YU ISSN 0040-1978 l^gTO XXXVI. ŠT. 29 Ptuj, 28. Julija 1983 CENA 9 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kako s cenami v drugem polletju (stran 2) So se delegacije sestale? (stran 3) Praznovanje v Stojncih (stran 4) Tudi v poletnih mesecih delavni (stran 5) Na festivalu bodo vižali (stran 6) Delegati zborov ptujske občin- jl^e skupščine so na sejah, ki so ujie v ponedeljek in torek, obrav- navali tudi nekatere polletne fgzultate gospodarjenja v občini. Znjimijinje seznanil predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Janko Bezjak in dyal, da so na videz ijadonm. Kes so, saj odstopajo od republiških in to navzgor. Industrijska proizvodnja je porasla kar za 5,8 odstotka, kar ]e ^ več kot dva odstotka nad [•epubMko rastjo, izvoz pa je v občini kar za enkrat večji kot v repubhki in je porasel za 30 ocistotkov. Izredno se je zmanjšal uvoz — kar za 48 odstotkov, v republiki pa za 8 odstotkov. Tako v občini pokrivamo uvoz z izvozom 133-odstotno. Najugod- nejšo rast izvoza in pokrivanje uvoza z izvozom dosegata TGA ICidričevo in Perutruna Ptuj. Prva je ustvarila 33 odstotkov, aruga pa kar 47 odstotkov vsega izvoza ptujskega gospodarstva v prvem pollenu. V kmetijstvu smo uresničili rekordni odkup pšeni- ce — okrog 7000 ton, pa tudi sicer so rezultati v tej panogi dokaj ugodni. Vrednostni kazalci poslovanja organizacij združenega dela za prvo poletje še niso znani, vendar predhodni podatki kažejo, da bodo ugodni, čeprav bo v štirih tozdih Kmetijskega kombinata prišlo cio izgube v vfšini 45 milijonov dinarjev, v dveh tozdih elektrogospodarstva v višini 15 milijonov dinarjev in še v nekate- rih drugih organizacijah, kjer bo izguba nekoliko manjša. Zato pa so manj razveseljivi podatki o vseh vrstah porabe, o čemer je Janko Bezjak dejal: »Realno zniževanje osebnih do- hodkov, splošne in skupne pora- be v prvi polovici tega srednje- ročnega obdobja za skoraj /5 odstotkov, je vplivalo na krepitev reproduktivne sposobnosti gos- podarstva. vendar se učinki iz- gubljajo v vrednostnem poveča- nju zalog. Izplačila za investicije pa so zorsnila pod nivo enostav- ne reprodukcije. Večja vlaganja v kmetijstvu bodo sicer neKoliko )ovecala delež investicij v druž- benem proizvodu občine, ki je zelo nizek in zaskrbljujoč in ne obeta večiih možnosti zaposlova- nja kljub Kapitalnim vlaganjem. Posebej problematična so vla- danja v industriji, ki se že tretje eto najbolj znižujejo, tako da bo sedann zagon rasti v tei panogi prav "kmalu usahnil. Velik vpliv no pri tem prav gotovo imela TGA Kidričevo, kjer se zavoljo notranjih konfliktov vse bolj odmika največja načrtovana in- vesticija v občini — modernizaci- ja proizvodnje primarnega alu- minija. Značilnost sedanjih in prihod- njih usmeritev naše republike na področju investicij je, da veliki projekti potujejo na manj razvita območja Jugoslavije, industrijski centri težijo k posodabljanju svojih proizvodnih naprav,.tako da se rnočno zapirajo možnosti vlaganj na slabše razvitih območ- jih Slovenije.« Kakšne so torej naše razvojne perspektive v drugi polovici tega sredhieročnega obdooja? »Glede na ugodne polletne rezultate računamo, da bomo dosegli ali celo presegli letošrpe razmeroma skromne resolucijske cilje: 1.7 odstotno rast družbene- ga proizvoda. 2.5 odstotno rast industrijske in 5 odstotno rast kmetijske proizvodnje. 20 odstot- ni) rast izvoza in 2 odstotno rast uvoza ter 1.2 odstotno povečanje števila zaposlenih s tem. da se bodo na podlagi zveznih predpi- sov osebna, skupna in splošna poraba gibale v prvotno začrta- nih stopnjah rasti — kljub mno- go višji rasti cen. in nominalnega dohodlca kot smo predvidevali z resolucijo. Glede na zaostrene pogoje Gospodarjenja v prihodnjem OD- obju. ne le zavoljo težkih pogo- jev odplačevanja najetih tujih po.sojil. pač pa zavoljo lomov, ki Dodo nastali s spreminjanjem naših ustaljenih navad ocenjuje- mo. da bo uspeh, če bomo v prihodnjih dven letih ohranili približno takšne stopnje rasti, kot jih načrtujemo letos. Ob tem ponovno poudarjam, da se bodo vse oblike domače potrošnje nekoliko znižale, ker bo zaradi dolgov znatno večji odliv blagov- nih fondov v tujino. Takšen je tudi moto dolgoročnega progra- ma ekonomske stabilizacije, ki ga v teh dneh sprejemamo na zvez- nem in repubhsketn nivoju. Ta program bo postal izhodišče za globoke ekonomske, socialne in politične spremembe v naši druž- ni. Zato DO v njegovi dosledni uresručitvi. ob dodeljenih tujih posojilih, resnično nasa posled- nja priložnost, da stopimo na pot stabilnejšega razvoja in ohranii- mo prednosti našega sistema. V nasprotnem primeru bo prišlo do dramatičnih ukrepov in nepred- videnih posledic za to družno in ' slehernega posameznika v njej.« Izvajanje dolgoročnega pro- grama gospodarske stabilizacije no terjaTo izjemne napore, odpo- vedovanja in žrtve toliko časa. kolikor smo v preteklosti lagod- no živeli prek naših realnih rnožno.sti. Vemo. daje račun zelo visok in da ga bomo morali dosledno poravnati. N. Dobljekar Slavnostna seja na dan vstaje V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda je bila v petek. 22. jtmja oupoicme v ueiavsKem aomu Franca Krambergerja v Ptuju slavnostna seja vodstev družbenopoHtičnih organizacij in skupščine občine Ptuj, "ki jo Je vodil Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NO"V Ptuj. Slavnostna govornica je bila Marica Fajt, predsednica občinske konference SZDL Ptuj. "V svojem govoru je poudarila zgodovinski pomen 22. julija, ko je slovens'ki narod z orožjem v roki začel pisati svojo zgodovino. Ob tem je poudarila, da se v letošnjem letu spominja- mo tudi 40-letnice drugega zasedanja AVNOJ in kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in več drugih obletnic iz naše revolu- cije. V nadaljevanju pa je opozorila na naloge, ki jih že izvajamo in ki las še čakajo, če hočemo uspešno obvladati težko gospodarsko staiije. S slavnostne seje je delegacija tudi ponesla venec na grobnico borcev NOB na bivšem mestnem pokopališču v Ptuju. Za tem sta Franc reličkovič, predsednik skupščine občine Ptuj in tajnik Franc Potočnik i izročila državna odlikovanja 18 zaslužnim občanom; ki jih je odlikova- 1 lo Predsedstvo SFRJ. Imena odlikovancev z obrazložitvami objavlja- mo na 3. strani. Po obrazložitvi predsednika komisije Franca Lončariča je Janko I Vogrinec podelil še 16 priznanj občinskega odbora ZZB NOV Ptui j Imena prejemnikov priznanj prav tako objavljamo na 3. strani. FF Marica Fajt ŽETEV USPEŠNO ZAKLJUČENA ZRNJE ŠE ODKUPUJEJO Minuli teden so .zaključih z žetvijo tudi na poljih kmetijskega kombinata. Letošnja žetev le bua gotovo ena najboljših dosid, pa ne samo po pridelku, temveč tudi v organizaciji žetve same in prevzema pšenice. Seveda se je tudi letos tu in tam zataknilo pri rezervnih delih za kombajne. V kmetijskem kombinatu so pričeli žetev s 15, končali pa z JI uspo- sobljenimi kombajni. Štirje so torej opešali, pomagala pa ni niti iznajdyivost njihovm strokovnja- kov, ki so marsikateri rezervni del izdelali kar sami. . Kakorkoli že. z rezultati le- tošnje žetve smo lahko zadovolj- ni, v silosih je celo več zrnja, kot smo načrtovali. Na poljih kmetij- skega kombinata so pridelali v povprečju 5 tisoč kiloerariiov zrnja na hektar, ker je bil pride- lek na nekaterih območjih zaradi suše zelo slab. so toliko bolj veseli pridelka — tudi po sedem ton na bolj rodovitnih onmočjih. S polj kmetijskega kombinata so tako pospravili kar 5.900 ton svežega zrnja, kar je več. kot so pričakovali in zapisali v svoje in občinske plane. Tudi iz zase"one- ta kmetijstva prihajajo vzpod- udne novice. V kmetijski zadru- gi- Ptuj so do konca prejšnjega tedna prevzeli že 1.678 ton pŠ^eni- ce. kar je prav tako več kot so načrtovali. K tej količini je po- trebno prišteti še nekaj ton pšenice v poslovalnicah zadruge, tako bo končna količina še neko- liko večja. Seveda prevzem zrnja še traja in vsi. ki ga še namerava- jo prodati ali zamenjati, lahko to store na vseh že znanih prevzem- nih mestih. V kmetijski zadrugi Lovrenc načrtovanih količin pše- nice še niso prevzeli, vendar je tudi pri njih še potrebno počakati na dokončne rezultate žetve in prevzema zrnja. JB Vsakodnevni prizor z dvorišča tovarne močnih krmi! v Dražencih Foto: M. Ozmec V SOBOTO ZVEČER IN V NEDEUO VES DAN Jubilejni ptujski padalski pokal Ob koncu tega tedna bo v Moškanjcih in Podlehniku znova zelo živahno. Člani aerokluba Ptuj bodo namreč izvedli tradicionalno prireditev v padalstvu — Deseti ptujski padalski pokal Podlehnik 83. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Skupščina občine Ptuj, saj je namenjena bližnjemu občinskemu prazniku. Letošnje tekmovanje se bo pričelo v .soboto zvečer na letališču v Moškanjcih, nadaljevalo v nedeljo dopoldan, vrhunec pa bodo nedeljski popoldanski skoki v podlehniško jezero. V soboto zvečer bodo padalci slovenskih aeroklubov izvedli nočne skoke z yišine 1000 metrov. To je posebna disciplina v padalstvu, zahteva izkušnje in dobro pripravljenost, začeli pa jo bodo okrog 21. ure (ko se bo stemnilo). Kljub temi gledalci niso prikrajšani, saj je med opremo padalcev tudi svetilka in jih lahko spremljamo skoraj ves čas skoka, ki ga končajo z doskokom v osvetljeni cilj na letališču. V nedeljo dopoldan (od 9. ure dalje) bodo udeleženci tokratnega tekmovanje na letališču izvedli dnevne skoke na cilj z višine tisoč metrov, popoldan pa od 15. ure dalje v Podlehniku še skoke v jezero. Skoki v jezero zahtevajo dodatno spretnost — plavanje. Padalec skače brez običajne opreme (kombinezona, čelade, obutvej — le v kopalni opremi — tik nad vodno gladino pa odvrže padalo. Na vodi bosta dva kroga. Prvi cilj (pri doskoku) je bele barve, končni," tega je potrebno doseči s plavanjem po dotiku prvega, pa je oranžm z zastavico. Nfedse- bojna razdalja je 20 metrov. Prva di.sciplina tekmovanja so skoki na letališču, drugi pa v jezero. Zmagovalec letošnjega Ptujskega padalskega pokala bo tekmovalec (in ekipa), ki bo imel najboljši skupni seštevek. 1. kotar Padalci vas tokrat vabijo na jubilejno prireditev (foto I. k.) Obramba pred točo ni vzdržala V nedeljo, 24. julija je celotno naše območje zajelo močno neurje s točo. O škodi na območju ptujske občine podrobneje poročamo na 2. stra- ni. V prispevku na 4. strani (članek je romal v tiskarno že v četrtek, 21. julija) smo pisali o uspešni obrambi pred točo na območju severovzhodne Slovenije. V njem smo tudi opozorili na kritično pomanjkanje raket na strelnih mestih, saj so ponekod načeli že takozv. železno rezervo. Zal se je lo v nedeljo popoldne, 24. julija tudi zgodilo, ko se je obramba morala spopasti kar s tremi nevihtnimi prodori. Prva nevihta je pridrla iz avstrijske strani in so se točonosni vrtinci oblakov oblikovali že tam. Na naši strani so najprej poskušali z obrambo z letalom, vendar je vihar gnal oblake s hitrostjo od 40 do 50 km na uro, zato letalo vsega ni zmoglo. Moralo je pristati, da so lahko začeli oblake obstreljevati z raketami, vendar padanja toče niso mogli v celoti preprečili, nedvomno pa so njeno moč močno zmanjšali, zato je toča padala bolj mod dežjem. Drugi nevihtni prodor je prišel s Pohorja, tudi tu obramba ni bila posebno uspešna. Ta nevihtni prodor je napravil največ škode na območju občine Slovenska Bistrica, kjer je toča oklestila okoli 4 tisoč hektarov kmetijskih površin. Največ škode je v vinogradih in sadovnjakih, pa tudi na nekaterih poljščinah. Na posameznih kulturah je od 20 do celo 70 odstotkov škode. Tretji nevihtni prodor pa je prišel iz Prekmurja in je napravil škodo predvsem na območju Slovenskih goric. Naj ob tem še povemo, da je obramba pred točo na območju severovzhodne Slovenije v nedeljo izstrelila skupno 63 raket, od tega 48 velikih in 15 malih. Več niso imeli, za uspešno obrambo pred točo pa bi bili potrebovali na v.sakem strelnem mestu vsaj še dvakrat več raket. FF 2 - DRUŽBA IfV GOSPODARSTVO 28. julij 1983 - TEDNII OBČINSKA SKUPNOST ZA CENE KAKO V DRUGEM POLLETJU? Glede na to, da v tem mesecu poteče veljavnost odloka o zamrznitvi cen, pripravljajo pa novi odlok, pomeni to za občinske skupnosti za cene nekaj dodatnega dela. Bolje rečeno, predvsem za referente za cene. O tem smo se pogovarjali s predsednico sveta za cene Eriko Mihelač, ki je pove- dala: ,,Po novem bi naj določene cene le spremljali, nekatere pa Se naprej potrjevali. Povedati moram, da bi naj prišla v spremljanje večina cen. Organizacije združenega dela bodo morale predloge za spremembo cen opremiti z določenimi podatki, ki jih morajo posredovati občinski skupnosti za cene. Obvestilo o cenah bi naj vsebovalo ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom, mersko enoto, prodajno ceno z ozna- ko, ali gre za proizvajalčevo ali prodajno ceno, označeni morajo biti tudi prodajni pogoji. V obvestilu mora biti opisana tudi višina deleža za kritje prometnih stroškov. Razen tega mora biti obvestilu priložen Se sklep pooblaščenega organa za oblikovanje cen — večini primerov so to delav- ski sveti, priložen pa mora biti tudi podatek o ravni cen in storitev, ki mora biti v skladu z veljavnimi predpisi. Iz obvestila mora biti razvidno, za kakšno podražitev gre, pa tudi analize o opravljenem delu pred predla- gano podraižitvijo morajo biti priložene. Pomembno je tudi, da je to obvestilo pripravljeno v skladu z resolu- cijo o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije za tekoče leto in v skladu z dogovorom o uresničevanju politike cen v tekočem letu, pa tudi s projekcijo sprememb cen v tekočem letu. Obvestilo morajo organizacije predložiti skupnosti za cene v treh izvodih. Strokovni delavec bo obvestilo pregledal in če ni v skladu s smernicami, mora od organizacije zahtevati dopolnitve. Predlog je. da bi naj organizacije združenega dela in 'skupnosti poslale obvestilo skupnosti za cene^ Jfu pred uveljavitvijo no- ve cene.^' Seveda to pomeni za strokovnega delavca v skupnosti za cene več de- la, ker se bo postopek nekoliko zapletel in podaljšal. Zato morajo orga- nizacije združenega dela resnično'dobro pripraviti omenjena obvestila, saj bodo v nasprotnem primeru morale počakati z novo ceno še nadaljnjih 30 dni. ,,Menimo, da bomo s spremljanjem cen, ki je za organizacije ob- vezno, vsaj delno zavrli skokovito naraščanje cen, ki ga pričakujemo v prihodnjem mesecu," je povedala Erika Mihelač. ,,No, za nekatere cene pa bo veljalo načelo, da ostaja oblikovanje cen v okviru samoupravnega sporazumevanja. Gre za proizvode, za kate- re se na ravni gospodarske zbornice sprejemajo dogovori oziroma spora- zumi o cenah. Določene cene, oziroma njihovo spreminjanje, pa še vedno ostanejo v pristojnosti skupnosti." Občinska skupnost je za nadaljnje delo prejela navodila in na podlagi teh sprejela sklep o delu skupnosti. Ce bodo v odloku, ki bi naj bil sprejet konec julija ali v začetku avgusta, drugačna določila, bo morala skupnost sprejeti novi sklep, ki bo v skladu s sprejetim odlokom. N. D. KOMUNALNA PROBLEMATIKA * Ponovno prevetriti program PTUJ, 26. julija — Dopoldne je imela samoupravna enota za up- ravljanje in razpolaganje s stavb- nim zemljiščem pri Samoupravni komunalni skupnosti sejo skupšči- ne. Kljub dopustniškemu času je bila seja sklepčna. Delegati v zbo- ru uporabnikov in zboru izvajalcev so obravnavali štiri točke dnevnega reda. Pri zadnjih dveh točkah je bila tudi živahna razprava. Peta točka je bila namenjena vpraša- njem in predlogom delegatov. Vsebinsko pomembni točki sta bili poročilo predsednika upravne- ga odbora o delu od zadnje skup- ščine do danes in naslednja o realizaciji programa komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in fi- nančnega načrta za leto 1983 v obdobju prvih šestih mesecev. Gradivu je bil priložen prikaz realizacije finančnega plana prvega polletja. V obrazložitvi realizacije programa, ki je bil uresničen samo 12,9 % od planiranega, je navedenih nekaj vzrokov za tako nizko realizacijo. Nekaj od njih — določene storitve po programu so že naročene, vendar še ne realizira- ne. Zaradi časovne stiske pri pripravljanju gradiva v realizacijo niso bile zajete opravljene in obra- čunane storitve za mesec junij le- tos. Kot opravičilo za nizke od- stotke je navedeno dejstvo, ,,da se JO od sprejema programa 24. 2. do 30. 6. 83 (brez junijske realizacije) delalo v glavnem na pripravi stavbnih zemljišč, naročala ur- banistična in tehnična dokumentacija, odkupovalo zemljišča, vodilo postopke za lokacijska in gradbena dovoljenja za urejanje stavbnih zemljišč ali gradnjo ix)sameznih komunalnih objektov in naprav na določenem zazidalnem in nezazidalnem stavb- nem območju". V razpravi se je prvi razpravlja- lec zelo energično lotil realizacije in dejal, da je bil program, ki so si ga zastavili zelo slab, ker niso vedeli, ali bodo imeli sredstva za realizacijo ali ne. To, da je zdaj, v teh mesecih, višek gradbene sezo- ne, ni opravičilo za okoli 20 % realizacijo — ,,20 ®/o realizacija v združenem delu ne bi bila mogo- ča". Treba bi bilo narediti spre- membo programa. Na naslednje pripombe razpravljalcev — zakaj v krajevni skupnosti Ivan Spolenjak izvedba ulic v makadamu in zakaj ne asfaltna, kaj je s cesto če;. Panoramo, ki je menda ni ali ne bo več, čeprav so neposredni upo- rabniki krajani krajevne skupnosti Vinko Reš, ki pa niso imeli možnosti odločati o tem, to cesto uporabljali že 50 let, krajani KS Olga Meglič pa so si menda iz- poslovali sprehajalno pot. Ne ve- do, kam sploh spada Panorama — ali v KS Vinko Reš ali KS Olga Meglič. Za pripombe in prošnje krajanov Vinko Reš, ki cesto čez Panoramo potrebujejo, se ne zme- ni niti Kmetijski kombinat, ki je uporabnik Panorame. Tudi pri- pomba naslednjega razpravljalca, tako kot že ti prejšnji dve, ni bila deležna uporabnega pojasnila ali odgovora. Razpravljalec je vpra- šal, kako je mogoče, da nekateri občani lahko dobijo gradbeno do- voljenje v prvi, torej izključno kmetijski proizvodnji namenjeni kategoriji zemljišč, kar se menda dogaja (Pobrežje, Dornava^ Draženci). Vseh teh problemov na tej skup- ščini ni bilo mogoče obravnavati, ker za to ni pristojna. Naj- pomembnejši sklep skupščine pa je bil, da bodo ponovno prevetrili program in sestavili realen akcijski plan, z opozorili vsem izvajalcem, ki ne izpolnjujejo svojih obvezno- sti. Danica Petrovič 0 razvoju drobnega gospodarstva v občini Ptuj ()db<.)r za drobno gospodarstvo je za minulo sejo zborov skupiičine občine Ptuj pripravil informacijo o razvoju drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1982 in pr\o četrtletje letošnjega leta. Iz nje je razvid- no. da Število obrtnih delvnic Se vedno raste, saj smo v tem času pridobili 17 obratovalnic, od lega dve deficitarni (mesar in šivilja). Največ vlog je za drobno koviaske (6) in za avtoprevoznišlvo (4). Za drobno koviaske predmete se zanimajo predvsem zdomci. Tudi število zaposlenih je v porastu, saj seje v zadnjih šestih mesecih zaposlilo 14 novih delavcev, to število pa bi bilo prav gotovo večje, če bi obrtni zakon dovoljeval zaposliti samostojnim obrtnikom vsaj 10 delavcev. Oprostitve davka po odloku o davkih občanov na podlagi programa ukrepov za pt)speševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1982 niso prišle do izraza. Večina deficitarnih obrtnikov davka ne plačuje, ker ne dosegajo bruto osebnega dohodka, temveč plačujejo le prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, za katere pa ni olajšav. Občinski izvršni svet je sicer predlagal znižanje vseh občinskih pri- spevkov za 50 % v drugi skupini teh dejavno- sti. vendar samoupravne interesne skupnosti lega predloga še niso sprejele. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj seje število vloženih zahtevkov za dodelitev poslovnih prostorov za opravljanje obrtnih dejavnosti povečalo na 62, od tega 21 zahtevkov za suficitarne in 41 za deficitarne obrtne dejavnosti. Odbor za go'spodarjenje in družbeno pomoč pri SSS občine Ptuj je v letošnjem letu že dodelil poslovni prostor za šiviljski butik. predvideva pa še usposobitev dveh poslovnih prostorov. Najemnine za poslovne prostore so se s 1. aprilom 1983 povišale za 30 odstotkov. V ptujski občini je v področje obrti vključe- nih 7 organizacij združenega dela. vendar opravljajo obrtne storitve za občane v glav- nem le 4 organizacije, to so AGiS TOZD Servis. F.K K TOZD Tehnoservis, ONPZ Panorama in Čevljarska delavnica Kidričevo. Ostale organizacije so še Agis TOZD Vzdrže- vanje. r(jA TOZD Vzdrževanje in EKK TOZD Mizarslvo-žaga. Družbeni dogovor o. pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva posebej ne opredeljuje razvoja družbenega sektorja obrti, ampak daje poudarek predv- sem razvoju deficitarnih obrtnih dejavnosti in večjemu zaposlovanju. STALIŠČA IN PREi)!X)(;i IZVRŠNEGA SVETA Iz informacije o razvoju drobnega gospo- darstva v občini Ptuj je razvidno, da se števil- ne naloge, ki jih opredeljuje letošnji program o hitrejšem razvoju tega področja, ne uresni- čujejo v celoti, zato bo izvršni svet skupščine občine Ptuj sprožil naslednje aktivnosti. Z ukrepi davčne, kreditne in cenovne politike bo še nadalje spodbujal razvoj deficitarne obrti in omejeval suficitarno. 1'roizvodno popoldansko obrt bo časovno omejeval oziroma usmerjal v redno obrt. Ponovno bo dal pobudo za spremembo 116. člena obrtnega zakona v tem smislu, da bi naj zakon pooblaščal izvršne svete skiipščin občin, da lahko na osnovi utemeljenih razlo- gov dovolijo zaposlovanje do deset delavc. tudi v proizvodni obrti. Pozval bo Obrtno zadrugo Panorama Pj in Obrtno združenje Ptuj, da proučita mj nost o ustanovitvi pogodbene organizaj' združenega dela v naši občini. ' Zahteval bo. da sklad za dopolnilno izobf. zevanje in štipendiranje delavcev pri zasebn kih skladno s programom ukrepov za poj. sevanje razvoja drobnega gospodarstva občini Ptuj za leto 1983 razpiše najmanj i štipendij za proizvodne poklice. V Koli^^ sklad ne pridobi dovolj svojih štipendiste, nadomesti razliko s štipendisti iz združenj sredstev občine. Zadolžil bo Samoupravno stanovanjs^ .skupnost občine Ptuj, da izdela do koj^ novembra 1983 dolgoročni program urejaj lokalov v starem delu mesta Ptuja za potrej drobnega gospodarstva. Skupnost mora izd^ lati tudi analizo razpoložljivih lokalov, ki j sposobni za drobno obrt. ne glede na trenutn ari|ažiranost (skladišča, stanovanja). Obrtno zadrugo Panorama Ptuj, ki j nosilec izvoza drobnega gospodarstva . zasebni sektor, bo zadolžil, da s podpisnil družbenega dogovora o pospeševanju razvoj drobnega gospodarstva v občini Ptuj s p( dročja združenega dela stori vse ukrepe i dosego maksimalno možnega izvoza. Samoupravne interesne skupnosti družbe nih dejavosti morajo v letošnjem letu spreje spremembe samoupravnih sporazumov temeljih planov, ki bodo uveljavili manji davke in prispevke za deficitarne obrtc dejavnosti v občini. Razvojne možnosti občine Ptuj v letu 1984 Razvojne možnosti v letu 1984 so odvisne predvsem od uspešnega uresničevanja nalog v letošnjem letu. Ugotavljamo, da bo že letošnje resolucijske cilje težko doseči, zato v prihod- njem letu ni pričakovati bistveno boljših rezulatov. Ocenjujemo, da bo možno doseči 1.6% realno rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva, 2% rast industrijske proizvodnje in okrog 4% rast kmetijske proizvodnje, število zaposlenih v združenem delu pa bi se naj povečalo za 1.2 odstotka. Investicije v osnovna sredstva bodo zaradi zoženih materialnih možnosti izvajane v manjšem obsegu od predvidenega v planu. Nadaljevali bomo z investicijami na področju prostorsko-ureditvenih operacij, gradnje farmskih objektov, stanovanjske gradnje in šolskega prostora. Vse samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi nosilci planiranja v občini morajo svoje razvojne usmeritve še naprej podrejati ciljem gospodarske stabilizacije, s posebnim povdarkom na izvozu in splošnem varčevanju na vseh področjih. Vse aktivnosti bo potrebno usmeriti v dosledno izvajanje sprejetih ukre- pov gospodarske stabilizacije v OZD, občini, republiki in državi. Kot najpomembnejše ocenjujQmo naslednje aktivnosti: — povečati proizvodnjo za izvoz na kon- vertibilno področje, — pripraviti takšne investicijske programe, ki bodo zagotavljali povečevanje izvoza na konvertibilno področje, boljšo izrabo proiz- vodnih zmogljivosti in odpiranje novih dele vnih mest, • — razporejanje sredstev za skupno, splošn in osebno porabo v odvisnosti od materialni možnosti, — razvijati in krepiti stimulativnejše nagr; jevanje proizvodnega in ustvarjalnega dela, — povečati proizvodnjo hrane in izboljša preskrbo prebivalstva. Pri tem izvršni svet opozarja, da se b nepravočasno in nedosledno izvajanje resoli cije in ukrepov gospodarske stabilizacij nujno odražalo tudi v družbenoekonomske! položaju delavcev v OZD in skupnostih, Si bodo v tem primeru gospodarske razmei zahtevale še ostrejše ukrepe za omejevat^ vseh oblik porabe. Izvršni svet SO Pti POSLEDICE NEDELJSKEGA NEURJA S TOČO Največ škode v sadovnjakih in vinogradih Nedeljsko neurje s točo je povzročilo tudi na območju ptujske občine precej škode. Toča je padala takorekoč na območju celotne občine, škodo pa povzročila na območju krajevnih skupnosti Destrnik, Rogoznica, Grajena, Hajdina, Lovrenc, Cirkovce, Kidričevo, Turnišče, Videm, Podlehnik, Leskovec in Cirkulane. Po prvih ocenah je povzročila toča največjo škodo na sadnem drevjuMn v vinogradih, tu je škoda 30 odstotna, sadje pa bo zaradi udarcev toče kar-70 do 80 odstotkov slabše kvalitete in tako neprimerno za prodajo. Prizadetih je tudi okoli 50 hektarov nasadov buč in kumaric, pridelek je 50 odstotno uničen, prav takšna je škoda na posevkih sladkorne in krmne pese. Pri koruzi bo pridelek manjši za približno 30 odstotkov, fižol , pa je okleščen tudi do 70 odsotkov. Ogromno škodo je povzročilo neurje na cestah, predvsem na območju Slovenskih goric in Haloz. Ob navajanju podatkov v škodi se zastavlja vprašanje učinkovitosti obrambe pred točo. Strokovne ocene o tem ali je le-ta zatajila ali je res prišel oblak z že formirano točo iz sosednj Avstrije do zaključka redakcije nismo prejeli. V prizadetih krajevnih skupnostih so te di na delu komisije, ki ugotavljajo škod( dokončni podatki bodo znani jutri. Po tem s bo mogoče tudi odločati o ukrepih za omilite škode. V teh dneh pa so lastniki gotovo i škropili predvsem sadovnjake in vinograde i jih zaščitili pred boleznimi in omogočili hitreji obnavljanje listnih površin. j; v KS LOVRENC SO PRAZNOVALI V krajevni skupnosti Lovrenc na Dravskem polju so v dneh od 21. do vključno 21. julija potekale prireditve v počastitev osmega krajevnega praznika. Praznujejo ga v spomin na noč od 20. na 21. julij leta 1943. koje bil v tem kraju ustanovljen prvi odbor osvobo- dilne fronte na Polanskem ob- močju. Pobudnik za to je bil Zvonko Sagadin. ki je k sodelo- vanju pritegnil domačina Martina Ojstrška. Ta še danes živi in ima za sabo že 89 let. Prireditve v počastitev'kraje- vnega praznika so pričeli v četrtek. 21. julija zvečer v prostorih tam- kajšnje prosvetne dvorane, kjer so se sestali na slavnostni ieji viidilev družbenopolitičnih organizacij m samoupravnih organov. Potem ko je posebna tričlanska delegacija položila venec k spomeniku pa- dlim na poslopju Kmetijske za- druge, je predsednik skupščine KS. Martin Ojsteršek v slavnos- tnem govoru orisal zgodovino tega kraja in povezavo z NOB. Za tem so podelili dve bronasti odličji osvobodilne fronte sloven- skega naroda in sicer Gasilskemu društvu Pleterje, ki praznuje 35 letnico obstoja in Francu Juriču, dolgoletnemu aktivnemu delavcu ■na področju gasilstva in civilne za.ščite. Posebna priznanja KS za aktivno sodelovanje pri obnovi dvorane pa so prejeli: Leopold Pšajd, Jože Peršuh. Martin Kozo- derc. Bogdan Medved, Marjan Pišek, Tone Peršuh, Jože in Vilko Turk, Drago M uršec, Cveto Pšajd, Anton Korez. Janez Pišek, Niko Pišek, Janez Zafoštnik, Ivan Ru- Tričlanska delegacija je položila venec k spomeniku padlim borcem NO na poslopju KZ Lovrenc Skupščina preložena na september Za v ponedeljek je bila sklicana v domu Franca Krambergerja v Ptuju skupščina Samoupravne komunalne skupnosti, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Seje skupščine ni bilo, ker zbor uporabnikov ni bil sklepčen. Čeprav je bil zbor izvajalcev sklepčen, je predsedstvo sklenilo, da se seja skupščine prestavi na prve dni septembra. Vzrokov za nesklepčnost ni težko najti. Skupščina je bila sklicana v času, ko je večina delegatov na oddihu, upravičeno od- sotni, bi lahko rekli, pa so bili tudi tisti delegati iz krajevnih skupnosti, ki ob tem času opravljajo potrebna kmetijska opravila. September bo verjetno boljše izbrani čas za sejo. Takrat vsaj ne bo izgovorov na dopuste, kot so zdaj. Na seji skupščine bi morali razpravljati o relativni nizki realizaciji fizičnega obsega del v prvem polletju. Predsednik izvršnega odbora Samoupravne komunalne skupnosti Anton Žagar nam je dejal, da je potrebno vzroke tega iskati v dejstvu, da so se letos začela dela v glavnem precej pozno in da zaradi tega še ni zaželjenih rezultatov. Glavna realizacija del jih čaka sedaj in pa v jesenskih mesecih. Na seji skupščini naj bi sprejeli tudi predlog izvršnega odbora, ki se nanaša na podražitev prispevka za razširjeno reprodukcijo ob priključku na že obstoječe kanalsko omrežje. Splošno nara.ščanje cen je povzročilo tudi podražitev programov. Brez novih cen prispevkov bi bilo izvrševanje le teh vprašljivo. Spremembe programov gradnje objektov skupne porabe za leto 1983 in tudi dela finančnega načrta Samoupravne komunalne skupnosti so po besedah tov. Žagarja nujne. Gre za spremembo programa izgradnje ob- jektov skupne rabe. Na dlani je, da ta sprememba ne bo prinesla nič kaj raz- veseljivega, ker so spremenjeni viri finan- ciranja. Tako bodo morale v večjem obsegu sodelovati prizadete krajevne skupnosti. Te spremembe se nanašajo predvsem na gradnjo postaiališča na Potrčevi cesti, ureditev_Ciril- Metodovega drevoreda in pa dokončna preureditev Prešernove ulice. Ni potrebno posebej poudarjati, da je preložitev seje skupščine precej negativno vplivala na program, če že drugače ne, vsaj tako, da bodo spremenjene cene lahko uveljavljene s precejšnjo zamudo. Milan Zver kav, Janko Pislak, Ivan Baumai Anica Strel in Franc Planinšek- V kulturnem programu pa s nastopili pionirji tamkajšnj osnovne .šole in skupina domačeg Kulturnt) prosvetnega društva. Is' večer so pri Lovrencu, na pred večer dneva vstaje zagoreli tud kresovi. V soboto in nedeljo je v poč3 stitev praznika KS potekal turnif nogometu, ki se ga je udeležil' sedem ekip, zmagali pa so dorni čini pred ekipama iz Sestrž in Ki dričevega. V nedeljo popoldne s* člani domačega gasilskega drf štva v .sodelovanju s sosednjih gasilskimi enotami pripravili v« liko gasilsko vajo z verigo. V njej j' .sodelovalo pet desetin. Slavnost/' zaključek praznovanja s podelit vijo fK^kalov in priznanj pa J* zmotilo neurje s točo. M. Ozm«' EDNIK - 28. julij 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 FRANC ŠETINC O MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH Potrebno je vse več solidarnostnih akcij Brigadirje druge izmene Z\e- jflc mladinske delovne akcije Slovenske gorice 83 so v sredo, 2(). uliia obiskali predsednik repu- konference SZDL Franc §etinc, predsednik republiške konference ZSMS Andrej Brvar ju vodja centra za M DA pri re- publiški konferenci ZSMS Tone Anderlič. V štabu akcije v Domavi pri Ptuju so se gostje pogovarjali s komandanti jx)sameznih brigad jn člani štaba ter skupščine letoš- nje akcije. Ti .so jih seznanili z dosedanjimi uspehi na delovišču in na področju interesnih deja- vnosti, pa tudi z nekaterimi teža- vami. I^edstavniki ptujske in le- narške občine pa so goste sezna- nib z dolgoročnimi cilji mladin- skega prostovoljnega dela v obči- nah. v katerih trenutno potekajo brigadirska dela. Po razgovorih sije Franc Šetinc s sodelavci ogledal še delovišče druge izmene, zatem pa je o vtisih z obiska na Z M DA Slovenske gorice 83, za TEDNIK p>ovedal: '>Moji vtisi so zelo dobri. Zdi se mi, da ,so delovni učinki brigadi- ijev zares dobri, da vlada med brigadami iz različnih republik pravo pnjateljstvo, da je akcija Jugoslavija v malem. V celoti vzeto sem zadovoljen in lahko samo čestitam — tako brigadam, kot občinam, v katerih delajo in krajevnim skupnostim. Mislim, da .so akcijo kar najbt)lje organi- zirali. Rad bi povedal nekaj mojih mnenj o mladinskih delovnih ak- cijah nasploh. Tu in tam so črno- gledi ljudje, ki pravijo, da so M DA anahronizem .sodobnega časa. Jaz nasprotno mislim, da imajo akcije lepo prihodnost. Treba je le raz- mišljati inovativno, o novih pri- iemin, ki bi z raznimi oblikami še tx)lj privlačili mlade na akcije. Graditi bo treba nove oblike. Mislim pa. da kljub težkim časom in stabilizaciji ni nobene potrebe za pesimistična razmišljanja o akcijah. Nasprotno, potrebno bo čedalje več solidarnostnih akcij, vse več prostovoljnega dela, ki ima svoj materialni učinek, hkrati pa je tudi pomembna moralna vrednota, kjer se mladina potrju- je, kjer izpričuje privrženost, kjer se sp^)znanja med sabo in utrjuje bratstvo in enostnost!« M. Ozmec Fnuic §etlnc ▼ razgovora z brigadrji Predsedstvo SFRJ jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ je z ukazom št. 34, dne 17. junija 1983 odliko- valo več "zaslužnih občanov obči- ne Ptuj. Za odlikovanje so jih predlagali: predsedstvo skupšči- ne občine Ptuj, občinski štab za teritorialno obrambo in delovne organizacije. Odlikovani so bili: Z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM je bil odlikovan LUDVIK KOTAR iz KS Zavrč, upokojen kmetijski tehnik. Veliko je prispeval k uresničevanju delegatskega siste- ma. zlasti v družbenopolitičnem zboru in v njegovem odboru, poleg tega pa je vsestransko družbeno aktiven v krajevni skupnosti in v družbenopolitič- nih organizacijah. RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO so preje- li: MARIJA BELAK, predmetna učiteljica iz OŠ Maksa Bračiča Cirkulane za aktivno družbeno- politično delo in utrjevanje dele- gatskega sistema v zborih občin- ske skupščine, za delo v skupini delegatov za zbor občin in za aktivno delo v družbenopolitič- nih organizacijah v krajevni skupnosti in v šoli. FRANC TKALČEC, upoko- jen gozdarski delavec iz K S Cirkulane za aktivno družbeno- politično delo v krajevni skupno- sti in pri uresničevanju delegat- skega sistema, zlasti pri reševa- nju problemov občanov na manj razvitem območju Haloz. FRANC TOŠ iz K S Vitomar- a. zaposlen v TGA Kidričevo TOZD Promet za aktivno druž- ^nopolitično delo in uresničeva- nje delegatskega sistema v delo- ^ organizaciji, krajevni skup- nosti in v družbenopolitičnem •^honi VLADIMIR TUMPEJ. di- rektor TOZD Živinoreja v Ob- dravskem zavodu za veterinar- sko in živinorejo Ptuj za uvaja- % gospodarnosti v živinoreji in ^ porabi živega dela, za up delo v organih samoupravljanja. RUDI MLAKAR iz KS Haj- dina. zaposlen v KZ Ptuj za uspešno izpolnjevanje nalog pri uresničevanju delegatskega siste- ma v delovm organizaciji in občinski skupščini ter v njenih odborih. ALEKSANDER PODKRIŽ- NIK iz KS Franc Osojnik, zapo- slen v IMP TOZD Maloprodaja za aktivrx) delo pri uveljavljanju delegatskega sistema, zlasti v ZZD SO Ptuj in za družbenopoli- tično delo v delovni organizaciji. SILVO TOPOLOVEC iz KS Ptujska gora. združeni kmet pri KZ Ptuj za uresničevanje dele- gatskega sistema v zborih občin- ske skupščine in v KZ Ptuj, za prizadevno delo na področju kmetijstva in v družbenopolitič- nih organizacijah v krajevni skupnosti. IMRE VARJU iz KS Franc Osojnik. zaposlen v TGA Kidri- čevo TOZD Proizvodnja alumi- nija za uspešno opravljanje vodje skupine delegatov za ZZD skup- ščine SRS in za aktivno vključe- vanje v razprave tako v zboru občinske skup.ščine kot v delovni organizaciji. MLADEN VUK iz KS Dušan Kveder, zaposlen v Agisu Ptuj za aktivno uresničevanje delegat- skega sistema in za uspešno vodenje zbora združenega dela in skupine delegatov za svet skupnosti podravskih občin, za uspešno delo kot predsednik občinskega rezervnega sklada gospodarstva občine Ptuj in ak- tivno delo v DPO in društvih. Z MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD so bili odlikovani: MARUA KRNIČAR iz KS Boris Ziherl, zaposlena v TOZD Delta za uspešno delo kot vodja temeljne delegacije za ZZD, zlasti pa jasno oblikovanje stališč del|^acije, usklajenih s stališči samoupravnih organov v TOZD. IVAN OBRAN iz KS Gorišni- ca, zaposlen v MIP TOZD Vele- prodaja za uspešno vodenje dele- gacije krajevne skupnosti in po- globljene razprave v delegaciji ter usmerjanje delegatov in za družbenopolitično delo v KS m delovni organizaciji. MAJDA PETROVIČ iz KS Hajdina, zaposleno v Agisu Ptuj za uspešno vodenje ZZD SO Ptuj v pretekli mandatni dobi, za osebrK) zavzemanje za dobro pripravljenost sej zbora, za delo v pred.sedstvu občinske skupščine in v skupini delegatov za zbor občin skupščine SRS. ŠTEFKA PUŠNIK iz KS Boris Ziherl, upokojena inšpek- torica SDK za krepitev delegat- skega sistema in delegatskih odnosov, za vodenje delegacije KS, za ustvarjalen in vsebinsko poglobljen nastop delegatov na seji zbora in za družbenopolitič- no delo v krajevni skupnosti in v drugih organizacijah. MEDALJO ZA VOJAŠKE VRLINE sta prejela: IVAN HVALA iz KS Grajena za uspešno delo v teritorialni obrambi, kjer je pokazal odgovo- ren odnos do vojaške tehnike in je s svojim delom in vzgledom postal vzor vodje enote. IVAN MESARIC iz KS Haj- dina za požrtvovalno delo v PA bateriji v TGA Kidričevo in za uspešno prenašanje svojih 20- letnih izkušenj na mlajše tovariše in za aktivno delo na drugih področjih. Pr^joB^d klavnih oiSIkoTanJ po delitvi pred domom Franca Kraiiri>ergefja v Ptuju. Na posnetku manjkata SOverij Carii in Marija Kmičar. p^jt^. | (-j^nf SEJA DfiUŽBENOPOirriČMEGA ZBORA so PTUJ So se delegacije sestale? Na to vprašanje predsednik družbenopolitičnega zbora SO Ptuj Milan Jager ni dobil jasnega odgovora, le nekaj mrmrajočih odgovorov je bilo slišati, ki pa niso izzveneli kot pritrjevanje. In zakaj je bilo to vpraSanje potrebno zastaviti? Zato, ker se je pri nekaterih točkah dnevnega reda malce zataknilo. Pa gremo po vrsti. Najprej so delegati obravnavali poročilo o uresničevanju družbenega plana občine v treh letih tega srednjeročnega obdobja z oceno možnosti nadaljnjega razvoja. Poročilo je predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Janko Bezjak dopolnil s podatki o polletnem gospodarjenju. Večjih pripomb ni bilo, saj se vsi zavedamo, da bo potrebno krepko poprijeti za delo, če hočemo izplavati iz sedanje situacije. Ko so delegati obravnavali poročilo o izvajanju sanacijskih in predsanacijskih programov v organizacijah, ki poslujejo z izgubo ali pa na meji rentabilnosti, so dejali, da morajo poslovodni organi in vodstveni delavci odgovarjati za slabo izdelane programe ali pa za njihovo nedosledno uresničevanje. Potem se je zataknilo pri predlogu odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini. Delegati so ga umaknili z dnevnega reda, ker besedilo odloka ni v skladu s sprejetimi pripombami na prejšnji seji. Do nadaljnjega zatikanja je prišlo pri predlogu sklepa o podelitvi priznanj občine v tem letu. Delegati so ga sicer sprejeli, pa vendar ostaja grenak priokus. Menili so namreč, da vse temeljne organizacije delovne organizacije Komunala, gradbeništvo, promet ne zaslužijo plakete občine Ptuj, saj se z urejenostjo okolja in čistočo mesta ne moremo ravno poh- valili. Seveda smo tega vsi krivi, ker sami ne skrbimo dovolj za čisto okolje, so bili delegati samokritični. Zato naj delovna organizacija kljub temu prejme plaketo, priznanje pa ji naj bo spodbuda za boljše delo. Dokaj čudna obrazložitev in odločitev, bi lahko rekli. Posebej še, ker delegacije za delegiranje delegatov v DPZ očitno o tem niso razpravljale. Pa vendar, saj ne gre, da bi predlogu družbenopolitičnih organizacij oporekali prav delegati družbenopolitičnega zbora, mar ne!? Živahna je bila zatem razprava ob informaciji o razvoju drobnega gospodarstva v občini. Delegati so menili, da so zakoni, ki urejajo raz- merja na tem področju preveč togi. Posebno Se glede določil o tem, kdo sme opravljati obrt — le tisti, ki ima za to ustrezne, pisno dokazane, kvalifikacije. Koliko delavcev v družbenem sektorju pa ima ustrezno izobrazbo, so dejali delegati? Zadnja analiza o strukturi zaposlenih v občini je zelo jasno pokazala, koliko delavcev nima ustrezne izobrazbe za opravljanje dela, ki ga trenutno opravljajo, gospodarski rezultati pa najbrž dovolj jasno povedo, kakšna je njihova delovna usposobljenost. Hkrati pa so d^egati opozorili tudi na nenehno večanje števila občanov, ki se ukvarjajo s popoldansko obrtjo. Ta v večini primerov predstavlja dodatni vir dohodka, mnogokrat neobdavčenega. Zato bi morali težiti k uveljavljanju takšne obrti, ki bo pomenila tudi možnost dodatnega zaposlovanja. Zatem so delegati obravnavali še informacijo o izvajanju raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini in ugotovili, da imata premalo moralne in materialne podpore v družbi. Seznanili pa so se tudi s poročilom o realizaciji sklepov zbora združenega dela, ki jih je zbor sprejel aprila letos, o samoupravnih odnosih in družbenopolitičnem položaju v TGA Boris Kidrič v Kidričevem. Zatem so opravili še volitve in imenovanja. N. Dobljekar KO SE VRHOVI IZGUBIJO Ker pišemo toliko resnih reči in podatkov in pohval in drugega o mladinskih delovnih akcijah, izogibamo pa se vseh malih čvek, ki W to resno temo malo popestrile — kar je je v teh sušnih in resnih obdobjih velika škoda. Ve se, da so akcije jx>gosta tarča obiskov resnih tn manj resnih obiskov, v glavnern resnih delegacij z republiških in sploh vrhov. Tako je bil tudi v preteklih dneh na ptujski akciji — se pravi Slovenske gorice 83 obisk iz republiških logov. Vtisi z akcije so dobri, posamezni črnogledi ljudje, ki mislijo, da so mladinske delovne akcije anahronizem sodobnega časa, so v globoki zmoti, delovni in uradni in prijateljski obisk je pohvalil akcijo in krajevno skupnost in občino — republike ni potrebno — skratka brigadirji in akcija in ljudje nasploh so dosegli zelo veliko. Edina nerodnost, ki se je zgodila med to protokolarno predstavo je bila ta, da so se po sprejemu v naselju in uvodnem prijateljskem kram- ljanju na poti na delovišča (po domače) trase, kjer ponavadi delajo brigadirji in kjer se ponavadi da videti in tudi slišati brigadirje — torej nekakšne udeležence neposredne proizvodnje na akciji — na poti tja so se torej izgubili predstavniki predsedstva mladine, predstavniki štaba, predstavniki republiškega predsedstva mladine, za ostale člane (in gla- vne) pase v množici mešanih sledi sploh ni vedelo več, na katero stran so jo popihali. Izgubili so se torej vsi, tras najbrž ni videl nihče, zlobno natolcujoči pa so namignili, da seje vozečim obiskovalcem postavila na pot mjbrž kaka kmetija, ki se ukvaija s kmečkim turizmom. Izgubili so se vsi, samo akcija je, na vso srečo — os^aiiUam, kjer je! Danica Petrovič PRIZNANJA ZZB NOV PTUJ Občinski odbor ZZB NOV Ptuj vsako leto ob dnevu vstaje sloven- skega naroda podeli priznanja posameznim borcem in organiza- cijam. Pri tem upoštevajo aktivno delo v sami tKtrčevski organizaciji, družbenopolitično aktivnost na ostalih področjih in v delegatskem sistemu in aktivnost na področju prenašanja tradicij NOV na mlajši rod. V skladu s tem je bilo tudi le- tos podeljenih 16 priznanj. Prejeli so jih: krajevna organiza- cija ZB NOV Hajdina, Terezija Adam iz Stoperc, Vera Bakunič iz KS Franc Osojnik, Jurij Barič iz KS Ivan Spolenjak, Viktor Brod- njak iz Gorišnice, Rudolf Brunčič iz Destrnika, Milan Ivezič iz KS Bratje Reš, Stanislav Korže s Ptuj- ske Kore, Jože Križančič iz KS Du- šan Kveder, Ivica Majačič iz Kidri- čevega, Alojz Poljanšek iz KS Franc Osojnik, Jože Smigoc iz KS Jože Potrč, Irma Trošt iz KS Du- šan Kveder, Pavla Vidovič iz KS Olga Meglič, Jože Zupanič iz Hajdine in Angela Zuran iz Cirku- lan. Prejanaltl prizMil ZZB NOV po poMtvI prad šamom Fnaca KranAcrflRja v Pl«|a. Na ponrtka BMaJka ivica Maja««. Fdo: i. Ciani Družbena materialna pomoč v občini Ormož V lanskem letu je v občini Ormož prejemalo družbeno denarno po- moč skupno 137 uživalcev. Od te- ga je kot edini vir preživljanja prejelo 83 uživalcev, kot dopolnil- ni vir preživljanja pa 34 uživalcev, od tega je 9 uživalcev prejemalo družbeno denarno pomoč v obliki naročilnice za živila. število uživalcev družbene denar- ne pomoči po krajevnih skupno- stih: Ivanjkovci 22, Kog 15, Mik- lavž 15, Ormož 20, Podgorci 18, Središče ob Dravi 12, Tomaž 20 in Velika Nedelja 16. Ugotavljajo tudi, da je Število stalnih prejemnikov denarnih pomoči v lanskem letu nasproti le- tu 1981 naraslo za 12 prejemnikov, dočim v letošnjem letu število stagnira oz. se je zmanjšalo za dve prejemika družbene denarne pomoči. 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 28. julij 1983 - TgTMtffH USPEŠNA OBRAMBA PRED TOČO Ceprmv je veliko pcmianjkanje raket za obrambo pred točo, letalska obramte proti toCi pa je Šele v poskusni fazi, se obramba pred točo na otHHO^u Slovenije kar uspeSno spopada z nevihtami in točonosnimi obla- ki. Upujmo, da bo tako tudi Se naprej, vse do jeseni, ko Se vedno grozi nevarnost toče. Na območju ptujske občine, predvsem Haloz je letos sicer že dvakrat padala toča, vendar gre za ozke pasove in 5e to med nalivom, zato ni napravila večje škode. Prvič je padala, 12. julija na črti od Sobetinc na Ptujskem polju do Hrastovca v KS Zavrč v Halozah. Škode je ponekod v vinogradih do 10 odstotkov. Drugič je padala toča v četrtek, 14. julija poooldne na obmo^u vinorodnih Haloz od Podlehnika, čez Dravinjski m Majski vA do Beljskega in Velikega vriia. Po oceiti strokovnjakov iz zavarovalnice je pondcod v vinogradih Škode od 10 do 30 odstotkov (Sko- da je bila ocenjena v vinogradih KK Ptuj). ManjSa Skoda je bila tu in tam tudi rui hmdjiSčih in na drugih posevkih. Večjo Škodo je fM^av gotovo preprečila uspešna obramba pnHi toči, ki je pravočasno preprečila nasta- janje vrtincev nevihtnih oblakov, ki se potem sjM-emenijo v ledeni bič. Poselmo u^iešna obramba proti toči na območju vse Slovenije pa je bila v torek, 19. julija, ko je učinkovito posredovala kar v treh nevihtah. Od teh je bila za naSe kraje posebno nevarna tista, ki je okoli 18. ure pridivjala iz avstrijske strani čez Svečino in Maribor. Visoke oblake so obsipavali samo z raketami, pri tem pa so se streki dobro izkazali, saj so detovali pravočasno in usklajeno, zato tudi ni izostal uspeh. Se nekaj podatkov o raketah, ki so jih na hranjenem območju severovzhodne Slovenije v torej izstrdiH kar 122, od tega 75 manjših, od njih jih je 8 odpovedalo in 47 velikih, ki so vse pravUno ddovale. Tako so v tOTek domala fc izstrelili vetino „ždezne rezerve", saj so zaloge raket že močno načete, zato je ob morebitni večji nevihti vprašljivo, če bomo lahko v obrambi Se tako uspeSni. ManjSe rakete, ki so jih že lani nehali uporabljati zaradi slabe kakovosti, so letos spet dali v uporabo in usposo- bili ndcatera že ukinjena strdna mesta. Strelci so radijsko povezani z radarskim centrom v Zikarcah pri Mariboru, so disciplinirani, usposo- Mjeni in tudi uigrani, žal pa včasih zatajijo rakete. Zaradi pomanjkanja raket letos že usp^no vključujejo v obrambo fwoti toči tudi letala, ki so v to-kovi akciji uspeSno ddovala kranbinirano s strelnimi mesti. Zaenkrat imajo na razpolago samo dve letali — cessno in utvo, tretje [vedvkieno letalo znamke pipper pa Se ni pripravljeno. Praksa je tudi pokazala, da lahko eno letalo uspešno obdeluje in obsipava le en nevihtni oblak. Naj povemo Se to, daje bila torkova akcija obrambe pred točo ena največjih letalskih akcij te vrste na območju severovzhodne Slovenije, saj je dolžina leta in čas opsipavanja trajal kar 1 uro in 5 minut. Strokovnjakom v radarsko?! centru v Žikarcah, strekem na strdnih mestih in letalcem želimo enako usp^no posredovanje proti točonosnim oblakom kot so ga pokazali doslej. FF Brigadirji bodo Epolnili pričakovanja Ob nedavnem obisku na ZMDA Slovenske gorice 83 je vodja centra m MDA pri republiSki kcmferenci ZSMS, Tone Anderlič dejal: ,,ZadovoUni smo z drugo izoMiio zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorke, ki pravkar pote- ka. Po začetnih težavah v jM-vi izmeni, s katerimi so Ptujčani verjetno že seznanjeni, je sedaj v drugi izmoii bistveno bc^jše. Po zastavljenem planu so brigadirji dosegli predvidene rezultate in prepričan sem, da bo tako tudi ob zaključku izmene. Tako mislim, da bomo izpolnili vsa pričakovanja občanov in krajevnih skupnosti na območju katerih potekajo dela." In kako je z ostalimi akcijami v Sloveniji, potekajo vsa dda po^ načrtih? „V glavnem potekajo po načrtih. Obstajajo manjše težave zaradi nepopolnosti brigad, vendar se te dnevno popolnjujejo in predvide- vamo, da bodo brigadirji i^olnili zastavljalo normo. Brigadirsko poletje je sedaj v polnem razmahu in jH"g)ričani smo, da bo uspešno vsaj tako kot lansko." M. Ozmec To« AaderiK, vodja cortra za MDA pri RK ZSMS. Svečanosti so začeli s skupno davnostno t ivnrmei gasibkcpi doma Svečani zbor ob osrednji popoMaaoU piinjatii PRAZNOVANJE V STOJNCIH 9. Mt 6AS&qif Of^E PTUJ V nedeljo, 24. julija je bilo v Stojncih zelo slovesno, kaznovali so domači in gasilci ptujske občine. Sočasno z Dnevom gasil- cev ptujske občine so domači gasilci praznovali 60 let uspešne- ga dela. Praznik so začeli s slavnostno sejo predsedstev občinske požar- ne skupnosti in Občinske gasil- ske zveze ter upravnega odbora domačega društva. Slavnostni govornik, predsednik predsed- stva požarne skupnosti Stanko De beljak, je opozoril na dosežke na področju požarne varnosti, ki kljub stabilizacijskim ukrepom z veliko prostovoljnega ljubitelj- skega dela. tako značilnega za gasilske vrste, ne usihajo. Z doseženim gotovo ne moremo biti zadovoljni, to potrjuje velika materialna škoda zaradi požarov, ki velikokrat nastanejo zaradi neznaiga in napak ljudi, predv- sem mlajših. Zato so osnovne prihodr^e naloge strokovno usposabljanje gasilcev, še večje vUjučevar^e mladih ter še boljše delo pri dvigu protipožarne kul- ture med občani. Med bližnjimi nalogami pa nadaljevanje začete- ga ob lanski akciji Nič nas ne sme presenetili. V nadaljevanju so po pozdravnih besedah Fran- ca Kostai^evca, predsednika GD Stojnd. podelili številna prizna- la slavljenca — domačega društva in občinska. repobliiPca ter zvezna gasilska prizmi^ ob prazniku. Po sprejemu eostov,. obič^paiin za srečaiga gasili,, jc bOa pred gasilskim domom osTednjja prire- ditev, na kateri je o potneou gasilstva, dosedanfem defai in prihodigih nalogah govoril p>red^ sednik predsedstva Občinske ga- silske zveze Ptuj Herbert Sorec, ki je še posebej opozoril na visok jubilej domačega društva — organizatoija letošnjega prazni- ka in mu ob čestitki zaželel nadaljnje uspešno delo. Za tem so podali kroniko razvoja ir>v dela GD Stojnci, po jjozdravu iriari- borskih gasilccv (OGZ Maribor — Tezno) pa poddib pokak najboljšim desetinam in etapam z občinsk^a tekmovai^ gasi}, sldh in enot civilne zji§čite. Zad. rgi del prireditve so poaieStii in uradni del končali tik pred nevihto s točo. ki jc ob ^odi preprečila veliko tovariSko sreča- rye gasilcev in občanov, la kater^a so se prizade\iš domafi organizatoiji dobro pnpravifi. Tekst in folo: L kotar HCfbert Sorec — siimMfltei s»- vomik na prodavi Daeva gasifecv ptujske <^ine n jMbflffji GD Stojnci IJnMkd del so skleniU s |KMfelitH|o iK>kaiov njkoptai OBČINSKA mmm ^I^JIEGA SKRBSTVA ORMOŽ s -- '' ■ _ _ • RiKveze - spravni posiais, predzakonsko svetoval«! Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmenih je s 1. 1. 1980 prenesel opravljaige spravnih poskusov na strokovne službe pri občinskih skupnostih socialnega skrbstva. Tako je tudi v Ormožu skupščina občinske skupščine socialnega skrbstva imenovala svet za opravljanje spravnih poskusov, opredelila meeove naloge m nristomosti surelela ^a je tudi pravilnik, ki naloge na tem področju poarooneje opredeguje. Glavni namen spravnega poskusa ni v tem, da zakonca ostaneta skupaj za vsako ceno, temveč, da prek svetovalca prideta do zrele odločitve, kaj je za iyiju in za njune otroke najustrezneje. Zakonca, ki imata mladoletne otroke, pa je potrebno še posebej opozoriti na iguno skupno odgovornost za vzgojo in preživljale otrok. Svetovalni razgovori so j^inegera ^tud^^^ ^zavarovanje otrokovih razvezi (zaupanje otrok v varstvo in nego ošebm siiti oin^ m razvezanih roditeHev). Samo v lanskem leto je bilo v Ormožu v posteča za razve3» oprav^enih 24 spravnih pofikusov. Že tre^ klK> dehi^ v Ormožu tudi predza- konska svetovalmca. ki vključuje pripravo mladih bodk>čih zakoncev za ot^ovomo starševstvo, irformirar^e o vlogi družine v Oa^ ilaailL OL nsihnlo^kib rtngaianiib v, družben skofnaosti, o pravnih posledicah 5PenrtTe-zaLOkit.ie zveze m o imenovat^ r družicK v naši družbi. Slovenski zakon ureja predzakonsko sveto- val^ kot obvezo, pravico in dolžnost bodočih zakoncev pred sklenitvi zakonske zveze. To pomeni le dodatni člen v spletu izobraževal- ne^ ki se razteza vse od predšolske dobe, prek rednem šolama in vse do nikoli zakljuSoo^ izoRaževamega procesa in zorela. Oov^ se svobodno odloča za sklenitev zakonske zveze k. če kaim pravice in dolžnosti sprejema $ svt^ odlofi- tvijo. Zato se je družbena skupnost po social- nem skrbstvu zavezala, da oo v programa svetovana pred sklenitvyo zakonce zveze zagotovila kandidatom mijno potrdano os- novno informacijo. Ta mora z^eti n^dsebaj- ne pravice in dolžnosti zakons^ paitnojev, mune obveznosti do otrok. razmei}e dumae lo družbene skupaasti itd. _ V občini Ormož se je v letu 1982 predza- konskega svetovala udeležilo 63 paiov, od tega se je šir^ga svetoval^ odel^lilo 54 parov, dočim je 9 parov opravilo le pm s^l t J. informativm pc^ovor. PrcdzaikfMisko sveto- vale izvajajo letno 12 krat, to vsak mesec. Po dosed^ih izkuši^ah oonuj^ da bodo- či zakonci dobro sprejem^ si^ svetov^^ ki bi ga lahko imenovali tiKli predavaaie z razgovorom. —B STARI KMEČKI VOZ, LETALCI IN LAŠKI RIZLING Tretja sobota ah nedelja je tradicioiudno rezervirana za turi- stično prireditev na Gomili. Za- sledujoč pratiko oziroma koledar letošigih turističnih prireditev, bi moralo srečanje turističnih de- lavcev SV Slovenije, kot gomilski turistični delavci poimenujejo svojo prireditev, trajati dva dni, vendar so jo skrajšali za en daa Celotni program letošnjega sre- čanja pa so izčrpali v soboto, 23. julija. Tropska vročina,> kakršna nas spremlja že nekaj dni, ni skopari- la tudi v soboto, zato je sprva kazalo, da bo na Gomili tega dne izredno malo obiskovalcev. Bolj, ko se je nagibalo k večeru, več jih je biio. Se najbolj so se potili člara ansambla Vikija Ašiča. ki so v tradicionalni irhovini vztra- jali »v prvem nadstropju« dotra- jan^ stolpa. Tisti, ta pravi turistični delavci, katerim je bilo srečal^ tudi nameiqeiK), so bili zelo redki; zato pa je bilo več drugih obiskovalcev, zlasti je bilo .veliko-mladih. Prvi so gomilske obiskovalce px>zdravili padalci, člani ptofske- ga aeroklubar. BiH so trije in sicen Sonja Vršič. Stanko CuS in Janez Verbančič. Dve ekipi sta pozn^ razsta- vljali star leseni kmedki vaz, ki jc še v uporabi: uporab^ le za prevoz trave, koruze in podol»c- ga. Vsaka izmed ptupkih polet- nih turističnih prireditev se v svoji zasnovi ozira na preteklost, ji skuša iztrgati delček značilnosti in ga pokazati obiskovaku. Na Gomili so se tc^uat odločili, da bo to stari voz. Za pnhodi^ prireditev tudi ne bo te:^o izbnn ti, saj imajo še veliko pokazati. Tudi z gibameami in ostalo ponudbo so se izkazah. Gomil- ska prireditev n^ bi bila tudi pražil vina. Letos so potnjali flaširano vino — laiki rizfin^ ki so ga le redki poznah. Na stekle- nici je namreč manjkala etiketa, s katere bi obiskovalec lahko raz- bral, da gre za vino Stanka Toplaka iz Mostja. Stanko To- plak si je na ocenjevanju štajer- skih vin v Mariboru — letrak 82, edini _tudi pridobil pravico do etiketiraiga v ptujski občini. Organizatoiji prireditve, člani turističnega društva Gomila so z letoš^ prireditvijo zadovoljni. Pričakujejo, da jim bo pnredi- lev tudi nekaj prinesla in da bodo lahko že prihodke leto priteh graditi nov železni stolp, /elia je stara že _peL let Kot poiKlaija lanko ^atjašič. pred- sedmk društva pa pnčakuigo tudi pomoč občin s ččtvcroaieie. Že letos pa nameravji^ uiiMnyh^ stolp podretL Tako jc tudi dn^a priredttcv^ ptujski občim, ki jo {Niganiiira pripravlja turističao dnritvo. nami. Na tretjo, lorg kroeflo praznik v Dcstmiku, pa bomo morali početi cd mcsec avgvsL Destmičani se bodo bohbuc^ Miedstavili 28. avgusta. UG NiGMaaoietosprialpI: Jm> VciMK, Sm^ Vrič io Stanko Cul stari kmečki ▼<», ob Bje«piAirtMl>*ac In tfl lin » po^D^lav razstavljanju feiKOav tEDNIK - 28. julij 1983 IZ NAŠIH KRAJEV - 5 Kakšen bo nadaljnji razvoj KS Prav gotovo bo tudi v bodoče težko uresničevati velike in zah- jgvne naloge pri razvoju krajevne jj^upnosti Leskovec. Vendar so te naloge tako pomembne za samo življenje v tej haloški krajevni skupnosti, da so krajani pripra- vljeni storiti vse za njihovo uresničitev. Sicer pa so že pri posedanjem razvoju imeli veliko vlogo prav krajani z velikimi materialnimi prispevki, pa tudi z iidami.škim delom. S krajevnim samoprispevkom zberejo letno le oko i 800 tisoč dinarjev, kar pa je seveda občut- ^ premalo za njihove potrebe. Delno si pomagajo s solidarno- stnimi sredstvi in kot že omenje- z dodatnimi prispevki in prostovoljnim delom. Lani so tako poleg gramoziranja krajev- nih cest zgradili dve transforma- torski fX)Staji, gasilci so dobili novo gasilsko avtocisterno. asfal- tirali so okoli 2 kilometra krajev- nih cest, zgradili betonski most. pt)stavili zaščitne ograje na mo- stovih. zgradili postajne hišice, skratka, pri razvoju svoje krajev- ne skupnosti so dosegli kar neverjetne uspehe. Pri tem gre zahvala nekaterim požrtvoval- nim šosameznikom in vsem kra- janom. ki so akcije podprli. FRANC STOPAJNIK, pred- sednik odbora za asfaltiranje ceste v Strmec je povedal, da so se odločili za akcijo zaradi tega, ker je bilo vsakoletno gramozira- nje te ceste zaman, saj so neurja sproti odnašala navoženi gra- moz. Tako so se lotili zbiranja sredstev in od krajanov samih nabrali okoli 370 tisoč dinarjev, 360 tisoč mlinarjev so pridobili .solidarnostnih sredstev in nadalj- njih 550 ti.sočakov iz sredstev republiškega sklada za manj razvita območja. Modernizacija 950 metrov omenjene ceste je veljala 1,3 milijona dinarjev. FRANC KOZEL, ki je vodil akcijo za asfaltiranje 1200 metr- skega odseka ceste v Trdobojce, nam je prav tako navdušeno pripovedoval o pripravljenosti krajanov, da prispevajo precejšn- ja sredstva za ureditev te ceste. Tako ni bilo gospodinjstva, ki so ob tej cesti sicer precej redka, ki ne bi prispevalo svojega deleža. Nekateri so za modernizacijo ceste odšteli kar 2 ali tri stare milijone. In ker so etežko prišli do sodobne cestne povezave, so sedaj z njo toliko bolj zadovoljni. Očitno je, da se z njo vrača življenje v ta del Haloz. Samo letošnjo pomlad je bilo obnovlje- nih na tem območju precej hektarov vinogradov. Opaziti je že prccej novogradenj pa tudi dovoz pitne vode v sušnih mese- cih je sedaj mnogo lažji. Tajnica krajevne skupnosti Leskovec Danica Fric pa nam je pripovedovala o nadaljnjih raz- vojnih željah in potrebah. Naj- večji problem predstavlja pitna voda. ki je ni dovolj, poleg tega pa tudi ne ustreza higienskim predpisom. Njihova velika želja je torej prav izgradnja vodovod- nega omrežja, pri čemer jim bodo že letos priskočili na pomoč brigadirji, ki bodo iz smeri Cir- kulan izkopali petsto metrov jarka za položitev vodovodnih cevi. Gre pa seveda za akcijo, ki bo trajala let. Letos se bodo v KS Leskovec lotili tudi gradnje mrlva.šnice, večino dela bodo opravili, kot je zanje običaj, prostovoljno. Asfal- tirati nameravajo še 'dva cestna odseka: Velika Varnica — Avgu- štin in Mala Varnica — Belavšek. Nadalje, nujno bo obnoviti lesen most na potoku Psičina. Čaka jih še cela vrsta vzporednih nalog. Vse to bo zahtevalo ogromno dela. tega pa se na srečo v tej krajevni skupnosti ne ustrašijo. Ob tem. ko so ob letošnjem krajevnem prazniku tako srečni ocenjevali rezultate svojega dose- danjega prizadevanja, je moralo postati vsakemu od obiskovalcev jasno, da bodo kos tudi nalogam, ki so pred njimi. JB Franc Stopajnik: »Vsakoletno gramoziranje ceste v Strmec je bilo zaman, zato smo se odločili za asfaltiranje.« Franc Kozel »Z novo cesto se v Trdobojce vrača tudi življenje.« Danica Fric: »Največji problem je pomanjkanje pitne vode. Je pa še vrsta drugih nalog.« Bratje in sestre Vidovič radi zapoje Nekdo je rekel: »Ce hočeš spoznati in občutiti lepote Slove- nije, se moraš povzpeti na njene ^ore!«. To je res! Vendar je to \esiiico moč prenesti tudi na naše območje in s pridom zatrditi: »Če' ieiiš spoznati lepote ptujske občine in občutiti utrip njenega srca.......pojdi v Haloze!« In res sem šel. Le da tokrat ni šlo za tisto običajno potepanje po halo- iSkem hribovju in nabiraniu na- ključnih vtisov, temveč za čisto namenski obisk domačije bratov in sester Vidovič. Tu na 520 m visokem Vildonu je nekoč v majhni kmečki hišici s svojimi starši živelo devet otrok — bratov in sester. V tistem času, se SDominja Branko Vidovič, ki je kot najstarejši ostal na doma- čiji. je bilo tukaj še zlasti trdo. Težko je bilo za kruh, še težje za denar. Približno tako težko je bilo tudi za vodo. Do šole v Narapljah je bilo za debelo uro hoda. nazaj pa še več. O elektriki in dobrinah, ki jo spremljajo, ni bilo ne duha ne sluha. O radij- skem sprejemniku komaj, da so kaj slišali v šoli. Sicer pa bi si ga takrat tudi ne mogli privoščiti. Pa kaj, mladi Vidoviči so bili druge sreče. Njihov oče je bil namreč izreden veseljak, ki je s petjem in dobro voljo premagal prenekate- ro haloško težavo. Ko pa se je na večer končalo delo, je okoli sebe zbral svojo deco in jih, prepe- vaje s polnim grlom, učil petja ljudskih pesmi. Seme, ki ga je zasejal, še danes — po tolikih desetletjih — rojeva bogate sado- ve. Zakaj? Prišel je namreč tisti čas, ko /je odrasla deca zaradi službe, ali poroke jela zapuščati domačijo in se razen Branka do poslednjega porazgubila širom naše občine. Ustanovili so si družine, postavili domove in tiste trdne vezi. ki so jih nekoč prikle- pale na haloško domačijo, so iz leta v leto slabele. Služba, delo m hiter življenjski utrip mwega okolja, jim ne dovoljujejo več hkratnega snidenja na haloški domačiji. ■Sestre Marija, Hedvika in Ivanka, ki so nekoliko bližje, le one še večkrat družno »skočijo« na Vildon. Še zlasti na spomlad in jesen. Malo poklepetajo nato pa se pri bratu lotijo dela. Kmeti- ja na tej višini ni tisto kar je v grabi, čeprav pridelajo vse doma kar Fx>trebujejo. Kruh zrase do- ma. vino tudi. v hlevu pa je vedno kak teliček, ali dva na prodaj. Le z njivami, ki so prislonjene k tukajšnjim strmi- nam je težava, ker jih strojno ni moč obdelati. Orjejo voli. »na roke« pa gnojijo, sejejo, sadijo, okopavajo in jeseni pobira- jo.. . ^v.se tako kot nekoč. Tukaj na njivi, ali v gorici, ob delu. brat in tri sestre zopet zapojo.....prav tako kot jih je neKoč učil oče v otroških letih: brez not in napisanega besedila. Melodijo in besedee jim je vtisnil v spomin in pevsko srce. Življenje in delo sta tukaj trda, a so ju vajeni. Branko pravi, da bi v mesto že šel. toda le za dan. ali dva. potem pa bi ga kar ' »nazaj potegnilo«. Tukaj na svojem 500 metrov visokem vrhu se na vedno svežem zraku in ob trdem delu počuti .svobodnega — zdravega. Tam v mestnem »brez- delju« pa bi kaj kmalu »gratal postan«. Od devetih bratov in sestra, nekoč pojoče družine — se torej danes več. ali manj redno shaja pri delu in petju le Branko. Marija. Hedvika ter Ivanka. Skupinico še danes pojočih Vido- vičevih — predstavila nam jo je tajnica knijevne skupnosti Dole- na i rančka Petrovič, smo prvič posneli decembra 1981. drugič pa letošnjega februarja. V samo- stojni oddaji jih bomo našim poslušalcem predstavili v nedeljo 31. julija ob 12.10. Besedilo in foto 1. C. Brat m sestre, od leve: Ivanka Sakelšek, Branko Vidovič, Hedvika Ostroško in Marija Bauman. , Foto: I. Ciani Tudi v poletnih mesecih delovno Kljub temu, da so poletni meseci čas počitnic in dopustov, delovni utrip mladih v Sestržah ni usahnil. Čeprav so nekateri mladinci na morju, pa jih je doma še vedno dovolj, da aktivnost v tem času ne pride v ozadje. V začetku julija je bila aktivnost usmerjena v obravnavo gradiva o brezposelnosti in drugi problematiki, ki tarejo mlado generacijo v stabilizacijskem času. Če analiziramo stanje v OO ZSMS Sestrže, lahko rečemo, da je vas Sestrže pretežna usmerjjena v kmetijstvo in zato v tem času trenutno nimamo mladinca, ki bi imel večji problem z zaposlitvijo, saj vsi tisti mla- dinci, ki nimajo zaposlitve, najdejo zmeraj dovolj dela in kruha na kmeti- ji. Tako, da njihov socialni in ekonomski položaj ni tako ogrožen. Seveda bi se tudi mladi v Sestržah še bolj odločali, da ostanejo na kmetijah, jih usmerijo in modernizirajo, vendar jih težave, ki se pojavljajo v kmetijstvu odvračajo od tega. Prav gotovo je v Sestržah na kmetijah problematična pitna voda, ki je primanjkuje in s tem otežuje delo na kmetiji. Takšni problemi, ki so življensko povezani s kmetovanjem pa mlade vsekakor bolj odvračajo, kot pa navdušujejo za kmetovanje. OO ZSMS Sestrže pa je izvajala tudi ostale dejavnosti, namreč v začetku meseca julija smo mladinci organizirali turnir v malem nogometu na igrišču pri 0§ Majšperk. Na njem je sodelovalo 10 ekip, za najboljše ekipe pa so bili podeljeni 4. pokali in priznanja. Turnir je potekal v Šport- nem vzdušju, ob enem pa smo razširili nova poznanstva z mladinskimi organizacijami in društvi. Mladinci Sestrž pa smo tudi sodelovali na turnirju v malem nogome- tu, ki ga je organizirala mladina Brda pri Makolah. Izmed 8. nastopajo- čih ekip je OO ZSMS Sestrže dosegla 1. mesto, kar je lep uspeh, sicer pa je kot osvojena mesta pomembno sodelovanje mladih. Prav v tem času pa se je izvajalo tudi več enodnevnih lokalnih akcij pri gradnji nogometnega igrišča v Sestržah. Zaradi povečanja športnih aktivnosti je gradnja igrišča nujno potrebna. Seveda pa bo objekt zraven fizičnega dela zahteval tudi določena finančna sredstva, čeprav je bilo že sedaj vloženega veliko denarja. Zato si vsi skupaj prizadevamo, da z najrazličnejšimi aktivnostmi pridobimo finančna sredstva, ki nam bodo dobrodošla pri nadaljnjem delu. Z namenom, da izboljšamo stanje v blagajni, smo že v mesecu juniju priredili veselico v Majšperku. V tem času pa se pripravljamo na pripravo veselice, ki bo v soboto 30. julija ob 19. uri na kmetiji Franca Križanca v Sestržah. Za zabavo bo poskrbel priznani ptujski vokalno instrumentalni ansambel. Samo prireditev pa bomo popestrili z bogatim srečolovom. Sredstva, ki jih bomo pridobili pa bomo namenili za nadaljnjo gradnjo igrišča in doma krajanov v Sestržah. Obenem moramo reči, da pri vseh akcijah naletimo na izredno dobro razumevanje starejših vaščanov Sestrž, kar nam pa daje nove moči in Zaupanje v mladinsko delo. Prav tako pa OO ZSMS Sestrže v mesecu avgustu planira raznovrst- ne aktivnosti, od delovnih akcij, prireditev piknika, mladinski izlet, seve- da pa tudi druge aktualne naloge ne bomo pozabili. Torej v vročih poletnih mesecih delovni elan mladih v Sestržah ni pa- del, s tem da je sedaj na voljo več prostega časa, je aktivnost v mladinski organizaciji še pestrejša. Branko Beranič Za težja dela navadno poprimejo fizično močnejši mladinci Skupina pobalinov grozila občanom in kalila javni mir že iz samega naslova je razvidna vsebina tega "anka, ki pa je nastal predvsem zaradi velike jeze in Zgražanja stanovalcev Kajuhove ul. 1, nad dejanjem ^dmih fantov v zgodnjih jutranjih urah. Ta dogodek se je zgodil v nedeljo, 24. julija ob 2. zjutraj. Skupina že zgoraj omenjenih fantov se je '»amreč takrat vračala iz pivske zabave in z groznim ^pitjem prebudila stanovalce v sosednjem bloku. Jendar pa jim samo vpitje, kot izgleda, še ni bilo dovolj in prav zaradi tega so začeli s kamenjem °onietavati obcestne prometne znake. Kmalu nato pa si še izmislili novo igro. Izruvali so namreč nekaj Kolov in se začeli z njimi obmetavati, ruvati. Ti koli so ^ili vsajeni v zemljo predvsem kot opora mladim '^'"evescem, ki so jih občani naše krajevne skupnosti ^sadili spomladi v spomin na umrlega tov. Tita. ^^kaj kolov pa so si izposodili hkrati tudi na ^sednjih vrtovih. Stanovalci bloka v Kajuhovi ul. 1, so se zgražali nad dejanjem teh pobalinov, so jih ^feli opozarjati in so jim tudi svetovali, naj se raje ^Pravijo domov. Vendar je fante, ki so bili stari od ° do 25 let, to še bolj razjezilo in prav zaradi tega so se še spravili nad stanovalce bloka. Začeli so jih izzivati na dvoboj, s koli pa so tudi obmetavali blok. Le velika prisebnost stanovalcev je spopad preprečila. Fantje pa so se nato okrog 3. zjutraj le odpravili domov, hkrati pa so stanovalcem bloka tudi zagrozili, da se bodo maščevali nad njimi. Naj še omenim, da to ni bilo njihovo prvo kaljenje javnega miru in reda, saj se to ponavlja že nekaj tednov zapovrstjo. Zal teh fantov ne poznamo, čeprav smo si zapomnili nekaj njihovih imen. V prihodnje pa bomo, če bo do tega spet prišlo, vsekakor poklicali delavce milice. In na koncu tega članka se mi poraja Se eno vprašanje. Kakšna je današnja mladina? Kdo je kriv za njihovo ravnanje? Ali starši, ki so jim v otroštvu nudili nepravilno vzgojo, ali pa morda okolica? Vsekakor bo odgovor na ta vprašanja prinesel šele Čas. V prihodnje pa bi bilo potrebno, da se ti fantje, mladinci, bolj vključijo v delo svoje OO ZSMS in da manj posegajo po kriminalnih dejanjih. Nevenka Brigadirski vrtec v Leskovcu Zadnjih nekaj let sodeluje na Zvezni mladinski delovni akciji Slovenske gorice tudi brigada Rde- čega križa Slovenije. Ta specializi- rana brigada opravlja delo na pod- ročju zdravstvenega, socialnega in otroškega varstva. Tako brigadirji vsako leto organizirajo brigadirski vrtec v krajih, kjer sicer ni organizi- rane vzgoje in varstva. Letos je vrtec na Polenšaku in v Leskovcu. Prejšnji teden smo obiskali Lesko- vec in se tam pogovarjali z Jelko Atelšek. Doma je iz Lukovice pri Šoštanju, že tri leta je vzgojiteljica, eno leto je službovala v Velenju, sed?j pa je študentka pedagoške akademije v Mariboru. In zakaj se je odločila za brigado Rdečega križa? ,,Letos sem se odločila, da bom preživela mesec dni v brigadi in naj- pametneje se mi je zdelo, da sodelujem v brigadi Rdečega križa. Mislim, da lahko glede na znanje in delovne izkušnje, tem otrokom ve- liko nudim, posebej še, ker tu ni vrtca. V skupini je 26 otrok v staro- sti od štiri do sedem let. Nekaj je tudi malih šolarjev, ki bodo Sli to jesen v osnovno šolo. Moram povedati, da je delo s temi otroki prijetno, velika je razli- ka med njimi in tistimi v mestu. Lahko rečem, da so leskovSki otro- ci zelo prisrčni, prijazni in odkriti, voljni sodelovati pri zaposlitvah in to vzgojiteljici seveda mnogo pomeni. Rada bi povedala, da imamo pre- malo igrač in pripomočkov za za- poslitve. Mnogo igrač je že precej poškodovanih in bi jih morali za- menjati z novimi. Manjkajo tudi pripomočki za telesno vzgojo . . . Vsega primanjkuje. Si pa sami po- magamo in izmišljamo razne igri- ce." Jelka Atelšek bo ob zaključku iz- mene in to je prav danes, pripravila zaključni nastop za starSe. Sicer ne bo imela lahkega dela, ker je v Soli, kjer ima vrtec svoje začasne pro- store, pravo delovišče. Prav v tem času urejajo novo električno nape- ljavo, zato se morajo malčki seliti iz enega prostora v drugega. Želeli so pripraviti priložnostno razstavo svojih izdelkov in nastopiti s kraj- šim programom. Upajmo, da so se znašli in kljub tem težavam poka- zali staršem, česa so se naučili v brigadirskem vrtcu. Pa še to naj za- pišemo, da so otroci radi prihajali v vrtec in se s svojo tovariSico Jelko prav lepo razumeli. N. D. Otroci brigadirskega vrtca v Leskovcu s tovarišico Jelko Atelšek med zapo- (foto OM) 6 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 28. julij 1983 - tednik NA FESTIVALU BODO VIŽALI Nekaj več, kot mesec dni nas loči od XIII. festivala slovenske domače glasbe, zato smo se v naSem uredništvu odločili, da vam predstavimo letošnje nastopajooče ansamble. Tokrat predstavljamo ANSAMBEL TONETA VIDEČA IZ CELJA, ki je na lanskem festivalu dobil srebrno Orfejevo značko, VINIČARJE IZ MARIBORA, ki so na lanskem festi- valu dosegli bronasto Orfejevo značko, ANSAMBEL VITA MUZENICA IZ LJUBLJANE, ki je na zdnjih dveh festivalih dosegel zlato Orfejevo značko in OGLARJE IZ CERKELJ, ki so doslej osvojili že tri zlate Orfe- jeve značke. Ansambel Toneta Videča iz Celja Viničaiji iz Maribora Ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane Oglaiji iz Cerkelj na Gorenjskem Prodaja učbenikov tudi po srednjih šolah Čeprav smo še krepko v prvi polo.ici počitnic nekateri že resno raz- mišljajo o nakupu šolskih potrebščin. V knjigarni na Titovem trgu so nam povedali, da učenci, dijaki in študentje že precej nakupujejo. Založenost z učbeniki za osnovne šole je zadovoljiva in so prepričani, da jih ne bo zmanjkalo. Učbenike za srednje šole še pričakujejo. Tudi letos v juliju so nadaljevali prakso iz prejšnjih let, saj so učbenike in druge šolske potrebščine prodajali po osnovnih šolah. Pri prodaji so letos uvedli tudi novost. Letos bodo prve dni septembra prodajali učbenike tudi po sred- njih šolah. V mladinski knjigi si torej zelo prizadevajo, da-bi se izognili gneči, ki so je bili vajeni iz prejšnjh let. Zatrjujejo nam, da bodo vsi učbeniki, ki še jih trenutno ni, pravoča- sno prišli mi knjižne polic v knjigarno. Urejeno je torej vse. Na potezi so kupci, ki bodo tudi letos morali globoko poseči v žep. Milan Zver Polog ali depozit? F. S. iz Ljubljane nam je poslal naslednji dopis: ,,Zadnje čase (ali še bolj točno: od lanske jeseni) se v naSem časopisju in drugih javnih občilih tepeta dve besed istega pomena: polog in depozit. In kot je bilo pričakovati v tej bitki spet zmaguje imenitna tujka. Se eno kukavičje jajčece v našem že itak pisanem besednem gnezdu, iz katerega ščebeče čedalje več tujih gla- sov . . ." Vprašanje polog ali depozit je jezikovno bolj zapleteno, kot meni naš dopisnik. M^ besedama polog in depozit namreč ne gre za razmerje isto- pomenska domača beseda : prevzeta beseda (v tem primeru bi se zlasti v splošni rabi raje odločili za domačo besedo), ampak za razmerje, v katerem si je prevzeta beseda z domačo razdelila pomene. Besede depozit torej ne moremo zavreči že zato, ker je prišla od drugod. Depozit ima v slovenščini naslednja pomena: 1. ,v banko vložena denarna sredstva', npr. denarni, devizni depozit; število depozitov narašča ... (v tem pomenu se v sloven- ščini pogosteje uporablja beseda vloga); 2. ,v hrambo dani vrednostni pa- pirji ali dragocenosti', npr. depozit zlata; vrednost depozita; carinski depo- zit ... (v tem pomenu se manj pogosto uporablja tudi beseda polog). — Beseda polog pa pomeni: 1. ,denarni znesek, ki ga je treba (začasno) dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica', npr. nakazati banki polog za nakup stanovanja na kredit; garancijski polog . . .; 2. ,v hrambo dani vrednostni papirji in dragocenosti', kar je enako drugemu pomenu be- sede depozit (polog se v tem pomenu uporablja manj pogosto); 3. glagolnik od položiti v pomenu ,dati, plačati', npr. polog dnevnega iztržka; dvigi in pologi . . . Za označevanje vsote denarja, ki ga moramo nakazati banki, kadar potujemo v tujino, je torej najprimernejši izraz polog — z njim pridobimo pravico odnesti v tujino določeno vsoto dinarjev. Raba besed depozit in polog omahuje verjetno zaradi ohlapnega prevoda ustreznega srhbohrva- škega izraza v zvezni uredbi. Prevajalci se niso prepričali o rabi besede de- pozit v slovenščini in s tem povzročili, da je prek poročevalcev in razlagovalcev uredbe prišla v dnevno časopisje hkrati z besedo polog. Obe besedi sta jeziku potrebni: njuna dsnovna pomena pa sta različna in zato ju ne bi smeli zamenjevati. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Kaj pa je .spodbudilo Spanerja k temu, daje postal vrvar? — Koje bil še otrok seje oglasil pri njih doma mojster Gradišnik m prosil, če bi mu prišel pomagat. Nekaj časa mu je pomagal in ker le obrt vzljubil je prosil mojstra, da bi ga izučil obrti. Sla sta v Maribor k obrtni zadrugi prijavit, da se bo izučil (aufdienung). Tam so na- pisali pogodbo, določili čas traja- nja učenja, pogoje (hrana, stano- vanje). Kot vajenec je delal 10 ur, kot pomočnik pa 8 ur. Kot vajenec je dobil plačano 12 din na dan. Leta 1928 se mu je ponudila prilika, da kupi od Vajdiča celo- tno vrvarsko obrt (orodje in de- lavnico) za 18 (X)0 din in s tem je postal ptujski vrvar, ki kljub visoki starosti .še vedno z veliko zagna- nostjo in natančnostjo izdeluje vrvarske izdelke za potrebe kup- cev najrazličnejših dejavnosti. Ran Čeplak Španer Rupert, ptujski vrvar, pri svojem delu. Fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Čeplak, marec 1983. V RAZSTAVNEM PAVILJONU PUŠANA KVEDRA V PTUJU Predstavljata se Haxhi Kastrati in Ante Ljubičič Akademska slikarja, sedaj vojaka v garniziji Du.šan Kveder-Tomaž, Haxhi Kastrati in Ante Ljubičič, sta med služenjem vojaškega roka ob polnem razumevanju starešin ptujske vojašnice nadaljevala z delom na likovnem področju ter v kratkem času ustvarila veliko del. Del tega svojega ustvarjanja v prijetnem ptujskem okolju predstavljata na razstavi, ki so jo ob Dnevu vstaje slovenskega naroda odprli v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra, posvetili pa tudi letošnjim pomembnim obletnicam ter bližnjemu prazniku ptujske občine. Postavitev razstave slik, risb in kolažev so omogočili Garnizija Dušan Kveder-Tomaž, občinska kulturna skupnost in Pokrajinski muzej Ptuj. Na otvoritvi, bila je na dan praznika, udeležili pa so se je predstavniki Garnizije, Kulturne skupnosti in prijatelji obeh umetnikov, je akademska slikarja predstavil starešina Stanislav Omerzu in razstavo, ki je nekaj posebnega ne samo za ptujsko okolje, tudi odprl. Razstavo si lahko ogledate vsak dan med 9. in 11. ter 17. in 20. uro, ogled je brezplačen, odprta pa bo do 10. avgusta. Tekst in foto: 1. kotar V spodnjem delu paviljona se predstavlja Ante Ljubičič . . . v zgornjem pa Haxhi Kastrati. Kulturno delo teče v 115 sekcijah Pri zvezi kulturnih organizacij v Ptuju letos zelo ugodno ocenju- jejo delo v prvi polovici leta ali točneje v sezoni 1982/83, ko je v občini delovalo skupno 115 sek- cij pri prosvetnih društvih, v organizacijah združenega dela, pri društvih upokojencev in dru- gih sredinah kjer je ljubiteljska kultura del vsakodnevnega ži- vljanja in dela. To velja tudi za osnovne šole in srednješolski center, saj je v ZKO občine Ptuj vključenih devet pionirskih kul- turnoumetniških društev in mla- dinsko kulturno umetniško društvo centra, ki so ga letos ustanovili. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je že pred nekaj leti zapisala v svoj pogram, da je jxitrebno organizirano začeti de- lati z najmlajšimi, to je učenci, dijaki in študenti. Tako so se tudi v Ptuju vključili v to akcijo in sprva z veliko težav prepričevali odgovorne, da je tako delo z mladimi koristno in da jih že v osnovni šoli potrebno navajati na društveno delo. Težave .so bile predvsem v organizaciji, manj v samem delu. ker so vse tovrstne aktivnosti v šolah že tekle. Pionirska in mladinska kultur- noumetniška društva so enako- pravni člani zveze kulturnih organizacij, kar pomeni, da jim je zveza dolžna pomagati. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev gre v tem času predvsem za strokovno pomoč na področju literature, organizacijskih zadev in vključevanja v prireditve. Prav pri vsakoletni Naši besedi — je bilo letos opaziti precejšen napre- dek v delu gledaliških, literarnih ple.snih in drugih skupin. Pri ZKO pa tudi pravijo, da si bodo še naprej prizadevali za organizi- rano vključevanje mladih v kul- turno delo, s čimer bi radi dose- gli, da se jim priključijo tudi ostale šole v občini. Minula gledališka sezona je prav tako zelo uspešna. Delovalo je 20 gledaliških skupin in prav ptujsko gledališče je po nekaj letih ponovno prijetno preseneti- lo. saj je bilo povabljeno na področno in republiško srečanje. Pri ostalih gledaliških skupinah sicer kvaliteta še vedno ni taka kot bi jo želeli. Vzrokov je več — eden je v pomanjkanju strokov- nih kadrov, drugi — primernih prostorov in tudi denarja je premalo. Eden ali dva nastopa gotovo nista spodbudna za sku- pino. ki se je pripravljala dva ali tri mesece. Dragi prevozi, po- manjkanje goriva in slab obisk odvrača skupine od gostovanj. V to zvrst kulturne dejavnosti sodijo tudi recitatorske skupine, ki jih imajo evidentiranih sedem- najst in so ^e v pretekli sezoni predstavili kar 64-krat. Številčno najmočnejše je pri zvezi kulturnih organizacij prav glasbeno področje, v katerega uvrščajo pevske zbore, pihalne in druge orkestre. Ptujčani se lahko pohvalimo s podatkom, da ima- mo največ pevskih zborov v Sloveniji, saj jih je trenutno 27. Ob tem pa se seveda že postavlja vprašanje, če je še smotrno spodbujati in širiti pevsko de- javnost na tak način ali več storiti za združevanje sil. Več pevskih zborov v enem društvu aH kra- jevni skupnosti gotovo ni potreb- no. čeprav je vsako prizadevanje pt)trebno pozdraviti. Prevelika razvejanost pa vpliva tudi na kvaliteto zbora in predvsem na stalno pomanjkanje dirigentov. Pihalnih orkestrov imamo v občini precej manj in sicer štiri — v Ptuju, Kidričevem. Bukov- cih in Podlehniku. Nekateri med njimi imajo že večdesetletno tradicijo, ki jo z mladimi godbe- niki uspešno nadaljujejo ali pa na novo oživljajo. Z dobrim strokovnim vodstvom in ustrezno finančno pomočjo bomo lahko v naslednjih letih tudi na tem pcxlročju dosegli kaj več. V Ptuju imamo še harmonikarski orke- ster, na Grajeni majhen orkester kitar, sedem tamburaških orke- strov — na Vidmu, v Cirkovcah, Vitomarcih, Gorišnici, Cirkula- nah. Majšperku in Ptuju. Tradicionalna je tudi nSša folklorna dejavnost, ki se odvija v dvanajstih plesno folklornih skupinah, šest se jih ukvarja z izraznim plesom, imamo pa še tri likovne skupine, šest literarnih in novinarskih sekcij, .sedemnajst knjižnic, štiri društvene kinema- tografe ter foto in esperantsko sekcijo. Program za leto 1984, ki je delno že izdelan pa prinaša vrsto nalog na področju organizacij- .skih aktivrK>sti, raziskavi kadrov- skega stanja in problematike, ki je pri tem prisotna, nudenju strokovne pomoči društvom in skupinam, spodbujanju kultur- nega animacijskega dela in sode- lovanja med društvi in občinami, vključevanju mladine v društva in spodbujanju nekaterih novih, doslej še neuveljavljenih zvrsti kulturnih dejavnosti. mš OBVESTILO OBISKOVALCEM MUZEJA Pokrajinski muzej Ptuj obvešča, da bodo zbirke na gradu od četrtka 25. do nedelje 31. julija 1983 zaprte zaradi zapiinjavanja s strupenimi plini. Hvala za razumevanje. TEDNIK - 28. julij 1983 NASi DOPISNIKI - 7 stran „Grenno na delo" pripravlja In ureja Center za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko Beranič, Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko Sirovnik, Sergeja šorii in Zalika Vogrinec. Pero urednice Lep počitniški pozdrav vsem, ki se v teh vročih poletnih dneh hla- dite v bazenih in morju, vsem, ki opravljate počitniško prakso za to- varniškimi zidovi ter vsem, ki se z lopatami in krampi v rokah znojite na deloviščih mladinskih delovnih akcij po vsej Jugoslaviji. Medtem ko so se brigadirji ptujske občine, ki so delali v prvi izmeni ZMDA Partizanski put v Vojvodini že vmi- li domov, se mladinci, ki bodo delali v Suhi krajini in Dionirji. ki bodo sodelovali na Kozjanskem, gele pripravljajo na odhod, in sicer bodo na akcijo odpotovali 31. juli- ja. V lenarSki in naSi občini v tem času poteka druga izmena zvezne MDA „Slovenske gorke". Mladim iz Celja, Trbovlja, Arandjelovca in Univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Srbije ter sku- pine brigadirjev Rdečega križa Slo- venije se na deloviSču občasno pri- družijo tudi domačini. Skratka, nekateri počitnice preži- vijo delovno, nekateri pa se, kot običajno, spet dolgočasijo — po lastni krivdi, seveda. I. HUNJET Seja občinske konference ZSMS Ptuj V torek, 5. julija, je potekala seja OK ZSMS Ptuj, na kateri so mladi obravnavali gradivo za skupno sejo pred- sedstev OK ZSMS in OK ZKS in OK ZSM^ ki je potekala dne 27. 5. 1982, analizirali so družbeno ekonomski položaj mlade generacije in vlogo mladih v razreševanju sedanje gospodarske krize. V nadaljevanju so mladi spregovorili o povezovanju ZSMS v SZDL, delu delovnih organizacij in društev, uvelj avlj anju mladih v delegatskem sistem u in delu komunistov mladincev v ZSMS. Povdarili so tudi po- membnost sodelovanja mladih v konceptu SLO in DS. Glede na težavni položaj naše mlade generacije in vse številnejših problemov, s katerimi se srečujemo, je nera- zumljiva »tradicionalna« nezainteresiranost nekaterih mla- din, ki so s svojo neudeleZoo na seji pokaizali svojo neod- govornost in malomaren odnos do problemov, kijih tarejo. Ker seje seje, od 220 pričakovanih, udeležilo samo 27 delegatov iz posameznih OO ZSMS. se uoravičeno posta- vita vprašanje zakai o problemih in nalogah mladih ne razpravlj^ajo mtaai? Je »opravičilo« za neudeležbo zgodnja ura (ob petih pot^oldneV dopustniško razpoloženje ali, kot so se strinjali prisotni, opravičila ni. Sprejetje bil sklep, da se skliče izredna seja predsedstva OK ZSMS Ptuj m se analizira, kaj je bilo narejeno glede organizacije problem- f ^j® j® ^^ pasiven odnos nekaterih mladih. Mladi so za široko akcijo, v katerih naj bi v osno- vnih organizacijah ZKs preverili delovanje mladincev, članov ZK, v mladinskih organizacijah pa jih zadolžili za konkretne naloge. Tudi ostale mladinske aktiviste bo potrebno opozoriti na odgovornejši odnos do funkcij, ki so jih prevzeli.' Kljub okrnjenemu številu pa se je razvila živahna debata, ki je pokazala, da so mladi vendarle pripravljeni reševati probleme. Družbeno ekonomski položaj mladih se prav gotovo slabša, naraščajoče vrste brezposelnih pa mlado generacijo postavljajo v neenak položaj s starejšimi, ki imajo socialno vprašanje že rešeno. Mladi bomo morali skupno z ostalimi DPO pomagati pri razreševanju problema brezposelnosti tudi na doslej premalo upoštevanih področjih, kot je npr. boljše nagraje- vanje proizvodnega dela od režijskega. V bodoče se ne bi smelo dogajati, da OZD (npr. TGA) ne bi mogle podeliti vseh razpisanih kadrovskih štipendij, ker mladi pač nočejo delati v neposredni proizvodnji. Eden od vzrokov premalo uspešnega delovanja mla- dih je gotovo tudi zelo slaba zastopanost mladincev v delegatskem sistemu. Ob zadnjih volitvah v DPS je bilo v združenem delu izvoljenih 20,3 % mladih, v KS pa še manj, le 14,6 %. Še slabša zastopanost mladih je v delegacijah za skupščine SIS: v združenem delu 13,7 %, v krajevnih sku- pnostih 6,9 %• mladih. Tako so mladi odrinjeni s pozicn odločanja, na mladinsko organizacijo pa se v OZD ah krajevni skupnosti spomnijo šele tedaj, ko je treba organi- zirati kakšno delovno akcijo, okrasiti volišča in ko je po- trebno zagotoviti množičnost na raznih pohodih, kulturnih prireditvah itd. Del krivde za takšno stanje moramo pre- vzeti nase tudi mladi, ,saj vse prepogosto nimamo pravih delovnih metod in vsebine, ker se ukvarjamo z obrpbnimi stvarmi in neresničnimi interesi mladih. Preveč je čakanja, da namesto nas nekdo drug opravi delo! Bolj razveseljivi so rezultati na področju mladinskega prostovoljnega dela. Tako mladiptujske občine sodelujemo pri organizaciji ZMDA J>iovenske gorice, uuetežujemo se republiških in zveznih delovnih akcij, v vrste brigadirjev pa vključujemo tudi pionirje. Številne lokalne mladinske de- lovne brigade se ustanavljajo v SSC (250 članov), Sestržah, Rogoznici, Dornavi, Markovcih, Gorišnici, KS Olga Me- glič, Tumišču itd. Kolektivni član OK ZSMS Ptuj je tudi Klub brigadirjev Franc Belšak-Tone. Vsako leto vihti krampe in lopate okrog lUOO mladih iz ptujske občine. Toda tudi tu se srečujemo s problemi. Mladi so zaradi padca osebnega standarda pogosto prisiljeni iti delat za denar in se ne odločajo za zvezne ali repubhške akcije. Mala je udeležba študentov, kar je do neke mere razumljivo, saj imajo veliko obveznosti do šole prav v jui^ in juliju. Posebej je treba pohvaliti pripravljenost OŽD v ptujski občini za prevzem pokroviteljstva nad našimi brigadami. Letos sta to TOZD Delta in MIP Ptuj, lani pa PP m KGP Ptuj. Na področju SLO in DS še naprej ostaja osnovna naloga 00 ZSMS, da v sodelovanju z občinskim štabom TO, oddelkom za LO SO Ptuj, ZRVS, ZZB NOV in SZDL razvija razne oblike usposabljanja od pohodov, tekmovanj v znanju obrambnih veščin, obrambnih dnevov, krožkov, do usposabljanja mladink in mladincev v enotah TO. Franc Prelog Razmislite! Pred nekaj dnevi sem peljala so- šolko Mojco na železniSko postajo. Do prihoda vlaka je biio se petnajst minut, zato sem čakala zraven nje. Na postajo je prihajalo mnogo lju- di. Bila je sončna nedelja in iMtiv gotovo so se hladili v Ptujskih to- plicah. Vsaj videti jim je bilo tako, saj so bili zagoreli od sonca, s sabo pa so nosili brisače. Tako je proti postaji ob progi prišla skupina mladih fantov. Pri- sodila bi jim kakšnih petnajst. Šest- najst let. Na tirnicah so se zraven postaje zbirali golobi. Fantje so po- brali kamne in začeli z njimi obme- tavati golobe. Večina golobov je vzletela v zrak, nekaj jih je ostalo na zemlji. To jim verjetno ni bilo všeč in so jih Se obmetavali, do- kler . . . Najmanjši med njimi je zadel v goloba tako. da je le-ta ob- ležal na tleh. Vsi fantje so odvrgli kamne in šli proti postaji. Za ranjenega goloba se niso niti zmenili. Golob je po- skušal iti, vendar ni mogel. Bil je preveč ranjen, prav gotovo je imel zlomljeno krilo. Nekaj časa se je Se mučil, potem pa je obležal na tleh. Mojca je bila ogorčena. Ljudje, ki so to videli, so jih prav gotovo gle- dali s srdom v očeh. Tudi jaz sem takrat začutila do fantov pravo so- vraStvo. V srcu me je zabolelo, ko sem vse to videla. Se danes mi je težko, ko se spomnim na to. In kaj so ob tistem začutili fantje, ki so to storili? Prav gotovo nič. Se smejali so se. Marsikoga ob takSnih deja- njih in ob grobem odnosu do živali ne zapeče vest. Zakaj? Na to vpra- šanje ne vem odgovora in tudi mnogi drugi ne. Ali nam bodo sto- rilci sami kdaj pojasnili svoje rhv- nanje?! Marjetka Sluga Preživljanje počitniških dni Igor Toplak 1. Kateri letnik si končal v tem Šolskem letu? Končal sem prvi letnik elektrotehnične in računalniške usmeritve. Izdelal sem s prav dobrim uspehom. 2. Ali si se udeleževal kakšne interesne dejavnosti? Ne, saj na Soli nimamo nič drugega kot krožek OZ, ki pa mi ni potreben, saj pri rednem pouku nimam tega predmeta in me tudi ne zanima. Mislim, da so na naSi Soli res slabo organizirane interesne dejavnosti. V okviru krajevne skupnosti se udeležujem kitaristične sekcije in včasih tudi nastopamo na kakSni proslavi, ki je v krajevni skupno- sti. 3. Kakšno se tebi osebno zdi usmerjeno izobraževanje? Dobro in slabo. Dobro zato, ker je pro- gram zelo razširjen in si s tem izpopolnjujemo znanje na vseh področjih, slabo pa zato, ker je v okviru šole premalo strokovnega izobraževanja. 4. Ali si imel za vpis in za nadaljnje Šolanje kakšne pogoje? Da. Ce se želiš izobraževati za tehnika, moraS imeti v prvem letniku matematiko in osnove elektronike vsaj tri, ostale predme- te pa dve. Ce pa pogojev ne izpol- niš, lahko opravljaš dopolnilne izpite, ali pa si mehanik. 5. Dobivaš Štipendijo? Štipendi- jo dobivam in sicer iz sklada združenih sredstev. 6. Ali se boš po končani Štirile- tni Soli zaposlil? Želim, da bi po končanem šolanju dobil zaposli- tev, če pa ne se bom vpisal na višjo golo. 7. Ali si že letos razmišljal kaj o brigadi? O brigadi sem razmišljal že lansko leto, vendar potem nisem šel. Letos nimam časa, prav goto- vo pa bom v Štirih letih iŠolanja en- krat šel, saj vsi pravijo, da je v brigadi zelo zanimivo in lepo. 8. Kako preživljaš počitnice? V teh vročih poletnih dneh se hladim in razgibavam v Ptujskih toplicah, nadaljnjih načrtov pa še nimam. Marjetka Sluga Dragica Perhač Večino počitniških dni bom doma. Obiskala bom prijatelje, ki jih med ioUkim letom ne morem zaradi življenja v dijaškem domu. Seveda imam tudi velike načrte. S prijateljico sva naredili načrt za potep po Jadranu. Pustolovščine med počitnicami so še posebej zanimive. Preostale počitniške dni pa bom tu in tam, kakor bo pač naneslo. Zabave res nikoli ne manjka. Andrej Markež Moje počitnice bodo to leto bolj delovne, saj sem se ta mesec zapo- slil v delovni organizaciji Olga Meglič — Ptuj. Z bratom in prijatelji bom tudi potoval. Tudi v kopališče bom Sel. Kakšnih pose- bnih želja mmam. Kolikor se bo le dalo, bom izkoristil proste dni. Seveda me mika potepanje po go- rah in morju, ampak to letos žal ne bo mogoče, čeprav si želim potovati. Proti koncu počitnic bom pobrisal prah s platnic zvez- kov in knjig. Septembra me čaka spet šola, tokrat srednja. Smiljana Cernezel Branko Polanec ,1. Katero šolo obiskuješ? V preteklem šolskem letu sem končal četrti letnik strojne tehnične šole. 2. S kakšnim uspehom si izdelal razred? Četrti, zadnji letnik, sem izdelal z odličnim uspehom, tako mi ni bilo potrebno opravljat mature. 3. Ali boš nadaljeval šolanje in kam se boš vpisal? Šolanje bom nadaljeval, vpisal sem se že na vi- soko tehnično, smer strojništvo, ki je v Mariboru. 4. Imaš za vpis v to Šolo kakšne pogoje? Ne, za vpis v to Solo nismo imeli posebnih pogojev. 5. Kdaj bog nadaljeval Sdanje? Šolanje bom nadaljeval po od- služenju vojaSkega roka. 6. Ali si dobil Stip)endijo? Štipendijo sem dobival iz TGA Kidričevo — TOZD Proizvodnja aluminija. Oktobra grem na odslužitev vojaSkega roka, do tak- rat pa moram na zahtevo štipen- ditorja delat kot pripravnik, kar pa mi ne izključuje možnosti, da bom moral odslužiti vojaški rok vseh 15 mesecev. To pa me bo ovi- ralo pri začetku nadalnjega šola- nja. 7. Katerih interesnih dejavnosti si se udeleževal v goli? V goli sem obiskoval marksistični krožek in strojno tehnični krožek. Na področju kulture sem bil pred- sednik komisije za kulturo, v raz- redu pa referent za informiranje. 8. Kateri so tvoji konjički? Eden izmed največjih konjičkov mi je zbiranje značk, potem ribolov in prebiranje knjig. Nogomet igram bolj ljubiteljsko. 9. Ali si odnesel iz šolskih klopi lepe vtise? Sola mi je ostala v najlepšem spominu, ic čemer so pripomogli moji enkratni sošolci in tudi dobri profesorji. Verjetno šol- ske klopi mene ne bodo ohranile v tako lepem spominu, kot jaz njih. Vedno bom trdil, da je pregovor „od zibelke do groba je najlepša dijaška doba" popolnoma resni- čen. Kdor ni preživel dijaSkih dni, si tega ne more predstavljati. Sošolci pa smo se zaradi lepih doživetij dogovorili, da se že čez dve leti dobimo na obletnici matu- re. 10. Ali si bil kdaj med počit- nicami tudi v brigadi? V brigadi še nisem bil, čeprav mi je bila to ve- dno velika želja, ki pa je nisem mogel uresničiti zaradi domačih razmer — dela na kmetiji. Želim pa čimprej iti v brigado. Ce ne prej, bom gel med zaposlitvijo, saj nam vsem mladim delovne orga- nizacije dajo to možnost. 11. Kako si preživel minuli me- sec počitnic in kakšne imaS načrte v naprej? Štirinajst dni sem delal doma na kmetiji, štirinajst dni pa na Kmetijskem kombinatu Ptuj. Naslednji teden začnem s pripra- vniško dobo v delovni organizaciji TGA Kidričevo, kjer bom delal do oktobra. Marjetka Sluga Naše srečanje In potem je zagorel kres in več grl je ubrano'zapelo nekaj tistih ,.ta pravin" uumacin pesnu. m oCi so se v soju ognja hudomuSno za- iskrile, ico je fant objel dekle te- sneje čez pas, pesem pa je kar Vrela pod zvezde poletnega neba. To je le utrinek s piknika, ki smo ga imeli mladinci OO ZSMS Lov- renc na Dravskem polju. Marsikatera beseda je sproščeno prišla na dan, ko smo med igra- njem odbojke preživljali sobotni popoldan na travniku ob Polskavi, ki je neutrudno in neustavljivo tekla naprej in nas nekaj tudi spre- jela v njene osvežujoče valove, da smo se ohladili. Popoldan se je hitro prevesil v večer. Takrat se je nekaj mladincev poslovilo, nekaj pa jih je šele priSlo. Ko smo se zavedeli, da je ura že precej pozno, smo se poslovili z upanjem, da bo- mo imeli Se več piknikov, saj je to način, da si mlad pridemo bližje in tako v naravnem okolju odvržemo vse tisto, kar nas drugače ovira, da ne povemo vsega, kar nam „leži na duši". Marsikdo pa je tudi spoznal, da se mladi ne zabavamo samo po lokalih in drugih prostorih, kjer čas odhaja brez vsake koristi. Marija Kozoderc If(or Toplak Dragka Perhaf Branko Polanec Hura, počitnice! Minevajo poiitniSki dnevi in po prvih brezskrbnih počivjjočih urah prične marsikdo razmišljati, kaj naj pravzaprav počne, da ne bodo dnevi 'minevali enolično — doma, na kavišu s knjigo v roki ali z buljenjem v strop, ob zavesti, da te čas priganja k šolski knjigi. Kako mladi preživljajo počitniški čas? Nekateri se odločijo za udeležbo v MDB, saj je oddih na morju, le ne- kajdneven in tako so na razpolago v poletni vročini kopališča ali pa kar kopanje v bližnji reki, v hladni vodi in morda niti ne v nepopisni gneči. Mnogi prrfivljajo poletne dni v naravi, na taborjenju, obiskujejo sorodnike in znance v drugih krajih, itd. Številni dijaki opravljajo obvezno delovno prakso ali se začasno zaposlijo v delovnih organizacijah, ali pa po- magajo pri obiranju sadja. Ptujska mladina lahko išče razvedrilo v klubu mladih. Mladi se zbirajo pri izraznem plesu, karateju, aerobiki, v plesni šo- li .. . Pred kratkim so imele v klubu mladih nastop mariborske punk in ročk skupine. Udeležba je bila minimalna, kar priča o nezainteresiranosti mladih za to zvrst glasbe. Naj bo tako ali drugače, mladi si iščejo dela in zabave. Slednjo je moč IJajti kar v polnih gostilnah, kjer mnogi preživljajo počitniški čas — o tem, kakšna je to zabava, pa presodite sami! Sergeja Sorli Ljubezen do kulture, ljubezen do človeka Mar mogoče je stati na robu brezna strasti? In samo zreti vabljivih kopren stebre-čeri! Lesket svoj — žarek pomladi hotenje slepi. Odbija obenem in vabi v tmine tvoj duh. Razluninih sojev čemu — le čemu? — Gluhi" A sanja te nosi v samotnih nočeh dotik tvoj — nesmrten v duše poteh! — Ubiti podreti dni tvojih ponosa uspeh! Že veliko takih pesmi se je poro- dilo mladinki Mariji Kozoderc, si- cer 20-letni študentki VTS—VTO Gradbeništvo, obenem pa tudi predsednici mladine OO ZSMS Lovrenc. Marija je tesno povezana s kulturo, predvsem tako, da s pes- mijo izraža svoja čustva. Marija je začela ustvarjati pesmi že v 4. razredu OS. Nekaj teh pesmi je bilo objavljenih v ptujskem Ted- niku. Njene pesmi so izražale ljube- zen do narave sveta, ki jih je videla kot otrok skozi ,,lepe" oči. Marija o svojih pesmih razmišlja takole: ,,V otrc^tvu sem imela precej drugačne poglede, kajti svet sem si predstavljala kot urejen, brez na- sprotij, da ni navzkrižja na svetu, pa tu^ na zakone in norme se ni- sem ozirala. Zato so tudi pesmi drugačne, od sedanjih, saj z leti spoznaš, da je v svetu polno na- sprotij, da se človek mora prilaga- jati zakonom in normam. Po končani osnovni šoli sem nadalje- vala šolanje na srednji gradbeni Soli v Mariboru. V Mariboru sem se vključila v društvu mladih litera- tov, kjer sem se začela spoznavati z literarnimi umetnostmi, čeprav sem si že nekaj znanja pridobila v osnovni šoli. V pesmih izoblikujem življenjski nazor in to kar čutim tu- di napiSem. Na svet gledam tako kot, da je vse življenje ena sama velika igra, kjer bi rad vsak posa- meznik odigral glavno vlogo. Stranske vloge se postavljajo v ozadje, ljudje v tej igri življenja se razhajajo, kar nas je nekoč družilo prijateljstvo in medsebojna poveza- nost, nas danes druži predvsem boj za lepši jutri, pa tudi na svetu ljudje nimajo vsi enakih pogojev za ob- stoj. Borimo se za tiste osnovne življenjske pogoje, ki si jih po drugi strani sami uničujemo. V dana- šnjem predmetnem svetu smo vsi ljudje prehodni. Ideja se mi poraja v razpolože- nju, ki vpliva na čustva, potem sku- šam čustva ohraniti s tem, da jih zapišem na ppair." Ob tem moramo povedati, da je Marija tudi nekaj svojih pesmi ob- javila v literarni prilog Katedre in pa na literarnih večerih v srednji Soli. Prav tako je z ustanovitvijo prosvetnega druStva v Lovrencu kulturno življenje bolj zaživelo, kajti tu imajo možnost vsi mladi, ki so zainteresirani za kulturo. Na vprašanje, zakaj se Marija ni odlo- čila za študij na družboslovnem področju, svoje misli strjuje: „V kolikor bi se odločila za ta študij, bi bila prenasičena s tem in to bi me verjetno prej odvračalo od ustvarjanja kot sedaj. Pišem po- vsem svobodno, seveda pa so trenutki, ko se porodi ideja." Kljub temu, da jo literarno po- dročje veseli in zanima, je tudi odli- čna študentka Visoke tehniške gole v Mariboru — smer gradbeništvo. Branko BeraniC Marija Kozoderc 8 - NASI DOPISNIKI 28. julij 1983 - TEDNIK IZLET 10. jula 1983. god. Ustajanje u 6.40. Brigadiri su sa oduševljenjem ustali jer zamislite danas nema gimnastike, ni trase. Posle obilnog do- ručka krenuli smo za Ptuj, cilj je bio poseta nekadašnjem dvorcu ptujskih grofova, a sada muzeju koji posečuju mnogobrojni turisti. U autobusuje bilo vrlo živo, pesma nije prestajala sve dok nismo stigli. Ušli smo u dvorište. Zidine dvorca i samo dvorište davali su čudan utisak, kao da se nalaziš u vremenu ptujskih grofova. Inače, dvorac 5tujskih grofova sagradjen je 1376 god. u to vreme predstavljao je etnjikovac ptujske grofovije. Ušli smo unutra. Prva velika prostorija predstavljala je trpezariju. Ogroman sto za ručavanje za kojim je obedovala porodica grofova, bila je izrac^jena od finog drveta, izrezbarerK)g sa strane, veliki ormani. a najzanimljiviji deo nameštaja bio je jedan ogroman luster. Na licima bngadira videlo se oduševljenje, i komentari sa strane: »Ah, kad bi mi bih tu smešteni«. Zatim krečemo u drugu sobu, nameštaj sličan kao u prethodnom, opet najzanimljiviji deo, luster i ogledalo, tu vidimo i prve tapete izradjene rukom, predstavljale su život grofova koji se odvijao u toj sobi. Najzanimljivija soba in najlepša bila je radna soba grofa, koja je predstavljala sobu čutnje, jer sve stvari koje su se dešavale u toj sobi morale su ostati u njoj, nisu smele izači van, simbol čutnje predstavljao je orao. Sad bih vam opisala malo tu sobu. Ogroman radni sto i stohce. Na stolu globus. Stolica za odmaranje, ormari puni knjiga, prava radna soba. Krečemo dalje. Soba puna posudja, tanjiri, čaše od keramike, raznovrsnog omamenta. Brigadiri su išh sa oduševljenjem i čutke po- smatrali sve te stvari oko sebe. Sledi jedna velika dvorana, u kojoj je bilo izloženo oružje koje se koristilo u to vreme. Tu je bilo raznih oklopa, šlemova, pušaka, pištolja, mečava, čudnih topova."Najkarakterističmje je bilo za tu dvoranu što je bila akustična. Da bi isprobali tu akustičnost Mina i Vanja zapevale su »Stan Neretvo« kako je to divno zvučalo. Napuštamo tu dvoranu in krečemo dalje u spavaču sobu. Ta soba ima najlepši pogled na okolinu, a možete zamisliti tek kako je u to vreme bilo, okolo šuma, livada, reka. I dalje se nižu soba za so bom. Na drugom spratu bila je izložba slika. Sve ovo se ne može opisati rečima, to treba videti i doživeti. Posle razgledanja, zaseli smo u restoranu koji se nalazio u dvorištu in srednji vali utiske, po licima brigadira i razgovorima videlo se da su svi brigadiri bih oduševljeni. Nočas Nočas sam opet mislila na njega, mama, dok je vetar ulazio u moje lude misli i raznosio ih na sve strane. .. Nočas sam ga opet sanjala, mama, i nije bio sam . .. možda sam ja to bila sa njim dok mi je pričao o prastarim tajnama koje je več prekrio veo zaborava . . . negde na dnu njegovog srca. Nočas sam ga opet želela, mama, ti ne znaš kako je teško biti daleko, daleko od onoga koga voliš i kako je luda ta čežnja što me razdire u ime ljubavi, u njegovo ime .. . Nočas sam ga opet volela, mama, mama reci da li smem voleti, da li smem želeti, da li smem? Htela bih da se sa nekim držim za ruke kao i drugi mama, nemoj reči da ču voleti jednom kada odrastem ... jer mama, ja sam nočas odrasla. Nočas sam opet mislila na njega nočas sam ga opet sanjala, i želela i volela, mama .. . DAMAMA! CA CA ORB »Milan Ilič-Čiča« Ciganska čerga Pogleduj one svetle tačke, što trepere u daljini. Znaš li da su to vatre ciganske čerge što luta svetom? Znaš li da ih svake večeri pale i zorom gase ljudi bez doma? Ljudi koji idu polako ali zato sigurno, za svojom zvezdom. To su ljudi širokog srca; ljudi koji kad vole, onda vole; to su ljudi koji kad ih srce boli, tu bol opevaju u pesmi, koju pevaju mnogi. Reci zašto i ja nemam snage da ti kažem, koliko me boli kad se uveče setim, da stojiš negde, i u zagrljaju držiš nju, a za mene želiš da ti budem samo drug? JASNA ORB »Milan Ilič-Čiča« mi BRIGADiRJI Aktivnost članova SKJ druge smjene SORA »Slovenske gorice" 83 u naselje SORA ..Slovenske Gorice", se na početku Druge smjene, skupilo oko 190 brigadira, svrstanih u pet brigada, koje su u Dornavu došle iz različitih krajeva naše zemlje, sa zajedničkim ciljevima: raditi, družiti se, širiti bratstvo i jedinstvo . . . Medju tim brigadirima nalazi se i tridesetak članova SKJ, koji su organizovani u Aktive SKJ po brigadama. Več na samom početku rada Druge smjene SORA ,,Slovenske Gorice" 83, u svakoj brigadi su održani sastanci Aktiva SKJ, na kojima su razmatrana pitanja vezana za rad na SORA, život i rad u brigadirskom naselju i slično. Na tim sastancima je do- nešen i program rada Aktiva SKJ po brigadama. Radi što uspješnijeg rada, formiran je i Aktiv SKJ Druge smjene SORA ,,Slovenske Gorice" 83 na nivou naselja, koji čine svi članovi SKJ iz svih brigada u naselju, kao i članovi SKJ Štaba i Službe SORA ,,Slovenske Gorice" 83. Na prvom sastanku Aktiva SKJ Druge smjene SORA ,,Slovenske Go- rice" 83, izabran je Sekretarijat Aktiva, sastavljen od pet članova. Za sekretara Sekretarijata Aktiva SKJ Druge smjene SORA ,,Slovenske Gori- ce" 83, izbran je Djordjije Delibašič, brigadir ORB ,,Mika Mitrovič-Ja- rac" iz Beograda. Na ovom sastanku Aktiva SKJ Druge smjene SORA ,,Slovenske Gorice" 83, razmatrana su pitanja vezana za rad Aktiva SKJ po brigadama i uopšte pitanja vezana za život i rad brigadira na SORA. Komunisti su se na sastanku Aktiva SKJ, dogovorili i o programu rada Aktiva SKJ u toku Druge smjene SORA ,,Slovenske Gorice" 83. Konstato- vano je da pored radnih rezultata na radilištu, posebnu pažnju treba obra- titi na radne rezultate u društvenim aktivnostima brigadira za vrijeme nji- hovog boravka na radnoj akciji, kako bi radna akcija, pored rada na trasi, postigla i svoje druge ciljeve, kao što su druženje mladih, širenje bratstva i jedinstva medju mladima iz različitih krajeva naše domovine i slično. U svim ovim aktivnostima, posebnu ulogu treba da imaju Aktivi SKJ po bri- gadama, kao i Aktiv SKJ Druge smjene SORA ,.Slovenske Gorice" 83. Svjesni uloge i zadataka SKJ. članovi SKJ u Drugoj smjeni SORA ..Slovenske Gorice" 83. če uzeti aktivno učešče u svim oblastima života i rada brigadira na SORA. kako bi zajedno sa drugim brigadirima. postigli ciljeve SORA, koje društvo od ovih mladih ljudi u brigadi..sklm uniforma- ma i očekuje. Komisija za informisanje ORB ,.Mika Mitrovič-Jarac" Iz Moskve preko Beograda u Dornavu I evo konačno dodjosmo u Jugoslaviju. Mi: 9 studenata i 6 aspiranata Moskovskog Državnog Univerziteta. Deset od nas studiraju fiziku, dvojica ekonomiju, jedan filologiju, filozofiju i matematiku. Sve u svemu. na Moskovskom Državnoni Univerzitetu je 16 fakulteta. Od 1967 godine moskovski in beogradski univerzitet razmenjuju studentske radne brigade. 1967 godine nastao je prekid. 1 evo. sada mi nastavljamo bogatu tradiciju. Naši drugovi če rado dočekati vašu brigadu u Moskvi. Mi smo se pripremali za put. mnogo čitali o Jugoslaviji, razgovarali s^ I ljudima koji su bili kod vas. a putovali smo dva dana. 1 prešavši dve gra- nice 2. jula, lepog sunčanog dana, izašli smo iz voza u Beogradu gde su nas I več čekali jugoslovenski drugovi. Mada umorni, mi smo razgledali sa inte- resovanjem Beogradske ulice. Stigli smo i da tog dana prošetamo Beogradom, razgledamo studentski dom. vidimo kako žive vaši študenti. Bilo je veoma prijatno susresti topao prijem, srdačnu dobrodošlica, saosečanja za sve naše probleme. Sledečeg dana smo doputovali ovde u Dornavu. na akciju. Putovanje kroz skoro celu zemlju ostavilo je mnogo novih utisaka, mada je situacija u vozu bila veoma originalna i neočekivana za nas. I evo danas. mi več desetak dana radimo na akciji. Prijatno je videti druželjubivost brigadira. Tu je uvek veselo, ne prestaje pesma. Tu nas očekuje masa novih sustreta. novih prijatelja. Pravi drugovi nastaju samo u zajedničkom radu i odmoru, a mi radimo rame uz rame sa jugoslovenskim brigadirima. 1 mi smo uvereni da če naš dalji boravak ovde doneti mnogo novih susreta i utisaka! Brigadir .se postavi zraven postelje Rrigadirka se postavi zraven postelje. Brigadir sleče hlače. Brigadirka sleče hlače. Brigadir si sleče tudi majico. Brigadirka si sleče majico. Brigadir si sleče, uf, spodnje hlače. Brigadirka s{ sleče, ufin ah, spodnje hlače. Brigadir se vleže v posteljo in se pokriješ Brigadirka se vleze v posteljo in se pokrije. Brigadir je v moški spalnici. Brigadirka je v ženski spalnici. MDB »V. Vlahovič« TRBOVUE NEKOČ IN DANES V treh vzporednih dolinah, ki se od levega brega Save širijo v osrčje Posavksega hribovja, ležijo tri rudarska mesta: Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Trbovlje so največje in pred- stavljajo središče premogovnega bazena. V preteklosti so te doline imenovali črni revirji, ali trbovelj- ski revirji, v novejšem času pa jih imenujemo zasavski revirji. Največje bogastvo tega predela Slovenije predstavljajo bogata ležišča rjavega . premoga, ki ga kopljejo že od leta 1755. Trboveljska in sosednje doline so bile naseljene že v starem v veku. Po predmetih, ki so jih našli kot ostanke davnih kultur, lahko sklepamo, da so tu živeli Kelti in Rimljani. Ob preseljevanju pa so prišli v te kraje Slovani. To dokazujejo še danes ohranjena staroslovanska rodbinska imena. Med najstarejše ohranjene zgodovinske objekte sodi cerkev pri Katarini. Pozidana je bila leta 1010, na mestu starega poganskega templja. Najstarejša hiša v Trbov- ljah je Arzenškova hiša, pozidana leta 1695 kot lovski gradič celjskih grofov. Na začetku 18. stoletja so bili fevdni posestniki Trbovlj grofje Lz Novega Celja. Pri družini Pust je ohranjena knjiga, ki se imenuje ŽELEZNA KRAVA in v kateri so vpisani vsi tedanji podložniki s svojimi dolgovi in poravnavami do gosposke iz Novega Celja. Posebno razdobje v zgodovini Trbovelj je doba brodarjenja po Savi. Tedaj še ni bilo cest in blago so prevažali le po Savi. Danes so ohranjeni na desnem bregu reke nekateri ostanki bivših carinarnic in vlečnih poti. po katerih je živina vlačila splave in ladje po Savi navzgor. Samostojno občino so v Trbov- ljah ustanovili leta 1850. Njen prvi župan je postal posestnik Franc Pust. Ker je vse do leta 1934 spa- dal pod trboveljsko občino tudi Hrastnik, so bili v občinsko vod- stvo izvoljeni tudi hrastniški odborniki. Trbovlje so dosegle največji raz- mah, ko so leta 1800 začeli izkori- ščati premogovna ležišča. Lastniki rudnikov so se pogosto menjavali vse do leta 1873, ko je prevzela vse rudnike Trboveljska premogokop- na družba (TPD). Več kot 90 «7o vsega prebivalstva je živelo od mezd v rudnikih in njihovih obratih. Z nastankom delavstva se je v drugi polovici 19. stoletja začelo gibanje za delavske pravice. Last- niki rudnikov so po letu 1875 zače- li v revirjih vse močneje izkoriščati nidarje. Zniževali so njihove mez- de, uvajali priganjaške metode pri delu in zapostavljali delavski ži- velj. Zaradi tega so začeli rudarji stavkati. Stavkajoči so zahtevali 8. urni delavnik in večje mezde, kar pa niso dosegli, ker sta vojska in žandarmerija stavke zadušili. Leta 1924 so zasavski rudarji znova dokazali svojo zgodovinsko poslanstvo v znamenitem spopadu s fašistično ORJUNO, 1. junija 1924 v Trbovljah. Fašisti so tu doživeli svoj največji poraz. Ta spopad sodi med najpo- membnejše dogodke v zgodovini delavskega gibanja in delovanja Partije med obema vojnama. Kongres — ustanovni — KPS je bil v noči od 17. na 18. april 1937 na Cebinah nad Trbovljami. Na ta kongres so prišli delegati iz Trbo- velj. Zagorja, s Trojan in Savinj- ske doline. Miha Marinko je poskrbel za varen prihod delegatov na Cebine na Barličevo domačijo. Na tem kongresu je sodelovalo 11 delegatov, med drugim Miha Marinko. Pepca Maček (zdaj Kar- delj). Franc Leskovšek-Luka ter Edvard Kardelj, ki je držal glavni referat. Na Cebinah je poudaril, da morajo biti komunisti prav za- to, ker so dobri internacionalisti. tudi dobri Slovenci. Na Cebinah so tudi izbrali petčlanski sekretariat CK KPS. Za sekretarja je bil iz- bran Franc Leskošek-Luka. Kongres je nazadnje sklenil, da je treba sprejete smernice uresničiti na okrajnih konferencah, CK pa naglasil, da se mora to izvršiti v naslednjih treh mesecih. Trbovlje in zasavski revirji so bili osvobojeni 9. maja 1945. V NOV in socialistični revoluciji je iz Trbovelj aktivno sodelovalo 4,500 .ljudi ali tretjina vsega prebivalstva. Od tega je bilo 2.300 borcev v eno- tah NOV in PO j. drugi pa so sode- lovali v zaledju kot aktivisti Osvobodilne fronte. Iz revolucije je izšlo 6 narodnih herojev, organizatorjev upora. Ti £o: Tončka Ceč, Alojz Hohkraut, ^Fric Keršič, Franc Vresk, Miha ' Marinko, Anton Vratanar. Prvi štirje so padli za svobodo. Iz Trbovelj je okupator pregnal in izselil v Nemčijo, na Hrvatsko, v Srbijo ter interniral v razna taborišča preko 1.200 ljudi. Za vsa leta izgradnje socialistične občine je bila odločilnega pomena želje delovnih ljudi Trbovelj, da bi na dediščini kapitalistične družbe ter na njeni materialni osnovi uresničili ideje socializma, razvili nove socialistične družbene odnose med ljudmi in zagotovili hiter gospodarski in družbeni napredek občine. V naši občini imamo na primer veliko tovarn, njihovi izdelki so znani po celi naši Jugoslaviji pa tudi izven. Takšne tovarne so STT (trojna tovarna Trbovlje), Iskra, Mehanika, Peko, Cementarna, Opekarna, Betonarna, Slovenijales pohištvo. Leta 1972, 1. junija, smo podpi- sali listino o pobratenju občin Trbovlje-Lazarevac. MDB ,,Ustanovnega kongresa KPS" HUMOR Komandir najde na trasi spečega brigadirja. prebudi ga. a brigadir se razjezi: »Zakaj me budiš, nisem jaz požaren!« Komandir pita svog brigadira: »Zašto ležiš na sred ulice?« »Zato, Sto sam nešto izgubio!« »A šta?« »Ravnotežu!« Komandant pravi brigadirju: »Nocoj si kaznovan s požarstvom od dveh do štirih, imaš kaj do- dati?« »Ne. samo nekaj bi odvzel!« mDB »Veljko Vlahovič« IZVJEŠTAJ SA UDARNOG DANA Sreda, 13. 7^1983. godine udarni dan. Sve brigade su radile zajedno na novoj trasi u Levanjcima. Kopali su se kanali za vodovod u dužini od 7(X) metara. U rad su se uključili i meštani. Cela dužina trase je iskopana tj. po- stavljene su cevi izakopane. Tog dana sve bri- gade su bile udarne. Procenti sa trase su se delili, pa je presek sa trase bio 164 % za svaku brigadu. Možaa bi prosek bio i veči da nas nije omela kiša, koja je počela od ranog jutra da pada. Postojala je mogučrK)St, da se odloži udarni dan. Medjutim kiša je presatala i brigade su sa za- kašnjenjem od sat vremena počele rad. Još polasku iz naselja počela je pesma koja je svojstvena brigadirima i nije prestajala do od- redišta. Kada smo stigli sunce je več uveliko sjalo. i nagoveštaval lep i topao dan.Meštani sela Levanjci su nas lepo dočekali i uključili se u rad sa brigadirima. Teren za rad nije bio lak, ali brigadiri mladi iomi za rad niso znali za teškoče i umor. Uz rad se orila pesma i vreme je prosto bežalo. Meštani su brigadirima donosih voče i vino da se malo osveže. Brigadirima je prijalo vino, posle več dosadne vode, koju piješ a ne osečaš ništa. Ali vino ugreje čoveka i on sada nastoii da se rashladi, pa radi i radi, a ne zna šta je dosta. Za. marendu nije bilo uobičajene hrane (pašteta, mesni narezak, sardina, jogurt, jabuka 1 ponekad sok). Na livadi su biH postavljeni stolovi sa raznovrsnim mesom, lukom, jajima, krastavcima i pravim domačim hlebom. Bri- pdiri su se sami služili i uzimali koliko im je bilo potrebno. Po završetku marende brigadiri su zapevali i poveli kozaračko kolo sa pomalo otežalim stomacima, ali sa mladalačkim poletom. Sa pesmom na usnama brigadiri su se vratili svo- me ix)slu. Na završetku radnog dana počela je kiša koja nas je ispratila sa trase. Posle podne u naselju su gostovali predsta- vnici opštine Lenart i Ptuj. Govorili su o tome kako da razviju svoje opštine koje su medju najnerazvijenijima u Sloveniji. Takodje su iz- neti i podaci da par sela u ovim opštinama nemaju ni električnu energiju. Na kraju raz- govora zahvalili su se s.uij brigadirima na spremnosti da im pomognu u razvoju i poželeli im mnogo sreče u radu. fCDNIK - 28. julH 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 PREGLED TELESNOKULTURNE DEJAVNOSTI Komisija za tekmovalni Šport pri Zvezi telesnokultumih organizacij ^ine Ptuj je vsem osnovnim organizacijam poslala posebne vpraSalnike. ^branimi podatki (gre v bistvu za poročila o delu) bodo pripravili ^lizo dela in dosežkov v tekmovalnem športu občine za letošnje prvo ^letje. Izpolnjene vpraSalnike so OTKO dolžne vrniti do 30. julija. PLAVALNI TEČAJ ZA MLADE IN STAREJŠE plavalni klub Ptujske toplice nadaljuje z akcijo Naučimo se plavati. y)fljuCujejo tako mlade kot starejše neplavalce. Čeprav vadba že poteka ^ste ničesar zamudili. Namreč, prijavite se lahko vsak dan po 18. uri v ptujskih toplicah pri Petru Gaspariju. Takoj ko je dovolj prijav za novo skupino ta začne z vadbo. Udeleženci plačajo le vstopnino, sam tečaj je ^njih brezplačen! 1. k. Turnir navijačev Dinama Odbor navijačev Dinama v Ptuju pripravlja veliki turnir v malem nogometu. Turnir bo v nedeljo, 31 .julija na igrišču Osnovne šole FrarKa Osojnika v Ptuju. Pričel se bo ob 8. uri, do te ure bodo sprejemali tudi prijave, prijavnina znaša 1.000 din. Prve tri ekipe in najboljši vratar bodo iBgrajeni. Po turnirju bo disco glasba. Odbor navijačev Dinama vabi tako igralce kot g. .dalce, da se tumiija udeležijo. Srečanje z morjem Morje. Kako lepa beseda. In kaj vse pomeni? Ob misli nanj se nekoliko zdrzrvem, razveselim. lj;po je, če lahko brezskrbno in razigrano čofotaš po nekoliko slani vodi. Lepo li je, ko uživaš med plavanjem inob tem pozabiš na svoje skrbi. Še lepše je, ko dobiš dovoljenje za rK>čno kopanje. Ob tem opazujem sonce, ki počasi in lenobno zahaja. Ce pogledaš v daljavo, imaš občutek, da se tam nekje daleč nebo in morje stikata. Nekje vmes pa opaziš sonce, kiseogledujev kakor ogledalu čistem morju. Ko sonce zatone, se na nebu pojavijo zvezde, ki so kol biseri na žametnem pregrinjalu. V morju lahko opaziš odsev luči. Od daleč se zasliši pesem. Ce še bolj pozorno pogledaš, vidiš manjše lučke, ki se zibajo v morju. To so gotovo ribiči, ki so se odpravili na nočni lov. Slišiš galebe in valovi butajo ob obalo. S sabo prinašajo na tisoče školjk in polžev, s katerimi se naslednji dan igrajo otrtx;i. Vidiš večerne sprehajake in na obali sedita zaljubljenca, ki si šepetata nežne besede. Poljubljata se, in si želita da bi njuna sreča trajala toliko let. kot je na r»ebu zvezd. Srečna sta. Noč ju opazuje. Zvezde se .smehljajo, saj rade vidijo, kakose imajo ljudje radi. Zaljubljenca si dajata obljube, za katere nihče ne ve. kako dolgo bodo trajale. Obljube, ob- ljube ___ Kako lept> je opazovati vse lo! Sonce, ki zahaja, zvezde, ki se počasi prižigajo, parček, ki opazuje moije in njegovo lepoto. Lepo ti je. Srečen si. Srečen zalo, ker si spoznal nekaj novega, lepega in čudovitega. Spoznal si, kako je narava lepa. Bogat si za eno spoznanje več. In to spoznanje ne boš nikdar pozabil. Lea Rotvajn, II izmena počitniške kolonije, Biograd n/m Brigadirji V jarkih - brigadirski šefi tudi Ker se ne zgodi vsak dan, da bi se člani štaba mladinske delovne alccije znašli v jarku — kakršnikoli in na kakršenkpji način že, je to treba ohraniti za zgodovino, če se že zgodi. TJajprej bi največji optimisti — brigadirski veterani recimo, pa zagnani mladinski aktivi- sti. pa prepričani tovariši politiki, ki zaupajo v marsikaj, veijeh, da so bili naši štabovci v jarkih z lopatami, krampi, žulji, pesmijo na ustih in vsem drugim brigadirskim inventar- jem. Globoko se motijo pripadniki te vere. Bili so v jarku, to je res. Toda nekoliko pred- časno. V veliki nenadni vnemi, ki je naenki-at popadla dva člana ožjega vodstva naše akcije sta se hotela po najkrajši in najhitrejši možni poti prebiti v prve bojne linije — torej med delujoče brigadiije na trasi. Sedla sla v brigadirsko Katro in se zaprašila po naši domovini. Ker sta očitno poleg vnetih aktivi- stov tudi še bolj goreča občudovalca narave, ki je nenadoma, v nekem ovinku (upajmo, da je bil vsaj ovinek) zaneslo na najbližjo igivo — če sta bolj privržena kmetijstvu, ali pa travnik, če sta bolj romantični duši (izbiro končno lahko prepustimo domišljiji). Njuna zagnarK>st pa je imela za končno — sdi pa ne. vsekakor pa posledico praske (ali uradno lažje poškodbe) na njunih mladih telesiK čeprav dolgoročnejših posledic najbrž ne bosta čutila in nekaj prask, ki bi jim lahko rekli tudi kako drugače, na avtomobilu. Objektivne okolišči- ne. ki so nasploh zaostrene (to črnogledo mnenje je mogoče prebrati tu in tam) pa bodo šlabovce ali vodstvo akcije zdaj prisilile, da izberejo med dvema možnostima: ali se bolj resno posvetijo svojim vodstvenim nalogam, v tem primeru jim seveda ne bo padlo v glavo, da bi si privoščili delovne sprehode med brigadirji — kajti, če vsakdo opravlja svoje naloge vestno, mu ne ostaja dovolj časa, da bi lahko še komu drugemu v zelje hodil, ali pa se bodo odslej odpravljali na svoje delovne ek- sp^icije — peš, tako so se delovne akcije po vojni tudi začele. Zakaj se ne bi aktivno vračali k spominom na našo revolucionarno preteklost. Ko bi le zgledi vlekli.« Danica Petrovič S prostovoljnim delom do štirih igrišč Ce neka delovna organizacija v svojem stabilizacijskem obnašanju prihrani za okoli 5 milijonov din, novKO kaj hitro zagrabijo sredstva jmiega obveščanja in jo, čeprav ni oko nenavadna, ..obesijo na veliki zvon". Vsi smo je seveda zelo ve- seli in jo pozdravljamo! Kadar pa neka popolnoma amaterska sreč- na prihrani pri nekih delih enako vsoto, ostanemo velikokrat nemi, čeprav je zadeva veliko bolj nena- vadna in Se bolj razveseljiva. Približno to vsoto so prihranili Sani Teniškega kluba Ptuj, ko so s prostovoljnim delom zgradili štiri teniSka igriSča v Ptujskih toplicah. Zares, hvale vreden delovni uspeh marljivih tenisačev. Pa predstavimo klub! TeniSki UubJ>tuj so ustanovili leta 1975. Ustanovljen je bil kot čisti rekre^ijski klub. Takšen Se deluje t^i danes. Tri leta je deloval v Kidričevem, leta 1978 pa so se presdili na igrišča v Ptujske topli- ce. Stroški delovanja so tu bili zelo veliki. Posebno še, če vemo, da se klub financira iz članarine, nekaj mal^a pa primakne tudi Telesno kulturna skupnost. Plačevati so "»orali najemnino, zraven tega so veliki stroški vzdrževanja. Najemnine zdaj ne bo treba več plačevati. Marsikdo bi dejal, da je tenis preveč drag šport, da bi bil pji nas bolj množičen. Nekaj je resnice v tem. Poleg drage opreme je že članarina izredno velika. Znaša 15.000 din. Novi člani morajo plačati tudi prijavnino 1000 din. Čeprav je to najnižja članarina med teniškimi klubi v Sloveniji, pa marsikoga že ta številka odvrne od tega, danes izredno populam^ športa JK) vsem svetu. Drugačen odnos do tega športa (da, lo ce pomeni nič drugega kot več dena- rja od telesno kulturne skupnosti) bi te številke prav golovo zmanjšal in povečal množičnost. V klubu je sedaj 140 članov. Veliko je tudi mladih, še pionirjev. Čeprav je klub rekreacijski (tek- mujejo v republiški rekreacijski li- gi) pa to ne pomeni, da resneje ne vzgajajo mlade upe tenisa v naSi občini. Organizirali so teniško šo- lo. Za najbolj nadarjene pa poskr- bijo tudi tako, da jih pošljejo na nadaljnje usposabljanje v TK Bra- nik v Maribor, s katerim imajo ze- lo dobre odnose. Predsednik teniškega kluba Dra- go Vobner nam je v razgovoru povedal, da še s tem, da so zgradili Štiri nova igrišča, niso rešeni vsi problemi, s katerimi se sicer ta klub ubada. Manjkajo jim klubski prostori, najbolj pa potrebujejo slačil niče. Tekmovaflnemu športu pa se vse- eno niso popolnoma odrekli. Od 5. do 7. avgusta bodo organizirali odprto prvenstvo Ptuja, ki šteje tudi za rang-listo slovenskih igral- cev tenisa. Zato bodo na turnir prišli vsi najboljši slovenski igralci. Igrali bodo seveda že na novo zgrajenih igriščih. Slavnostna otvoritev igrišč pa bo šele v sei>- lembru. Takrat bodo podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki so prispevali k izgradnji tega športnega objekta. Milan Zver Gradnja Igri« v PtiMskili toplicali Foto: I. kotar Pol Stoletja dela gasilskega društva Apače Pred gasilskim domom v Apačah na Drav- skem polju se je v nedeljo, 17. julija zbralo •nlado in staro na proslavo ob 50. obletnici delovanja gasilskega društva v Apačah. Pred številnim občinstvom, starejšimi in mlajšimi g^ilci je Leopold Planine prebral kroniko ga- silskega društva od ustanovitve leta 1933 na- prej. Po izpovedih še živečih Jožeta Korpiča in Martina Mlakarja je prišlo do ustanovitve ga- ^kkega društva po hudem požaru, ki je iz- •^hnil pri Fricu Zupaniču in je grozila ne- marnost vsej vasi. Pobudnika za ustanovitev društva sta bila Lovro Rajh in Martin Mlakar, ^ustanovitelji pa Ivan Klajnšek, Franc Mla- kar, Martin Burjan. Ivan Horvat. Jože Korpič, franc Pišek, Blaž Sibila in Janez Gole. Usta- novni datum društva je zapisan 17. april 1933. Po ustanovitvi so začeli zbirati sredstva za zgraditev skromnega gasilskega doma, ki so ga postavili leta 1935. Ko .so gasilci v Apačah imeli enkrat svoj dom. sti kupili tudi ročno brizgalno, ki jim je uspešno služila mnogo let. vse do takrat, ko jo je za- menjala motorna. Danes gasilsko društvo Apače vključuje 35 članov in 13 pionirjev in pionirk. Leta 1958 so razvili tudi svoj prapor. Od takrat so šli pred- vsem z lastnimi sredstvi v korak z razvojem, zato je danes G D Apače dobro opremljeno, imajo dve motorni brizgalki, novo opremo in nov gasilski avtomobil. »Toda, pred nami sloji velika in cxlgovorna naloga, da obnovimo in posodobimo sedanji gasilski dom, ki je dotra- jal.« je v svojem govoru poudaril predsednik gasilskega društva. Na proslavi sta bila tudi Borut Predan, pred-stavnik občinske gasilske zveze in Anton Brglez. pred.slavnik požarne skupnosti občine Ptuj. Navzoče je pozdravil tov. Predan in ga- sikem čestital ob 50-letnici ter jim zaželel t^o zavidanje vredne uspehe, ki so jih dosegli tako v .samem društvu, kot v okviru občine in na mnogih tekmovanjih v okviru republike in širše. Vsem li.slim. ki so si prizadevali za uspešno delo v društvu in pri usposabljanju ter dosegali uspehe na tekmovanjih, so ob jubileju podelili priznanja. Tudi mi želimo gasilcem v Apačah še mnt>go uspešnega dela pri varovanju druž- bene in zasebne lastnine ob požarih in drugih elementarnih nesrečah in v prizadevanjih za obnovo svojega gasilskega doma! Konrad Zoreč Občinsko tekmovanje gasilcev občine Ormož Kot vsako leto je tudi letos bilo občinsko tekmovanje gasilcev. Gasild so tekmovali 26. junija pri Miklavžu. Ciani so se med sabo pomerili v iro- delnem napadu in štafeti, članice prav tako v trodelnem napadu in raznote- rosti, mladinci, mladinke in pionirji pa v disciplinah, ki so za njih predpisa- na. Tekmovanje je bilo za vsa društva obvezno, saj je potekalo v zname- nju gasilskega kongresa, ki bo prihodnje leto v Mariboru. Tekmovanja se je udeležilo 18 članskih ekip in 23 ostalih. Vsa zahvala gre mentorjem gasil- skih društev, kateri so po društvih pripravili za tekmovanje več gasilskih desetin. Tako se je gasilsko društvo Središče ob Dravi tekmovanja udefcži- k) s 5_^setinami, Savd s 4 desetinami, prav tako Ključarovci in Podgoičt. Se rezultati: Med člani je bil naslednji vrstni red: Hardek, Velika Nedelja in Sredi- šče ob Dravi. Med članicami: Ključarovci, Savd inTrnovci. Med mladinci: Podgorci, Središče ob Dravi in Hermanci. Mladinke: Središče ob Dravi, Ključarovci. Pionirji A skupine: Savd, Središče ob Dravi in Podgorci Pionirji B skupine: Savci, Podgorci in Velika Nedelja. (Povsod so navedeni le prvi trije uvrščeni.) Besedilo in posnetek: Šiai'koTkalTC Prizor z občinskega tekaH>va^}a gaailccT 10 - ZA RAZVEDRILO 28. julij 1983 - TEDNII( tednik - 28. julij 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 IVAN MEDVED IZ LESKOVCA: „ Takšne suše ne pomnim že20hr Ni treba posebej poudarjati, da je tudi pri nas že prava poletna vročina. V primestnih krajevnih skupnostih zaradi tega nimajo posebnih težav, v oddaljenejših krajih Haloz in Slovenskih goric, kjer še nimajo napeljanega vodovoda pa to vročino §e kako čutijo. KO smo bili prejšnji teden na obisku v Leskovcu smo med drugim zvedeli, daje večina vodnjakov s pitno vodo zaradi suše usahnila in da že nekaj dni prevažajo vodo v gasilskih cisternah iz drugih krajev. Predse- dnik sveta KS Leskovec Ivan Medvedje o tem povedal: »Oskrba s pitno vodo v vročih poletnih mesecih nam v našem kraju že dolga leta dela težave. Zadnja leta, ko imamo gasilsko cisterno si z njo vehKO ix)magamo, vendar pa vsepovsod z njo le ne moremo oriti. sai vem^akšni bregovi in neprevozn^e ceste so ponekod. V centru Leskovca sicer Se imamo nekaj vode, vefidar j^ta neuziTna, uporabljamo jo lahko le za pranje ali za napajanje živine.Dolga leta se že dogovarjamo, da bi končno pričeli z gradnjo vodovoda, a ne najdemo ustreznega vira sred- stev. Sedaj, koje vročina še posebej intenzivna pripeljejo naši gasilci dnevno tudi po sedem cistern vode. Vozimo jo iz Turnisč do okoliških vasi, kot so Velika Varnica, Ložinci in še dlje. Vsi ti prevozi pa nas tudi veliko stanejo. Cena za prevoz ene cisterne je okoli 1.500 din. To je za nekoga morda precei^ za naše društvo pa to m računica. Gorivo je draeo, deli avtomobila se rabijo, avtogum ni za dobiti, tako da imamo potem same težave. Kljub temu pa se zavedamo, da moramo naSIm Ijuaem vodo priskrbeti, pa naj bo kakorkoli že. Sicer pa pri nas že dolgo ne pomnimo take suše kot je sedaj. Mislim, daje od tega že več kot dvajset let. Takrat je bilo seveda mnogo huje, saj še nismo imeli svojega gasilskega vozila. Ljudje so vodo prevažali v sodih ali kadeh in z vozovi na vprežno živino. Danes pa je le nekoliko drugače, čeprav je težko.« M. Ozmec ZMDA SLOVENSKE GORICE 83 DRUGA IZMENA USPEŠNEJŠA Brigadirji druge izmene Zvezne mladinske delovne akcije Sloven- ske gorice 83, ki so prišli iz pobra- tenega Arandjelovca, Beograda, Celja in Trbovelj ter posebna brigada Rdečega križa Slovenije, so pri delu izredno uspešni. Na trasah v ptujski in lenarški občini dosej^jo dnevno tudi do 180 odstotno normo, v okviru brigade Rdečega križa Slovenije pa aktivno delujeta vrtca v Leskovcu in na Polenšaku; razen tega pa so briga- dirji RK aktivni tudi na področju socialnega varstva in zdravstva. Minuli vikend so brigadirji preži- veli v obujanju tradicij iz NOB.- V soboto, 23. julija so namreč imeli obrambni dan po že ustaljenem programu. Brigadirji iz Sovjetske zveze, ki so vključeni v brigado univerzitetne konference Beograd pa so si medtem ogledali proizvod- ne prostore TGA Kidričevo. Popoldne so v naselju akcije pote- kala običajna športna srečanja med brigadirji in pripadniki JLA. V nedeljo pa so brigadirji odšli na izlet po Pohorju, kjer so si ogledali prizorišče zadnjega boja Pohor- skega bataljona in ostale zanimi- vosti, ki so povezane z dogodki iz NOB. Ta teden nadaljujeta dve brigadi z delom pri Benediktu v občini Lenart, ostali dve brigadi pa delata v Desencih in pri Velovlaku, kjer je v zaključni fazi izkop sekun- darnega voda. V torek, 26. julija so vse štiri brigade na udarnem dnevu kopale jarek za vodovod pri Benediktu, kjer so se jim pridružili še doma- čini. V soboto se bodo brigadirji druge izmene vrnili domov, na ak- cijo pa bodo prišli brigadirji tretje in zadnje izmene in sicer iz občine Zagreb—Trnje, iz Lištice, ter iz Domžal in Laškega. M. Ozmec Po napornem delu se hladna kopel najbolj prileie. S srečanja Franca Šetinca, predsednika RK SZDL z brigadiiji Nekaj zadnjih tednov so Ptuj- čani lahko opazovali kako buldo- žerji za potrebe Kmetijskega kom- binata spreminajajo nekdanjo seve- rovzhodno podobo Panorame v terasasto. A je na Ptuju že tako, da domala pri vseh zemeljskih delih naletiš na ostaline nekdanjega rimskega Poetovia in tako je bilo seveda tudi na Panorami. Zaščitna arheološka izkopavanja, če lahko tako imenujemo nadziranje buldo- žerja, je s preparatorjem Stankom Gojkovičem in skupino mladih delavcev, vodil diplomirani arheolog Zavoda za spomeniško varstvo Maribor — Ivan Tušek. Ze po prvih buldožerjevih rezih, še zlasti pa kasneje pri sedemdese- tih centimetrih globine so ugotovili, da je Panorama že bila prekopana in temeljito premetana. Zal, kot vse kaže bolj nenačrtno in brez potrebne dokumentacije slučajnih najdb. Pri sedanjih zaščitnih izkopavanjih so našli nekaj več kot trideset pozno antičnih grobov (3. in 4. stoletje našega štetja), deloma poškodovanih, deloma brez pridat- kov, deloma popolnoma praznih. Ena bronasta zapestnica, dva nov- ca, ena steklenička in ogrlica iz modrih steklenih jagod je vse kar je ostalo za predhodnimi najditelji. Zato pa je bilo več sreče drugod. Na jugovzhodni strani Panorame so našli grob, sestavljen iz nekoliko poškodovanih sedmih oharnih plošč rimskih dojilj, kar pred- stavlja dokajšnjo redkost. Pri rezanju ene izmed teras pa so naleteli na čudovit reliefni nagrob- nik, ki ga je buldožer nekoliko poškodoval; odkrhal mu je zgornji Eob. Nepoškodovan pa je ostal napis, ki pravi, da je postavil nagrobnik svoji ženi mož, sicer vo- jak legije XIV. Gemine. Mlada je žena je umrla, ko je štela 20 let, 9 mesecev in 14 dni. Reliefno so na nagrobniku upodobljeni: pokoj- nica, mož in.hčerka. Na vrhu Panorame, blizu vodne- ga zbiralnika, so takorekoč tik pod rušo naleteli na podnožji dveh večjih grobov, ki bi jim smeli po domače reči — grobovi ,,v nadstropje". Bili so izredno lepo izdelani, privoščili pa so si jih lahko le veljaki in denarniki. Kot že rečeno, danes sta ostali le še podno- žji sestavljeni iz dravskega kamenja (oblic). Vse te najdbe sicer niso tako bogate kot tiste, ki spremljajo izkopavanja na Hajdini. Imajo pa svojo ceno. Najdba sedmih oltarnih plošč rimskih dojilj, daje namreč slutiti, da Panorama, nekje v svojih globljih zemeljskih plasteh skriva bogatejši rimski tempelj. Besedilo in foto I. C. Nagrobnik, ki ga Jc voJSČak legije XIV. Gemine postavil v spomin svoii umrli ženi. Ena izmed sedmih oltarnih pk)$č rimskih doJi|j, ki so Jo našli kot oblogo enega od grobov. Podnožje nekoč bogatega groba rimskega veljaka. V tednu od 19. do vključno 26. julija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali kar v 21. pretežno lažjih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeleiili le dve težji poškodbi, 5 oseb pa je bilo laiie poškodovanih. Na vozilih je za okoli 320 tisočakov materialne škode. Miličniki opozarjajo na previdnejšo voinjo, predvsem v poslabšanih vremenskih razmerah, saj je v nedeljo in ponedeljek, torej, ko so bile naše ceste mokre bilo kar osem lažjih trčenj. ZGORELA STOENKA v nedeljo, 24. julija ob 17.30 se je na regionalni cesti pri železni- škem nadvozu v Kidričevem zgodi- la dokaj nenavadna nesreča, na katero velja opozoriti. Voznik osebnega avtomobila Roman Podgoršek iz Dragonje vasi se je peljal proti domu v nevihti in dežju. Pred nadvozom je prižgal luči, ker pa je bilo na dnu podvoza okoli 50 cm deževnice od naliva, je verjetno prišlo v avtomobilu do kratkega stika. Avtomobil se je v trenutku vnel in voznik je lahko samo žalostno gledal na prizor pred sabo. Stoenka je v celoti zgorela, škodo pa ocenjujejo na okoli 130.000 din. —OM V Stojncih bodo ponovili veseli del v poročilu z nedeljske prireditve ob 9. Dnevu gasilcev ptujske občine 60-letnici GD Stojnci smo navedli, da je prizadevnim domačinom vreme prekrižalo načrte z velikim družabnim srečanjem gasilcev in občanov. Dež s točo je namreč takoj po uradnem delu ,,prepodil" udeležence in tako od veselega dela praktično ni bilo nič. Stojnški gasilci so se zato odločili, da bodo veseli del (z ansamblom Metuljčki) ponovili to soboto, torej 30. julija od 18. ure daljejjri gasilskem domu. 1. k. ZLAT! PAR HVALEČ IZ J URŠ INC Po nekajtedenskem premoru je bilo v soboto, 23. julija na matičnem uradu v Ptuju spet slovesno, ko so proglasili za zlatoporočenca ALOJZA in MARIJO HVALEČ iz Juršinc 63. Zlati ženin 79-letni Alojz je bil cestni delavec, Marija, ki bo šele decembra dopolnila 68 let (trenutno je najmlajša zlata nevesta v ptujski občini) pa je delala na posestvu in gospodinjila. V zakonu sta imela 6 otrok, danes pa se veselita ob 15 pravnukih in tudi že enem pravnuku. Alojzij in Marija Hvaleč med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlatopo- ročenca. Foto: Langerholc Rodile so: Jožica Ilešič, Hvaletinci 3 — Silvo; Vida Gajser, Potrčeva 22 — Uršo; Marta Muišec, Trnovska vas 4 — Ervina; Franika Kumer, Žerovinci 39 — dekhco; Barbara Voglar. Potrčeva 50/a — dečka; Dušica Viher, Viaski vrh 75 — Anito; Rozalija Grobelhik, Raj- špova 8 — dečka; Nevenka Pernat, Stanošina 19 — dečka; Marta Brodnjak. Gruškovec 123 — dva dečka in deklico. Poroke: Darko Vidovič, Cufaijeva 11 in Karmen Vidovič, Tomšičeva 9; Jaroslav Chomicki. Jurovci 5/a in Meta Lukman, Jurovci 5/a; Zdravko Hvaleč, Sedlašek 48 in Marija Zidarič. Kicar 109; Dra^o Pušaver, Cirkovce 30 in Zdenka Trebovšek, Gaj 53; Janez Ploj, Dornava 79/a in Darinka Čeh, Dragovič 54; Rudolf Toplak, Podvinci 7 mlrena Majcen, Budina Milena Crepinko, Sestrže 57; Marijan Buhinjak^. Maribor, Vo- dovmkova 23 in Jelka Skledar, Apače 209; Srečko Samperl, Dr- betinci 63 in Anica Dodlek, Hva- letinci 10; Umrii so: Pavel Lovrenc, Pa- vlovski vrh 56, roj. 1938, umri 12. julija 1983; Marija Forstnarič, Markovci 52,'roj. 1934 umrla 19. juh^a 1983; Jera Irgl, Zabjak 47, roj. 1910. umria 21. julija 1983; Jožef Horvat, Spuhlja 120, roj. 1913. umri 24. julija 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij: sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna oaročricia .zaaša 450 di- narjev, _ za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. IHMiHHBHMHMHi