Velja v Ljubljani in po pošti: ce!o leto r ol teta tetri leta ‘a Kesec K 240*-. 120-. ao- „ 20 - Za inozemstvo: celo leto VOl leta. četrt teta za mesce K 400--„ 200— „ 100— .. 35 - Za Ameriko: celoletno . . 8 dolat. polletno ... 4 dolarje četrtletno. . , 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. „■ ** zaračnnaio po " “icer im 2 K Ljubi Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu " štev. 8. Telefon štev. 44. ........ Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov 1. _i. se naj — 3- vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se .Jc^dBrai.,. — ................ Rokopisi se ne vračajo. ' '----------- Nemška tolovajstva na Koroškem. LDU. Velikovec, 27. septembra. V ne-delio 26. t. m. ie prišlo fz Celovca približno 30 Nemčurjev Izzivat slovensko misleče prebivalstvo. Popivali so v gostilnici pri Kordešu v Malem St. Vidu. Ko so so vračali v Celovec, so srečali našega orožnika Karbona, ki ]e bil tanmka] v službi. Brez vsakega povoda so ga napadli s koli In ga med divjem zmerjanjem pobili na tla. Nezavestnega In vsega krvavega so pustili ležali na cesti. Tam so ga pobrali domačini In Prepeljali v velikovško bolnico, kjer )e danes dopoldne v težkih bolečinah umri. LDU. Velikovec, 27. septmbra. Iz Cn-ovca se le pripeljalo v nedeljo 26. t. m. popoldne 13 tovornih avtomobilov nabito pol, nib naznih temnih elementov z Celovca. Razposlani so bili po vsej coni A, da hujskajo In Izzivajo naše Rudi. Na povratka v Celovec so v Velikovca ustavili ter napadli tukajšnje uradnike, ki so se mirno vračali z nedeljskih Izletov domov. Ogrožali so Jim življenje In marsikateri Je moral z orožjem v roki ht s pomočjo orožniške asistence napraviti pot skozi pijano drhal do svojega stanovanja. Nesreča italijanskih članov razmejitvene komisije. I?. Mute nam ureko Maribora poročajo: V nedelto proti večer« se ie pripetila pri Muti v Dravski dolini velika nezgoda. italijanski člani raz-meiitvone komisiie so se oeiiall skozi ta kral v avtomobilu, katerega ie osebno vodil italilanski major Cal-ma. Ko se ie hotel v nagli vožnij izogniti neki ženski, ki bi to sicer Dovozi’. ie tako nesrečno krenil v stran. da se ie avtomobil ob cesti prevrnil in se še dvakrat prekobalil. Major Calraa ie dobil pri tem težke notranje poškodbe. Prepellail so ga v smrtno nevarnem staniu v Gradec v sanatorii. Ni uoania. da bi okreval. Težko ranjen ie tudi poročnik, ki se ie vozil ž niim. Lažie ranien le šofer katerega poškodbe deloma niso težkega značala. Poljsko napredovanje na celi fronti. IDU Varšava, 26. sept. Po srdi- kom razpršili 19. boliševiško briga, tili boiili smo zavzeli Orodno. Sever- do in prisilili sovražnika k umiku pro no Niemeua zasledujemo sovražnika, ti severovzhodu. Vzhodno Zbrucza Severno Ro\vna smo s krepkim sun- «0 nkraiinski oddelki napredovali. PREDPGGAJANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Koroška mladina dosoe danes okrog 10. ure s oosebnlm vlakom v Lhibltano, Neka! se Uh orioelie tud? z osebnim vlakom. Id orlde malo kasneje. Vseh Korošcev orlde. kakor se nam naknadno poroča, oreko 2000 Naša narodna dolžnost zahteva, da nokažemo toole slmoatBe do naših koroških rojakov s svoio udeležbo nr! slovesnem snreiemu na kolodvoru In url sprevodu 00 mestu. — Hišne posestnike, ki še niso tega storili. Do• ’ •-* ta« javila: V poučenih krogih sc trdi, da se vrše sedaj med našo kraljevino . In Italijo razgovori o tem, kdaj se bodo začela direktna pogajanja in na čigavem teritoriju. Začetkom tega tedna se bo odredila seja ministrskega sveta pod predscdstvdm prestolonaslednika Aleksandra In na tej seji se bo še enkrat pretresalo jadransko vprašanje. Tedaj bo dobil dr. Trnmblč Instrukcijo ra pogajanja z Italijo. G. Pašiču bodo! ponudb!, da sc udeleži teh pogajanj. ihanska vlada za to. da se iadransKo vprašanje čim prei reši. Vlada nima BEOGRAJSKI ITALIJANSKI OPRAVN1K PRI TRUMBIČU. LDU. Beograd, 26. septembra. Oprav-nlk v tukajšnjim Italijanskem poslaništva g. Galantl Je posetil ministra za zunanje stvari dr. Trumblča. Po tem sestanka Je Imel dr. Trumbli dolgo konferenco z ministrskim predsednikom dr. Vesničem. ITALIJANSKA VLADA ZA ČIM PREJŠNJO REŠITEV JADRANSKEGA VPRAŠANJA. Rim. 27. septembra. (Izvirno po-ročilo.) »Tribuna« poroča, da 1e ita- Egčgem—naw—aoa—ggg—imag— M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) *A kai ie storil Laffemas?« )e vprašal vitez, komal dihate. »Nasvet se mu ie zdel gotovo Pameten: šel le.« »V dvorec?« »Da. gospod: a ne skozi vrata. Mrcina si ie prinesel močno desko, naslonil io na zid. ki obdava vrtove, ter zlez^j uo ntf. Jaz. ne bodi len. Storim po niegoveni zglediu. in tik se o nravem času. da vidim senoo ki ic smuknila skozi maihna vrata v "otraniost hiše. Skočil sem na vrt. napotil se k tistim vratom in našel stopnice, no katerih sem io ubral kar na sleno: toda o Laffemasu ni bilo več duha ne sluha. Taval sem ¥ temi in sc prepiral z misliio. ki me ie zasledovala. Zdaici na zaslišim oddaljeno vnitie. kakor bi prihajalo izpod zemlie.« vem. kai ie bilo. Preskoči to.« ie rekel Canestang. »Hrup se ie polegel. Jaz sem bil -oecnil v kotiček in se skril, kakor sem vedel in znal. Čez dobro uro. DELO RAZMEJITVENE KOMISIJE \ Maribor. 27. septembra. (Izvirno I poročilo.) Razmejitvena komisila ie " zadnto dni zopet živahno razpravljala o meinih vprašanjih; Dne 29. t. m. odide komisija h Sv. Jerneiu nad Muto. 1. oktobra pa obhodi ozemlje občin Radvanje in Mlake. Povsod bo komisila zasliševala tamošnie posestnike. .da se pouči o kfalevnih razmerah in žebah prebivalstva. Na podlagi teh izvidov se bodo izdelali nadabnii skleni. Nekako. 4. ali 5. oktobra ie pričakovati končnoveliavne odločitve glede definitivnega noteka mete na črti med Sv. Urbanom in Sv. I ovreneem. V kratkem bo meia od Košcniaka pa do Fubaškega farka (Pubacher Oraben) urejena. V petek 24. t. m. so se med avstrijsko in jugoslovansko delegacilo Drlčela neposredna povalania radi čimoreišnie ureditve melne črte bd Sv. Duha do Mure. OBČ. VOLITVE V BEOGRADU. Beograd. 27. sept. (Izvirno poročilo.) Ministrstvo notranjih ded se le obrnilo na državni svet radi razpisa novih občinskih volitev. Sodi se* da bodo volitve kmalu razpisane. Kakor vse kaže bo pri novih volitvah udeležba mnogo večia kakor zadniič. Doslei le priglašenih že okolu 2000 novih voliieev. Ali bosta nastopili demokratska in radikalna stranka z enotno volilno listo se še ne ve. IZGON TUJCEV IZ ZAGREBA. LDU Zagreb. 24. Sept. TukfišnJi listi poročam, da te dni ir/'/To nova naredba za mesto Zagreb glede izgona tuicev. Po toi navedbi nai bi se izgnale iz Zagreba vso osebe, ki se baviio z zakotno trgovino, tiho-janstvom. in- ki- soMi žive nemoralno živiienie ne glede, na; to. kako ilolvo že stamiifiio v Zagrebu. ATENTAT NA POVELJNIKA V CORKU. London. 27. septembra. (Izvirno poroedo,)^ Na angleškega generala btricklanda. uoveHnika v Corku. se ie izvršil atentat, ko se Je DelJal z avtomobilom. Napadalci so streljali a se l mo šoferia lahko ranili. Generalovo spremstvo ie na strele odgovorilo, in pogodilo enega napadalcev. katerega pa so niegovl to-variši odnesli s sabo. ko so zbežali. Drage in milo goste sprejema danes Ljubljana v svoje okrilje. Dva tisoč mladik, mladik src prihaja iz Korotana v našo sredo. Učenci In učenke koroških šol pridejo v prestolnico Slovenije, v središče slovenske kulture. Vodijo Jih njihovi učitelji, da Jim pokažejo In dokažejo, kako lažnjlve In zlobne so Mie trditve le nedavnih nemških nčtteljev, da smo Slovenci barbari, da nimamo ničesar In da veljata nekaj samo Celovec In nemštvo. Dragi mali gostje. Odprite oči, ko vas bodo vodili vaši učitelji, vaši starši In drugi spremljevalci po ljubljanskih ulicah. Glejte okrog sebe In poslušajte okrog sebe Nemški tlačitelji hi zapeljivci so vam v nebeških barvah slikali Celovec, so povzdigovali v nebo njega vrline In dobrine. Mnogi ste bili že sami v Celovcu, drugi ga poznate Iz šolskih knjig In Iz spisov nekdanjih neprijaznih nemških učiteljev. In zdaj primerjajte! Kaj ni Ljubljana boljša? Kaj ni lepša In večja? In ravno tako bogata! Mnogo več od Celovca nam nudi Ljubljana, In daje vam to, kar nam Celovec noče In ne more dati: odprto, prijateljsko slovensko srce, ki vas sprejema tako, da čutite, da ste doma, v svoji hiši, med svojimi ljudmi. Prav nič vam ne bo dolgčas med nami, prav nič se ne boste čutili zapuščene in tuje med prijaznimi brati. če pa bi korakali po celovških ulicah, bi vam zvenele na nšesa tuje, mrzle besede, bi vas gledale oči brez srca In kr.vl. Saj bi prišli med tujce, ki Jim ni za vas In vaše starše, ampak le za vašo zemljo, ki vas nočejo za brate bi sestre, ampak te za hlapce !n tlačane. Da so Nemci vse, Slovenci nič, so vas hliSl[Pni®ar^criilf^ učlfeTJJ.Poglejto' tu po fjabfjanskih ulicah. Nešteto ljudi boste; videti, tudi ugledne In vpflvne gospode med njimi, In vsi govore naš Jezik. In govore ga 'BgaaBstogaBgana KOROŠKI DAN V ZAGREBU. | Zagreb, 27. sept. (Izvirno poročilo.) Včeraj se je vršit v Zagrebu koroški dan. Po nllcah so se nabirali denarni prispevki s puščicami. Gmotni uspeh Je prav lep; nabralo se Je 210.00» K. proti naši bratje na sto In sto kilometrov Jugu in vzhodu. Da Je Jugoslavija uboga, obrekujejo nemški agitatorji po vaših domovih. Vi pa povejte doma, kaj boste videli In doživeli med potoni In v Ljubljani. Povejte staršem, bratom in sestram, da Nemci sicer vozijo k vara iz Celovca sladkor, petrolej, moko, da pa vse to trgajo od ust vašim malim ubogim tovarišem in tovarišicam v nemški coni B In v Nemški Avstriji. Tl nesrečni otroci ne poznajo žemelj, dobijo Ic male koščke črnega kruha, morajo piti gtenko črno kavo, preživeti večere brez luči — samo da lahko lažejo nemški agitatorji med vašimi rojaki o nemškem blagostanju. Nam pa se ni treba hliniti. Ml lahko živimo tako. kakor živimo; da, še boljše bi lahko. In vedno boljše bomo živeli, nemške slavo na Koroškem pa bo z dnem plebiscita konec. Potem se začne stradanje hi pomanjkanje. VI pa nočete biti lačni In nočete, da bi morali stradati vaši starši In sorodniki, ker bi Jim pobrati Nemci žito In živino. Zato prosite vsi svoje očete, svoje mamice, svoje starejše brate In sestre, naj se ne puste zapeljati nemškim lažnjlvlm zapeljivcem. Povejte Jim, kako lepo le bilo v Ljubljani. Povejte, da hočete še In še skozi ta čndnl tunel v lepo Gorenjsko, prijazno Ljubljano In še daljo med svoje brate, od katerih sc nočete ločiti Prav lepo In prisrčno jih prosile, če treba s povzdignjenimi rokami: „Ne Izdajte nas sovražnim Nemcem. Raztrgajte pri glasovanju na drobne koščke zelen avstrijski listek, beli Jugoslovanski nsfck pa pustlte lep In eeJ. Rešite nas tako za vedno In zedinite nas 'z našo edino pravo domovino, z mogočno In bogato Jogo-vUo." ko le ni bilo ničesar slišati niti videti sem baš hotel zlesti iz svoie lukriJe: tedai Da vidim oddaleč luč. Koraki se bližalo do stopnicah. Nato se nrikaže star služabnik v črni obleki, s trirogim svečnikom v rokah. in za niim eosood orileten človek zelo imenitnega lica. ki ie vodil pod oazduho mlado dekle.« »Kakšna ie bila?« »Gospodična? Lena. da vam ne morem popisati. a tudi žalostna, bleda kakor mrlič.« »Gizola!« ie vzkliknil vitez sam Dri sebi. Kakor sence so šli mimo. nedaleč od mene. ter zavili v dolg hodnik, ki ie bil z molim navzkriž. Videl sem iih stopiti v sobo. čisto na koncu. Naveličan ialovcva iztikania sem io že hotel nebrisati. kar zapazim — veste koga? Laffemasa. deset korakov od mene! Priplazil sc ie iz podobne luknic. kakor ic bila moiia. m krenil proti sobi. kamor sla bila stoni’! a e o so od in gospodična. Pritisnil le uho na ključavnico ter začel prisluškovati. Jaz. nisem slišal ničesar, Teda iezen sem bil. da nikoli tega. in trdno sem sklenil slediti Laffemasu do kraia. da ga zadavim no svoiiii najboljših močeh. Zdaici pa PARLAMENTARNE VOLITVE NA DANSKEM. LDU Kodanl. 21. seDt. Volitve v folkcting (poslansko zbornico), ki so bi^e potrebne radi Dridružitve Severnega Slesviga, so se vršile vče-rai. Novi fplketing bo štel 149 članov Izvolienl so triie poslanci gospodarske stranke. 27 konservativcev. 18 radikalcev. 48 socialistov. 51 zmernih levičarjev in en poslanec NASA MEJA Z BOLGARIJO. Skoplje, 27. septembra. (Izv. poročilo.) Semkaj Je dospela rasmeiltvena komisija za določanje mej med našo državo In Bolgarijo. Z delom bo komisija začela tako) prihodnje dni. LITVANSKA SVETA VOJNA PROTI POLJAKOM. Dunaj, 27. sept. (Izvirno poročilo.) iz Vilno poročajo^ da Je .litvanska narodna skupščina izdala na narod proglas, v katerem poziva, naj se ves narod oboroži proti poljskim užurpatorjem n Jih prežene. Kdor nima paške, naj vzame motiko, sekiro ali koso In se postavi v bran domovine. BORZA. Curlh: Berila 9.95, Newyork 622, London 21.78. Pariz 41.90, Milan 26, Praga 7.90, Beograd 21. Zagreb 5.25, Budimpešta 2, Dunaj 2.75, avstrijske žigosane krone 2.20. Dunaj: Zagreb 248—268, Budimpešta 97—107, Praga 402—428, Varšava 100 do 116, češkoslovaške krone 401—427, dlnarP 1000—1050. Praga; dinarji 245, nemške marke 120.78, švicarski Iranki 1224.50,Ure 310, an-gliškl funti 262, Irancoskl Iranki 510J50, do« larji 74.50, avstrijske krone 22.62, poljskn marke 25. LDU. Zadreb, 27. septembra. Dolam 113.50—114, avstrijske krone 39—40, carski rublji 125—128, nemške marke 194—19A Italijanske Ure 560-502, angleški brat 40» do 405, češkoslovaške krone >65. Efekti. Zagreb: Eskomptna 1640—1660, Ljubljanska kreditna 1100-1150, Prva hr-vatska 10.700—10.760, Hipotekarna 390. vidim, kako odskoči in zbeži do stopnicah. Odpravim se za njim. — Preplezal le zid. tam. kler le bil prislonil desko. Jaz storim takisto In ga naidem spet na Dreži. na vogalu med nabrežvem in Uaunhinsko ulico. 2e tam bi bil nairaiši skočil vanj. — Tisti hio pa začuicm drdranje ko-čiie. ki se ie spustila v tek. .menda pred hišnimi vrati...« »Ah!« ie deial Capestana: živahno. »In kam ie 51» Ročiia ?« »Baš to sem hotel dognati, go-snod: vedel sem. da vas ho zanimalo. Zanimalo ie očividno tudi Laffe-masa, zakai ubral io ie za kočiio. iaz na za niim. seveda v primerni razdali!. Voz ic kreni! ecz Novi most, zavil na desno in nazadnje v Progar-sko ulico, nedaleč od Sv. Pavla. Videl sem Laffemasa. kako se ie ustavil na vocalu. tisti hip. ko ie obstala tuui koeilai Preden na sem naštel do dveh. ie zdrdrala naprej, in Laifernas si ie upal snet na sredo ceste. Tedai sem ea dognal. »Gospod,« mu pravim. »par besedi bi rad govoril z vami!« — »Nikarite!« zavpile on, »niti solda nimam pri sebi!« — »Gospod. iaz nisem razbojnik in vaša mošnla me nič ne briga.« — »Kal hočete potemtakem?« — ■ »Polomiti vam kosti, vohun In zalezovavecl PrinoroČite se Bogu. zakai...« Končati Da nisem utegnil. Laffemas se le spustil v beg. tez oa. hoteč ga prileti, sem zdaici začutil, kakor bi se nebo Dodrlo nad moto glavo. Padel sem. kakor sem dolg ?n širok. Samo videl sem še. kako mi dva rokovnjača obračata žeoe: nato sem se onesvestil.. Ko sem odprl oči. Je bil skoro že dan. to moia mošnia Je bila pri vragu!« Capestang ga ni več poslušal. Razburjeno ie hodil semintia. ugibale. kat nai bi pomenila kočiia. ki se le pefiala iznred Angoulčmskega dvorca v Progarsko ulioo. »Pobral sem se.« ie nadalicval Cogolin. »ter prišel domov polumr-tev od lakote. Ker oa sem videl gospoda viteza v tako blaženem snu. sem sklenil počakati, češ. kadar vstane, bo imel pač vsal košček kritim z p. svoieea zvestega oproda.« »Progarska ulica!« ie mrmral Capestang. »Kai neki bi utegnilo biti v Progarski ulici?« »V Progarski ulici?« ie ponovil sluga zaničljivo. »To vam ie. žalosten krai. kler nimate kam stopiti razen v zanika^no beznico pri »Zlati raci« ah pa v še boli umazano pri »Proga- stem menihu«. Vse v tei ulici le ks> kor mrtvo, vse diši po kuti: in res '16 b?la svoie dni last proearskeea samostana *.« Cogolinu Dač ni bilo znano, da krall Karel IX. pogosto zahajal v to ulioo, kier ie bil kupil krotki in blagi MarKi Touchetovi nrav čedno meščansko hišo. Tudi voivoda Anvou-IGmskJ Je bil zagledal v tej liiši luč sveta in Je imel v nii še dandanašmi svoie oporišče. »Gospod,« ic deial Cogolin, »ako hočete, vas novedfsm natanko tia. kier sem mislil zadaviti Laffemasa. Toda povedati vam moram, da umiram gladu. Nairaiši bi se Vokal, zakai me nista nobila razkolnika dodobra. Bilo bi bolie. corbacaue!« »Prav.« ie rekel vitez. »Gledat, hočem, da iztaknem kte nest zlata. Zapomni na si. moi drag« Cocolm. frko-še kpterikrat za.kohtes po moje. ti vzamem. lasulio in te razstavim plešastega pred vso gostilno!« »Magari. gospod! Sai sam nočen. Jasulie: ves svet nai zve. da ima vitez de Capestang plešastega oprodo!« * t. i. karmclitov. ki so nosili črne halie z belimi progami. K samozavesti. V življenju narodov vidimo, da m voj ne vrši v enakomerni ravni črti, več v etapah In v skokih. To s« pravi: no-ve težnje, ki gibljejo delanje bi nehanje narodov, se nikdar niso uveljavile kar a prvim zamahom, neposredno in v popolnem obsegu. Povsod opazujemo, da so nova ideje najprej prekvasile narod na znotraj, se razrasle in ojačile do vedno višje mere in nato začele dejanjsko borbo tudi za zunanjo zmago. Ideje meščanskega demokratizma, ki so s svojo zmago omogočile ves kolosalni razmah moderne dobe, niso zagospodovale kar čez noč in ne zlahka. Šele v ponovnih revolucijah so si najprej na Francoskem korak za korakom osvajale dotlej popolno go-spodstvo absolutistične monarhije in z njo zvezane plemiške aristokracije. Enako je bila postopna borba potrebna v ostalih državah Evrope; z vsakim spopadom Je bil dosežen le en del zastavljenih ciljev. Prav tako je bilo v borbi za uveljavljenje idej narodne samoodločbe za ustanovitev narodnih držav. Ko se je začela doba splošnega narodnega preporoda, se nikjer niso dosegli vsi uspehi s prvim naskokom. Da je nastala zedinjena Nemčija, je bilo treba ponovnih bojev, ki niso bili majhni. Da se je ustvarila nova zedinjena Italija, je bilo treba krvavih bojev in niso bile male žrtve, ld so padle v peterih velikih naskokih, od leta 1820 do 1870. Kaj je poteklo krvi za svobodo ln zedinjenje nove Grčije, Poljske in naposled naše Srbije, In to ne le po enkrat! Poglejmo sedaj pod temi vidiki, kako je potekala borba slovanstva za osvobojen}#. Videli bomo, da marsikateri deli slovanstva doslej niso bogvekako pogostem zastavljali svoje najboljše v boju za svobodo. V stari Avstriji na primer so bili prisiljeni bojevat! se po načinu, ki ne prinaša posebne svetovne slave, zato pa tudi ne zahteva pretežkih žrtev, a tudi ne obeta najvišjih ciljev. Tako smo vstopili v svetovno vojno in dosegli — mnogo, dosegli glavno. Zakaj priznajmo sl kljub vsestranskemu lamentiranju: Slovani, o katerih smo še včeraj peli, da so »sluge narodov«, ti Slovani so danes dejansko svobodni. Kljub več ali mani znatnim obrambnim delom, ki so tu in tara ostali pod gospodstvom tujerodcev, so slovanski narodi v celotah svobodni. Od zaključka svetovue vojne ga ni več slovanskega naroda, ki bi ne tvoril ožje svobodne države. Nihče ne more zanikati, da j« v tem dejstvu silen napredek v primeri s stanjem nedavne sramotne preteklosti — Kdor pa danes neutolažno lamentlra, ker niso doseženi vsi na# cilji v prvem naletu, ta je podoben človeku, ki verje v Mojzesa, da mu bo s palico pričaral vode iz skale. Ljudje božji, bodinjo veseli ia zadovoljni, da smo dosegli že to pot toliko. Saj s tem se nikakor ne mislimo odreči nepomirljivi težnji, da hočemo Jutri doseči še ostalo. Naša naloga Je sedaj utrdi1« ae ▼ zavzetih pozicijah hi potem pride trenutek, ko bomo lahko nadaljevali započeto delo osvobojenja. Manifestacijsko zborovanje Sokolstva za Koroško. V veliki dvorani »Narodnetra doma« se le v nedello vršilo manifesta-ciisko zborovanie za Koroško ki ca le pi iredilo naše Sokolstvo. Dvorana ie bila nabito p,olna. Zborovanie Je otvoril v imenu Jugoslovanskega sokolskega Saveza br. Kalzel. ki Je do kratkem cozdravu oodal besedo br. dr. Oblaku. Le-ta ie narisal zgodovino naših Korošcev pred vodno In delovanje naših strank na Koroškem. Pokazal te. kako ie bivša avstrijska vlada zatirala slovenski živeli na Koroškem. nakar Je orešel k sedanjosti in orisal podlo agitacijsko delovanje »Heimatsdiensta«. Pozdravil Je narodno delovanie zavednega koroškega duhovništva, ki ie pozdravilo sokolski orapoT v času, ko Je domače klerikalno časopisie uprizarjalo na Sokolstvo nalDodleiše napade. Zahvalil se ie tudi »Glasbeni Matici«, ki te dosegla s svoio Desmito med koroškim narodom naivečie uspehe. Slovenski Korošci se živo zavedalo svoie narodnosti in ako Jim bo naša iavnost pomagala, kot il narekuje to njena narodno dolžnost, bo zmaga naša. Kot drugi govornik Je nastopil koroški roiiak br dr. Čemer, ki Je po-vdarial. da se z glasovanjem na Koroškem ne bo odločila le usoda naše Koroške, temveč tudi usoda naše Goreniske in našega Primorja. Pokazal te v svoiem govoru, kako se Nemci na eni strani prilizujejo v Beogradu. na dobe za svoio lzeladovano državo potrebna živila, na drugi strani Da blatilo v plebiscitnem ozemliu na naiostudneiši način srbski narod in kupujejo duše z blagom, k! Hm ga daie jugoslovanska usmiljenost. Povdaril ie veliko zaslugo nagega narodnega ženstva na Kotro- ikem in konštatiraL da nam ie zmaga popolnoma zagotovljena. Kot tretii govornik Je nastopil koroški roiak br. dr. Kušei. ki le naslikal razmere, ki so zavladale na plebiscitnem ozemliu za časa lanske nemške ofenzive. Žalostno stanle. ki ie vladalo takrat le začasno. bJ postalo traino. ako bi izpadel plebiscit za nas neugodno. Zato nai se te zad-nie dni pozabi na vse strankarske bnje in naj se vse narodne vrste strneta v eno fronto napram sovražniku. ki ogroža naše koroške roiake. Vsi govorniki, ki tim le občinstvo sledilo z napetim zanimanjem, so želi za svoia Izvaiania dolgotrajno viharno odobravanje. V imenu jugoslovanskega sokolskega Saveza se ie zahvalil govornikom br. Kaizel In zagotovil, da bo iugoslovansko Sokolstvo vedno trdna opora koroškemu narodu v boju za niegovo svobodo, nakar ie siialno uspelo zborovanie zaključil. Uradniško vprašanje. V kabinetu finančnega ministra je odbor ministrov razpravljal o uradniškem vprašanju. Po sklepu ministrov bodo doklade uradnikov nastopne: Za uradnike s plačo do 2999 dinarjev bo znašala doklada 22 dinarjev na dan; od 3000 do 4999 dinarjev 25 dinarjev na dan; od 5000 do 7499 po 30 dinarjev; od 7500 dinarjev In več pa 35 dinarjev na dan. Vprašanje doklad za neukazne uradnike ln uslužbence še ni končno rešeno. Poleg tega povišanja se bodo za vsakega člana družine ukaznih ln neukaznih uradnikov povišale doklade tako, da bo dobival vsak član družine po štiri dinarje na dan. Razen žene in otrok bo dobival doklade tudi stari oče, stara mati, oče, mati in sestre, ako so siromašni, živijo skupno v Istem kraju in jih dotični uradnik sam vzdržuje. Nova je rešitev ministrskega odbora, po kateri bodo dobili sodnik! posebne doklade. Vse te odločbe pa veljajo samo za uradnike v Srbiji in Črni gori. Za uradnike v drugih krajih še ni storjen sklep. Zdi se pa, da bo razdelitev ta: Na plače do 3399 kron bodo dobivali uradniki po 60 kron na dan; od 3400 do 6399 kron pa 72 kron; od 6400 do 9999 kron po 85 kron; od 10.000 kron In več pa po 100 kron na dan. Člani družine bodo dobivali na dan po 12 kron. V vsej kraljevini se bodo zenačfli vsi učitelji nčlteljice glede povišanja plač« z drugimi uradniki. UDU. Je oa zgodilo: Tarifi pristojbin so teko veliki, kakor nflkier drugod! Podobno so šparaJJ pri železnicah. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu ie napravilo lani poleti proračun kakih 3 milltane kron za nakup naiootrebneišega materiiaia za vzdrževanje in poprave. Bila ie že sestavljena komisiia. ki DorJde v Avstrijo. da Mago nakupi. Ali došel ie . modrijan iz Beograda. Id te preprečil j odhod komisiie ter odredil, da se j »čitav akat« pošiie v Beograd. Tam * ie ležal »akat« ool leta. ne da ga ie kdo povohal, in konec leta le zopet priromal v Zagreb s Drinomnio. da se zdai lahko Ide u Beč kupovat.,, Ali takrat bi bilo treba že 300 milijonov kron za isto blago, danes 50 milijonov več ne zadošča! — Zato pri nas doma ves promet životari, a ministri »šparato«. da bodo morali deset in večkrat toliko plačevati, ko so presoaU ugoden čas! Bolgarska in njene sosede. Izjave ministrskega predsednika StamboJJJskega. Srbija, 26. sept. Pred zbranimi častniki sofijske posadke je imel Stambolijski govor o notranji in zunanji situaciji države in o vladni politiki. Govoreč o svojem skorajšnjem potu v London, Je Stambolijski izjavil, da upa. da bo dosegel ublažitev klavzul mirovne pogodbe, posebno onih. ki se tičejo gospodarsko - teritorialnih vprašanj. Ko se bo vračal iz Londona, bo potoval skozi glavna mesta male en-tente, Prago. Beograd in Bukarešto s katerimi se nahaja Bolgarska v zelo korektnih in prijateljskih odno-šajih. Nato Je prečita! dva raporta bolgarskih zastopnikov v Bukarešti in Beogradu, v katerem Je govoril o očividnosti dejstva, da sta prestolnici Romunije in Srbije prijateljsko razpoloženi napram Sofiji. Stambo-Hjski pričakuje slično poročilo tudi iz Aten. Na koncu je priporočal Stambohjski častnikom, nai se ne vmešavajo v politiko in izjavil, da Je potrebno, da morajo biti zunaj vsake stranke. Nabave za poštne in brzojavne urade, V belgraiskih listih čitamo. da Je minister za pošto ln brzolav nozval tovarne, nai mu predložite ponudbe za materiJal. potreben poštnim ln brzojavnim uradom. Doslei ni storil tega radi — valute in s tem ie prihranil 10 miliionov dinarlev. ki &p zdai na razpolago itd. — Nekai pripomb: Poštna ravnatelistva v Jugoslaviji so že ponovno predložila ministrstvu svoie zahteve in proračune, ali ministrstvo ie varčevalo — radi valute. ZdaJ. ko so cene desetkrat vtšie. bo na kupovalo, aiko se kdo oglasi s ponudbami. —- Dokler je bilo blaga v izobilju in poceni n. or. v Avstriji, naša vlada ni kupila ničesar ter mirno gledala, kako so kupovali Lahi. Cehi. Poliaki. Rumuni. Bolgari, Švicarii. FrancozJe itd. — Zdai oa hoče kupovati, ko so vse tovarne založene z naročili za — več let nanrej. Zato se utegneta oglasiti s ponudbami edinole grdi špeku-lantie. ki so si nakupili blaga v Avstriji do nizkih cenah, da ga zdai prodata Jugoslaviji z ogromnim dobičkom. Cehi so drugi ptiči! 'Češka vendar ni večia od Jugoslavije, ima pa sama štiri velike elektrotehniške tovarne. — vendar ie ustanovila na Dunaju v bivšem trgovinskem ministrstvu češki oddelek za — nakupovanje vsega, kar rabita pošte, brzojavi. telefoni: načelu oddelku ie tudi v Jugoslaviji dobro znan oddelni predstojnik Voslik še iz avstrijske dobe. torei strokovnjak. Urad ie velik io ima naiete tudi takozvane »Platzagente«. ki blago iščeta in. ako ustreza, urad kratkim potom kupuje. V 1. 1919. ie nakupil za čez 120 milijonov kron, letos bo nakup še večii. Blago, ki ga ie kupila Češka v 1. 1919. za 120 milijonov kron. ie vredno danes eno miiiiardo. Tako so delali Cehi. mi oa smo držali roke križem in »šparali«. Gospodu ministru le ostalo 10 miliionov res. ali zato mu 100 miliionov ne bo dovolj za nakup blaga, ki bi ga bil lahko kuoil za 10 miliionov. Niso šale to. kar tu pripovedujemo! — Zato pa do naših mestih n! mogoče dobiti enega telefonskega aoarata. ni mogoče razširiti telefonskega omrežfa. ni materiiaia za vz-1 drževanie in popravlja/ute! AH eno se Finančna Bruslju. Pariz. 26. sept. V listu »Echo de Pariš« imenuje Periinax včeraišnii dan pogaiani bruselfske konference pritoževalni dan bogatinov. Španija je tožila o svoii denarni krizi in o razvredbi srebra.Pomoč bi se morala omejiti na to. da bi Španiia povrnila vse. kar dolguie inozemstvu, »vica ie tožila, da mora sirovine in naool doeotov-licne izdelka kupovati v deželah visoke valute in da manjkata orei-šnfi kraii za spečavanie v Srednji Evropi zaradi porušene valute. — Danska ie tožila.da mora svoie gospodarske pridelke prodajati Angležem no določenih cenah, da pa mora kupovati angleški premog dražbenim potom. — Pertimax moni. da se nevtralci izogibata naivažneišemu vprašanju. namreč ali se hočeta udeležiti pri mednarodnem posolita. Nasledstvene države, ki so potem podale svoia poročila, so opisovale poležan kat brezupen, naglašaie so na bogastvo svoiih dežel, spričo katerega so v*i krediti dobro fundirani. — Perti-nax oovdaria. da se ameriški dele-gatie večii del včeraišnieea dne prebili z avstrijskim državnim tainikom dr. Heischem. Ukrajinske delegaciie. ki Je prisnela včeraJ nepričakovano predsednik ni spreiel. V poročilu o finančnem položaju Francije, ki so ga podali francoski delegati na finančni konferenci, so navedena načela, ki Jih le spreiiela Franciia: 1. Vzpostaviti ravnovesje do fiskaličnlh naredbah: 2. konsoli-daciia visečih dolgov: 3. omeiitev nakupa vlade v inozemstvu m sčasoma efoseženie popolne neodvisnosti v tem oziru. Plačevanje dolgov v inozemstvu: 4. ne bo se več posluževalo Franooske banke, Prično se izplačevati dolgovi, ki jih ie naredila država Pri tem podvzetiu. Na sobotni seii finančne konference ie bil natarvo sprenet opravilni red. Vsak delegat ima en glas. Glasovanje se vrši imenom Predlogi delegatov nimata nobene obvezne moči za njih vlade, ker delegati niso zastopniki vlad. V ponedeljek se z referatom angleškega podpredsednika Branda prično diskusije o položaju financ. Torek in sredo se bo poročalo o problemih meničnih tečajev. V četrtek se bodo nadaljevala posamezna poročil* LDU- Beležke. Nujna ifcrtoi ima naš železniški minister. Te assr-bl seveda ne gredo za tem. da bi se krščansko uredile vozne tarife ali pa evropsko popravili in osnažili vagoni. Predno se namerava lotiti nesnage in stenic je začel železniški minister .govoriti" po naših železnicah v cirilici.. Z veliko naglico se prikazujejo namreč do postajah table s cirilskimi napisi. Saj v bistvu nimamo proti temu ničesar, vendar pa mislimo, da bi imela uprava železnic dosti nujnejšega posla. Poleg tega pa izziva to početje v sedanjih časih „cirilskih“ davkov med ljudstvom nepotrebne in nekoristne komentarje. Kdor zna. na zna. Po dolgem, dolgem času je pri-capljalo tudi naše poštno ministrstvo za Dunajem in obvestilo našo javnost, da Je dovoljen poštni paketni promet z Avstrijo. Ker ie vsled tega kak naiven idealist menda res poskušal spraviti mal paket na po- lten način na Dunaj, smo prejeR službeno obvestilo, ki ga prinašamo med dnevnimi vestmi in ki pravi, da gre paket v Avstrijo le če ga že poprej pregleda carina in ga odobri za izvoz. Avstrijski poštarji lahko mirno spijo. Ačimovič in tovariši bodo že poskrbeli, da ne bodo imeli dela z našimi paketi. Izzivanje srbskega naroda. Mitroviška radikalna ..Srbija" prinaša pod gornjim naslovom: „Na sodišču v Mitroviči je razobešen razglas, da so volilne liste na vpo-Sjed. Razglas je tiskali samo v latinici. Kje si minister pravde?" Mi bi rajše vprašali: Kje si, pamet? Bomo videli . . . ..Berliner Tageblatt" poroča iz Rima: Pri pretresu senžermenske pogodbe v senatu je izjavil minister za zunanje posle Sforza, da bo Italija s svojim novimi meščani ravnala tako. da bo vsak iredentizem nemogoč. Jugoslavija. Narodno predstavništvo. LDU Beograd, 26. sept. Na torek 28. t. m. je sklican 127. sestanek začasnega narodnega predstavništva ob šestnajstih z nastopnim dnevnim redom: 1. Poifnensko glasovanje o mirovni pogodbi med zavezniškimi In pridruženimi silami ter Avstrijo in o protokolu in deklaraciji, podpisani v Saint Germainu dne 10. septembra 1919. 2. Poročilo verifikacijskega odseka. 3. Odgovor ministrskega predsednika na Interpelacijo poslanca Bukšega o dogodkih na Hrvatskem. Delo državnega odbora. LDU Beograd, 26. sept. Državni odbor bo nadaljeval svoie delo 28. t. m. Tekom tega tedna bodo začeli z imenovanjem članov glavnih volilnih odborov in predsednikov volilnih odborov v občinah. Delo finančnega odseka. LDU Beograd, 26. sept. Pojutrišnjem se bo sestal finančni odsek, da bo sklepal o proračunskih Izdatkih za leto 1920/1921. Do tedaj bo finančni minister pregledal poročilo finančnega odseka o proračunskih dohodkih, da vidi, katere odsekove pripombe more sprejeti. Na prvi seji bo odsek pretresal proračunske izdatke ministrstva za vojno In mornarico. Minister Križman na dopustu. Minister za agrarno reformo dr. Križman je odpotoval na dopust. V času njegovega dopusta ga bo zastopal minister za socialno politiko dr. Kukovec. * Volitve agrarnega odbora v Novem Sadu. 19. t. m. so se vršile v Novem Sadu volitve agrarnega odbora. Pri teh volitvah so dobili radikalci 444 glasov, demokrati pa 14. Vseh 22 članov agrarnega odbora pripade zato radikalni stranki. Razna poročila. Delavski izgredi v NapoUu. LDU Napotj, 26. sept. Včeraj so prišli ' delavci, ki se strinjajo s tem, da se zopet začne redno delo, v delavnice tvrdke Net-tuno ln so zahtevali, da v zmislu rimskih dogovorov, ki jih Je sprejela ogromna večina delavcev, ekstremisti zapustijo tvor-nico. Ker le-ti tega niso hoteli storiti, je prišlo do spopadov, tekom katerih je bilo oddanih nekaj strelov. Redarstvo je moralo nastopiti In vzpostaviti red. Rdeče zastave so se morale zopet odstraniti. Aneksija Trcutlna. LDU Rim, 26. sept. Kralj je danes podpisal zakon, ki ga je sklenil parlament glede ratifikacije sentgermenske mirovne pogodbe in glede aneksije ozemelj, ki pripadejo Italiji. Nov madžarski zunanji minister. LDU Budimpešta, 24. sept. Danes priobčuje uradni list lastnoročno pismo, s katerim Imenuje državni upravnik Horthy na predlog ministrskega predsednika legacli-skega svetnika grofa Emerika Csakyja za zunanjega ministra. Železniška nesreča v Italiji. LDU Rim, 27. sept. Brzovlak, lri je vozil z Rima v Milan, je pri Pistoji skočil s tira. Enajst potnikov je poškodovanih. Italijanska vlada zahteva od D’Annunzla zaplenjeni parnik. LDU Berlin, 24. sept »Berliner Tageblatt" javlja iz Bazlja: „Avanti‘‘ Javlja, da ]e zahtevala italijanska vlada od poveljnl-štva na Reki takolšnjo Izročitev parnika „Cagni“ z natovorjenim blagom vred. Pred nekaj tedni so ta parnik D’Annunzievl legionarji zaplenili. Ce reška vlada ne Izroči parnika, se proglasi nad Reko blokada in druge prisilne odredbe. Železniški promet med Italijo in Francije zaradi povodnji pretrgan. LDU Rim, 27. septembra. Železniška po staja Modane je pod vodo. Železniški promet 8 Francijo je pretrgan. Voditelj lužišhih Srbov Arnost Bart svoboden. Letos januarja meseca je bil obsojen voditelj Lužiških Srbov Arnošt Bart na 3 leta trdnjavske ječe, ker se je zavzemal v Parizu za svobodo svojega naroda. Budinsko »Serbske Nowiny« poročajo sedaj, da se le Bart vrnil domov ln da se postavi zopet na čelo svojega ljudstva. Torel ic vendar zmagala pravica. Eksekutlvnl komite komunistične internacionale v Moskvi je izdal poziv Italijanskim delavcem, naj vztrajajo v boju za svoje pravice. Ruski Rdeči križ v Pragi. Meščansko časopisje je pričelo veliko gonjo proti pred kratkim v Češkoslovaško do&pell misiji ruskega Rdečega križa, Ceš, da je prišla v Češkoslovaško le, da propagira boljševlške Ideje. Napravili so se že potrebni koraki pri vladi, ki naj zadevo uredi. Bivši avstroogrskl zunanji minister grol Czcrnln bo kandidiral v I. dunajskem volilnem okraju. Protidraginjskl nemiri na Dunaju. Na dunajskih trgih je prišlo v soboto radi previsokih cen raznim živilom do hudih ekscesov. Razljučena množica je oplenila veS stojnic. Stražniki, ki so hoteli ljudstvo pomiriti, so bili dejansko napadeni. Podaljšanje letnega časa v Angliji. Angleška vlada je iz ozirov varčnosti sklenila, da se poletni čas, ki bi se imel ukiniti te dni, podaljša še za štiri tedne. Gospodarstvo. + Prodaja rude. Ministrstvo za šume in rude je sklenilo s tvrdko Kosovlč pogodbo o izvozu 100.000 ton železne rude v Nemčijo, tona po 140 mark. V zameno dobi naša država 13.000 ton koksa po 107 mark. + Velik semenj za čevlje v Londonu bo v času od 4. do 9. oktobra t. 1. Obiskovalcem tega semnja je naša trgovska agencija v Londonu (Prlvfleged Conunercial oi the Ktagdom of the Serbs, Croats and Slovenes 110 Strand, London W. C. 2.) v vsakem oziru na uslugo. + Naša plačilna bilanca z čehoslo-vaško. Po češki statistiki je uvozila čeho-šlovaška država v našo državo leta 1919. za 168,472.345 čsk. kron blaga, od na* pa je Izvozila za 243,410.657 čsk. kron blaga. [+ Situacija na sladkornem trgn. Poro-50» H Češkoslovaške so Jako ugodna ln tudi Nizozemska In Bbteita bosta sladk« izvažali. V Franciji se je stanje nekoliko | poslabšalo, na Angleškem pa pri večji ponudbi cene padajo. Na Newyorškem trgu so cene ponovno padle in statistika javlja, da zaloge počasi rastejo. V Nemčiji je žetev sladkorne repe dobra in s« računa, da bode cena sladkorju 4—4.50 marke. + Švicarske finance. V narodnem svetu le zvezni svetnik Musy, nače.nlk finančnega odseka, podal nastopno u Javo 0 finančnem položaju Švice: L. 1913 je znašal prebitek v državnem K^arstvu 1 milijon frankov, 1. *919 pa Je ^ lomov primanjkljaja, razen tega je stala vojna kantone 190 milijonov. Obresti te vsote znašajo brez zneska, ki se ima vrniti, 60 milijonov frankov. Pred vojno je Švica IcrHa svoje potrebe z 260 milijoni na Isto, danes potrebuje v to 650 milijonov. Dnevne vesti. — Mariborska vojaška realka živi zadnje leto svojega obstanka. Stopnjema so se opustili posamezni letniki in prihodnje leto bo prazna. Ni še znano, kaj se bo namestilo potem v velikem in krasnem DosloDiu. Poslopje ie na vsak način primerno za kako višjo šolo. da se s šolami prenapolnjena Ljubljana nekoliko razlasti. Še pred opustitvijo bodo dale vojaške oblasti vso ogromno imovino, zlasti tehnična učila, za katera ni uporabe, prepeljati v Beograd kot „ratni plen“. Mislimo, da smo tudi v Sloveniji v Jugoslaviji in da nas nikakor ni treba opleniti za te dragocene predmete, s katerimi bi se naši tehnični fakulteti v Izdatni meri pomagalo do razvoja. Merodajni činitelji. zganite se pravočasno. da ne bomo vsied lastne malomarnosti trpeli nedogledne škode. —Dr. A. Mahnič, škof krški, je težko bolan. Nahaia se v zdravniški oskrbi v nadškofijski palači v Za-grebu. Otvoritev telefonskega prometa s Prago. S 25. septembrom se je ot-voril telefonski promet Ljubliatva-Praga in Zagreb-Praga. Pristojbina za enoto pogovora med Ljubljano-Prago. t. i. za triminutni pogovor. 10 dinarjev ali 40 kron. a za Zagreb-Praga 13 dinarjev ali 52 kron. — Paketni promet z Avstrijo. Stranka, ki hoče poslati poštni zavoi v Avstriio. mora Drei izročiti pošiljko carinskemu uradu, ki io pregleda označi s pripombo »Slobodno za izvoz« ter uradno žanre. Poštni uradi sorejemaio v odoravo v Avstriio samo zacariniene nošilike. Toliko občinstvu^ pojasnilo in navodilo. — Preoovedanl nemšlcl listi v Slovenili. Zaradi huiskania proti Ju-eoslaviti ie bil te dni odvzet ooštni debit za ohmočie Slovenile sledečim avstrjiskini listom »Grazer Volks-blatt«. »Grazer Tacespost« in »Vil-lacher Zeitune«. —Za potovanje v Bosno in Hercegovino ni zanaprei več potrebno posebno dovoljenje policijske oblast)« temveč veljajo spošno obstoječi Predpisi za potovanie v ozemlju OliS. — Bleiske oonareUdce bankovcev bo oriieli. V selu Vpcrrovcu pri Zagrebu so odkrili, kakor simo že oo-ročall. tiskarno za oonareianle bankovcev. Osebe, ki so iih aretirali, so identične z blejskimi oonareialci. Doslei so aretirani: voditelj tiskarne Vid Galovič. ki ie živel na Bledu ood imenom Gioorgjevič. Vinko Galovič Simon Murdai in Dragica Petrovič. Kolovodja falsifikatov ic bil neki Lettis iz Pulia. Ta ie zbežal v Madžarsko. V zadevo ie zanleten tudi trgovec Ivan Perkovič iz Siska. — Zveza kulturnih društev v Ljubljani Prične z delovanjem. Zveza lioee predvsem oživeti vsa napredna kulturna društva k Intenzivnemu duševnemu delu. V ta namen namerava prirediti po celi Sloveniji v mestih In na deželi primerna ljudska pa tudi znanstvena predavanja. Vabimo napredne kulturne delavce k sodelovanju in iih prosimo, naj sporočijo ZKD v Ljubljani, Narodni dom I. nadstropje, da-li so pripravljeni sestavit! primemo predavanje iz katerekoli stroke. Zveza jim bo povrnila stroške in plačala tudi primeren honorar. — Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole s slovenskim ozir. s slovenskim in nemškim učnim jezikom se prično pri podpisani komisiji na državnem učiteljišču v Ljubljani 5. novembra 1920. — Pravilno opremljene prošnje naj se po šolskih vodstvih pravočasno predlože okrajnim šolskim svetom, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah Iz-praševalne komisije. Izpraševalna komisija za obče ljudske in za meščanske šole v Ljubljani. — Poziv zdravnikom. Zdravstveni odsek ra Slovenijo In Istro ]e podaljšal rok za vlaganje prošenj zdravnikov, ki prosijo za Podelitev ustanove za nadaljno Izobrazbo b socialne hyslene, bakteriologije, epidemiologije in rčntgenologle (letni znesek 48000 K) do 15. oktobra 1920. Načrt za moške in ženske meščanske šole. V ministrstvu za prosveto so izdelali učni načrt za moške in ženske meščanske šole. Načrt je začasen In velja Samo za šolsko leto 1920—21. —Skopijanski trgovci proti razdelitvi flavkov. Predvčeraj je dospela v Beograd deputacija skopljanskih trgovcev in obrtnikov, da se pritožijo pri finančnem ministru proti tclošnji razdelitvi davkov. — Naredbo o uravnavi prometa z govejo živino In s prašiči z dne 10. januarja 1920 je deželna vlada razveljavila. Ljubljana. — Za koroško mladino priredi ljubljansko Sokolstvo danes popoldne pred Narodnim domom veliko javno telovadbo. pozarjam na tozadevna obvestila Sokolskega Saveza v rubriki »Sokolstvo1*. — Razpisan le poštni urad LJubl]ana 5. Prošnje je vložiti v 14. dneh. _ V Beljak se preseli ljubljanski trgovec Benedikt, ki je imel modno trgovino v hiši Mestne hranilnice v Prešernovi ulici. Seja načelstva N. 8. S. se vrši danes ob 8. url v strankini pisarni v Narodnem domu. —Žrtev športa. Sinoči okrog 6. ure se je dogodila na športnem prostoru S. K. Ilirijo v Spod. Šiški tragična nesreča. Vojaki-športniki so metali kopja. Pri tem je priletelo kopje preko ograje ter zadelo na pre .hodu mimo Zormanove hiše stoječo 12 letno učenko Klaro Kopitarjevo, hčerko železniškega uslužbenca, od zadaj v glavo s tako močjo, da se JI Je zarilo globoko v možgane. Nesrečno dekletce Je izdihnilo, dasl Je bila zdravniška pomoč takoj pri roki. — Vpokojencl, invalidi In vdove pri Južni železnici se vabijo na ustanovni občni zbor svojega društva, ki se vrši v nedeljo, 3 oktobra ob pol 3. pop. v Mestnem domu. Na zborovanju se določi tudi odposlanstvo za Beograd. Pridite vsi. — Začasni odbor. — Požarna bramba v Šiški naznanja cenjenemu občinstvu, da priredi v nedeljo, dne 3. oktobra na Bellevue vinsko trgatev. Začetek ob 3. url popoldne. Pred pričetkom se še vrši po šiški obhod viničarjev ln viničark. — Moška zlata verižica se Je našla pred trgovino Ciuha In Jesih. Povprašati Je pri gospe Artič Tereziji, Komenskega ul. 10—n. Maribor. Zopet nemškutarskl toiovajstva. V gostilni pri »Posojilnici« v Kamnici so napadli v nedeljo popoldne nemškutarji manjšo družbo Slovencev. Nemškutarji so namreč prepevali izzivalne nemške pesmi, a na prošnjo Slovencev, naj prenehajo, so pričeli psovati »Gauner«, »Schweinehunde«, Wta-dische Bagagc« Itd. Nato so nemškutarski podlvjanci navalili na Slovence, Jih jeli pretepavati in metati kozarce v nje. Para-iegar se ie pričel širiti v Mariboru in okolici. Zlasti hudo razsaja v Framu, kjer se Je najprej pojavil In kjer Je obolelo že 17 oseb. Vsi oboleli so v brezupnem stanju. Ena deklica ie že umrla. Izkoriščanje. Neka Nemka v Krekovi ulici 8, ki je pristojna v Avstriji, oddaja sobe, in sicer eno izmed njih v uporabo za kuhinjo za »malenkostno« svoto RCO K, drugo pa za 300 K mesečno. Umestno bi bilo, .la stanovanjski urad naredi konec »emu Izkoriščanju. Stekel pes se Je' pojavil sinoči na mariborskih uticah. Začela se je pravcata gonja za njim, katere se je udeleževala zlasti šolska mladina, ki se seveda ni zavedala nevarnosti, v katero se Je podajala. Merodajni faktorji bi morali imeti toliko uvidevnosti, da bi pognali mladino z ulic domu. Celje. Dekliški internut bi bil v našem mestu nujna potreba. Istega ima Maribor in Ptuj. Za ustanovitev takega zavoda naš magistrat pod nemškim paševanjem ni Imel smisla. Upamo, da bodeta sedanji in bodoči mestn; zastop boljšal Na vojsko in njene žalostne čase nas spominjajo poleg mnogo drugega tudi bivše pllnove svetilke po mestu in okolici. Nekatere visijo že napol odtrgane od svojih podstavkov, na drugih so razbite šipe in gnezdijo v njih pajki in drug mrčes itd. Nevarnost je, da se taka svetilka odtrga in pade kakemu pasantu na glavo. Električne svetilke pa so tako preprežene s pajčevino, da se zvečer luč že skoro več iz nje ne sveti. Treba bi bilo na red gledati tudi v tem oziru. Kopališča v Savinji so zopet odprta. Vsled lepega jesenskega vremena Je ob opoldanskih urah naša bistra Savinja zopet živa. Ljudje se solnčijo In kopljejo, kakor ot poletnem času. Pač redka tako '.epa Jesen. Kolesarjenje v našem parku po glavnem drevoredu Je raznim ljudem postalo nekaj navadnega. Dasiravno imajo-po sredi parka za vožnjo napravile«® cesto, vendar čutijo neko posebno veselje, kolesariti po potih, ki so namenjena sprehajanju.'Svoj čas bi se blU taki prestopki strogo kaznovali, danes pa kakor Je videti, se za taka početja nikdo ne zmeni. Živo sliko socijalne bede zbuja v našem mestu nek mož, ki hodi po naših ulicah že nekaj mesecev. Na nogah čevlji brez podplatov, obleka samo ogrnjen raztrgan plašč itd. Posebno veselje imajo nad njim otroci. Cut socijalne pravičnosti bi pač zahteval, da bi naši v to poklicani faktorji skrbeli za take uboge siromake, ki jih le po celjskem in drugih mestih dovolj, ter JJh spravili v zato pripravljene zavode, katere pa bo v naši državi treba šele — ustanoviti. Dasiravno Imamo ministrstvo za so-cijalno skrbstvo, imamo poverjeništva, vendar se do danes še ni storilo v socljalnem oziru, lahko z mirno vestjo rečemo, ničesar. Koncert Zlatka Balokoviča, znanega Jugoslovanskega virtuoza na goslih bo v Celju dne 5. rktobra. Obrtno-nadaljevalna Sola prične s poukom 3. oktobra. Imela bo pripravnico in tlva razreda. Kolesarsko dirko Celje-Veienje priredi Klub slov. kolesarjev v nedeljo 3. okt. Premcmba posesti. Hišo na Dolgem po-Uu št 5 je kupi! primarij na kirurgJčnem oddelku celjske bolnice od dosedanjih lastnic g. dr. Steinfelser. Primorje. Spomenica tržaških Slovencev GiolllUijU. Odposlanstvo tržaškega pol. dr. „Edinost“ je prošli torek izročilo Giollittiju tri spomenice, v katerih povdarja in zahteva za zasedeni narod spoštovanje in zaščito pravico do ohrane, svobodnega razvoja in živlienta, katerega se hoče uničiti z osebnim preganjanjem v šolah, tiradah. na sodiščih, v cerkvah, na gospodarskem in socialnem polju. Spomenica opozarja Giolittija na to. da so za zatiranje odgovorne oblasti in lokalni faktorji, ki niso znali in hoteli razumeti potreb ter ščititi pravic In koristi jugoslovanskega naroda. Spomenica zahteva dalje, da se da zasedenim Jugoslovanom zadoščenje in odškodnina za pretrpljene krivice in škode, da se poskrbi brez razlike strank in narodnosti za varnost oseb in Imovine ter da se zadovolji vse druge zahteve, predvsem zahteve glede šol. D‘AnnunzIo se bo]), da se ne M nalezel kuge. Na Reki je zbolelo, kakor znano, več oseb na kugu. D’ Annunzia je ta strašna bolezen tako razburila, da si že nekaj dni ne upa na svetlo, boječ se. da se ne bi okužil. Sicer je navadnim ljudem to popolnoma razumljivo. V glavo pa nam ne gre, da se Je drugače tako Junaški" D‘Annunzio pričel naenkrat tako tresti za svoje življenje. Frei smo ga poznali vedno le iz besed, ko se je širokoustil, „da bodo prišli Jugoslovani le preko njegovega trupla v Reko." D’ Annunzieve poštne znamke. »Le Pe-tlt Parisien« prinaša slike poštnih znamk za Reko, ki Jih ie izdal reški »regent« D’ Annunzia Na znamkah se nahaia D’ An-nunzijeva slika in na obeh straneh slike Je latinski napis: Hic manebimus optime. Nad glavo ie v debeli pisavi napisano: Fiume. Označba vrednosti je spodaj. NaJ-večje veselje bodo te znamke napravljale pač le filatelistom, ker bodo redke in ker bodo, kar upamo, le kratko časa v veljavi. D’ Anmmzio se zopet ženi. D’ Annunzlo, ki ie od svoje žene ločen, Je Imel že lepo število nevest. Sedal se zopet govori, da se misli v najkrajšem1 času poročiti z neko mlado Benečanko, Irt se ie baje navzlic temu, da Je reškl »regent« že star, nesmrtno zaljubila v njega in njegova »brezprlmerna Junaštva«. Italijanski listi poročajo, da je njegova nevesta zelo muzikalična, No, če je ona toliko muzikalična, kolikor Je on literat, bo potem to prav »Idealen« par. Šport in turi stika. Nogometne tekme v Mariboru, V nedeljo dopoldne se Je vršila nogometna tekma med Horekanom (WIen) bi Rapidom (Maribor) z rezultatom 4:1 (polčas 0:1) v prid Horekanu. Igra I nudila posebnega športnega užitka. — Popoldne istega dne je bila prvenstvena nogometna tekma med Mariborom in Rote Elf. IzM 4:1 (0:0> v prid Rote Elf — Včeraj se Je vršila tekma med Horekanom in Rote E«. Izid: 2:1 (0:1) v prid Horekanu. Igra Je bila zammiva. Sodnik pri vseh teh nogometnih tekmah Je bil gospod Fridau ki pa ni povsem zadovoljil. Enemu Slovencu so prebili nosno kost. Uvedena Je preiskava. Opozarjamo s tem oblasti, da nastopijo brez pardona, In krivce kaznujejo po zasluženju, kajti drugače si bomo pomagali sami. ________________________ Sokolstvo. Javno telovadbo o priliki poseta koroške mladine priredi Sokolski Savez danes ob 5. url popoldne pred Narodnim domom, v Ljubljani, Sodelujejo odbrani telovadci In telovadke ter naraščaja »Sokolov« iz Ljubljane in bližnje okolice, skupaj nad 500 oseb! Spored obsega proste vaje vseh skupin in pa orodne vaie Izbranih ljubljanskih telovadcev. - Vstopnina: stojišče 5 kron; sedeži: na stopnišču ln Pri oknih Narodnega doma 25 kron, ostali sedeži 15 kron. Za koroške goste vstop prost. Prostori so zanle rezervirani, kar blagovoli občinstvo upoštevati. Reditelji, ki sodelujejo pri sprejemu koroških otrok, se zberejo danes ob pol 9. url dop. v Narodnem domu. Prodaja moke. Stranke se opozarjajo, da se bo razprodajala moka za krmo v četrtek, dne 30. septembra t. 1. ta sicer v Kolodvorski ulici št. 41 na dvorišču. Stranke, ki so se zglasile v mestnem tržnem nadzomlštvu, dobe tamkaj moko od 9 do 11 ure dopoludne. dne 4. oktobra (vel. dvorana Union), .v Celju dne 8. oktobra (velika dvorana Union), ter v Mariboru dne 6. oktobra (velika dvorana GOtz). Naš umetnik odhaja takoj po koncertih v Sloveniji na Inozemsko turnejo, najprvo v London, kjer se vrši njegov koncert že 20. oktobra. Fredprodaja vstopnic od 29. septembra naprej v Ljubljani pri Anončni ekspediciji Al. Matelič (Kongresni trg 3), v Celju v knjigarni Goričar & Leskovšek, ter v Mariboru v trgovini muzikali) Jos. Hčfer (Šolska ulica). jr,nBacch.r^*;. ^vTjxrv.a*j/.-..tocraF-.-mgagaaaaaB Književnost in umetnost. Zanimanja vreden umetniški pofcret Novomeške mladine. V nedeljo 26. septem bra je otvoril s posebnim nagovorom predsednik »kluba dolenjskih vlsokošolcev« g. Švajger I. pokrajinsko slikarsko razstavo. Razstava Je bBa prirejena pod pokroviteljstvom g. Riharda Jakopiča. Razstavila je naša talentirana dolenjska mladina — umetniški naraščaj, med njimi več znancev Ic ljubljanskih umetniških razstav. Razstava Je tznenadlla vsakogar, kajti malokje je videti toliko resnosti, toliko smisla za notranje življenje kot tukaj. Razstava ie tudi z umetniškega in slikarskega stališča, brez ozira na pokrajino Interesantna. Opaža se nov pokret mladih talentov, ki Iščejo novih sredstev za notranji izraz. Notranjost Jhn Je vse — zunanjost pa le pripomoček. — Razstavili so: Rihard Jakopič, kot pokrovitelj večjo sliko, Ančlk, Avsec, umrli Cvel- bar, Čargo, Orad, Jakac, Mušič, Skallckj; In Zupan. — Obisk razstave Je bil ob otvoritvi res sijajen. Le škoda, da so razstavni prostori silno slabi. Slike vise preveč druga ob drugi, mogoče bi bilo bolje, da bi jih' razstavili za četrtino manj. Z otvoritvijo razstave je bil zvezan popoldanski koncert na gradu Kamen, kjer je prednašal komponist in umetniški kritik Marij Kogoj svoja dela. Razvile so se zanimive muzikalične ln slikarske diskusije. Dan je zaključil lite-rarni večer v dvorani Nar. doma, kjer sta predavala in čitala svoja dela pesnika A, Podbevšek in Miran Jarc. — V Novem mestu vrši akademska mladina svojo dolžnost v najvišji meri. — Uspehi so tu. — Sedal pa imajo besedo meceni, ki cenijo kulturo In našo razvijajočo se umetnost. — Razstava je odprta vsak dan do 11. oktobra. — Z. Volilni red za ustavotvorno skupščina Pravkar Je izšel volilni red za Ustavotvorno skupščino. Priredil ga je dr. Štefan Sagadin, načelnik v ministrstvu za konstituan-to. Brošura ne obsega le volilnega zakona, marveč tudi prav lepo razlago o proporčni volltvi, o volitvah s kroglicami ter navodila, kako Je razumeti vse druge volilne predpise. Brošura je potrebna za vsakogar, ki se zanima ca volitve, zlasti Jo morajo imeti županstva In drugi uradi, ki se bodo baviU z volitvamL Volilni red red se naroča pri Tiskovni Zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6, in stane 16 K, po pošti 1 K 20 vin. več. Pokrajinske vesti. Bohinj. Piša se nam: Čutim se primoranega, pisca dopisa v »Jugoslaviji« štev. 226 v toliko podučiti, da ne potrebujem nl-kakega svetovalca. Vam, kaj je moja dolžnost, vem, kdo ima dovoljenje za prehod preko demarkacijske črte in kdo ne. Dopisniku priporočam nadalje, naj se bolje uči jezikov, da ne bo potem slišal stvari, ki se niso govorile. Za izvršitev svoje službe sem sam odgovoren. R. Store. Prejšnjo nedeljo so Imeli razu! pcdjetuikl v Ceilu in Štorah posvetovala radi nacijonallzaclje tovarne za železnino v Štorah. Posvetovanja so imela, kakor čuje-mo, uspeh. Slovenji Gradec. Za plebiscit na Koroškem le nabral g. Andrej Oset 800 K o priliki fantovščine g. Alfonza Debelaka, davčnega uradnika v Slovenjem Oradcu, ki se poroči z gdč. Faniko Cizej Iz St. Ruperta pri Gpmilskem. Pragesko. Naša železniška postaja Ima še vedno žig" Pragerhof, k. k. pršv. Sfil-bahn. Ptuj. Veliki shod splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot ^e vršl^v nedeljo 26. t. m. ob 9. dopoldne v Društvenem domu (prej nemška hiša) v Ptuju. Ptuj. V noči z dne 24. na 25. t. m. med 23. In 8. uro cjutraj mi Je bilo Iz mojega stanovanja v Ptuju, Trubarjeva cesta št. 6 iz verande, skoz vlom čez okno ukradena eno moško kolo. tvrdke »Puch«, s prostim tekom, štev. 131098. Kolo le čmo emalli-rano z rudečlmi črtami v obeh kolesih, v, zelo dobrem stanju, skoro povsem novo z najboljše ohranjeno pnevmatiko, ter vredno 4—5.000 K. — Izplačam 500 K nagrade onemu, id Izsledi tatove ter mi do ukradenega kolesa zopet pripomore. — Ptuj, dne 35. septembra 1920. — Anton Blažek. Račje prt Mariboru. Naše bralno društvo ie priredilo pred kratkim vrtno vo-sellco, katere se ie udeležilo okrog 600 gostov Ic domačih vasi. in Iz Maribora. Pri veselici Je Igrala polnoštevilna železničarska godba z Maribora. Ker je naše društvo na narodno nepristranski podlagi, se je videlo, da Je treba večkrat uprizoriti takšne prireditve, pri katerih sodelulejo tudi zaslepljeni štajercijancl. Le na tak način se bodo tem polagomo zopet odprle oči. Sv Benedikt v Slov. gor. Pred kratkim ao nažti tu nekega umorjenega mladega moža, oblečenega v civilne hlače in v vojaško bluzo. Truplo se še ni agnosciralo. Ravno tako še ni znan morilec. Ljubno v Savinski dolini, Dne 16. t. m. Je umrla tukaj gospa Marija LIchteneker, roj. Ročnik, mati nadpoštarja Zorka Lleh-teneketja v Brežicah. N. v m. p.l Drobiž. * Premog Iz pepela. Kruppovi zavodi na Nemškem so dobil! patent, Irt značl ogromno prihranitev premoga. Gre namreč za to, da bi se nelzgorell deli pepela (koksa in premoga), ki znašajo 10-50 odstotkov, Izkoristili, kar se doslej ni zgodilo. Letna poraba premoga v Nemčiji te ceni zdaj po votal na 100 milijonov ton, tore) bi se dobilo na ta način iz odpadkov pepela najmanj milijon ton premoga vsako leta Praktični poizkusi so pokazali, da se da ta štedltaa akcija z malimi stroški izvršiti. * Eksistenčni minimum na Nemškem »Freihelt« (Beroiin) pravi, da najmanjši dnevni dohodki na Nemškem pri navadnem življenju morajo znašati za samske esebe najmanl 26 mark, za zakonske brez dece 39, a za družine z dvema otrokoma od 8 do 10 let pa najmanj 55 mark. Mali oglasi. Proda se: LANDAVER, skoraj nov ln oprava za Jedilno sobo na prodaj. Tržaška cesta, Olince 37. 1842. PSI MLADICI, plemenite ovčje pasme, na prodaj. Šiška, Celovška cesta 33. 1846. “HRASTOV REZAN IN OKROGEL LES te kupi v večjih množinah in različnih dimenzijah. Ponudbe z navedbo cen ln dimenzij (pod hrastov les) Je poslati na upravo Jugoslavije. 1848. D V AOLASOVIRA za 2000 In 4000 K na prodaj. Ponudbe na poštni predal 89, Maribor, glavna pošta. 1852. Gledališče in glasba. Koncerti Zlatka Balokoviča. V našem Kstu že objavljeni koncerti največjega Jugoslovanskega virtuoza na gosHh Zlatka Baiokovtta se bodo vršil v Ljubljani dvacrna usnjata pilotska POVRŠNIKA na prodaj. Naslov se poizve v upravnlštvu »Jugoslavije«. 3^1*. VSE~VRSTE ŠPECERIJSKO IN DELIKATESNO BLAGO po najnižjih dnevnih cenah nudi tvrdka Schulflnk & Hoinig, Ptuj. 1827. REGiSTER-BLAGAJNA. velika, v dobrem stanu, sedem mladih čistokrvnih PREPELlCARJEV (Forst-hunde) ter FOTOGRAF1ČNI APARAT z opremo, na prodaj. 1789. SSuibs: SEDLARSKI IN JERMENAR8KI DELO-VODJA tzvežbana in zanesljiva oseba, ee sprejme v stalno službo. Plača po dogovora. Plamene, Oziroma ustmene ponudbe na Ivan Kravo«, trgovina fet ndlandca delavnica r Maribora. IZURJENA STENOGRAFINJA za nemški event. slov. diktat se stalno ali začasno sprejme za par ur na dan pod ugodnimi pogoji. Vprašati pri upravnlštvu. 1851, 0SKrbnika7 oženjenega, s skupaj 3 do 4 delavne moči, kateri ima veselje do poljedelstva, živinoreje In svlnjcreje se sprejme kot samostojnega na večje posestvo na Spodnjem Štajerskem. Kot plača bi bila polovica poljskega pridelka, polovica pri živini, pri svinjah pa po dogovoru. V hiši ima prosto stanovanje, drva, povsod napeljani vodovod. Služba bi bila trajna. Sprejme se le pošten* in delavna družina. Naslov pove upravni. štvo tega lista. __________ i85Ql IZVEŽBAN RISAR — 1NŽENER išče tehniškega, arhitektovskega, geodesij-skega ta drugega risarskega dela. Naslov: Ljubljana, hotel Tivoli, soba 16, V. Cebo- tarev. *84^: ~~ STREŽNICA, ne mlada, Izkušena, z lepimi spričevali, pro*i za primemo službo v kakšen Sana- torium. Ponudbe na upravo Jugoslavije. IS 53. Hassi©: KDOR HOČE KUPITI POSESTVO VILO V MARIBORU „Tiw nal vpraša v realitetnem oziroma v okolici naj vpr biroju Stamzer, Maribor, Šolska ulica ——— ^ornštvo, . mhiieno iz masivne orehovine, perij^ nailinejše posteljno perilo in odeja, srebrno kompletno jedilno orodta za šest oleb ta nov voz brek. se proda po zeta CM-, mfmmm mSbisSm Mpp %,%* f?H35KK GOREČ 282. štev. Krompir Kdor leti večjo množino ali vagon krompirja naj se obrne na Franca Potočnih, posest, in gostilničar v Pliberk«. iščem primerne službe pri vetjem podjetja kot skladiščnik ali trgovski potnik. Sem dovršil 4 razr. vimn., obrtno šolo ter sem trgovsko izobražen. Kot posestnik sem zmožen varstva do 30.000 K ali več. Ponudbo pod „30.000* na uprav. .Jugoslavijo*. la apno v kosili in zdrobljeno'dobavlja na vagone „flVfl“ tovarna, Laško. Kčem pošteno In zanesljivo žensko § ki zna opravljati vse hiSne pošlo, v pomoč Slovenki. Nastop takoj. Plača po dogovora. Oskrba izborna. Za odgovor po pošti treba osem dni. Stroški so povrnejo. — Dr. IVAN SOND1Č, zdravnik, Grnbišnopolje, Hrvatsko. laneno seme in vse druge deželne pridelke kupuje . trgovina s semeni Sevu 1 Uit. Ijtiina VolfOva ulica 12. razprodaja na drobno in debelo v vseh poljubnih številkah le: »Tvorna čevljarska zadruga" v Ptuju, Panonska ulica štev. 3. 1588 Razpošilja tudi po povzetju s pošto. “i§3$§ Trstje O ©duefniška pisarna * Dr. Karl Kodertnan-a v Maribora Mr se je preselila -^f na Aleksandrovo cesto 12 i54i (ob vogalu Sodne ulice). >fvlgrfliftif inia flfovadhlaAnerfVfIVI Triam«HftaoianiaftTi Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno »Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravuišlvo ^Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4'80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 KONJAK stari vinski je pri slabosti vslcd starcsli, pri težkočah v želodcu In pešanju moči firavo življenje vzbujajoče sredstvo. Dva itra pošilja Iranko za v naprej poslanih K 196-80. 1 liter za K 108. »enefi HerU, veleposestnik, grad Golič, pri Konjicah, Slovenija, 1445 Steši v »Jugoslaviji« imajo naj- a boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad cita i Charles Princ Ljubljana, Nanufakturs Zaloga: TurJaSkl Erg 'K Pišema: Židovska u, 1/1. 3hBBOtOaBS3SCXMBBSCZDC 533 r L*«, j f! Jabolka, hmelj vsako množino kupuje kakor običajno vsako leto tudi sedaj letos je gnezdo je najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za . malenkostno svoto 14 kron pri MM Tur I Ljiji. Koristilo Vam bo, če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v »JUGOSLAVIJI*! po svojih zastopnikih v sledečih krajih: Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek, Št. Andraž pri Velenju, Šmartno v Rožni dolini, Šmartno ob Paki in Mozirje za gornjo Savinjsko dolino. Producenti se blagovolijo direktno obrniti na kupovalce, kajti pri velikem obsegu ni možno vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni. Se priporočam Rudolf Pevec. gg AUTO MOBIL! In KOLESA njih deti In et»re» a PNEVMATIKA garaža In delavnica Uiibljaim Gosposvetska c. 14 Vegova ulica št. 8. Poziv k subskripdji delnic. Ivan Knez, predsednik. Za upravni svet: Peter Kozina, podpredsednik. Odgovorni urednik Auto« Tiska ..Učiteljska tiskarna" v LjubiU««. Upravni svet oddaja v javno subskripcijo vso osnovno glavnico, ki znaša 20.000.000 K in Je razdeljena na 50,000 na prlnosca se glasečih delnic po 400 K (§§ 5 in 6 pravil). Nominalni znesek se mora takoj pri subskribciji v gotovini popolnoma plačati s 5% obrestmi od 1. januvarja 1.1. dalje. Vrhutega je vplačati za stroške, zlasti izdajo delnic, po 60 K za vsako delnico. Subskripeija ae vrši od 1. do 16. oktobra 1020. Prijave sprejema Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice so deležne čistega dobička od 1. januvarja 1920 ter so opremljene s kuponi za leto 1920. Vsakemu subskribentu bo izdal zavod potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. O dodelitvi delnic odloča upravni svet svobodno, vendar postane dodelitev pravomočna žele z odobrenjem Ministrstva za trgovino in industrijo oddelka v Ljubljani. Po dodelitvi delnie bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskri-birane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. Vse delnice ostanejo pod zaporo do občnega zbora, ki bo odobril bilanco za šesto poslovno leto. V smislu § 16. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.