St. 117 w«n na Izhaja, izvzemši pondelick, vM^ Asiškcga št. 20, l. nadstropje pisma se ne sprejemajo Proi. F. Peric. — Lastnik------sr-- tnaša za mesec L 7.—, 3 mencet,^. £a inozemstvo mesečno 5 lir već. — Oonta ctirestt cn la ptstai v tv».«*u, v tor«k 19. maia 1925. Posamezna številka 20 cenu LemiK m ifutrai. Uredniitvo: ulica sy. Frar' • --------------- # , - rop je. Dopisi «aj irSUjajo uredništvu. Nelr**-<4-ijo, rokopi se ^ V račajo. — Odgovor,! f ^ J " ik ti.sk afci at. - tiskarne Edinost. N - leta L 33.— in celo leto L i uredništva in uprave St. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cSnfc osmrtnice, zahvale, poslanice tn vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L I -*- Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulicjt sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-51. Ddfiouornost zakonite (Masti m „neodgovornih elementov" Minister za notranje stvari ekscelenca Federzoni je v svojem polemičnem govoru v rimskem senatu proti govornikom opozicije očital tej poslednji med drugim, da proti konkretnemu delovanju odgovorne obbsti postavlja izjave ^.neodgovornih elementov«. Mislil je pri tem na generalnega tajnika fašistovske organizacije Farinac-cija in bivšega ministra Gentileja, katerih izjave sta rečena senatorja pritegni^ v svoja izvajanja v podkrepitev svojih obtožb proti sedanji notranji politiki v Italiji. Da pa pokaže svojo objektivnost, je minister Federzoni na drugi strani obsoial vsako reakci>o, ki bi si hotela usvajati pravice in naloge, ki pripadajo edinole zakoniti oblasti. Priznati moramo, da bi bil g. minister z gornjima trditvama res veljavno ovrgel ta argument opozicije, če bi bile besede v skladnosti z dejstvi, z vsakodnevno prakso! Te skladnosti pa ni! Opozarjamo na svoječasno izjavo ministrskega predsednika Mussolinija v rimski zbornici, da namreč on sprejema vso politično m zgodovinsko odgovornost za vse čine pristašev fašizma, kar bi pomenilo, da načelnika vlade obremenja odgovornost tudi za izjave gg. Farinaccija in Gentileja. Saj je prvi najmogočnejši činitelj v politični organizaciji, ki daja podlago sedanji vladavini a Gentile ne le da je bil član sedanjega kabineta, marveč čujemo opetovane ma ve od strani predstavnikov zakonite oblasti, ki jih podkrepljajo tudi vsakdanja praktična dejanja, da se mora zapuščina Gentilejeva — njegova šolska reforma — ohraniti neprikrajšana ter da se bo tudi nadalje izvajala z vso doslednostjo in neizprosnostjo. Je tu torej očitna solidarnost v mišljenju, namenih in odgovornosti med ene odgovornim* Gentilejem in odgovorno zakonito oblastjo! To dejstvo jemlje veljavo odklanjanju vsake odgovornosti od strani zakonite oblasti za izjave «neodgo-vornih». Pa moremo podati še druge praktične primere iz vsakdanjega življenja v dokaz, da gornje trditve ministra Federzonija niso v skladu s praktičnim postopanjem zakonite in odgovorne oblasti. Ravnokar odstavljeni občinski komisar v Kobaridu g- Cavallotti je bil prefekturni komisar, postavila ga je na to mesto odgovorna oblast. Dosledno temu je bila torej tudi ta odgovorna za njegova dejanja. Ta mož pa je očitno kazal večkrat za svojega komisarjenja, da se ne meni za prave naloge in dolžnosti, ki mu jih nalaga svojstvo občinskega komisarja. V svojem pismu, ki nam ga je pedal, se je se ponašal, da sta mu volja in hotenje «njegovih fašistov » odločilna pri izvrševanju njegovih funkcij, čeprav bi morali logično isklepati iz besed ministra Federzonija, da tudi fašisti spadajo k tistim «neodgovornim elementom », na katerih izjave ne bi se smela opozicija sklicevati. Sedaj >sx> g. Cavallotti ja sicer res odstavili. Ali koliko časa je trebalo, koliko trdih bojev, koliko jeze in ozlovoljenja med občinarji — je trebalo, da se je ta gospod sam onemogočil s svojim brezglavim pismom, da je postala mera polna! Odgovorna oblast v Vidmu si je sicer pridobila hvaležnost občinarjev za ta svoj ukrep, ali to ne odvezuje rečene oblasti za odgovornost za vsa njegova dosedanja dejanja, pri čemer pa ne mislimo ravno na osebo sedanjega g. prefekta. V občini Podkraj, na Goriškem, blizu jugoslovenske meje, je bil preganjan in pregnan učitelj vsled ovadb nekega zasebnika, torej — da govorimo z besedo ministra Federzonija — «elementa», za čigar izjave in dejanja zakonita oblast ne more biti odgovorna. Isto, vsled ovadb iste osebe — človeka našega rodu — in iz sličnih osebnih in zasebnih razlogov se je zgodilo pedavno z orožniškim brigadirjem. Ta je bil sicer vsled svojega taktnega, mirnega in pravičnega postopanja zelo priljubljen pri ljudstvu, da je živo obžalovalo njegov odhod, ali dotični osebi je bil na potu. Vprašanje je tu na dlani: ali je nagla-sanje g. ministra, da zakonita oblast ne nore biti odgovorna za voljo in hotenje * neodgovornih elementov«, v skladu s takim postopanjem ravno vsled želje in hotenja — «neodgovornih elementov« radi njihovih osebnih zadevic in navzkrižij?! Cim odgovorna oblast nastavlja uho takim elementom in ustreza njihovi maščevalnosti. je ona odgovorna za to, kar sledi l njenimi lastnimi ukrepi. Če noče zakonita oblast uspešno odkloniti vsako odgovornost za dejanja «n,eod-govornih elementov*, je potrebno pred vsem, da tem poslednjim ne veruje slepo, marveč bodi na vsako njih ovadbo ali založbo prvi ukrep, naj se izvede stroga, objektivna preiskava, brez ozira, kdo in kaj je tožitelj in kdo osumljenec! Na pod-agi strogo objektivne preiskave nai sledi tudi .strogo objektivna in pravična sodba! Ce je preiskava ugotovila kaj kaznjivega, naj sladi primerna in resnično zaslužena Kazen. Ce pa se izkaže, da je bila ovadba bi ez realne podlage, ali da je izvirala celo 'e iz osebnega sovraštva ali maščevalnosti, potem pa naj roka zakonite oblasti brez usmiljenja zadene — ovaduha! Če je kako acjanje proti javnemu redu ali interesu države zločin, je pa zlobno in brezvestno ovaduštvo zločinsko dejanje. Posebna pre- vidnost pa h zakoniti oblasti v dolžnost napram anonimnim ovadbam ali klevetam za hrbtom ovajanca. Zlasti Še, ko preganjanje na taki podlagi ozlovolja in vznemirja vse ljudstvo, ker ni niikdo niti za trenutek varen, da ga zadenejo morda najhujše posledice maščevalnega ovaduštva. Se le potem, ko se zakonita oblast povzdigne na tako višje stališče stroge objektivnosti in pravičnosti nasproti vsem in na vse strani prav brez vsake izjeme, šele potem bodo ministri mogli opravičeno izjavljati, da se zakoniti oblasti ne more nalagati odgovornost za izjave in dejanja «ne odgovornih elementov*. Ne samo z besedami, ampak tudi z odločnimi dejanji mora pokazati, da ne dovoljuje nikomur, da bi si usvajal pravice in naloge, ki pripadajo le nji — zakoniti oblasti. Potem šele bo odgovorna le za svoje čine.___ Kralj častili doktor pavijske univerze P A VIJ A, 18. Akademski senat tukajšnjega vseučilišča je sklenil imenovati kralja Viktorja Emanuela za njegove zasluge na znanstvenem in zgodovinskem polju za častnega doktorja pavijske univerze. Proslave 11. stoletnice obstoja vseuči-. lišča, ki bo pričela 20. t. m., se bodo udeležili zastopniki evropskih in nekaterih ameriških držav. Države kot take bodo zastopali poslaniki, vseučilišča pa rektorji. Seja senata RIM, 18. Na svoji današnji seji je senat sprejel zakonski načrt za vrhovno poveljstvo vojske in proračun ministrstva za mornarico. Prihodnja seja je sklicana za sredo. Zaključek kongres« romanskih novinarjev FIRENZE, 18. Včeraj se je tu zaključil kongres romanskih novinarjev. Zvečer se je pela v gledališču Politeama Fiorentino opera «Tosca» na čaist gostov. Ponoči so se novinarji odpeljali v Rim, kjer se zopet sestanejo. Razsvetljava bazilike sv. Petra RIM^ 18. Sinoči se je vršila tradicionalna razsvetljava cerkve sv. Petra ob priliki proglaisitve blažene Tereze Jezusovega deteta za sveto. Zadnjič je bila cerkev razsvetljena 29. junija 1870. Občinstvo je z ftapetostjo pričakovalo trenutka, ko bo dano znamenje za pričetek razsvetljave. Ob 19.45 je bilo dano znamenje; nad 300 delavcev je pričelo prižigati baklje in leščerbe. V kratkem času je bila vsa bazilika z ogromno kupolo razsvetljena. Okoli 200.000 ljudi je prisostvovalo prizoru. Občinstvo, med katerim je bilo okoli 60.000 tujcev, je ostalo do pozne ure na trgu. Nšnčifeve izlove nouln&rlem o odnošajih Jugoslavije napram Bolgarski in Ogrski BEOGRAD, 17. Včeraj je sprejel zunanji minister dr. Ninčić novinarje in jim podal izjave o delovanju konference Male antante in o -splošnih pogledih na zunanjo politiko. Dr. Ninčić je uvodoma naglašal veliko vlogo novinstva in nato nadaljeval: Konferenca Male antante more z zadovoljstvom ugotoviti, da so se na vsakem sestanku zunanjih ministrov njenih članic vedno bolj utrdile isam^atije in stremljenja za zbližan je narodov, in sicer ne samo v vladah dotičnih držav, ampak tudi v širokih ljudskih plasteh. O delovanju konference same je minister poudarjal, da je bilo na dnevnem redu najvažnejših troje vprašanj: Avstrija, Madžarska in polotžaj na Balkanu v zvezi z Bolgarsko. Ni treba tega razumeti tako, da nismo prijateljsko naklonjeni tem trem državam, ampak smatramo, da imajo tri države, združene v Mali antanti, skupne interese v Srednji Evropi in na Balkanu. Vesti o priključitvi Avstrije k Nemčiji so podale potseben povod za izmenjavo misli. Bukareška konferenca je konstatirala skupen interes na tem, da se ohrani status quo. O Madžarski smo razpravljali v ismislu, da ni izpolnila obveznosti, ki ji jih nalaga mirovna pogodba, zlasti kar se tiče vojske. Izjava ministrskega predsednika Bethlena glede revizije mirovnih pogodb je napravila mučen vtis. Dr. Ninčić je nato govoril o Bolgarski in rekel, da bo o razmerju do te države govoril obširno v narodni skupščini v odgovoru na interpelacijo dr. Voje Marinko-vića. Lahko pa izjavim, je dodal, da smo se v Bukarešti sporazumeli, da se z jugo si. strani nikakor ne sme oslabiti bolgarska vlada, ki se bori z destruktivno akcijo tretje internacijonale. Z druge strani pa ne smemo dopustiti, da bi Bolgarska zvišala vojsko preko one mere, ki jo določa mirovna pogodba. Dr. Ninčić je nato prešel na razmerje Jugoslavije do Grčije in dejal, da so do-vedli Jugoslavijo važni interesi do razmišljanja o političnem sodelovanju ž njo. Pogajanja z Grčijo so v teku, vendar ni pričakovati prehitrega zaključka zaradi važnih, delikatnih vprašanj. Pogajanja navzlic temu teko z obeh strani zelo prijateljsko in je upati na popoln končni sporazum. Minister je zatem govoril o razmerju do Italije in ugotovil, da so odnosaji zelo prisrčni, zlasti odkar se je skleni! prijateljski pakt med obema kraljevinama. V Bukareštu je bilo z zadovoljstvom sprejeto poročilo o prijateljskem paktu s Poljsko. Dr. Ninčić je prešel končno na važnost konference Društva narodov, ki bo v Že- nevi razpravljala o razorožitvi in varnostnem paletu. Tega zasedanja se udeleže največji svetovni politiki in strokovnjaki. Govornik misli, da bo prihodnji sestanek ministrov Male antante najbrže v Ženevi. Proti jeseni pa je projektirana konferenca Male antante v Beogradu. Vprašanje radlteosklh mandatov Pavle Radić piri Pašiću - Interparlamentarna konferenca v Varšavi BEOGRAD, 18. (Izv.) Danes je bilo v ministrskem predsedstvu izredno živahno. Ministrski predsednik Pašić je konferiral s Trifkovićeo>. predsednikom narodne skupščine, glede delovnega programa narodne skupščine. Po sestanku je Trifković izjavil novinarjem, -da bo na pavi seji skupščine, ki se bo vršila v pondeljek, izvoljen parlamentarni odbor za interparlamentarno konferenco v Varšavi. Na tej konferenci bedo prišla na dnevni red vprašanja narodnih manjšin, gospodarsko - finančna vprašanja in kodificiranje mednarodnega prava. Delovni program narodne »skupščine se deli v dva dela. Najprej bo skupščina po skrajšanem postopku razpravljala o zakonskih načrtih o tisku, sodnikih in sodiščih ter državnih pravdnikih. Po rednem postopku bo skupščina razpravljala o pO' Ijedelskih kreditih. Pri Pašiću se je danes mudil dr. Laza Marković, predsednik anketnega odbora, Pašiću je predložil poročilo o delu anketnega odbora, poročal mu je tudi o svojih vtisih iz Zagreba. Usoda neverificiranih radičevskth mandatov je sedaj v Pašićevih rokah. Pozneje se je zglasil pri Pašiću Pavle Radie. Vprašal je Pašića, kdaj-pride na dnevni red narodne skupščine razprava o poročilu anketnega odbora. Pavle Radić je nadalje interveniral pri Pašiću radi internacije vodstva HRSS. Od 17. do 20.30 se je vršila seja ministrskega sveta. Za zgradbo pristanišča v Šibeniku je ministrski svet določil 8 milijonov dinarjev, 2 milijona in pol za zgradbo pristanišča v Zeleniki. Parobrodnim družbam je ministrski svet sklenil nakazati znesek 4 milijone dinarjev. Nadalje je mi nistrski svet sklenil odkupiti pravoslavno cerkev v Davtosu v Švici. rxKje so beograjski zarotniki? BEOGRAD, 18. (Izv.) Preiskava proti komunističnim zarotnikom je dognala, da so prišli zarotniki v dveh skupinah v Jugoslavijo. Prva skupina je prišla skozi Maribor, druga pa preko Zaječarja in Niša. Zarotniki ise povečini še skrivajo in policija nima v rokah pravega voditelja. Avstrijski poslanik Hoffinger je obiskal zunanjega ministra Ninčića ter mu zagotovil, da je njegova vlada storila vse potrebno, da se odstranijo voditelji mednarodnih atenta/tov. AmerKkl korak radi dolgou in misli senatorja Boraha LONDON, 18. Vest od pretekle sobote o ameriškem nastopu pri dolžnikih Evrope glede vojnih dolgov se potrjuje v angleškem tisku, ki ji pripisuje veftk pomen kot predhodnici zopetne otvoritve splošnih pogajanj. Ameriški listi razlagajo, da sloni poteza Washingtona na visokem načelu morale, ker hoče spomniti Evropejce na njihovo odgovornost ter jih tako odvrniti od misli na druge vojne. «Ako bi mi zbrisali dolgove — pravijo Amerikanci —, bi s tem storili slabo uslugo Evropi, ker bi ta poslednja zahtevala takoj nove kredite za nove vojne. S tem, da zahtevamo od Evrope, da nosi tudi ona bremena prošljh operacij, jo silimo istočasno k politiki miru». Ta nova politika je v skladu s prizadevanji sen. Boraha, predsednika komisije senata za zunanje stvari, da bi dobil juri-dično opravičfeo za zahtevo ameriških terjatev. _ 40 mrtvih in 18 ranjenih radi eksplozije v rudniku Dorstfeld BERLIN, 18. V rudniku Dorstfeld pri Essenu se je zgodila v soboto popoldne velika nesreča. Tako-zvani rov «sv. Bar- V soboto ponoči in včeraj ves dan so biH prebivalci, ognjegasci in čete državn| brambe na mestu nesreče ter nudili po svojih močeh pomoč pri reševanju nesreč* nih rudarjev. Dosedaj je bilo naštetih 40 mrtvih in 18 težko ranjenih. Rudnik Dorst« feld je last akcijske družbe essenskih rud' nikov in se nahaja v največji bližini Dort«. munda. Imenovana je bila komisija, ki že prou« čuje vzroke te nesreče. Dinamit, ki ja povzročil eksplozijo, se je nahajal v skladišču na dnu hodnika, približno kilometer dolgega in radi tega precej oddaljenega od rova, v katerem se je delalo. Do eksplozije je prišlo v glofoočini 625 metrov. Sila eksplozije je bila taka, da so bile kljub precejšni oddaljenosti poškodovane hiše na zemeljski površini. Med rudarji in njihovimi družinami vlada silen obup. Težka železna vrata rudnika so zaprta in ženske stojijo pred njimi in kakor da bi bile iz kamna ne jočejo od prevelike boli. Vsako toliko se odprejo vrata in nov ka-mijon se prikaže z novimi žrtvami. Oči so uprte nanje in vprašanja se križajo vsevprek. Je tu vse prebivalstvo, ki čaka vznemirjeno in mutasto od trpljenja. Novi čehoslovaški poslanik v Rimu PRAGA, 18. Današnji službeni liist je bara», v katerem je bilo založenih 2000 kg objavil predsedniški ukaz, s katerim je dinamita, se je razletel, vsled česar se je imenovan za čehoslovaškega poslanika V zrušilo več galerij in so prenehale delovati, Rimu dr. Vojteh Mastny, sedanji poslanik ventilacijske naprave. 1 v Londonu._ ____ DNEVNE VESTI Bedno gospodarsko stanje y Istri (v°r poietoVnnT °™ukor d»5?™ * iet?™£Lga Doživeli smo redek m nenavaden slučaj, da "pa (Praga-Pariz-Praga, Praga-Bruselj-Pra. smo v soglasju s «Piccolom,». Priobčil je nam- ^ itdj Sedarti polet se lahko smatra z ozirom reč pred par dnevi članek o bednem gospodar- na vecjo 'daljavo m na več,e tezkoče, ki nh, skem stanju v Istri, ki se mu pridružujemo. i predstavlja prehod Alp m Apeninov, Za naibolj Ugotavlja, da vlada veKko nezadovoljstvo j posrečenega. ........ , . med prebivalstvom Istre. Treba da je zašle- . Kakor smo doznat m izključeno, da pomeni davati vzroke tega nezadovoljstva, ki naj se sedanji polet Praga-Rim poskus v svrho usla-odpravijo čim hitrejše. Ne gre tu za politične »o vit ve redne zračne proge Praga-Trst-Benet- struje, ki bi hotele odvračati prebivalstvo od Ke"Run'__ ljubezni do države. To pa da bi moglo priti j LJUBLJANSKI VELESEJML pozneje, če bi ne obračali pažnje nevoljam m j Ogledalo gospodarske moči vsakega naroda potrebam kmetskega prebivalstva. Vzroki zlu! SQ njegovi proizvodi v poljedelstvu in obrti, so na gospodarskem polju, istra je ena najsiro- , jUgOSlavija je mlada država, polna naravnih mašnejSih pokrajin Italije. Zahtevati bi bila bogastev: polja, gozdov, čred, morja za plo-mogla po vojni, naj se »emlje v obzir njeno . v Jev in trgovin0( vodnih moči za električno uboštvo. Zdi se pa, — pravi «Piccoio>> — da ; moč( pft mogovnikov itd., pa vsa Evropa gleda ni bilo razumevanja za. to nujno potrebo, zLa- | seciaj nanjo, ko si je pridobila svobodo, ali je sti pri izvajanju davčnega režima. Istra trpi j sposobna ia pripravljena, da vse te dobrine pod prekomernim pritiskom davkov in toži, | iaaSjLoristi in si pripravi iep§0 bodočnost, da je smatrana kot zadnja med italijanskimi i y resnici jc SOSedna država pokazala, da pokrajinami. ...... i ima voljo in sposobnost. Dosedanjii štirje Kakor druge odrešene pokra>ine, je unela ijubljanski velesejmi so sijajni dokazi o njeni tudi Istra svo>o svetovalno Komisijo, la je sp^^ti in močni veri v boljšo bodoč-vestno vrSi'la svojo dolžnost. Fredocila je j nost ,Na tefa seranjih )e bijD razstavIjeno vse, gospodarski položaj ter je opozarjala na po- kar morc zamisliti um in doseči umetnost« trebe pokrajine. To je potrdu tudi ministrski , vse kar zamore Vdelati odločna in vztrajna predsednik Mussolini v nekem svojem govoru, ; volja Jugosloveni so pokazali drugim na-kjer je poudarjal potrebo posebne paznje za prednc£im narodom, da tudi oni spadajo v gospodarsko povzdigo ^ Istre. Toda le prepo-, njihovo kolo Tu-c{ ki y vejikem gtevilu časi prihajajo ukrepi, se izvajajo v drugih obiskali poSebno zadnja dva velesejma leta Pokrajinah, Istrski program se |e odložil. Ne 1923 in 1924 in med katcrimi so bijj od_ sme pa se §e nadalje odlagati. Treba si je Učni slrokovniaki }z Nemčije, Francoske, predstavljati bedo Istre, dejstvo, da je to Belgije, Švice itd., so priznali veliki napredek n^asiovettSke^a novinar^ ^ajuboin^Se v 'LUllji p'redvsem je f^Tvenskega naroda v kratki dobi* šestih J \ r* Tj TT Tj 4 o iT___1 Cr ____ . . __> t _ _ ___t fj. i I _l__ L__m J n >rlr M »■• j t tf n i n * 7lonrn 'Z . c „ ' • —i,* ----J , V jugosiovensKega naroda v kratk dobi sestin ZAGREB, 18. (Uv.) Senat sudbenegaj treba resrt; Istro bremena davkov, državnih j let njegovega osvobojema. Slovenci in na vlo i« VU^imirU Pft^lin lnlralnlh! K" n it> orišla Istra £>od lta- —.lil____: ___: ____ _ t___m__■___ pagande. CotiČ je bil obsojen na 3 cnesece J davki ^ijah^da^o spo- in pol. Cofctć je vlomil pntosbo. sobnost prebivalstva, posebno podeželskega. M M- X i«^ ¥ ^ *Piccolo» priznava, da je vlada, odrekSi se Nov zakon o osnovnem šolstvu v Jugo- zagtankov davUih iz vo^e dobe, storila Slaviji en korak k rešitvi vprašanja. Dostavlja pa, BEOGRAD, 17. Danes je kralj 'Sprejel v da to ne zadostuje. Realne razmere male avdijenci ministra prosvete Pribičevića, istrske posesti so slabše, nego je možno pre- ki je med drugim poročal vladarju o ceniti. Kajti teža davxoy in občinskih m de- osnutkunovega enotnega zakona o osnov. ^^r^STo go^I nem solstvu. Kr^Ije podpisal ukaz, s ka- darskiPstiski> ki je v n2katerih krajih že to-terim ®e minister rnoicevic pooblašča da |ika da ijuMad*arck<» čelih ter bo z ize|jaceijjem vzgojnih načel dovoljstvo s sedanjim stanjem v političnem, N"emči)e Rumunije, Švice in Turćiie v jugosL osnovnem šphtvu v veliki men j jezikovnem in kulturnem pogledu, mu seveda y Ljubljanski velesejem se bo vršil od 29. pospeši! razvoj enotnega nacijcnalnega " ' ---------' - - - ■ " mišljenja v drživi. Velik uspeh Zupančičere «Veronike Dese-niške» ▼ Beogradu BEOGRAD, 17. Nocoi se je vršilo v razprodanem Narodhem PozpHštu prvo gostovanje ljubljanske drame. Igrali so Zupančičevo «Vettpniko Des^niško». V gledališču je bila naiszbranejia beograjska publika, med drugimi tudi predstavniki vlade, med njimi minister Žerja.v, dvora in parlamenta. Publika je z velikim zanimanjem in globokim razumevanjem sledila Zupančičevemu krasnemu deki ter je odlikovala zlasti glavne akterje Martjo Vero, Šari-ćevo, Rogoza ii| t^arja s popovnim burnim aplavzom^ tHoo Župančič, l^i Je prisostvoval predstavi, je moral pMti na oder ter je iM ponovno prisrtoo aklamiran. Uspeh veČert Je Mpoln ter služi M>1 janski drami v veHko čast. - • Gledališča zopet odprta n* Bolgarskem tega so zmt odprl* dafi|6a in druga zabavišča. Ktole&fe po ffeettu je dovoljeno do 22.30. _ ObMdBo n* IVkrtogMem LISABONAv tfi. OUedno ni bilo še prekikaOA, Ottane v veljavi do 21. maj«, ničnega načrta za gospodarsko obnovo v tej pokrajini. _ POLET PRAGA-RIM Čehoslovaški pilot dr. Lhota je prispel na svojem poletu Praga-Rim v Rim v nedeljo predpoldn«. Trst je zapustil v soboto 16. maja ob 13.20 in ob 15. se je spustil na tla v Bologni, odkoder pa je radi goSte megle, v katero je bilo odeto Apeninsko gorovje, mogel nadaljevati še le v nedeljo zjutraj. Proga Praga-Rim, ki jo je preletel pilot Lhota, meri 1550 km. Njjetfov načrt je bil, napraviti to S rogo v 15 uran z dvema urama odmora (v ratislavi, Trstu in Bologni), kolikor je po-trfimo za preskrbo z bencinom. Aiko bi ne bilo ozraejt nad Apeninocn nepovoljno, bi bil ^vrifl svoj let po načrtu brez nobenih tež-Aparat, katerega se )e posluži 1 pilot Lhota pri ttin poletu, je monoplan, ki se rabi t čehoslovatti armadi. Aeroplan kakor tudi motor Walter »ta čehoslovaškega izvora. Na aparatu j« prostor Se za enega potnika razen pilota. Z oarom na daljavo, ki io fe imel pilot oapravitij pa le dr, Lhota poraoil ta sedež za in zapiranja javnih lokalov na sledeči načini I. Ure odpiranja: Lokali, kjer se prodajajo razen alkoholnih pijač še druge stvari ^mešani lokali) od 15. maja do 31. oktobra ob 5. uri in od 1- novembra do 14. maja ob 6. uri. Najstrožje je prepovedano prodajati v teh lokalih alkoholne pijače z nad 21% alkohola pred 10, uro ob delavnikih in pred 11. uro ob nedeljah in praznikih. Po lokalih, kjer se nudi tudi jedača (restavracije, gostilna in bufet:) je dovoljena postrežba z vinom ali pivom od 8. ure dalje ob delavnikih in od 9. ure ob praznikih, vendar pa samo tistim, ki pridejo v lokal test. II. Ure zapiranja: Po vseh mešanih lokalih, ki imajo dovoljenje prodajati močne alkoholne pijače (nad 21%), se te pijače n« smejo prodajati po 23. uri. Urnik 7a zapiranje je sledeči: 1) hoteli, restavracije, gostilne in bufeti skozi celo leto ob i. tiri. Po 23. uri smejo ti lokali podajati gostom le vino ali pivo ob času jedaće. 2) Kavarne, bari (mešani lokali) in bufett skozi celo Iglo ob 1. uri. JI 31 Pivnice: od 15. maja do 31. oktobra ob sturi, ki si sedaj prizadeva, da bi psiila zM od 1. novembra do 14. maja ob 22. 4) Likemice vseh vrst, ki ne smejo prodajati kave, ljudske kavarne in mlekarne ob 22. uri. 5) Krčme, ljudske kuhinje in navadne liker-nice ob 22, uri. Prepovedano je prodajati močne alkoholne pifače trb praznikih in na dan volitev. Izjemo- •EDINOST* V Trstu, dne 19. maja 1925. kovcem na 9led. — Dva poskusen« samomora. Iz neznanih vzrokov je 43-letna zasebnica Ida Monti, stanujoča v Carboia zg, št. 132, predsinočnjim skušala napraviti konec svojemu življenju » tem, da se je na nekem samotnem mestu pri Sv. Alojziju porezala po zapestjih z brtvno ena se v interesu občinstva lahko dovoli od- j britvijo, ki jo je s tem namenom prinesla s se-pretje lokala pred določeno uro dn njej*a za- | boj- Bolestno ječanje M'ontijeve je vzbudilo pretje po določeni uri. Kršitelji te naredbe pozornost nekaterih mimoidočih oseb, ki so bodo kaznovani po čl. 450. 'kazenskega zako- j poklicali na pomoč zdravnica rešilne postaje. iiika j Ta je ženski obvezal rane in jo dal nato pre» j Včasih nam je pomagala iz take mokrote _ Popis tržaškega prebivalstva. Z odlokom peljati v mestno bolnišnico, kjer bo po mnenju : burja, letos pa še te ni. Zato vidimo še polno cd 15. maja je odredil tržaški župan, da se bo zdravnikov v kratkem okrevala. , polja neobdelanega. Zlasti okoE reke Vipave vr&il letos popis prebivalstva tržaške občine i Kakor rečeno, ni znano, kaj je Montdjevo ] so njive še vse nerazorane. — Na Gočah so na podlagi stanja od 25. maja 1925. Gospodarji, ,privedlo do obupnega koraka, kajti žena, ki imeli 10. t. m. zopet veselico, ponavljali so oskrbniki, upravitelji itd. hiš (vštevši tudi u- je omožena in mati 5 otrok, ni hotela o tem «Razvalino življenja«. Pa seveda kot zadnjič, pr-avitelje javnih poslopij) ali njihovi namest- nič povedati. so imeli tudi ta dan deževno smolo. Vendar niki morajo v to s vrho: a) naznaniti na posebnih | — Na podoben način je skušal napraviti je bil obisk še zadosten. Tud[ uprizoritev! ■ 1 1 V «1 __-___" 1_ '__ . I«%4 AM1 k «• n n r»/ll n rff i lro m . a A« «a n 1 *r vemo, kako nedolžno stoj! pred vsemi temi samo italijanskimi razglasi in da ni v nevarnosti, da bi kaj razumel. Sicer pa bodo ob pri hodnih občinskih volitvah pokazali vsi občinarji-volilci kam da spada mo£, ki jim j. nerazumljivim: razglasi ooemogočuje stik z občinsko in državno upravo. Prihodnjič bomo nadaljevali o nekih $udno sklenjenih pogodbah ter o «ljrudomilefn<» izvrševanju službe «profos>a» pri avstrijski mornarici. — Ispod Nanosa, V zadajem času se je zdelo, da je naša dolina podobna močvirju. dana od treh živinozdravnikotv — dott. Po-lonio, Fabroviča in S te kar ja. Cena konjem od 1600—4000 lir glava. Prašiči 5—S-te-denski od 30—60 lir glava, 10-tedenski 100 lir glaiva. Goveji živini je cena padla, in sicer od 500 na 425—450 Hr (pri stotu je padla cena za približno 80—100 lir. — .Prihodnji tržni dan bo 22. maja t. 1. — Tržni dan je bil prav živahen, kupčija isto*. Za prihodnji semenj se pričakuje večja množina konj ogrsko-hrvatsk« pasme. Zadružništvo in politika Pod tem naslovom je priobčil «Mali list® Jčlanek, v katerem navaja različne stvari, ki jih ne smemo presojati prestrogo. Da se me je spomnil, sem nru jako hvaležen, a še hva-ležnejši bi mu bil, ako bi hotel razpravljati ---- r -----1 —— -- t- - -; -.>- ------ —.----- e»----——— — ---•— *—~ , . mugict k. rusuiu kmetijsko- stekla porezal po zapestju leve roke. INjego- manifestacijo. (Zlasti manifestacrj bo od seda} druge. Poučen sem tudi o tem, ustvaril sem vemu obupnemu dejanju je prišel na sled naprej mnogo). TCajti šolski otroci so dobili si SVQ]Q sodbo 2 n,; DAROVI V počastitev ^>omina 5. obletnice smrti nepozabnega, prerano umrlega soproge Srečka, daruje g.a Eina Bartel L 50 za Sol, druš-tvo i« L 50 za Dij. Matico. (Denar za D. M. hrani Sol. dr.). Mesto osmrtnice po pok. Karolini Placer-jevi, dragi mami, darujeti družini Trampuš —• Placer L 25.— «Solskemu društvu* in L 25.—< podružnici «Š. D.» pri Sv. Ivanu. Denar hrani upravni Stvo, Ob priliki poroke Andreja Dovgan in Franv čiške Franetič v Dolnji vasi so darovali zbrani svatje L 47 za Šol. društvo. Darovalcem srčna* hvala, novoporočencema obilo sreče v novem staniu. Rodoljubi iz Senožeč, ki p>a nočejo biti imenovani, so darovali potom g. N. N. L 100 — Blagim dobrotnikom srčna hvaJa! G. Iv. Jajči nabral za obdarovanje naiboH" "šega učenca šentjakobske šole š-e L 7; prej objavljeno L 20, skupaj L 27. Bors^s poročila. DEVIZE Amsterdam od 930.— do 990.— Belgija od 123.— do 123.'/.; Pari« 127.20 do 127.60 London odv 119.10 do 119.20 ; New York od 24.45 do 24.55; Španija o J 350.— do 350.— ; Švica od 473.— do 475.— ; Atene od 45.— do 47.— ; Berlin do 577,— do 584.— ; Bukarešt od 11.25 do Praga od 72.20 do /2.70 : Ogrska od 0.033" do 0.0344 ; Dunaj od •.0343 do 0.0347; Zagreb od 39.70 do 33.95. VALUTA; Avstrijske kron«? od 0.034J do 0.0346 dinarji od 39.50 do 39.80 ; dolaiji od 24.40 do 24.50; novci po 20 frankov od 94.— do 9ti.— fout šter-lingod i 19.— do 119.J0. Benečijske obveznice 77.75. 12-letnega Ivana Lukas, stanujočega v ----------- —---3---0- — --- - ' .. - __on mnogo oblik in možnosti o koncentraciji P P Vergerio št 232. Dečko se je popoldne ?alo po strani! Bog ve ali se ,e res :^goddo., k itala8 da svoj denar iahko plodonosno podal na pokopališče k Sv. Ani, da obišče da so starisi sihli otroke, da vstopijo k nam v > r na- Zadružna ideja pri n£Ls in v svetu pa ne se mu bilo resno vse pozadruženo. pa tudi pustili svojstvo, da ne gospodarstvo mora pogotovo pa gre le takrat, ako larstvo, konjereja, zaščita domačih živali in ; staje, ki mu je obvezi močno krvavečo rano, karsko sovraštvo. Ni se pajgodfljW ^ grenio naprej do zMižanja malega kapitala z drugo). 5.) Poljedelca industrija. 6.) Stroji, i ozdravljivo v kakih 8 dneh. INadaljno pomoč mi lemali vaše člane m pn pnaruzm nam douih velekapitalom. Ustvariti moramo nekako de- 7.) PoijBki pridelki in izdelki poljedelske in-j je dečko dobil v neitm bolnišnici, kamor je z besedo ali s protiagitaci>o. Vl P« ^ ! lovno pogodbo obeh za skupno dobro. To je dustrije S) Poljedelsko zadružništvo. 9.) Kme- bil prepeljan. Vendar se je potem lahko vrnil čaVali svojim članom celo, da brf^ „druž^vo in politika, tijsko atavbiartvo. domov- - - - - - • ! S. k. .Nanosa«, ki je vendar le gol; Zadružni^vo in stran Premišljeno pa gotovo £anja malega kapitala z iti moramo nekako de-za skupno dobro. To je ta. Zadružništvo in strankarstvo je pa nekaj HSKo «avDinsxvo. -------, , - ■-----, 7> , , v ____ uar z.aaruznistvo m stranh.ars;vu pa ae^dj Poleg tega se vrši še ena cela vrsta spe- : - Nesrečna voonika Žrtev hude nezgode g : »PO^ Wub. Kar se Me poai^«iqaf pa kar drugega. Ni mi znan slučaj g. inženirja cijalnih razstav. Posetniki razstave, ki se iz- , bil včeraj popoldne 54-letm vrtna* _ Ivan LjaK, molčite, ker menda se ni zaspaiat ona a.«:, Klcnovarja fer me tud ne zanima. Znano mi •kažepo s posebno v ta namen določeno ii- | stanujoč v Carboli zg. št. 321 Ko ]e obeoh 14. ko se je pnšla kregat nad vas mafa ^ejce v^e , ^^ to ^^ izkusil na svoji koži kaznico, bodo deležni 33% popusta na čeho- ure peljal po ul. Istna s perilom naložen voz. Danice Pa ra>e molcimo^ke^očei^mir. , ^ dov ki sloje ,e točno j ^^ sem tal pasiven Da sem spet šel Druitvene vesti jjr_ _ ^ _ . — Pevsko društvo ^Ilirija«. Danes ob 20 30 v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti vaia. Pevci naj pridejo tudi ob 20.30 radi s*up- par tednov. mh vaj. — Jutri v sredo ob 21 seja. — Tajni*.: - Cjakov tovariš v nesreči — »cer na _:-------drugem mestu — je bil 36-letm kočija* Ivan ! Piacentini, stanujoč v ulici Settefontane 298. Sfcf^'ša^l* a i Ta se je na trgu pred cerkvijo sv. Justa zvrnil TrvMi 7A VIIPO r; pnVHA 70PFT s kozla lastne kočije na tla, pri čemer se je Z jinni ZOFtlihudo pobil po glavi. Tudi on je moral iskati NfcUDLUCUIMA pomoči v mestni bolnišnici. Tekma za kupo fi. Alberta Povha, ki sc _ g kolesa ie pad«el sinoči 28-letm Anton udeleže. — Iz Svetega pri Komnu. Dne 16. t. m. je umrla v naši vasi mati predsednika našega naarcdnega društva «Draga» Ivama Malič. Pokojnica je bila vzorna matr. Svojih sedmero otrok — šest hčera in enega MALI OGLASI OBLEKE, površniki, malo rabljeni, se prodajo po ugodni ceni. S. Francesco 34, III. 645 IŠČEM služkinje, sobarice, kuharice za privatne družine, hotele v mestih in na deželi. Piazza Goldoni 3, I. nadstropje. t>46 EGIPTOVSKI gralolog pove preteklost, bodočnost. Corso Garibaldi 14. 647 TAMBURAŠKI «Berde» iščem. Ponudbe s ceno pod «Berde-> na upravništvo. 648 BREZPLAČNO izvršuje čiščenja z «Vermina-lom» tvrdka A. S. D. D. L, ako niso po prvi diziniekciji popolnoma uničeni kuhinjski ščurki, stenice i. t. d. Autorizovani zavod za čiščenje in uničevanje mrčes. Via D. Ros-setti 2. 642 SLUŽKINJA z dobrimi spričevali, vešča kuhanja se išče. Plača dobra. Dr. Pretner, Pcn-dice Scorcola 336/1. 637 sina — ie vzgojila z ljubeznijo in požrtvo- stvar ni popolnoma gotova.« valno materinsko- skrbjo v vrle narednja-1 Za mesto pri oni zadrugi, za katero so oru kLje m narodnjake. Uko da so H bf po ^arantah z meno,, so imeh pripravl^nega v akcijo, je pa bilo krivo pismo, označeno kot strogo nujno. V tem se mi je ponujalo mesto konsumnega poslovodje. Gospod člankar v_______ «Malem listu«, pomislte! PIANINO s križanimi strunami, zadnji vzorec, Ko sem se pa gospodu drugt dan zahvalil, koDCerlen se proda po zmcrni ceni. Soli-za prijazno ponudbo, je bil odgovor: «Ja saj 1 tar5c 25/111 640 tekma v četrtek 21. t. m. ob 16. uri na igrišču S. D. Adria v ul. Calvola. Ako ne bc zmagala nebena četa v določenem času, se bo tekma isti dan podaljšala do končne 1 zmage ene ali druge čete. peljan Vesli z deriikeis — Samomor mtadegp dijaka radi nesrečne i ljubezni. V nedelio so našli domačini na po-sestvu njegovega očeta v Stari gori mrtvega 19-letnega mladeniča, dijaka Itala de Bassa, ---- - - * — Zraven Do sedaj so hodili naši športniki na igrišča, da vidijo v resni borbi četo proti četi in Mladenič je ime4 prestreljeno glavo. Zraven priznati je treba, da tiči v resnem te!xmo- njega je ležala j>razna steklenica, ki je dišala vanju precej dramatike. po karbolni kislini, poleg steklenice pa re- Dobijo se med našimi športniki tudi taki, volver. De Bassa se je očividno najprej za-ki niso dostopni za dramo in ki hočejo burko strupil in potem še ustrelil, da bo smrt bodi tud; na igrišču. gotova. To se je zgodilo že v petek popoldne. Taka burka se bo igrala v četrtek popol- Kakor gre glas po mestu, si je mladi dijak vzei dne na trstenišUem igrišču. kljer nastopijo življenje radi nesrečne ljubezni. «■ Valaši»-neigralci proti < Adrijašem ;-pevcem, i Pogreb se je vršil včeraj. Udeležil se ga je Da bo la burka služila tudi dobrodelnemu ' tudi goriški fašjo. Pokojnik je bil izrazit značaj namenu, odstopita «Val» im pcv. društvo j in zelo delaven. Bil je predsednik Goriške di-*Adrija» tretjino čistega dobička Sol. društvu. ! jaške zveze (Societa studentesca GorizianTi); Utile cum dulci v pravem pomenu besede. zahajal je tudi v šolo goriškega sabljarskega Kogar tare;o skrbi, naj si napiše v dnevnik društva. .. četrtkov popoldne. j — Nevihta na Goriškem. Včeraj okoli 13.30 --*---------j se ^ vsulo nad Gorico med močnim vetrom Iz triaikepa iiviienia pravil precej škode tudi po spodnji Vipavski — Vlomilci v plesni dvorani. Preteklo so- dolini. ... . , boto ponoči so neznani zlikovci obiskali plesno ; — Nesrtčen romar. Lepi nedeljski dan je dvorano «Fenice» v ul. S. Francesco št. 3, zvabil tudi 68-letn_ega Josipa Pavi na izKav- 1 Zlate. sr@&ro, krone, 1 ^ plstisi, zobevie f>61 (9 kupuje % _____ lil PI^^M dP žalje. — Podkraj. Člani društva «Draga». V Podkrajti je Zlatarno ALBERT POUKI Trs«, Via Ha sini 46 _ ratKraj. v rooaraju yc ^ upa4u kmetov do mene. brigadir, katerega bi lahko nazivali «moza trebu|e rafin;rane ljudi postave», ker je bil tistih redkih, ki z vso iehn:ko. Ne more pa služS __t____tr._. ^ ^ ___-mrlaa Kil ia noi7- 1_______ 1___1----1.1_____ ««.tnX. ne da bi plesali, temveč so prišli na Sv. goro. Stari možakar je krenil najr plesne dvorane pustili kaj mnogo liric v go — , . - spodart^i blagajni. Da so mogli zadostiti tej dobro kapljo. Na poti domov m več mislil, saj svoji radovednosti, so morali prevrtata je- navzdol gTe lahtto, m Slo je se prelahko, taKo kleno blagajno, ki je b la skrbno zaklenjena. ' da je stari romar nesrečno padel in se preccj Težka ^operaciia» se je popolnoma posrečila pobil. Usmiljeni rcfmarji so ga pobrali m nesli in svedrovci so olajšali blagajno za 8000 lir do Solkana. Od tu ga je prepeljal v goriško vrednostnih papirjev in za znesek 500 lir v bolnico -Zeleni križ«. gotovini. Ker so s tem ponočni .delavci* do- — Solkan. ( Komisarjevanje Mirka). - Za segli svoj namen, so jo nemoteno pobrisali po ; časa prednica sedanjega komisarja Mirka so isti poti kakor so prišli: skozi glavna vrata, bili občinski razglasi dvojezični. Sedaj pa ki so jih prej odprli s ponarejenimi klruči. ! daje Mirko razglašati vse samo v italijanščini. V nedeljo zjutraj je lastnika dvorane For- i Mogoče misli, da s svojo istrsko italijanščino, tunata Zanutti doletelo neprijetno presene- j ki se jo je navadil kot profos pri avstrijski nečenje da je odkril posledice nezaželjenega mornarici, zadostno obvladuje uradno italijan-ponočnega obiska. Prijavil je dogodek kve- ščino odlokov in odredb, ko pa, L« ga poznamo^ pri barantali z menoj, Ke ua ^ ^ | drugega. In to takega, ki je sicer trgovsko Kako je priljubljena. nao^raženT a žalibo^ ni trgovec, kakršnega la številna uae p^^g^g iZVOZna zadruga. Izpit je pokazal to pogrebu. Priza-:jn men{ja v blamažo onim, ki so tega gospoda ____ _____predsedniku izra- i ponujali oziroma mu svetovali, naj naskoči žamo tem potem naše najitskrenejše so- j to mesto. Jaz pa naj bi šel po kostanj v ogenj,! g jalie ! a drugi naj bi gledali, kako ga pojedo. Danes j & T«*SS, Via Ma Siili 46 0raga». i zasedam jaz mesto v oni zadrugi, pa ne pO;r? iS 1 -ji„. -1 njih zaslugah, ampak mojih lastnih in za-slazJDOvai -----. i.—j----- Taka zadruga po- s pravo trgovsko __________služžti nikdar kol sine- Bposobnostjjo' ščitijo pravice. Bil je neiz-; kura strankarskim pristašem, prosen sovražnik krivice. Kot nepristran-i Tako je bilo in tako se je zgodilo. Zgubil ski funkcijonar je vestno vršil svojo na- j sem mnogo radi njih. In to baš radi tega, ker logo kar dokazuje dejstvo, da so pri nas ^sem jim bil nevaren *. Tako se govori namreč ; vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na plinoma ponehali že rrhoče^^natvezati debelo in za dmzine Viale XX sette«.. zakoniti pretsitop-ki. INaše je te8aj strankarsko barV0i ko vendar dobro veste, bfe ©4 (prej Acquedotto) na drobno in za funkcijonarja spostovalo m bilo je zeio ;da nisem in ne hom strankar ker to sovra- j . .. ¥ia Giugiani 32. - Telel. 2-41 presenečeno, ko se je zvedelo, da je b«ri-jžim? aruzine uhu«. gadir baje kazensko premeščen. Nastala je: Zakaj skušate ovirati zadružno propagando Priporoča se laSiniK govorica, da je moral pošteni brigadir za- ; z bajkami o pogovoru v kavarni *Miramar^? pustiti Podkraj vsled denuncijanstva. ! Nc dopada se vam mogoče, da pišem v Ker je bil omenjeni brigadir s svojim -Edinost«, oziroma da -Edmost* pr.nasa strogo pepristranskim službovanjem tucH. tdgo žclim najboljši zaščitnik sv. vere, vprašamo v;,.^ ^ b- moic de|o ludi obrodi1o sad. De-poštev prihajajočega gospoda, katero vero Jam bom dc|a] pa ne za stranko Mi nosimo ščiti on. Ali niso po brigadirju zaščiteni svoje prepričanje v srcu in ga negujemo. Spo- Podkrajci člani rimsko kat. cerkve? AH; štujemo druge, ko so tega vredni, m zahte-se vam ne smili ck>bro ljudstvo? Komu je j varno isto zase. Saj je prav tako. delal krivico tudi preganjani g. učitelj?; Zakaj ne prinašate tud; Vi takih člankov Ako je'bil vašemu vstopu iv novo družbo j o zadrugah in poučujete svojih čitateljev o edini cilj maščevanje nad poštenimi ljud- tem, kaj je zadruga in ka, hoče? Razločujte „X - J „J. drbro med zadružništvom, strankarstvom in mi, vam svetujemo da zapustite sedanje ^ro jnea Gomišček. mesto Kolikor nam je do sedaj znano, se širi in učvrstuje isv. vera z nauki ljubezni! —— Zapomnite si: Kar dovoljuje sv. vera, je vse sveto, vsled tega je zločin napadati javno, kar sv. vera dovoljuje. Tudi ženitev v daljnem sorodstvu dovoljuje rimsko-ka-toliška cerkev. FR. ŠTRAHCA8. Je eeimi naš urar in zlatar lofiil Pov!i na Pkaasa aaplbaids it. 2 prvo nadstropja Iz tržaSke pokrajine — Iz Sežane. Na trg v Sežano je bilo prignanih 12. maja t. 1. 1880 glav živine in sicer: 421 konj* 888 prašičev, 503 goveje živine in 68 telet. Živina je bila pregle- i Predno kal nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdio ALESSANDRO LE¥S MINZI Via Rettori it 1 - Via Malcanlon Sk. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: <57) Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Tvan Vouk. svetu. Toda še v glavo mu m presenetiti v Montignosu. Toda ka m se jepodala in kje prej začel proces za ločitev zakona? se mora ločiti, in ne samo zaradi te„ . , Dine. Onečastil je Valerij v napadu brezumne, permm zlodejske strasti in njegova čast mu veleva, da mora šenem p*ostoru postelja so me boleli zobje, odgovoril starec. — se '^TlSaSrin ne samo zaradi tega. ker »e ljubi znana, katera pa to je navdajala z neprijetehn zo- izPustil ^^"mogel zaspati, ker ------im občutkom. V globini alkove je stala na vzvi- — jNisem _ it> m prostoru postelja z baldahinom. Neslišno se je a moja soba je tu t ]e u ______radel do nje in S4 Vrnil" se je domov v takšnem' živčnem razbur- tr«ioAov je ^to^e w ^ "ndel'oT'da" kličel^Žin^jij^U sem.'da "so ^ J , . . l -^'.ri Nenadoma sem zaslišal ropot v oblačilni« in vaš glas, brez odloga popraviti to grdo dejanje. prikradel do n,e m se nagnil nad spečo žensko Neka, Nenadom^ sem y ncrazumljivem ^ No poiem " * ' J--------------- i* tfl^dal nanjo hladno m jezno, natope ki je ne^^ An UUM* 7mmn5-.mS.l51 d* Kn i no; ke. je z s si anj u, ouuui lanaj uiu ; t pu»tu a 1, ua » UIV6V** S** """ mvw f"" »• ———, — K— i -------» . I t , • ____ odsotnosti prišla neka dama in ko je zvedela da je v ločiti se od nje. Prevzelo ga j« čuvstvo sovraštva, če nelkm^dvl^L"vzklfld so zbudili ^,-ona. Odprl je hotel zadržati, ste me zagrabili in me hoteli vleči na- Baronu se je silno mudilo nazaj v Montignoso, jenju, da ni šel niti k večerji s teto z izgovorom da pc**gpilvzz* pasanoz s tankim ro^jem ^^a ^rHtktovi, a z njimi morda sam hlapec Zinovij, ki ker je glodal v njem skriti nemir. Razen tega pa ga je utrujen. Kakor lev v kletki je baron korakal po v pra» «pe& ženske. Pod roko občubl pro^ost xe 2apodili zaradi kraje. Tedaj sem pritekel sem- je neka okolnost silno razdražila in vzbudila ▼ njem svoji sobi, sluteč, da mu bo prestati borbo z Dmo, ker lesa m topla kri ,e zmočila njegove prst^ nato I e sfavno v tistem trenutku, ko ste zasadili ta no* skrb. Sobni lakaj mu je povedal, da je v njegovi ga ona neče pustiti od sebe, on pa je tako silno želel pomočjo človeka s svetilnikom vzdignil trupio k ^ blazino, kakor da hočete nekega ubiti. Ko sem vaa % i _____ __J^__ *_ 1__! _____Ji_1 ^ 1 -fc mm 1 aJm&I ma ^ J m« a D«mrf a1 /\ i i« A«--------x---- m hišico za Narvskici nasipom, kjer je zvedel po stan se vsesala vanj kakor pijavka in se osmelila odpoto-služabnici, da se je Dina vrnila iz Krima, ker ji je vati neznano kam. rrescraseni vzkiiki so ^. j - Poglejte, roko ste si porezali. ^te^ffj^A ^ PjBarr je -olknilin Njegove oči so se ozrle na ^e l^^^n^c ^^i r 'Savelij] ^^ očetu, j« sem, da me hočete ubiti! - je zavp pestoval svojega sedanjega gospodarja v otroških »J UiUUlULI, Via J i-'iua »»»Ui« - ——-—I--I ----—------ -- , , . . | . 1_ ,. | . » 1 OTVfjCga ---' * oče umrl. Ostala je nekaj dni v Petrogradu, potem Razburjen in razdražen je konecno legel in sko- otiral p^s ceia^ garderobni sobi, njegove letih. Tiho je sedaj odvedel barona v spalnico. , _____ l:_____i_i_ i___« km,, U-onlm T»«na1 V