani. Gyuri ga je obtrdjeni glédao, edne rêcsi je nê mogao odgovoriti. Obcsüto je, ka sors prôti nyemi dela. Te hüdi nesztanoma za nyim süta i nadigáva ga: “idi, li idi za örocsínov szvojov”,— eden drüjgi pa prednyim hodi ga napeláva: “li eti sze hodi”. Ali jeszte eden trétji tüdi, steri je náj csrsztvêsi, steri toga szrêdnyega tüdi prehíti, zse tam klantiva pri cíli i dokecs on tá príde — z-hüdim kiketanyem zobé kázavsi nyemi ercsé: “Tü je nicsesz”. Sztolarik je obdrzsao nazôcsi bodôcsnoszt dühá, z-velkov pazkov je pregledávao dezsdzsévnice stil, tak da bi nyega küncsnoszt csüdüvao. — Vszigdár je té stil mêla? — píta. Oh nê! Té je z-szrebra i jáko fájna F. N. HOFFSTOT, Szednik GEORGE G. SCHMIDT, Peneznik T. W. FRIEND, Podszednik H. J. C. BREKER, Podpeneznik Penezna Vrejdnoszt $200.000.00 Cejlo Imánye $350,000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plâcsa na sparavnoj sumi Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. M A L L I N, Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. PITTSBURGH, PA. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi prídete vu moj Hotel, ár primeni dobíte tou nájboukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. Z-etoga blága sterikoli na doliplacsüvanye Dobre Vöre $8.00 i vise Dobre Vöre zsenszkam i moskom garantérane $12.00 Garanterana 25 lejt Krason Co. je zavüpana vörarszka baota, — Vsze je 14 kt. csíszti zlát. — Mí sze vu vász zavüpamo. THE KRASON CO. 837 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. (Med Madison i Chestnut streeto) Velko Prebéranye Na Szprotolejsnyem Blági Nase szprotolejsnye blágo szamo zse notri doubili. Za moske i pojbe Gvant je krédi i csáka na vász gda prídete ino ga poglédnete. MOSKI GVANTI POJBOV GVANTI KOLAPOSJE HOLSZTIKJE SZRAKICE Dájte nam príliko naj vász lehko vöobszlüzsávamo Joseph Patz “MOSKOV i POJBOV BAOTA” 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Prineszte eto glasenyé notri knám i dobite dupliske Trading Stempline