C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 20 luglio 1927 Posamezna Mevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8 » » » četrt leta 4 * Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Št. 56 V Gorki, v sredo 20. julija 1927 Letox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ris va Piazzutta št. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Stev. 308. Kulturno samouprava horashili Slovencev. V četrlek so vložile vse nemške stranke na Koroškem posebno spo; menico na deželni zbor. V njej za; htevajo kullurno sumoupruvo za slovensko narodno manjšino na Koroškem. Za Estonijo bi bila po; temtakem Avstrija prva država, ki skuša na pravičen način rešiti vpra; šanje narodnih manjšin. Mi mores mo le čestitati koroškim Sloven; cem, da so Nemci vzeli vsaj v pre; ires to perečo zadevo, čeprav ni za koroške Slovence predlagana rešh lev docela ugodna. Spomenicä za kulturno samoupra; vo koroških Slovencev bo vplivala tudi na ostale države, ki se resno bavijo z manjšinskim vprašanjem. Pripomniti je treba, da so že pred meseci jugoslovanski Nemci poslali svojim rojakom v Avstrijo pros; njo, na] dajo svojim manjšinam narodne pravice, da tudi Nemci v Jugoslaviji pridejo do svojih. Če se izpolnijo upravičene nade naših krvnih bratov na Koroškem, bo to brez dvoma vplivalo na rešitev manjšinskega vpra.'-anja sploh. Zuio moramo z odkritim veseljem po; zdraviti poskus koroške deželne uprave, ker ga mi kot narodna immj; šina smatramo za vazen korak do sporazuma in mirnega sožitja med večinskimi in manjšinskimi narodi. Narodni kataster. Kako nameravajo izvesti kultur; no samoupravo? V načrtu je, naj se vsako leto 14 dni vrši vpisovanje v slovenski narodni kataster. Vanj se lahko vpišejo vsi Slovenci, av; strijski drž.avljani, ki so dovršili 20. leto in se čutijo Slovence. Člani slovenskega narodnega katastra se združijo v kulturne in šolske občine. Na prvi hip se vidi, da je narod; ni kataster sprejemljiv kar brez ugovora. To bi bilo res pri marsika; teri narodni manjšini. Toda koroš; ki Slovenci so ziveli pod drugimi rnzmerumi. Nemci so v zadnjih le; tih dosti Slovencev ponemčurili. To so tisti »Deutschgesinnte Slowenen« (nemško. misled Slovenci), ki bi se iz kakršnihkoli razlogov ne vpisali v narodni kataster ter bi jih Nemci kar kratkomalo za svoje proglasili. Vodje koroških Slovencev pa pra; vijo: »Ne! Nemci ste nam te ljudi z grožnjami, sladkimi obljubami in mamili ukradli. Mi zahtevamo, naj se otroci teh Slovencev vpišejo v slovenske sole.« Prav imajo! Saj slovensko manjšino na Koroškem ne predsiavljajo I'e tisti pogumni, ki bi se kljub terorju ne bali vpisati v narodni kataster, marveč vsi Slo; vend, ki so jih Nemci morda že zastrupili s svojim raznarodova; njem. Zdi se, da bo ravno vpraša; nje narodnega katastra kamen spodtike. Narodni svet in slovensko šolstvo. Vse ostale točke omen jene spo; menice so pa sprejemljive. Vrhov; no vodstvo kulturne samouprave bi bit Narodni svet s sedezem v Ce; lovcu. la Narodni svet hi imel oh; time kulturne in gospodarske pra; vice V vseh krajih, kjer je 40 otrok slovenskih starsev, ki so se vpisali v narodni kataster, se mora qtvo; riti slovenska sola. Tu so torej mi; šljeni le otroci staršev, ki so se vpi* fall v narodni kataster. ne pa vsi slovenski otroci, Slovenci po jeziku in krvi! Le to slednje bi bilo pra; vično. Stroške za šolstvo nosi ko; roška dežela. U eitel je imenuje Na; rodni svet, potrja jih dcželna vlada. Učitelj mora biti nvstrijski dry.av; Ijan, le v izjemnih slučajih inoze; mec. Takšne so torej svetle in temne tr.čke kuliurne samouprave koroš; kih Slovencev. Bog daj, da bi se njih zahteve pravično resile v prid njim in vsem onim milijonom ev; ropskih narodnih manjšin, ki še ča; kajo na kulturno samoupravo! Kaj se godi po svetu? L Kot bomba jc v soboto zjutraj počila vest, da je na Dunaju izbruh* nila revolucija. Širile so se najbolj eudne govorice. Nič točnega sc ni vedelo, ker avstrijskih časopisov ni bilo, vse teles onske in brzojavnc zveze z Avstrijo so pa bile pretr* gane. Tudi dunajski prekupci z na* šim sadjem so bili vsi iz sebc, ker je njih trgovina zastala. Polagoma so pa zaeeli easopisi priobčcvati po* ročila o dunajski komunistični re* voluciji. Napeto ozračje. Že večkrat smo pri opisovanju avstrijskih razmer povedali, da se borita v Avstriji dve močni stran* ki. Vsa avstrijska politika koleba med socialnimi demokrati in icr* ščanskimi socialci. Po zadnjih vo- litvah imajo slednji neznatno veči* no. Sedanja vlada drja Seipla je ,;e* stavljena po večini iz krščansko 5O? cialnih mož. Socialni demokratje imajo vso moč in oblast na Dunaju. Vsa ostala dežela je pa odločno proti njim. Borba med obema stran* kama je od sile ostra. Toda zuman so se doslej socialisti zaletavali v »rešitelja Ävstrije«, odločnega kan* clcrja drja Seipla, ki se zlasti po* tfumno postavlja po robu raznim komunističnim strujam. Nasprotje med duhovi ustvarjajo še razne vojaške domoljubne orga* nizacije. Nacionalni duh preveva tako zvane »Frontkämpferje« in »Hackenkreuzlerje«, doeim so v so* eialističnem taboru pristaši republic kanskejLja »Schutzbunda«. Že par* krat je med elani obeh or.qanizacij prišlo do krvavih pobojev. Čuli so se qlasovi, naj vlada razpusti te or* üanizacijc. A podtalno rovarjenje ni prenehalo. Samo iskrice je bilo treba, ki bi vžgala sod smodnika. In to iskrico so vzcjali streli v maj* hni vasici na Gradiščanskem, v Schattendorfu. 30. januarja so imeli v tej vasi »Schutzbiindlerji« svoje zborova* nje. Iz t^ostilne neke.^a Scharmanna je med zborovalce padel strel, ki je ubil dve osebi, neke.Ua invalida in nekeßa dečka, ter pet ranil. Poboja so bili obdolženi ßostilnicar in nje* tfov brat ter neki mlinarski pomoč* nik. Vsi trije so elani nacionalistic* nih zvez. Prišli so pred poroto. Po* rotniki so pa po devetdnevni ob* ravnavi vse tri oprostili. To se je ztfodilo pretckli četrtek na Dunaju. Že pred sodiseem je stala velika množica ljudi. Nacionalisti so da* jali duška svojemu vcselju, social- demokraško in komunistično de* lavstvo je pa o^orčeno stiskalo pe* sti. »Arbeiter Zeitung« in komuni* stiena »Rote Fahne« so pozivali de* lavstvo k demonstracijam. Ozračjc je postajalo vroče. Krvavi petek. Nihee pa ni mislil, da se bodo de* lavske demonstracije spremenile v krvavo revolucijo, ki bo zahtevala toliko žrtev. Razburjenjc množic so, kakor je danes ugotovljeno, iz* rabili komunistieni hujskači, ki so hoteli vprizoriti državljansko voj* no in vreči Seiplovo vlado. Ze v petek zjutraj je bila izdana parola, naj se dclavstvo zbere pred parlamentom, pred deželnim sodi* ščem in prcd justično palačo ter naj tarn demonstrira proti razsodbi v schattendorfski obravnavi. Prvi so zapustili delo delavci v znanih tovarnah Sicmens*Schukert. Kakih 500 mož številna tolpa se je valila proti dež. sodišču. Tu jc še šlo s samim vpiticm. Potem so demon* stranti vdrli na univerzo ter tarn slekli tri stražnike in njih uniforme obesili po drevju. Med tern so se vedno nove trume zbirale pred par* bmentom. Policijska konienica jih je z Lo nlicah in vozili ranience na urivcrzo in v parlament, kier so pripravili zasilno obvezovališč^. Ob enaistih dopoldne se je napnd na iustieno palačo ponovil. Jok in vnitje ranjencev se je razleßal no ulicah. Dunai je iztflcdal kot oblc- öono mesto. BoLatasi in tnjci so hi* teli nnjemati avtomobile, da so ube* žali iz mestn, kjer niso več bili varni zivljenja. Neki Amerikanec je kar 800 dolariev plačal, da ga je avto prencljal iz Dunaja na par ur oddfilieni Semmering. Okoli poldveh popoldne so de* monstrantje vdrli v justično palačo. Cez par minut so se že oblaki dima valili nad strcho. Prihitijo ognje* gasci, a besna množica jim ne pusti gasiti. Sam dunajski župan socia* list Seitz skuša ljudski vihar pomi* riti, a ko švigne mimo njegove gla* ve par krogel, se mora umakniti. Socialni demokratski vodje so izgu* bili oblast nad svojimi pristaši. Te- daj prikoraka republik. »Schutz* bund«, ki skuša delati red. Policija se oboroži s karabinkami. Strojnice zaregljajo. Iz justične palace pa do* ni vpitje 80 zaprtih policajev, ki so se skoro vdušili v plamenih. Komaj sc posreči vojaštvu, da jih reši. Po* besnela osem tisočglava množica zaene strcljati na socialistieno vo* jaštvo. Energieni policijski načelnik Schober sprcjme bitko in pokliče redno vojsko na pomoč. Čete pri* korakajo demonstrantom v bok. l\azvije se prava bitka. Ranjeni in mrtvi padajo na obeh straneh. Vse bolnisnicc so že prenapolnjene. Do csmih zvečcr je 40 mrtvih in 200 ranjenih. Justična palaea, ena naj* lepših dunajskih zgradb, je med tern pogorela do tal. Vsi dragoceni arhivi so uničeni. Seipel se ne uda. Po eclem Dunaju se je razlegalo vpitje: »Doli s Seiplom, doli z via* do!« Socialdemokraški voditelji Seitz, Deutsch in Bauer so Seiplu dali ultimatum, da mora njim pre= pustiti vlado. Toda železni kancler se nc uda. Ministri so zbrani v traj* ni seji. Med tern zažgejo delavskc mase uredništvo krščansko socialnega dnevnika »Reichspost« in meščan* skega lista »Wiener Neueste Nach? richten«. Vodstvo socialdcmokraš* ke stranke izda posebno obvestilo, kjer dolži policijo pobojev. Policij* ski ravnatelj Schober pa objavi proglas, kjer pravi, da imajo poli* caji ostro povelje, da strcljajo. Listi niso na Dunaju že od petka zvecer izšli. Vsi inozemski easnikarji so se utaborili v madžarskem obmej* nem mestu Požunu, odkoder poši* ljajo' v svet svoja poročila. Dunaj je namrcč od sobote po? noei popolnoma odrezan od sveta. Vstaši so se polastili železnic, tele* fona in pošte. Obenem so za celi sobotni dan proglasili splošen štrajk. Vse delo jc počivalo. Le po ulicah in predmestjih so nadali streli, znamenje, da vstaja še ni zadušena. V vsej ostali Avstriji je pa mir. Pač pa vlada vclikansko ogorecnje nad hujskači, ki so zane* tili krvavi upor, kakršnih po vojni še zlepa ni bilo. V soboto ie pri* snelo v prestolico večic število vo* jaštva. Proti večeru so se raz^reti duhovi jeli pomirjnti. V nedeljo zjutraj je promet že redno poslo* val. V pondeljck so pa razen post* nih in brzoiavnih uslužbcncev že vsi spet delali. Odločna volja kan* clerja Seipla je triumfirala nad pre* vratneži. Bilanca dunajske revolucije. Socialnim demokratom in komu* nistom, ki so prve karte izigrali, se ni posrečilo, kar so želeli. Sam dr. Oton Bauer, vodja socialne demo* kracije, je pri nekem zborovanju izjavil, da sta vlada in Seipel gospo* dar položaja ne lc na ulici, marveč tudi na političnem polju. Ce bi bili delavski voditelji bolj pametno rav* nali, bi morda prišlo do koalicijske vlade med krščansko socialno in socialno demokratsko stranko. Ta? ko pa je dvomljivo, če bo vlada pristala na socialistične želje. Vče* raj zjutraj so dunajski listi spet iz* šli in poročajo o posledicah vstaje. 150 je mrtvih, nad 700 težko ranje* nih, škoda je miljonska, avstrijska valuta je padla, ugled republike je obledel. In čemu vse to? Stara pe* sem: nacionalistična ideja jc zadela ob skrajno svoje nasprotje, ob ko* munistično. Hujskači na obeh stra* neh pa imajo na vesti vse gorje, ki so ga od petka do nedelje navalili na avstrijsko delovno ljudstvo. Če so hoteli mcščanske stranke, ki so res trdovratne napram delavskim razmeram, prisiliti na politične kon* ccsije, bi to lahko drugače storili. Kdor se prvi loti orožja, na tistega pade sum, da je orožje brusi). Nič manj pa ni kriv oni, ki jc c.v\./je ne* zadovoljnežem v rokc n;tlsnil; in to so v našem slučaju že naštcte na* cionalistične organizacije Nasilje je rodilo nasilje in i.v. je v lastni krvi dušilo. Naj bi lnlaria avstrij* ska republika črpala iz teh žalostnih dni nauk za prihodnjostl iStran 2. »GORISKA STRAZA« Okno v svet. Anglija in Egipt. Ni še dolgo tega, ko se je zdelo, da bodo Angleži igro v Egiptu zgu? bili. Prckanjcni Chamberlain pa je pozval v London egiptovskega kra? lja Fuada, ki ima le senco kraljeve oblasti, in njegovega zunanjega mi* nistra Sarwat pašo. V Londonu so ju tako slovcsno sprejeli, da sta bila Egipčana kar iz sebe zavoljo tolikih poklonov in časti. Angleži so pa vcdeli, čemu vse to. Sarwat paša je namreč pristal na vse an? gleške predloge o ozkem prijatelj? stvu med Anglijo in Egiptom. Pomorska razorozitev. Pretekli četrtek so v Ženevi zno? va otvorili zborovanje za razoroži? tev na morju. Kakor je znano, je bila konierenca pred dvema tedno? ma prekinjena, ker se velesile niso mogle sporazumeti. Pilsudskijeve borbe. Poljski senat je na eni svojih zadnjih sej odklonil neke kredite za vojaške vaje. Brž potcm je pred? sednik vlade Pilsudski zakljueil za? sedanje zgornje zbornicc. Še isti dan je tudi zakljueil poslanske se« je. Vsled teh ukrepov je vse ogor? čcno. Poslanci in senatorji zbirajo podpise, da mora Pilsudski znova sklicati parlament. Pilsudskijcvi li= sti pa odgovarjajo, da poslanci in senatorji ne razumejo parlamenta* rizma. Ne bo dolgo in se bodo na Poljskem spet zgrabili. »Cunard Line«. Tako se zove angleška paroplov* na družba, s katero je belgrajska vlada sklenila pogodbo, da sme iz? kljueno le ona za dobo desetih let prevažati jugoslovanske izseljencc. Ta pogodba je vjczila list »Giorna- lc d' Italia« in za njim tržaški »Pic* colo«. »Giornale d' Italia« pravi, da je s pogodbo močno prizadcta ita? lijanska prekomorska plovba. Opo? minja bclgrajsko in angleško vlado, da vejc po adrijanskem morju že od pamtiveku italijanska zastava in da bi ta morala imeti izključno lira* vico za plovbo. Kaj bi rekli Angle; ži, če bi kaka italijanska družba hotels prevzeti plovbo po morju, ki se smatra za angleško. In tako je naštetih še več podobnih razlogov. Anglež pa se najbrž nc bo zmenil za to, ker se mu kaže dobiček. Pangalos pred sodniki. Grški diktator Pangalos, zdaj vjetnik na Kreti, bo prišel v krat? kem pred sodnike. Sodil ga bo par? lament. Ni pa izključeno, da ne bo vjetnik prej zopet postal diktator, ker pri grških razmerah je vse mogočc. Ne verujemo. Pred ncdüvnim so imeli polHični fajniki goriške, tržaške, istrske, reš* ke in zadrske pokrajine v Trstu po* svetovanje, mi kuierem so ruzprav* Ijali o enotnem poHličnem pravcu v imenovanih obmejnih pokrajinah in o posfopanju z našo slovansko narodno manjšino. Pozneje so bili, kakor smo krutko javili, omenjeni fašistovski tajniki skupno s pre* fekti v Rimu, kjer so bili sprejeii tudi od načelnika vlade, kateremu so predtožili spomcmico glede zgor* rtjih vprasanj. Ljubljanski »Sloven nee« ugledno glasilo Slovenske ljud* ske strankc, prinasa v svoji izdaji od 16. t. m. filede te zadeve sledeče poročilo iz Rima: »Iz popolnomu zanesljivega vira smo izvedeli, da vscbuje spomenica, ki so jo fašislovski tajniki peterih obmejnih dezela (Trsta, Gorice, Reke, Pulja in Zadra) predložili g. Mussoliniju, sledeče glavne zahte* ve: 1. Ucitelji slovanske narodnosti, ki še delujejo v Julijski Krajini, naj se prestavijo v notranjost kralje* stvu. 2. Verouk, ki se po kmetskih kra* jih vrši še v slovenščini in hrvašči* ni, naj se v šolski dobi 1927*28 za; čne poučevati izključno v italijan* sčini. 3. Vlada naj razpusti vsa še zb veča slovanska društva in naj jim zapleni premoženje. 4. V vseh slovanskih vaseh mora učiteljstvo obvezno organizirati sob sko mladino v skupinah fašistovske »Balille«, odraščajočo mladino pa v fašistovskih »prednjih stražah« (Avantguardia giovanile). 5. Vlada naj k one no rest cerkve* no vprasanje v Julijski Krajini. Po skoro vseh slovanskih duhovnijah je slovensčina — poleg liturgičnega jezika — še vedno jezik cerkve. Cerkev pa ne sme več sluziti narod* ni manjšini v oporo — zato naj via? da zahteva, da škofje uvedejo ita* Hjanske pridige in latinsko petje v vse cerkve v Italiji. 6. Vlada naj zatre vse slovansko časopisje. Razen tega je v spomenici še vrsta predlogov gospodarskega zna* čaja.« Kljub temu da pravi »Slovenec«, da je prejel svoje poročilo iz za? nesljivega vira, ne moremo verjeti v njegovo istinitost. Zdi se nam skoro nemogoče, da bi najodličnej* ši zastopniki italijanske politike v naših pokrajinah, ki zive v naši sre* di in že po svojem zvanju vedo, s kakšno ljubeznijo goji in čuva slot vensko ljudstvo svoje narodne in verske svetinje, hoteli nam na zgo* raj naznačcn način zapreti vir do lastne, samorasle kulture in onemo- gočiti zdravo poglobitev v verske resnice. Docela smo pa uverjeni, da bi njeg. eksc. načelnik vlade Mussolini gotovo odklonil take nat črte, če bi mu jih kdo v resnici pred? lozil. Saj vendar vsi poznamo in spoštujemo v prvem ministru izred? nega moža, ki z nevgnano ljubeznU jo in z orjaškim delom skrbi za pod* vig svojega italijanskega naroda, kateremu hoče priboriti odlično me* sto med narodi. Zato je izključeno, da bi nam zameril, te mi ljubimo svoj laslni narod, in bi nam delal zapreke in tezave, ako skušamo po svojih skromnih močeh ta narod kulturno in gospodarsko okrepiti. Ravnotako pa tudi vsi vemo, da je ekscelenca Benito Mussolini iskren pri j at el j miru in plodnega dela. Zato smatramo za gotovo, da ne bi odobril nikoli politike, ki bi z raz* vnemanjem narodnostnih in kub turnih bojev, zavirala čim hitrejšo udejstvitev njegovih velikopotez* nih načrtov. Možje velikih, silnih zamisli se ne plašijo sicer nikakih ovir, toda v malenkostih ne iščejo uspehov, temveč so širokogrudni in brez predsodkov. Ko ponovno dajemo duxka svo* jemu prepričanju, da ne verujemo v resničnost zgornjih predlogov, pričakujemo mir no in brez vsake bojazni za bodočnost odločilnih ukrepov načelnika vlade, v cigar dalekovidnost zaupamo. DNEVNE VESTI. »DIJAŠKA MATICA« V TRSTU. »Dijaška Matica« v Trstu naznas nja, da poteče rok za običajno via* ganje prošenj 31. avgusta 1927. Na po tern roku došle prošnje se odbor ne bo oziral. Smrt. Na Bledu je umrl v visoki staro? sti 79. let vpokojeni dvorni svetnek dr. Andrej Ferjančič. Bil je doma iz Slapa pri Vipavi in je gimnazij? skc študije dovršii v Gorici. Kot izvrsten uradnik si je priboril že zgodaj odlično mesto. Zanimal se je tudi za politično življcnje in je bil od tedanje narodno?naprednc (liberalne) strankc na Kranjskem izvoljen v državni zbor. Zadnja le= ta. je prcživel v pokoju na Blcdu, kjer je imel lastno vilo. Cast nje? govemu spominu, pokoj njegovi duši! Slovaška nadškofija. V teku so pogajanja, da bi se ustanovila na Slovaškem posebna nadškofija. Sedež bo najbrže v Ni? tri, na slavnem mestu stare morav? skc skofije. Romanje na Barbano. V nedeljo 24. julija zjutraj .ob 4]/^ odhod. Korijere bodo čakale pred cerkvijo sv. I.^nacija na Trav? niku ob 4%. Kdor bo hotel pri'sto? piti k sv. obhajilu v Gorici, naj ob štirih stopi v cerkev sv. Ignacija. Zvečer v soboto od 6. ure naprej se, bo spovedovalo v cerkvi sv. Ivana. Prijave sprejemamo še do četrtka 21. t. m. — Vodstvo »Apostolstva molitve« v Gorici. Via Molino St. 9. Goriška okrajna sodnija. »La Vedetta dell' Isonzo« (»Soška Straža«), ki izhaja mesto ustavlje? nega dnevnika »La Voce di Gori? zia« prinaša v eni svojih zadnjih štcvilk daljše poroc'ilo o razmerah na goriški okrajni sodniji (preturi). List pravi med drugim, da nasod? niji »ne vlada več oni strahoviti ncred, ki se je bil vgnezdil na po? samcznih oddelkih, kjer so se bili nakopičili tisoči in tisoči raznih vlog.« »Izvršila se je prava revolu? cija,« zatrjuje list nadalje, »ki je bila pa potrebna za vzpostavitev postavnosti, reda, ugleda in dosto? janstva sodnc uprave.« Ker smo prijatelji urejene uprave. nas te ugotovitve vesele, saj nam ne bo treba več poslušati številnih pritožb o zastankih in drugih neprilikah, ki so bile prej na dnevnem redu. Že? lcli bi samo še, da bi sc po možnosti spremenil način razpisavanja raz? prav. Razpiše se navadno za gotov dan dolga vrsta razprav in sicer vse za 9 uro zjutraj. Radi tega zamudi? jo mnoge strankc in njih odvetniki s čakanjem obilo dragega časa. Ali ni mogoče, da bi sc razvrstile raz? prave vsaj približno po dnevnih urah? Čakati včasih od 9. ure zju? traj do poznega popoldneva, je res ncprijetno. Kopanje v Soči. Vročina zadnjih tednov jc pri? jctno razgrela tudi navadno hlad? ne Sočine valove in na stotinc me? ščanov hiti vsak dan v njih sveži, oživljajoči objem. Prijctno in živo je tarn zunaj ob Sočinih bregovih, saj ima človck brezplačno na raz? polago blagodejnc solnčne in vodne kopeli. Udobje, ki jo nudijo te ko? pcli, pa prav grdo motijo razne raz? vade, ki postajajo že neznosne. So? ča je nevarna voda in je zahtevala že mnogo žrtcv. Zato je neumljivo, da starši in drugi odgovorni varuhi puščajo ncdorasle otroke same v varljive Sočinc valove. Tudi kopal? na obleka mnogih takih mlečnozo? bežev jc zelo pomanjkljiva, če je jc sploh kaj. Ravnotako postane kopanje zclo nevšečno, ako se sko? ro vsak dan sliši o tatvinah, katerih žrtvc so prcveč brezskrbni pri j ate? Iji hladilnih valov. Pozivamo mero? dajna oblastva, naj se nekoliko bolj ko do sedaj pobrigajo za kopanje v Soči in vkrenejo vse potrebno gle? de dostojnosti, reda in varnosti. Na livški Kuk! Na gore, na gore, na strme vrhe! V tern vročcm letncm času vleče in vabi prijatelja narave na jasne vrhove naše lepe domovine. Toda, žal, ostanejo za marsikoga, naši ve? likani kakor Krn, Triglav, Mangart in drugi, bodisi radi pomanjkanja časa, bodisi radi težavne poti, ne? dosegljiv ideal. Da imamo mnogo vrhov, sicer nižjih po visokosti in zato manj znanih, ali vendar za la? žje izlete in ture nad vse.hvaležs nih, na to premalo mislimo. Med divnimi, z lepimi senožeti pokritimi vrhovi Kolovrata prvači livški Kuk, 1243 visok, tik vzhodno livškega se? dla in vasi Livek. Primcroma dobra ccsta te pripelje z Livka v eni uri v prijazno gorsko vasico Ravne, ki ima svojo mlckarno in solo, gotovo najvišjo v naši deželi, 1050 m. Lepa, proti jugu obrnjena lega vasice je za počitniški oddih in planinsko zdravljenje kakor nalašč. Trav? nate steze te peljajo na bližnji Kuk, kamor imaš še dobre pol ure; z naj* večjo lahkoto, da samneves kdaj, prides na vrh. Krasen razgled uži? vaš na vse strani. Pred tabo v nepo? sredni bližini te očarajo skalne, str? me stene Krnovega pogorja, od Vr? žiča, 1897 m, preko Krnove zelene piramide, 2245 m, Peskov, 2178, Rdečega Roba, 1916 m do strmih, z nizkim grmovjem in zelenimi se* nožeti pokritih obronkov Mrzlega vrha, 1360 m ena sama mogocna skupina, celota! Ob vznožju se bliš? če bcle vasice Vrsno, Krn, Libuš? nje, Kamno in druge, tam za Selca? mi se vidi veliki drcgorčičev slap: skoraj navpično pod teboj se pa vije kakor srebern pas modrozelena Soča, pravi kras tega planinskega raja. Na levi proti scveru se ti kaže mogočni panorama Kaninovega po? gorja s svojimi sneženimi planja? vami in visokimi vrhovi kakor Laš? ka planja 2449 m, Veliki Kanin 2592 m, Prestreljnik z znano luknjo 2503 m in drugi vrhovi tja do Konfina, 2335 m. Obsežen je razgled proti vzhodu, kjer opazuješ obmejne vr* hove kakor Kuk, 2086 m, Gradico nad Nemskim Rutom, cerkljanskc gore, Porezcn 1631 m, vrh Blegoša, 1562 m že na Kranjskem. <-ez vi? soko planoto Vojsko in idrijsko? notranjske gore te pozdravlja v si? nji daljavi Sncžnik, .,-¦> ni, na kranjsko ? hrvaški meji. Neomejen razgled imaš na jug in jugozapad. V neposredni bližini vidiš pod sabo globoke doline, strme bregove in vrhove beneške Slovenije. Vasice in cerkvice stoje na solnčnih str? minah, dokler se ti ne ustavi oko na ozidju starega Čedada, kamor sc steka na kupčijsko življenje iz be? re.škosslovenskih dolin. Uhaja ti p-^ied tja čez Videm proti karnijs? k n in južnotirolskim veli'kanom. Razločno vidiš stene naj bolj proti jugu pomaknjenih vrhov Monte Cavallo, najvišji vrh 2251 m sevcro? vzhodno od mesta Vittorio Veneto, oziroma vzhodno do Belluna. Lepo razločiš belo prodnato strugo Ta? gliamenta in še dalje po ravnini doli proti Piave ti plava pogled. Bližje, kakor na mizi vidiš našo Furlanijo<; kje je Oglej, ti pove njegov mo* gočni stolp. Tržiški in tržaški zaliv, istrsko obrežjc in gore, gladina morja in lagune proti Benetkam vse to nudi pestro sliko tvojim ra* dovednim očem. Utrujeno oko ti odpočije na bližnjih zclenih livadah in obširnih planinah Matajurjevega hrbta in drugih nadiških vrhov tja proti Gemoni in Reziji. Toda do? volj! Tudi tvoja najbližja okolica, to je zelene trate, okrogli vrhovi, le malo nižji kakor Kuk, zahtevajo tvoje pozornosti. Po višavah do 1200 metrov hodiš ure in ure in ob* čudujc.š bujno rastlinstvo. Rodo? dendrovi grmički ob senčnih sever? nih obronkih, lepo po vanilji dišeče murke (nigritella nigra) in po skal? natih mestih kamenokreč (sazifra? sebno priporočljiva proti pr^hlü-du in za ojačenje korenin. StekleuiCA r^o 6 lir — se dobiva v kkfirni Ct-* .stellanovich, lasteik F. Boikf-^, Trst, Via Giuliani 42. — V Gon.j. via Carduci 9 pri Fiegci. Teod. Hribar (nasi.) - Oorica CORSO VEmm 32 « » (hisa CentrK Posoj.) MM zaloga Cts^ga piatna iz mm fovarns HegEn^orl 8 U^mm, mto- ypstnn tilsgo za poročencs hsHor tudf n\M izbire mfäm»- žensfesp vafom. Bflago soüdnol Gene zmernnS Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Da, Gilbert je vžival vaše zau- pahje. On je zasledoval Gilbertain je zato poznal vsa vaša stanovanja. Samo še par dni je hotel eakati. Ko bi imel v rokah zamašek in listo se* demindvajseterih, je hotel vas iz? roeiti policiji, nc da bi vaših poma* gaeev — potem svojih — spravil v nevarnost.« »Tepee,« mrmra Lupin. »Tako omejena glava kot je on. Zato so torej bile tiste odprtine pri vratih.« »Seveda, on jih jc izrezal, ker se je pripravljal na boj z Dau* brecquom in vami. V službi je imel neke^a pritlikavca, ki se je skozi vsako luknjo lahko stlačil. Tako je on prišel do vaše korespondence in je vedel za vse vaše tajnosti. To sta mi odkrilu nje^ova tovariša. Tedaj scm brž prjšla na misel, da bi se lahko pcslužila mojega mlaj- še^a sina, da resim starejšega. Ka? kor je Jacques mlad, je pa vendar Polinnen in modcr. Po navodilih mojih spremljcvalcev sem našla v Gilbertovem stanovanju dvojne ključe od vaše sobe v ulici Mati* j^non. Nisem vas hotela prositi po= moei, marveč vam odvzeti kristalni zamašek, ki je gotovo moral biti pri vas. Čez par minut mi ßa je Jacques v resnici prinesel. Vsa srečna sem odšla. Ko sem bila #o* spodarica talismana, sem tfa hotela obdržati in ^a ne izročiti Prasvillu. Potem bi imela nad Daubrecquom vso oblast. Dose^la bi, da bi Gil* berta izpustili iz ječe ali ßa vsaj ne obsodili. Plavala sem že v najlepših nadah. Tedaj ...« »Tedaj se je zßodilo?« Z bolestno kretnjo se je Klarisa dviijnila in povedala z brezzvočnim <^lasom: »Ničesar nisem našla v kristalu, veste. Nobene^a papirja, nobene votline. Popolnoma brez potrebe jc bil Leonard umorjen in moj sin v ječi.« »Ne razumem ...« »Pač, oni niso ukradli Daubre* cqu zamaška, ki je bil izdelan po njei^ovih navodilih, marveč one.^a, ki je služil tovarnarju za vzorcc.« »To je pa neumno. To še tern bolj, ker je Daubrecq zdaj opo? zorjen.« »Nikakor ne,« je odvrnila ßospa Mcr^y. »Še isti dan sem šla k Dau* brecqu. On je videl in je še danes te^a mnenja, da je to čisto navaden vlom. Ker ste bili vi pri tern ude= leženi, ga je speljalo na napačno sled!« »Toda, ker je zamašek z.qinil...« »Prvič ima ta kristal zanj le malo pomena, ker je služil le za vzorec.« »Kako to veste?« »Spodaj ima zarezo in sem se po= tern še v Angliji informirala.« »Dobro, pa čemu je sluga vedno nosil ključ od omare, odkoder je bil ukraden, s seboj? In drugič, kiu ko, da so ga našli v nekem Dau* brccquovem predalu v Parizu?« »Očividno je, da čuva Daubrecq tudi ta zamašek. Ravno zato sem zamašek spet položila v omaro v steni, da ne bi zapazil, da ie izginil. Zato vam ga je moj mali Jacques tu* di drugič ukradel iz žepa in ga je vratarica spet položila na staro mesto.« »Torej ne sluti ničcsar?« »Ničcsar. Ve, da listo iščemo, nc vc pa, da Prasville in jaz veva, kje je skrita.« Lupin je vstal in korakal za* mišljcn po sobi. Potem se je vstavil poleg Klarise Mergy. »Torej po vlomu v Enghienu ni* ste prišli niti za korak did je?« »Niti enega,« je dejala, »zdaj sem ravnala po lastni glavi, potem po volji onih dveh, popolnoma brez naerta.« »Torej to se kratko pravi,« pri* pomni on, »da je treba Daubrecqu vzeti listo sedemindvajseterih.« »Da, toda kako? Obenem so me pa motili vaši poskusi. Mi smo v Daubrecquovi novi kuharici spozna* li vašo staro služabnico Viktorijo in smo od vratarice zvedeli, da se skrivate v njeni sobi. Zato smo sc bali, da ne bi prekrižali naših na* črtov.« »Vi ste tudi bili, ki ste mi sveto* vali, naj odjenjam, ne res?« »Seveda.« »In vi ste me tudi tisti večer pro* sili, naj ne grem v gledališče?« »Da, vratarica je zasačila Vikto* rijo, ko jc prisluškovala telefonskc* mu pogovoru med menoj in Dau- brecquom. Le Ballu, ki je stal na straži je pa videl vas iti iz hiše. Mi> slila scm si torej, da hoste zvečcr sledili Daubrecqu.« »In delavka, ki me je neko po* poldnc tukaj obiskala?« »To sem bila jaz. Postala sem nw lodusna in scm hotela z vami go* voriti.« (Dalje.)