Projekt  Ljubljana 2000
potrošnje, še posebej v obdobju 1985-2000.
Samo na ta način bo mogoče premagovati protislovja socialno-ekonomske strukture in s tem po-spešiti nadaljnji razvoj proizvajal-nih sil v sistemu samoupravnih produkcijskih odnosov, v katerih postaja motiv dohodka temeljni motiv gospodarjenja združenega dela, delitev dohodka pa harmo-nično zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb.
Na ta način bodo ustvarjene tu-di razmere, v katerih se ponovno združujeta ekonomski in socialni razvoj, ekonomska in socialna po-litika v okviru enotnega sociali-stičnega proizvodnega odnosa, ki eliminira razredno odtujenost med ljudmi po eni strani ter odtu-jenost področij, ki se povezujeta z menjavo dela po drugi strani.
Takšna usmeritev pa je v izho-diščih ostala več ali manj nedore-čena in je treba prav socialno-ekonomski razvoj še posebej po-globljeno obravnavati ter razgmi-ti dileme, ki so prisotne, oziroma so prikrite zaradi tekočih proble-mov in težav, toda pri predvide-nem nacionalnem dohodku te ra-zvojne perspektive dobivajo dru-gačne vrednosti in dimenzije.
Razvoj negospodarskih dejavnosti
Ta razvoj je usklajen s potreba-mi, ki izhajajo iz gospodarskega
in družbenega razvoja. V razvoj-nem modelu je opredelitev, da bomo pokrili še nekatere dodatne potrebe, kar bo treba vključiti v srednjeročni program 1980-1985. Povečana rast do leta 1985 letno povprečno za 7,7%, v naslednjem razdobju pa povečanje letno za 5,7% sredstev. Taka izhodišča je treba še posebej pretehtati v javni razpravi, saj bo treba zaradi so-cialnih razlik prebivalstva omo-gočiti vsem normalen razvoj pri zdravstvu, sociali, izobraževanju in drugo.
Če razvoj gospodarstva ne bo sledil zastavljenim ciljem, bo tre-ba iti v prerazdelitev družbenega proizvoda od osebne potrošnje na družbeno.
Kolikor rast družbenega stan-darda lahko izrazimo s predvide-nimi sredstvi za razvoj negospo-darskih dejavnosti, za toliko se bo družbeni standard na prebivalca tudi lahko razvijal. V planskem razdobju 1970-1975 je v Ljubljani predvidena poprečna stopnja ra-sti 5,6%, dočim v ostalih občinah ljubljanske regije 6,8%. V raz-dobju 1985-3000 se v Ljubljani načrtuje poprečna letna stopnja rasti 4,4%, ostale občine ljub-ljanske regije pa načrtujejo po-prečno letno stopnjo rasti 4,8%.
Hitrejši razvoj družbenega stan-darda v ostalih občinah je v skla-du s prizadevanjem po zmanjše-vanju razlik med občinami in v skladu z razvojem osebne porabe.
Seveda pa bo treba te ekonom-ske okvire razvoja dopolniti še s študijami, ki naj vsako negospo-darsko dejavnost obravnavajo na njen specifični način. Mnenja pa smo, da približno dvakratno po-večanje v dobi 15 let (oziroma 4-kratno v dobi 30 let) verjetno ne daje, na osnovi nujnih kvantitet-nih povečanj, dovolj možnosti za uresničevanje razvojnih ciljev na tem področju.
Zaposlovanje
Analize dokazujejo, da bo de-lovna sila v Ljubljani postala omejitveni faktor razvoja. Izhod bo treba iskati v kvalitetnem pre-miku gospodarstva in negospo-darskih gibanj z višjo kvalitetno strukturo in z večjo produktiv-nostjo dela. Paziti bo treba na strukturo zaposlovanja v gospo-darstvu in družbenih dejavnostih, ker ima le-ta že sedaj tendenco naraščanja v administrativnem razvoju. Ze v letu 1977 je bilo v Ljubljani 75% zaposlenih v go-spodarstvu in 25% v družbenih dejavnostih, kar pa ni v skladu s srednjeročnim          programom
1976-1980.
Ze za prva tri leta razlike kaže-jo, da smo presegli povprečno stopnjo rasti zaposlovanja, ki je znašala 4,2%. Zato bo treba še en-krat temeljito preveriti tako strukturo zaposlovanja kot tudi njene absolutne odnose, zmanjša-
ti bo treba dnevne migracije s pravim pristopom in lokacijo go-spodarskih objektov.
Nekaj odprtih vprašanj -nadaljnje razmišljanje
A) Prostorski razvoj Ljubljane:
Republiška resolucija predvi-deva sistematično krepitev in gra-ditev mestnih središč, ki bodo po-krila z gospodarskim razvojem ves slovenski prostor. Ko govori-mo o Ljubljani, se moramo zave-dati njene vključenosti v širši pro-stor: regijo, republiko, federacijo. Iz tega vzroka bo potrebno mno-go medregijskih in medobčinskih akcij.
Zaradi razvoja mesta bo treba iti v širša zaledja. Da ne bo pro-storskih nasprotij, bo treba pro-stor že sedaj vzeti kot regijo.
Usklajevati bo treba zemljiško politiko in urbanizacijo prostora. V programu je predvidena politi-ka policentričnega razvoja mesta po koridorjih in zavestno obliko-vanje urbanih členov, kot so: Po-dutik, Koseze, Črnuče, Notranje gorice itd.
Tu se Ljubljani avtomatsko od-pira problem ureditve Barja, ki bi se pretežno uporabljal za kmetij-stvo, turizem in nizko gradnjo.
Predvsem je treba Ljubljano ra-zvijati tako, da bo več zelenih po-vršin in boljša opremljenost urba-nih členov.
Doseči je treba optimalno kon-centracijo prostorskega razvoja s ciljem kvalitetnega prebivanja in dela v pogojih neonesnaženega in nerazvrednotenega okolja. V tej zvezi je treba izoblikovati okvirne standarde in norme, s katerimi se lahko programira razvoj.
B) Stanovanjska izgradnja:
V projektu se predvideva 70.000 novih stanovanj. V planu 1976-80 je bilo predvidenih 17.000 stano-vanj. Vse potrebe so bile grajene na predpostavkah načrtnega de-mografskega razvoja. Če to prese-žemo,   so   problemi   odprti   na novo.
Tu je še cela vrsta vprašanj, ki jih bo treba doseči. To so npr. soseske; normativi za stanovanj-sko izgradnjo; samski, študent-ski, dijaški domovi; domovi upo-kojencev; objekti družbenega standarda; rekreacijski objekti.
Odnos med družbenimi in za-sebnimi gradnjami (70% družbe-ne in 30% individualne gradnje). V družbenem sektarju izgradnje se predvideva 67% družbene in 33% privatne lastnine.
V  razpravi je bodoči sistem fi-nanciranja  stanovanjske  izgrad-nje,    komunalne    opremljenosti stanovanjskih sosesk in oprem-ljenost v krajevni skupnosti baz-no vprašanje.
To so odprte dileme, ki jih mora javna razprava izpostaviti, nosilci projekta pa opredeliti