St. 113. V Mariboru, sobota 28. septembra V. teeaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorok. četrtek in soboto, ter volja po pošti prejeinan. za avstr»-«ner«k« rteieie ali v Mariboru b pošiljanjem na dom, /.a celo lotu 10 go)dM za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za ć trt leta 3 gotd., 25 kr. a. v. — Za oznanila s« pladnje od ualiriftopne petit-▼ rHto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. 08 so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ho plaća Btoinpelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —« Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štov. 220. Opravn i i t v o. na katero nai »o blagovolijo powiii:ui naročnine, reklamacije, oznanilo, t. j. .virninistrativne reči, j« v tiBkamiei: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 .,V*4» wa\ domovino, omiko In MVOOOflO !•• S temi besedami je g. dr. Vošnjak zadnjič v našem lietu končal svojo obrambo proti napadu „Novic." Zadnji broj tega zdaj strhnelega Časnika prinaša celo kopico replik in novih napadov. O teli drugod in drugikrat. Vzamemo pa le eno stvar iz teh spisov. „Novičarjcm" bo se namreč srdite oči dia-bolskega veselja zasvetile in pomenljivo kažejo svojim vernim preko rame s palcem: vidite jih „Namdovce," zdaj, o~zdaj so se razkrili, zdaj so pokazali svoje krivoverstvo, zdaj so naravnost povedati predrznih se, da so „aa domovino, omiko in svobodo! Na veŠala, na žgalne grmade s tem Razlagotn, Vošnjakom in njunim privrženikom, oni so „s svojimi tovariši dospeli do pogrešno prislovice: vse za domovino, omiko in svobodo!" — Tako radostno skače „Noviear", tako komedijaši germanska došlica Costa , ta Meiisto slovenske stranke, tako oči zverižujc eindflajšrajžar Lesar. Človek pak, ki se je ozrl nekaj Brez deveti prag, ki vidi, kake nazore imajo drugi izobraženi narodi, kako mislijo, delajo in pišejo naši slovanski bratje Hrvati, Srbi, Čehi, Rusi itd., kise domisli, da živimo v 19. stoletji, — razumen človek slovenski sc mora za glavo prijeti in sc vprašati: za boga, je-li res ru o g o č e, d a s c ni o r e šc pri nas dan dene*, vse m u a i* o d o ni tega svet a čestiti j iva trojica: „domovina, omika in svoboda" zasmehovati, kot dokaz kacega narodnega izdajstva proklamirati!? Je-li mogoče da pri r»as farizejski hinavci v blato gaziti smejo „domovino, omiko in svobodo", divne zvezde-vodniee, za katere se vuema vsako blago srce, za katere so drugi narodi prelivali kri, žrtvovali imenjc in življenje? To bi bilo mogoče le ako pripustimo, da en egoistični tujec, kateri edini je neslogo v naš tabor prinesel, ker je prinesel nemoralo, zvijačo, te- rorizem, — kateri sistematično na to dela osodc našega naroda v roke dobiti, za svojo Častilakom-nost si vse podvreči, in kar se njegovi samovolji rimi sta dva ustanovnika. Potem naznanja delovanje odbora zarad lastne Matičine tiskarne vsled sklepa poslednjega občnega zbora. Odbor je naj-ne podvrže, po krtovo izpodrivati, osumiti, iti; prej poizvedaval pri društvu sv. Mohorja, koliko uničiti. \ / '^bresti da nese tiskarna, ki jo je v Celovcu usta- 1 " * 5 5 - > novilo, in ko se mu je poročalo, daje upati več ko navadnih obresti od založenega kapitala, če bode zmirom dovolj dela, stavil je dotični odsek odboru predlog, naj sc tudi za Matico lastna tiskarna ustanovi. Ta predlog v odboru nij dobil potrebnih dveh tretjin glasov, tedaj bil zavržen. Prvosednik vpraša, želi kdo govoriti k poročilu odborovem. Svete c poprime besedo: Odborovo poročilo govori o ustanovljenji lastne Matičine tiskarne. Kakor se mi vidi, bil je odbor te misli, da ima on pravico napraviti tiskarno in da mu nij treba poprej vprašati občnega zbora, je-li mu privoli. Odbor 16 moti, ako je tega mnenja. On sc sicer sklicuje na §. 13 društvenih pravil, po katerem ima sklepati vse, kar nij pridržano občnemu zboru. Jaz bi sc s tem zlagal, vendar se mi zdi, da odbor nij dobro preudarjal: 1. ali ima res to pravico, 2. ali se to sklada s sklepom občnega zbora od lf>. tebr. t. 1. Zadržki taceinu samovoljnemu ravnanji so v pravilih samih. Prvi pomislek je, da Matica svoje imenje le sme nalagati tako. da ima p u pil ar no varnost. Ako se Matičin imetek nalaga v katero ohrtnijo, na primer v tiskarno, nij tako naložen, da bi imel pupilaruu varnosti (Dobro!) Zato je odbor dobil nalog, vse te razmere natanko pretresati, nij pa dobil pooblastila brez vprašanja občnega zb ora tiskarno uroditi, (dobro, dobro !) Drugi pomislek je, da odbor sc mora natančno držati preliminara, katerega odločuje občni zbor. Kakor pa se je sukala ta stvar, se kaže, daje odbor hotel segati v Matičino premoženje do 10,000 gld. brez vprašanja občnega zbora (Res je!) Odbor se je pregrešil v tem. da se nij držal sklepa občnega zbora, po katerem je imel le na- Ne dopnščajmo tega! Vsi politično misleči, narodnjaki in svobodoljubi vseh stanov ne smejo in ne morejo dopuščati, da bi ves omikani svet s prstom kazal na Slovence kot zani-čevalce omike in svobode. Zatorej primemo za zastavo, na kateri je zapisano: „Vse za domovino, omiko in svobodo!" Nij se nam je treba sramiti. Častna je, če jo prav farizeji zasmehovati si drznejo. Prepričani smo tega, kar so pri nas pri naših bratih Slovanih in pri vseh izobraženih narodih učili naj blažji duhovi: da narod, ki domovine paše matere nad vse ne ljubi, nij srečen, da narod, ki po omiki ne toži, nema prihodu josti, da narod, ki svobode ne brani in ne zahteva, nij vreden da živi. Živela torej zastava, pod katero se hodemo, in z nami vsi misleči Slovenci borili in žrtvovali „vse za domovino, omiko in svobodo!" VIII. oI>4-ni zlior ..Niov«MiMkt» zlatice" 2U, septembra v LJubljani. Ob Oih zjutraj zbirali so se Matičarji v čitalnični dvorani. Prišli so v nenavadnem velikem številu, ne samo ljubljanski, temne tudi mnogo zunanjih iz bližnjih in dalnjih slovenskih krajev. Ko jo g. prvosednik dr. Costa ob pol I Oih zborovanje začel, bilo je več ko 120 ndov zbranih, med njimi dosti gg. duhovnikov. Dr. Costa pozdravi nazoče, omenja umrlih udov in daje potem besedo g. Lesarju, kateri bere poročilo o odborovem delovanji od 16. tebr. 1872. 1. do 2G. sept. 1872. 1. Iz tega poročila povzamemo, da je pokojni g. Janez Zalokar vso svojo knjižnico in rokopise Matici volil. Kot posebno veselo znamenje omenja poročevalec, da je v tem času Matici pristopilo 249 novih udov, med kate- Listek. Preširnov album. Kakor znano zaključil je zbor „pisatcljskcga društva" izdati kakor prvo svoje književno delo „Preširnov album" ali „Preširnovo knjigo". Po pred logu Janka Pajka imela bi ta knjiga dva dela obsegati; v prvem bi so o Prešit nu naj pisalo, v dragem pak bi naj bili leposlovni ali beletristični spisi sodržani. Zc pri posvetovanji o tem končno enoglasno prejetem nasvetu naznačevali so sc predmeti, 0 kojih naj hi se za to knjigo pisalo in o načinu toga pisanja. Poudarjala BO J6 posebno namera, katero ima taka knjiga dosezati, najmro. bolje in tenje poznavanje Prelirnovih umotvorov, PreSirno- voga duba sploh. Da je take knjige treba in da šče tudi po tej knjigi — skromnemu začetku — enakih spisov trebah* bode, o tem uij suma. Kakor nekateri domačini sami, tako in šče bolj potrebujejo Ncslo-veuci, recimo drugi Slavjani — kar je Hrvat prof. Tomič zboru posebno razlagal, — takovih razjasnil, povišujočih se na okraj, dobo in pesništvo jegovo. Ako sc spomnimo, koliko Nemei 0 svojih pesniških velikanih Ooetlie-ji in Schiller-ji, koliko Italijani o svojem Danteji in drugi narodi o svojih pesnikih pišejo, kako drobno si oni svoje najbolj znane in čitane pesnike tolmačijo, kako vse podrobnosti o njih zabilježujejo, a če z druge strani na maloštevilna slovenska dela in pisanja o Prešinili pogledamo; tedaj verjame vsakdo, da je knjiga Preširnova gotovo shodno (pravočasno) in bas pisateljskemu društvu prikladno podv/.etje ter lepa v/.pominka vsem deležnikom letošnje veličost-venc Picširnove slavnosti ter Preširnovim čcstitel-jem sploh. — Glede, na predmete „Preširnovej knjigi" od-menjene pak naj ostrežejo, harem nekoliko, naslednje opazke. Preširnovo „poezije" ponujajo same po sebi nebrojno mnogo zanimivostij. Vsak PreSirna Sita s svojega stališča: enemu godi jegov jezik, drugemu lepa granesa (verzi), tretji gloda na stroj pojedinih pesnij, četerti opazuje okolnosti in dobo. v katerej so nastalo, peti si ogreva srce pri jegovej rodoljubnosti in slovanstvu i t. d. Osvedočcn sem, tla nijednomu pisatelju nij težavno, ako se le hoče potruditi, najti kakovo stran jemu čisto posebno ugajajoč. ter mu tudi ne bode težavno, svoje mi- sli o tem v Preširnovej knjigi objaviti. Ne krateč tedaj nikomur samostojnoga izbiranja naj sim postavim nekatere misli o izdelnnji prvega dela ,JJre-širnove knjige." V prvo vrsto naj pride Preširnov životopis. V tej vrsti naj se pojasni vse, kar on sam v svojih poezijah o svojem življenji, o rojstvenem kraju, o rojstvenej okolici, o svojih osobnih zadevah itd. piše. Kar sc inače o jegovem življenji ve, naj tudi sini daje svoj pot: jegove študije, jegovo bivanje na Dunaji, v Ljubljani iu v Kranji itd. To se razumejo samo po sebi. . sept. | Izv. dim.) Naj vam dopis iz Dunaja prinaša enkrat stvari, ki nc spadajo v kombinacije višje politike, ki pa tnkajšuc Slovence in gotovo mnogo naših ljubih rojakov v dragi slovenski domovini več nego zanimajo. Citali smo z veseljem v wSlov, Narodu,'" da so našega prijatelja in učenjaka g. Levstika njegovi prijatelji v Ljubljani ob pri hodu lepo pozdravili, .srčno nas je to veselilo, tem bol«, ker poznamo gadja peresa in neke strastne samopaSnike, ki za tega našega Sestitega pisatelja in ".naČajnega rodoljuba nijso imeli boljega, nego v dušo žgoč, skoro nikdar odpustljiv: „krepiren soli drr liund" —- za to, ker je hodil svojim potem, ker jc kot Slovenec resnico kazal, že ko jo še drugi nijso videli. Mi smo ga videli v njegovem trpljenji in njegovem delu, mi smo ga poslušali v njegovi bosedi in njegovem uku. Slovan je on pošten, ves in cel! Ko smo njega videli in poznali, smo sc z zaničevanjem odvračali od onih zavratnill SUmniČenj, ki smo jih brati morali v nekih listih. Počastili smo svojega ljubljenca kakor smo mogli. Zbralo se je. tukajšnih Slovencev 20. sept. prav obilno število v njegov poslov. Sedeli jc poleg njega, od katerega smo se težkim srcem ločili, še drug mož, čist in blag, kateri je nam v tolažbo, ker upamo, da nam ottanc, kdo ga ne ugani!.- — taje g. Stritar. On je bral svojemu in našemu prijatelju pesem za slovo, katero naj „Slov. Narod" priobči. Dihati si skoro nijsmo upali poslušaje hesedc nam vsem iz srca vzete : Slon o 5'>. ljrv*til&u odhojujočomu h Dunaju v Ljubljano 20. sept. 1S7-'. Odhajaš; — v ljubljene domaČe goro Srce TI davno sili hrepeneče; — Rad pustil boš sijajne mesta dvore, Kjer tihe v šumu nijsi našel steče; Kaj dalje tukaj Te muditi more, Če nc prijateljev oko rosoče? Le pojdi minus kanuu- Te je želja, Solzno slovo ne kali Ti veselja ! V tuj svet iz južnih krajev presa .jena , "Ne rase radostno ko prej cvetica ; Peresa ne blišče B6 jej zelena. Cvetoča tožno visi jej glavica; Po zemlji hrepeni, kjer je rojena, Kjer mehka sapa, hladna je vodica: Zastonj nad njo metulj se pisan ziblje, Zastonj hladan jej veter perje giblje. Torej lc idi; vabi domovina V naročje rabio zove Tebe mati; (Dalje v prilogi.) Priloga „Slov. Naroda" k Št 113., 28. septembra 1872. jako primanjkuje. Vlada izdavanja takih knjig neče podpirati. Slovenski profesorji ue pišejo za ljudske šole. Če pa kateri ljudski učitelj kaj spiše, pa še eel6 naše šolske oblasti ne dovolijo, da bi se dotične slovenske knjige v šolo vpeljale. Opomni tu na edino slovensko geometrijo za ljudske šole in želi, da bi se knjige za ljudske šole dajale ljudskim učiteljem v pretres. Nadalje ima besedo profesor Tomič iz Ra-kovea pri Karlovcu ter različne stvari glede narodnih šol in narodnih učiteljskih izobražcvališč pojasnuje v lepem, popularnem in humorističnem govoru. On imenuje nemška izobraževališča za slovenske učitelje ..Lehrerverbildungsanstalt". Predlaga, da naj bode učni predmet na slovenskih pripravnicah tudi hrvatski jezik, in da naj si glavni učitelji na teh šolah sami volijo izmed sebe ravnatelja. Ko je Še Tomšič kot referent o tej točki govoril in prof. Tomič želel, da naj imajo glavni učitelji samo toliko ur na teden, kot profesorji srednjih šol, bili bo sprejeti vsi imenovani predlogi Tomšiča, Lapajneta in prof. Tomiea. (Dalje prih.) Dopisi. Iz IJiit»lJ»iit», 27. sept. [Izv. dop.] (Slovenski učiteljski zbor. — „Slov. Matica".) Ljubljana je postala središče narodnega slovenskega življenja. Komaj se je končal občni zbor društva slovenskih pisateljev, občni zbor narodne tiskarne, komaj so odšli Slovenci iz vseh naših pokrajin, kateri so bili v Ljubljani zbrali se idoči na Preširnovo svečanost — že smo imeli zbor slovenskih učiteljev, in občni zbor „Slov. Matice." Se bolj bode Ljubljana postala središče vsega narodnega delovanja, kadar pride te dni „Slovenski Narod" sem, in „narodna tiskarna" začne svoje delovanje. Gotovo Vam bodo drugi dopisniki poročali o učiteljskem zboru in o „Matici". Jaz hočem le nekatere vtise omeniti. Občna je zadovoljnost z našimi učitelji. Ti so vse skozi dobri narodnjaki in svobodnjaki. Obnašali so se po vsem možato. Koncert učiteljev v redutni dvorani je bil mnogo obiskan in prav dober. Posebno so zanimali govori. Profesor Tomič iz Hrvatskega je nazdravil gg. dr. Hleiwei.su, dr. Razlaga iu dr. V o Š-njaku. Zanimivi so bili zopet govori dr. Blei-weisa, dr. Razlaga, dr. Vošnjaka, Petra Grassel-lija in dr. Zamika. (Nam je žal, da jih g. dopisnik obširneje uij poročil nam. Ur.) Prav veselo je bilo videti zanimanje učiteljev za govore, posebno pri govoru dr. Razlaga, Vošnjaka, Gra-selija in dr. Zamika. Živio-klicev nij hotel biti konca. Gospoda Oosto so pa učitelji popol- nem prezirali, nobeden se nij zmenil zanj, nihče se nij brigal za njegovo porogljivo smehovanje, ni pri zboru uiti pri hesedi. Kleče-plaza je to tako jezilo, da je črez enega najtale n-tirauejših učiteljev po svoje zabavljal to se ve, tako, da ga učitelj nij slišal. Pri zboru „Matice" pak je bil bruni in trus velik, nevolja nad Gosto je občna, ker je bil več ko pristransk, preziral je vso parlamentarno dostojnost. Pa o tem, in kako nij pustil precej skrnti-nirati, temuč volilne liste nezapečatene oduesti, iu tudi potem v Matični" sobi nij dal precej skrnti-nirati, to vam bo gotovo drug poročevalec pisal. Jaz samo konstatiram, da je samovoljstvo in stra-stje Costovo tako nevoljo vzbudilo, da je besede slišal, katere bi ga morale nagnati, da bi položil predsedstvo literarnega društva, katerega vreden uij, niti sposoben. Iz Tl'IIOVI'ga na Notranjskem 24 sept. [Izv. dop.) Vaš slavni list malo katerikrat dobi kakov dopis iz našega kraja, če ravno bi se od tukaj prav velikrat veliko imelo pisati, posebuo od časa, ko so je pri nas železuica začela delati, ko je vse polno denarja iu ne misli ni na svojo pri-hodnjost ni na to, da obrne svoj dobiček na dobro stran, posebno kar vzbujenje Slovenstva, podporo čitalnice v Bistrici i t. d. zadeva. Imel bi človek res prav veliko iz zmeša naših dogodkov pisati; ali vsakokrat uij mogoče za'pero prijeti, pa tudi misel človeka tolaži, da bodo ljudje že enkrat dobro čutili, kaj se pravi sreče ne vpotrebljevati. No pustimo vse to tudi za zdaj, ter se < »brnimo na drugo stran, na katero bi naše županijsko poglavarstvo malo več skrbeti moralo, kakor to v resnici dela. — Vi ste izvedeli letos po leti, da so pod Snežnikom ovce kozave bile, ktero bolezen so iz Istre prinesle. Kako je to prišlo, da se ovce precej v Istri nijso ustavile, temveč bolne na kranjsko pašo prišle, tega nečem preiskovati, več kakor prav hudega karanja zaslužijo takovi gospodarji; — pa| naj bo! V tem času se je prepovedalo pii nas ovce iz drugih krajev posebuo iz Primorja kupovati, da se ue bi tudi bolezen z ovcami kupila, kajti, če bolezen v te kraje pride, potle so toliki gospodarji, ki se od ovac žive razdejani in ua be-raško palico postavljeni. To vsak pameten človek sprevidi in ve, samo kdor gleda za lastnim dobičkom, ki mu nij mar ni živina ni ljudje, more narobe delati, tako se je to dni pripetilo, da je neki ovčji mesar kupil (kakor on izgovarjajo se pravi: ,,na cesti") nekoliko ovac izven dežele, katere so kozave, ter jih pnsc po občinskem posestvu, koder se tudi drugih gospodarjev pasejo. Kdor kolikaj ve, kako se ovce pasejo, ta bo vedel, da se velikokrat pomešajo ovce enega gospodarja z ovcami drugega, ter na ta način se bolezen pospešuje. V malem času, se je bati, bodemo imeli celo uašo Brez dražega ne more dalje sina, Brez matere ne moreš Ti ostati; Kar koli naj ponuja Ti tujina, Mirti Ti, sreče Ti ne more dati: Neb6 Ti, glej! željo je izpolnilo, Sprejme Te skoraj doma drago krilo. Odideš skoraj; sreča s Taboj hodi! Dozdaj Ti zorno je skrivala lice, Sovraštvo, ki ga slepa zloba vodi, Strupene v Tč prožilo je pušice. Pokojnega si mesta v svojem rodi, Med brati si zastonj iskal pravice: A kačja naj zalega Te sovraži — Prikazen lepa lahko Te tolaži. Poglej! vsi, ki so za pravico vžgani, Ki jim sreč za lepo, blago bije, V ljubezni so goreči Tebi vdani, Ime jim Tvoje kakor zvezda sije: Spomin Ti vsak hvaležen v srci hrani, Tolažbo Tvoj pogled mu v prsi lije: Mladina vsa časti Te učenika, — Izgled si jej, ponos iu krasna dika! Ko se neb6 je Tebi razjasnilo Nevihta je potihnola grozeča; Veselje z lica vsem je zasvetilo, Iz prsij zginola jim skrb moreča; Sladko uam vsem prišlo je tolažilo, Saj Tvoja sreča nam je naša sreča. Vse blage duše Tebi, glej! so vdane, Pogled, prijatelj, ta. Te nič ne gane? — Zdaj konec duhomornega je boja, Ki Čile brez plodti moči zatira ; V zavetje varno plava ladja T veja, Neb6 nad Tabo jasno se odpira; Pojema šum viharja, uepokoja, Ob mirnem bregu val se vbija, vinha. Tvoj duh oproščen tesnega vezila Krepk6 v višavo dvigne lahka krila. Dom v Tebe se ozira v verni nadi, Ob Tebi svoje upanje opleta; Drev6, ki v zgodnji že tako pomladi Dišečega je polno stalo cveta. Jeseni s plemenitimi zakladi Sadu razveseliti nas občta, Zastonj ne upa v Tebe domovina, Saj ona Ti gospa je zdaj edina. Ta misel uam bridkost sladi slovesa, Torej, prijatelj dragi! mirno hodi; Ostaneš naš — iz moškega očesa Izgini solza, srce mirno bodi; Naj milostno Te spremljajo nebesa, Po cvetnih potih blag Te genij vodi! Ko v dragi svoji beli boš Ljubljani O spomni nas se časi! — Zdrav ostani! goro kozavo, namesto kakor dozdaj ovčjo! Pos-varjeu je bil naš župau precej od začetka, ko se je za bolezen slišalo po drugih krajih po nekih tukajšnih ovčarjih. Če je on prepovedal potle ovce kupovati iz drugih krajev, to uij zadosti bilo, ker moral je vedeti, da govoriti za splošno korist, ne pomaga pri nas v tem času nič, ko gleda vse ua to, da zasluži na lehko roko kak krajcar, katere priložnosti posebno mesarji, bodi ovčji bodi go-vedji ne opuste : a kdor bolno živino ima, proda jo rad, prej ko je mogoče. Omenjeni mesar F. B. je pa vrh tega bolne ovce klal in meso prodajal. Ali je takovo meso zdravo ali ne, to vedo najbolje tisti, kateri to razumejo; po mojih mislih je jako nezdravo. Ali se nebi dale ovce prej ko se zakoljejo preiskati, kakor govedja, posebno v tem nevarnem času ? Vse to ve naš župan; ali bo on naredil potrebne korake, da se temu zlu v okom pride? Ali je dal preiskati mesarjeve ovce, jeli so vse zdrave? IJo-li sc držal svoje zapovedi dosledno, da ne sme noben izven dežele ovac kupovati, in kdor se tej dohrej zapovedi ne podvrgava, bo li naredil potrebne korake, da se grešnik kazni ? Malo bolj so je moralo paziti, g. župan, da se bolne ovce ne priklatijo iz drugih krajev v naš kraj; — Če se bolezen raz-šiti, kdo bo tega kriv? Ovčarji ali Vi g. župan? Na to prašanje bi radi vsi ovčarji v našej okolici odgovor izvedeli, da vedo, pri čem so, a pričakujejo od Vas, g. župan, da jim djansko odgovorite. Oni so svojo dolžnost storili, ko so se potegnili za to, da oe bolezen ne zaseje v naše kraje; kakove dolžnosti pa poglavarstvo ima, to ve g. župan prav dobro, če hoče. — Ta prigodek bodi v poBvaritev vsem ovčarjem na Notranjskem, da jim se kaj enakega ne primeri, da ne pridejo v nesrečo, v katerej se zdaj tukajšni ov -carji nahajajo. Slavna poglavarstva pa naj dobro čujejo, da nevarnosti takovo v klici zaterci. 0«l DmvtS 21. septembra. [Izv. dop.] Črtajoč oznanilo vodje c. k. učiteljskega izobraževališča v Mariboru, spomnil sem se lanskega, ko je vodstvo tudi vstop v šolo vadnico oznanilo z opombo, ka učenec, hoteč v njo sprejet biti, slovenski znati mora. Čudim se, ka še g. dr. Elschnigg znanje slovenščine zopet terja, a sam pa svojega sinka, ki besede slovenski ne zna, v dotično šolo pošilja. Kod vodje opisal ga je v začetku preteklega šolskega leta samovoljno, kakor da bi se od njegovih otrok ne terjalo to, kar od drugih. Tudi med letom je vpisal dečka, v znanji slovenščine podobnega njegovemu, češ daje sin Slovenca. Rekel je, da sc bosta slovenski učila kakor da bi to bila naloga vadnice v Mariboru. Ta učenca sta bila v 2. razredu 1. oddelek, v celem razredu sama ne znajoča slovenski. Nadloga za učitelja, a pomilovanja vredna, ki se ne moreta razvijati z ostalimi učenci, katerim se slovenski prednaŠa. Učitelj ne more zarad dveh drugih dvadeset zanemarjati, dasi je ravnateljev sin poleg. ■ Prekleto leto je bil na šoli vadnici učni jezik sploh slovenski in učenci so izvrstno napredovali. Razen tega so se otroci nemščine učili v drugem razredu. Morebiti na svoj srd se je vodja prepričal, kako izvrstno so učenci učeči se v slovenščini napredovali. Na pripravništvu so slovenski iu nekateri nemški pripravniki! Nemški pripravniki, ki v to šolo ue spadajo in katere samo nemškutar Elschnigg 8iloj rekrutira, dasi potlej ne morejo ua spodnjem slovenskem Stajerji biti, ti so se tožili, ka premalo nemški v šoli slišijo, in vodja je hitro učitelja opomnil, naj v šoli nemški govori, nemški ra-Čuniti i. t. d. pusti. Gospod vodja, zapomnite si, da pripravnica v Mariboru je za slovenske pripravnike! Potrjeni pripravniki bodo slovenske otroke podučevali, tedaj sc morajo vaditi v slo-veuskem jeziku podučevati. Sola vadnica pa mora tudi svojo nalogo kot šola učiniti, kar pa je le z učenjem v materinščini mogoče doseči. — Elsch-nig pedagog, kako se te strinja! — Svetujem vendar Slovencem, naj pošiljajo svoje otroke v šolo vadnico, kajti ako se premalo slovenskih učencev oglasi, se bo ali šola zaprla ali pa čisto v nemško spremenila. Posebno Slovenci, živeči v Mariboru naj bi pridneje svoje otroke slovenski učili, da za-morejo potem šolo vaduieo obiskovati. Tudi to si Slovenci, tisti katerim to treba zagotoviti, zapomnite, da nij res, ka bi ne bila ta šola krščanska, kakor so celo nasprotniki ncmškutarji trobili, če ravno se drugače za vero ne brigajo. SI. Iz I»«»fct<». 26. sept. (Izvir, dop) Jutri začela bo se v našem drž. zboru velevažna adresna debata. Nič več in nič manj kakor 5, reci in piši: pet adresnih osnov bo zboru predloženih! Vsaka stranka hoče svojo posebno adresno osnovo predložiti. Prva adresna osnova je osuova Dea-kove stranke. Sestavil jn je Csengerv. Draga adresna osnova je od levičnjaške sredine. Sestavil jo je Tisza. Tretja adresna osnova je od skrajnih levičnjakov. Sestavil jo je Iranvi. Četrta adresna osnova je od stranke reformarjev. Sestavil jo je demagog Jul. Schvvarz. Peta adresna osnova je od strauke federastične ali narodnostne. Sestavil jo je Svctozar Miletič. Sprejeta bo nedvojbeno adresna osnova Deakove stranke. V njej je izražena pripravnost, izbrati kraljevinsko deputacijo, ki bo z enako deputacijo hrvatskega sabora revidirala ogersko- hrvatsko nagodbo leta 18G8. Tudi Dalmacija spominja se v njej kot celoviti del ogerske krone. Vprašanje o nadaljnjem razvojačenji vojne krajine razpravlja se celo v soglasji z adreso hrvatskega sabora. Sicer se pa v merodajuih krogih res čuje, da se bo razvojačenje zlasti slavonske krajine prej ko mogoče v roke vzelo. Znamenita je adresna osnova reformarjev. V njej se državopravno vprašanje z nobeno besedo ne omenjava, ampak piedvzcti se imajoče reforme naštevajo se enostalno druga la drugej. Reformarji so pripravni Hrvatom najširšo avtonomijo dozvoliti. Oni od Hrvatov samo to zahtevajo, da naj se obvežejo v slučaji zunauje neprijateljske navale solidarno z Magjari obseg dežel ogerske krone z imenjem in krvjo braniti. «9 Neugoden vtis je naredil proračun za leto 1873. Finančni minister Kerkapolv nadeja se ve-eila prihodkov. Ta njegova nada bo pa pri le-tošnjej slabej žetvi in še slabšej trgatvi brž ko ne neizpolnena ostala. Denarni možje računijo. da bo konec leta 1873 se pokazal manjek 20 miljonov goldinarjev v drž. blagajni. Največ naših denarnih prihodkov požere lakomna birokracija. Od kar so naši državniki začeli deželo po zapadno-evropskej šabloni preustrojevati, so bili prisiljeni zmerom več in več novih uradov vpeljevati. Nekdaj samostalna municipija prestvorila so se v same državne kr. urade, in tako je uradniška armada naprej in naprej rastla in še vedno bolj in bolj narašča. Iz naše denarne stiske nas morejo samo bogati gozdi voj. krajine rešiti, vpraša se pa , kaj bodo na to braća Hrvati porekli. Umljivo je tedaj, zakaj naši časopisi tako kriče na velike denarne zahteve skupnega vojn, ministra Kuhna! Govorilo se je že celo, da naša delegacija ne bo prevolila v ogromne denarne zahteve voj. skup. ministra , ter da bo na to delala, da Kulm odstopi iu ua njegovo mesto Molli-narv pride. Ker so sc pa baje vsa tri minister-stva: cislajtausko, ogersko iu skupno v to složila, da bodo ua potrjeujc skupuega proračuna priti skala, nij verjetno, da bo do ministerske krize prišlo. V skupnem proračunu stoji tudi pol miljona goldinarjev v ime tajnega disposicionsfonda. An-drassy je to proračunsko stavko s tem opravda-val , da je treba zlasti manjše sosedne državice — brž ko ne je imel Crnogoro, Srbijo in Rumun-sko v mislih — nadzirati aliter izŠpijonirati. Vsled sestanka treh cesarjev v Herolinu so vse to čudne prikazni. Do najuovejšega časa so razen Rusije vse druge veče"evropske države imele pri nas svoje zastoj) uike. Sedaj uam je tudi Rusija svojega poslala in sicer v osobi Blumera, ki je do sedaj v Dra-ždanih njen zastopnik bil. Magjari BO tega veseli, ker menijo da je Rusija s tem činom njih državno samostalnost pripozaala , zlasti pa še zato. ker nij kakega korenitega Rusa ampak Nemca sem poslala. Ce ho Blurner tako delal . l.akor pruski zastopnik, ki se je magjarske^a jezika naučil, ter vedno po deželi potuje , premotruje in študira . in tako gradivo za pruski geueralštab nabira, sme Rusija zadovoljna biti. Politični razgled. Najvažniši politični dogodek je govor ministra zunanjih zadev* grofa Andrassv-a v odboru za proračun cislajtanske delegacije. Rekel je da on nadaljuje Bcustovo politiko, da notranja politika vodi in rodi tudi zunanjo, da njegovo prizadevanje ide na obranjenje miru. Avstro Oger-ska je z vsemi državami v dobrih razmerah, tudi s Srbijo. V Berlinu se na shodu treh cesarjev nij nič političnega dogovorilo, temuč samo prijateljstvo do Nemčije pokazalo. Tam je bilo tudi vsled razgovorov (Audrašiju) jasno, da velika sosedna ruska država ,,uekovih panslavističnih tendenc" ne podpira. —Veseliti mora sicer avstrijske Slovane, da jih Magjar sam absolvira od greha ruske podpore, ki je dozdaj okolo strašila — vendar je občna sodba, da nij treba biti diplomat in nij treba hoditi v Berlin šc lc izvedet, kar je drugim politikom bilo že davno jasno. Cislajtanska delegacija je kljubu nasprotnim govorom Andrassy-a in Kuhna v vojaški proračun lanske svote poslavila in vse višje tir-jatve Kuhnovc zavrgla. Proračun za ministerstvo vnanjih vadov je bil po predloga Andrassy-a sprejet. Zarad neplačanega inseratnega davka je stalo 25. t. m. sedem izdavateljev raznih časopisov pred okrajno sodnijo v Pragi. To ženi so bili zarad poneverjenja in goljufije. Sodnik je vse nek rive spoznal iz sledečih razlogov; 1. Ne da se dokazati, da so tožencem vsi inserat plačani bili. 2. Ne da se dokazati, da so tožene inseratui davek za sebe obdržati hoteli. 3. Vsled ministerske naredbe od leta 1852 pri pada i z ti rja vanje inseratnega davka finančni p r o k u r a t u r i in ne kazenski sod uij i in neplaćanje inseratnega d a v k .-. nij niti p o ne ve rje nje niti goljufija. — Ta razsodba je precedens za pravdo Skrejsov-skega in Gregra in je važna zato, ker izreka n a čelo, po katerem se je vsled ministerske naredbe ravnati v slučajih, ako se inseratni davek ne plača. One ministerske naredbe pa seveda Koller ne more poznati, drugače bi ne bil mogel nobenemu lastniku časopisov osobne svobode kratiti in enega celo do brezuma spraviti Poprejšnji izdavatelj „Politike" Hodek je namreč v ječi oblazuel. Srbski knez Milan je izrekel v pismu po ministra notranjih zadev zadovoljnost in zahvalo vsem Srbom za navdušenje in udanost, s katero so ga o nastopu vlade počestili. Razne stvari. * (Odbor slovenske Matice) imel je v sredo 25. septembra ob 5. uri popoldne v Matični hiši svojo XXVI. skupščino. Pred sejo naznanja g. dr. Vošnjak tajniku, da se je pri njemu oglasilo 200 novih udov Matice, kateri so ob enem poslali svoj letni donesek. Vsi so bili pri seji za ude Matice sprejeti. Potem bere tajnik poročilo o odborovem delovanji od poslednje odborove skupščine. Račun iu proračun, ki ju odbor predloži VIII. skupščini, se pretresa. O knjigah, ki naj jih Matica na svitlo da za 1873, odločevati, se prepusti novemu odboru. — Ker bo gotovo naše bralec mikalo poizvedeti, kateri rodoljubi in iz katerih krajev so se oglasili ravno zdaj k pristopu v tako obilnem številu, bodemo imena vseh razglasili, za denes lc toliko povemo, da jih je pristopilo izMa-r i bora 24, Ljubljane 22, Metlike 12 (8 tamošnjih meščanov je telegratično naznanjalo svoj pristop), Žavec 11, Celje 10, Loka 10, iz Gorice 0, Slovenska Bistrica 7, Mozirje 7, Kamnik 7, Krško 7, Novomesto G, Ptuj G, Vransko 4, Brežice 4, Prevale 3 itd. * (S k r u t i n i r a u j e z a M a t i č i u e volitve) se je začelo ob 4ih popoldne. Poročajo M uam čudne stvari, o katerih v prihodnjem listu kratko besedico spregovorimo. Le to že dcues rečemo, da mož, kateri še ne pozua starih Matičinih udov in jugoslovanskih pisateljev, kateri na pr. se spod-tika nad podpisom g. prof. Jerneja Franceljna v Varaždinu, ustauovnika „Pučkega Prijatelja", češ, da on tega človeka ne pozna iu ue ve, da bi bil ud Matice, da tak mož je toliko sposoben biti tajnik Matice, kakor zajec za boben ali ščurk v kaši. * („S 1 av ij a.") Na drugem mestu prinašamo poročilo računskih pregledovaleev omenjenega zavoda, iz katerega sc bo vsak sam 1 oliko prepričal da jc banka „Slavija" preteklo leto velikansko napredovala, akoravno jo veliko škod izplačati morala. Ker je ravnateljstvo banke „Slavijo" v rokah zvedenih, previduih ter skoz in skoz poštenih čeških veljakov, kakor tudi vsled bankine izključ-Ijivo slovanske uprave, priporočamo jo slovenskemu občinstvu. Tr/in" ceno. V Trstu. Pšenica 7 «>!d. 20 kr., turšica 4 <*ld., rž 5 gld. 25 kr., ječmen 4 gld. 25 kr., oves 2 gld. 35 kr., fižol 6 gld. 50 kr., loj 27 gld. 50 kr., maslo 51 gld. oO kr., slive 9 gld., vinski kamen 20 gld., cunje 11 gld. 75 kr., knoper 10 gl. V Ljubljani. Pšenica G gld. 10 kr., rž 3 gld. 80 kr., ječmen 8 gld., oves 1 gld. 90 kr., vagan krompirja 2 gld., leča 5 gld. 70 kr., maslo ">2 kr., salo 36 kr., seno 1 gld. 25 kr., slama 96 kr., drva (22") 4 gld. 70 kr. — G gld. 60 kr. V Novem mestu. Pšenica 6 gld., rž 4 gld. 50 kr., ječmen 4 gld., oves 1 gld. 70 kr., gld. 40 kr., maslo 50 kr., seno 1 gld. 80 kr., dama 80 kr. V Mariboru. Pšenica 6 gld. 40 kr., rž ? gld. 90 kr., ječmen 3 gld. 40 kr., oves 1 gld. S5 kr., turšica 4 gld. 50 kr., ajda 4 gld. 90 kr. St. 2232. (189—1) Razglas li i-tuiil u ice l|ul>l jmiMlio. Društvo kranjske hranilnice v Ljubljani je v občnem zboru 13. avgusta 1872 sklenilo: Vzajemna hipotekama zavarovalna banka na Dunaj i, Wallflsehgasse Nr. 10. Kapital v akcijah štiri milijoni goldinarjev av. velj. emitira od 16, julija 1872 naprej: b 1 a g a j n i Č n e liste v oddelkih od gld. 5000, 1000, 500, 100, 50 b «7« percentnimi obrestmi pri 90dncvnew napovedanji, n « . n 00 „ n *7l n „ 30 „ n * . n * 14 „ ' „ , 47» - „ 8 „ Obresti se na ž >ljo P. T. vlužnikom naprej plačujejo. (188—18) Upravni odbor. 1) Hranilnica, ktera je do sedaj 4% plačevala, plačuje od l.\januarja 1873 naprej 4'/, °/„ obresti (4 gld. 50 kr. od 100). Neizplačane obresti veljajo, kakor do sedaj, za novo vložbo in prinašajo od I. julija in od 1. januarja vsacega leta zopet obresti. 2) Hranilnica računi od 1. januarja 1873 dalje obresti, ne, kakor do sedaj, po celih mesecih , ampak po pol mesecih: tisti ki vloži prvega pol meseca kapital, dobi obresti od 15. tekočega; tisti pa, ki vloži v drugi polovici meseca, od 1. dne prihodnjega meseca. Pri izplačevanji vsega ali le dela kapitala v prvi polovici meseca se računijo obresti do konca minulega meseca, pri izplačilih v drugi polovici pa do 15. tekočega meseca. 3) Ako ima udeleženec bukvice, ki so popolnoma popisane in zahteva kako izplačo ali vložbo, dobi nove bukvice, v katere se ostali kapital z obresti vred vpiše, brez da bi udeleženec na obrestih kaj zgubil. 4) Hrauilničnc bukvice se od 1. julija 1872 brezplačno izdajujejo. Ravnateljstvo kranjske hranilnice. V Ljubljani, 15. septembra 1872. M" (■o vin dć Molili \ Jflciiiclicsrtu. Dežni plašči. Potovalcom, gospodarjem ali železniškim uradnikom in spjoh vsem tistim, ki bo delu izpostavljeni, priporoča se prav angležki deznl plaše, is novozboljšanoga, nerazdrlj ivcga, nepromočljivega bkiga. Ti plašči presegajo v eleganci in trpočnosti vse druge do zdaj izdclovane. Opomniti se mora, da so ti brez vsega šiva, torej nijso popravljanju podvrženi, in ho tako narejeni, da se dajo tudi pri lepem vremenu na drugi strani kot elegantna vrkua tmknja rabiti. 1 kos v navadni velikos'i 49 palcev dolg velja 10 gld. Vlttkll daljša 8 palca veljata 1 gld. več. Kapuce veljajo kos 1 gld. dobru kLiic cona. konstruiranim ncprepii no 1.:"0, 2. 2.60, 8,60. h. Najnovejši petrolejske varnostno Bvetilniee z najboljši metuljevim branilnim Umnikom (1 plamen daje 6 svečnik luči] najlepša svečava in vendar 60 pereeutov pribranbe proti vsakemu drugemu svetilu. Da se ne bi bilo bati konkurencije, so ceno noslišano nizko postavil -ne. Za najboljšo kvtil teto se garantira. 1 kuhinjska svetilnica h steklom in stenjem fduht) vred kr. 45, 80. 1 kuhinjska, stenska ali viseča svetilnica, kompletna kr. 86, gld. 1,20, l.KO. J Sodna sobanska svetilnica, celo kompletna gld. 1, 1.20, 1.60, 1.80. 1 najlepšo oprave „ „ gld. 2, 2.60. 3. 1 salonska svetilnica, bogato dekorirana, sunerfina gld. 4, T>, 6, 8, 10. 1 svetilnica za Studiranje ali delo z zastorom gld. 1, 1,60, 2. I stenska svetilnica za hleve, prednje sobe itd, kr. '.>(), gld. 120, 1 viseča „ „ „ 00, , 1 „ „ „ fabrike, delaviee, poslovnice gld. 1 „ „ „ obednice b škripcem, prefina gld. 1 „ „ R najfinejša torta, bron pozlačen gl. 15,20,26, Cene svetilnic se razumevajo kompletno s stenjem In steklom vred. 1 svetilničin zastor, majhen, »redijo fin kr, 6, fin kr. 10, najfinejši kr. lf>. J „ „ srednjo velik, srednje fin kr. 2"), (in kr. .'»o, najfinejši kr. 4.r>. I vatel Bvetilničnega stenja kr. 4, 0, h. 1 Škarje za svetilnico, jeklo kr. 'Jo. 1 zastnrodržec. (branič, da zastor ne zgori) kr. 5, 1 eilindrobranee (brani, ila »teklo no poči) kr. 10. 1 mehaničen cilindročistee kr. 130. 1 podstava za svetilni, o, naj epia kr. 20 30. 1 Bvetilnica č-pica, v najlepših ob ikah kr. lf>, 2.r>, 36. i ikrlnab ta viseče Bvotllnice gl, i.4o, J.80, 2.20. 1 steklen cilinder kr. 4. o, <>. 1 steklena krogla kr. 20, 25, 30. 1 plohasta posoda za 1 funt petroleja kr. 30, za 2 funta 60 kr. Kupci cn gfos dobijo rabat. (185 — 2) I^i#ieclii1*11111 BVmiiiJ. Ps-iitiTslni^p CM, parterre *!• 1. nadstropje. {* I c p a V tisočerih slučajih sijajno izkusano! V |ilia«'nili holrrnlli nrprei«rKljlto! Gospoda dvornega zalagarja (116— JAN. HOFF-a centralna zaloga, Dunaj, U Karntnerring 11. l.u dm iirau, 29. marca 1872. Prosim Vas najuludnejs • še za 30 stekleni« Hlndolzlernean zdravilnega piva in za 3 kartone prsnih Mlado« ih bonhoaov, kakor navadno po pošti s povzetjem. Prosim Vas, izvršite to malo naročilo prav hitro, ker sem na Vaše l adove preparati;, ki izvrstno delujejo na moja OMlabela plnea, |q navajen. Frane Medlaeek. • ' M^Jutbljatii pri ffosp, Martinu Golobu. — V f/ntvi pri g Ant. Deperis-u. Izvrsten učinek IlOFF-ovih sladovih preparatov. broz zdravila 5 2 'C N Na prsih in plučah boluni ra i"i njirnvncin potu tnali v oljupnili in oi;ii ,11 bolezni povo platneno Dir. .1.11. Fickcrt, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Honorar B irld. a. v., ki ur nuj platnu priloli. J(lti2—8) brez zdravila laz Vilhelmina Rix -t^Kl 1 %. Klin zadnjih fl<» let Masna s tem javno izrekam, da sem kot vdova rajn. dr. in edina pripi avljalka pravo in nepopaeene originalno pasto Pompadour, ker .sani) jn* skrivnost pripravljanja j)ozuam. Zato s tem oznanjam, da so omenjena pasta Pompadour od zdaj naprej samo v mojem stanovanji, Dunaj, grosse Mobren-gasse Nr. 14, 1. Sliege, Thlir Ga, prava dobi, in Hiurhii pred kupovanjem pri lMHliom drugom, ker sedaj niti zaloge, niti podružnico ne vzdržujem in ker sem vse poprejšido zaloge zarad storjenega popacevanja opustila. Moja prava pasta Ppnipadour, iudi eode/.na pasta imenovana ne bode nikdar zgrešila svojega učinka; vspeh te neprescgljive paste za lice gre nad vse pričakovanje in je edini >tit r;»,ii< ivn ti i pomoček za naglo in nri/greš! jivo odpravljenje vaoh izpustkov v obrazu, sajovcov, peg, lin] in mozolcev. Garanoija ju toliko gotova, da se denar iinzn,! «3 a je. ako pasta no pomaga. Lonček te izvrstne paste s podukom vred velja i (Sld. SO lir. — Ctu/MUilUa se prati pov/etlm. Naročilna pisma naj bo posijajd Vilholmlni ltix, aoktorlevi vdovi, Dunaj, (5r. Mohrengasse Nr. 14, i/. prijaznosti \ is-a vis mojim čestitim pvejcmnikoni, dajem, ako se mi majhni opravki v raznih stvareh naročaj jo, te opravke poskrbeti in nt; računim zanjo nobene pro« ptomu ttv ne razglašajo. vizije: Z*&:.~ Kalivalna tz.csisKix>n?nMac*\ 111 iwp— w 111 minulimi (2 77—3) Gradec 1 lokarnica „pri jelenu6' v Gradcu. Cal'ćlfleC JalllOX KICllICl*, lekarnica, 8t, Leonhardeistras.se, Gradec, Hl»UBll>i&Ei9alB*i.i«kTi lekarniea v Mariboru, ^l*»liac* Itilll- Mrli«%l% lekarniea v Cclji, litui*tl jf^llltl, lekarnica v Ptuj i, J*«*!«'** IB1 l*lll>tlCll01', lekarnica „pri obelisku" v Celovcu. 6k&i*11-ov kri t- i paket 50 kr. flC^jgsg^^^^^ c^z Stomatikon, Ustna vodit od dr. llruunti, zdravnika za zt)be. bom mil in koristen, javnim govornikom iiripavostl. Ta sok se j j dozdaj, tadi pO zdrav-nilkbin prepričanji, na iznenađeno ugoden način izkazal, posebno Ka kas j, gripo, nahod, hnpavost, bolezni v vratu m v prsih. Mnogi prejemniki zagotov-Ijajo, 'ii sa54»ni«i>sBjs'»i>^s* cKeitclJn« Ta osenelja je radikalno zdravilu za vse bolezni v lolodcu in probavljanju, Ako s,- p > J."> Bia &'flfl. premoženj u • Po natanjčnem pretresu vsega tega in po prepričanji se, da so vse te svote po vestnem pregledu knjig in dotičnih prilog resnične in prave, izrekamo, da ima banka najlepši izgled v prihodnjost. V Pragi, dne i O. kimovca 1872. Pregledovalci računov banko „Slavlje": (i88—1) jFf. Ctitoor. .1. Otto. M. Pokorny. /V i* o W13 1* ^9 T? ji* W m* »v ^^^^ J'Adatelj la odgovorni ureduik Martin J c 1 o v » c k. Tiskar: F. S k a z a iu drugi.