KRT z^dejo boljši Supermesto, OrmoSka c. 30 Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!* B Trojna uporabnost • 3 ali 6 sedežev Izbira je Vaša. gj odaralo • Bogata serijska oprema w>zila ■DOTetilzatmndblib)zahten]OTnâlontopnegiDI)VaUpiga(4^^ Dominkg d.o.o., Zadnižni ti^ 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o PTUJ, Ormoška œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Čas je za SPRINTER! DC Domlnko center d.o.o., Ob sludenCnlci 4 Telefon: 02/788-11-10 Ptuj, 7. februarja 2002, letnik LV, št. 6 - CENA 200 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Pred praznovanjem "^^Tuli^t^ira je širok pojem za raz'vo^ in izpopolnj^^a- m^ nje vseh vej človeške dejavnosti in iz tega pri-.M. ^^ dobljenih vrednot. Je razvojna stopnja družbe in posameznika. Najčešče jo povezujemo z umetnostjo, ki nudi človeštvu možnost izražanja svojih misli in čustev na najrazličnejše načine: z govorom, pisanjem, petjem, igranjem na glasbilo, z barvo, risbo, gibom. Umetnost zadovoljuje avtorja, izvajalca, ustvarjalca in tudi tistega, ki jo sprejema, v njej uživa. Zato je umetnost družbeni pojav, ni zgolj stvar posameznika. Kulturni praznik daje možnost poudarjanja dosedanjih kulturnih dosežkov in številnih ustvarjalcev, ki so s svojimi vrhunskimi stvaritvami omogočili majhnemu narodu ohraniti identiteto, ponos in vero v moč lastne ustvarjalnosti. Kulturni praznik je tudi čas, ko se z nagradami, priznanji zahvalimo sedanjim ustvarjalcem za dosežke, za življenjsko delo na področju kulture oziroma umetnosti, pri čemer venomer prihaja do nelagodja, saj umetnost ni merljiva z normalnimi materialnimi merili in je torej težko reči, kdo je najzaslužnejši, najboljši, pa čeprav tovrstna rangiranja (tekmovanja) v umetnosti potekajo že stoletja. Umetniki običajno niso zmagovalci; so sicer del družbe in dogajanj v njej, obenem pa so čestokrat s svojimi vizijami zunaj družbe, nad njo, nekje v svojem svetu. Cestokrat so nerazumljeni in se jih s ponosom spominjamo, ko jih več ni, njihov duh pa ni šel v nebesa, temveč je ostal med navadnimi smrtniki. S ponosom ugotavljamo, da smo imeli ustvarjalce in mislece, ki so s svojimi dosežki in delom prebili slovenski prag in našli mesta v svetovnih leksikonih. Mnogi misleci opozarjajo, da smo ob prehodu v novo tisočletje v svetovnem merilu prišli v obdobje, ki vrhunski duhovnosti oziroma kulturi ni pisano na kožo. Prišli naj bi v čas, ko nas zadovoljuje cenena zabava, ker naj bi se baterije duhovnosti nekoliko izpraznile. Lahko se zgodi tudi to. Ni pa nujno, če se bomo na vseh nivojih tega zavedali, če se bomo tudi na mestih, ki imajo škarje in platno, zavestno odločili, da bo več Slovencev redneje posegalo po knjigi namesto ogleda kičaste telenovele, odšlo na gledališko predstavo in za preživljanje prostega časa izbralo tudi kulturno ustvarjalnost v kakšnem kulturnem društvu. Kakorkoli že, jutri je kulturni praznik. Praznujmo ga in kulturno nazdravimo ------------^ kulturi in kulturnikom. '/9iSi Na letošnjem izboru za najuspešnejše športnike mestne občine Ptuj sta bila za najboljša v lanskem letu proglašena kikboksarka Nadja Šibila in kolesar Gregor Gazvoda. Foto Langerholc PTUJ / V ŠOLSKEM CENTRU SO OGORČENI DrŽava ponovno iemlie V ptujskem šolskem centru so ogorčeni in presenečeni hkrati: država jim ponovno jemlje programe. V razpisu srednješolskih programov za prihodnje šolsko leto je izpuščenih kar pet njihovih zdajšnjih izobraževalnih programov, in to za tiste poklice, po katerih je največ povpraševanja. Ogorčenje je toliko večje. ker je bil v začetku januarja sprejet sklep. da letos mreže in programov kmetijskih šol ne bodo spreminjali. Nnvi Mnhit^lnv ûrodaino-informaciiski center na Ptuiu. z veseljem In ponosom vas vabimo v naš novi prodajno-informacijsl DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE GRAJENSCAK / KUHARSKI TEČAJ ZA SODELAVCE RADIA IN TEDNIKA Grofovska veierja Zgodba o bosi kovačevi kobili bi dobila se eno potrditev, če zaposleni v družbi Radio-Tednik Ptuj ne bi znali kuhati. Že devet let namreč prinašata radio in Tednik v vase domove vsak teden nov kuharski recept ki ga pripravi strokovna sodelavka Nada Pignar, profesorica kuharstva. Ker je teorija eno, praksa pa drugo, smo se želeli prepričati, kako izgleda kuhanje pod budnim očesom strokovnjakinje, zato smo se dogovorili za kuharski tečaj, ki je potekal v prostorih Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku. Sprva je bilo za tečaj veliko zanimanje, prijavilo se je šestnajst sodelavk in sodelavcev Radia in Tednika, ko pa pa je bilo potrebno zavihati rokave, se je njihovo število prepolovilo. (Morda so se kdaj pred sodelavci ustili, kako spretni so s kuhalnico v roki, sedaj pa niso želeli pokva- Udeleženci kuharskega tečaja Radio-Tednika Ptuj ob obloženi mizi riti mnenja o sebi? Celo radijski voditelj, ki se je javno v Tedniku pohvalil, kako dobro in rad kuha, je imel tistega popoldneva druge "neodložljive" obveznosti.) Pa nič zato. Tisti, ki so se zbrali, so uživali ob prijetni kuhi in peki ter utrdili svoje znanje. Tudi tisti, ki smo se jim pozneje pridružili ob obloženi mizi, smo si še nekaj dni zatem obli-zovali prste, obenem pa nam je bilo žal za vse, kar tistega z dobrotami bogatega večera nismo mogli pojesti. In kaj so pripravili sodelavci pod vodstvom profesorice Nade in ob pomoči treh dijakinj ptujske kmetijske šole? Najprej fižolov mesni golaž in enolončnico z zelenjavo in rižem. Nato s proseno kašo polnjene svinjske zrezke in svinjsko rulado s porom in suhim sadjem. K temu so dodali čudovite skutine štruklje, za prilogo pa proseno kašo s špi-načo, solato iz ajdove kaše in šobsko solato. Grofovski večerji so dodali še kvašene rogljičke in sadno rezino, pa še nekaj polsladkega iz šolskega vinograda in kleti. Zagotovo ni bilo ob mizi nikogar, ki ne bi ob vseh teh dobrotah pomislil, da bi bilo potrebno take tečaje večkrat ponoviti. Če se bo to zgodilo, moram zaupati tistim, ki so se ustrašili nadzora profesorice, da ni šlo za ocene, pač pa za nabiranje novih izkušenj in prijetno druženje. Celo urednik Tednika, ki mora po PTUJ / KAVARNA EVROPA PONOVNO ODPRTA Kanina halj urejen Mestni trg V vogalni stavbi na Mestnem trgu 2 na Ptuju je bila kavarna že pred 150 leti. Po imenu "Evropa" so bili Ptujčani že takrat v Evropi. V svojem bogati zgodovini je doživljala vzpone in padce, tudi imena je spreminjala. Zadnjih nekaj let je samevala, leta 1998 pa jo je kupilo podjetje Belvi šport. 31. januarja letos pa je ponovno odprla vrata kofe-tarjem, ljubiteljem peciva, kavarniškega druženja in tudi ljubiteljem piva ter kvalitetnega vina. Obiskovalcem bo na voljo tudi dnevno časopisje. Da je ptujski "ezl ek" (to ime so namreč že pred desetletji nadeli temu delu Ptuja) kavarno nujno potreboval, je pokazalo že četrtkovo odprtje, nostalgija pa je privabila mnoge tudi naslednje dni. Na otvoritveni dan se je v zgodovino kavarne poglo- U o ^ 4 ■ t "JI ■..... Franc Kogovšek se je gostinske obrti učil v ptujski kavarni v letih 1935/38. Z jutranjo kavico je stregel znanim Ptujčanom in zavednim Slovencem dr. Potrču, dr. Brumnu in dr. Mrgoletu; še danes se jih živo spominja. Prenovljeno Evropo, ki je hkrati kavarna in pivnica, je odprl ptujski župan Miroslav Luci; s ptujskim kelihom je želel investitorju - podjetju Belvi šport - uspešno delo. Izročil ga je enemu od lastnikov Dušanu Belšaku. Foto: Črtomir Goznik bila direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Tjaša Mrgole Jukic, spomine na svoje vajeniške dni v njej je obujal Franc Kogovšek, ki je med drugim vodil tudi 28 let mariborski hotel Orel, namenu pa je lokal predal ptujski župan Miroslav Luci (ki je 31. januarja praznoval 56. rojstni dan). Poudaril je pomen novega lokala za oživljanje tega dela mesta in v turističnem pogledu. V imenu investitorjev - podjetja Belvi šport - pa je govoril Dušan Belšak. Kolektivu prenovljene kavarne, ki nosi ime Cafe Evropa pub, je uspešno delo zaželel tudi predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Milošic. Ker bo kavarna odprta tudi ob nedeljah, se bodo na njeni terasi lahko ob nedeljah zadrževali člani ptujske godbe na pihala. V preteklosti je namreč mesto poznalo tudi promenad-ne koncerte. MG Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Tako se delajo skutni štruklji službeni dolžnosti prebrati vse kuharske nasvete (in jih seveda tudi obvladati), je sproščeno vrtel kuhalnico in polnil svinjske zrezke. Tudi novinarki Tatjana in Majda sta skoraj tako spretno kot z mikrofonom ravnali s kuhinjskim "orodjem", rač-unovodkinja Branka se je najbolj navduševala nad svinjsko rulado, Justa iz tajništva je spretno vrtela "valek". Tehnik Danilo je navdu{eno rezal ~ebulo in zatem s ~opi~em "barval" rog-lji~ke, medtem ko je Marjanca iz marketinga ob mešanju fižolno-mesnega golaža poltiho modrovala, da bi se dale vse te dobrote dobro tržiti. In moj prispevek? Fotografije, ki jih vidite, in sodelovanje pri praznjenju mize. Hvala profesorici Nadi in trem u~enkam drugega letnika Kmetijske šole za osvojene nove kuharske spretnosti in izostritev naših okuševalnih ~util. J. Bračič Veste, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha? RADIOPTUJ 89.8-98.S'l04;3mi _EZm3=i ItoiítlAq ^odu^-TadrlfelSif _ m NAGRAJUJEMO v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ ZVESIÏ NAROČNIKE KARÎOUPMORÂMSKimmBIt ime in priimek: Martin PETRIČ naslov: Jiršovci 1,2853 Destrnik Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti. in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. REPORTAŽE ZICE / IDA ZADRAVEC - IZDELOVALKA ŠOPKOV Papirnati šopki za vse priložnosti Ida Zadravec živi s sinom in snaho v Žicah 23 v občini Sv. Ana. Od mame se je v mladosti nau~ila, kako se izdelujejo povo{čeni papirnati {opki, in jih izdeluje {e danes. [opke so uporabljali namesto svežih rož ob porokah, obhajilih, novih mašah, birmah. Iz njih pa so izdelovali tudi vence ob pogrebih in razne aranžmaje za okrasitev kapel in križev. Orodje za izsek delov rož Postopek izdelave Ida opisuje takole: "Najprej si narežem žico, nato papir, s katerim povijem žico. Na lesenem štoru si z lesenim kladivom in posebnim orodjem nasekam dele rož. Iz krep papirja nasekam liste, ostali deli se sekajo iz trdega belega ali barvnega papirj. Nageljne in vrtnice izrežem s škarjami brez orodja, potem jih sestavim. Nato jih naberem, in ko se posušijo, Ida Zadravec med izdelovanjem papirnatih povoščenih šopkov JUZNA AMERIKA / V OSRČJU PRAGOZDA Oblaini gozd (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Pas pragozda, ki se dviguje iz brezkončnega zelenega morja proti Andski planoti tja do višine 3000 metrov, se imenuje oblačni gozd. Vlažne zračne gmote, ki prihajajo iz Atlantika, se ob ga pasu se organske snovi nabirajo v prsti, v tropskih gozdovih pa se rastlinski ostanki in mrtve živali takoj razkrojijo. Vse hranljive snovi rastlinje hitro posrka. Polje, pridobljeno s posekom in požigom oblačnega gozda, je le kratke sape: z bornimi sadovi razveseljuje svojega Zlati splav prikazuje obred uvedbe novega plemenskega poglavarja, o katerem poro~a izro~ilo plemena Muisca. naravni prepreki dvigujejo, ohlajajo in gostijo. Neprestane meglice so gozdu dale ime. Tudi v sušnem obdobju je dež vsakodnevna stalnica. Sestava gozda se razlikuje od deževnega pragozda. Pogled zaman išče palme in mogočne drevesne orjake, ki so značilni za nižino. Življenjske razmere so v višinah težje kot v dolini. Zaradi obilice padavin, ki so razporejene skozi celo leto, pa je na drevesih več prirastlik. V neprestanem boju za sonce črpajo hrano in vodo kar iz majhnih lužic in oazic humusa, ki se nabirajo v rogovilah vej. Med njimi so praproti, ananasovke in orhideje; slednjih je več kot 30000 vrst in večina teh plemenitih rož je doma v gozdovih Južne Amerike. Mesojede prirastlike se znajdejo po svoje. Hrano - žuželke - lovijo v votle pasti, ki so napolnjene s obupno smrdečimi, lepljivimi in strupenimi sokovi. Zemlja, na kateri raste bujno rastlinstvo, je plitva in le malo hranljiva. V gozdovih zmerne- lastnika nekaj pičlih let, nato pa deževnica ostanek izčrpane zemlje za vedno odplakne. MESTO V PRAGOZDU Počasi sem jedel zelenjavni riž, obogaten s pečenima jajcema. Odločitev za vegetarijanski obrok se je izkazala kot pravilna. Hrano smo dobili pred mesojedci, ki so se kasneje pritoževali nad trdim mesom neznanega izvora v sumljivi omaki. Sedeli smo za kompozicijo treh majavih miz. Stolom je bilo skupno le ime in dotrajanost, drugače pa je bil vsak unikatna mojstrovina, namenjena sedenju. Tla hiše, ki jo je na pročelju krasil prepotentni napis gostilna, so bila iz surovega betona. Stene, v pradav-nini verjetno bele, so krasile neštete packe - od nežnih barv mlečne kave preko vseh odtenkov rjave do črnih pik. Vsaka je zaključila zgodbo ene izmed preštevilnih žuželk deževnega gozda. Za prvim prostorom se je skrival še eden, podoben. Vse skupaj so v tunel povezovale gole vratne odprtine. Skoznje se je videlo blatno dvorišče. Na njem so družno uživali prašiči in kure. V čudnem tihožitju so ga obkrožali stranišče, kuhinja in svinjak. Preostanek počitka sem namenil raziskovanju. Mestece Pilcopata je bilo razpotegnje-no ob blatnem traku, ki je na koncu naselja zavil na desno, preko reke in izginil globlje v zelenju. Zraven gostilne je bila Pragozdovi skrivajo ostanke prastarih mest. Kdaj bodo odkrili legendarni Patiti? zidana tudi šola in stavba z radijskim oddajnikom. Ostale zgradbe so bile razmajane le-senjače na lesenih kolih pol metra od tal. Vse skupaj je pokrivala neugledna zarjavela pločevina. Tik pred mostom so se skro-pucala na obeh straneh ceste zgostila. Redke odprte sprednje stene so v notranjosti razkazovale zdolgočasene prodajalce sredi kupov vse mogoče šare. Sprehajal sem se mimo pokrite tržnice. Za cesto so se v gozdičkih bananovcev, papaj, avokado-vcev in palm, ki jim nisem vedel imena, skrivale hišice kmetov. V središču se je bohotil cvetlični park. Gledal sem in gledal, vendar nisem odkril napisa, ki bi potrdil moj sum, da se imenuje "Trg armade", kot se imenujejo skoraj vsi glavni trgi v Peruju. Mimo kupov desk ob preprosti žagi sem stopil do zelene barake. Bila je preprosta cerkev. Sto metrov stran je pod nadstreškom spal utrujen agregat. Mestece je bilo izumrlo. Nekaj zaradi ure, bil je čas opoldanskega počitka, največ pa zaradi drobnega vsiljivega dežja, ki je še vedno padal iz temnega neba. Nadaljevanje prihodnjič Šopki iz povoščenih papirnatih rož jih povoskam. Zadnja faza je vezanje rož v šopke." Za šopke so se uporabljale določene barve šopkov, odvisno od priložnosti, za kaj so jih naredili. Takole pravi Ida: "Za zlato poroko ali zlato mašo se uporablja zlata barva, za srebrni jubilej srebrna, za železno smo uporabljali rjavi papir, za biserni jubilej smo uporabljali bolj beli papir itd." Ida Zadravec pravi, da je to zelo dolgočasno delo, zanj moraš imeti živce. Z izdelovanjem se rož ne da preživeti. Sicer se je v zadnjih letih spet povečalo povpraševanje po papirnatih povoščenih rožah. Znanje izdelovanja papirnatih povoščenih šopkov želi prenesti na snaho, za katero pravi, da ji včasih pomaga in da ji to delo gre od rok. Zmago Šalamun »Kaj pa ti tukaj?« so spra{evale otro{ke o~i v mestecu Pilcopata. Šopki, zloženi v košaro, pripravljeno za gostijo fflEÎMK Postanite novi naročnik Tednika v>^e štajerske kronike in izkoristite priložnost: NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik, pri čemer ga bom prvi mese" prejemal(a) brezplačno. Celoletna naročnina znaša 10.400 tolarjev, za tujino 22.310 tolarjev. Naročnino bom poravnal(a) v trimesečnih obrokih. O. CQ U UJ sP 2 NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ DŠ:_ Datum naročila in podpis:. .,Tel.: i Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUj. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da nalEDNIKdoslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 90 dnevi. Ponedeljek, 11. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.35 Utrip. 8.50 Zrcalo Jedna. 9.10 Bisergora, otroška oddaja. 9.25 Iz popotne torbe: Štiri žabe. 9.40 Marko, mavrična ribica, 9. epizoda. 9.55 Humanistika. 10.25 National geographic, dokum. serija, zadnji del. 11.15 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.40 Z vseh koncev sveta, dokum. serija, zadnji del. 12.05 Afrika - pogled s tal, pz. serija. 12.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Recept za zdravo življenje: Ishemične bolezni srca. 17.50 Tele-bajski, pon. 65. oddaje. 18.15 Radovedni Taček: Maska. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, nanizanka. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Oddaja o filmu. 22.00 Odmevi. 23.00 Dosežki. 23.20 Branja. 23.25 Recept za zdravo življenje, pon. 0.15 Oddaja o filmu, pon. 0.40 Svetovni izzivi, pon. 1.05 Trend, pon. 1.25 Homo turisticus, pon. 1.45 A. T. Linhart: Ta veseli dan ali matiček se ženi, posn. predstave. 4.00 Gore in ljudje. 4.50 Šport. SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 13.00 Videostrani. 13.10 Sobotna noč, pon. 15.15 Videospotnice. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 23.30 Brane Rončel izza odra. 0.55 Videospot-nice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 33. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 83. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 25. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 15. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 5. del. 16.25 Esmeralda, 16. del. 17.20 Tri sestre, 26. del. 18.15 Vsiljivka, 84. del. 19.15 24 ur. 20.00 Sedma nebesa, 1. del. 20.55 Urgenca, 21. del. 21.50 Providence, 6. del. 22.40 JAG, 34. del. 23.30 M.A.S.H., 107. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Felicity, pon. 9. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 230. del. 15.10 Mladi in nemirni, 96. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 10. del. 17.40 Fant zre v svet, 13. del. 18.10 Filmske zvezde, 9. del._ 18.40 Korak za korakom, 15. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja: Zapuščam te, srečeki, pog. oddaja. 20.00 Prijateljici, komedija. 21.40 Veronikine skušnjave, 8. del. 22.10 Cybill, 7. del. 22.40 Noro zaljubljena, 22. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TROJKA 7.00 Pokemoni, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 It. nogometna liga, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, pon. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 45. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 To je Bush, 8., zadnji del. 21.30 Ekskluzivni magazin. 22.00 OK hokej, športna oddaja. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Morski ljudje, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Dokumentarna serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Nič proti, dokumentarna oddaja. 20.45 Latinica. 22.20 Odmevi. 22.40 Šport danes. 22.55 Filmska noč. 0.20 Zopet znova, serija. 1.05 Becker 2., serija. 1.25 Normal, Ohio, serija. 1.50 Od prijema do sojenja, serija. 2.10 "Theodore Roosevelt", dokumentarni film. 2.40 Dokumentarna serija. 3.35 Morski ljudje, am. Film. 5.05 Amerika - življenje narave. 5.35 Auto-magazin. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Meseèina. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Café. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ansur, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Risanka. 17.15 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreèe. 19.05 Normal, Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 "Theodore Roosevelt", dokum. film. 22.10 Seinfeld, serija. 22.35 Zmešnjave, serija. 23.05 Življenje na severu 2., serija. HTV 3 17.10 Auto-magazin. 17.50 ZOI 2002. 18.00 Spust Ž, prenos. 19.00 Amerika - življenje narave. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 ZOI 2002. 21.50 Bells are Ringing, am. film. 23.55 CB v barvi. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.20 Korak za korakom, serija. 8.45 Melrose Place, serija. 9.25 Citi-čiti bang-bang, komedija. 11.50 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.25 Rožnati panter, risana serija. 14.50 Korak za korakom, serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.15 OI, poročilo. 16.30 OI: sankanje (m), posnetek; smuk (ž), posnetek. 20.15 OI, poročilo. 21.15 OI: deskanje na snegu (m), prenos; biatlon (m), 20 km, prenos. 23.45 OI, poročilo. 0.00 OI: biatlon (ž), 15 km, posnetek; hitrostno drsanje (m), 500 m, posnetek; hokej, prenos. 1.50 OI: umetnostno drsanje, pari, prosti program, prenos; hokej. AVSTRIJA 2 9.00 Cas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Smešno dobro 11.50 Vreme. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Cas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Cas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Cas v sliki 3. 0.30 Pal-ookaville, komedija. 2.00 Pogledi s strani. 2.05 Kraj srečanja kultura. 3.35 Dobrodošli v Avstriji. Torek, 12. februar SLOVENIJA 1 6.10 Teletekst. 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Mostovi. 9.05 Radovedni Taček: Maska. 9.15 Carobni šolski avtobus, risana nanizanka. 9.40 Oddaja za otroke. 10.35 Recept za zdravo življenje: Ishemične bolezni srca. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Julija, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro, Slovenija. 15.00 Intervju: Bojan Križaj. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, dokumentarna serija. 17.15 Podjem: It in podjetništvo v sloveniji, 4. oddaja. 17.45 Zlatko Zakladko: Palačinke v Krakovskem gozdu. 18.00 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 18.30 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dosje. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 23.00 Mali John, danska drama. 23.45 Prišlek, norveška drama. 0.30 Evro, dokumentarna serija, 4/13, pon. 0.45 Podjem: It in podjetništvo v Sloveniji, 4. oddaja, pon. 1.15 Dosje, pon. 2.05 Aktualno, pon. 3.00 Mali John, danska drama, pon. 3.45 Prišlek, norveška drama, pon. 4.35 Šport. SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 15.15 Videospotnice. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 22.00 Pazi se, ljubim te, fr. film. 23.45 Tišina pred nevihto, slovenski kratki film. 0.00 Video-spotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 34. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 84. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 26. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 16. dela. 13.10 Sedma nebesa, pon. 1. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 6. del. 16.25 Esmeralda, 17. del. 17.20 Tri sestre, 27. del. 18.15 Vsiljivka, 85. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Seme prevare, drama, 1994. 22.30 JAG, 35. del. 23.30 M.A.S.H., 108. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 8.45 Prijateljska nogometna tekma - Slovenija: Honduras, prenos. 10.40 Felicity, pon. 10. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 24. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 231. del. 15.10 Mladi in nemirni, 97. del. 16.00 Ricki Lake: Shujšaj ali nehavai, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 11. del. 17.40 Fant zre v svet, 14. del. 18.10 Filmske zvezde, 10. del. 18.40 Korak za korakom, 16. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja: Spelji se, srčil, pog. oddaja. 20.00 Prijateljska nogometna tekma - Slovenija: Honduras, posn. 21.45 Veronikine skušnjave, 9. del. 22.15 Cybill, 8. del. 22.45 Noro zaljubljena, 23. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TROJKA 7.00 Pokemoni, risana serija, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Italijanska nogometna liga: Roma: Juventus, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, risana serija, pon. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.15 Družinska TV-prodaja. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 46. del risane serije. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Divja srca, akcijski triler, 1995. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Max je izginil, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Dokum. serija. 16.00 Kako in zakaj se hranimo, 3 .ep. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 20.55 Forum. 21.55 "M" magazin. 22.35 TV leksikon. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Skriti srednji vek, dokum. serija. 23.45 Oko za oko, film. 1.15 Glavno mesto, serija. 2.00 Prijatelji, serija. 2.30 Veronikine skrivnosti 3., serija. 2.55 Pravica za vse 4., serija. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Amerika -življenje narave. 4.30 Max je izginil, am. film. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 9.55 SOS, dokum. oddaja. 10.25 Auto-magazin. 11.05 Zopet znova, serija. 11.50 Hit HTV-ja. 12.35 "Theodore Roosevelt", dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Risanka. 17.15 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Prijatelji, serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Zmešnjave, serija. 23.30 Življenje na severu, serija. HTV 3 15.00 Petica. 16.10 ZOI 2002. 16.20 Biatlon M 20 km, posn. 17.30 Skoki 120 (m), prenos. 18.50 Cross (ž) 10 km klas., posn. 20.50 Košarka: NBA Action. 21.20 Dobro došli v Sarajevo, film. 23.00 Transfer. 23.45 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.40 Komisar Rex, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.10 Skoraj popoln skok čez plot, komedija. 11.50 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.05 Otroški karneval, posn. 14.50 Korak za korakom, serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.20 OI, poročilo. 16.45 OI: tek na smučeh (ž), 10 km, prosto; smučarski skoki (120 m), kvalifikacije; freestyle (m), kv. 19.55 OI: tek na smučeh. 22.45 OI, poročilo. 23.00 OI: freestyle (m), posn.; hitrostno drsanje (m), 500 m, posn. 23.55 OI: sankanje (ž), prenos; hokej, prenos. 2.20 OI: um. drsanje (m), prenos; hokej, Nemčija-Latvija, prenos. AVSTRIJA 2 9.00 Cas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Pri Crnem konjičku, film. 11.50 Vreme. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Schunbrunn, dokum. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Cas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Karneval v Beljaku, posn. 22.20 Cas v sliki. 22.45 Skoraj popolna poroka, komedija. 0.25 Tanka modra črta, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Tema, magazin. 2.10 Talkshow. Sreda, 13. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.35 Dober dan, Koroška. 9.05 Trojčice, risana nanizanka. 9.30 Risanka. 9.35 Grdi Raček Tine, nanizanka. 10.00 Zlatko Zakladko: Palačinke v Krakovskem gozdu. 10.15 Carovnikova hiša, nadaljevanka. 10.45 Evro, dokum. serija. 11.00 Podjem: It in podjetništvo v Sloveniji, 4. oddaja. 11.30 Cik cak. 11.55 Dosje. 13.00 Poročila. 13.10 Dobro jutro. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Male sive celice, kviz. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Skrivnostna smrt, am. film. 22.00 Odmevi. 22.30 Kultura. 23.00 Obsojena, TV drama. 23.50 Simfoniki RTV predstavljajo. 0.50 Boj za obstanek, pz. serija, pon. 1.40 Rooney, angleški film. 3.05 Koncert skupine Orlek, pon. 4.05 Šport. SLOVENIJA 2 10.00 ZOI 2002, posnetki. 14.25 Slovenski ljudski plesi. 14.55 Homo turisticus. 15.15 Videospotnice. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 23.30 Prvi val, nanizanka. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 35. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 85. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 27. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 17. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 7. del. 16.25 Esmeralda, 18. del. 17.20 Tri sestre, 28. del. 18.15 Vsiljivka, 86. del. 19.15 24 ur. 20.00 Nadomestna mati, kriminalka. 21.45 Tretja izmena, 4. del. 22.40 JAG, 36. del. 23.30 M.A.S.H., 109. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Felicity, pon. 11. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 232. del. 15.10 Mladi in nemirni, 98. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 12. del. 17.40 Fant zre v svet, 15. del. 18.10 Filmske zvezde, 11. del. 18.40 Korak za korakom, 17. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Ekstra magazin. 20.45 Na kraju zlo~ina, zadnji del. 21.40 Veronikine skušnjave, 10. del. 22.10 Cybill, 9. del. 22.40 Noro zaljubljena, 1. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, serija. TROJKA 7.00 Pokemoni, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Divja srca, triler. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, pon. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 47. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Macarena - ples sanj, romanti~na komedija. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X, reportažna oddaja. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Aquarela do Brazil, serija. 13.20 Ljubezen v tujini, film. 15.00 Novice. 15.05 Dokum. serija. 16.00 TV leksikon. 16.15 Nasta Rojc, hrvaška slikarka. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Nikola Tesla, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno mesto. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Magazin. 23.45 Penzion Biser, film. 1.10 Serija. 1.55 Simpsonovi. 2.20 Nikita, serija. 3.05 Od prijema do sojenja, serija. 3.25 Give us our Skeletons, dokum. film. 4.15 Kraljestvo divjine. 4.40 Ljubezen v tujini, am. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.55 Magazin. 10.35 Bells are Ringing, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Moderato cantabile, oddaja. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Flying Liftboy, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Aquarela do Brazil, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsonovi, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Nikita 3., serija. 22.00 Dokum. film. 22.50 Seinfeld, serija. 23.15 Zmešnjave, serija. 23.45 Življenje na severu, serija. HTV 3 16.30 ZOI 2002. 17.05 Plazilstvo, posn. 17.50 Nogomet. 19.50 Cross (m) 15 km, posn. 20.20 SKI kombinacija, posn. 22.10 Skoki (m) 120 m, posn. 23.40 Košarkaška Evroliga: Cibona - AEK, posn. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.20 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Carovnice, serija. 8.45 Komisar Rex, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.15 Vrnitev mušketirjev, film. 11.50 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 14.25 Rožnati panter, serija. 14.50 Serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.20 OI, poročilo. 17.00 ZOI. 20.55 OI: slalom (m), kombinacija, prenos. 22.00 OI, poročilo. 22.30 OI: slalom (m), prenos. 23.45 OI, poročilo. 23.55 OI: sankanje (ž), prenos. hitrostno drsanje (ž), 5000 m, prenos. 2.25 OI: biatlon (ž), prenos. AVSTRIJA 2 9.00 Cas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Grof Bobby, strah Divjega zahoda, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Tema, magazin. 13.00 Cas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Glas srca, drama. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Evropska panorama. 23.15 Napad na WTC, dokum. 0.00 Cas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Talkshow. 2.25 Pogledi s strani. 2.30 Magazin. KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89.8'>98,2°I04,3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR ^ Mercator ira^: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri mičAsrmi mKoćm '3 01. Kranjski muzikanti - Primi me za rame 02. Ans. Jevšek - Bodeča neža 03. Šaleški odmev - Pet ziatih kiasov 04. Ans. Simona Legnarja - Lepotica 05. Fantje izpod Vurberka - Na Vurberški grad 06. Ans. Zarja - Srečna sem 07. Ans. Tineta Stareta - Bife stoji 08. Ans. Zreških 6 - Lx)vsi(i stan 09. Ans. Ivana Ruparja - Na Soriši(i planini 10. Vesele Štajerke - Na Štajersico gremo 11. Ans. Grm - Neicaj lepega 12. Igor in Zlati zvoki - Polka tanc 13. Ans. Marjana Drofenika - Pot do prijatelja Zmagovalec meseca JANUARJA: Ans. Dorl - Markova pesem. Še eno možnost v FEBRUARJU imajo: Kranjski muzikanti - Primi me za rame. 1. Helena Blagne - Niiiče ne ijubi kot Slovenec 2. Marinero - Pa sem postal falot 3. Melita Golob - Angel moj 4. Clavdija - Nihče kot ti 5. Evita - Pojdi z mano 6. Regina - IMama 7. Pop art - Rad bi ti rekel Zmagovalec meseca JANUARJA: Kerado in Brendi - Kje veseli so Dolenjci. Še eno možnost v FEBRUARJU Ima: Helena Blagne - NIhie ne ljubi kot Slovenec. Poskočnih 13 Glasujem za: _ > II I Nagrado založbe Mandarina pr^me: I Veličastnih 7 I Glasujem za:_ Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: ' MEGAMARKETlNGd.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Otillja Petek, Podvinci 112, 2250 Ruj. ČETRTEK, 7. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraj v kraj: Gor{nica. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). PETEK, 8. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). SOBOTA, 9. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). NEDELJA, 10. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 CESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (radio Ptuj). PONEDELJEK, 11. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROCILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (radio Celje). TOREK, 12. febuarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROCILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (radio Celje). SREDA, 13. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROCILA. 18.00 VROCA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANCKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (radio Sora). TURISTIČNI TEDNIK PUSTOVANJE 2002 / PUSTOVANJE 2002 Svetniki^ pustovanje in še kaj Rahlo neresno, no, precej veselo, šegavo in zabavno je te dni na našem koncu. Ja, da ne bomo izpadli preveč prevzetno, tako je tudi drugod, a pust je v naših krajih le nekaj posebnega. Upam, da se strinjate, moje drage bralke in bralci. a J^ trt □ j3 11 C Ker so turizem pač ljudje, se seveda tudi mi ne moremo izogniti vplivu najrazličnejših svetnikov, običajev in navad, le da v teh časih, žal, kroji čar vsemu, j a - celo svetnikom - trgovina in denar. In bomo "valentinovali" ... Čeprav pri nas to ni poseben ali klasičen praznik, rekla bi, da gre za rahlo nadomestni ali vrinjeni praznik, podoben 1. aprilu. Oba sta spomin na prastara živa praznovanja, le da ima prvi april pri nas precej daljšo tradicijo, nasprotno pa po priljubljenosti "vajeti v roke" prevzema sv. Valentin. Ljudem, ki se imajo radi, ponuja zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila. Valentinovo, ki je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi, je za današnjo rabo človeško gotovo zelo prepričljiv. Škoda, da sv. Valentin ne goduje vsak dan; morda bi bilo življenje tako lepše. Pustni čas pa je zgodba zase in tudi v Sloveniji ima svojega "patrona", ki kot "svetnik" nastopa v pratiki z nenavadno trorogljato kapo s kraguljčki in je ostanek nekdanje srednjevške norč-avske kape. Ljudstvo ga je kar samega postavilo za svetnika. Sicer pa je Pustu pri nas ime Kurent ali Korant. Kot bog razbrzdanega življenja močno spominja na grškega boga Dioniza. Kurent je nekoč z nitjo privezal smrt na drevo in tako in tako ta čas nihče ni umrl. Še danes ne vemo zagotovo, kakšen demon ali boštvo je bil slovenski Kurent. Srečujemo ga v številnih pripovedkah, ki so s spremenjeno vsebino nasledile nekdanje bajke in so govorile o bogovih starih Slovencev. Prekmurci pravijo, da je bil Kurent prelep mladenič. Ženske od blizu in daleč so norele za njim, da nikoli ni nikjer imel miru. Nazadnje se je umak- nil v puščavo in tam prosil boga, naj mu skazi obraz. Bog ga je uslišal, zrasli so mu rogovi. Takšen se je vrnil med ljudi. Tedaj so ga ženske pustile pri miru, v spomin na zalega mladeniča pa so začele praznovati pustni torek z razposajenimi norčijami. Seveda je tisti najbolj pristen, naš, doma iz Markov-cev in predstavlja najbolj znamenito slovensko pustno masko. Korant je del rodovitnosti prinašajočih obredov in izganjalcev zimskih demonov. Želim vam prijetne, norčave in "mastne" pustne dni. Foto: Martin Ozmec POGLEJ IN ODPOTUJ Nagradno turistUno vprašanje Ptuj z okolico je preplavil pust. Vrhunec dogajanja bo na pustno nedeljo, ko se bo po napovedih po ptujskih ulicah in trgih vila najdaljša karnevalska povorka doslej - v njej se bo predstavilo okrog dva tisoč udeležencev. Ob tradicionalnih pustnih likih in maskah bodo novodobne maske na šaljivi način skušale obračunati z lepimi in manj lepimi stranmi ptujskega in širšega dogajanja. Rdeča nit pa bo v rokah pustnih likov, ki se bodo sprehodili po pisani zgodovini Ptuja. Če bodo pustno masko izbrali tudi Ptujčani, bo Ptuj na pustno nedeljo središče slovenskega šemljenja. Za eno najbogatejših pustnih povork srednje Evrope pa naj bi v bodoče izdatneje kot doslej poskrbela država. Gre za kulturno identiteto Slovenije, ki se sicer dogaja na Ptuju, pomembna pa je za ves slovenski narod, zato bi država morala biti zraven, poudarja Borut Pahor, predsednik državnega zbora, ki je tudi častni pokrovitelj 42. kurentovanja na Ptuju. Z jutrišnjim dnem se bodo pričeli tudi drugi fašenki na Ptujskem, ki prav tako ohranjajo bogato etnografsko in siceršnjo tradicijo tega okolja. Za večdnevno pustno prireditev so se odločili tudi v občini Videm, drugi tradicionalni fašenki na Ptujskem pa so v glavnem enodnevnega prireditve. Rdeča nit 42. ptujskega kurentovanja je bogata zgodovina Ptuja. Pravilnih NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri so tradicionalni fašenki na Ptujskem? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: V nedeljski pustni povorki bo letos sodelovalo okrog dva tisoč udeležencev, največ doslej. Foto: Črtomir Goznik odgovorov je bilo tokrat malo, največ jih je zapisalo, da je rdeča nit letošnjega kurentovanja ples v kopalkah v Termah Ptuj. Nagrado bo prejela Darinka Vo-grinc, Žetale 24/a, 2287 Žetale. Čestitamo! Tudi z današnjim vprašanjem ostajamo še pri pustu. Vprašujemo, kateri so tradicionalni fašenki na Ptujskem. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj in Mercatorjeva nakupovalna torbica. Odgovor pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do petka, 15. februarja. MG SAi2BURG,1=2 7.990 9.3., enodnevni avtobusni Izlet, cena za 2 osebi (odhod Iz MB In CE 8.990 SIT) VIKEND V POMUBJU, 1=2 19.990 1.3.-28.4., Senikov klub, 3* botel Dlana, 2D, POL, 1 otrok do 7 let biva brezplačno_ BAVARSKI GRADOVI 23.990 30.3., 0.4., dvodnevni avtobusni Izlet, PDL, vključene vstopnine In vožnja z ladjico TOBCIJA,Antalih 68.100 23.2., potovanje po južni Turčiji, 8D, POL, vodenje v nemiliern jeziloi TUNBML Hammamet 93.950 10., 23.2., 1.3., 3- bote! Le Prince, 7D, POL, vključeni trije Izleti EGIPT, križarjenje 167.000 22.2., Kairo, Hur^ada, križarjenje po Nilu, OD, PGUP, vstopnine vključene, slovensko vodenje SONČEK^ PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00915 UUBUANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 4640 www.sonchek.com • teleteksi stran 290 IroroiMUffCBVIER ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hiš 2. nadaljevanje Primerjava sodobnih plinskih nizkotemeperaturnih ogrevalnih kotlov in plinskih konden-zacijskih kotlov glede kori{~en ja energije da naslednjo energijsko bilanco: - Pri zemeljskem plinu zana{a delež kondenzacijske toplote 11 % glede na kurilnost Hi. - Plinski kondenzacijski kotli lahko zaradi kondenzacije vod- skega kondenzacijskega kotla. 3.C.1 Vpliv ogrevalnega sistema na optimalno koriščenje kondenzacijske tehnike Plinske kotle je možno vgraditi v vsak ogrevalni sistem. Koristna kondenzaciska toplota in z delovnim režimom pogojeni izkoristek pa sta odvisna od ogrevalnega režima. Energijska bilanca pri primerjavi nizkotemperaturnega in plinskega kondenzacijskega kotla ne pare ta toplotni potencial bolje izkoristijo. - Pri atmosferskih nizkotem-peraturnih kotlih zna{a izstopna temperatura dimnih plinov med 90 in 120 °C. Z dimnimi plini se izgubi približno 6 do 7 % neizkori{~en toplote. - Ob~utno znižanje temperature dimnih plinov pri kon-denzacijskih plinskih kotlih na vrednost 30 °C pomeni, da se delež senzibilne toplote v dimnih plinih izkoristi, izgube toplote z dimnimi plini pa se zmanj{ajo. Na sliki {t. 3 je prikazana energijska bilanca pri primerjavi nizkotemperaturnega in plin- Če želimo pridobiti konden-zacijsko toploto vodne pare iz dimnih plinov, je potrebno dimne pline ohladiti pod to~ko kondenzacije (temperaturo rosiš~a). Delež koriš~enja kondenzacijske toplote je zato pogojen z delovnimi temperaturami ogrevalnega sistema oziroma s ~asom obratovanja v obmo~ju kondenzacije. To odvisnost prikazujejo diagrami na sliki št. 4 a in 4 b. V diagramih je upoštevana temperatura rosiš~a 56 °C. Ogrevalni režim 40/30 °C in 70/50 °C — slika 4 a, 4 b Koriš~enje kondenzacijske tehnike pride pri tem ogreval- nfim rf^vimii Hn ivrava mf^rl rf^- Koriš~enje kondenzacijske toplote režim 40/300C l—^ I T Družba za časopisno In radijsko dejavnost RADIO-TEDNII^ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2250 Ptuj, tel.: 02/749^10, — naiiui'sjiii 1.1__MmmÀm ___L. __Zi__jl-______!. cn.».— -lÉj^m^M^zmmmtïsm^- Koriš~enje kondenzacijske toplote režim 70/50°C lotnim ogrevalnim obdobjem. Temperatura vode povratka je ves ~as nižja od temperature ro-siš~a, tako da je kondenzacijska toplota vedno na voljo. To dosežemo z nizkotemperaturnim površinskim ogrevanjem ali talnim ogrevanjem, ki sta najprimernejša za kondenzacijske kotle. Bojan Grobovšek, univ.dipl.ine.str. Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 je odprta za brezpla~-no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja var~evanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ ensvet htm llâid^àiAâSââ®.- PREJELI SMO v "Želijo si vodovod in elektriko'' (Odgovor na članek MG) V Tedniku z dne 20. decembra 2001 smo na strani 10 med drugim lahko prebrali tudi ~lanek MG z naslovom: @elijo si vodovod in elektriko. Ker se v ~lanku omenja tudi Karitas, so sodelavci @up-nijske Karitas sv. Martin na Hajdini na svojem rednem mese~nem sre~anju v januarju sklenili, da nanj odgovorijo. V@upnijski Karitas sv. Martin podpirajo in kot izredno pozitivno ocenjujejo vsako dobrodelnost, dobrodelne akcije in delovanje dobrodelnih organizacij. Prav tako kot izredno pozitivno dejanje ocenjujejo prednovoletni obisk in pomo~ Obmo~nega združenja RK Ptuj pri družini Polajžar Nikakor pa ne gre prezreti dejstva, da ni zgolj Obmo~no združenje RK Ptuj edino, ki se trudi pomagati družini. Družini Polajžar posebej nesebi~no pomagajo številni posamezniki, predvsem sosed sStanko Korošec in Hajdin~an Milan Brodnjak, pa tudi nekatera društva in organizacije; Dražen~ani so v za~etku decembra organiziran dobrodelni koncert, katerega izkupi~ek so namenili družini Polajžar, pa tudi @upnijska Karitas se ves ~as svojega delovanja, to je že od leta 1992, trudi po svojih najboljših mo~eh pomagati tej družini. Svojega dela in prizadevanj sicer ne obešamo na velik zvon, saj delamo po na~elu svetopisemskega citata: "Naj ne ve levica, kar daje desnica," vendar se, kadar smo izzvani kot s prej navedenim ~lankom, pa~ moramo oglasiti. @upnijska Karitas sv. Martin, kolikor je le mogo~e, pomaga navedeni družini s hrano obleko in obutvijo, pa tudi s posteljnino in pohištvom. V ~asu delovanja jim je bilo odpeljanih tudi nekaj prikolic drv za kurjavo, redno pa pla~ujemo tudi kosilo za otroka, ki obiskuje OS Ljudevita Pivka na Ptuju. Glede o~itka, da otroci družine Polajžar niso bili povabljeni na miklavževanje na Hajdini, ki ga je organizirala Karitas, pa je dodati, da @upnijska Karitas sv. Martin nikoli v svojem skoraj desetletnem delovanju ni organizirala nobenega miklavževanja, prav tako pa pri miklavževanju ni imela niti najmanjše organizacijske ali kakršne koli druge zadolžitve, še najmanj pa te, da bi otroke kakorkoli vabila na prireditev, saj se miklavževanje organizira v okviru župnije, otroke pa je potrebno vsako leto predhodno prijaviti. Zaradi vsega navedenega želimo sporo~iti avtorju sestavka, objavljenega 20. decembra, da nas je veliko, ki se ubadamo s težavami družine Poljažar in po svojih mo~eh, kolikor se le da, skušamo tudi pomagati; pomagati, da bi bili Polajžarjevi sprejeti v okolju kot vsi drugi. Zaradi tega je prav, da ~e kdor koli piše v svoji sestavkih tudi o drugih, konkretno o Karitas, preveri svoje zapisane trditve! Za sodelavce ŽK sv. Martin na Hajdini zapisala: naria T. Pleteršek RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Raiunalniške novice Zanimivosti Abanka je novo leto začela s prenovljenimi spletnimi stranmi, ki predstavljajo prvo fazo izgradnje finančnega portala. Poleg celovite predstavitve ponudbe strani ponujajo tudi nasvete za osebno finančno poslovanje ter informativne izračune. K ogledu spletnih strani pa obiskovalce vabi tudi zabavna nagradna igra. Prenovljene spletne strani ostajajo na naslovu www.abanka.si. *** Skupina hekerjev Primesuspectz je napadla britansko spletno stran Epsona, ki gostuje na strežnikih podjetja Compass Communications. K sreči niso povzročili škode ali odtujili občutljivih podatkov. Spletna stran je bila zaradi napada nekaj časa nedostopna. Omenjena he-kerska skupina je tudi v tem napadu izkoristila varnostno luknjo v Microsoftovem strežniku IIS. Poleg spletne strani Epsona so hekerji onemogočili še britanske spletne strani Fiata in Mitsubishija. *** Predsednik uprave finske Nokie Jorma Ollila je napovedal, da bo Nokia v prvi polovici tega leta predstavila 20 novosti, torej povprečno eno na teden. Ta najava je svoje mesto našla po precejšnjem upadu dobička Nokie s 5,8 milijarde evrov leta 2000 na 5,2 milijarde v lanskem letu. Nokia naj bi velik poudarek namenila mobilnikom, ki znajo predvajati glasbo, zajemati fotografije in nuditi napredne funkcije, poznane z dlančnikov in igralnih konzol. *** Sagem še vedno vztraja pri proizvodnji mobilnikov. Zanimivo oblikovani telefoni pa žal ne vzbujajo dovolj velikega odziva kupcev. Sage-mova novost, mobilnik z oznako MY 3020, je namenjen povprečnemu uporabniku in se odlikuje s spodobno bero funkcij, kot so wap, prostoročno telefoniranje, animirane ikone, vibracijski poziv ... Vizualno zbuja pozornost tudi z modro osvetlitvijo precej velikega zaslona. *** Inštitut SAS je sestavil programček, ki menda precej dobro analizira vsebino elektronske pošte in išče značilna znamenja, ki kažejo na to, da njena vsebina ni resnična. Analitični program pri tem uporablja del tehnik, ki se sicer uporabljajo pri klasičnih detektorjih laži. Ljudje pri izražanju laži skoraj vedno nezavedno reagirajo na občutke strahu in nelagodja, ki jih ponavadi spremljajo. Detektor email laži sicer še ni komercialno dostopen, ko pa bo tehnologija dovolj razdelana, ga lahko vsekakor pričakujemo - najprej v vladnih ustanovah. *** Virgin Mobile, sestavni del poslovnega carstva Richarda Bransona, bo zagnal vroč mobilni servis. V prvi fazi bo zajemal tekstovni flirt na mobilnikih, sledila pa bo še vroča vsebina — sex linije v živo, vroči posnetki, randifoni ipd. S prihodom omrežij tretje generacije pa lahko pričakujemo še razmah video vsebine. Virgin Mobile bo s tem posegel na tabu področje, ki se ga večina operaterjev in ponudnikov storitev v Evropi izogiba, po drugi strani pa je tovrstna panoga ena redkih, ki prinaša ustaljen in spodoben dobiček na internetu. *** AOL Time Warner je vložil tožbo na zveznem sodišču v Washingtonu. V njej Microsoft obtožuje poslovne prakse, ki je privedlo bo popolne prevlade MS Internet Explorerja na tržišču spletnih brskalnikov. Microsoft naj bi po mnenju AOL-a ravnal nekorektno s tem, ko poleg operacijskega sistema prilaga svoj spletni brskalnik. Od Microsofta zahteva plačilo odškodnine kot posledico tega, da je Netscape zmanjšal svoj tržni delež s 70 odstotkov leta 1995 na vsega 20 odstotkov, kolikor jih ima trenutno. *** Magellanov GPS Companion je 12-kanalni GPS sprejemnik proizvajalca z zvenečim imenom in temu ustrezno kvaliteto. S Palmom se lahko poveže preko serijske povezave, omenimo pa še precej veliko natančnost določanja lokacije, ki znaša vsega 3 metre. Magellan že ima izdelke, namenjene seriji Handspring Visor in Palm Vx, sedaj pa bo na voljo še različica za Palme m505. *** Družba Nielsen/Net Rasting je družbo Apple uvrstila na peto mesto med najuspešnejšimi spletnimi trgovinami s 6,1 mio. obiskov v enem mesecu. Applova prodaja preko spleta se je v zadnjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lanskega obdobja povečala s 26 odstotkov na 43 odstotkov. Družba Dell se je na lestvici najuspešnejših spletnih trgovin uvrstila na sedmo mesto s 5,7 mio. obiskov, HP na deveto s 5,2 mio. obiskov ter Compaq na petnajsto s 3,7 mio. obiskov. Prvo mesto je pripadlo družbi Amazon z 31 mio. obiskov. Na vidnejša mesta v lestvici najuspešnejših spletnih trgovin so se uvrstile še naslednje družbe: Columbia House 8,7 mio. obiskov, Toys Rus 7,6 mio. obiskov, Barnes & Noble 6,2 mio obiskov, Best Buy 6 mio. obiskov, Wal-Mart 5,7 mio. obiskov ter Sears 4,9 mio. obiskov. *** Nizozemski Philips, ki je najzaslužnejši za pojav CD plošč, je glasbene založbe opozoril, da zaščita pred nelegalnim presnemavanjem, ki jo nekatere že vključujejo na svoje glasbene izdaje, lahko povzroči nezmožnost predvajanja takšnih zgoščenk na nekaterih sicer tehnično ustreznih predvajalnikih. Pet velikih: Bertelsmann BMG, Vivendi Universal, Sony, EMI Group in AOL Time Warner na obtožbe ne odgovarja. Philips zahteva, da zaščitene zgoščenke ne smejo vsebovati logotipa "Compact Disc, Digital Audio" saj slednji v tem primeru ne zagotavlja popolne združljivosti z vsemi predvajalniki, ki so opremljeni s to oznako. *** Hewlett Packard je razširil sporazum z Nokio, na podlagi katerega ji zagotavlja IT storitve v Evropi. Po novem bo HP Services upravljal informacijske centre Nokie na Finskem, Kitajskem, v Singapurju, ZDA in še 30 državah po Evropi. HP Services bo upravljal programsko opremo lotus Notes, tiskalniške storitve, skupno rabo datotek in strežnike Microsoft Exchange. Obseg posla ilustrira podatek o več kot 4000 strežnikih in 60.000 uporabnikih, ki jih ima Nokia po vsem svetu. *** Podjetje Polyconcept razvija novo generacijo robotskih telefonov. Mr. Phone, kot se zgovorni robot imenuje, s pomočjo razpoznave številke klicatelja izgovori njegovo ime v skladu z zapisom iz telefonskega imenika. To pa še zdaleč ni vse. Vgrajeni senzorji nadzirajo fizično prisotnost lastnika v bližini telefona, mehanika pa zna poskrbeti tudi za pravi robotski ples. Mr. Phone ima vgrajen še koledar, govorni nadzor in izbiranje ter snemanje pogovora. Vsi navdušenci boste morali počakati še nekaj mesecev, ko se bo robot - telefon pojavil v evropskih trnnuinph (S U (J 'iš v> I« !Í ® NASVETI Kuharski nasveti Te dni v kuhinjah že prijetno diši po okusno ocvrtih krofih. Delamo jih iz težkega kva{enega testa, najpogosteje s kvasnim nastavkom. Če pripravljamo testo s kvasnim nastavkom, v idealnih razmerah testo hitreje vzhaja in je priprava krofov hitrejša. Težko kvašeno testo je testo z več dodatkov, maščobe in jajc. Za krofe uporabimo pšenično gladko moko ali mešanico ostre in mehke moke, le redko-ma pa za težko kvašeno testo uporabljamo ostro moko. Tekočina, ki jo uporabimo pri pripravi krofov, je mleko ali mešanica mleka in vode. Količino mleka natančno težko določimo, saj je to odvisno od čvrstosti testa, ki ga želimo doseči, vlažnosti moke in količine drugih dodanih sestavin. Testo za krofe tudi sladkamo; če pripravljamo toplo kvašeno testo, lahko uporabimo kristalni sladkor, saj se ta z dodajanjem toplih sestavin stopi, pri pripravi hladnega kvašenega testa pa dodajamo sladkor v prahu. Prav tako uporabljamo sladkor v prahu pri tistih receptih za krofe, ki vsebujejo malo tekočine. Testo tudi rahlo solimo. Dodatek soli v moki izboljša lepek in ta vpije pri mesenju več tekočine. Vzhajano testo brez soli tudi težko obdrži obliko in nima primernega okusa. Za rahljanje oziroma vzhajanje najpogosteje uporabljamo kvas, ki je naravno rahljalno sredstvo. Nekateri del kvasa nadomestijo s pecilnim praškom; takrat testo za krofe še lepše vzhaja in krofi so po peki bolj prožni. Za kvašeno testo, iz katerega pripravljamo krofe, uporabljamo tudi sveža kokošja jajca, povečini samo rumenjak, saj beljaki testo izsušijo. Na dober okus in kvaliteto testa vpliva tudi maslo, ki ga lahko zamenjamo z namensko margarino. Maščobo vedno stalimo, delno ohladimo in jo dodamo, ko imamo že grobo zgneteno testo. Dodatek maščobe v testu vpliva tudi na okus. Kot dodatke za okus dodajamo še rum, limonino in oranžno lupino, lahko tudi manjša količina soka, zmlete dišave in začimbe ter vanilijin sladkor. Se bolje pa je, da v mleku, s katerim bomo zagnetli testo, skuhamo manjši del vanilijine palčke. Takrat bo testo res dobro odišavljeno z vanilijo in bo okus po njej ostal tudi po cvre-nju. Zraven vseh sestavin in dodatkov, iz katerih je pripravljeno kvašeno testo za krofe, je pomembna tudi tehnika iz- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 368. NAD. Duševno zdravje otrok in njJadosjnjkov 80. nadaljevanje Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok -4. nad. Rekli smo, da je vprašanje, ali delovanje mentalnohigi-enske službe, intervencije ali programa kaj spremenijo, preveč splošno in si raje postavimo bolj specifična vprašanja, na primer: - ali zmanjšujemo otrokovo trpljenje; - ali zmanjšujemo verjetnost, da bodo posledice neugodnih doživetij dolgotrajne; - ali zmanjšujemo verjetnost, da bodo motnje dolgotrajne; - ali zmanjšujemo verjetnost vzpostavljanja negativnih začaranih krogov oziroma ali prekinjamo vzročno-posledične verige, ki se krepijo v negativni smeri. Oceno bi kazalo dopolniti z ugotavljanjem sprememb v kakovosti življenja porabnikov, z ugotavljanjem zadovoljstva porabnikov s službo ali programov in z ugotavlja- njem neugodnih stranskih učinkov intervencij. Ne glede na to, da so posebne težave glede ocenjevanja učinka duševnozdravstvenih in mentalnohigienskih intervencij na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, je pa vgrajevanje mer za ocenjevanje na tem področju ekonomska in strokovna nujnost. Ocenjevanje učinkov raznoterih mentalnohigienskih intervencij naj bi bila osnova izbora s strani naročnika oziroma plačnika, obenem pa bi predstavljalo strokovno priporočilo za dobro prakso. Seveda pa spoznanja o učinkih terapevtskih intervencij in drugih programov varovanja duševnega zdravja vplivajo tudi na teorijo pojmovanja duševnega zdravja in psihosocialnih motenj. Naslednjič pa si bomo pogledali kriterije učinkovitosti delovanja mentalno-higienskih služb. delave kvašenega testa. Tako pri stepanju testa ne dvigujemo preveč visoko, da ne vte-pemo vanj preveč zraka, zaradi česa nastanejo v njem prevelike zračne luknje in so ocvrti krofi v sredini votli. Stepeno testo pokrijemo s kuhinjsko krpo in damo vzhajat na topel, vendar ne presuh prostor, saj se bo testo na presuhem prostoru osušilo. Vzhajamo tako dolgo, da ga je enkrat več, kot ga je bilo prvotno, nato testo oblikujemo. Se vedno je najprimernejše kar ročno oblikovanje testa, kar pomeni, da vzhajano testo raz-ščipamo na enako velike koščke; te lahko tudi tehtamo, tako da bodo res vsi krofi enako težki. Če surovo testo tehtamo, naj bodo težki 6 ali 7 dekagra-mov, tako da dobimo po cvre-nju srednje velike krofe. Nato koščke testa na nepomokani delovni površini na hitro skro-glamo, jih položimo na pomo-kan prt in ponovno vzhajamo tako dolgo, da so enkrat večji, kot so bili prej. Če vam kro-glanje na delovni površine ne uspeva najbolje, jih skroglajte v rokah. Tako oblikovani krofi na sredini niso votli. Če se bolj zanesete na izrezovanje krofov, testo razvaljate na dobro pomo-kani deski za palec na debelo in jih izrezujete s pomočjo modela za krofe ali drugega modela. Manj primerne so skodelice KROFI 1 kg moke (gladke), 5 rumenjakov, 1/2 l mleka, 6 dag kvasa, 10 dag sladkorja, 0,5 dl olja, 0,5 dl ruma, 1 vanilijin sladkor, malo soli, limonina lupina, 1 pecilni pra{ek Kvas damo v majhno koli~ino toplega mleka, dodamo malo moke in sladkorja, gladko pre-me{amo in damo vzhajat. K moki dodamo rumenjake, va-nilijin sladkor, sol, pecilni pra-{ek. Posebej ogrejemo mleko, rum in olje. Prisipamo vzhajan kvasec in po~asi prilivamo ogreto mleko z drugimi dodatki. Dobro zgnetemo, lahko tudi z ro~nim me{alnikom (15 minut). Vzhajano testo oblikujemo v krofe in ocvremo. Po želji napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu. Avtorica: Pavla Horvat za čaj ali belo kavo, ker z izrezovanjem v surove krofe stisnete tudi nekaj zraka, ki je v skodelicah. Bolje je uporabiti plastične kozarce, na dnu kozarca pa naredite večjo luknjo. Zelo pomembno je tudi cvre-nje krofov. Maščoba za cvrenje naj bo ogreta na 160 do 170 °C. Če oblikovanih krofov med vzhajanjem nismo obračali, je pomembno, da jih damo v vročo maščobo z vzhajano stranjo navzdol, da lahko med cvre-njem vzhaja še spodnja stran. Prvo polovico cvrenje poteka v zaprti posodi, druga polovica cvrenja pa v odprti. Preden vzamemo krofe iz vroče maščobe, je najbolje, da vsaj pri enem preverimo s pomočjo lesenega nabodalca, ali je v sredini ocvrt. Polagamo jih na papirnate serviete. Se tople napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu. Nada Pignar, profesorica kuharstva - zelenjavne jedi mesne jedi priloge in prikuhe - enolončnice in goste juhe ^^ - kisle juhe - jedi iz kaš •a sr ^ - konzerviranje Več informaqi lahko dobite pri avtoriih: tel.: 02/758-41-51 ali E-mail: nada.pignar@guest.arnes.si ----------------------------------------------------- v Naročam_izvod(ov) knjige NAROCILNICA sodobne domače JEDI; cena izvoda 3.89O SIT + postnina. Ime, priimek:, Naslov:. Kraj/poštna št.:. Tel. št.:_ Datum:_ Podpis: Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Radio-TEDNJK, Raičeva 6, p.p. 95,22501»tui. Knjigo lahko kupite titoi v tajništvu Radio-Tednika (brez poštnine). PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Prva JasJovka {e ne prjnaja pomJaJj Kot že nekaj svečnic minulih let je tudi letošnja brez sveč izpod kapov. Odjuga in otoplitev minule dni pa, kljub temu da vrtnarja že vabi k pomladanskim opravilom na vrtu, naj ne zavede k prezgodnji setvi in sajenju vrtnin na prosto. Koledarska zima bo trajala še poldrugi mesec, kar je dovolj, da še pokaže zobe, sicer pa je verjeti vremenskemu pregovoru: "Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu radi za pečjo." V SADNEM VRTU so minuli topli dnevi že privabili k opravilom, ki jih moramo opraviti v ~asu, ko drevje {e miruje. Izteka se primeren ~as za nabiranje cepi~ev. Cepi~i za cepljenje in precepljanje sadnega drevja morajo biti nabrani {e v fazi popolnega mirovanja in hranjeni na hladnem in temnem prostoru, zavarovani pred izsu{evanjem, da bo njihova spojitev s podlago uspe{nej{a, ko bo ta v ~asu cepljenja pre{la v muževno stanje. Zemlja je odmrznjena, in ~e sta nas pri jesenskem sajenju prehitela zima in zmrzal tal, v dneh, ko temperature presegajo 10 stopinj Celzija, pono~i pa ne zdrsnejo pod zmrzi{~e, posadimo sadike, ki jih za~asno hranimo v kleti ali zakopane na vrtu. Sadike pred sajenjem pregledamo, ali jih niso po{kodovali zimska zmrzal in {kodljivci ali da se niso izsu{ile. Korenin ne kraj{amo, ~e pa so po{kodovane, jih prerežemo do zdravega dela. Dan pred sajenjem koreninski del sadike pomo~imo v ka{asti zmesi vode, ilovice in svežega kravjaka, ob sajenju pa, preden izdelamo drevesni kolobar, sadiko obilno zalijemo, zemljo pa poteptamo h koreninam. Čeprav {e prva lastovka ne prina{a pomladi, pa je že primeren ~as za rez vinske trte, vzgojene na brajdah. Za strokovno pravilno izvedbo rezi je potrebno dobro poznavanje vrst lesa. Če vinske trte ne bi rezali, bi bil pridelek grozdja skromen, vsa njena mo~ pa bi bila usmerjena v rast. Z rezjo usmerimo mo~ in rastlinska hranila v rodne brste, zato je potrebno, da reza~u prepozna rodni les. Roden je enoleten les, ra{~-en iz dvoletnega. Dobro ra{~ene rozge režemo na reznike z dvema ali tremi brsti, vrhnjo rozgo pa vrežemo na {paron s {estimi do osmimi rodnimi brsti ali o~esi. Enoletne rozge, ra{~ene iz starega lesa, režemo na ~epe z enim brstom kot nadomestni ali obnovitveni les. Zasu{ene, nedora{~ene in nepotrebne poganjke ob krakih odrežemo in z debla o~istimo odmrlo in odlu{~eno trtno skorjo. V OKRASNEM VRTU opravimo ~i{~enje trate in odstranimo listje. Trato, v kateri so nasajene zgodaj cveto~e ~ebulnice - zvon~ki, žafrani, norice - pregrabljamo s kovinskimi grabljami, da prezra~imo povrhnjico travne ru{e. Če je na son~nih, zavetnih in toplih legah cvetje že priku-kalo na svetlo, to opravimo z ob~utkom, da jim ne po{kodujemo kli~-nih listov. Trato tudi že pognojimo s prvim obrokom rudninskih me{anih gnojil, ki jih potrosimo najbolje po plitvem snegu ali suhi trati pred dežjem, ~e pa padavin {e ne bo, pa jo obilno zalijemo, da gnojila izperemo h koreninam. V okrasnem vrtu pri~nemo obrezovati in red~iti cvetne okrasne gr-movnice in drevnine. Pri rezi se izogibamo kraj{anju poganjkov, ker to zgosti grm ali kro{njo, ve~ja zasen~enost pa siroma{i cvetenje. Z red~-enjem in odstranjevanjem starih, nedora{~enih in pregostih vej spodbudimo njihovo razra{~anje ali tvorbo cvetnih brstov. V ZELENJAVNEM VRTU kljub otoplitvi in odjugi minule dni {e ni pogojev za setev ali sajenje zelenjadnic na prosto. Vrtna tla morajo dose~i toploto, ki bo ustrezala kalitvi semen in razvoju kli~nih listov, ki so naj-ob~utljivej{i del kale~e rastline. Mnogo je vzrokov, zakaj semena slabo kalijo, med glavnimi pa je setev v prehladno in prevlažno zemljo. Seme solate berivke, {pina~e, koren~ka, peter{ilja in graha pa kali že pri nižji talni toploti, zato ga na ugodnih toplej{ih gredah že lahko sejemo na prosto, posevek pa prekrijemo z ve~plastno toplo vlaknasto folijo, da kli~ne listi~e zavarujemo pred mrazom. Naslednje dni pripravimo gredice za sajenje ~esna, ~ebule in {alot-ke - torej ~ebulnic, ki jih na prosto lahko sadimo že sredi februarja, ko je zemlja primerna za setev. Sadili jih bomo na gredice, ki vsaj tri leta niso bile posajene s tovrstnimi vrtninami, in ne ob gredicah, ki jih po kolobarju namenjamo za fižol, grah, zelje in por. Čebulnicam tudi ne gnojimo s hlevskim gnojem, ker ne prena{ajo organskih snovi, ki v tleh {e niso sprstenele v humus. Po kolobarju sledijo ~ebulnice {ele tretje leto po gnojenju s hlevskim gnojem. Že ob sajenju ~ebulnic upo{teva- mo vse okolnosti za njihovo varovanje pred okužbo s ~ebulno muho. *** Po biokoledarju je priporo~ljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, 11 in 12. februarja, zaradi cveta od 12. do 14. februarja, zaradi lista 7. in 8., 11. ter od 15. do 17. februarja ter zaradi ploda 8. in 9. februarja. Miran Glušič, ing. agr. AVTOMOBILIZEM >00 o < JÇ ÍE Î IX 'i: NOVICE Volvo z ambicioznimi prodajnimi načrti švedski proizvajalec Volvo bo do leta 2008 letno prodajo avtomobilov skušal pove~ati na 650.000. Sedemletni na~rt narekuje, da naj bi vsako leto prodajo pove~ali za dobrih 200.000 enot na prej omenjenih 650.000. enih 36 različnih modelov avtomobilov, so novinarji Auto Expressa presku{ali na avtomobilih izvajati najbolj prakti~-na opravila, kot so menjavanje koles, polnjenje teko~ine za či{čenje vetrobranskega stekla, ocenjevali so tudi preglednost in {e nekaj drugih pomembnih stvari. Na koncu enotedenskega testa so pri{li do ocene, da se je najbolj izkazal prav podalj{ani Avtomobilska hi{a, ki je pod okriljem ameri{kega Forda, naj bi ta rezultat posku{ala doseči s pomočjo novo predstavljenih modelov. Teh naj bi se v prihodnjih letih zvrstilo {est. V letu 2003 prihaja nov avtomobil srednjega razreda, ki ima zaenkrat le delovno ime P1. Izdelek je oziroma bo rezultat dobrega sodelovanja med Volvom in Mazdo. Predstavili pa bodo {e novi model serije S40, V50 (zamenjava za V40), C50 (kabriolet) in dve terenski vozili z oznakama XC50 in XC30. Mercedes A po mnenju angleške revije Auto Express najbolj prakti~ni avtomobil Med sedemdnevnim testiranjem, v katerega je bilo vključ- Mercedesov malček A. Walter de Silva odslej pri Audiju Potem ko se je koncern VW nedavno razdelil na dve diviziji, {portno in prestižno, je nekaj vodilnih mož zamenjalo delovno mesto. Dosedanji {ef oblikovalcev pri Seatu Walter De Silva, ki ima na "vesti" koncepta tango in salsa ter novo ibizo, se je preselil na mesto glavnega oblikovalca pri Audiju, od koder bo nadziral tudi skupine pri Lamborghiniju in Seatu, ki sta ob Audiju del {portne divizije koncerna. Pred prihodom k Se-atu je De Silva oblikoval enega najlep{ih sodobnih avtomobilov, alfo 156. Dosedanji {ef pri Audiju Peter Schreyer se bo preselil v centralo v Wolfsburgu, nadziral pa bo oblikovalske od- OMEJITVE HITROSTI V EVROPSKIH DRŽAVAH DRŽAVA V NASELJU IZVEN NASELJA AVTOCESTE Avstrija 50 100 130 Belgija 50 90 120 Češka 50 90 130 Danska 50 80 110 Finska 50 80/100 120 Francija 50 90/100 130 Grčija 50 110 120 Hrvaška 50 80/100 130 Italija 50 90/110 130 Luksemburg 50 90 120 Madžarska 50 80/100 120 Nemčija 50 100 130 (priporočena) Nizozemska 50 80/100 120 Norveška 50 80 90 Portugalska 50 90/100 120 Slovenija 50 90 130 Švedska 50 70 110 Švica 50 80/100 120 Španija 50 90/100 120 Velika Britanija 48 96 112 ZRJ 60 80 120 DIREKTNA PRODAJA Audi PORSCHE g MARIBOR S Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor i I yiš področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 2 (®TOYOTA Letnjk2002 nižjima!!! Toyota Yaris letnika 2002 je v prodaji po približno 200.000 SIT ugodnejši ceni. Tako bo najvarnejši mali avto dostopen še većemu številu Slovencev. Velja pa poudariti, da Yarís ni le varen, temveč tudi resnično domiselno in moderno oblikovan ter po vrsti lastnosti objektivno prekaša svojo konkurenco. YARIS NAjVARNEjSI MALI AVTO www.toyota.si Peter Furman s.p.. Rogaška 13, Ptuj, telefon: (02) 78 27 621 Cestnine in tunelnine v alpskih državah v evrih (€): ŠVICA (www.tís.íh) Cestnine: za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah je potrebno imeti veljavno vinjeto. Kupite lahko le letno nalepko (za krajša obdobja jih ni). Cena je 40 CHF ali 27 _. Veljavnost vinjete je do 31.01. naslednjega leta. Kupite jih lahko na mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo, Nemčijo in Francijo. Predora: Tunel oz. prelaz mot. kolesa os. vozila/kombi v. poč. prikolica Gr.St.Bernard 15 27 (povratna 38) / Munt La Scher 8 12 / Opomba: Za prelaza Simplon in Gotthard ni potrebno plačati cestnine. Cene so v CHF. Pomembne telefonske številke in naslovi: Pomoč na cesti 140, policija 117, prva pomoč 117 ali 114, gasilci 118. Veleposlaništvo Republike Slovenije Schwanengasse 9/II 3011 Bern, Switzerland Tel: 00 41 31 312 90 09, Fax: 00 41 31 312 44 14 Elektronska pošta: VBE@mzz-dkp.sigov.si (dr. dr. Stanko Bu- ser, veleposlanik) Stalna misija Republike Slovenije 147, Rue de Lausanne (7E Etage) 1202 Geneve, Switzerland Tel: 00 41 22 738 66 60, Fax: 00 41 22 738 66 65 Elektronska pošta: MGE@mzz-dkp.sigov.si (Aljaž Gosnar, veleposlanik - vodja stalne misije) NEMCIJA (www.adac.de) Pomembne telefonske številke in naslovi: Pomoč na cesti 01802 222 222, policija 110, prva pomoč 110, gasilci 112. Veleposlaništvo Republike Slovenije Hausvogteiplatz 3-4 D-10117 Berlin, Germany Tel: 00 49 30 206 145-0, Fax: 00 49 30 206 145-70 Elektronska pošta: VBOŽmzz-dkp .sigov.si (g. Alfonz Naberž-nik, veleposlanik) Generalni konzulat Republike Slovenije P.F. 150829, Lindwurm Str.14, 80045 Munchen, Germany Tel: 00 49 89 543 98 19, Fax: 00 49 89 543 94 83 Elektronska pošta: KMU@mzz-dkp.sigov.si (g. Matjaž Jevni- {ek, generalni konzul) delke VW-ja, Škode, Bentleyja in Bugattija. Dosedanji oblikovalski {ef pri VW-ju Hartmut Warkuss bo odslej {ef oblikovalcev celega koncerna. Pri hudem mrazu lahko razžene motor VW golfa ali lupa ter Seata arose V Nemčiji, pa tudi drugih državah, se lastniki in uvozniki Volkswagnov ukvarjajo z nenavadnim problemom. Mrzlo vreme po novem letu ne prizana{a aluminijastim motorjem lupa, arose in golfa. Še posebej na udaru so avtomobili z letnico 1999 z 1,0- in 1,4-litrskim motorjem, ki vozijo predvsem na kratke razdalje. Pri Volkswagnu imajo 500, pri Seatu pa 300 takih primerov okvare. Razlog za težave tiči v zgradbi motorja. Ker se pri vožnji na kraj{e razdalje motor ne ogreje dovolj, se v oljnem krogu začne nabirati vlaga, ki se kopiči na dnu oljne posode (kar-terja). Pri temperaturah, nižjih od -8 stopinj Celzija, se spremeni v ledeno oblogo, ki preprečuje vsrkavanje olja. Pri ponovnem zagonu motor ne dobi dovolj olja, kar privede do kapitalnih okvar. V nekaterih primerih je pri{lo celo do požara. Problem pri Volkswagnu poznajo že dlje časa, vendar so {ele motorji z modelnim letom dobili posebno ogrevanje kritičnih delov. Za serije pred tem zgovorno priča izjava enega od zaposlenih v VW: "Do zdaj smo imeli srečo, ker so bile zime tako mile." Volkswagen prizadetim brezplačno popravi {kodo ali vgradi nov motor. Vpoklic za zdaj ni načrtovan. 55 evropskih sodnikov, 29 avtomobilov, en zmagovalec. Peugeot 307 - Evropski avto leta 2002. 55 izkušenih novinarjev s področja avtomobilizma iz 21 držav je po 7 meseciin obsežnega testiranja na cestah in dirkalnih stezah ocenila vozne lastnosti, udobje, praktičnost, varnost, kvaliteto izdelave, oblikovanje in upravljanje 29 nominiranih avtomobilov. V konkurenci 7 finalistov je zmagal samo eden: Fteugeot 307. Že od 2,689.000 SIT. SAMOZAVEST SERIJSKO. SPC TOPLAK s.p. Dežno I d, 2286 Podlehnil<,tel.:02 788 40 50 PEUGEOT STRAN ZA MLADE glasbene novice Pustni čas prinaša pravo zabavo in na nas je, da se nama- skiramo ter se prepustimo glasbi. *** Irska skupina U2 nam je z zadnjega fantastičnega albuma All That you Can't Leave Behind že ponudila štiri hite: Beautiful Day, Stuck in a Moment, Elevation in Walk On. Kvartet je za novi single izbral pesem KITE (****), ki je melodična rock balada s čudnim dvopomen-skim besedilom. *** Britansko skupino LIGHTHOUSE FAMILY v bistvu sestavljata Le Paul Tucker in Tunday Baiyewu. Fanta sta zablestela s skladbo Ocean Drive (to je bila naslovna pesem istoimenskega neodvisnega britanskega filma), medtem ko njuna največja uspešnica nosi naslov High. Izredni duet je pripravil čudovito balado RUN (****), v kateri se prelivata spevni pop in rock. *** Film in glasba sta zelo povezana, saj vsak dober film prinese tudi dober filmski album ter kakšno uspešnico. Tokrat me je navdušil soundtrack filma I Am Sam, na katerem lahko slišite priredbe skupine The Beatles, ki so jih naredili Wallflowers, Ben Harper, Black Crowes, Aimee Mann, Ben Folds ... Najbolj pa so se potrudili izvajalci s temi priredbami: NICK CAVE - Let it Be, EDDIE VEDDER (pevec skupine Pearl Jam) - You've Got to Hide Your Love Away, STEREOPHO-NICS - Don't Let me Down, SARAH McLACHLAN - Blackbird in SHERYL CROW - Mother Nature's. Film I Am Sam si bomo lahko ogledali v Sloveniji v poletnih mesecih, v njem pa igrata glavni vlogi Sean Penn in Michelle Pfeiffer. *** Nem{ki pevec XAVIER NAIDOO je navdu{eval leta 1999 s pesmijo Sie sieht mich nicht. Zelo popularen pevec se je tudi tokrat potrudil v ~utni pesmici VO WILLST DU HIN (*****), ki temelji na lahkotni ter pomirjajo~i pop/rock melodiji. *** Avstralski pevec DARREN HAYES je svojo glasbeno pot za~el v duetu Savage Garden. Znani pevec ostaja v baladi INSATIBLE (***) v znanih glasbenih vodah, saj gre za tipi~en vokal in tipi~no glasbo, ki pripada skupini Savage Garden. *** Ameriški pevec JOE je bil najpopularne-j{i s hitom I Wanna Know, lani pa je bil na 1. mestu v ZDA s hitom Stutter. Vrhunski pevec izkazuje mo~ soul glasbe v zavajajo~i in delno tudi eroti~ni soul skladbi LET'S STAY HOME TONIGHT (***). *** Britanska zasedba GORILLAZ je znana po animiranih videospotih in hitih Clint Eastwood 19-2000 in Rock the House. Kvartet bo ponovno izdal te~no me{anico rock in funk godbe z naslovom TOM-MOROW COMES TODAY (**) in v njej je ponovno prevzel glavni vokal Damon Albarn iz skupine Blur. *** Britansko skupino JAMIROQUAI sestavljajo Jay K., Stuart Zen-der, Derrick MacKenzie in Simon Kizz. Kvartet ponuja novo plesno funky zadevo LOVE FOOLOSOPHY (***), ki jo najdete na albumu A Funk Odyssey. *** Nem{ki duet MODERN TALKING je na glasbeni sceni že ve~ kot 15 let, njun najve~ji hit pa nosi naslov You're my Heart, You're my Soul. Dieter Bohlan in Thomas Anders sta posnela nov komad READY FOR THE VICTORY (***), ki je agresiven plesni {tanc komad. *** V januarju je bilo izdanih bolj malo albumov, predstavljam vam najbo-lj{e: Rock Steady - NO DOUBT, Better Days - JOE, Misunderstood -PINK, Herry's Bar - GORDON HA- SKELL in Drive - ALAN JACKSON. *** Za konec pa sem kon~no pripravil novi slovenski glasbeni koti~-ek. Tri najbolj predvajane slovenske pesmi v januarju so bile Le spomini - CALIFORNIA, Tattoo - BIG FOOT MAMA in Vro~i telefon - ADI SMOLAR. Najbolj{e novosti na slovenski glasbeni sceni pa so: Razlog - NUDE, Sonce nabija - ZA-BLUJENA GENERACIJA, Roko na srce - NUŠA DERENDA, Kot da te ni - ANJA RUPEL, Mama - REGINA, Bela roža - JAN PLESTE-NJAK in Moja si - YUHUBANDA. David Breznik Mladi dopisniki MOJA GAZELA če ni peresa, ki napiše umetniška dela, hudo je. In ~e ti misel ne {vigne v glavo kot strela, hudo je. Kdor seje zrna zlate p{enice, upa, da kaj zraste, toda ~e ne bo letine ali pa ~e jo bosta mraz ali suša vzela, hudo je. Denar in ~astihlepnost zastrupljata ~lovekovo dušo, ~e pa tudi po pošteni poti ne najdeš dela, hudo je. Vojne ali lakota, bolezni, ne vemo, kaj nas še ~aka, in ~e nas bo kakšna nesre~a doletela, hudo je. Toda mir, sre~a in veselje nam dajejo upanje, da je življenje lahko tudi boljše. Iztok Štrucl, 8. a OS Kidričevo PRVA EKSKURZIJA Zjutraj smo z vsem pri~akova-njem dali v torbe daljnogled, kompas in ostale potrebš~ine. Minili sta dve šolski uri, da smo se priplazili na grajski gri~. Tam smo ~akali, da nam je u~iteljica povedala, kaj bomo po~eli. Veliko na~rtov nam je prepre~il nagajiv vetri~. Tu in tam so zaplesali u~ni listi in se odvrte-li pro~ od lastnika. Odšli smo na severno stran gradu in se s pomo~jo korenin dreves odpravili navzdol po gri~u. Sprehodili smo se in obiskali tudi zemljevid Ptuja z okolico. Kar mi je naježilo lase, je bilo to, da smo morali zemljevid prerisati v zvezek, ki smo ga nosili zraven. Prišli smo do šole in pri dopis-no-novinarskem krožku opisali dogodek. Lucija Pribožič in Tamara Sevšek, 4. a, OŠ Mladika ZIMSKI DAN Ko jutro se prebudi, v prelepi pokrajini bela odeja leži. Snežinke bele zaplesale so, a jaz še v topli postelji ležim ... Zunaj je beli dan, hrib ves zasnežen. Po sosednjem hribu vse drvi, upam, da se komu kaj ne zgodi! Monika Novak, 6. r., OŠ Juršinci OTROŠKA SOBA Moje ime je otroška soba. V njej spi deklica, pa ne pospravlja rada, zato sem ve~krat razmetana. Tu ležijo hla~e, tam knjige, postelja ni postlana, omare so odprte. V~asih pa sem lepa. Takrat se svetim od ~isto~e, a na žalost ne dolgo. Vanja Mesarec, 2. a, OŠ Gorišnica MOJA PRVA KNJIGA Prvo knjigo sem dobil, ko sem bil star pet let. Prinesla mi jo je mama. Knjiga se je imenovala Mala Rde~a kapica. Mama mi jo je brala vsak ve~er. Knjigo sem skoraj znal na pamet. Nekega ve~era pa me je mama vprašala: "Bi rad znal brati?" Vprašal sem jo: "Boš me ti nau~ila?" Ko me je mama na-u~ila brati, sem jaz njej bral vsak ve~er knjigo. Se danes se spominjam pravlji~ni junakov. Najstrašnejši dogodek je bil, ko je volk pojedel Rde~o kapico in njeno babico. Najpogumnejši je bil gozdar, ki je razsekal volku trebuh in rešil babico in njeno vnukinjo. Vše~ mi je bilo, da je bil sre~en konec. Ta knjiga mi je bila in mi je še zdaj ~udovita knjiga. Do danes sem prebral že veliko pravljic in tudi dru- Erik Meško, 4. r., OŠ Velika Nedelja: Ivje 8.2 M^^ XXXIK Party Started^- P ay'itBe-ENYJl^ / 4./WhénByBr Wherever - SHAHÍ TĚrSamething Stupid - ROBBIE WI I/ NICOLE KIDMAN / B. Due Sera Sera - HERMES HOUSE H 7. Hero - ENRIQUE IGLESIAS B. Hey Baby-NO DOUHTT 9. Overpratected - BRITNEY SPEARS 40. Murder an the Danceflaar - SOPHI ELLIS REXTOR Vsakť? 5o\:>eA.o m