Leta III Hroma 38. _l milini, > Mrtefc 18. frtrcnrin »26. Ceno Din 150 Istafa VNfc ta p*j»M»t, Isvustl Mttlj* U »rualkt. - Ustati: do 30 petit * 2 D. do 100 vrst D 50 p, vcćjl inserati petit v»U 4 D, notlce, poslano, izjive, icklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-•OT. -» imeratai davek poaebej. — „Stovemskl Mara*«' veija letno v Juposlavij. 240 D, za inozemstvo 420 D C»rarn;*tvo: bailova ollea iUf. S, prltllftl«. — T«i«ton stav. 304. Urataftitv* £naflo*a sliea **. 5, i. ■•datropf*. — Taletoa atav- 34. RT PoSUiina platana v gotovini. Neiskren sporazum V trasterijozno tajinstvenost zavita TOKođba med radikali in radičevci je bila včeraj objavljena. Napeto jo je pri-čakavala politična javnost a vsi. ki so računali na kako senzacijo, so razočarani. Objava dobesednega teksta tega ominomeKa sporazuma ne razkriva ni-Česar novela, ne prinaša prav nič olaj-Save ali razčiščenja v danasnjo nelcpo in neprijetno ^f>Iitično situacijo. Na objavo sta se sporazumeli baje obe stranki, v resnici pa je prišlo do nje gotovo na zahtevo radikalov. ker samo ti lahko rmajo koristi od te*a. Radičev-cem more objava le škodovati, jih blamirati pred svetom, diskreditirati pred volilci. Zato ie verjetno, da je k. Pašić zahteval objavo sporazuma kot revari-žo na izzivanje g. Radića po Bosni in Dalmaciji. Nohen Radićev demanti, ni-kaka vladna izjava ne bi mogla boli de-saurirati bosanskih in dalmatinskih de-mas:ojrij voditelja HSS. kakor je to storil objavljeni sporazum. Ako čitaš besedilo pogodbe med ra-dikati in radičevci, te zaboli srce pri misli, kolike koristi bri lahko bilo za Ju-soslavijo. ako bi bila ta pogodba iskrena. Koliko lepesra je v njej, koliko ta-kega. kar lahko podpiše z obema roka-ma vsak Jugoslaven. Radičevci ne pri-znavajo samo državnega. ampak tuđi narodno edinstvo. Srbi. Hrvati in Slovenci so en narod: živeli so prej loče-no. »sedaj pa — po sporazumu — se ne nahajajo samo dejanski pod eno streho, aropak tuđi po prepričan ju in čutenju in se hočej© sedaj radi skupnega bla-jrra skupno braniti pred sovražniki.« NRS in HSS sta, pravi dalje pogodba, »ugotoNili, da se ves narod čuti eno.« Vse to in še marsikaj leoega stoji v sporazumu. Konec naj bo razjedajo-čih plemenskih borb, neplodnih bojev za predčasno revizijo ustave. Izvede jo naj se ustavna določila. izvedejo vsi potrebni zakoni. Kake koristi bi bilo za Jugoslavijo, ako bi te lepe besede postale meso. A ves sporazum je bil neiskren že od vseea početka. Prevelika je kapitulacija Radića in njegovih, da bi mogla biti odkritosrčna. in pokazalo se je le prekmalu, da res ni bila. Radić je svečano priznal narodno edinstvo, v praksi ga je rušiL kjer je le mogel, m je baš te dni dosegel nov uspeh, ko se mu je posrećilo izintrigirati v Beogradu ustanovitev separatističnega srb-skega Sokola. Hotel je za vsako ceno izpod obznane in na vlado in je s pravim cinizmom pr'.stal na vse. Da radićevci ne mislijo in ne more k> misliti iskreno, so se seveda v polni meri zavedali tuđi radikali. Ne-prijetna jim je bila oštra kontrola sa-mostojnih demokratov v vladi in hoteli so jih zameti iati s radičevci. od katerlh se jim ni bilo treba bar take ; kontrole. Zavedali so se. da sklepajo nelepo kupčijo. Ta obojestranska neiskrenost je velik jcreh. ki so ga zakrivili radičevci in radikali. Mašcuje se zdai nad njimi samirnd, maščuje pa žal tuđi nad državo. Crnogorska akcija proti Plamensu __ Beograd. 17. iebrjarja. fe\ rševalni odbor protestnoga shoda, ki se je vršil preteklo nedeljo v Beogradu in ki ie bi! na-perjen proti reaktivaciji vodje čriK?£orske-ga separatizma Jovana Plamencu, je vče-raj izročil crnogorskim poslancem, dverra radikaloma, dvema davidovičevcema in tretn federalistom posebno spomenico, v kateri zahteva. da crnogorski poslana skupno nastopijo pri vladi hi na drugih me-rodajnih mestih in prepreci jo reaktivacijo Jovana Plamenca. Spomenica je bila med drugimi Lzroćena zudl Ljubi Davidoviću in iinančnerru ministru dr. Sto-jad:no\ićtL Na včerajšnji se:i radikalnega kluba je črnosorski poslanec M. Tomić gcr\roril tudl u Plamencu. Njegov govor je povsod izzva' splošno senzacijo. Poslanec Tomić ie irgo-tovil, da je sedanji proces na Cetinju proti odmetnikom, ki so bfH obloženi umora inž. Milovana Mitjuskovića, prinese! na dan senzaciionalna odkritja. Obtoženđ so pri razpravi priznali, da so umor iz\TŠili po naćrtih Jovana Plamcnca. Cctinjsko sodlšče je raprosfkj beogradsko polici.k> m notra-njega ministra «a tretacijo Jovana Plamenca io izročkev cetmjskcfrra sodi ščo. Darujte za sokolski Tabor! Po ob|aoi sporazuma RR Raspoloženje t radikalnem klubu, — Stepan Radić pravi, da ▼lađa med njim in Pašićem popolno zaupanje in da ni nikake krize. — Beo^radi, 17. februarja. Današ-nfi listi obia\1jaio v.seb:nr> sporazuma, sklenjenega med radikali in radičevcL Politična ja\Tiost ta dokument različno komentira. Predvsem nekateri konstatira jo. da so navadno sporazume obiav-Ijale one stranke, ki so bile z njihovo izvedbo prevarane. Radikali pa trd^. da hočeio ravno z objavo tes:a sno-ražurna na'širši ia\'nosti pokazati po-polno kapitulacijo voefitelia hrvatskih seljakov Stepana Radića !n da le ztna-zala na ćeli crti Koncepcija državnega in narodneca eefinstva. Radć se več ne rnore braniti na starem separatističnem terenu. Čeprav je ro zadnji Čas zop^t poskusal in je še včeraj v Narodm ^kupščini nozi val Hnate na okup^. V radikalnem klubu obstrrja struja, ki z Ljubo Jovanovicem na Čelu hoče. da se o sporazumu razvije v klubu velika politična debata. Te ie odklonil klubskf predsednik Ljuba Zivković. Nekateri radikali nasrlasajo. da je sporazum ne-popoln rn da bo treba k sporazum« važnih m preciznih đodatkov. — Zagreb, 17. fcbruaria. Današnji »Dom*, glavno glasilo Stepana Radića, objavi ja situacijski članek. v katerem Dravi: *Ni nikake krize in je tuđi ne bo. Krize ni. ker med obema voditeljema združenih vladnih strank obstoja po-polno zauDanje in sojjlastio umevanie absolutne potrebe, da se narodni sporazum ohrani in dalje zaradi s plodnim zakon oda .inim delom, kakor to zahte-vajo interesi naroda. Med člani vlade obsto;'a vzajemno popolno zaupanje z neznatnim! izjemami. Te izjeme so nastale v=led razdiralne^a delovanja brezsrčnih spletkarjev. ki je prišlo izven krojja združenih vladnih strank. V ko-likor je bilo treba dati pojasnila, je to storil predsednik HSS ter je pojasnit ministrskemu predsedniku vse, da se tako odstrani najiran'ša sled nezaupa-nja. Vlada je po teh napad:h v svojem sestavu močneiša in složnejša negjo poprej. HSS ostane §e dalje v vladi.« Radić zopet izzfoa Govor dr. Trumbića o federalizmu in reviziji ust?vc- — Stepan Radić odgovarja Tmmbiću in iz živa velikanski vihar, — - Opozicija tolče po pultih. Beograd, 17. februarja. Narodna skdpšcina je danes nadaljevala proračunsko rarpravo, ki je irajaia od 9. dopoldue do opolefrie. Razprava ie bila zek) burna in je prfšk) večkrar do temeljitega obračunavanja ired miTiistrom Stepanom Radićem in opozicijo, zlasti hrvatskim i federalisti. Prvi je govorH posl. dr. Trumbić (HZ) o fedc-raltstični uredit\i naše države ter j-e zago-varjal nacrt ustanovitve petih obiasti. Nie-gov govor je opozicija mimo poslušala, pač pa ;e irilnister Stepan Radić več&rat živahno ugovarjal, kar je izzvalo v zbornici vi-harne proteste. Dr. Trumbić ie tuđi oštro kritiziral Raćičev sporazum z radikaiL Mlnister Stepan Radić le nato povzd besedo ter braml centralizem, ki ga ie pri-.-nerjal loncu, v katerem se nekaj kuha in se bo tuđi nekaj skuhalo. Oovorfi >e daJje o vsemogocih stvareh. Delai ie konn>Iimente Srbom, ki &o bili vedno jimaski in so s puško v roki stvarili današnjo edinstveno državo, Hrvatje na drugi strani so mirni or-ganizatarji. Tu ;t nastaJ krik in vfle. Posl. dr. Bazala (HZ) je vskliknil Radiću: »Poii-tični rragarac!« Stepan Radić je skuša! biti duhovit ter ie pristavili »Magarac pomeni — prefriganca!« Zavračajoč Trumbićevo zahtevo po reviziji ustave, je Stepan Radić nasrlašal, čd revizija ni potrebna, to ie vpra-šanje časa, ustave pa se ne sme rušiti Stepan Radić je nato pledira! za. skupno sodelovanje Srbov. Hrvatov in Boljsrarov. Pri tem ni niti z besedico omenil Slovencev Z združitvijo ome- njenih treh narodov bo mofcoce ustanoviti močno nacijonalno državo. Ta država ne bo slonela na republikaniz-mu, marveč na duhovnern in mora^nL-m edinstvu. (Posl. Sv. Prib čevič: »Vče-| raj ste zbiraJi Hrvate okrete sebe!« Smeh v zbornici.) Stepan Radić je na-daJjeval: »Današnja moja politika je politika sporazuma. Danes izva'amo se-ljaško politiko. (Klici opozicije: »Bolje ladkalno politiko!«) Ju^oslovenstvo Ie velik ideal. (Kijci: Poprej je sfovoril, da je to švindel!«) Do viharne^a spopada in trušča je prišlo, ko je Stepan Radić očital drju. Trumbiću. da smo po njegovi krivdi izgubili Reko. Nastal je v zbornici ne* popisen hrušč, Hrvatski federalisti so Radiću ucovarjali in začeli tolči po klo* peh. Poslanec dr. Trumbić se je dvignil in hitel proti Radiću: «T-o je laž!» Po* slanec dr. Zanič je vzkliknil: «Največji švindler je Radić!» Posl. Večeslav Wil* der: «Stepan Radić je največ kriv, da smo izgubil Reko. Radić je bil izdaja* lec!» Koncem svojega govora je Radić začel govoriti v beogradskem uličnem žargonu. Razburjenje se ni zlepa po* leglo. Radić je svoj govor zaključil: «Mi smo prišli kot braje k bratom, kot ljucU je k Ijudera. DaK smo vse in odstranili vsr onih, kar je oviralo sporazum. Z Radićevira govorom je bila nato s^ia zaključena. Jutri je dan interpe* lacij. Pretep o pnUhem parlnaienin Dr« Beneš t madžarski aierL — Napad madžarskoga kršćanske« ga socijalista na člana vladine većine. — Praga. 17. februarja. Na vče-rajšnji plenarni seji narcnlne skupšeine se je izvršila najprei volitev defini-ti\nejca skupščinsTccjfa predsedstva. Za štiri podpredsednikc so bili izvolieni: j Srivin (soc. dem., 156 sr'asov). S^avi-ček (Čsl. socijalist. 157 s:!asov), Dosta-Itk (ljudska stranca. 157 ja:Iasov) in dr. Spina (nemski agrarec, 159 glasov). Po končanih volitvah je zunanji minister dr. Beneš podal kratko izjavo na interpelacijo koaliranih strank glede madžarske ponarejalske afere. Med njegovim srovorom je prišlo do viharnih priz:;rov in spcoadov. Nemški socijalni demokratje sa opazili na zale-riji nekatere uniformirane elane parlamentarne straže Dvisrnlh" fo veHk;»ri5ki krik in \ ik. vzklikajoč: To ni nikaka demokratska država! To je policijska država!« Izvajanja dr. Benesa je opozicija spreiela z raznimi inedklic;. Naj- ! liujsi so bili Madžari, pripadajući kr-šcansko-socijalni stranki. Posl. Vedor je \zz\~a\ s svojim nastopom prav re-sen konflikt. Po^rabil je spise na svoji mizi in lih vrarel proti nekemu poslan-cu vladine većine. Ta je spise vrjrel nazaj proti Vedorju. ki irh ie ujel in jih z vso močio vrgel y glavo bivšemu ministru dr. Meixnerjn. Tsmti je r)osta-o slabo ter so ga morali odpdjati iz i zbornice . ^.., _ .,.,,. . Predsednik ie posl Vedoda tzktju-čil od treh sei radi ncdosto:nsg;a vede-nja. Posl. Vedor Da ni hotel oditi in ga Je morala zbornična straža s silo odstraniti iz zbornice. Zunaivi minister dr Beneš je med drugim ^:ede ponarejalske afere ome-riK da ie že svoječasno opozoril na zvezo te afere s ponarejanjem češko-slovas'cih bankovcev v letih 1919. in 1921. Kot dokaz za to zvezo je nava-jal, da je bil Nadosv preiskova'ni orz.m y aferi ponarejanja ćeških bankovcev in Ja ima Nadossv naivečjo zaslujfo. da se ie vsa zadeva potlačila na korist kompromitiranju osebam. Glede politične stranj pnnarejalske afere ujcr-tav-lia dr. Beneš. da pomenja afera v zu-nanjepolitičnein ozini sovražno orijentacija Madžarske, kj ni v pra\em skladu s položajem v Srednji Evropi in ki Je naperjena proti konsolidaciji srednjoevropskih razmer. Falsifikatorji sami so skrsali škodovati Franciji in sosed-r.im državam. Afera ie obenem izraz madžarskesra mislienia. da v Srednji Evropi ne priđe prej do miru, dokler obstoji trianonska mirovna pogodba. Narodna skupščina je vzela rzjavo zunaneura ministra z odobravanjem na znane in se pr'čne 18. t. m. velika polit;čna debata o madžarski ponare-ia&J sdcsj Brlantfovn zmago o zbornici Zbornica je z veliko većino sprejela vladne finančne oredlotfe m odobrila nove davke. — Razbitje levičarskega kartela. — Možnost vladne krize. — Pariz, 17. februarja. Zbornica ie včerej cb 6. zjutraj fprerela f'ncnčnl zakon z 2.-8 glasovi in proti 145 glaso-vom. — Pariz, 17. februarja. Briand ie | končno zmasral v parlamentu s svojimi i finančnimi predloži. Briandova taktika, da se ni dal oplašiti z odklonitvijo ne-katerih deločil finančne predlože od strani zbornice in da je takoj predao-žil nove modificirane pred'o^e, je res dovedla dn zrnate Zbornica je včeraj do ćelo nnč traiaioči debati sprejela z veliko većino glasov vlad ne finančns i predlože. Končno zborovanje v zbornici so pričakovali z veliko napetostjo. Poimensko jrTasovanje je bilo včeraj ob 6. ziutrai končano. Sociialni demo kratje so večinoma glasovali proti, ne kateri pa so se vzdržali jrlasovani'a. xMnos:i člani centra so elasovalf «a predlogo. Značilno je. da je bivši fi-nančni minister Bokanovski y zbornici izjavi!: »Opozicija je pripravljena vlado podpiratu če ji dovoli v gotovih toč-kah koncesije.« Briand je nato odjeovo-ril. da sedai ni čas za strankarsko politiko. V interesu države je treba opustiti vsako doktrinarstvo. In res je ve-lik del opozicije srlasoval za vlado. Zbornica je bila nato do prihođire-s:a torka odsrodena. V tem času bo po*. skušal Briand razčistiti zamotano situacijo, ker danes vlada nima več zanes* Ijive većine. Briand se bo moral pobo-tati s socijalisti, ki so sa v proračunski razpravi pustili na cedilu. ali pa si bo moral poiskati zvez z dosedanjo opozicijo. Ni izključeno, da priđe v prihodn.iil dneh do vladne krize. Skipčina centrale industrijskih korporacij — Beograd, 17. februarja. Glavna sktipSčina Centrale industrijskih korporacij je bila včerai otvorjena pod predsedstvom predsedTiika Centrale veleindustrijca Bail-loni.ia. Gladne skitpšime se udeležujej.i za-stopniki raznh iTkhis-trijskih korprracij \z ćele države. Prvotni so b:li međ drugimi načelnik oddelka za fzvedbo mednarodnih poscxib dr. Rvbaf, pomrčnik trgovfnske-ga ministra Franje Gospodnetič, pomoćnik prometnem ministra Bcža Popovi ć, direkt-r oddelka za ztmanje pogodbe Sava K u k i ć, jfeneraln! direktor neposrednih davkov Dušan Letica, na^elnSc tr^o-vinskega mini^trstva Milan Todorović in drusL Po oficijelnih pozdrav'h pred.sednika je generalni tajnik Centrale CurSIn podni pot^člIo o delevanju centrale v preteklem letu. j Na i>red!og predsednika Đaillotiija ]c bila izvo'jena pocet?na de^^sciia industrij-ce\\ ki ima n:£o pri m'nt-tru za s-^>c*laLio l^clltfko prel ž!t! ž?!]e Ind sirijesv o go-teTih spreme^t-li v socIjsM zako-odil. Tajnik dr. Grcgorič je nato paro-ča! o carir»sk? p-litki, o nepcsrednlh dav-kih. avt-nomn'h cfoklsdah in taksah. V ilJTašatifu tiepac.rćdnih davkov j> skupsčina sk'enila, da sprejme predloge finančnega minLsrra. Z ozirom na medn?rr»đno ^osp'darsko situacijo je sklcnjeno. da naša d~Žava ne sme sr-delovati pri sklapanju kakih gospodarskih unij. marveč da država vnošteva-ioč ffaspadar^ke prilike ured: medn2T~dne I STosjp^drfke od"1'"^]^ na temelju skienjenih trgo\-sk;h prf::db. Tajnik MiMčević ;e nat- poročal o proTnetnih tar'fah in o stanju n?ših prometnih sređ.stev. Tarifi so seda1* Izđelani na te-meTiu pref^nii ^rbskh predT>icov, drdrtne so k temu nove odredfce pi prilTcah. ki so biTe usn^arjene z ujeđmjenjem.. Ss^anj! H-rifnl nacrt ie po mnenjn rečlne Hdustrif-sk!S k'>n>3ractj v rlavmni d ber. Posamna vprašanja ie treba še reS'ti v sporazumu z iTuereMr?nrmi k"rri>oracij?mL N?jvažnej5e Je vpr?5pnje t?rff^v za ml:n?Vo iii'junrjo. V prv*t vrsti pri ha ja tu v peštev tarif za izvoz rroke ;n ?iia Za cementno In-dustrijo ie važen notranii tarif in dalje ie tuđi va-žen t?r!f za prevoz sirovin. Izvoljen je bil kenčno posebn? odbor, ki ima se^tavir! res-hicije, nanrš^j^^e se na vsa akrualna vprašrnja industr'je. Danes je gjavna skuns^ina vse dopadne nn^aljovala razpravo. SkupSčina danes konca sve je delo. Zupctn! inoidcnt v prosvetnem ministrstvu — Peog'ad. 17. februari a. V prosvetnem minfstrstvu se 'e včeraj đogodil sličen Jnd-dent, kakor z rađftataim poslancem Drago- | "ićom. Davidovičevec pesi. Asatonović je v5eraj hotel dobiti v prosvetnemu ministr-stvu nekatera pojasnila glede profesorskih imenovani. Službujoči žandarm ga je us tavi I na hodniku ter mu zabrani! vstop k minin-ru. r\>^Ianec A^atonović ie bil zelo razbur-ien ter je rabH proti Radiću iste izraze, kakor Dragovič. Incident je izzval v javnosti veliko nezadovoljstvo. PLACILA NEMČIJE ITAITJI — Berlin, 17. februarja. Po uradni statisti ki ie Nemčiia od 1. septembra 1925 da-l'e do konca Januarja t. 1. p!ačala Italiji po Dawesovem nacrtu v blagu 23,324.000 zla- j tih mark SPORAZUM MED GRŠKO IN BOLGARSKO — Sofija, 16. febniarja. Med OrSko ta Botgarsko je dosežen sporazum glede ia> placila odškodnine radi obmejnega konflikta pri Demir Kapu. Odškodnino >e Društ\To narodov prisodilo Eioigrarstkl ter jo mora plaćati Grška. Prvi obrok v zn°sku 15 ml-ii onov levov plača Orska v najkTajSeiu času, drugi obrok Pa sele 1. marca 1927. Na ta način je likvidiran grško - bolgarskj obmejni spor, povodom katerega ie Grška mobilizirala svojo armado. Radi pieselilvG dreoie daje od 1. februarja t 1. dalje popust 1 76, 78; Celjska posojilnica d- d. 200, 204; Ljubljanska kreditna banka 230, —; MerkantHna banka 100, 106; Kreditni zavod 175, 185; Slavenska banka 50, —; Strojne tovaine In Kvarne —, 125; Združene papirnice 110, —; Stavbena družba d. d. Ljubljana 90. 100; Šešir d. d. 115, 120; 4V»% kom. rad. dež. bke 20, 22; 4!i°o zast I. kr. dež. bke 2X 22. ZAGREBSKA BORZA. Devize: Curih 10.Q4—10.98, Pragt 168.18—169.15, Pariz: 207.50—209.50, New# york 56.672—56.972, London 276.18—277.38, Trst 22S.77—229.97, Berlin 13-519—13.559, Dunaj 798.80—S02.80. 7% invest. pos. 1921 77—77*4, 2*4% dri. rente za ratnu Štetu 280. 280%— 281, Ljublanska kreditna 200, Hrv, eskomptna banka 121—122, Kreditna banka Zff). 130— 132. Hipcieivarra barxka 66Vn—67 %% Jugo-banka !u5—106. Praštedicna 965—970, Slavenska battka 50—51, Eksploatacija 32% — 35. Drava dd. Osijek 205, Šećerana Osijek 420—445, Isis dd. 60—65, Nihag 35, Gutmao 320, Slaveks 150, Slavonija 42 H—44, Trbo-veliska 370, Union paromlin 410, Vcvče 110l INOZEMSKE BORZE. — Curih, 17. februarja. Predborza: Bco# grad 9.10—9.15, Pariz 18.80—18.90, Londou 25.245—25.255, Ncw>-ork 519—519.50. Milan 20.92—20.97, Praga 15.35—15.40, Dunaj 72.95 do 73.15. — Trst, 17. febniarj*, Predborzt: Beo» grad 43.60—43.65, Pariz 89.90—90.20. Lon. don 120.50—120.65, Newyork 24.76—24.80. l^unaj 348—350. Curih 478—479. Prafia 73.40 do 7370. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD* dne 18. februara 1926. Ste*. 39 Radikalno-radićevska pogodba Ka kor smo te \ čeraj poročali. je bil sinoči objavljen tekst slovi tega »spora« zuma» med radikali in radičevci. Glasi se: Delegati Narodne radikalne >tranke in Hrvatske seljačke stranke sona svojih sestankih. začenši s 2. julijem t. L stalno delali na to, da uj; utove, da s* obe stranki nahajata na pofKJlnoaui istem stališča glede podlace naše kraljevine Srbov, HrvatoT in Sloveneev in da je izjava vodstva HSS v Narodni skupščini dne 27. iulija t L razultat evolucije v politiki MS5. ki je priznala enotnost države, dinastijo Karadjor-djevićev, toliko zasluženo za osvobodi-tev in njedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in ob>toj enega samega parlamenta za tso državo. Za HRS ima ta evolucija v HSS odločilen pomen, Xer predstavlja HSS ogromno većino Hrvatov. čijih naziranje glede države se bo tekom časa, kar upamo, postavilo na edmo mo^no, zdravo podlajzro. 'zr\ ravno tako tuđi drugih političnih kromov na Hratskem. Na ta način so odstranjene vse težicočc, ki so ovirale razvoj naše države. Po izjavah vodstva HSS v Narodni skupščini. ki so jih narekovale za dobijene izkušnje, se more rečf. da se dva defa deianskl ene-xa naroda, ki sta žh'cla mnogo stole-tij vsak pod drugo vladavino iti loče-Tio. sedaj ne nahajata *amo deianski pod eno streho, arapak tuđi po prepričamo In ču ten ju in se boćeta sedaj zaradi skupne ga blagra skttpno braniti pred sovražniki. HRS in HSS sta se zrtašli druga pole* druge, in to je v današnjih pri i ik ah najvameiša pm na-rodneKa bi državne** edinstra. Cgo-tovili 5ta. da se ves narod čati ene** m da se da kot tak vodni k napredfcu in blagostanju .navezan drug na dra-^ega v skurnem delu in čim več trajnim skurniem delu. ker uživata obe *tranJoi zaupanje previadujočega Š?evi-la prebivalsn a in pred stavijata veliko \*ečino narod a. TI dve stranki donaiate s sledečim aktom svojo odiočitev. da je njuna želja, da se sestavi skupna vlada pod predsedstvrms z. Nikole Pasi ča. Ta vlada naj bi vzela na^c obveznost za integralno uporabo ustave ▼ državi in njeno iirvedbo z nr>orabo novfli zako-nov. ka kor to predvldeva ustava. T^ tooraba ustave naj se +z\čde na vsem ozerilja kraljevine SHS brez sleheme izieme tako. kakor to določa ustava za našo eno in nedeljivo kraljevino Pazen tega si obe stranki stavljate za iralogo, da besta izvedli veKke in važne orihranke v kraljevini, da bosta živahno delovah* na ooenotenju zakonov 5a da bosta skrbeli za speštovanje dr-avljenskih m političnih pravic ki ostane jo zajamčene vsem poštenim držav-Ijaiicm v kraljevini, in da bodo pred-stavniki oMasrtev čioveško in pravično postopali z državljani. Napravili bo-5ta vse. kar je potrebno, da ^e ustvari resna kontrola nad delovanjem državnih name^cencev. Posij, ki se imajo izvršiti v Narodni *kupšćini. so nastopni: Sprejeti se jma-jo /e predloženi zakonski nacrti o tisku, o đvanajstfnalL o ustrojstvu sodiše, o ^odniklh. o invalldili in o tjudskošolskeni pouku. Za Jesensko zasedanie Narodne fekupšćiiie se imajo pripraviti in po mož-nosti denesti v Narodni skupštini tuđi sledeč zakonski predlogi: o obcitah, ki je predvsem potreben zaradi izenačenja zakonov o občinah, veljavnih v poedi-n:h krajih države: v Bosni se imajo ostvariti občine. kjer Se ne obstojajo; *r*remembe v zakonu o uradnikfh. s kate rimi se imajo izvesti redukcije državnih namešceocev. zvišati prejemki onim. ki ostaneio v slnžbi in zvišati šte-vilo let. ki se sedaj zahteva 7- dose-Ko pravice do pokojnine, ker je doseda-nja mera 10 let za pokojnino premajhna: ■adalje zakonski nacrt o izenačeniu davkov. o agrarni reformi, o ureditv! refc. osulevanju močvirji in namakanju polia. kakor tuđi zakona o vodnih ra-drugah: potem zakonski nacrt o obrt-liBkih kredi tih. \ si zakoni, ki so že pred parlamentom, naj se izplasujeio v jesen skem zajedanju Narodne skupštine. Ražen tega ima bodoča vlada skrheti za podpiranje in nospeševanje brodarstva in ribarstva. Ko bo kunčan ta pro- gram, hosta koaliiraiii vladi šesta vili nadalj ni program za notranje delo-vanje. Kar se dče zunanje politike, nal ostane v iin i iimjf duhu z naitei zavez-■tftU velikimi in mali mi, ki se bodisi neposredno ali posredno, dali možnost za ustanovitev naše države. Nova vlaJa bo skrbela za to, da U politika oHaae In se ie nadali« rarrie. bras oefra aa žrtve, ki jih bo treba doprinesti za resalč-ne potreb§6lne in za voiaško aMč države. Dokler je na svetu krepka voja-ška sila. je to jamstvo za vprnost od zu-nai. Tekom pregovorov deiegatov obeh strank, ki &o dovedli do te^a sporazuma, je prišlo stalno na razgovor gotovo vprašanje kot resna ovira, da se priđe do definitivne^a sporazuma. Dočim so namreč predstavniki NRS živahio za-htevali. da se tuđi Samo sto ina demokratska stranka udeleži našega delova-nia v svrho sporazuma, so zastopniki HSS izjavljali, da bi bil sporazum o skupnem delovanju med njin i in radi-kali nemogoč, ako ostanejo radikali pri svoji rahtevi. Ne odnehajoč od svojega stališča. so spravili ^jreu^taviiiki HSS delegate NRS v tak položaj, da so morali ali skleniti sporazum s Hrvati brez Samostojnih demokratov. ali ^ sploh ni:. Ker stoje interesi države nad vse-rni dmgimi interesi, in nai si bodo tuđi se tako resni. so se morali delegati NRS ukloniti pritisku razmer. ki je Ml moč-nejsi kot stališće Narodne radikalne stranke. Ta sporazum ni rezultat strankarske-£a pokajanja m kupćevanja. ampak, ako se dobro pomisli, plod pravilnega razumevanja narodiiega in državnega edinstva in onesca med^ebojnejja zau-panja, ki je med tema dve ma strankama polagoma narastlo v skupnih pregovo-rih in je postalo tako čvrsto, ć se je ustvarila možnost, da bo rrojtla ostati v bodočnosti v skuptiem delu v vladi, v parlamentu, pred krono in v narodu. Dovolj )€ bilo posrre.sk. dovolj se je doživelo zablod. da je bilo mo^oče priti do tes:a obojestrar.skega za u panja, ki je srbvni postoj za uspeh tes:a našega sporazuma in za bod oče delovanje koalicije dveh največjib strank v državi. Ta akt sporazuma ima štiri strani. Dne 16. julija 19^5. v Beocradu. M. N. Trifković, M. S. Ouričić. Pavle Radić. dr. B ^uperina. Ljubo Zivković, dr. Nikola Nikić. Ounajske afere Dciatno k našemu včerajšnjemu dunajskemu porociln posnemamo iz dunajskih listo v: Glavni urednik -Abenda*- \Veiss je res umaknil priziv proti svoji are-tacijL Utemeljuje ta svoj nenadni korak s tem. da noče preiskave zaviače-vari, ker je trJno prepričan, da ai sto-rU nićesar protizakonitega in da mora biti kmalu izpusčcn. Preiskovalni sod-nik ie drujirega mnenia. Dal je namreč v TK>nedt;3jck aretirati \Veissovega kompanjona Arturja Fuch^a. sefa anon-Čne ekspedicije Schalek. Fuchs je bil v zvezi z \Veissom. Ponovno se je oglasil pri raznih firmah, zlasti bankah. in jini zaupno« sporočil. da se pripravljajo v »Abendu* proti njim oštri napadi. Obenem je namignil. da bodo ti napadi izostali, ako naroči dotična firma več inseratov in jih seveda mastno plača. Zaslužil je tako lepe milijone - tuđi v našem denirju — in si jih nato razdelil z vveissom. Fuchs ;j r^'doin čeSki Nemec, k? pa živi že od prevrata na Dunaju. Njegova karijera ie prav amerikanska. Začel ie kot inseratrM asrent danes je večkratni milijonar. ima svojo vilo. svoj avtamo-bil. Preiskr.\ a bo pokazala, ali si ni slu-žil na nepošten način denarja že fudi prej. ko še "i bil Weissov kompanjon. Gleđališka kriza je vedno boli napeta. Ravmntclii priznavajo. da so res sklemli ddpovedati angažma vsem onim iimetnikom in umetnicam. ki >im kontrakii tekom letošnjega leta pottr-če.v>, Prizadetih bo po tem okrog 30 oseb. Med nameščenci Bur^thiatra in eledalisko upravo so se \ odila pokajanja za poravnavo konflikta. Ostala so brez uspona, in v soboto imajo name- Sčenci zborovanjc. na ka tereni boda razpravljali o nadaljnih ukrepih. Ni iz-ključena da priđe do stavke. DAICI | nlmovaaih šest strmi ta raznih đnev- i nikov. Zabavni op ti tu đe*anje z veliko ! izpreftMVbo in film unren šabtonske j rcaje. - JMDUk IUHI" - < V glavni vlotp \t krasna Lil Dagover in ; markantni Nigel Barrie. — Predstave | i pop°*dn« ob 3^ pol 5., 6., pol 8., in 9 j I Priđe: Pariški cmnjar ! Sl« IIIO IOEAL Krize v drugih državah NemClia in Društvo narodov. — Raz- pad vladne koaUciie v Francljl. — Ob- etnske volitve v BolKariH hi RumunLil. — Težaven položaj Če^ke vlade. Znak današnjili nenormalnih razmer ie, da je Ie malo držuv v Evropi, ki n*j bi trpele na večjih ali manjših notra-njih ali zunanjih križah. Glavna pozornost evropske javnosti je se \-rdno koncentrirana na borbt>, ki se bije za sedeže \ svetu Društva narodov. Nemčija in An^lija sleikoprej ođločno odklanjata zahtevo. da se povodom nemškesa \-stopa v svet Društvo narodov prizna mesto v tej kor-ooracin §e kaki dru^i državi, zlasti pa ne Poljski in Spaniji, ki bi bili baje brezr>o£o:n! za veznici Francije. Ta s svoje strani se toplo zavzema posebno za Poljsko, in prizadete države ravno tako odločno vztralajo na svoji zahte-vL Nemčija je indirektno zagrozila. da bo umaknHa svojo Prijavo za pristop v Društvo rarodov, ako bodo hoteli njen vpliv zmanj§ati z razširjenjem sveta Društva narodov. Da poravna ta konflikt, se mudi v Berlinu general, tainik Društva narodov sir Eric Drurmnond, ki se tam pojcaja z zunaniim ministrotn Stresemaunom. f'ranciia ima motnentano druge, nujnejše skrbi ki docela absorbirajo njeno energijo in pozornost franeoske javnosti. Državrt; proračun izkazuje osrromen deficit, ki Jfa je treba pokriti z novimi đavkL Sedanja Briandova vlada se opira na le\ičarski kartel, v katerem imaio glavno besedo socijalisti, čeprav oficijelno v vladi nišo za-stopani. Stara sr ciialistična zahteva je. nai se uvede davek na premoženje in ž ntim krije proračunski deficit. Briand z ozirom na me$čanske stranke v vlad-ni koalici.fi, a tuđi z ozirom na silen od-por desnice na premoćenjski davek ni hotel pristati, arrrpak ie predloži! ćelo serijo drugih davkov. Socijalisti so bi i besn! in so glasovali proti vladi, ki r>a so ii priskočile na Domoč nekatere skupine opozicije taka nejasna so tuđi poroč'la o istočasnih občinskih volitvah v Rurrru-niii. Mada ie sicer zmasrala v večini občin. vendar pa z naporom vseh sil in s skra^rrim pritiskom, ki je izzval po nekod krvave spopade in zahteval baje tuđi smrtne žrt\-e. VJeraj se je sestal češkoslovaški parlainent. Caka sja mnogo dela, rrmosro izredno koĆUivih zadev. Opozicijske stranke napovedujeio najostrejši boi radi vladnih iez;ko\rnih odredb, v vladnt koaliciji sami pa se nadaijuje trenje med posameznimi strankami. v prvi vrsti med klerikalci in socijalisti obeh taborov Tudj nad vlado g. švehle se zbirajo temni oblaki Zagonetka napada na vlak pri Grosupijem Napad pri Grosnpljem iintfiran? Kakor smo poroćali, je odSU v po* nedeljek sodna komisija na kolodvor, kjer si je ogledala ambulančni vagon, v ktterem je bil izvršen roparski napad ra poštnega uradnika Kalana. Komisi= ja je ugotovila. da, je vagon, ki se za-pira od znotraj. skoraj nemogače od* preti z /imanje strani, zlasti pa ne med vožnjo. ZgOTiij ima sicer vauon malo ckence, ali tuđi skozi tega je izključe* no, da bi mogel ropar odpreti vrata. Pač pa so v vagonu našli hlačni gumb. ki ni bil Kalanov in ki kaže, da je bila v vagonu ražen Kalana še neka druga oseba, seveda, ako gumb ni bil v vago* nu že od prej. Ambulančni uradnik Kalan saui je bi! te dni večkrat sodno zasliSan. Izpo« vedujc vedno cnako. Zatrjujc, da je ba5 sortiral pošto, ko je stopU ropar v vagon. Denar je imel zložen na predal* cu. Ropar ga je s pistoln udaril po vra-= tu. pri čemer je razbil steklo plinova svetiljke. Nato je naperil vanj samo* kres in mu zvezal roki. Videl je, kaka si je ropar z denarjem nabasal vse že» pe; vreče ali nahrbtnika ni imel s seboj. Pri tem pa je malo čudno, da si je mo* gel ropar nabasati denar v žep. kajti vrećice so bile razmeroma velike in v njih je bil razno vrst en denar. 258.000 Jinarjev, zlasti Če je ta vsota v manjših bankovcih, se da težko spraviti kar v ^epe. Nepojasnjen je šc tuđi drug pojav. Kalan izjavi ja, da je denarne vrećice sortiral po postajah, in sicer je zložil vrećice, ki jih je imel oddati na prvih postaj ah. na vrhu, vrećice za zadnje postaje do Ljubljane pa spodaj. Ropar pa je odnesel baš spodnje vrećicu, med rjimi tuđi ljubljansko. Malo je verjets no, da bi ropar vedel, da je v spodnjih vreČicah več denarja ali da bi vrećice v vagonu še prebiral. Ti in drugi, že v raiih zadnjih po« roćilh navedeni argumenti s>o vzbudili s>jmnjo, d* je bil napad samo fingiran. Tega pa zopet ne morejo verjeti oni, ki Kalana poznajo; označujejo ga za solidnega in poštenega moža, ki ne bi mogel storiti takega zločina in so uver* jeni, da se bo izkazala njegova ncdolž-nost. Vsekakor je zadeva še vedno za* vita v misterijozno temo. Pr os veta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRA>IA. Siedi, 17. februar ja: «N*aša k-ri^. F. Četrtck. 18. februar ja: *Ana Christic^. C. Petek, 19. fehruarja: Zaprto. Sobota, 20. februarja: Žaprto (ob pol 20. ♦Deseti brat» v operi). OPERA. Sreda, 17. februarj*: «V>čni m<$ 20 rZvedavo žene •-. d.ama cb 20. --Aiia Christie-, Kino Matica \Lev sv. Markav, Ljubljanski dvor: Cvetličarka iz Potsđamskcsa trga-, Ideal -Komedija ljubavi*. — Čas pri» rediicv Vid piakai h in v iaserat'Ti. DEŽURNE LEKARSE. Sr eda: SuSirik, Marijin tr?, Kuralt, Go-sposvetska cesta. Četrtek: Trnkoczv, Mesini trg, Ramor, Miklo^ičeva cesta. Solnrc zaide daue^ cb 17.30, vzlde JutrT r.b t±$ts in zaide ob 17.31. Mesec zaide ds-nes ob ?3.24, vr:de iutri ob VX20 in zalđs Širom domovine V Kolarevcu v Srbiji se je posest-nik Mirko Popović često sprl s svojimi otroci. Popović je bil vdan pijaci, in kadar je prisel vinjen doinov, je nretc-pal 5^*aje otroke ter jim KrozLK da jiin zažjre hisa. Pred dnevi se je vrnil zopet pijan in med otroci in očetom je vnoviĆ nastal prepir. V prepiru je Popovič zopet zaffrozil, da ?až^e hi^o. N:hče pa ni nolafcal na to velike važnosti. Drugn jutro, ko so vsi domaći odsli iz hišc. pa je Popović res zažj^al slamo, ki jo jc bil uanesel pod posteljo. Nato je stopil v sosednio »obo, kjer Je imela njegova, hčerka shranjeno svoje perilo in denar, ter je oboje zazgaj. V kleti je nato razbil jsod vina, potem pa splezal na streho in hišo. ki je bila krita s slamo, za-žsral na sletnenu. Ko je osreni objel vse poslopje, je .blazni človek s strehe skoči! v osrenj. Na pomoč prihiteli sosedje na vseh koncili fcorecesra poslopja nis«> mofili več resiti. Nesrcčna obitelj ju ostala brez doma in brez očeta. V Vinjanih pri Imotskem v Dalmaciji je bil iO. aprila 1918. izvršen stra-šen roparski umor. Komaj lSletni Mato Perković \z S\ila je odšel na sejem ^■ Imotsko. S seboj je imel 1J00 kroti. V ImoUkem se mu je pridruži! Ante To-pić. ki mu je obljubi!, da mu preskrbi ovsa. katerejra Perković ni dobil na sejmu. Domenila sta se. da se sestant;-ta v Vinjanih. Ko je prišel Perković na đovnenjenj kraj, p:a je Topić zavratio napadel, mu vr#el vrv okro^: vratu in Ka pričel daviti. Ker fca ni mogel takuj zadaviti, ie potegriil no2 in ^a večkrat zabodel. Ker Perković šc ni bi! mrtev, ie pojfrabil debel kamen in mu razbil lobanjo. Nato s:a jc oropal in pobejcnii. Topić je bil fo. pred 6 leti pred porotu, vendar je bil oproščen. ker vseh 40 prlć ni izpovedalo zanj itičesar neugoJ-nesa. Topić je bil j^daj, osmo leto po zločinu, ponovno prijet, ker sa priče sodišču prijavile, da se nišo upale proti njemu pričati, ker jiin je irrozil. da se osveti na njimi. Državni pravdnik ie prcdlaga! smrtno kazjn. Objava Radi pomnožitve »tanja rib, prepove* dujem izvrševanje ribolova na vsa do sedaj izdana dovr>!jenja v rcvirju kranjske me&t« rc občine št. 14, Kokra od Pavšlarjcvega jc« '/u v Kranju do jezu tovarnc Zabret v Bri« tot'u ter vseh njenih pritokov, pripadajočib tomu revirju. Obenera opozariam na legalne ribič« tega revirja, ki so m; do sedaj vedno zana* >ali na odpustlji\x>st prejšjega zakupnika, da jih bodo moji nadzorni organi brezob* 7Frno zasledovali in ovadili orožni<>t\-u. Kranj, 17. februarja 1926. Riiđolf Jeglič, 216/n zakupnik ribolova, Kokra št. 14 č2 Jack London: Roman treh src Ko so orožniki preiskali vso okolico in prc-STiedali vse kotičke, so sešteli trofeje in upotovilL da imajo 47 dolarjcv. — Še trije manjka jo! — je \ zkliknil Rafael in tišti hip so bili vsi orožniki znova na kofenih. Minilo je še pet minut, predno so našli zadnje tri dolarje. Vsak je spravi! v žep. kar je na^el. in lov na begunce se je nadaljeval. Dobro miljo dalje te hotel Torrei> z nogo odstraniti srebrn dolar, ki se jc valja! na tleh, toda bistro Augustinovo oko jc opazilo to kretnjo. Ta-koj je potegnil dolar iz peska in ga spravil v žep. Orožniki so že vedeli, da dolar ni nikoli sam. In snova se je ves odred ustavi]. Posrlavar in Torres sta besnela videč, da plezajo vsi orožniki po travi in iščejo srebrne dolarje. Prvi je zavohal zaklad Victnte. Vsi so ga ub-kolili, kakor psi drevo. kjer se skriva v dupin pre^anjana podlasica. In res so prišli dolarjem na sied. V blizini je stalo ogromno staro, suho drevo. Jcakih pet Čevljev od tal je bila v deblu duplina. Nad duplino je bil pripei z dolsim trnom listić pa-pirja. na katerem je bilo napisano: 100. Zopet je nastal med orožniki prepir, kdo naj poseže v duplino prvi n privieče na dan zaklad. Toda duplo je bilo tako globoko, da se z roko ni dalo doseći do dna. — Stor bo treba posekati, — je vzkliknil Rafael in udaril s sekiro po deblu, da e>e prepriča, kako debelo je. — Vsi ga borno sckali in vse. kar rajdemo v njem, si pravično razdelimo. Ves čas sta poglavar in Torres besnela, pre-klinjala in rotila orožnike. naj puste dolarje pri miru. sicer begunci res uidejo. Zaman jim je po-Klavar grozil, da jih posije takoj po povratku v San Antonio v San Juan, kjer bodo psi glodali njihove kosti, — Saj še nismo v San Antoniu, — se je oglasi! Augustino. da pokaže svojo modroM. — Siromaki smo in pošteno hoćemo deliti vse, kar najdemo, — je dejal Rafael. — Prav praviš. August ino: hvalabogu, nismo §e v San Antoniu. Ta bogati yanki je razmetal v eneni dnevu več denarja. kakor ga zaslužimo mi v San Antoniu ćelo leto. Jaz sem za revolucijo — £e se nam obeta denar! -- A vodi naj nas ta bogati yank?! — je pri-pomni! Aug^istino. — Dokler nas vodi on, ki raz-metava po poti denar, grem za njim mag^ri na konec sveta. — Cć pa mislila ta-lc dva gospoda, — je dejal Rafael ter pogledal srdito Torresa in poglavarja, — da nam bosta branila pobirati srebrne dolarje, naj gresta k vragu. Mi smo rjudje, ne pa sužnji. Svet je velik« Kordilleri so pred nami. Vsi borno bogati in svobodni, žJveli borno v KordiUerili, kjer je vse pol no lepih Indijank. Zapele so sekire in trhlo deblo je bilo ktnalu na tleh. In ko se je štor pri padcu razletel na drobne koščke. so orožniki našteli in razdelili med seboj namesto sto kar 147 dolarje\. — Radodaren je ta yanki, od sile je rado-daren. — je dejal Vicento. — Da več kakor obljubi. Morda je pa v štoru še kaj dola rje v. Orožniki so razbijali s sekirami štor še deset minut in našli med drobnimi trščicami še pet do-larjev. Lahko si mislimo, kako sta poglavar in Torres ves čas besnela videč, da so pridobili be-gunci na Času že najmanj pol ure. — Ta bogati yanki najbrž ne šteje denarja, — te dejal Rafael. — Menda kar razveže vrećo in meče po tleh dolarje kakor sejalec žito. Gotovo je ista vreča, ki jo je imel pri sebi v San-Antoniu, ko je podira! stene naše jetnišnice. Jezdeci so nadaljevnli pot in pol ure je bilo vse v redu. Prispeli so do samotne naselbine, kjer je bilo že vse zaraščeno z visoko travo in mla-dimi drevesi. Napol porušena, s slamo krita hišica, pod rta gospodarska poslopja in vodnjak. iz kate-rega je nedvno nekdo črpal vodo. — vss to je pričalo o neuspešni borbi človeka z džunglo. In na robu vodnjaka se je videl že od daleč listek, na katerem je bilo napisano: 300. — Grom in strela! Ćelo premoženja! — je vzkliknil Rafael — Hudič naj ga cvre in praži na dnu pekla vse večne čaše, — ie pripomnil Torres in za-Škripal z zobini. — Yanki plača bolje nego vaš senor Regan! — je zamrmral poglavar ves iz sebe. — Vreča je komaj tolikšna. je pokazal Torres z rokami. — Najbrže borno morali pobrati vse, kar ima ta prokleti American v uji, predno ga ujamemo. Ko bo pa \se pobrano in ko prazna vreča ne bo mogla več nastavljati orožnikom teh vražjih pasti, sa dohitimo in aretiramo. — Požuriti se moramo, dragi moji, — je dejal poglavar prijazno in povabil orožnike, aaj mu ne-»nudoma slede. — Nazaj grede pojđemo počasi in borno lahko mirno pobirali denar. Tu se je Augustino ponovno pregresi! zoper molčečnost. —. Človek nikoli ne ve, po kateri poti se bo vračal. In kdo ve. da-li se sploh še kdaj vrnemo, — je dejal Augustino pesimistično. Ves navdušen za prvo modrost se je odločil se za drugo. — Tristo srebrnih dolarjev v rokah je več vredno, kakor tri milijone na dnu vodnjaka, ki ga morda nikoli več ne borno videli. — Nekdo se mora spustiti v vodnjak, — je dejal Rafael in nategnil vrv, da se prepriča, če je dovolj močna. — Poglejte, močna je. Nekoga moramo privezati na to vrv in spustiti v vodnjak. Kdo ima korajžo, da se spusti? Stev. 39, *SIOVENSK1 NAROD» dne 18. februar]« 19». Stran 3. Krasna razkosna drama iz dobe terorja Beoetk nad Dubrovnikom, LEV SV. MARKA Z£Smi$£:ti%Sjrm Hanni Ufersse, !»£$loirenec Mariborfon OLAF FJORD, &^T£Sfe^ *£SSS »ŽkŽJžrffsgff,"' Dubrovnika in Benetk. -Ž.ČS&: Predstave točno ob: 4., pol 6- pol 8^ in 9. uri. Cene navadne! Pri w»#li predstavih svira pcvovistni umetniški orkester. Prednaznanllo: Ronumentitno filmsko d«l« WtF' Maciste — kralj Sardinije ^Mi VUrm KCfO MATICA rCiSijJir Telefon 124. Dnevne vesti. V UubtianU dru 17. februar ja /926. — Reorsaiiijacija prometne aprave. Prosvetni rntafeter izdeluje, ka&or mdo ze *voj Čas povedaH, nov nacrt srlede reorganizacije prosvetue uprave. Odjaviti se »maja predvsem obdastn! pro&vetni odd€iki. Prvotno je namerava! RakopTja, Sarajevu in Splitu. V to ivrho pripravim prosvotao minfistrstvo poseben zakon, Zelo je dvotrijivo, da bo prosveteni ro-cito rodi fcra'nj Alek<*mlra I. in mtnistr-fXe^nu prcdjicdniku N0so*i Patvu je >e-stacvten ve!ik ukaz o imenovanju in vpoko-rnri sredrrjesolskih profesor jev in učiteljev. Kralj ta uka/ danes podpi£e. — Imenovani* hi napredovanja v želez-■išk! fituifeL Pri direkciji državnih ze'.eznic j^> imenovani; za šefa sanitetnega odseka pri ađrnirjistrativtio-prtvnern oddeUvu dr. Josip T li a r. za šefa odseka za vzdrŽc-vanja pti gradbtn^m oddelku mž. Emi! K r: h, /a £eta cvisfeka za sisnaina sredstva, pri iraiJbcr.em oddeUcu inž. Ivap-MHer-Petflč. za sefa stamttčnega od-seJu pri prometnem ^^Jdefltu franc K u-n a v e r. za $efa odseka za nabave in rauc-deli;ev materijala prt gradbenem oddclka inž. Ruć+>K ?elak. V viifi plačrhri razred so porr:^.kn]eni: Ivan DerŽić. Franc Potočni k, Rudolf Jakclj, Josip VeUko. Jfisfo Kroiier. Josip Va. 1 aod, Milav Petak, han Suhodolnik. Egoo Tan-c i g, Antoti Ro?pergcn, Oskar S i 1 i h, Stanislav Sterga: in đr. Leon Vuči-r. a. Nadalje }c pooianjkanjcnih v višjo 5kupi*JK> šc ćela \T«ta uradnikov \* podroćhi iTrMjanske direkerie. To napredovanje je obiavljcr*o v -Sfiiihenlh Nminah- z -ke?a profesorskega dru.^rva Proti prosvet-i:fcmu mfaiistrn Stepinu Radiću je poslalo hr-»itsko društvo prosvetnorru ministru spomenico, v kateri Izjaviia, da ne odobrava n^padov na njegovo o*ebo. — DeJo prolesorskega draŠrva. G!avr.a t^rava proiesorskega dniSrva Je izdelala z /astoptiirl pokrajinskih sckciii nova pravili- Sk!epi so v zvezi s predat oj edo reoKam-zaciio iwoiesorskcga društva. — Širokov ni $vet prosvemega mlnbtr-stra. Včcraj ^c ic vrSiia v prosvetnein rni-r. strstv-u prva sela novela strokovne^a ^ veta. Raspravljalo se ie o raznih pro*njah prolcsorjev ic uČ::c;-e\. — Nova telefonska ireza. Poučno mi-r.istrstvo Danrerava postavili prihodaji .ne-^ec roro te!efon>krv zvezo od Beograda preko Neaotina do Romurij«. — Vpraiaaje Mđelislteca pogtka. V Beograd ie za 3. marca t. 1. sklicana 3nketa rastopnikerv- trsov'nskih korporacij in za-**opn:kov Delavske zbornice. Na anketi bodo ra^pra^liali o nvedbi nedeOskega po-čika. — Državna borza dela v Ljubljani. \ času od 31. jatniana do 6. februarja 1926 K btlo v ■ Državni bora dela raspisanih 75 prostih mest. 119 oseb je iskalo dela, v 33 slučaJ* te borza oosredovala z uspe- hom in hi oseb ie oJpotovaio. Od 1. jann-arja do 6. iebruarta 1926 ie bilo skupaj raz-pisani'.\ 41i> prostih mest, 687 oseb ie iska-lo dela, v 546 slučajih je borza r>o&redovala z uspehom m 87 oseb je odpotovalo. — Stan> boinikov v Sloveai^. Po u radni btatbtiki je bilo Ju. januar ja 1926, \ vseh bolnicah Slovenije 3SS9 bolnikov. med dru^imi v spi-ošni bolnici v Ljubljani 599 in \ splošni bolnici v Mariboru 387. -- Pri sfnočniem poroCifn o dramski premijer; je pomotoma izostala mačka na-k^a poroce-v^lca M. Z. -- ffigi enska razstava v Mariboru. Higijenski zavod v Ljubljani priredi v ^kvirju rLjndslce unrvtrzt v Mariboru^ v času od 21. do 26. t. m. higijensko razsta-vo. ki bo narnešCena v veliki kazinski d%*o-ranL Razstavo otvori v nede^io, dne 21. tro. eh 11. inspektor mžnistrstva narodnega zdrava \- L.ubljani 2. dr. KatciČć. — Poskuien samomor Slovenke v Kraljevici, V Kraljevici e cne 12. t. m. okoh lb. skoćiia v morje blužkinja A. O., rodom Slm-enka. V zadnjem hrpu so potapljajoče se dekle opazili bolnlki iz tamošnjega sanatorija. Resi'na akcija je dospela iTi so mladenko resili. Motiv samomora: nesrečna ljubav. -- Tezka nesreća. V ljubljansko bolnico so pripeliali vćeraj rudarja Tomaža Potoč-nika iz Homberga. > rudniku mu je pred-časno eksplodirala mina in mu težko po-Skodovaia desno roko. Potočnik rraa po-škodbe tuđi na obrazu. — LoĆenJ zakonci ne smejo v Ameriko. Grofica Cathsart, kt je bila nedavno vložfla tozbo za ločitev zakona, se je hotela preseliti v Zedir^ene države. Naselieniške oblasti so $ prepovedale vstoi>, ieš da ločeni zakonci nhmajo pravice priselirve v Ameriko- AmeriJka ženska dru*t\Ta so nato a^itiraia proti neenakemu nastopan}u obTa-SCi napram obem spolom. Agitacija je imela uspeh, da je bila izdana tiralica za bivšim možera grofice, grofom Earom of Crasen. Bil je prijet in zaslišan. Samo mori v Beogradu. Med beo-Krad^kirm" ^tudentinjami je nastala prava epidemija samoumorov. Včerai zjutraj se je po.vkusila umoriti dijakinja KJoza Pavlović, hiierka utfedneua beosrajdske^a trgovca. Posku^aia se je ustreliti pred stanovanjem svo'ega zaročenca odvetnika Miljutina Stow jadinovića. Vzrofc poskuSenemu samomorju je, ker je zaroćenec zapustil svojo izvoljen-ko z mladim detetom. Studentinjo so pre-nesli težko ratijeno v javno bolnico. To je že osmi slučaj izvršenih ali posktr5enih sa mentorov med študentkami v Beogradu. Htetnf sin morilcc oćeta. V Mainzu v Nemčiri Je komaj I4letni sin nekega želez-niskesa uradnika u-strelil svojega očeta. ker sa je ta pretepel. Strel je očeta zadcl smrtno m je ta kmalu nato umri. Nadebud-nega dečka so zaprli. -■- »Bajtar«, stavbena in kreditna zadruga usiu2bei!cev drž. železnic, r. z. z o. z. ima drugi re-dni občni zboT, kl se vrši v nedeljo 7. n-arca ob &.30 dopoldne v ste-klenem salnnu kolodvorske restavracije v Ljufcljanj. Na dnevnem Tedu fe tadi spre-memba pravi!. Zadružna kn.Hžica služi zz. legitim.iciio. — Njčc!5t\*o. Če od pustnegć. ti kraka v črevah poka. /rese rok*, pusti brižgance in žgani strup, «BUDDHA» ča} ti bodi hk in up! I7 I (HMl9np %L kjuusjUiiC —H cLJvhfianskl Sokol« prfređf, kakor 2e cb'zv'jc---. v sVpoio dne Ti. t. m. v veliki dA-oraui Narodnega doma^ komers oa Čast svofh bh£h 1n sedanjuh Članov .'tirl-deset-, petdcset- lm StiriJc—tietnikov. Društveni odbor iskreno želi, da se zberejo na ta večer vsi, ki so bili sxoi čas Člani našega društva a delu;ejo m so včlan'eni danes v dm^ih bratskih dTušUih širom na§c donmvtne in vsi. ki so £e dants v nešem dntšfvu. — V* prije-tni sokolski družbi si hočerno pokjcsti v sT)omin one birrne case. ko se ;e gradH tetrelj jugosiovenskemu So-kokr\Ti in se^nanlti Vas, ki ste gradili ta temelj, z m!aišim članstvom. Prav iskreno vabrrro na ta sokolski večer vse ostale brate 50- do 4(Metarl-:e ter Članstvo sploh; ravrmtako iskreno vabimo rudi bratska Ij'jb-'ansita iti okoliška sokolska društva. Zdravo! Odbor. 214n I] Kolo hisoslovensklb sester v LJnb-IJan! bo imelo v četrtek 1S. t. m. ob 16. redno odborovo se.o. 21 gn li Moška srebrna ura z verfžlco se Je našla na pustni torek ponoći na Zaloški česi. Lasin^c jo dobi v troiiki na 2abjckn. 217n RESTAVRACUA ZVEZDA Danes danikova pojedina! —h Zadrasie Ko**aic im drnsesa Skod-l^veca nr£esa. Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnikć in najemnike zemljiSc na tozadevni razgla^, ki je nabit po mestu. —lj Draštvo »Eksk«Ti}*J Fond aka-denskesa kluba elektrotehniko? v L|sb-Ijani ima svoj ustanovili občni zbor v so-boto dne 30. t m. ob 15. uri v posvetoval-nid mustnega. magistrata, na kar vljudno opozara — pripravljalni odbor. 2I3n —Ij Pravljlce «a deco, — V pete*, dne 19. t. m., priredi Atena v mali dvorani Na-rodnega doma večer pravljic. Pripovedo-vaia bo sa. Juvanova, edlićna članica naše drame, ki }e letos slavila 25-Ietnico svojega gledali^kega delovaJija. Za četek ob 5. po-poldne. Vstospnine eni, pobirajo se prostovoljnj prispevki v kritie stroSkov. —Ij Zasoneten slučaj na Bar ju. Včerai je lniki ribić na Barju opazil. da ^toii ne-! /nan čiovek do vratu v močvirnatih tleh in se ne ?anc. Ribič ;e očividno ponesrečenega ir\lekel i2 močvirja, nakar je bil ponesre-čeni v nezavestnem stanju prepeljan v bolnico. Gre za I71etnega slašcičarskega va-Jenca \ladimirja Privška u hotela »Union«. Kako je mladenič zašel v uiočvirie ,dose-da! Se n! irrotr>v!?eTio. Baje se je v ^Unio-nu« sporekel in nato takej <>dSel. Mogoče, da je iz jeze pil in morda v vinjenem stanju zašel v mečvirje, ni pa tzključeno. da je hotel izvršiti samornor. Privšek Ie še veđno v nezavesti. Zdravniki upajo. da ga obranilo pri življenju. Iz Celja. -c TedenskJ Izkaz mestne klavnlee. V tednu od 8. do 14. februarja se je zakla-lo: 1 bika, 15 volov, 9 krav, 5 telic, 31 te-let in 27 srvinj. — Uvozflo se je 425 kg govedine, 1383 kg teletine *n 701 kg svinjine. —c Nov! listi v Celja. Zveza ffostilni-čarskih zadruz v Celiu pričue z 30. febru-arjem zapet redno izdajati svoje glasilo »Oostilničarski list«. — Pri'nodnje dui iziđe tudl list »Državni upoko'enec«, kl ga bo izdajalo drušn^o državnih upokoiencev za SIm'enijo. —< Zadnja pustna priredi te v. Lepo štcvflo tetoSnjih prećpustnih priredite^' ie zaključila maškerada OlepSevalnega dru-šrv a na pustni torek. V lepo dekorirani dvorani Celjskegra doma se je iztega. dne po-pol-dne vršil od 15.—^17. ure mladinski korzo, zveČer pa maškarada. Popolcianska in \~ečerna prireditev sta bili lepo obiskani rn tuđi uspeh istih je bil Iep. —c Oćdaja zemljišča v zakup. Nekoliko občin&kega zemljršča (njiv) se bode oddalo v zakup za tekoče leto na Sp. La-novžu dne 18. febroaria dopoldne ob 9. uri, Sokolova maškerada Nobcna druga prireditev v Ljubljani ni tako popularna in priljubljena, kakor vsa* koletna Sokolova maškerada, Scstinpet-ćesetič se je ie vršila leto«, ste volka, ki sa> ma pove vse. Nekdaj je bila sokolova ma* škerada prvovrstna naredn« manifestacija, \čas;h tuđi demonstracija in takrat pač se je tako omilila Lj ubijan čanom. Danes je sa* ino še zabava, a prava demokratična žaba« va, ki zd-uži enkrat na leta sloje prebivala stva od »gornjeg« tisoča^ do brezimenske množice. Tuđi to ima od svoje lepe tradi? ci je. Ljubljanski Sokol lahko že naprej racu* na, dš. bodo poini vsi prostori Naroduega doma. Vseeno pa stori leto za letom vse, da maškerado čim lepše opremi, da nudi svojim z vest im prijateljem kar največ razvedrila, N"« glasu so zrlasti vsakoletne dekoracije, ki običajno prekore vse druffe prireditve. S:=> noćna maŠkerad* se je vrSiU v «bajni Indi« ji» in tej devizi so odgovarjale tuđi deko* racije. 2e pri vhodu stm n& došlece zrla dva mrka Indijca, Vestibul in hodniki so sporni* njali na indij-ko arhitekturo. Spodnja dvo^ rana je tvorila veliko in razkošno indijsko f alačo z razgledom na pajjode ob B.narcsu, odsevajoČb v luninem *>vitu. Stranske stene vse v indijski ornamentiki, zamišljeni kot galerije, okrašene z bogatimi indijskimi in perzijskimi preprogami. Preproge so sploh da jale poanto vsemu in je bila to najbolj po* srečena ideja. S stropa so odsevale nronu* mentalne ampule, poleg tega številne manj= še v vseh boj ah in nijansah, vse v indijskem slogu.Z istimi ornamenti so bile okrašene tuđi vse stranske galerije. Mala dvorana je rapravila naogočen dlvoten vtis. Zgornja dvorana, odsevajoča ▼ zeleni luči, je bila ekrašena z zeleno=zlato*belo indijsko orna* mentiko. Vse dekoracije so mojstrsko izvrge ne po načrtih gledališkega mojstra Skruža rega. Mnogo požrtvoalnosti in truda je bilo treba od agilnih ćlano-v Sokola, da so izvršili to imponujoče delo. Debili so pa tuđi lepo zadoščenje. Obisk je bil letos naravnost re* kordon, bržčas največji od vsch prireditev, ki 6O se kdaj vršile v Narodnem domu. Gne* ča je bila mučna zlasti pred garderobami, ki tvorijo r&krauo vseh većjih Ijubljunskih prireditev, a ni kvarila dobre volje in vesele razigranosti, ki sta vladali po vseh prosto« rih. Maak je bUo 600 do 700* med katerimi »o imeli većino seveda jopet pieroti in krat* kokrilc pierotke, gotovo do 200 po številu. Par tucatov se jih je ofelcklo po izdani de* vizi «bajne Indije*, nekateri prav okusno in posrečeno, drugi tuđi manj, kakor je pač kdo mogel. Da je bilo mnogo praktičnih do» minov in harlekinov. je umevno, ravnotako tuđi, da so mnoge pimflce hotele enkrat jav* no pokazati, kaj so: zapeljivi hudički. V manj "cm štcvilu so bili zastopani in zašto* pase ptice, cvetlice, ženski mornarjit razne narodne nose, evropske in eksotične, vsi j mogoči stanovi in poklici od ljubice pored« ne pekovske učenke do dostojanstvenega kneza v rokoko ju. Bila je res izredno pettra slika, ki so jo dopolnjevali še «civili8ti», oblečeni tuđi v vse aožne obleke od fraka AVIIIARSI i HeiDiR ai Naročila se sprejemajo po dne vi in ponoći. Pavel Stele - Ljubljana Poijanska cesta 3 510 Telefon 942 in dragocene plesne toalete do priproste de= lovne obleke. Plesali su v obeh velikih dvoranah, v manjših pa je vrvclo veselo življenje ob mi* zah. in bogato založenih bifejih. Zlasti so hfli oblc(?ani hifeji s kavo in bre^alkoholni^ uai pijačami, ki so spominjale pijančevanja na še nedavnih prireditvah. Sele v jutru so se razhajali udeleženci, a vinjeni so bili med njimi bele vrane. Pa se morda Ie b!i* žamo času, da se bomo lahko prijetno žaba; vali tuđi brez pijančevanja ... e V Kazini je imela živahno in števiino publiko mesarska zadruga, v areni Orjuna, nesteto pa je bilo manjših prireditev po vsem mestu. Harmonike na vsch konclh in kraj ih, povsod pa veseli, rarposajeni obrazi. Apres nous Ie deluge... To in ono Ja, isf denn das was besonderes ?" V najelegantnejšem beosradsKem hotelu sta pred enim mesecem zasedla dv~e dras:i sobi Perzijanec in njegova mlada soprosra. do poreklu Poljakinja. Prihajala sta \z Zagreba, odkoder do-potuje vsa.k dan mno«o postav y Beograd, in hišni-k ni moj:el slutiti ničesar, kar bi vzbujalo sum, da nova Kasta ništa r>reprosta gosta, nesra da se za prijavi jenimi imeni skriva ta interesanten ptiček irt še zaniirniveiša ptička. Gosta sta zahajala v najrazkošnejša beoserad-ska zabavišča in se vračala v hotel poz- no ponoči. Svoje račune sta plačevala v redu in brez zastankov. Perzitanec in mlada Poljakinja ni-sia živela povsem sama. Dogodilo se je, da so se često povraćali v hotel tuđi trije. in tedaj je hotelski hisnik opazil. da ie mlada Poljakinja izginila v svojo sobo z novim došlecem. dočim je njen *mož« čepel v čakalnici ali v so-sednj kavarm ter ćakal na povratek dame. Dogodilo pa se je tuđi, da je mlada dama sprejela kavalirja v svoji sobi, dočim se je njen mož vleg;el v so-sedni sob; mirno in brez vsakesra vzne-mir.ienja ki bi bilo ob takih prilikah na mestu. To se je vedno zgodilo, ako je mlada dama pripeljala domov bog:atej-šega tnso'vca ali pa tuđi narodnega poslanca, ki vrši na ta način svoje znojne poslaniske dolžnosti. Ta stvar hišniku ni Sla v glavo. Zato je prijavil svoja srosta policiji, da se u veri, kako in kaj je z njihovimi TX)tnimi listi, ker dokumenti, ki sta jih predložila hotelskemu hisniku, nišo bili zadostai. Policija je začela zasledovati Perzijanca in Poljakinjo ter se preveri-la, da hodita v elegantne lokale z na-menorn, da ujameta bogate kavalirje, pri čemer ie vršil Perziianec vlosro pristan jača. Ko sta u jela žrtev, so odšli v hotel, kjer se ie dokončal romanček z zsrorai opisanim koncem. Radi tesra je policija povabila Perzijanca in krasnostasno Poljakinjo na policijo* da predložita svoje dokumente in da se lediti mi rata. Najprvo sta se Perzijanec in Poljakinia silno prestrašila. Končno sta priznala svoje pravo lice. Ona je doma iz Nemčije, on pa res iz Perzije. Seznanila sta se v Diissel-dorfu, odkoder potujeta po svetu in ži-vita od skupne obrti To se pravi: ona — divna žena z elegantnirni in koketni-mi manlrami. on pa izvrsten pruranjač in ocenjevalec kavalirjev z bosratimi mošnjami Iz izkupička potujeta po svetu, živita v ljubezni. se hnata rada in uživata brezdelje. Ko so moralno preplašeni policijski uradniki vprašaJi Perzijanca. kako je to vendar mo*oče.,se je Perzijanec v malo eksotično zveneli nemščini odkrito-srčno začudil: -Ja. ist denn das was Besonderes?« Parček je policija radi lepšeua zašila s petdnevno zapomo kaznrjo, ker nimata potrebneg:a viza za bivanje v naši državi. Nato ju izženeio preko Maribora v Avstrijo. Ali sta res poročena ali ne. tes:a policija ni raz-iskovala. Polet preko oceana - zacetek nove dobe ^panski letalci, ki so preletili \vl% noatlantski ocean, so dospeli v Buenos Aires. Prebivalstvo iih je sprejelo z ve-likanskim navdušenjem, ^ Polet je vzbudit po ćeli bpaniii ogromno zaniman'e. Vse časopisje piše, da pomeni sijaino organizirani polet preko oceana v Južno Ameriko zače-tek nove dobe za španski narod in Spanijo. ? poletom začenja nova zgo-dovinska doba. Krali je iz navdušenja izdal splosno amnestijo, ki oprošča de- seti del vsake daljše zaporne kazni. Po madridskih ulicah so še bacale mogoč^ ne demonstracije, v katedrali se je vr-šil tedeum za letalce Letalcem doha čije, kapetana Franka predlasaio pode-litev naslova markiia._____________^^ Sport Zmaga božanske Suzane — Cannes, 17. februar ja. Na mtdnirod* Dcm tenis^tumiTju za svetovno prvenstvo je voer*j rmagala Francozinja, prvakinja Ev« rope gdč, Suzana Lenglen (Božanska Suza* na) napram Amcričanki gdc. Heleni \Vills, Zinagtn*alki na lanski pariški olimpijadi. — Lenglen je zmagala s 6 : 3, odnosno 8 : 6. Z* tzredno napetostjo je ves športni svet pričakoval izid tega, že davno napovedane^ ga., ft vedno odgodenega turnirja. MrzliČna rapetost je vladala predvsem v Ameriki i v Franciji, kakor svoječasno 2a izid boks^ mateha Carpentier*Dempsey. Dočim je ta« krat triumfirala Amerika, saj je bil Dcmp* sey njen ponos, so se to pol revanžrraii Francozi Amerikancem. Njih božanska Su* za na je triumfirala nad svojo najhujšo riva* linjo, mlado Američanko Velen Wills«Little Poher Face — tako ji pravijo Amerikanci, kar znači toliko kot poosebljena miraost Zt tekmo je kot omenjeno vladalo ogromno zas nimanje, stavile so se velikanske vsotc. Se« veda je večina stavila na zmago Suzane, ki velja za kralj ico tenissšporta. V splošnem p« je priznati, da se je Wilsov» dobro držala in zdi se, da ni daleč čas, ko bo mala Heie* na triumfirala nad božansko Suzano. Današnje vreme. — Bohinjska Bistrica ob 7. Temperatura -r 2° C; oblačno, za zimski sport nergodno. — Kranjska gora ob 7. zjutraj. Tempe* ratura — 2° C, barometer stoji mirno, snega 10 cm.________________________ Elena di Sangro I (nepozabna POPEJA iz velefilma I ,Quo vadiš?") I partnerica slavnega MACISTE-a v I monumeitalnem tilmu: Naciste, kralj Sardinije J Pridc v EUTHI KINO RtATIGA s______________________________________ Naznanilo preseliive! Cenjenim odjemalcem naznanfam, da sem preseUl svojo podružnico iz Prešernova ul. 26 v svojo lastno lušo Prešernova ulica št. 14 poleg mesar/a Marčana. Priporočam $€ še v nadalje Parna pekarnm Jean Schrei na&t. Jakob Kavčič Stran 4. rSLOVENSKI N A R O D» dne 18. februar ja 1926. Stev. 39. Gospodarstvo Stanje posevkov v januarju Splošoo stanje ozimine je dobro. Po« 2»eje sejana ozimina je trpda od mrtzt. Mokrote je bilo t januarju povsod do vol], V severnih kraj ih je bilo ves mcscc mnogo snega, v jušnih pa samo sredi januarja. do* čim je nastalo koncem meseca lepo vremc. Ponekod so njive pod vodo in lito je v ne* varnosti. da segnije. To vclja zlasti ta po* dunavsko, valjcvsko, zetsko in mostarsko oblast. Ker vreme v januarju ni bilo povoJjoo »a večja poljska dela, so opravljali kmeto-valci večinoma domaće posle. H koncu me* ■eca je bilo vremc lepše in kmetje 90 začeli đelati na polju. Vozili so gnoj, orali, kopali vinograde in čistili sa dno drevje. Škodo je capravila v nekaterih krajih krvava u£. pa tuđi pšenična mu&ica je uničila mnogo pie* niče, zlasti v splitski oblasti Stanje živin« je povoljno. Kime je do* volj. Svinjska kuga. ae pojavi ja ▼ ljubi jan« •ki, splitski in brcgalnSki oblasti, orčje garje v brcgalni&ki, vranjski, podunavski, tu Klanski in dut>rovniiki oblasti, antraks ▼ niski, uži&ki in vranjaki oblasti, iivinska koleri p* t spiitiki oblasti. —g Reviziju tmrif. Novoustanovljena carinska komisija v prometnem ministrstvu se nestane 27. t. m., da revidira blagome, tranzitne, priirtaniske in nekatere druge ta« rife, ki bodo zniiane in regulirane po po* edrnh trgovinskih pogodbah. —g Savez industrijalcev Južne Srbije L>ne 14. t m. so se sestali v Skoplju v dvorani industrijske zbornice industrijalci Jui* ne Srbije in ustanoviti Savez industrijalcev. Namen tega Saveza je pospeševati in Sčrtrti industrijo v južnih krajih. —g švicarski kapital na Jadranu. Iz Ehi* brovnika poročajo, da w> dobili tamošnji hotelirji od švicarske zveze hotelirjev po« nudbo, naj odstopijo Svicarskemu kapitalu nekatere hotele na Jadranu. V ponudbi se ome ja, da bi švicarski hotelirji radi plaši« rali avoj kapital in svoje strekovne moči na Jadranu, z namenom, da razširijo ra dvig* nejo naše hotelirstvo. —g Konferenca o prodaji octove kisli* r«*. Danes se je vršila v trgoviskem min istr* atvu konferenca zastopnikov ministrstva in itioteresiranih zbomic, ki je ra/pravljala o prodaji octove kisline. Trgovinsku ministr* stvo j« izdelalo poseben pravilnik, na pod* lagi katerega je konferenca razprav!jala o ureditvi tega vp rasan ja. —g Gospodarske po*/et/ice itetijansko* nemškega konflikta. Kakor znano, je začela Nemčija gospodarsko bojkotirati Italijo. — Nemški bojkot nađene v prvi vrsti tište pro* dukte, brer katerih se lahko živi in ki jih lfhko Nemčija uvaža od drugod (južno sad; je, grozdie, jajca, sir. krompir itd). Teh pro* duktov je uvažala Nemčija iz Italije letno približno za 800 milijonov lir. Poleg tega je uvažala za 500—520 mil. lir svile in tekstil* rega blaga. Italija je pa uvažala iz Ncmčije I etno za 750—760 mil. strojev, instrumentov m raznih drugih industrijskih izdelkov, brez katerih ne more iivetL Trnka bi bila Italija v tem bojkotu najbolj prizadeti- —g Kcnferenca jugptlovenskžh borz. Na beogradski borzi se je včeraj otvorila na pobudo trgovinske^a ministra konferenca jugoslavenskih borz. Zastopane so poieja beogradske borze. borze *z Zagreba, Ljub= liane. Sombora in Novega Sada. Ljubljana nKo borzo je zastopal tajnik dr. Do b r i 1 a. —g Dobave. Direkcija državnih žele?* cic v Ljubljani sprejema do 23. februar) a t. 1 ponudbe za dobavo 120 kg trtne vrvice, za dobavo 2000 pol stcklenega papirja in 21.000 pol gladilnega platna; do 26. febru* arja t. 1. za dobavo žekzniškega gornjegrad-benega materijala, za dobavo 350 komadov lesnih meriL za dobavo reznega motvoza. za dobavo 72 vreten rjavega sukanca; do 2. marca t. L za dofcavo 1 nakovala za ko= vače. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odcljenju te direkcije. — 8. žandarmerijski polk v Ljubljani sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave 90 kubičnih metrov bukovih drv. — II. marca se vrši pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija gleda dobave 16.000 kg petroleja in 600 kg kajbi# ih. — NOGAVICEtelUii so najboljše fn najcencjS* kajti trpežnost e n e g a par« nogavie z figom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „ključ" je ista kot trpežnost StirlK drugih parov. S3-* } Kopile in Ereurlfejte se! —g Prodaja. Pri direkciji državnih it* leznic v Ljubljani se bo vršila dne \5. mar* ca t. 1. ofertalna licitacija glede prodsje raznih vrst starega železa. Predmetni po» goji so na vpocfTed pri ekonomskem odeie« nju te direkcije. Srajce vmmlm, ifrttilk« Ts#h vrsti p9sflf#f nMnulfii iepa« r«te«ev ■•favio« ▼ rmamik hmrrmh sa ffii te 4mm; ■aramnic«, t«al«te« f !■ rt Wte», sritoae trmk^r«, ttpto te v«s#- 't aiM. — llisk« £^-e. ftllka isfctra HM pri Josip Petellnc-n Liabijau - bliz« Prešcmvvesa »Maiemlka mb w4L Vabilo * ■ ■ • 46. občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, registrovane zadruge z neom. zavezo v Ljubljani, ki bo v četrtek, dne 4. marca 1926 ob 15. uri v sejni d¥orani posojilnice v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 18. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo ravnateljstva. 3) Poročilo nadzorstva. 4) Odobritev letnega računa. 5) Razdelitev dobička. 6) Volitev predsednika, podpred-sednika in treh članov načelstva. 7) Volitev treh članov nadzorstva. 8) Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 15. februarja 1926. Načelstvo. Mah ogiast, ki siužijo v posre- đovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 30 par. Najmanjši inesek Din 5*—. SJlali ogfasi Ženitve, dopisovante tet ogiast strogo trgovskega znacaja, ušaka beseda Dm /•—. Najmanjši znesek Din 10 —. Službe Mcsto hišnika oziroma d plavca ali ža* garja k vencijanerki — s prostim stanova* njem — se odda mirni stranki brez otrok. Na* stop takoj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskoga Naroda«. 509 Ključavničarski pomoćnik priden in moćan, vešč nemškega in slovenskega jezika — išče službo v mestu ali na deželi. — Fonudbe pod «Vesten 503* na upravo «Sloven« skega Naroda*. Gospodična vfcšča slovenskega, srbo« hrvatskega in nemškega jf zika, strojepisja, steno* grafije ter vseh pisarni* ških del — išče službo v pi-sam'; t»re tuđi v trgo* v?nr> (p rnoč v trgovini ali pisarni; ev. kot bla* gajničarka). — I\>nudbe pod ifZmoina 506» na upravo «SIov. Naroda». Stenografinja- strojepiska perfektna, išće »luŽbe. — Ponudbe pod «Notarska pisarna/467» na upravo «Slov. Naroda*. Torama papira Išče stručne sile. — Cenj. ponude / označenjem do* sadaniih nameštenta priposlania prepisov spri* čeval pod «Za*7659» na: Publicitas d, d.t Zagreb, Gundulićeva II. 477 Sveslovenskoj Knjižarnici M. J. Stcfanovića i Dru* ga, Beograd, Poenkareova ..lica 36 — potreban je stariji knjižarski pomoćnik ili inteligentan čovek, koji poznaje stranu spe* c:alno nemačku, francua sku, češku i rusku struč« nu i naučnu literaturu. — Pored ko£ stranog, po* trebno je i znanje srpsko« hrvatskog jezika. — Po* nude samo ozbiljnih i sa* mostalnih radnika biće uzete u obzir. 493 Prodam Naprodaj radi pomanjka* nj a prostora dobro ohra* njena Icaunica in nekaj drugega pohi* štva. Ponudbe na upravo «Slov Naroda» pod «Je* dJnica 512». Stanovanja Sprejme se dijak ra stanovanje in hrano. — Ponudbe pod «Cedna f-oba/513» na upravo «SL Naroda». Stanovanje sobe s kuhinjo v lepem kraju — /amenjam za stanovanje dveh sob s kuhinjo. — Ponudbe pod «Zamenjava,505» na upr «Slov. Naroda». Drž. uradnik išće stanovanje sobe in kuhinje s 1. marcem. — Ponudbe pod «Stanovas nje/5O4» na upravo *Slov. Narod a ». Kupim Antikvitete kot tabernaklje. garnit'.* re. komode, ure, sekretar ie, kozarce, porcelan itd. — kupim po ljubi* teljskih cenah. — Ponud« be nasloviti na: Julij pL Huebmershofen * Silber^« npgl, Zagreb, Ilica 131 a. 511 Razno Redka prilika! Partija novih šivalnih strojev po zelo nizki ce* ni naprodaj. — F. Batjel Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4. 29.T Ia trapistovski sir kg Din 20.—, radnički sir kg 15.—, Ia Grojer Tilsi« ter sir kg Din 23.—. — Dokler traja zaloga, raz=> pošilja po posti in želez* nici po povzetju — Mije* kr.rna Laznickv, Dežano-vac. 435 Abbazia-Opatija H Pcnsion Lunačck, krasne sobe, razgled ra more, sa telom prehranom 2S lira dnevno po o^obi. — Ma--iij* Lunaček. 46^ RADSO aparate in sestavne dele ima v zalomi FRANC BAR, UL'bi;ana. Cankarevo nabrežje štev. 5 Katalog Michcl Europa 1924, Mi. chel Cbersee 1925, Ivert in Tellier 1925 za znam* kc prodam. — Ponudbe pod «Prilika/502» na upr, «Slov. Naroda». Lekarna dr. G. PiccoliT Ljubljana, Dunajska ce.* sta 6 — priporoča želodčno tinkturo katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. — Naročila se točno izvr* šujejo. 205/L Za vsako sprejemno ceno proda ja m klobuke, slamnike ter vs« rotrebščine za modistke. — ■Inka Narvatf modistka Ljubljana, Dalmatinova ulica 10/11 Najstarc;>a slovenska ples kariko »n liCarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Danjslta cesta 15 m 6«spo$«ttsks c. 2 (4wriS( InvafM ^Evropa**) Se priporoča. — IzvrSitev točna, cene zmerne. 27-l PalMMTkO, namočeno ■larlaađ« nth tni po konkurenčn;h cenah, ■laritra) iai mimškmwm4mm wthm dobite vsak dan 38-t i spHijalii M>ii Jill' ttraall^« 79 Ljubljana Valaavtfil apliilai tem« petrolt^ska pUoska svettlika, ,AIDA41 lima žinici 200-500 sveč moči. hrasta bala Inč. Neznatna po-raba petroleja SvCiI kakor elektrika! ^_ ;9AIBAM se rab za razsvetljavo prodajalnic, urađov, gostllnic, šo'. cerkev, dvo-rišč, vrtov itd. >tJIIOAi4 je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma t 3-T SVARC i drug ZA6REB. PraratfovtteM ulica 1 — IŠčemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — Pletllnl stroji ncmSkega izdelka patent „Ideal" /. jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne plctenine nudijo vsakciar najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po pogrebi tuđi s stanovanjem edino le pri F. Kos. L^udliana, Židovska d.5 Generalni zastopnik. l?0tf1fiaK9£tfl akutni in kronični, bolečine v ko-1lZrm*UL%m steh, zbadanje, otrdelost tilnika, /clodčne krče, glavobol, protin, isbias in nevralgtjo »rsake vrste ozdravi na zanesljiveje rnskl obliž dovoljen od ministrstva zdravja v Beogradu. Pre-mnoeja zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdravi In-.;st. Originalna škatlja stane Din 25 in se dobiva po skoro vseh lekarnah ia drogeri;ah. V no-tranjosti države po povzetju. Dvsnka apoteKa Booojeiit Skoplje. LATNIKI v milu „GAZELA" Da se cenjenim odjemalcem našega priznanega mila ,,GAZELA4< oddolžimo, smo se odločili, da jih za njihovo dolgoletno naklonjenost tuđi primerno nagradimo. Z ozirom na to smo sklenili, da borno od sedaj naprej na vsakih lOOOkosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo) vtisnili v en kos mila po 1 zlatnik Milo WGAZELA* zavzema vsled svoje izborne kakovosti vsekakor prvo mesto med sorodnimi izdelki. Izdelano je iz najboljših surovin, ki tkaninam ne škodujejo. Daje takoj zelo obilno peno, ki nesnago razkroji in temeljito odloči od tkanine, tako da je močno mencanje popolnoma odveč. Ako se z našim milom namilano perilo nato prekuha v vroči vodi ter temeljito spere v čisti vodi, zadobi naravnost. snežno belino in jako prijeten vonj po svežosti. Jasno je torej, da z našim milom zelo mnogo priitedttS Pfi perilil in Zdravjll. Poleg tega Vam je pa mogoče sreća tuđi toliko naklonjena, da dobite v kupljenem kosu še 1 zlatnik povrhu Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu „ samo prvovrstno in pravo milo „GAZELA" ^^■■■■■sBjraB^^ vVaa^^P •vBHaBaw0PHL ^"^ aMaa> 4a*^alaHBmVaBMr «Bav^BBBaWav5 aTSHaft arVaVavaTapBalaM ^im* ^uaB\ ajVBHBHH|H ^BHat avWaa« ^a^rVOav ^^aVaTSHBOC« ^a^ jf flB ▼ aVuODauFapOSv