C.  C.  Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi    —    20 luglio 1927
Posamezna  Mevilka  25  stotink.
Izhaja vsako sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto 15 L
»       » pol leta     8 »
»       » četrt leta 4 *
Za   inozemstvo
celo leto lir 40.
Na    naročila   brez   do
poslane    naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.

Št. 56
V Gorki, v sredo 20. julija 1927           Letox.
Nefrankirana pisma se
ne sprejemajo. Oglasi
se računajo po dogo*
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaja
konsorcij »Gor. Stra*
že«. — Tisk Katoliške
tiskarne  v   Gorici.  Ris
va Piazzutta št. 18.
Uprava in uredniltvo:
ulica   Mameli   stev.   5.
(prej Scuole).
Teles,    int.   Stev.   308.
Kulturno samouprava horashili Slovencev.
V četrlek so vložile vse nemške
stranke na Koroškem posebno spo;
menico na deželni zbor. V njej za;
htevajo kullurno sumoupruvo za
slovensko narodno manjšino na
Koroškem. Za Estonijo bi bila po;
temtakem Avstrija prva država, ki
skuša na pravičen način rešiti vpra;
šanje narodnih manjšin. Mi mores
mo le čestitati koroškim Sloven;
cem, da so Nemci vzeli vsaj v pre;
ires to perečo zadevo, čeprav ni za
koroške Slovence predlagana rešh
lev docela ugodna.
Spomenicä za kulturno samoupra;
vo koroških Slovencev bo vplivala
tudi na ostale države, ki se resno
bavijo z manjšinskim vprašanjem.
Pripomniti je treba, da so že pred
meseci jugoslovanski Nemci poslali
svojim rojakom v Avstrijo pros;
njo, na] dajo svojim manjšinam
narodne pravice, da tudi Nemci v
Jugoslaviji pridejo do svojih. Če se
izpolnijo upravičene nade naših
krvnih bratov na Koroškem, bo to
brez dvoma vplivalo na rešitev
manjšinskega vpra.'-anja sploh. Zuio
moramo z odkritim veseljem po;
zdraviti poskus koroške deželne
uprave, ker ga mi kot narodna immj;
šina smatramo za vazen korak do
sporazuma in mirnega sožitja med
večinskimi in manjšinskimi narodi.
Narodni kataster.
Kako nameravajo izvesti kultur;
no samoupravo? V načrtu je, naj
se vsako leto 14 dni vrši vpisovanje
v slovenski narodni kataster. Vanj
se lahko vpišejo vsi Slovenci, av;
strijski drž.avljani, ki so dovršili
20. leto in se čutijo Slovence. Člani
slovenskega narodnega katastra se
združijo v kulturne in šolske občine.
Na prvi hip se vidi, da je narod;
ni kataster sprejemljiv kar brez
ugovora. To bi bilo res pri marsika;
teri narodni manjšini. Toda koroš;
ki Slovenci so ziveli   pod   drugimi
rnzmerumi. Nemci so v zadnjih le;
tih dosti Slovencev ponemčurili. To
so tisti »Deutschgesinnte Slowenen«
(nemško. misled Slovenci), ki bi se
iz kakršnihkoli razlogov ne vpisali
v narodni kataster ter bi jih Nemci
kar kratkomalo za svoje proglasili.
Vodje koroških Slovencev pa pra;
vijo: »Ne! Nemci ste nam te ljudi
z grožnjami, sladkimi obljubami in
mamili ukradli. Mi zahtevamo, naj
se otroci teh Slovencev vpišejo v
slovenske sole.« Prav imajo! Saj
slovensko manjšino na Koroškem
ne predsiavljajo I'e tisti pogumni,
ki bi se kljub terorju ne bali vpisati
v narodni kataster, marveč vsi Slo;
vend, ki so jih Nemci morda že
zastrupili s svojim raznarodova;
njem. Zdi se, da bo ravno vpraša;
nje narodnega katastra kamen
spodtike.
Narodni svet in slovensko šolstvo.
Vse ostale točke omen jene spo;
menice so pa sprejemljive. Vrhov;
no vodstvo kulturne samouprave bi
bit Narodni svet s sedezem v Ce;
lovcu. la Narodni svet hi imel oh;
time kulturne in gospodarske pra;
vice V vseh krajih, kjer je 40 otrok
slovenskih starsev, ki so se vpisali
v narodni kataster, se mora qtvo;
riti slovenska sola. Tu so torej mi;
šljeni le otroci staršev, ki so se vpi*
fall v narodni kataster. ne pa vsi
slovenski otroci, Slovenci po jeziku
in krvi! Le to slednje bi bilo pra;
vično. Stroške za šolstvo nosi ko;
roška dežela. U eitel je imenuje Na;
rodni svet, potrja jih dcželna vlada.
Učitelj mora biti nvstrijski dry.av;
Ijan, le v izjemnih slučajih inoze;
mec.
Takšne so torej svetle in temne
tr.čke kuliurne samouprave koroš;
kih Slovencev. Bog daj, da bi se
njih zahteve pravično resile v prid
njim in vsem onim milijonom ev;
ropskih narodnih manjšin, ki še ča;
kajo na kulturno samoupravo!
Kaj se godi po svetu?
L
Kot bomba jc v soboto zjutraj
počila vest, da je na Dunaju izbruh*
nila revolucija. Širile so se najbolj
eudne govorice. Nič točnega sc ni
vedelo, ker avstrijskih časopisov ni
bilo, vse teles onske in brzojavnc
zveze z Avstrijo so pa bile pretr*
gane. Tudi dunajski prekupci z na*
šim sadjem so bili vsi iz sebc, ker
je njih trgovina zastala. Polagoma
so pa zaeeli easopisi priobčcvati po*
ročila o dunajski komunistični re*
voluciji.
Napeto ozračje.
Že večkrat smo pri opisovanju
avstrijskih razmer povedali, da se
borita v Avstriji dve močni stran*
ki. Vsa avstrijska politika koleba
med socialnimi demokrati in icr*
ščanskimi socialci. Po zadnjih vo-
litvah imajo slednji neznatno veči*
no. Sedanja vlada drja Seipla je ,;e*
stavljena po večini iz krščansko 5O?
cialnih mož. Socialni demokratje
imajo vso moč in oblast na Dunaju.
Vsa ostala dežela je pa odločno
proti njim. Borba med obema stran*
kama je od sile ostra. Toda zuman
so se doslej socialisti zaletavali v
»rešitelja Ävstrije«, odločnega kan*
clcrja drja Seipla, ki se zlasti po*
tfumno postavlja po robu raznim
komunističnim strujam.
Nasprotje med duhovi ustvarjajo
še razne vojaške domoljubne orga*
nizacije. Nacionalni duh preveva
tako zvane »Frontkämpferje« in
»Hackenkreuzlerje«, doeim so v so*
eialističnem taboru pristaši republic
kanskejLja »Schutzbunda«. Že par*
krat je med elani obeh or.qanizacij
prišlo do krvavih pobojev. Čuli so
se qlasovi, naj vlada razpusti te or*
üanizacijc. A podtalno rovarjenje
ni prenehalo. Samo iskrice je bilo
treba, ki bi vžgala sod smodnika.
In to iskrico so vzcjali streli v maj*
hni vasici na Gradiščanskem, v
Schattendorfu.
30. januarja so imeli v tej vasi
»Schutzbiindlerji« svoje zborova*
nje. Iz t^ostilne neke.^a Scharmanna
je med zborovalce padel strel, ki je
ubil dve osebi, neke.Ua invalida in
nekeßa dečka, ter pet ranil. Poboja
so bili obdolženi ßostilnicar in nje*
tfov brat ter neki mlinarski pomoč*
nik. Vsi trije so elani nacionalistic*
nih zvez. Prišli so pred poroto. Po*
rotniki so pa po devetdnevni ob*
ravnavi vse tri oprostili. To se je
ztfodilo pretckli četrtek na Dunaju.
Že pred sodiseem je stala velika
množica ljudi. Nacionalisti so da*
jali duška svojemu vcselju, social-
demokraško in  komunistično    de*
lavstvo je pa o^orčeno stiskalo pe*
sti. »Arbeiter Zeitung« in komuni*
stiena »Rote Fahne« so pozivali de*
lavstvo k demonstracijam. Ozračjc
je postajalo vroče.
Krvavi petek.
Nihee pa ni mislil, da se bodo de*
lavske demonstracije spremenile v
krvavo revolucijo, ki bo zahtevala
toliko žrtev. Razburjenjc množic
so, kakor je danes ugotovljeno, iz*
rabili komunistieni hujskači, ki so
hoteli vprizoriti državljansko voj*
no in vreči Seiplovo vlado.
Ze v petek zjutraj je bila izdana
parola, naj se dclavstvo zbere pred
parlamentom, pred deželnim sodi*
ščem in prcd justično palačo ter
naj tarn demonstrira proti razsodbi
v schattendorfski obravnavi. Prvi
so zapustili delo delavci v znanih
tovarnah Sicmens*Schukert. Kakih
500 mož številna tolpa se je valila
proti dež. sodišču. Tu jc še šlo s
samim vpiticm. Potem so demon*
stranti vdrli na univerzo ter tarn
slekli tri stražnike in njih uniforme
obesili po drevju. Med tern so se
vedno nove trume zbirale pred par*
bmentom. Policijska konienica jih
je z L<o]imi sabljami rr.zpršila. Scdaj
sc ljudski val obrne nroti justični
nalnči. Pred njo 7Vrpdi močn^ bfiri*
kade iz cestnetfa pločnika. klopi in
pultov, ki so jih odnesli iz bližniih
tvi*ovin. Na barikadah zaplanolajo
rdeči prapori. Policija že ni več
mo'J!la braniti vstopa v palaco in je
oddala 30 revolverskih strclov na
množico. Prvi ranjenci in mrtvi so
padli. Trc|ovine so se začcle zapi*
rati. avtomobili z ranienci so dr*
drali r>o nlicah in vozili ranience na
urivcrzo in v parlament, kier so
pripravili zasilno obvezovališč^. Ob
enaistih dopoldne se je napnd na
iustieno palačo ponovil. Jok in
vnitje ranjencev se je razleßal no
ulicah. Dunai je iztflcdal kot oblc-
öono mesto. BoLatasi in tnjci so hi*
teli nnjemati avtomobile, da so ube*
žali iz mestn, kjer niso več bili
varni zivljenja. Neki Amerikanec
je kar 800 dolariev plačal, da ga je
avto prencljal iz Dunaja na par ur
oddfilieni Semmering.
Okoli poldveh popoldne so de*
monstrantje vdrli v justično palačo.
Cez par minut so se že oblaki dima
valili nad strcho. Prihitijo ognje*
gasci, a besna množica jim ne pusti
gasiti. Sam dunajski župan socia*
list Seitz skuša ljudski vihar pomi*
riti, a ko švigne mimo njegove gla*
ve par krogel, se mora umakniti.
Socialni demokratski vodje so izgu*
bili oblast nad svojimi pristaši. Te-
daj prikoraka republik. »Schutz*
bund«, ki skuša delati red. Policija
se oboroži s karabinkami. Strojnice
zaregljajo. Iz justične palace pa do*
ni vpitje 80 zaprtih policajev, ki so
se skoro vdušili v plamenih. Komaj
sc posreči vojaštvu, da jih reši. Po*
besnela osem tisočglava množica
zaene strcljati na socialistieno vo*
jaštvo. Energieni policijski načelnik
Schober sprcjme bitko in pokliče
redno vojsko na pomoč. Čete pri*
korakajo demonstrantom v bok.
l\azvije se prava bitka. Ranjeni in
mrtvi padajo na obeh straneh. Vse
bolnisnicc so že prenapolnjene. Do
csmih zvečcr je 40 mrtvih in 200
ranjenih. Justična palaea, ena naj*
lepših dunajskih zgradb, je med
tern pogorela do tal. Vsi dragoceni
arhivi so uničeni.
Seipel se ne uda.
Po eclem Dunaju se je razlegalo
vpitje: »Doli s Seiplom, doli z via*
do!« Socialdemokraški voditelji
Seitz, Deutsch in Bauer so Seiplu
dali ultimatum, da mora njim pre=
pustiti vlado. Toda železni kancler
se nc uda. Ministri so zbrani v traj*
ni seji.
Med tern zažgejo delavskc mase
uredništvo krščansko socialnega
dnevnika »Reichspost« in meščan*
skega lista »Wiener Neueste Nach?
richten«. Vodstvo socialdcmokraš*
ke stranke izda posebno obvestilo,
kjer dolži policijo pobojev. Policij*
ski ravnatelj Schober pa objavi
proglas, kjer pravi, da imajo poli*
caji ostro povelje, da strcljajo. Listi
niso na Dunaju že od petka zvecer
izšli. Vsi inozemski easnikarji so
se utaborili v madžarskem obmej*
nem mestu Požunu, odkoder poši*
ljajo' v svet svoja poročila.
Dunaj je namrcč od sobote po?
noei popolnoma odrezan od sveta.
Vstaši so se polastili železnic, tele*
fona in pošte. Obenem so za celi
sobotni dan proglasili splošen
štrajk. Vse delo jc počivalo. Le po
ulicah in predmestjih so nadali
streli, znamenje, da vstaja še ni
zadušena. V vsej ostali Avstriji je
pa mir. Pač pa vlada vclikansko
ogorecnje nad hujskači, ki so zane*
tili krvavi upor, kakršnih po vojni
še zlepa ni bilo. V soboto ie pri*
snelo v prestolico večic število vo*
jaštva. Proti večeru so se raz^reti
duhovi jeli pomirjnti. V nedeljo
zjutraj je promet že redno poslo*
val. V pondeljck so pa razen post*
nih in brzoiavnih uslužbcncev že
vsi spet delali. Odločna volja kan*
clerja Seipla je triumfirala nad pre*
vratneži.
Bilanca dunajske revolucije.
Socialnim demokratom in komu*
nistom, ki so prve karte izigrali, se
ni posrečilo, kar so želeli. Sam dr.
Oton Bauer, vodja socialne demo*
kracije, je pri nekem zborovanju
izjavil, da sta vlada in Seipel gospo*
dar položaja ne lc na ulici, marveč
tudi na političnem polju. Ce bi bili
delavski voditelji bolj pametno rav*
nali, bi morda prišlo do koalicijske
vlade med krščansko socialno in
socialno demokratsko stranko. Ta?
ko pa je dvomljivo, če bo vlada
pristala na socialistične želje. Vče*
raj zjutraj so dunajski listi spet iz*
šli in poročajo o posledicah vstaje.
150 je mrtvih, nad 700 težko ranje*
nih, škoda je miljonska, avstrijska
valuta je padla, ugled republike je
obledel. In čemu vse to? Stara pe*
sem: nacionalistična ideja jc zadela
ob skrajno svoje nasprotje, ob ko*
munistično. Hujskači na obeh stra*
neh pa imajo na vesti vse gorje, ki
so ga od petka do nedelje navalili
na avstrijsko delovno ljudstvo. Če
so hoteli mcščanske stranke, ki so
res trdovratne napram delavskim
razmeram, prisiliti na politične kon*
ccsije, bi to lahko drugače storili.
Kdor se prvi loti orožja, na tistega
pade sum, da je orožje brusi). Nič
manj pa ni kriv oni, ki jc c.v\./je ne*
zadovoljnežem v rokc n;tlsnil; in
to so v našem slučaju že naštcte na*
cionalistične organizacije Nasilje
je rodilo nasilje in i.v. je v lastni
krvi dušilo. Naj bi lnlaria avstrij*
ska republika črpala iz teh žalostnih
dni nauk za prihodnjostl
iStran 2.
»GORISKA STRAZA«
Okno v svet.
Anglija in Egipt.
Ni še dolgo tega, ko se je zdelo,
da bodo Angleži igro v Egiptu zgu?
bili. Prckanjcni Chamberlain pa je
pozval v London egiptovskega kra?
lja Fuada, ki ima le senco kraljeve
oblasti, in njegovega zunanjega mi*
nistra Sarwat pašo. V Londonu so
ju tako slovcsno sprejeli, da sta
bila Egipčana kar iz sebe zavoljo
tolikih poklonov in časti. Angleži
so pa vcdeli, čemu vse to. Sarwat
paša je namreč pristal na vse an?
gleške predloge o ozkem prijatelj?
stvu med Anglijo in Egiptom.
Pomorska razorozitev.
Pretekli četrtek so v Ženevi zno?
va otvorili zborovanje za razoroži?
tev na morju. Kakor je znano, je
bila konierenca pred dvema tedno?
ma prekinjena, ker se velesile niso
mogle sporazumeti.
Pilsudskijeve borbe.
Poljski senat je na eni svojih
zadnjih sej odklonil neke kredite
za vojaške vaje. Brž potcm je pred?
sednik vlade Pilsudski zakljueil za?
sedanje zgornje zbornicc. Še isti
dan je tudi zakljueil poslanske se«
je. Vsled teh ukrepov je vse ogor?
čcno. Poslanci in senatorji zbirajo
podpise, da mora Pilsudski znova
sklicati parlament. Pilsudskijcvi li=
sti pa odgovarjajo, da poslanci in
senatorji ne razumejo parlamenta*
rizma. Ne bo dolgo in se bodo na
Poljskem spet zgrabili.
»Cunard Line«.
Tako se zove angleška paroplov*
na družba, s katero je belgrajska
vlada sklenila pogodbo, da sme iz?
kljueno le ona za dobo desetih let
prevažati jugoslovanske izseljencc.
Ta pogodba je vjczila list »Giorna-
lc d' Italia« in za njim tržaški »Pic*
colo«. »Giornale d' Italia« pravi, da
je s pogodbo močno prizadcta ita?
lijanska prekomorska plovba. Opo?
minja bclgrajsko in angleško vlado,
da vejc po adrijanskem morju že
od pamtiveku italijanska zastava in
da bi ta morala imeti izključno lira*
vico za plovbo. Kaj bi rekli Angle;
ži, če bi kaka italijanska družba
hotels prevzeti plovbo po morju, ki
se smatra za angleško. In tako je
naštetih še več podobnih razlogov.
Anglež pa se najbrž nc bo zmenil
za to, ker se mu kaže dobiček.
Pangalos pred sodniki.
Grški diktator Pangalos, zdaj
vjetnik na Kreti, bo prišel v krat?
kem pred sodnike. Sodil ga bo par?
lament. Ni pa izključeno, da ne bo
vjetnik prej zopet postal diktator,
ker pri grških razmerah je vse
mogočc.
Ne verujemo.
Pred ncdüvnim so imeli polHični
fajniki goriške, tržaške, istrske, reš*
ke in zadrske pokrajine v Trstu po*
svetovanje, mi kuierem so ruzprav*
Ijali o enotnem poHličnem pravcu
v imenovanih obmejnih pokrajinah
in o posfopanju z našo slovansko
narodno manjšino. Pozneje so bili,
kakor smo krutko javili, omenjeni
fašistovski tajniki skupno s pre*
fekti v Rimu, kjer so bili sprejeii
tudi od načelnika vlade, kateremu
so predtožili spomcmico glede zgor*
rtjih vprasanj. Ljubljanski »Sloven
nee« ugledno glasilo Slovenske ljud*
ske strankc, prinasa v svoji izdaji
od 16. t. m. filede te zadeve sledeče
poročilo iz Rima:
»Iz popolnomu zanesljivega vira
smo izvedeli, da vscbuje spomenica,
ki so jo fašislovski tajniki peterih
obmejnih dezela (Trsta, Gorice,
Reke, Pulja in Zadra) predložili g.
Mussoliniju, sledeče glavne zahte*
ve:
1.  Ucitelji slovanske  narodnosti,
ki še delujejo v Julijski Krajini, naj
se prestavijo v notranjost    kralje*
stvu.
2.  Verouk, ki se po kmetskih kra*
jih vrši še v slovenščini in hrvašči*
ni, naj se v šolski dobi 1927*28 za;
čne poučevati izključno v italijan*
sčini.
3.  Vlada naj razpusti vsa še   zb
veča slovanska društva in naj   jim
zapleni premoženje.
4.  V vseh slovanskih vaseh mora
učiteljstvo obvezno organizirati sob
sko mladino v skupinah fašistovske
»Balille«, odraščajočo mladino pa v
fašistovskih    »prednjih      stražah«
(Avantguardia giovanile).
5.  Vlada naj k one no rest cerkve*
no vprasanje v Julijski Krajini. Po
skoro vseh   slovanskih duhovnijah
je slovensčina — poleg liturgičnega
jezika — še    vedno jezik    cerkve.
Cerkev pa ne sme več sluziti narod*
ni manjšini v oporo — zato naj via?
da zahteva, da škofje uvedejo ita*
Hjanske pridige in latinsko petje v
vse cerkve v Italiji.
6.  Vlada naj zatre vse slovansko
časopisje.
Razen tega je v spomenici še
vrsta predlogov gospodarskega zna*
čaja.«
Kljub temu da pravi »Slovenec«,
da je prejel svoje poročilo iz za?
nesljivega vira, ne moremo verjeti
v njegovo istinitost. Zdi se nam
skoro nemogoče, da bi najodličnej*
ši zastopniki italijanske politike v
naših pokrajinah, ki zive v naši sre*
di in že po svojem zvanju vedo, s
kakšno ljubeznijo goji in čuva slot
vensko ljudstvo svoje narodne in
verske svetinje, hoteli nam na zgo*
raj naznačcn način zapreti vir do
lastne, samorasle kulture in onemo-
gočiti zdravo poglobitev v   verske
resnice. Docela smo pa uverjeni,
da bi njeg. eksc. načelnik vlade
Mussolini gotovo odklonil take nat
črte, če bi mu jih kdo v resnici pred?
lozil. Saj vendar vsi poznamo in
spoštujemo v prvem ministru izred?
nega moža, ki z nevgnano ljubeznU
jo in z orjaškim delom skrbi za pod*
vig svojega italijanskega naroda,
kateremu hoče priboriti odlično me*
sto med narodi. Zato je izključeno,
da bi nam zameril, te mi ljubimo
svoj laslni narod, in bi nam delal
zapreke in tezave, ako skušamo po
svojih skromnih močeh ta narod
kulturno in gospodarsko okrepiti.
Ravnotako pa tudi vsi vemo, da je
ekscelenca Benito Mussolini iskren
pri j at el j miru in plodnega dela.
Zato smatramo za gotovo, da ne bi
odobril nikoli politike, ki bi z raz*
vnemanjem narodnostnih in kub
turnih bojev, zavirala čim hitrejšo
udejstvitev njegovih velikopotez*
nih načrtov. Možje velikih, silnih
zamisli se ne plašijo sicer nikakih
ovir, toda v malenkostih ne iščejo
uspehov, temveč so širokogrudni in
brez predsodkov.
Ko ponovno dajemo duxka svo*
jemu prepričanju, da ne verujemo
v resničnost zgornjih predlogov,
pričakujemo mir no in brez vsake
bojazni za bodočnost odločilnih
ukrepov načelnika vlade, v cigar
dalekovidnost zaupamo.
DNEVNE VESTI.
»DIJAŠKA MATICA« V TRSTU.
»Dijaška Matica« v Trstu naznas
nja, da poteče rok za običajno via*
ganje prošenj 31. avgusta 1927. Na
po tern roku došle prošnje se odbor
ne bo oziral.
Smrt.
Na Bledu je umrl v visoki staro?
sti 79. let vpokojeni dvorni svetnek
dr. Andrej Ferjančič. Bil je doma
iz Slapa pri Vipavi in je gimnazij?
skc študije dovršii v Gorici. Kot
izvrsten uradnik si je priboril že
zgodaj odlično mesto. Zanimal se
je tudi za politično življcnje in je
bil od tedanje narodno?naprednc
(liberalne) strankc na Kranjskem
izvoljen v državni zbor. Zadnja le=
ta. je prcživel v pokoju na Blcdu,
kjer je imel lastno vilo. Cast nje?
govemu spominu, pokoj njegovi
duši!
Slovaška nadškofija.
V  teku so pogajanja,   da   bi   se
ustanovila na Slovaškem    posebna
nadškofija. Sedež bo najbrže v Ni?
tri, na slavnem mestu stare morav?
skc skofije.
Romanje na Barbano.
V   nedeljo 24. julija   zjutraj  .ob
4]/^ odhod.   Korijere bodo   čakale
pred cerkvijo sv. I.^nacija na Trav?
niku ob 4%. Kdor bo hotel pri'sto?
piti k sv. obhajilu v Gorici, naj ob
štirih stopi v cerkev sv.    Ignacija.
Zvečer v soboto od 6. ure naprej se,
bo spovedovalo v cerkvi sv. Ivana.
Prijave sprejemamo še do četrtka
21. t. m. — Vodstvo »Apostolstva
molitve« v Gorici. Via Molino St. 9.
Goriška okrajna sodnija.
»La Vedetta dell' Isonzo« (»Soška
Straža«), ki izhaja mesto ustavlje?
nega dnevnika »La Voce di Gori?
zia« prinaša v eni svojih zadnjih
štcvilk daljše poroc'ilo o razmerah
na goriški okrajni sodniji (preturi).
List pravi med drugim, da nasod?
niji »ne vlada več oni strahoviti
ncred, ki se je bil vgnezdil na po?
samcznih oddelkih, kjer so se bili
nakopičili tisoči in tisoči raznih
vlog.« »Izvršila se je prava revolu?
cija,« zatrjuje list nadalje, »ki je
bila pa potrebna za vzpostavitev
postavnosti, reda, ugleda in dosto?
janstva sodnc uprave.« Ker smo
prijatelji urejene uprave. nas te
ugotovitve vesele, saj nam ne bo
treba več poslušati številnih pritožb
o zastankih in drugih neprilikah, ki
so bile prej na dnevnem redu. Že?
lcli bi samo še, da bi sc po možnosti
spremenil način razpisavanja raz?
prav. Razpiše se navadno za gotov
dan dolga vrsta razprav in sicer vse
za 9 uro zjutraj. Radi tega zamudi?
jo mnoge strankc in njih odvetniki
s čakanjem obilo dragega časa. Ali
ni mogoče, da bi sc razvrstile raz?
prave vsaj približno po dnevnih
urah? Čakati včasih od 9. ure zju?
traj do poznega popoldneva, je res
ncprijetno.
Kopanje v Soči.
Vročina zadnjih tednov jc pri?
jctno razgrela tudi navadno hlad?
ne Sočine valove in na stotinc me?
ščanov hiti vsak dan v njih sveži,
oživljajoči objem. Prijctno in živo
je tarn zunaj ob Sočinih bregovih,
saj ima človck brezplačno na raz?
polago blagodejnc solnčne in vodne
kopeli. Udobje, ki jo nudijo te ko?
pcli, pa prav grdo motijo razne raz?
vade, ki postajajo že neznosne. So?
ča je nevarna voda in je zahtevala
že mnogo žrtcv. Zato je neumljivo,
da starši in drugi odgovorni varuhi
puščajo ncdorasle otroke same v
varljive Sočinc valove. Tudi kopal?
na obleka mnogih takih mlečnozo?
bežev jc zelo pomanjkljiva, če je
jc sploh kaj. Ravnotako postane
kopanje zclo nevšečno, ako se sko?
ro vsak dan sliši o tatvinah, katerih
žrtvc so prcveč brezskrbni pri j ate?
Iji hladilnih valov. Pozivamo mero?
dajna oblastva, naj se nekoliko bolj
ko do sedaj pobrigajo za kopanje v
Soči in vkrenejo vse potrebno gle?
de dostojnosti, reda in varnosti.
Na livški Kuk!
Na gore, na gore, na strme vrhe!
V tern vročcm letncm času vleče
in vabi prijatelja narave na jasne
vrhove naše lepe domovine. Toda,
žal, ostanejo za marsikoga, naši ve?
likani kakor Krn, Triglav, Mangart
in drugi, bodisi radi pomanjkanja
časa, bodisi radi težavne poti, ne?
dosegljiv ideal. Da imamo mnogo
vrhov, sicer nižjih po visokosti in
zato manj znanih, ali vendar za la?
žje izlete in ture nad vse.hvaležs
nih, na to premalo mislimo. Med
divnimi, z lepimi senožeti pokritimi
vrhovi Kolovrata prvači livški Kuk,
1243 visok, tik vzhodno livškega se?
dla in vasi Livek. Primcroma dobra
ccsta te pripelje z Livka v eni uri v
prijazno gorsko vasico Ravne, ki
ima svojo mlckarno in solo, gotovo
najvišjo v naši deželi, 1050 m. Lepa,
proti jugu obrnjena lega vasice je
za počitniški oddih in planinsko
zdravljenje kakor nalašč. Trav?
nate steze te peljajo na bližnji Kuk,
kamor imaš še dobre pol ure; z naj*
večjo lahkoto, da samneves kdaj,
prides na vrh. Krasen razgled uži?
vaš na vse strani. Pred tabo v nepo?
sredni bližini te očarajo skalne, str?
me stene Krnovega pogorja, od Vr?
žiča, 1897 m, preko Krnove zelene
piramide, 2245 m, Peskov, 2178,
Rdečega Roba, 1916 m do strmih, z
nizkim grmovjem in zelenimi se*
nožeti pokritih obronkov Mrzlega
vrha, 1360 m ena sama mogocna
skupina, celota! Ob vznožju se bliš?
če bcle vasice Vrsno, Krn, Libuš?
nje, Kamno in druge, tam za Selca?
mi se vidi veliki drcgorčičev slap:
skoraj navpično pod teboj se pa
vije kakor srebern pas modrozelena
Soča, pravi kras tega planinskega
raja. Na levi proti scveru se ti kaže
mogočni panorama Kaninovega po?
gorja s svojimi sneženimi planja?
vami in visokimi vrhovi kakor Laš?
ka planja 2449 m, Veliki Kanin 2592
m, Prestreljnik z znano luknjo 2503
m in drugi vrhovi tja do Konfina,
2335 m. Obsežen je razgled proti
vzhodu, kjer opazuješ obmejne vr*
hove kakor Kuk, 2086 m, Gradico
nad Nemskim Rutom, cerkljanskc
gore, Porezcn 1631 m, vrh Blegoša,
1562 m že na Kranjskem. <-ez vi?
soko planoto Vojsko in idrijsko?
notranjske gore te pozdravlja v si?
nji daljavi Sncžnik, .,-¦> ni, na
kranjsko ? hrvaški meji. Neomejen
razgled imaš na jug in jugozapad. V
neposredni bližini vidiš pod sabo
globoke doline, strme bregove in
vrhove beneške Slovenije. Vasice
in cerkvice stoje na solnčnih str?
minah, dokler se ti ne ustavi oko na
ozidju starega Čedada, kamor sc
steka na kupčijsko življenje iz be?
re.škosslovenskih dolin. Uhaja ti
p-^ied tja čez Videm proti karnijs?
k n in južnotirolskim veli'kanom.
Razločno vidiš stene naj bolj proti
jugu pomaknjenih vrhov Monte
Cavallo, najvišji vrh 2251 m sevcro?
vzhodno od mesta Vittorio Veneto,
oziroma vzhodno do Belluna. Lepo
razločiš belo prodnato strugo Ta?
gliamenta in še dalje po ravnini doli
proti Piave ti plava pogled. Bližje,
kakor na mizi vidiš našo Furlanijo<;
kje je Oglej, ti pove njegov mo*
gočni stolp. Tržiški in tržaški zaliv,
istrsko obrežjc in gore, gladina
morja in lagune proti Benetkam
vse to nudi pestro sliko tvojim ra*
dovednim očem. Utrujeno oko ti
odpočije na bližnjih zclenih livadah
in obširnih planinah Matajurjevega
hrbta in drugih nadiških vrhov tja
proti Gemoni in Reziji. Toda do?
volj! Tudi tvoja najbližja okolica,
to je zelene trate, okrogli vrhovi,
le malo nižji kakor Kuk, zahtevajo
tvoje pozornosti. Po višavah do
1200 metrov hodiš ure in ure in ob*
čudujc.š bujno rastlinstvo. Rodo?
dendrovi grmički ob senčnih sever?
nih obronkih, lepo po vanilji dišeče
murke (nigritella nigra) in po skal?
natih mestih kamenokreč (sazifra?
<li\ aizosu) in šc drugi zastopniki
planinskega rastlinstva tc spomi*
nja jo, da se nahajaš več ali manj v
oumočju alpske flore. ? Na bližnjih
Ravnih ali na Livku lahko poiščeš
po lepem izletu okrepčila in po*
čitka.
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
Okrožnica notranjega  ministra.
Notranje ministrstvo je prcfekte
ponovno opozorilo na okrožnico
gledc plesov. Notri je med drugim
navedeno, da mora jo oblastva pie?
se prcpovedati, če so okoliščinc ta*
ke, da bi sc žalila verska čustva ali
čc bi plesanje škodilo vzvišcnosti
vcrskih obredov. Tako je povedano
v okrožnici. Zdaj pa vprašamo za
enkrat vse prizadctc, kako se skla*
da nedeljski pies pod Števerjanom
na dvorišču gostilne g. Koršiča z na*
vedeno okrožnico, V Cerovem, do«
ber eetrt ure v stran od omnenje*
nega kraja, so Brici praznovali ver*
sko slovesnost prve sv. maše svo*
jega rojaka. Ljudstvo se je trumo*
ma zgrinjalo v Cerovo in zmajaje
z glavami hodilo mimo berjarjev.
Župnik števerjanski je na prošnjo
80 odstotkov faranov prosil s priž*
nice, naj na tak dan v bližini kraja
prvc sv. maše ne skrunijo slovesne*
ga dncva z bcrjarji in harmoniko.
Toda kot iz kljubovalnosti je har*
monika še v pondeljck škripala. To
smo zapisali v premislek vsem po*
štcnim, saj kdor hoec nagajati, mn
itak ni pomoei, in pa v pretehtanje
krajevnim oblastvom, ki so morda
preslišala prošnjo faranov. ki je \i--
temeljena tudi v okrožnici notra*
njega ministra.
Razpuščeno društvo.
Doznali smo, da je bilo razpušče*
no prosv. društvo v Cerknem. Od*
lok, s katerim je bil razpust na*
znanjen, utemeljuje ta ukrcp s pro*
tidržavnim duhom, ki je vladal v
društvu.
Drugacen glas.
Pred nedavnim je bil znani vi*
dcmski poslanec Pisenti zopet spre*
jet v iašistovsko stranko. Med nje*
govimi zvcstimi je nastalo zavoljo
tcga veliko veselje. Malce mrzlega
curka je pa spustil na prerazgrete
glave uglcdni fašistovski list »Pa*
tria« iz Rima z dne 15. t. m. Tu se
bere, da je ta list odločno proti
sprejcmu Petra Piscntija nazaj v
stranko, kcr »Peter Pisenti je bil, je
in bo vodja konscrvativne in na*
zadnjaskc struje v Furlaniji, anti*
fašist in reakeijonaree furlanske
pokrajinc.« Malo hud poper!
Zoper draginjo.
V petek se jc zbralo goriško fa?
šistovsko vodstvo k seji, kjer se je
posvetovalo, kako se draginji v
okom postaviti. Ugotovili so, da je
gosnodarska bitka ostra in težavna,
toda bo dobljena. V pondeljek so
pa na prefekturi zborovali odborni*
ki za žitno bitko.
Prošnja iz Madžarske.
Madžarski gospodarski krogi so
se baje obrnili na italijanskega pr*
vega ministra s prošnjo, naj pre*
pove v Italiji lov na lastavice. Vsa*
ko leto se vrača namreč vedno manj
lastayic iz prezimovališča nazaj na
Madžarsko.
Sežanski trg.
Na trgu v Sežani 12. t. m. so bile
na prodaj 904 glave živine in sicer:
389 krav in volov, 94 telet, 199 konj
in 222 prašiekov. Cene goveji živini
so močno padle, t. j. za približno
40—50%, isto pri teletih. Konji
bol'e pasme do 4000 lir glava. Pra*
šički še vedno dragi do 220 lir gla*
va. Razprodalo se je mnojjo zeljna*
tih sadik izpod Nanosa; bilo jih je
nad 50 vozov in vozičkov. Cena 100
sadik od 1.80 do 2.50 lir. — Pri,
hodnji tržni dan se bo vršil 22. ju*
li ja.
Valuta.
Dne 18. julija si ciobil :
za  lüü franc, frankov      71 85 dc   72 35  Lir
za  100 belt;, frankov      252 50 do 257 50  Lr
za  100 švič. frankov       353 65 <Jo 35,7 65  Lir
za  100 riel-slov. krön      54.25 do   54 75  Lir
za  100 dinarjev                32 12 do   32 62  L;r
za  1     sterling                 89 20 do   89 50  Lir
za  1      dolar                     18 32 do    18.42  Lir
Novci po 20 frankov       70 - do   72—  Lis
za   100 avst. krön           0.0254 do 0.0264  Lir
„Introibo ad altarem Dei,."
V spomin na novo mašo v Cerovem
17. julija 1927.
Opojno so duhtele akaeije y
solnčnem nedeljskem jutru. Nasa
prelepa Brda so se čarobno topila
v zlatem solnčnem sijaju, ko je pri*
trkovanje in grmenje topieev na*
znanjalo vsem Brdam, da bo mlad
mož, ki so ga dali ti grički in doli,
stopil pred žrtvomik Gospodov in
molil: Stopil bom pred altar .. .
Zares ganljivo je bilo tekmova*
nje dobrih Cerovcev, ko so priprav*
1 j ali vse potrebno za prvo sv. mašo
e. g. Martinčiča. Vsa vas se je ode*
la v zelenje, mlaji in slavoloki so se
peli ecz ceste in vodili tja na trg
pred farno cerkev, kjer so že čakale
množice. Na vzvišenem prostoru
vrh stopnjic je bil postavljen altar.
Kakor da bi Najvišji imel posebrio
dopadenje nad prvo daritvijo svo*
jega maziljenca, se je solnce skrilo
in droban dežek je kot blagoslov
božji orosil vse zbrane, ko je slav*
nostni govornik v ognjeviti besedi
pokazal na težko pot, ki jo mora
zmagati sleherni slovenski duhov*
nik; toda ravno današnji novomaš*
nik je za tako pot že utrjen, kcr ima
že za sabo trdo življenje sloven*
skega študenta, ki se skozi trpljenje
in boje prebije do svojih vzorov.
Oko marsikaterega v bedi in žuljih
zraslega Brica jc pokrila vlažna
megla solz, ko se je ozrl na mlade*
ga novomašnika, ki se je odločil
žrtvovati vsega za Boga in svoje
ljudstvo. Vso slovesnost je pov*
zdigni'lo res lepo petje pod veščim
vodstvom g. Makuca in njegove lju*
beznive družice. Tudi znani go*
rišttci solist je zadivil s svojimi sa*
mospevi.
Po cerkvenih obredih so se novo*
mašnikovi sobratje in gostje zbrali
v veselo in iskreno družbo, ki jo jc
prevevala cna misel: dobili smo zo*
pet novega borca za pravdo božjo
in slovensko. Častitke in napitnice
so se vrstile novomašniku in njego*
vi prcsrečni stari mamici, ki ni mo*
gla od same radosti skriti svojih
solz.  Novomašnik se je v svojem
zahvalncm govoru spominjal vseh
blagih duš, ki so mu pomogle do
prcsrečncga dne. Dolga vrsta jih je:
od blagopokojnega monsinjora
Wolfa, preko Klanjščeka, kurata
podsabotinskega in cerovskega, pa
tja do zadnjega domačega fanta in
dekleta, ki so po svojih skromnih
močeh pomagali.
Mrak je že legal v briške dolinice,
ko si je bilo treba seči v roke za
slovo. Svečan trenutek jc prišel.
Vsi so vstali in pomolili za novo*
mašnikom še Oče naš k Delivcu
usode za srečo in blagor na duši in
telesu vsega našega ljudstva ...
Pokoj je ovil vso soseko. Tedaj
je slovesni dan končal in se je novi
hlapcc božji umaknil, da se pripravi
za drugi in naslcdnje dneve, ko bo
vedno ponavljal h Gospodu: In*
troibo ad altarem Dei. Pristopaj,
novi mašnik, k altarju, da nam iz*
prosiš, ker smo tako potrebni in
ubogi...
Iz sirohega sveto.
Vroče je.
Po Ameriki je baje taka vročina,
da je 62 ljudi zadcla solnčarica in
so umrli. Pri nas sc širi suša. Maj*
hni dežki zemljo komaj po vrhu
zmočijo. Pa še tedaj pridejo najra*
je s toeo.
Briganti.
V mestecu Nola, v srednji Italiji,
se je orožnikom posrečilo ujeti cc*
lo bando brigantov. Razbojniki so
žc par let strahovali celo okolico.
Njih poglavarja sta pa bila dva
advokata.
Človek in stroj.
Navadno eujemo, da je stroj
marsikje človcka izpodrinil. Ame*
rikanec Tomaž Rhcad pa dokazu*
je,, da je to sreča za človcka. Prvič,
se več proizvaja in drugič, umrlji*
vost ljudi je manjša. Ljudje živijo
zdaj dosti več let. Zadnjih 20 let
se je umrljivost med otroci znižala
za 60 od sto. Za vse to gre po Rhe*
adovo hvala strojem, ki opravijo
človekovo delo.
Kaj je novega na deželi?
Števerjan.                     j
Našc prosvetno društvo priredi
v nedcljo 24. t. m. ob 5. uri popol*
dne na lepem dvorišču g. barona
Formentinija na trgu pred cerkvijo
lepo veselico. Na vsporedu je igra
»Pogodba«, kupleti, petje in še
druge točke. Prijatelje prosvete in
vsa sosedna društva vabimo, naj
nas ta dan obiščejo. Režija priredit*
ve je v dobrih rokah in prepričani
stc lahko, da se ne boste kesali, če
prihitite k nam na naš števerjanski
griček. Ta dan bomo letos obhajali
tudi vsakoletno »šagro« sv. Mohor*
ja, katero smo prenesli na prihod*
njo nedeljo, ker so zadnjo nedeljo
praznovali v sosednem Cerovem
redko slavnost prve sv. maše. To*
rej še enkrat: v nedeljo vsi Goriča*
ni v Števerjan!
Škrbina.
Preteklo soboto 9. t. m. je umrl
v Škrbini mladenič Alojzij Šibclja v
starosti 28 let. Bolehal je dolgo ča*
sa na jetiki. Svojo smrt je proroko*
val in pravil, da bo umrl tisti dan,
ko se njegovo nckdanje dekle po*
roči z drugim mladcnieem. In res
se je tako zgodilo. N. p. v m.l
Vrtojba.
Letos imamo pri nas zelo bogato,
toda žalostn žctev. Kar pomnimo
se nismo imeli toliko pogrcbov, ko
v tej polovici letošnjega leta. Na*
vadno imamo na leto približno 16
do 20 mrličev, letos jih imamo pa
žc do sedaj okrog 25. V zadnjih
tedni smo zgubili celo vrsto mož*
gospodarjev. Umrli so: trgovec
Jakob Maraž, podjetnik Leopold
Faganelj, bivši pred. kmetijskc za*
druge za goriško okolico Jožef Ne*
mec, Anton Furlan in kmet Ivan
Gorkič; zadnjo nedeljo je pa za*
pustil to solz no dolino najstarejši
Vrtojbenčan 97 letni Andrej Žiž*
mond, ki je prebil vojna leta kot
vjctnik v Italiji. Vscm večni mir in
večna luč naj jim sveti!
Kojsko.
»Od kod ste Vi?« »Iz Kojskega!«
»Quisca, pacse dei ladri!« Ta lep
dvogovor se jc razvil med g. orož*
niškim brigadirjem iz dalnjega
Slapa pri Sv. Luciji in neko ženico,
našo sovaščanko, ki je bila slučajno
tamkaj. Mi nc smemo grajati radi
tc srčkane častitkc g. brigadirja, pač
pa se moramo zahvaliti g. dopisni*
ku tržaške »F^dinosti«, ki jc pred
dnevi v tern časopisu prinesel no*
vico pod naslovom: »Tički iz Brd«
v kateri je pripovedoval, da so are*
tirali Lojzeta Brajto, stanujočega
v našem Kojskem št. 49. Ne bomo
se razburjali, temvcč opozarjamo g.
dopisnika »Edinosti« — to radi toe*
nosti — da je pri nas Lojze Brajta
docela neznan in da v hiši št. 49
stanujejo pošteni ljudje.
V us can.
Osek.
V nedeljo dne 10. julija smo praz*
novali pri nas lepo slovesnost v
spomin posvečcnja cerkve sv. Mar*
tina. Peto sv. mašo z običajno pro*
cesijo je imel naš rojak, preč. gosp.
dekan. kanalski Venceslav Belc.
Zjutraj je šc maševal v Kanalu, ob
9. uri pa že v Oseku. Vsi smo mu
hvaležni za njegov trud in lepe
nauke, ki nam ji je podal v krasni
pridigi. Pomenljivo je še to, da je
po 16. letih, ko je pel prvikrat sv.
mašo v tej cerkvi, pel sedaj drugi*
krat v popolnoma prcnovljeni in
lepo ozaljšani cerkvi. Pred enim
letom smo začeli s popravili in v so*
boto smo dokončali. Zidarsko delo
so izvršili domači zidarji pod vod*
stvom zidarskega mojstra g. Vin*
kota Štruklja iz Ozeljana in mo«
ramo resnici na ljubo izjaviti, da v
splošno zadovoljnost. Zvonik, ki je
bil od granate zadet, je bil od vrha
do tal popolnoma prenovljcn in ga
ni bilo treba podirati, kot je bilo
začetkoma v načrtu, za kar pa gre
cast zidarskemu mojstru. Slikarsko
delo je pa izvršil g. Tomaž Seljak
iz Podmelca zelo okusno in v sploš*
no zadovoljnost domačinov in tuj*
cev, ki so pretečcno nedeljo prihi*
teli k nam. Omenjenega slikarja
zamoremo priporočiti vsem cerkve*
nim predstojništvom še poscbno
radi tega, ker plačilo za delo in trud
ni pretirano, a njegovo delo vestno
in hitro. Vsakdo se lahko oscbno
preprica!
Onega roparja, ki je streljal v
hiši Antona Smeta iz Čekavca, še
do danes niso prejeli, dasiravno ga
vidijo ljudje dnevno. Grozi in na*
ročuje ljudem, da naj povedo trcm,
da jih mora ustreliti. Prosimo pri*
stojno oblast, da nas oprosti nepo*
trebnega razburjenja!
Suša se pozna tudi pri našem vo*
dovodu, kjer že primanjkuje vode.
Prosimo g. občinskega načelnika,
da bi potrebno ukrcnil, da ne bomo
trpeli na pomanjkanju naše    vode.
Komen,
Smrtna kosn. Dne 16. t. m. je
mimo v Gospodu zaspal gospod
Karol Bunc, sodni pisarnis'ki ravna*
telj v pokoju. Bil je v celem ko*
menskem okraju najbolj poznana
in zaslužna osebnost. Služil je nad
43 let kot vodja gruntovnice veči*
noma v tukajšnji sodniji. Spošto*
van je bil vedno od svojih pred?
stojnikov zaradi svoje natančnosti
in vestnosti. Čislan je bil od vseh
zaradi svojc ljubeznivosti in hitro*
sti v svojem uradu. Poznal je vse
premoženjske razmcrc spodnjega
Krasa. Marsikomu je pomagal s
svojimi nasveti iz zadrege. Bil je
glavni steber komenskc sodnije.
Dokler je bil v uradu, je teklo vse
kakor ura; zastankov ni poznala
njegova miza. Še v pokoju so iskali
sodni predstojniki pri njem porno*
či, da jc spravil zopet v tir zasta*
relc zemljeknjižne spise. Užival je
zaupanje tudi v sedan jih razmerah.
Gospod obč. načclnik ing. Julij
Pagnini ga je predlagal pri kr. pre*
fekturi za svojega delegata v občin*
skem uradu. Tudi tu je bil do zad*
njega vesten delavec. Še osem dni
pred smrtjo, ko ni mogel zapustiti
hiše, jc na svojem domu civilno po*
ročil zadnji par, še dan pred smrtjo
je podpisoval občinske akte. Bole*
hal je nad štiri leta in pol. Bolezen
jc prenašal vedno junaško * vdano.
Bil je dobcr praktičen katoličan, ki
jc rad obiskoval cerkev in ni bilo
ne nedelje ne praznika, da bi se ne
udeležil zapovedanc službe božje
zjutraj in popoldne. Skrbel je za
lepoto v cerkvi. Za mesec majnik
jc dolgo vrsto let daroval sveee za
Marijin oltar. Rožni venec je bil
vedno njegov spremljevalec. Zato
se mi zdi, da ga je Marija Devica
ravno na njen dan, v soboto na
praznik škapulirske Matere Božjc
odpoklicala iz solzne doline v bolj*
še življenje.
Njegov pogreb v nedeljo je bil
nad vse veličasten. Pevci so mu
zapeli tri žalostinke. Ob odprtem
grobu mu je govoril g. podeštat
zadnji pozdrav v italijanskem je«
ziku, preč. g. kurat Oblak iz Qor*
janskega pa ga je proslavljal kot
viteza dcla in praktičnega katoliča*
na v našem jeziku. Počivaj v miru
dragi Karlo! Preostalim naše so*
žalje!
Stran 4.
»GORIŠKA STRA2A«
Procesija za dež k D. M. v Ober*
šljtinu pri Komnu. Po sv. Petru je
pritisnila grozna vročina in suša, ki
je večinoma pckončala ves fižol in
krompir. Sirk se še komaj drži v
boljših njivah. V nckaterih vaseh
so ^a že porczali za živino. Kmalu
bo začela tudi trta trpeti. Zato so
priredili duhovniki komenske oko*
lice dne 17. 1. m. veliko prošnjo
proccsijo za dež k D. M. oberšljan*
ski. Udeležilo se je je mnogo vernis
kov. Govoril je preč. g. Ivan Draš*
ček, kurat kobljcglavski.
Roman je na Barbano priredijo
dne 24. t. m. duhovljani Sv. Križa
pri Trstu. Udeležilo se bo tega ro*
manja mnogo ljudi iz vseh duhov*
nij od Komna do Sv. Križa.
Sveto pri Komnu.
Letošnja letina nam je mnogo
obetala, toda zadnje dneve nam je
suša uničila več poljskill pridelkov.
Zadnjo nedeljo smo imeli procesijo
za dež k Devici Mariji oberšljan*
ski. In res se nas je Bog usmilil in
smo imeli nekaj dežja, toda za naš
Kras premalo, je šc vedno žejen.
Vročina je bila taka, da je v To?
maževici posestniku Furl-anu pogi*
nil lep vol. Kmet ni bil zavarovan.
Tudi v Svetem smo imeli pretekli
teden 3 nesrečc v živini. Toda hva*
la Bogu, da imamo zavarovalnico
za govejo živino. Tako si pomaga*
mo, da pcfeamcznik sam nc trpi vse
škode.
V Gorjanskcm smo obhajali v
nedeljo 17. t. m. cerkv. praznik sve*
tiega Mohorja. Bil je običajni se*
jem. Hvala Bogu, plesa ni bilo in
upamo, da ga tudi ne bo vee v ta
namen kot je bila navada. Omeniti
moramo, da so se letos plesi v naši
okolici dobro ustavili. Ljudstvo je
spoznalo, da so velika poguba, po*
sebno še v teh težkih časih. Go*
spod urcdnik, drugič še kaj.
VojasnicQ.
Delo vojašnice je ustavljeno. Ne
ve se še natančno ali le zaeasno ali
za stalno. Ker je tarn ves obširni
prostor sedaj razkopan, je mnogo
rudarjev zgubilo svoje vrtove.
Regulacija Nikove.
Po zadnji strašni povodnji zelo
razrušena in razkopana struga Ni*
kove se sedaj na vee mestih vendar
popravlja. Upati je, da se bo že
enkrat uredila ta reka, ki dela
zadnja leta ob vsaki povodnji ob*
čutno škodo.
Naši zdravniki.
Pred kratkim je »Straža« poro*
čala, da se nahaja tu poleg zdravni*
kov tudi ena zdravnica. KeT se je
sedaj rudniški zdravnik vrnil, je
omenjena odšla. Sedaj ima g. Sche*
mitz obilo posla, ker so ga ljudje že
težko pričakovali, in to tembolj,
ker se z zdravnico niso nič prav ra*
zumeli.
Smrtna kosa.
Koncem m. m. je tu umrla Ma*
rjana Gantar, mati g. drja Kajetana
Gantarja. N. v m. p. Vsem ostalim
iskreno sožalje.
Nesreča.
V tako zvanem »Pirhovem klan*
cu« blizu Zelina je 12. t. m. strmo?
glavil natovorjen avto pod cesto.
Dva poncsrečenca so odpeljali v
bolnico. Avto je bil naložen z mo*
ko. Kako je prišlo do nesreče, se
prav natančno še ne ve.
Oj ta vojaški boben!
Pozdravi iz Firenc.
Slovenski fantje, ki služijo pri 19.
topniškem polku, 4. in 5. baterije
v Fircnci, pošiljajo pozdrave po na*
ši »Goriški Straži« sv.ojim dobrim
materam in strogim očetom, bra?
torn in sestram, prijateljem, fan?
torn in dekletom. — Koren Franc,
Budanje; Kette Ferdinand, Dole*
nje pri Ajdovščini; Kravanja An?
drej, Trenta; Kurinčič Jožef, Uršič
Rudolf, Kobarid; Vrh Jožef, Šem*
bije; Prime Leopold, Topole pri II.
Bistrici; Fator Alojzij, Šembije;
Pertot Franc, Nabrežina; Čotar Ä*
lojzij, Rihcnberg; Lapanja Jožef,
Ilični Vrh pri Veharšah; Zigman
Franc, Kai; Mivšek Franc, Zavra*
tec; Mozetie Anton, Bizjak Jožef,
Pregil Jožef, Trampuž Alojzij, Bu*
kovica; Ruzadorfer Roman, Solkan;
Rak Renat, Trst.
Slovenski iantje*vojaki korenjaki,
ki služimo pri 19. polku poljskcga
topništva v Firencah, smo se danes
skupaj zbrali, da bi v domače kraje
pozdrave poslali — staršem, bra=
turn, sestram, znanccm in prijate?
Ijcm, enako tudi »Goriški Straži«
in vscm, ki jo čitajo. Posebno pa
našim zvestim dekletom, ki se še
vedno dobro spominjajo na nas. —
Paljšak Ivan, Gorenjc pri Postojni;
Pcnko Anton, Matenja vas; Poščič
Anton, Volosko pri Reki; Prcgelj
Josip, Bukovica; Fatur Ivan, Zagor?
jc; Fab j an Rudolf, Ravne; Bajc
Ivan, Višnje; Hrovatin Josip, Oze-
ljan; Vekar Franc, Slavina; Urban?
čič Andrej, Knežak; Žerjal Viktor,
Kosovelj; Rudolf Josip, Zadlog;
Regent Albin, Kontovel: Mozetič
Anton, Bukovica; Švara Viktor,
Gabrovica; ¦ Sedej Ivan, Zadlog;
Muha Ivan, Lokev; Zclenc Avgu?
štin, Boljunec;    Tronkar Josip, Sv.
Fiurijan; Osana Franc, Veliko Br;
do; Kurel Rihard, Žilje; Kovaeič
Anton, Trst; Cerkvenič Ludovik,
Trst; Šugan Marij, Trst; Gombač
Rudolf, Trst; vsi letnika 1907.
Listnica uredništva.
ldrijn pri Bad: Prejeli smo dopis,
v katerem nam neko dekle zatrjuje,
da so bili neopravičeni očitki, na?
slovljeni v našem listu na nekatera
dekleta. Z veseljem jemljemo to za*
gotovilo na znanje, ker smo uver?
jeni, da se ne bodo več dogajale,
četudi malenkostne stvari, ki bi
povzročale besedovanje. Zato tudi
ne bomo priobčili dopisa, ker se
nani zdi, da bi s tern spore samo še
poostrili. Želimo samo prav iskre?
no, da bi se po tern majhnem raz?
burjenju našli čimprej fantje in de?
kleta pri složnem prosvetnem delu.
Bog živi!
A. S., Ponikve pri Tomaju. Če je
vaše poročilo resnično, je obnaša?
nje dotičnih oseb res vse graje
vredno. Dvomimo pa, če bi jih do?
pis spametoval. Saj je vendar dol?
žnost staršev, da napravijo red.
M. M., Zakojca: Zadeva je pre?
malenkostna in ne spada v list. Če
sc vam zdi umestno, naznanite do?
tična škodljivca oblastvu. Pozdrav?
ljeni.
Darovi.
Nekdo je daroval 150 lir za »Si-
rotišče«, 100 lir za »Alojzijeviščc^,
100 lir za »Gor. Moh. družbo« in
50 lir za »Naš Čolnič«. — Srčna
hvala!
Prodam takoj hišico z zemlji?
ščem blizu postaje Sv. gore v Go*
rici. Naslov: Macorig Nina, Via
Ascoli št. 20/11. Gorica.
Cenjenemu občinstvu naznanjam,
da sem odprl svojo lastno delavni*
co. Najtopleje se priporočm!
SUPAN KAROL, urar v Tolminu.
ttlD X«Xf XOL«XtX »^XOL^X^X^X^
Trgovski pomočnik iščc dela bo?
disi v mestu ali na deželi. Naslov
pove uvTava »Goriške Stražc«.
Velika izbera prenosljivih grs<
mofonov, plošč, igel itd. — Velika
zaloga fotografskih šip in papirja
za fotografe: fotogratski aparati
ltd. Tvrdka E. Vökulat & Co. Go=
rica, Corso Vitt. Em. III. št. 7. —
Tel. 3—47.
ZOBOZDRAVNIŠKI ATEUE
ROBERT   BERKA
Gorica, sedaj Corto Verdi 3^.
Laboratorij otvorjen že leta 19IŽJ.
Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6.,
on nedeljah in praznikih od 9.— 12.
POZORI
Velika zaloga mrtvaških potreb*
ščin 20% ceneje kot povsod dm?
god. J. Saksida, trgovec z mrtv.
predmeti, Dornberg st. 3.
Zdravnik
za zofoe in usta
Dr. LOJZ KRAIGH1R
sprejema
v  GORSCI
Piazza della Vittoria štev. 20
ÄCöiilMU'IMMlil
proti izpaditiiju las.
\Tsebuje kinin m je vsled teg* p»>
sebno priporočljiva proti pr^hlü-du
in za ojačenje korenin.   StekleuiCA
r^o 6 lir — se dobiva v kkfirni Ct-*
.stellanovich,   lasteik   F.   Boikf-^,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gon.j.
via Carduci 9 pri Fiegci.
Teod. Hribar (nasi.) - Oorica
CORSO VEmm 32 « »  (hisa CentrK Posoj.)
MM zaloga Cts^ga piatna iz mm fovarns HegEn^orl 8 U^mm, mto-
ypstnn tilsgo za poročencs hsHor tudf n\M izbire mfäm»- žensfesp vafom.
Bflago soüdnol                        Gene zmernnS
Maurice  Leblanc:
Skrivnostno oko.
(Doživljaji Arsena Lupina.)
»Da, Gilbert je vžival vaše zau-
pahje. On je zasledoval Gilbertain
je zato poznal vsa vaša stanovanja.
Samo še par dni je hotel eakati. Ko
bi imel v rokah zamašek in listo se*
demindvajseterih, je hotel vas iz?
roeiti policiji, nc da bi vaših poma*
gaeev — potem svojih — spravil v
nevarnost.«
»Tepee,« mrmra Lupin. »Tako
omejena glava kot je on. Zato so
torej bile tiste odprtine pri vratih.«
»Seveda, on jih jc izrezal, ker
se je pripravljal na boj z Dau*
brecquom in vami. V službi je imel
neke^a pritlikavca, ki se je skozi
vsako luknjo lahko stlačil. Tako je
on prišel do vaše korespondence
in je vedel za vse vaše tajnosti. To
sta mi odkrilu nje^ova tovariša.
Tedaj scm brž prjšla na misel, da
bi se lahko pcslužila mojega mlaj-
še^a sina, da resim starejšega. Ka?
kor je Jacques mlad, je pa vendar
Polinnen in modcr. Po navodilih
mojih spremljcvalcev sem našla v
Gilbertovem stanovanju dvojne
ključe od vaše sobe v ulici  Mati*
j^non. Nisem vas hotela prositi po=
moei, marveč vam odvzeti kristalni
zamašek, ki je gotovo moral biti
pri vas. Čez par minut mi ßa je
Jacques v resnici prinesel. Vsa
srečna sem odšla. Ko sem bila #o*
spodarica talismana, sem tfa hotela
obdržati in ^a ne izročiti Prasvillu.
Potem bi imela nad Daubrecquom
vso oblast. Dose^la bi, da bi Gil*
berta izpustili iz ječe ali ßa vsaj ne
obsodili. Plavala sem že v najlepših
nadah. Tedaj ...«
»Tedaj se je zßodilo?«
Z bolestno kretnjo se je Klarisa
dviijnila in povedala z brezzvočnim
<^lasom:
»Ničesar nisem našla v kristalu,
veste. Nobene^a papirja, nobene
votline. Popolnoma brez potrebe jc
bil Leonard umorjen in moj sin v
ječi.«
»Ne razumem ...«
»Pač, oni niso ukradli Daubre*
cqu zamaška, ki je bil izdelan po
njei^ovih navodilih, marveč one.^a,
ki je služil tovarnarju za    vzorcc.«
»To je pa neumno. To še tern
bolj, ker je Daubrecq zdaj opo?
zorjen.«
»Nikakor ne,« je odvrnila ßospa
Mcr^y. »Še isti dan sem šla k Dau*
brecqu. On je videl in je še danes
te^a mnenja, da je to čisto navaden
vlom. Ker ste bili vi pri tern ude=
leženi, ga je speljalo na napačno
sled!«
»Toda, ker je zamašek z.qinil...«
»Prvič ima ta kristal zanj le malo
pomena, ker je služil le za vzorec.«
»Kako to veste?«
»Spodaj ima zarezo in sem se po=
tern še v Angliji informirala.«
»Dobro, pa čemu je sluga vedno
nosil ključ od omare, odkoder je
bil ukraden, s seboj? In drugič, kiu
ko, da so ga našli v nekem Dau*
brccquovem predalu v Parizu?«
»Očividno je, da čuva Daubrecq
tudi ta zamašek. Ravno zato sem
zamašek spet položila v omaro v
steni, da ne bi zapazil, da ie izginil.
Zato vam ga je moj mali Jacques tu*
di drugič ukradel iz žepa in ga je
vratarica spet položila na staro
mesto.«
»Torej ne sluti ničcsar?«
»Ničcsar. Ve, da listo iščemo, nc
vc pa, da Prasville in jaz veva, kje
je skrita.«
Lupin je vstal in korakal za*
mišljcn po sobi. Potem se je vstavil
poleg Klarise Mergy.
»Torej po vlomu v Enghienu ni*
ste prišli niti za korak did je?«
»Niti enega,« je dejala, »zdaj
sem ravnala po lastni glavi, potem
po volji onih dveh, popolnoma brez
naerta.«
»Torej to se kratko pravi,« pri*
pomni on, »da je treba Daubrecqu
vzeti listo sedemindvajseterih.«
»Da, toda kako? Obenem so me
pa motili vaši poskusi. Mi smo v
Daubrecquovi novi kuharici spozna*
li vašo staro služabnico Viktorijo
in smo od vratarice zvedeli, da se
skrivate v njeni sobi. Zato smo sc
bali, da ne bi prekrižali naših na*
črtov.«
»Vi ste tudi bili, ki ste mi sveto*
vali, naj odjenjam, ne res?«
»Seveda.«
»In vi ste me tudi tisti večer pro*
sili, naj ne grem v gledališče?«
»Da, vratarica je zasačila Vikto*
rijo, ko jc prisluškovala telefonskc*
mu pogovoru med menoj in Dau-
brecquom. Le Ballu, ki je stal na
straži je pa videl vas iti iz hiše. Mi>
slila scm si torej, da hoste zvečcr
sledili Daubrecqu.«
»In delavka, ki me je neko po*
poldnc tukaj obiskala?«
»To sem bila jaz. Postala sem nw
lodusna in scm hotela z vami go*
voriti.«
(Dalje.)