St. 113.
V Mariboru, sobota 28. septembra
V. teeaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorok. četrtek in soboto, ter volja po pošti prejeinan. za avstr»-«ner«k« rteieie ali v Mariboru b pošiljanjem na dom, /.a celo lotu 10 go)dM za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za ć trt leta 3 gotd., 25 kr. a. v. — Za oznanila s« pladnje od ualiriftopne petit-▼ rHto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. 08 so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ho plaća Btoinpelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —«
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štov. 220. Opravn i i t v o. na katero nai »o blagovolijo powiii:ui naročnine, reklamacije, oznanilo, t. j. .virninistrativne reči, j« v tiBkamiei: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229
.,V*4» wa\ domovino, omiko In
MVOOOflO !••
S temi besedami je g. dr. Vošnjak zadnjič v našem lietu končal svojo obrambo proti napadu „Novic." Zadnji broj tega zdaj strhnelega Časnika prinaša celo kopico replik in novih napadov. O teli drugod in drugikrat. Vzamemo pa le eno stvar iz teh spisov.
„Novičarjcm" bo se namreč srdite oči dia-bolskega veselja zasvetile in pomenljivo kažejo svojim vernim preko rame s palcem: vidite jih „Namdovce," zdaj, o~zdaj so se razkrili, zdaj so pokazali svoje krivoverstvo, zdaj so naravnost povedati predrznih se, da so „aa domovino, omiko in svobodo! Na veŠala, na žgalne grmade s tem Razlagotn, Vošnjakom in njunim privrženikom, oni so „s svojimi tovariši dospeli do pogrešno prislovice: vse za domovino, omiko in svobodo!" — Tako radostno skače „Noviear", tako komedijaši germanska došlica Costa , ta Meiisto slovenske stranke, tako oči zverižujc eindflajšrajžar Lesar. Človek pak, ki se je ozrl nekaj Brez deveti prag, ki vidi, kake nazore imajo drugi izobraženi narodi, kako mislijo, delajo in pišejo naši slovanski bratje Hrvati, Srbi, Čehi, Rusi itd., kise domisli, da živimo v 19. stoletji, — razumen človek slovenski sc mora za glavo prijeti in sc vprašati: za boga, je-li res ru o g o č e, d a s c ni o r e šc pri nas dan dene*, vse m u a i* o d o ni tega svet a čestiti j iva trojica: „domovina, omika in svoboda" zasmehovati, kot dokaz kacega narodnega izdajstva proklamirati!? Je-li mogoče da pri r»as farizejski hinavci v blato gaziti smejo „domovino, omiko in svobodo", divne zvezde-vodniee, za katere se vuema vsako blago srce, za katere so drugi narodi prelivali kri, žrtvovali imenjc in življenje?
To bi bilo mogoče le ako pripustimo, da en egoistični tujec, kateri edini je neslogo v naš tabor prinesel, ker je prinesel nemoralo, zvijačo, te-
rorizem, — kateri sistematično na to dela osodc našega naroda v roke dobiti, za svojo Častilakom-nost si vse podvreči, in kar se njegovi samovolji
rimi sta dva ustanovnika.    Potem  naznanja delovanje odbora zarad lastne Matičine tiskarne vsled sklepa poslednjega občnega zbora.  Odbor je naj-ne podvrže,  po  krtovo  izpodrivati,   osumiti,   iti; prej poizvedaval pri društvu  sv. Mohorja, koliko uničiti. \   / '^bresti da nese tiskarna, ki jo je v Celovcu usta-
1 " *   5        5 - >      novilo, in ko se mu je poročalo,  daje upati več
ko navadnih obresti od založenega kapitala, če bode zmirom dovolj dela, stavil je dotični odsek odboru predlog, naj sc tudi za Matico lastna tiskarna ustanovi. Ta predlog v odboru nij dobil potrebnih dveh tretjin glasov, tedaj bil zavržen.
Prvosednik vpraša, želi kdo govoriti k poročilu odborovem.
Svete c poprime besedo: Odborovo poročilo govori o ustanovljenji lastne Matičine tiskarne. Kakor se mi vidi, bil je odbor te misli, da ima on pravico napraviti tiskarno in da mu nij treba poprej vprašati občnega zbora, je-li mu privoli. Odbor 16 moti, ako je tega mnenja. On sc sicer sklicuje na §. 13 društvenih pravil, po katerem ima sklepati vse, kar nij pridržano občnemu zboru. Jaz bi sc s tem zlagal, vendar se mi zdi, da odbor nij dobro preudarjal: 1. ali ima res to pravico, 2. ali se to sklada s sklepom občnega zbora od lf>. tebr. t. 1.
Zadržki taceinu samovoljnemu ravnanji so v pravilih samih.
Prvi pomislek je, da Matica svoje imenje le sme nalagati tako. da ima p u pil ar no varnost. Ako se Matičin imetek nalaga v katero ohrtnijo, na primer v tiskarno, nij tako naložen, da bi imel pupilaruu varnosti (Dobro!) Zato je odbor dobil nalog, vse te razmere natanko pretresati, nij pa dobil pooblastila brez vprašanja občnega zb ora tiskarno uroditi, (dobro, dobro !) Drugi pomislek je, da odbor sc mora natančno držati preliminara, katerega odločuje občni zbor. Kakor pa se je sukala ta stvar, se kaže, daje odbor hotel segati v Matičino premoženje do 10,000 gld. brez vprašanja občnega zbora (Res je!) Odbor se je pregrešil v tem. da se nij držal sklepa občnega zbora, po katerem je imel le na-
Ne dopnščajmo tega! Vsi politično misleči, narodnjaki in svobodoljubi vseh stanov ne smejo in ne morejo dopuščati, da bi ves omikani svet s prstom kazal na Slovence kot zani-čevalce omike in svobode.
Zatorej primemo za zastavo, na kateri je zapisano: „Vse za domovino, omiko in svobodo!" Nij se nam je treba sramiti. Častna je, če jo prav farizeji zasmehovati si drznejo. Prepričani smo tega, kar so pri nas pri naših bratih Slovanih in pri vseh izobraženih narodih učili naj blažji duhovi: da narod, ki domovine paše matere nad vse ne ljubi, nij srečen, da narod, ki po omiki ne toži, nema prihodu josti, da narod, ki svobode ne brani in ne zahteva, nij vreden da živi. Živela torej zastava, pod katero se hodemo, in z nami vsi misleči Slovenci borili in žrtvovali „vse za domovino, omiko in svobodo!"
VIII. oI>4-ni zlior ..Niov«MiMkt» zlatice"
2U, septembra v LJubljani.
Ob Oih zjutraj zbirali so se Matičarji v čitalnični dvorani. Prišli so v nenavadnem velikem številu, ne samo ljubljanski, temne tudi mnogo zunanjih iz bližnjih in dalnjih slovenskih krajev. Ko jo g. prvosednik dr. Costa ob pol I Oih zborovanje začel, bilo je več ko 120 ndov zbranih, med njimi dosti gg. duhovnikov.
Dr. Costa pozdravi nazoče, omenja umrlih udov in daje potem besedo g. Lesarju, kateri bere poročilo o odborovem delovanji od 16. tebr. 1872. 1. do 2G. sept. 1872. 1. Iz tega poročila povzamemo, da je pokojni g. Janez Zalokar vso svojo knjižnico in rokopise Matici volil. Kot posebno veselo znamenje omenja poročevalec, da je v tem času Matici pristopilo 249 novih udov, med kate-
Listek.
Preširnov album.
Kakor znano zaključil je zbor „pisatcljskcga društva" izdati kakor prvo svoje književno delo „Preširnov album" ali „Preširnovo knjigo". Po pred logu Janka Pajka imela bi ta knjiga dva dela obsegati; v prvem bi so o Prešit nu naj pisalo, v dragem pak bi naj bili leposlovni ali beletristični spisi sodržani.
Zc pri posvetovanji o tem končno enoglasno prejetem nasvetu naznačevali so sc predmeti, 0 kojih naj hi se za to knjigo pisalo in o načinu toga pisanja. Poudarjala BO J6 posebno namera, katero ima taka knjiga dosezati, najmro. bolje in tenje poznavanje Prelirnovih umotvorov, PreSirno-
voga duba sploh.
Da je take knjige treba in da šče tudi po tej knjigi — skromnemu začetku — enakih spisov trebah* bode, o tem uij suma. Kakor nekateri domačini sami, tako in šče bolj potrebujejo Ncslo-veuci, recimo drugi Slavjani — kar je Hrvat prof. Tomič zboru posebno razlagal, — takovih razjasnil, povišujočih se na okraj, dobo in pesništvo jegovo.
Ako sc spomnimo, koliko Nemei 0 svojih pesniških velikanih Ooetlie-ji in Schiller-ji, koliko Italijani o svojem Danteji in drugi narodi o svojih pesnikih pišejo, kako drobno si oni svoje najbolj znane in čitane pesnike tolmačijo, kako vse podrobnosti o njih zabilježujejo, a če z druge strani na maloštevilna slovenska dela in pisanja o Prešinili pogledamo; tedaj verjame vsakdo, da je knjiga Preširnova gotovo shodno (pravočasno) in bas pisateljskemu društvu prikladno podv/.etje ter lepa v/.pominka vsem deležnikom letošnje veličost-venc Picširnove slavnosti ter Preširnovim čcstitel-jem sploh. —
Glede, na predmete „Preširnovej knjigi" od-menjene pak naj ostrežejo, harem nekoliko, naslednje opazke.
Preširnovo „poezije" ponujajo same po sebi nebrojno mnogo zanimivostij. Vsak PreSirna Sita s svojega stališča: enemu godi jegov jezik, drugemu lepa granesa (verzi), tretji gloda na stroj pojedinih pesnij, četerti opazuje okolnosti in dobo. v katerej so nastalo, peti si ogreva srce pri jegovej rodoljubnosti in slovanstvu i t. d. Osvedočcn sem, tla nijednomu pisatelju nij težavno, ako se le hoče potruditi, najti kakovo stran jemu čisto posebno ugajajoč. ter mu tudi  ne bode težavno, svoje mi-
sli o tem v Preširnovej knjigi objaviti. Ne krateč tedaj nikomur samostojnoga izbiranja naj sim postavim nekatere misli o izdelnnji prvega dela ,JJre-širnove knjige."
V prvo vrsto naj pride Preširnov životopis. V tej vrsti naj se pojasni vse, kar on sam v svojih poezijah o svojem življenji, o rojstvenem kraju, o rojstvenej okolici, o svojih osobnih zadevah itd. piše. Kar sc inače o jegovem življenji ve, naj tudi sini daje svoj pot: jegove študije, jegovo bivanje na Dunaji, v Ljubljani iu v Kranji itd. To se razumejo samo po sebi. <la ,,Preširnovej knjigi" nij namen, vse te točke in v ozkej ča-snvncj zvezi pripovedovati. Kaj takega je namen posebnemu knjižcvno-povestuičneinu životopisu, kakov bode stoprv za mnogo let in spisov mogoč.
V drugo vrsto imajo poročila o književnih, povestničnih in družbenskih razmerah Preširnovc dobe priti. Preteklost slovenske književnosti pred Preširnovimi poezijami, jegova prikazen v našej književnosti, vpliv jegovih poezij na tedaujcst in potomnost, glavni obdelovalci naše knjige za Prešit na, jegove razmere k ondašnjoj neniškej literaturi itd., to so v kratkem nacrtani predmeti druge vrste.
V tretjo naj se postavijo razprave o oblikah
togo pozvedavati, ali bi kazalo tiskarno ustanoviti, ampak mislil jo je sam v djanje spraviti. Odbor j e t e d a j sklepu občnega zbora nasproti delal. (Dobro, res je!) Te pomisleke sem imel in jih izrekel, ker je to ravnanje odbora velik hrup naredilo med občinstvom in ker jo edino to ravnanje zakrivilo, da seje naše društvo ločilo v dva tabora. Ako bodemo po tem potu naprej delali . zgrcŠali bodemo namen „Matice*4 in jo prestorili v taborišče dveh politiških strank. (Dobro !) Tudi zavoljo tega obžalujem . da je odbor hotel napraviti tiskarno, ker poročilo kaže, da Matica po svojem imetku nikakor nij v stanu tega storiti. Ze se je moralo oOOO ghl. vzeti iz Mati-činega imetka, da so sc stroški tega leta poplačali: za tiskarno pa bi še trebalo 10,000 gld. Cc se že misli tiskarna delati, naj sc to stori v takem času, kadar je od letnih dohodkov čez stroške toliko zaostalo, da se 'to lehko stori; nikakor pa idaj, ko se kaže pomanjkanje. (Dobro!)
Dr. Costa prosi podpredsednika g. dr. Razlag-a, naj on prevzame predsedništvo, ker se bo sam udeležil pri debati.
Ko g. dr. Costa zapusti sedež in ko stopi g. dr. Razlag na njegovo mesto, zagimijo II a z-lagu demonstrativni živio- in slavakliei.
Dr. Costa: To kar je govoril g. Svetce, je prav za prav huda kritika nad odborom. Ta pa glasuje po večini glasov in ker sem bil jaz pri oni seji prvosednik, hočem razjasniti te pomisleke. Stvarc Matičini tiskarni končana je po sklepu odbora in tedaj sc mi nepotrebno zdi, da so pred-naša pred ob Sni zbor. (Oho! velik nemir.) Prvi pomislek je, da sc društvena glavnica le sme naložiti na pupilarno varnost. Po tem bi društvo ne smelo kupiti hiše, katera daje le za dve tretjini naloženega kapitala pupilarno varnost. Vendar smo kupili hišo. Mi nijsmo mislili naložiti glavnice za kako obrtnijo, ampak le za to, dasi pripravljamo posebnih sredstev za izdavanje knjig. Odbor nij smel preseči čez prelimiuare; to smo vedeli in bi se bil predlog predložil občnemu zboru. Zarad tiskarne je res postal velik krup, popravljati pa moram, da bi tu dva tabora bila postala zarad tiskarne. Ta dva tabora se v tem ločita, da ima eden na zastavi: Vse za domovino, omiko in svobodo! (Dolgotrajni Slava klici: za domovino, omiko in svobodo!) Kar je g. Svetce rekel, da smo več denajev potrošali, kakor bi smeli po pravilih, je res ; pa smo zato več knjig izdali. Morebiti se to po par letih poravna, ker je dosti Matičarjev s svojimi doneski še na dolgu. Kritika Matičinoga odbora zarad ustanove tiskarne je neopravičena (Oho ! nemir.)
Dr.   Costa  spet  prevzame predsedništvo.
Svete c : O. dr. Costa je rekel, da stvar tikajoča sc tiskarne je odpravljena. Na to opomnim.
da bi tudi jaz tega mnenja bil, ko bi ne bil videl, kako pišejo rNoviceu o volitvah v Matičin odbor, kako se sploh agitira. . .
Dr, Costa (pozvonil Prosim govornika, da nc govori n agitacijah pri volitvah, to nc spada lesom in tudi mi bi lehko povedali (Hrup, nemir, oho!)
S veter: Jaz imam besedo in mislim, da smem govoriti (dobro! dobro!) V teh mislih me prepričuje pisanje „Novic", ker sc po njih skušajo iz Matičinoga odbora izbacniti možje, ki so se udeleževali pri Narodni tiskarni; taki možje pa se pripo-ročujejo, ki bi morebiti se prej udali tej misli, da se naj ustanovi lastna Matičina tiskarna. (Istina! res je!) Kar sc tiče nakupa Matičine hiše, kar je res odstop od Matičinih pravil, storilo se je to v času, ko je Matičino premoženje bilo založeno v samih državnih obligacijah; bila pa je tačas bojazen, da ne pride kaka državna katastrofa. Zato je zbor željo izrekel, naj odbor naloži denar na jvarnejše mesto. Hiša pa je vse kaj druzega, ko tiskarnicno orodje, katero od dne do dne izgubiva svoje vrednosti. Delavci in drugi upravniki se morajo plačati in če potem tiskarna nima toliko opravila, kolikor ga je mislila imeti, je denar zgubljen. Matičin imetek bi tedaj bil v veliki nevarnosti. Odbor je mislil, precej vzeti teh 10,000 tr., to se mi jasno vidi. G. dr. Costa noče pri poznati, da lo vsled tega prepira sc je naše društvo razcepilo na dvoje. To jc resnica. Politika bi nc smela s tem zavodom nič opraviti imeti. Najbolj čudno pa jc, da se jc stvar pO t,Novieab" tako zavila, kakor da bi delničarji Narodne tiskarne hoteli pokopati Matico. Gospoda moja! to nij res (Gromoviti dobro-klici). Delničarji Narodne tiskarne gotovo nijso polagali svoj denar- na dobiček. Ko bi dobička iskali, bi si težko izbrali tak zavod, pri katerem še morebiti, ako so prav neugodni časi, ne bodo dobili navadnih obresti. (Dobro!) Namen Narodne tiskarne jc, v sredini Slovencev ustanoviti zavod, iz katerega se bo širila omika, zlasti politička omika med Slovenci, ki bi bil v stanu izdavati nam tako potrebni politički dnevnik in druge pod učljive liste in knjige. Tu. gospodje, bi se spodobilo, da hi vsi pripomagali (dobro !) Zato jc smešno, da bi delničarji „Narodne tiskarno" ne smeli biti odborniki Matice. (Živahna pohvala.)
(Kouec prih.)
BTć'itclJMit&a zlioi'oviiiaji* v Sjjiiu-1.1» ii i
Prvi splošni zbor vseh slovenskih učiteljev pričel sc je v Ljubljani v deželni dvorani v ro-clLiti vtorek, L'4. t. m. ob 0. dopoldne. Predsednik slov. učiteljskega društva, g. Praprot ni k odpre zbor in srčno pozdravlja učitelje, ki so došli iz vseli slov. pokrajin, iz Kranjskega, štajerskega,
Koroškega in Primorskega in tndi iz Hrvatskega; omenja tudi učiteljic in šolskih prijateljev. Vseh udeleževalcev zbora štelo sc je okolo 300. Največ bilo je kranjskih učiteljev, mnogo tudi iz sosednih slovenskih dežel, in kakih 20 odličnih hrvatskih učiteljev kakor Fabkovič, Filipovič i. t. d. Med odličnimi slov. domoljubi bili so: dr. Razlag, dr. Vošnjak, dr. Pogač ar in drugi. Po dokončanem pozdravu predsednika, ki je poudarjal važnost narodne šole in narodnih učiteljev, spregovoril jc v imenu vlade Hočevar, vladni in šolski svetovalec, in v svojem nemškem (!) govoru omenjal važnost šolskih postav, ki naj bodo učiteljem temelj njihovih posvetovanj.
V imenu dežele pozdravljal jc zbor dr. IJloi-\veis, ter spoznaval potrebo boljšega inatcrijal-nega stanja kranjskih učiteljev, a ob enem obžaloval, da je dežela revna, da se torej težko kaj storiti more, kajti kmet kranjski je z davki preobložen. Na dalje je govoril mestni župan Dežni an v slovenskem jeziku in rekel, da ljubljansko mesto z veseljem vidi slovenske učitelje v svojih zidovih zborovati ter navduševal učitelje, naj delujejo v smislu napredka. Potem se jc pričel dnevni red. O 1. točki o izobraževanji slov. učiteljev govoril je obširno, temeljito in živo učitelj Tomšič iz Ljubljane. Razlagal je, kaj je namen narodne in ljudske šole, kaj jc naloga narodnega učitelju. Rekel je, da za slovensko mladino morajo biti slovenske narodne šole in za take šole morajo biti učitelji v slov. jeziku, v slov. duhu izobraženi. To je pa le tedaj mogoče, če so učiteljska izobraževališča za slov. učitelje slovenska, kakoršnih pa mi Slovenci razen ene paralelne slovenske uč. pripravnice v Gorici še nemamo. Ljubljansko uč. izobraževal i šče jc še po večjem nemško, čisto nemško pa je v Mariboru in Celovei. Po dokončanem svojem izvrstnem govoru predlaga, da naj sc napravi prošnja do minister-stva, da bode v Ljubljani čisto slov. uč. izobraže-vališče.
Učitelj Stanonik iz Dolenjskega potem govori, da naj bode podtičevanje in vziejevanje slovenske mladine, tudi v krščanskem duhu.
Podobnik, učitelj iz Štajerskega, graja prejšnje učiteljske pripravnice in dotične učitelje, pripoveduje; kako sc je vse gcrinanizirati hotelo, kako so sc slovenskomisleči učiteljski pripravniki preganjali in da se še zdaj na ljubljanski učiteljski pripravnici malo boljše godi. Nadučitelj kapaj no iz Ljutomera dostavlja k Tomšičevemu predlogu, naj se v omenjeno prošnjo postavi tudi za-htevanje slovenskega učiteljskega izobiaževali^ča v Mariboru in slovenske take paralelke v C e-1 o ve u.
Nadzornik Stegnar iz Idrije govori obširno o šolskih knjigah   za  ljudske  šole,  kakoršnih se
PreSirnOvih poeziji o merilu, o skladu, o posnemanji Spanjskib in italijanskih meril, o jeziku, o stroji nekterih pesnij, romans itd.
V četrto naj se podredijo prei-kavauja o 80-držanjib PreSirnovih poezij: o predmetih, odkod so vzeti, o čuvstvih, o vzvišenosti, o krasoti pojedinih pesnij, stane, itd.
Pela vrsta noj obsega iVcširuovc ideje l\ 1 o-zotične, nravstvene itd. in
šesta vrsta naj sodržuje opazko in opombioe k pojedinim mestom jegovih poezij n. p. k epigramom, nekterira sonetom itd. v najširšem pomena.
Kakor.se iz tega površnega pregleda vidi, da se o Prcširnu jako obširno, na knjige napisati. Ali to naj nikogar od pisanja ne splaši, češ, da „PreSimova knjiga" vsega tega ne more prinesti. Sej tudi nij treba vsega na enkrat; .amo začetek naj se stori; brez začetka nij Bvršetka. Zato se naj slovenski pisatelji pridno dela lotijo, in vsaki naj po Bvojej zmožnosti pripomaga; kajti samo vkupnemu delovanju bode mogoče, vsaj nekaj k polnemu occujeuju našega glavitega pesnika pripomoči.
Na Určuici 26. sčpt. Janko 1'ajlc.
Na Dunaj i, 2.~>. sept. | Izv. dim.) Naj vam dopis iz Dunaja prinaša enkrat stvari, ki nc spadajo v kombinacije višje politike, ki pa tnkajšuc Slovence in gotovo mnogo naših ljubih rojakov v dragi slovenski domovini več nego zanimajo.   Citali smo z veseljem v wSlov,
Narodu,'" da so našega prijatelja in učenjaka g. Levstika njegovi prijatelji v Ljubljani ob pri hodu lepo pozdravili, .srčno nas je to veselilo, tem bol«, ker poznamo gadja peresa in neke strastne samopaSnike, ki za tega našega Sestitega pisatelja in ".naČajnega rodoljuba nijso imeli boljega, nego v dušo žgoč, skoro nikdar odpustljiv: „krepiren soli drr liund" —- za to, ker je hodil svojim potem, ker jc kot Slovenec resnico kazal, že ko jo še drugi nijso videli. Mi smo ga videli v njegovem trpljenji in njegovem delu, mi smo ga poslušali v njegovi bosedi in njegovem uku. Slovan je on pošten, ves in cel! Ko smo njega videli in poznali, smo sc z zaničevanjem odvračali od onih zavratnill SUmniČenj, ki smo jih brati morali v nekih listih. Počastili smo svojega ljubljenca kakor smo mogli. Zbralo se je. tukajšnih Slovencev 20. sept. prav obilno število v njegov poslov. Sedeli
jc poleg njega, od katerega smo se težkim srcem ločili, še drug mož, čist in blag, kateri je nam v tolažbo, ker upamo, da nam ottanc, kdo ga ne ugani!.- — taje g. Stritar. On je bral svojemu in našemu prijatelju pesem za slovo, katero naj „Slov. Narod" priobči. Dihati si skoro nijsmo upali poslušaje hesedc nam vsem iz srca vzete :
Slon o 5'>. ljrv*til&u
odhojujočomu h Dunaju v Ljubljano 20. sept. 1S7-'.
Odhajaš; — v ljubljene domaČe goro Srce TI davno sili hrepeneče; — Rad pustil boš sijajne mesta dvore, Kjer tihe v šumu nijsi našel steče; Kaj dalje tukaj Te muditi more, Če nc prijateljev oko rosoče? Le pojdi minus kanuu- Te je želja, Solzno slovo ne kali Ti veselja !
V tuj svet iz južnih krajev presa .jena , "Ne rase radostno ko prej cvetica ; Peresa ne blišče B6 jej zelena. Cvetoča tožno visi jej glavica; Po zemlji hrepeni, kjer je rojena,
Kjer mehka sapa, hladna je vodica: Zastonj nad njo metulj se pisan ziblje, Zastonj hladan jej veter perje giblje.
Torej lc idi; vabi domovina
V naročje rabio zove Tebe mati;
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Slov. Naroda" k Št 113., 28. septembra 1872.
jako primanjkuje. Vlada izdavanja takih knjig neče podpirati.
Slovenski profesorji ue pišejo za ljudske šole. Če pa kateri ljudski učitelj kaj spiše, pa še eel6 naše šolske oblasti ne dovolijo, da bi se dotične slovenske knjige v šolo vpeljale. Opomni tu na edino slovensko geometrijo za ljudske šole in želi, da bi se knjige za ljudske šole dajale ljudskim učiteljem v pretres.
Nadalje ima besedo profesor Tomič iz Ra-kovea pri Karlovcu ter različne stvari glede narodnih šol in narodnih učiteljskih izobražcvališč pojasnuje v lepem, popularnem in humorističnem govoru. On imenuje nemška izobraževališča za slovenske učitelje ..Lehrerverbildungsanstalt". Predlaga, da naj bode učni predmet na slovenskih pripravnicah tudi hrvatski jezik, in da naj si glavni učitelji na teh šolah sami volijo izmed sebe ravnatelja. Ko je Še Tomšič kot referent o tej točki govoril in prof. Tomič želel, da naj imajo glavni učitelji samo toliko ur na teden, kot profesorji srednjih šol, bili bo sprejeti vsi imenovani predlogi Tomšiča, Lapajneta in prof. Tomiea.        (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz IJiit»lJ»iit», 27. sept. [Izv. dop.] (Slovenski učiteljski zbor. — „Slov. Matica".) Ljubljana je postala središče narodnega slovenskega življenja. Komaj se je končal občni zbor društva slovenskih pisateljev, občni zbor narodne tiskarne, komaj so odšli Slovenci iz vseh naših pokrajin, kateri so bili v Ljubljani zbrali se idoči na Preširnovo svečanost — že smo imeli zbor slovenskih učiteljev, in občni zbor „Slov. Matice." Se bolj bode Ljubljana postala središče vsega narodnega delovanja, kadar pride te dni „Slovenski Narod" sem, in „narodna tiskarna" začne svoje delovanje.
Gotovo Vam bodo drugi dopisniki poročali o učiteljskem zboru in o „Matici". Jaz hočem le nekatere vtise omeniti. Občna je zadovoljnost z našimi učitelji. Ti so vse skozi dobri narodnjaki in svobodnjaki. Obnašali so se po vsem možato. Koncert učiteljev v redutni dvorani je bil mnogo obiskan in prav dober. Posebno so zanimali govori. Profesor Tomič iz Hrvatskega je nazdravil gg. dr. Hleiwei.su, dr. Razlaga iu dr. V o Š-njaku. Zanimivi so bili zopet govori dr. Blei-weisa, dr. Razlaga, dr. Vošnjaka, Petra Grassel-lija in dr. Zamika. (Nam je žal, da jih g. dopisnik obširneje uij poročil nam. Ur.) Prav veselo je bilo videti zanimanje učiteljev za govore, posebno pri govoru dr. Razlaga, Vošnjaka, Gra-selija in dr. Zamika. Živio-klicev nij hotel biti konca.
Gospoda Oosto so pa učitelji popol-
nem prezirali, nobeden se nij zmenil zanj, nihče se nij brigal za njegovo porogljivo smehovanje, ni pri zboru uiti pri hesedi. Kleče-plaza je to tako jezilo, da je črez enega najtale n-tirauejših učiteljev po svoje zabavljal to se ve, tako, da ga učitelj nij slišal.
Pri zboru „Matice" pak je bil bruni in trus velik, nevolja nad Gosto je občna, ker je bil več ko pristransk, preziral je vso parlamentarno dostojnost. Pa o tem, in kako nij pustil precej skrnti-nirati, temuč volilne liste nezapečatene oduesti, iu tudi potem v Matični" sobi nij dal precej skrnti-nirati, to vam bo gotovo drug poročevalec pisal. Jaz samo konstatiram, da je samovoljstvo in stra-stje Costovo tako nevoljo vzbudilo, da je besede slišal, katere bi ga morale nagnati, da bi položil predsedstvo literarnega društva, katerega vreden uij, niti sposoben.
Iz Tl'IIOVI'ga na Notranjskem 24 sept. [Izv. dop.) Vaš slavni list malo katerikrat dobi kakov dopis iz našega kraja, če ravno bi se od tukaj prav velikrat veliko imelo pisati, posebuo od časa, ko so je pri nas železuica začela delati, ko je vse polno denarja iu ne misli ni na svojo pri-hodnjost ni na to, da obrne svoj dobiček na dobro stran, posebno kar vzbujenje Slovenstva, podporo čitalnice v Bistrici i t. d. zadeva. Imel bi človek res prav veliko iz zmeša naših dogodkov pisati; ali vsakokrat uij mogoče za'pero prijeti, pa tudi misel človeka tolaži, da bodo ljudje že enkrat dobro čutili, kaj se pravi sreče ne vpotrebljevati. No pustimo vse to tudi za zdaj, ter se < »brnimo na drugo stran, na katero bi naše županijsko poglavarstvo malo več skrbeti moralo, kakor to v resnici dela. — Vi ste izvedeli letos po leti, da so pod Snežnikom ovce kozave bile, ktero bolezen so iz Istre prinesle. Kako je to prišlo, da se ovce precej v Istri nijso ustavile, temveč bolne na kranjsko pašo prišle, tega nečem preiskovati, več kakor prav hudega karanja zaslužijo takovi gospodarji; — pa|
naj bo! V tem času se je prepovedalo pii nas ovce iz drugih krajev posebuo iz Primorja kupovati, da se ue bi tudi bolezen z ovcami kupila, kajti, če bolezen v te kraje pride, potle so toliki gospodarji, ki se od ovac žive razdejani in ua be-raško palico postavljeni. To vsak pameten človek sprevidi in ve, samo kdor gleda za lastnim dobičkom, ki mu nij mar ni živina ni ljudje, more narobe delati, tako se je to dni pripetilo, da je neki ovčji mesar kupil (kakor on izgovarjajo se pravi: ,,na cesti") nekoliko ovac izven dežele, katere so kozave, ter jih pnsc po občinskem posestvu, koder se tudi drugih gospodarjev pasejo. Kdor kolikaj ve, kako se ovce pasejo, ta bo vedel, da se velikokrat pomešajo ovce enega gospodarja z ovcami drugega, ter na ta način se bolezen pospešuje. V malem času, se je bati,  bodemo imeli  celo uašo
Brez dražega ne more dalje sina, Brez matere ne moreš Ti ostati; Kar koli naj ponuja Ti tujina, Mirti Ti, sreče Ti ne more dati: Neb6 Ti, glej! željo je izpolnilo, Sprejme Te skoraj doma drago krilo.
Odideš skoraj; sreča s Taboj hodi! Dozdaj Ti zorno je skrivala lice, Sovraštvo, ki ga slepa zloba vodi, Strupene v Tč prožilo je pušice. Pokojnega si mesta v svojem rodi, Med brati si zastonj iskal pravice: A kačja naj zalega Te sovraži — Prikazen lepa lahko Te tolaži.
Poglej! vsi, ki so za pravico vžgani, Ki jim sreč za lepo, blago bije, V ljubezni so goreči Tebi vdani, Ime jim Tvoje kakor zvezda sije: Spomin Ti vsak hvaležen v srci hrani, Tolažbo Tvoj pogled mu v prsi lije: Mladina vsa časti Te učenika, — Izgled si jej, ponos iu krasna dika!
Ko se neb6 je Tebi razjasnilo Nevihta je potihnola grozeča; Veselje z lica vsem je zasvetilo, Iz prsij zginola jim skrb moreča; Sladko uam vsem prišlo je tolažilo, Saj Tvoja sreča nam je naša sreča.
Vse blage duše Tebi, glej! so vdane, Pogled, prijatelj, ta. Te nič ne gane? —
Zdaj konec duhomornega je boja, Ki Čile brez plodti moči zatira ; V zavetje varno plava ladja T veja, Neb6 nad Tabo jasno se odpira; Pojema šum viharja, uepokoja, Ob mirnem bregu val se vbija, vinha. Tvoj duh oproščen tesnega vezila Krepk6 v višavo dvigne lahka krila.
Dom v Tebe se ozira v verni nadi, Ob Tebi svoje upanje opleta; Drev6, ki v zgodnji že tako pomladi Dišečega je polno stalo cveta. Jeseni s plemenitimi zakladi Sadu razveseliti nas občta, Zastonj ne upa v Tebe domovina, Saj ona Ti gospa je zdaj edina.
Ta misel uam bridkost sladi slovesa, Torej, prijatelj dragi! mirno hodi; Ostaneš naš — iz moškega očesa Izgini solza, srce mirno bodi; Naj milostno Te spremljajo nebesa, Po cvetnih potih blag Te genij vodi! Ko v dragi svoji beli boš Ljubljani O spomni nas se časi! — Zdrav ostani!
goro kozavo, namesto kakor dozdaj ovčjo! Pos-varjeu je bil naš župau precej od začetka, ko se je za bolezen slišalo po drugih krajih po nekih tukajšnih ovčarjih. Če je on prepovedal potle ovce kupovati iz drugih krajev, to uij zadosti bilo, ker moral je vedeti, da govoriti za splošno korist, ne pomaga pri nas v tem času nič, ko gleda vse ua to, da zasluži na lehko roko kak krajcar, katere priložnosti posebno mesarji, bodi ovčji bodi go-vedji ne opuste : a kdor bolno živino ima, proda jo rad, prej ko je mogoče. Omenjeni mesar F. B. je pa vrh tega bolne ovce klal in meso prodajal. Ali je takovo meso zdravo ali ne, to vedo najbolje tisti, kateri to razumejo; po mojih mislih je jako nezdravo. Ali se nebi dale ovce prej ko se zakoljejo preiskati, kakor govedja, posebno v tem nevarnem času ? Vse to ve naš župan; ali bo on naredil potrebne korake, da se temu zlu v okom pride? Ali je dal preiskati mesarjeve ovce, jeli so vse zdrave? IJo-li sc držal svoje zapovedi dosledno, da ne sme noben izven dežele ovac kupovati, in kdor se tej dohrej zapovedi ne podvrgava, bo li naredil potrebne korake, da se grešnik kazni ? Malo bolj so je moralo paziti, g. župan, da se bolne ovce ne priklatijo iz drugih krajev v naš kraj; — Če se bolezen raz-šiti, kdo bo tega kriv? Ovčarji ali Vi g. župan? Na to prašanje bi radi vsi ovčarji v našej okolici odgovor izvedeli, da vedo, pri čem so, a pričakujejo od Vas, g. župan, da jim djansko odgovorite. Oni so svojo dolžnost storili, ko so se potegnili za to, da oe bolezen ne zaseje v naše kraje; kakove dolžnosti pa poglavarstvo ima, to ve g. župan prav dobro, če hoče. — Ta prigodek bodi v poBvaritev vsem ovčarjem na Notranjskem, da jim se kaj enakega ne primeri, da ne pridejo v nesrečo, v katerej se zdaj tukajšni ov -carji nahajajo. Slavna poglavarstva pa naj dobro čujejo, da nevarnosti takovo v klici zaterci.
0«l DmvtS 21. septembra. [Izv. dop.] Črtajoč oznanilo vodje c. k. učiteljskega izobraževališča v Mariboru, spomnil sem se lanskega, ko je vodstvo tudi vstop v šolo vadnico oznanilo z opombo, ka učenec, hoteč v njo sprejet biti, slovenski znati mora. Čudim se, ka še g. dr. Elschnigg znanje slovenščine zopet terja, a sam pa svojega sinka, ki besede slovenski ne zna, v dotično šolo pošilja. Kod vodje opisal ga je v začetku preteklega šolskega leta samovoljno, kakor da bi se od njegovih otrok ne terjalo to, kar od drugih. Tudi med letom je vpisal dečka, v znanji slovenščine podobnega njegovemu, češ daje sin Slovenca. Rekel je, da sc bosta slovenski učila kakor da bi to bila naloga vadnice v Mariboru. Ta učenca sta bila v 2. razredu 1. oddelek, v celem razredu sama ne znajoča slovenski. Nadloga za učitelja, a pomilovanja vredna, ki se ne moreta razvijati z ostalimi učenci, katerim se slovenski prednaŠa. Učitelj ne more zarad dveh drugih dvadeset zanemarjati, dasi je ravnateljev sin poleg. ■
Prekleto leto je bil na šoli vadnici učni jezik sploh slovenski in učenci so izvrstno napredovali. Razen tega so se otroci nemščine učili v drugem razredu. Morebiti na svoj srd se je vodja prepričal, kako izvrstno so učenci učeči se v slovenščini napredovali.
Na pripravništvu so slovenski iu nekateri nemški pripravniki! Nemški pripravniki, ki v to šolo ue spadajo in katere samo nemškutar Elschnigg 8iloj rekrutira, dasi potlej ne morejo ua spodnjem slovenskem Stajerji biti, ti so se tožili, ka premalo nemški v šoli slišijo, in vodja je hitro učitelja opomnil, naj v šoli nemški govori, nemški ra-Čuniti i. t. d. pusti. Gospod vodja, zapomnite si, da pripravnica v Mariboru je za slovenske pripravnike! Potrjeni pripravniki bodo slovenske otroke podučevali, tedaj sc morajo vaditi v slo-veuskem jeziku podučevati. Sola vadnica pa mora tudi svojo nalogo kot šola učiniti, kar pa je le z učenjem v materinščini mogoče doseči. — Elsch-nig pedagog, kako se te strinja! — Svetujem vendar Slovencem, naj pošiljajo svoje otroke v šolo vadnico, kajti ako se premalo slovenskih učencev oglasi, se bo ali šola zaprla ali pa čisto v nemško
spremenila. Posebno Slovenci, živeči v Mariboru naj bi pridneje svoje otroke slovenski učili, da za-morejo potem šolo vaduieo obiskovati. Tudi to si Slovenci, tisti katerim to treba zagotoviti, zapomnite, da nij res, ka bi ne bila ta šola krščanska, kakor so celo nasprotniki ncmškutarji trobili, če ravno se drugače za vero ne brigajo. SI.
Iz I»«»fct<». 26. sept. (Izvir, dop) Jutri začela bo se v našem drž. zboru velevažna adresna debata. Nič več in nič manj kakor 5, reci in piši: pet adresnih osnov bo zboru predloženih! Vsaka stranka hoče svojo posebno adresno osnovo predložiti. Prva adresna osnova je osuova Dea-kove stranke. Sestavil jn je Csengerv. Draga adresna osnova je od levičnjaške sredine. Sestavil jo je Tisza. Tretja adresna osnova je od skrajnih levičnjakov. Sestavil jo je Iranvi. Četrta adresna osnova je od stranke reformarjev. Sestavil jo je demagog Jul. Schvvarz. Peta adresna osnova je od strauke federastične ali narodnostne. Sestavil jo je Svctozar Miletič. Sprejeta bo nedvojbeno adresna osnova Deakove stranke. V njej je izražena pripravnost, izbrati kraljevinsko deputacijo, ki bo z enako deputacijo hrvatskega sabora revidirala ogersko- hrvatsko nagodbo leta 18G8. Tudi Dalmacija spominja se v njej kot celoviti del ogerske krone. Vprašanje o nadaljnjem razvojačenji vojne krajine razpravlja se celo v soglasji z adreso hrvatskega sabora. Sicer se pa v merodajuih krogih res čuje, da se bo razvojačenje zlasti slavonske krajine prej ko mogoče v roke vzelo. Znamenita je adresna osnova reformarjev. V njej se državopravno vprašanje z nobeno besedo ne omenjava, ampak piedvzcti se imajoče reforme naštevajo se enostalno druga la drugej. Reformarji so pripravni Hrvatom najširšo avtonomijo dozvoliti. Oni od Hrvatov samo to zahtevajo, da naj se obvežejo v slučaji zunauje neprijateljske navale solidarno z Magjari obseg dežel ogerske krone z imenjem in krvjo braniti. «9 Neugoden vtis je naredil proračun za leto 1873. Finančni minister Kerkapolv nadeja se ve-eila prihodkov. Ta njegova nada bo pa pri le-tošnjej slabej žetvi in še slabšej trgatvi brž ko ne neizpolnena ostala. Denarni možje računijo. da bo konec leta 1873 se pokazal manjek 20 miljonov goldinarjev v drž. blagajni. Največ naših denarnih prihodkov požere lakomna birokracija. Od kar so naši državniki začeli deželo po zapadno-evropskej šabloni preustrojevati, so bili prisiljeni zmerom več in več novih uradov vpeljevati. Nekdaj samostalna municipija prestvorila so se v same državne kr. urade, in tako je uradniška armada naprej in naprej rastla in še vedno bolj in bolj narašča. Iz naše denarne stiske nas morejo samo bogati gozdi voj. krajine rešiti, vpraša se pa , kaj bodo na to braća Hrvati porekli. Umljivo je tedaj, zakaj naši časopisi tako kriče na velike denarne zahteve skupnega vojn, ministra Kuhna! Govorilo se je že celo, da naša delegacija ne bo prevolila v ogromne denarne zahteve voj. skup. ministra , ter da bo na to delala, da Kulm odstopi iu ua njegovo mesto Molli-narv pride. Ker so sc pa baje vsa tri minister-stva: cislajtausko, ogersko iu skupno v to složila, da bodo ua potrjeujc skupuega proračuna priti skala, nij verjetno, da bo do ministerske krize prišlo. V skupnem proračunu stoji tudi pol miljona goldinarjev v ime tajnega disposicionsfonda. An-drassy je to proračunsko stavko s tem opravda-val , da je treba zlasti manjše sosedne državice — brž ko ne je imel Crnogoro, Srbijo in Rumun-sko v mislih — nadzirati aliter izŠpijonirati. Vsled sestanka treh cesarjev v Herolinu so vse to čudne prikazni.
Do najuovejšega časa so razen Rusije vse druge veče"evropske države imele pri nas svoje zastoj) uike. Sedaj uam je tudi Rusija svojega poslala in sicer v osobi Blumera, ki je do sedaj v Dra-ždanih njen zastopnik bil. Magjari BO tega veseli, ker menijo da je Rusija s tem činom njih državno samostalnost pripozaala , zlasti pa še zato. ker  nij   kakega korenitega Rusa  ampak Nemca
sem poslala. Ce ho Blurner tako delal . l.akor pruski zastopnik, ki se je magjarske^a jezika naučil, ter vedno po deželi potuje , premotruje in študira . in tako gradivo za pruski geueralštab nabira, sme Rusija zadovoljna biti.
Politični razgled.
Najvažniši politični dogodek je govor ministra zunanjih zadev* grofa Andrassv-a v odboru za proračun cislajtanske delegacije. Rekel je da on nadaljuje Bcustovo politiko, da notranja politika vodi in rodi tudi zunanjo, da njegovo prizadevanje ide na obranjenje miru. Avstro Oger-ska je z vsemi državami v dobrih razmerah, tudi s Srbijo. V Berlinu se na shodu treh cesarjev nij nič političnega dogovorilo, temuč samo prijateljstvo do Nemčije pokazalo. Tam je bilo tudi vsled razgovorov (Audrašiju) jasno, da velika sosedna ruska država ,,uekovih panslavističnih tendenc" ne podpira. —Veseliti mora sicer avstrijske Slovane, da jih Magjar sam absolvira od greha ruske podpore, ki je dozdaj okolo strašila — vendar je občna sodba, da nij treba biti diplomat in nij treba hoditi v Berlin šc lc izvedet, kar je drugim politikom bilo že davno jasno.
Cislajtanska delegacija je kljubu nasprotnim govorom Andrassy-a in Kuhna v vojaški proračun lanske svote poslavila in vse višje tir-jatve Kuhnovc zavrgla. Proračun za ministerstvo vnanjih vadov je bil po predloga Andrassy-a sprejet.
Zarad   neplačanega inseratnega davka je stalo 25. t. m. sedem izdavateljev raznih časopisov pred okrajno sodnijo v Pragi. To ženi so bili zarad poneverjenja in goljufije. Sodnik je vse nek rive  spoznal  iz  sledečih razlogov; 1. Ne da se dokazati, da so tožencem vsi inserat plačani bili. 2. Ne da se dokazati, da so tožene inseratui davek za sebe obdržati hoteli. 3. Vsled ministerske   naredbe od   leta   1852 pri pada i z ti rja vanje inseratnega davka finančni p r o k u r a t u r i in ne  kazenski sod uij i   in   neplaćanje  inseratnega  d a v k .-. nij  niti  p o ne ve rje nje niti goljufija. — Ta razsodba je precedens za pravdo Skrejsov-skega in Gregra in je važna zato, ker izreka n a čelo, po katerem se je vsled ministerske naredbe ravnati v slučajih, ako se inseratni davek ne plača. One ministerske naredbe pa seveda Koller ne more poznati, drugače bi ne bil mogel nobenemu lastniku časopisov osobne  svobode kratiti in enega celo do brezuma spraviti Poprejšnji izdavatelj „Politike" Hodek je namreč v ječi oblazuel.
Srbski knez Milan je izrekel v pismu po ministra notranjih zadev zadovoljnost in zahvalo vsem Srbom za navdušenje in udanost, s katero so ga o nastopu vlade počestili.
Razne stvari.
* (Odbor slovenske Matice) imel je v sredo 25. septembra ob 5. uri popoldne v Matični hiši svojo XXVI. skupščino. Pred sejo naznanja g. dr. Vošnjak tajniku, da se je pri njemu oglasilo 200 novih udov Matice, kateri so ob enem poslali svoj letni donesek. Vsi so bili pri seji za ude Matice sprejeti. Potem bere tajnik poročilo o odborovem delovanji od poslednje odborove skupščine. Račun iu proračun, ki ju odbor predloži VIII. skupščini, se pretresa. O knjigah, ki naj jih Matica na svitlo da za 1873, odločevati, se prepusti novemu odboru. — Ker bo gotovo naše bralec mikalo poizvedeti, kateri rodoljubi in iz katerih krajev so se oglasili ravno zdaj k pristopu v tako obilnem številu, bodemo imena vseh razglasili, za denes lc toliko povemo, da jih je pristopilo izMa-r i bora 24, Ljubljane 22, Metlike 12 (8 tamošnjih meščanov je telegratično naznanjalo svoj pristop), Žavec 11, Celje 10, Loka 10, iz Gorice 0, Slovenska Bistrica 7, Mozirje 7, Kamnik 7, Krško 7, Novomesto G, Ptuj G, Vransko 4, Brežice 4, Prevale 3 itd.
* (S k r u t i n i r a u j e z a M a t i č i u e volitve) se je začelo ob 4ih popoldne. Poročajo M uam čudne stvari, o katerih v prihodnjem listu kratko besedico spregovorimo. Le to že dcues rečemo, da mož, kateri še ne pozua starih Matičinih udov in jugoslovanskih pisateljev, kateri na pr. se spod-tika nad podpisom g. prof. Jerneja Franceljna v Varaždinu, ustauovnika „Pučkega Prijatelja", češ, da on tega človeka ne pozna iu ue ve, da bi bil ud Matice, da tak mož je toliko sposoben biti tajnik Matice, kakor zajec za boben ali ščurk v kaši.
* („S 1 av ij a.") Na drugem mestu prinašamo poročilo računskih pregledovaleev omenjenega zavoda, iz katerega sc bo vsak sam 1 oliko prepričal da jc banka „Slavija" preteklo leto velikansko napredovala, akoravno jo veliko škod izplačati morala. Ker je ravnateljstvo banke „Slavijo" v rokah zvedenih, previduih ter skoz in skoz poštenih čeških veljakov, kakor tudi vsled bankine izključ-Ijivo slovanske uprave, priporočamo jo slovenskemu občinstvu.
Tr/in" ceno.
V Trstu. Pšenica 7 «>!d. 20 kr., turšica 4 <*ld., rž 5 gld. 25 kr., ječmen 4 gld. 25 kr., oves
2 gld. 35 kr., fižol 6 gld. 50 kr., loj 27 gld. 50 kr., maslo 51 gld. oO kr., slive 9 gld., vinski kamen 20 gld., cunje 11 gld. 75 kr., knoper 10 gl.
V Ljubljani.   Pšenica G gld.  10 kr., rž
3 gld. 80 kr., ječmen 8 gld., oves 1 gld. 90 kr., vagan krompirja 2 gld., leča 5 gld. 70 kr., maslo ">2 kr., salo 36 kr., seno 1 gld. 25 kr., slama 96 kr., drva (22") 4 gld. 70 kr. — G gld. 60 kr.
V Novem mestu. Pšenica 6 gld., rž 4 gld. 50 kr., ječmen 4 gld., oves 1 gld. 70 kr., <oržica 5 gld. 40 kr., proso 4 gld. 20 kr., turšica i gld. 60 kr., vagan krompirja 1 gld. 40 kr., leča > gld. 40 kr., maslo 50 kr., seno 1 gld. 80 kr., dama 80 kr.
V Mariboru. Pšenica 6 gld. 40 kr., rž ? gld. 90 kr., ječmen 3 gld. 40 kr., oves 1 gld. S5 kr., turšica 4 gld. 50 kr., ajda 4 gld. 90 kr.
St. 2232. (189—1)
Razglas
li i-tuiil u ice   l|ul>l jmiMlio.
Društvo kranjske hranilnice v Ljubljani je v občnem zboru 13. avgusta 1872 sklenilo:
Vzajemna hipotekama zavarovalna banka
na Dunaj i, Wallflsehgasse Nr. 10.
Kapital v akcijah štiri milijoni goldinarjev av. velj.
emitira od 16, julija 1872 naprej: b 1 a g a j n i Č n e liste v oddelkih od gld. 5000, 1000, 500, 100, 50 b «7« percentnimi obrestmi pri 90dncvnew napovedanji, n « . n   00 „
n *7l n „     30 „
n * . n *   14     „ ' „
, 47» - „     8 „
Obresti se na ž >ljo P. T. vlužnikom naprej plačujejo.
(188—18) Upravni odbor.
1) Hranilnica, ktera je do sedaj 4% plačevala, plačuje od l.\januarja 1873 naprej 4'/, °/„ obresti (4 gld. 50 kr. od 100). Neizplačane obresti veljajo, kakor do sedaj, za novo vložbo in prinašajo od I. julija in od 1. januarja vsacega leta zopet obresti.
2) Hranilnica računi od 1. januarja 1873 dalje obresti, ne, kakor do sedaj, po celih mesecih , ampak po pol mesecih: tisti ki vloži prvega pol meseca kapital, dobi obresti od 15. tekočega; tisti pa, ki vloži v drugi polovici meseca, od 1. dne prihodnjega meseca.
Pri izplačevanji vsega ali le dela kapitala v prvi polovici meseca se računijo obresti do konca minulega meseca, pri izplačilih v drugi polovici pa do 15. tekočega meseca.
3) Ako ima udeleženec bukvice, ki so popolnoma popisane in zahteva kako izplačo ali vložbo, dobi nove bukvice, v katere se ostali kapital z obresti vred vpiše, brez da bi udeleženec na obrestih kaj zgubil.
4) Hrauilničnc bukvice se od 1. julija 1872 brezplačno izdajujejo.
Ravnateljstvo kranjske hranilnice.
V Ljubljani, 15. septembra 1872.
M"
(■o vin dć Molili \ Jflciiiclicsrtu.
Dežni plašči.
Potovalcom, gospodarjem ali železniškim uradnikom in spjoh vsem tistim, ki bo delu izpostavljeni, priporoča se prav angležki deznl plaše, is novozboljšanoga, nerazdrlj ivcga, nepromočljivega bkiga. Ti plašči presegajo v eleganci in trpočnosti vse druge do zdaj izdclovane. Opomniti se mora, da so ti brez vsega šiva, torej nijso popravljanju podvrženi, in ho tako narejeni, da se dajo tudi pri lepem vremenu na drugi strani kot elegantna vrkua tmknja rabiti.
1 kos v navadni velikos'i 49 palcev dolg velja 10 gld. Vlttkll daljša 8 palca veljata 1 gld. več.
Kapuce veljajo kos 1 gld.
dobru
kLiic
cona.
konstruiranim ncprepii no
1.:"0, 2. 2.60, 8,60.
h.
Najnovejši petrolejske varnostno Bvetilniee z najboljši metuljevim  branilnim Umnikom  (1 plamen  daje 6 svečnik luči] najlepša svečava in vendar 60 pereeutov  pribranbe  proti  vsakemu drugemu svetilu. Da se ne bi bilo bati konkurencije, so ceno noslišano nizko postavil -ne. Za najboljšo kvtil teto se garantira.
1 kuhinjska svetilnica h steklom in stenjem fduht) vred kr. 45, 80. 1 kuhinjska, stenska ali viseča svetilnica, kompletna kr. 86, gld. 1,20, l.KO. J Sodna sobanska svetilnica, celo kompletna gld. 1, 1.20, 1.60, 1.80. 1 najlepšo oprave „ „ gld. 2, 2.60. 3.
1 salonska svetilnica, bogato dekorirana, sunerfina gld. 4, T>, 6, 8, 10. 1 svetilnica za Studiranje ali delo z zastorom gld. 1, 1,60, 2. I stenska svetilnica za hleve, prednje sobe itd, kr. '.>(), gld. 120, 1 viseča „ „ „ 00, ,
1      „ „        „    fabrike, delaviee, poslovnice gld.
1      „ „        „   obednice b škripcem, prefina gld.
1      „ „        R najfinejša torta, bron pozlačen gl. 15,20,26,
Cene svetilnic se razumevajo kompletno s stenjem In steklom vred. 1 svetilničin zastor, majhen, »redijo fin kr, 6, fin kr. 10, najfinejši kr. lf>. J        „ „     srednjo velik, srednje fin kr. 2"), (in kr. .'»o, najfinejši kr. 4.r>.
I vatel Bvetilničnega stenja kr. 4, 0, h. 1 Škarje za svetilnico, jeklo kr. 'Jo. 1 zastnrodržec. (branič, da zastor ne zgori) kr. 5, 1 eilindrobranee (brani, ila »teklo no poči) kr. 10. 1 mehaničen cilindročistee kr. 130. 1 podstava za svetilni, o, naj epia kr. 20 30. 1 Bvetilnica č-pica, v najlepših ob ikah kr. lf>, 2.r>, 36.
i ikrlnab ta viseče Bvotllnice gl, i.4o, J.80, 2.20.
1 steklen cilinder kr. 4. o, <>. 1 steklena krogla kr. 20, 25, 30.
1 plohasta posoda za 1 funt petroleja kr. 30, za 2 funta 60 kr.
Kupci cn gfos dobijo rabat. (185 — 2)
I^i#ieclii1*11111
BVmiiiJ. Ps-iitiTslni^p CM, parterre *!• 1. nadstropje.
{*   I c p a
V tisočerih slučajih sijajno izkusano!
V |ilia«'nili holrrnlli nrprei«rKljlto!
Gospoda dvornega zalagarja (116—
JAN. HOFF-a centralna zaloga,
Dunaj, U Karntnerring 11.
l.u dm iirau, 29. marca 1872. Prosim Vas najuludnejs • še za 30 stekleni« Hlndolzlernean zdravilnega piva in za 3 kartone prsnih Mlado« ih bonhoaov, kakor navadno po pošti s povzetjem. Prosim Vas, izvršite to malo naročilo prav hitro, ker sem na Vaše l adove preparati;, ki izvrstno delujejo na moja OMlabela plnea, |q navajen.
Frane Medlaeek. • ' M^Jutbljatii pri ffosp, Martinu Golobu. —  V f/ntvi pri g Ant. Deperis-u.
Izvrsten učinek IlOFF-ovih sladovih preparatov.
broz zdravila
5 2
'C N
Na prsih in plučah
boluni ra  i"i njirnvncin  potu tnali v oljupnili
in o<l zdnn nlkoT /.n neosdr*vljlve mtgliUe&lh fcluCnjili radikalno o/.li n 1 ij.ijo
breU zdravih.
Po nutiiiu'iinu |i>i;ii ,11  bolezni povo platneno
Dir. .1.11. Fickcrt, Berlin.
Wall-Strasse No. 23.
Honorar B irld. a. v., ki ur nuj platnu priloli.
J(lti2—8)     brez zdravila
laz Vilhelmina Rix -t^Kl
1
%. Klin zadnjih fl<» let Masna
s tem javno izrekam, da sem kot vdova rajn. dr. in edina pripi avljalka pravo in nepopaeene
originalno pasto Pompadour,
ker .sani) jn* skrivnost pripravljanja j)ozuam. Zato s tem oznanjam, da so omenjena pasta Pompadour od zdaj naprej samo v mojem stanovanji, Dunaj, grosse Mobren-gasse Nr. 14, 1. Sliege, Thlir Ga, prava dobi, in Hiurhii pred kupovanjem pri lMHliom drugom, ker sedaj niti zaloge, niti podružnico ne vzdržujem in ker sem vse poprejšido zaloge zarad storjenega popacevanja opustila. Moja prava pasta Ppnipadour, iudi eode/.na pasta imenovana ne bode nikdar zgrešila svojega učinka; vspeh te neprescgljive paste za lice gre nad vse pričakovanje in je edini >tit r;»,ii< ivn ti i pomoček za naglo in nri/greš! jivo odpravljenje vaoh izpustkov v obrazu, sajovcov, peg, lin] in mozolcev. Garanoija ju toliko gotova, da se denar iinzn,! «3 a je. ako pasta no pomaga. Lonček te izvrstne paste s podukom vred velja i (Sld. SO lir. — Ctu/MUilUa se prati pov/etlm. Naročilna pisma naj bo posijajd Vilholmlni ltix, aoktorlevi vdovi, Dunaj, (5r. Mohrengasse Nr. 14, i/.
prijaznosti \ is-a vis mojim čestitim pvejcmnikoni, dajem, ako se mi majhni opravki v raznih   stvareh   naročaj jo,  te  opravke poskrbeti   in nt;  računim zanjo nobene pro«
ptomu ttv ne razglašajo.
vizije:
Z*&:.~ Kalivalna tz.csisKix>n?nMac*\ 111 iwp— w 111 minulimi
(2 77—3)
Gradec 1
lokarnica „pri jelenu6' v Gradcu.
Cal'ćlfleC
JalllOX KICllICl*, lekarnica, 8t, Leonhardeistras.se, Gradec, Hl»UBll>i&Ei9alB*i.i«kTi lekarniea v Mariboru, ^l*»liac* Itilll-
Mrli«%l% lekarniea v Cclji, litui*tl jf^llltl, lekarnica v Ptuj i, J*«*!«'** IB1 l*lll>tlCll01', lekarnica „pri obelisku" v Celovcu.
6k&i*11-ov kri t-
i paket 50 kr.
flC^jgsg^^^^^ c^z Stomatikon,
Ustna vodit od dr. llruunti, zdravnika za zt)be.
bom mil in koristen,
javnim govornikom
iiripavostl.
Ta sok se j j dozdaj, tadi pO zdrav-nilkbin prepričanji, na iznenađeno ugoden način izkazal, posebno Ka kas j, gripo, nahod, hnpavost, bolezni v vratu m v prsih. Mnogi prejemniki zagotov-Ijajo, <la jim j ■ ta suk postal nepogrešljiv in da se imajb Bamo temu zdravilu zahvaliti zazlajSanJe in mirne noči, Vsled svojega prijetnega okusa nij samo otro* temuč starim, hromim, na plučah bo anim ljudem potreben, a pevoem ugoden pomodek proti kosmat omu glasu ali coio
Cs^ow4r//con
D^ii^'4fc3IlOl'<kl'J4KVtl fMŠOIICt.111 HH^kKil       BSI Živec
iz aromatičnih planinskih zeli,
protj revmatičnim bolestim v licu in udih, proti glavobolu, omool, šumonju po ulesih, trganju ]»o križu, slabosti ulov, posibno pri silnem delanju in Ilojonju, proti občni slabosti živ.cv i" trupla, bul,•nju na sčiani, hemoroidaluiui bolesum in posebno proti slabosti Hpdlnlll dolov in po njei začasno lizroČGUi ni'iii'iči.
I steklenica I gbl.
B&s". r$cliockpsTei*Je>'ii sa54»ni«i>sBjs'»i>^s* cKeitclJn«
Ta osenelja je radikalno zdravilu za vse bolezni v lolodcu in probavljanju,
Ako s,- p >   J."> <io 20 kapljic    v prVih  slučajih ž -cico za raj enkrat  iu do (los /.'-
nega vspebu vcčkrul vzame, pomaga precej .a žolodčov kro, koliko, napihovanje, telesno boleoine hi slabo probavljanje.. Ako so vsak dan rabi, odpravi vsa bolezni spodnjega trupla, razvedri duha in okrepča živce. I.išaj in druga trdovratne kožne
bolezni se naglo in brez nevarnosti ozdra\ij", ako se vak dan po 4—dkrnt koža h to osouoljo podrgao, — \'ee \ poduku o rabljonji.
t steklenica 00 kr.
"t^T.. " ''r'     . To novo zdravilo je priporočano za
1f /]'% ti,:it''< ' •  "r-!    zdravjenj •  Mišice,  naduhe,  plučnes  tub r-
{'7 fi:M iflM fc*lj i \f * •. .ku.o/. ', sinb'i j 'jeter in odpravi na izm-nad-
lR   l '^^^K^m^MKKMl^^ti^\^  Vl'v i1»' č m i  na.i/.iiam -nitejs •  prikazni takih i -'•    - • ■ '      ■ ■ ' ■ bolezni
Pod njegovim vpljivom so potolnli ka-ponočnu potenje izgine in bolnik dobi is i:i času zdravje in zdravo po-
V3
Ako se ena žlica te ustne  vodo  v kupico vlije, dobro je j a snaženje zob,  kakor tudi za i/plakne-nje ust, odpravi slab  duh iz njih, posebno pri votlih in gnjilih zobeh in oživi iu okrepča zobno meso. 1 steklenica SS kr.
Dr« Wibc"1ii';s-h,-v» mi&ža Iz zeli*«*.
Koncem podpisani jo i jo samo z dvema bers
{• "fijS-^žK^f^' ' '' ■"  -: '. Siabot
z ipo; foeferičnol slogi apna po Grimault-u t Pariz i.
•otnim otrokom kr pča kosti.
Steklenica 1 cltL
Jmiia vali^ala.
lolgo časa im 1 tako hud protln v obeb nogah, jamo se gibati mogel, Po mnogovrstnem zdravil) enj i, med tem tudi zdravilne kopeli, svetoval .so mi med. dr. \Vliehta-jovo uiažo iz zelišč iz lekarnioe ..pri jelenu" gospoda Jožefa Purgleirnerja v Gradcu. Samo Štiri tedne sem to malo rabil In bil sem prosi svojih bolečin in s in m ii toliko okreva!, da mi nij bilo treba bergolj t r b01u mogel /• hoditi samo s pomočjo palice po svojih opravkih.
Čutim t-e zato dolž'n, vsem, ki imajo tako bolezen, nojgorkejo priporočati, naj rabjo to skrajno dobrodojno malo,
Gradec, 92. si ptombra 1888. Jožef Loder, gostilničar.
Matija F'jlz. kol priča.        L. G. Hochccker, kot priča.
CPpiir.ovaiija vrrdiio.
Nad itirdesol let snu Blulil pri vojakih v vseh razni-rab, IzVrSeval najra?,:ič-n .is opravke po pisarnieali. kakor tudi v vojski, kakor tudi pri katastru In vo-j   k ni mupiranji itd., In vsled tega .sem dobil /raven mnogotero rane tn udare«1,
mod temi dve krogli,   kar   mije  pripravilo   razne   slabosti kot:   gluhoto, hromost,
zakrite hemoroide In proBolJttjoči se rovmadzom, zdaj sem pa ž - dolgo vslod rab-Ij uja med. dr. VVuohtaJov   mal ■ Iz zeliiJS brez maščobe In smole popolnem ozdravili
v. no sem napoten tO n0C0nl{iV0 zdravilo ztuad njegove posebne in gotove zdravilno moči vsem vojaškim tovar,sem najbo'j i priporočiti. ii radee, 6. aprila 1860.
Jožef pl. Anaoker, e. k. major.
1 steklenica 1 eld.
18—12)
A 4
v-p
Sporočilo
računskih pregledovalcev o bilanci vzajemno-zavarovalne banke
SLAVIJ JE"
leto i©yx.
Pregledovavši bilance na podlagi že prej potrjenih računov zgub in dobička in primerjavši jih z blagajnico, druzimi knjigami in prilogami, našli smo, da je stanje vseh oddelkov jako ugodno; posebno pa smo se prepričali, da se nijso nikakoršna umetna sredstva rabila, da bi se izkazovali na škodo varnosti za prihodnja leta veliki zneski dobička. Gotovo bode to naše trjenje popolnoma jasno postalo, ako samo na nekatere številke pozornost obrnemo.
V odd. I in II (zavarovanje istin in dohodkov za doživetje in smrt) treba je pokazati najprej na zavarovalno — kot glavno zalogo vseh prihodnjih izplačil zavarovancem, ktera znaša že 164.074 gld. 53 kr., in se je po tem takem v primeri z vlanjsko, ktera je 81.889 gld. 43 kr. znašala, še enkrat tako pomnožila. Za tem pride zakladna zaloga kot gotovinski dopolnek zavarovalne zaloge, ktera iz-izkazuje 31.815 gld. 45 kr. proti vlanjskini 19.870 gld. 85 kr. inje potem takem vzrastla za 11.944 gld. 60 kr. — Ako premislimo, da je bilo lanskega leta se razun tega vloženih 10.000 gld. za posebno zalogo škod in da niti ta nij se z dogodivšimi se škodami — kterih je vseh vkup bilo za 6969 gld. 69 kr. — popolnoma porabljena, tako da se pravih zalog še dotikati nij treba bilo, in ako premislimo, da se je zopet letos tudi zavoljo veče gotovosti zalog vložilo 20.000 gld. za posebno zalogo škod, zamoremo v resnici stanje vseh zalog imenovati sijajno; kajti vse te zaloge za odd. živ. obnašajo vsled povedanega 215.889 gld. 63 kr. Moramo pa nadalje zopet letos pozornost obrniti na odpise, kteri so bili enako preteČenhn letom z vso vestnostjo provedeni; kajti tudi tam, kjer bi se zamogel veči del za amortiziranje prihodnjim letom prepustiti (na pr. pri organizačnih in ustanovnih stroških) odpisano je 25 do 50 °/o in tako je gotovo v velikej meri olajšano vplačevanje v prihodnjih letih.
Pri vsej tej skrbi za gotov obstanek 1 muke v prihodnjosti, izkazuje se vendar tudi letos zopet dobiček družbenikom 42.369 gld. 24 kr. in ako k temu temu prištejemo dobiček prvega leta 35.135 gld. 88 kr., in druzega leta 38.966 gld. 89 kr., ktere svote so neobmejeno imetje družbenikov, imamo vsega vkup že znatno sumo 116.472 gld. 91 kr. kot dobiček družbenikov odd. I in II.
Pri odd. III. (društva vzajemnega podedovanja) treba je opomniti, da se morajo vloge poleg pravil najinenje na 4 % obresti vložiti; po tem takem obnašajo vse do sedaj vložene in s 4 % pomnožene vloge 271.468 gld. 90 kr.
Toda z marljivim varovanjem družbenskih koristi, dobilo se je razun tega še daljših obresti 5619 gld. 63 kr. s prodajo vrednostnih papirjev o ugodnem času pa dobiček 24.505 gld. 75 kr., tako, da je vzrastlo premoženje družbenikov tega oddelka že na 301.594 gld. 28 kr., tedaj se je deloma z obresti, deloma pa z bankino kupčijo za 35.888 gld. 77 kr. ali za I8V9 °/o pomnožilo.
V odd. IV (zavarovanje proti požaru) opazujemo, da so se tudi odpisi stroškov za prihodnja leta storjenih vestno računili, da reserva zavarovalnine, zavarovalna in zagotovilna zaloga obsegajo veliko svoto 525.506 gld. 68 kr. in da imajo družbeniki vendar tudi tu še za leto 1871 dobiček 4178 gld. 82 kr., dasiravno je za škode 143.526 gld. 71 kr. deloma izplačano, deloma reservirano bilo. Oddelek tovaren (razred 4. a) bil je v tem letu najmanj srečen; trpel je tako škodo, da je imel zgubo, vendar ne veliko (4800 gld. 15.); treba je pa pomisliti, da je bil ta oddelek še le ustanovljen in tedaj nij dosegel še potrebne razširjenosti,   kar se bo pa gotovo drugo leto že predrugačilo.
Odd. V. (zavarevanje zoper toSo) kteri je še le 1871 svoje delovanje začel, napolnil nas je s posebno zadovoljnostjo, kajti najjasneje priča, kakošno zaupanje ima že naše občinstvo k svojemu zavodu. Kako se je razširilo zavarovanje škod po toči napravljenih pri našej banki, razvidi se iz prejemkov zavarovalnine, ktera je za edino leto že 105.381 gld. 88 kr. obnašala. Bilo nam je pač takoj v tem prvem letu nebo neprijazno, kajti češko domovino ho zadele take rane, kakoršne že dolga leta prej ne, in banka je izplačala za škode 76.619 gld. 62 kr. — Da imajo pa vendar še družbeniki kljubu temu 2293 gld. 82 kr. dobička, moramo reči, da zamore biti zavod popolnoma zadovoljen tudi z resultatom tega leta.
Ako končno še pogledamo, kako je imetje družbenikov z drugimi zalogami vred vloženo, vidimo, da imamo v gotovini 243.520 gld. 95 kr., v vrednostnih papirjih in eskomptiranih menjieah 140.100 gld. 32 kr., v posojilih L in 2. posojevalnega oddelka 57.684 gld. (51 kr., v plačanej kupni vrednosti bankine hiše 53.212 gld. 40 kr., v menjieah zavarovalnine 398.919 gld. 77 kr., v tirjat-vali pri družbenikih, pozavarovalnicah in zastopnikih 345.862 gld. 22 kr. tako da se po tem takem izkazuje   ne   glede k inventarju   in   ustanovnim   zalogam skoiMU edem in €*€fclrtf iiiil8JiE>Bia &'flfl.
premoženj u •
Po natanjčnem pretresu  vsega tega  in  po  prepričanji  se,  da so vse  te svote po vestnem pregledu knjig in dotičnih prilog resnične in prave, izrekamo, da ima banka najlepši izgled v prihodnjost. V Pragi, dne  i O. kimovca 1872.
Pregledovalci računov banko „Slavlje": (i88—1) jFf. Ctitoor. .1. Otto. M. Pokorny.
/V i*
o
W13
1*
^9
T?
ji*
W
m*
»v
^^^^
J'Adatelj la odgovorni ureduik Martin J c 1 o v » c k.
Tiskar: F. S k a z a iu drugi.