OSREDNJA K U I ŽN ICA nffll olja )do. |SM sili P ri morski c nevnik 5! lbb posti"™ Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 92 (10.612) TRST, nedelja, 20. aprila 1980 v DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, t u Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZGENOVI NEPRIČAKOVAN IN TRAGIČEN RAZPLET PREISKAVE 0 RDEČIH BRIGADAH to ” —--- Samomor odv. Arnaldija po zapornem nalogu “V Turinu so aretirali odvetnika S. Spazzalija &ta na številnih procesih zagovarjala obtožene teroriste in domnevne prevratnike - V ^rčiji aretirana 23-letna Tržačanka Rossana Matiussi - Zaradi pomanjkanja dokazov so izpustili člana deželnega vodstva FIOM-CGIL Luigija Ciddo tidjj ®N0VA — Preiskava o teroristični dejavnosti rdečih brigad, ki jo tf8J- Preiskovalni sodniki v Turinu, se je včeraj nepričakovano in SejL n°e Spletla. Sodniki so izdali zaporna naloga proti odvetnikoma hpazzali->u in Edoardu Arnaldiju, ki sta že večkrat na sodnih Spa ”ayah zagovarjala pripadnike terorističnih organizacij. Odvetnika se so karabinjerji aretirali v Turinu. Z zapornim nalogom so •« nfrUvi» tuti' v stanovanju odvetnika Arnaldija v Genovi. Najprej t preiskali njegovo sta- ----------------- *re 1€’..nato Pa so mu veleli, naj je hn v zapor; Arnaldi, ki Y t star 51 let, se je umaknil »tialnico- kier ~ m v glavo. se je ubil s 2 ™ v glavo. Wca ™a °dvetnika govori obtož-Ujn 0 aitanavljanju in sodelova-ca | “aeroženi tolpi; ta obtožni-... kdo, !"'8 iz izjav, ki jih je »neto■ tem n20sre(i°val sodstvu. Tudi v bi- *o t,"lmeru le torej domneva, da b- o aeo*P.s.^ sečniki sprejeli sklep »retaciji, na osnovi pričevanja ! ie Edoardo Arnaldi, ki V|> vTl Relacijo s strelom v gla-avl jen je (Tel. AP) 1 ie n!?nega» brigadista Peclja in r»fis/aterih drugih aretiranih te- l°v, , Jaj? - ™ — —________________ vojni J1 zelo znana osebnost. Po verjetno utemeljena. I io bil med skrajnimi 'ojn£ . . ____ - - laja,) 50 mu Podelili srebrno ko-I v W:, 20 zasluge v odporništvu, ski un ?kfog 1950 je bil pokrajin-I v3h n ANPI, na zadnjih volit-I '’e zri3 .^e kandidiral na listi «no-ie rtnr'ižene levice*. Potem ko se to s !ela 1973 ukvarjal izključ-I to 0D Clyilnim pravom, se je na-J to uT^ebl za kazensko, v okvi-I ttiramk ga se j6 takoj odločil za i biij aoo tistih obtožencev, ki so vpleteni v politične* procese. ........ Tako je zagovarjal »skupino 22. oktober*, ki je v tastih letih bila nekak predhodnik poznejših terorističnih skupin »NAP*, ki so bile vezane na založnika Feltrinellija. Nato je branil »zgodovinske voditelje* rdečih brigad (Curcio in ostali), v zadnjih časih pa Pa-trizia Pecija in Giuliana Nario (slednji je obtožen sodelovanja pri umoru sodnika Coca in njegove straže), ki pa sta njegovo imenovanje preklicala. Lani je odvetnik branil France-sca Berardija, ki je bil v zaporu zaradi pričevanja sindikalnega predstavnika Guide Rossa, katerega so rdeče brigade ubile v Genovi. Kot znano se je Berardi po tem umoru odločil, da pove, kar ve o genovskem vodu rdečih brigad, nato pa se je v celici obesil. Skupino tistih domnevnih teroristov, ki so jih zaprli po Berardi jevem pričevanju, pa je prav te dni branil spet Arnaldi. Kako je prišlo do njegovega samomora? Karabinjerji niso do sedaj izdali uradne verzije. Kot poročajo tiskovne agencije, so a-genti prišli na njegov dom v Genovo okrog 9 zjutraj. V stanovanju so se ustavili za preiskavo do 11. ure, ko je Arnaldi hotel v kopalnico. Nekaj minut kasneje je odjeknil strel, s katerim si je odvetnik pognal kroglo v glavo in bil pri priči mrtev. Genovski odvetnik ni do sedaj imel nobenega opravka s sodstvom v zvezi s prevratniško dejavnostjo, kot velja to za drugega odvetnika, ki so ga včeraj a-retirali. Sergio Spazzali, brat Giuliana Spazzalija, ki brani mnogo obtožencev »operacije 7. april*, je po rodu Tržačan in ima 44 let. Tudi on je že večkrat branil domnevne teroriste. Trenutno je zaposlen s procesom proti Corradu Alunniju in drugim pripadnikom teroristične organizacije «prima linea*, ki jim sodijo v Turinu. Predvčerajšnjim pa je bil v Benetkah, kjer bi moral braniti brigadista Rocca Micaletta zaradi ropa, a je prišel na obravnavo prepozno. Spazzali je bil tako kot mnogo drugih odvetnikov večkrat uradno imenovan za branilca obtožencev. Lanskega decembra so Spazzalija obsodili na sedem let zapora zaradi prekupčevanja z razstrelivom, ki naj bi ga z drugimi obtoženci pretihotapili preko švicarske meje. V pričakovanju prizivnega procesa je bil sedaj odvetnik na začasni svobodi. Sam je vedno in vztrajno odklonil vsakršno odgovornost pri tem kaznivem dejanju. Ob koncu te včerajšnje protiteroristične kronike velja še zabeležiti, da so v Turinu sodniki zaradi pomanjkanja dokazov izpustili sindikalnega predstavnika FIOM -CGIL Luigija Ciddo in Giovannija Purcedduja, ki so ju pridržali v petek. V grškem mestu Kavala pa so aretirali Rossano Matiussi, 23- letno učiteljico telesne vzgoje, ki se je rodila v Trstu, a je že od svojega šestega leta živela najprej v Vidmu, nato pa v Firencah. Ma-tiussijeva je obtožena sodelovanja v prevratniški organizaciji «prima linea*. RIM — V Santu Domingu, glavnem mestu Dominikanske republike, je policija včeraj zjutraj aretirala Camilla Caltagironeja, ki je z bratoma Francescom in Gaetanom obtožen stečaja. Do a-retacije je prišlo po daljših stikih med italijansko sekcijo interpola ter ameriško in dominikansko policijo. Francesca in Gaetana Cal-tagirone so aretirali februarja v New Yorku, a so ju kasneje izpustili proti plačilu kavcije. Danes glasovanje o zaupnici RIM — V poslanski zbornici se je včeraj nadaljevala razprava o zaupnici Cossigovi vladi; poslanci se bodo danes zbrali na glasovanju, včeraj pa je biia dvorana skoraj popolnoma prazna: ko je govoril radikalec De Catal-do, sta bila v dvorani poleg njega le predsedujoči in predstavnik vlade. Z izglasovanjem zaupnice bo vsekakor začela 39. vlada italijanske republike polnomočno delovati, jutri pa bo poslanska zbornica ponovno razpravljala o finančnem zakonu. OB VSE KONKRETNEJŠI GROŽNJI PREKINITVE DOBAV IRANSKE NAFTE ISKANJE SKUPNIH STALIŠČEGS BO AMERIŠKOIRANSKE KRIZE Predsednik italijanske vlade Cossiga bo v prihodnjih dneh obiskal evropske prestolnice - Velika Britanija predlaga kompromisno rešitev BRUSELJ — italijanski premier Cossiga bo kot predsedujoči v evropskem svetu obiskal v prihodnjih dneh prestolnice držav članic Evropske gospodarske skupnosti, da bi proučil stališča posameznih vlad do iranske krize in do ameriške zahteve, naj se zavezniki pridružijo političnim in gospodarskim sankcijam ZDA. Stopamo torej v zadnje priprav- ljalno obdobje pred »vrhom* EGS. Že v ponedeljek se bo v Luksemburgu sestal svet za gospodarstvo in finance deveterice, obenem bodo zunanji ministri preverili možnosti skupnega evropskega posega v iransko - ameriško krizo. V bruseljskih krogih EGS upajo, da bodo posamezne članice pristale na britanski kompromisni predlog. Deveterica naj bi po britanski zamisli najprej sprejela politične in diplomatske pobude proti Iranu, ne da bi v celoti prekinila diplomatske odnose, šele v drugem obdobju, če iranske oblasti ne bi izpustile ameriških talcev, bi EGS sprejela proti Iranu tudi gospodarske sankcije. Tudi s ■imuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimmfiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 8. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE V AJDOVŠČINI strjevanje doslej stkanih vezi *Ued dijaki z obeh strani meje Prireditev je uspela zelo dobro - Bogat športni spored lep uspeh naših dijakov na literarnem in likovnem natečaju — V Ajdovščini St^an' Včeraj 8- dijaško obmejno hijfcSj* Primorske, tradicionalna ki vsako leto za en dan I 611601 °d primorskih mest srednješolce z obeh stra-Nie ^rte- Tudi letošnje sre-jU0- Potekalo v enakem duhu 'kiicjTN^Hja, v duhu navezovanja 9 (j^/bed dijaki istega naroda •ji j. !? držav in krepitve vezi, ustvarila že prejšnja in Oiito Jjodobna srečanja med mla-• Cw?lniorci- ay je vreme organizatorju j ponagajalo, lahko ^ rfrf111 u8°b>vimo, da je ce-*o Prireditev povsem uspela, saj dobj-j gostitelji izkazali kot zelo »topi organizatorji, pa tudi novi center »Police* je bil za ^•.zlasti za naše dijake pravo Msl^hodu na zborno mesto pred b^kei jetrom je vsem prisotnim dobrodošlico prof. Drago a; ravnatelj šolskega centra, so se dijaki razšli po Jjjvj)1, y Ajdovščini (in delno Vi-{bhL Ner so se pomerili v petih HiSr0 (podrobneje poročamo o alnih rezultatih na športni Istočasno so se sestali IS’ HiSjJbhtelji in predstavniki . H iju šol ter se pogovorili pa žtiik^^.iali misli in mnenja o % 1(®°lskih vprašanjih. Jdke i., Uri je sledil za predstav-Vl; ‘ sPT®jcm pri Ladislavu Ba-JU' Predsedniku skupščine ob- čane Ajdovščina. Po tekmovanjih, ki so se ponekod nekoliko zavlekla, je bilo skupno kosilo za vse udeležence, prireditev pa je zaključil kulturni spored v športnem centru Police. Pred sporedom samim je vse u-deležence najprej pozdravil Mihael Blaško, predsednik zbora delavcev šolskega centra Ajdovščina, nato sta nekaj pesmi zapela moški (licej Gorica) in ženski oktet (Tolmin), spored pa je zaključil domači šolski pevski ženski zbor iz Ajdovščine, ki je skupno z recitatorji pripravil zelo posrečen nastop. Sledilo je razdeljevanje nagrad, ki so jih podelili na le športnikom, ampak tudi udeležencem slikarskega in literarnega natečaja. Na teh dveh natečajih so se odlično odrezali tudi zamejski dijaki, saj je med mladimi likovniki osvojila prvo mesto skupina dijakov, ki obiskuje slovensko učiteljišče «Slomšek» v Trstu, druga skupina iste šole pa je zasedla 10. mesto. Literarni natečaj je prinesel lepo zadoščenje Mojci Švab, dijakinji liceja »Prešeren* iz Trsta, saj je osvojila drugo mesto, za Diano Koloini, ki je bila najuspešnejša. letošnji DOSP se je torej zaključil v zadovoljstvo vseh, organizatorjev in udeležencev, čez leto dni pa se bodo mladi primor ski dijaki - športniki zopet sestali in sicer bo 9. DOSP v Sežani, (bp) Razprava o razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD — jugoslovansko -italijanski odnosi se uspešno razvijajo, v okviru tega pa poteka tudi uresničevanje osimskih sporazumov. To so ugotovili člani odbora za zunanjo politiko zveznega zbora skupščine SFRJ, ki so na petkovi seji razpravljali o u-resničevanju osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo. Informacije o vprašanjih s tega področja so podali član ZIS Boris Šnuderl in drugi funkcionarji, uvodno poročilo pa je imel • predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Ante Drndič. Člani odbora so pozitivno ocenili dosedanjo dejavnost jugoslovansko-italijanskih delovnih skupin za izvajanje določil sporazumov in poudarili, da bo treba vložiti veliko skupnih naporov za uresničitev osimskih sporazumov v duhu obstoječih dobrih sosedskih odnosov. Ugotovili so tudi. da bi bilo treba hitreje odpravljati zastoje pri uresničevanju posameznih delov osimskih sporazumov in protokolov o svobodni coni. tem kompromisnim predlogom pa se, kot kaže, Pariz ne strinja. Francija zahteva le take sankcije, ki bi bile učinkovite, ne pa takih, ki bi samo stopnjevale že dovolj eksploziven položaj. Britanski predlog pa se v bistvu ne razlikuje od Carterjevega »diktata* zahodnim zaveznikom; le o-dlaga gospodarsko konfrontacijo med zahodom in Iranom, ne da bi nakazal možnost pozitivnega razpleta. V Luksemburgu se bo evropskim zunanjim ministrom pridružil tudi njihov japonski kolega Okita. Tokio je baje še bolj kot EGS zaskrbljen zaradi razvoja dogodkov, saj je njegova odvisnost od uvoza iranske nafte težko nadomestljiva. Iranski voditelji pa se ne šalijo, ko napovedujejo embargo svoje nafte vsem tistim državam, ki bodo podprle Carterjeve pobude. Včeraj je iranski minister za nafto Moinfar u-kazal razveljavitev vseh pogodb s tistimi naftnimi družbami, ki bi v bodoče oskrbovale Portugalsko z nafto. Lizbona bo torej prva občutila maščevanje iranskih ajatulahov in bo zgovoren dokaz, da se Iran ne boji zahodne gospodarske blokade, še več, zaplet daje islamskim integrali-stom možnost prehitevanja časa pri svojem uresničevanju islamizacije v državi. Iran doživlja v teh dneh pravo »islamsko kulturno revolucijo*. Univerze so se spremenile v pravcata bojišče, kjer skušajo inte-gralisti dokončno odpraviti z vsemi naprednimi študentskimi organizacijami. Radikalizacija iranske revolucije je torej na pohodu z vsemi posledicami za usodo priprtih ameriških diplomatov. V takem položaju se lahko zmerne sile, naklonjene predsedniku Banisadru le prepuščajo toku dogodkov in ne morejo v nobenem primeru vplivati nanj, saj je položaj kot še nikoli trdno v rokah ajatulahov. Vedno bolj jasno postaja zadovoljstvo ajatulaha Homeinija ob Carterjevih pobudah. Ameriški predsednik je dal v roke integralistov močno orožje, da lahko dokončno odpravijo z vsemi oporečniškimi silami in to pod pretvezo, da je vsak odklon v teh težkih trenutkih nedopusten in usoden. Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje kakšen učinek bodo imele morebitne evropske in japonske sankcije proti Iranu. Ojačile bodo moč šiitske duhovščine, Irana pa po dosedanjih izglednih, verjetno ne bodo strle, saj je v svojem verskem fanatizmu pripravljen tudi na najhujše žrtve; marsikatera islamska država sedaj že napoveduje, da bo podprla Iran, Sovjetska zveza in vzhodna Evropa pa še vedno čakata, (voc) V PORTOROŽU KONČANA PETA KONFERENCA JADRANSKIH MEST Obveza za kvalitetnejše sodelovanje med mesti na obeh obalah Jadrana Naj večja pozornost namenjena vprašanju čistoče morja in ohranjevanju kulturnih spomenikov ■ Prihodnja konlerencu čez dve leti v Bariju PORTOROŽ — Z odobritvijo sklepne »esolucije se je včeraj končala 5. konferenca jadranskih mest Italije in Jugoslavije, ki je bila letos namenjena prvenstveno prostorskim vprašanjem, a se je na njej razvila razprava o vsestranskem sodelovanju med mesti, ki jih druži Jadransko morje. V sklepni resoluciji je 250 udeležencev konference ugotovilo, da so se v tem času utrdili cilji, zastavljeni s protokolom leta 1974, ko sta konferenca mest in občin Jugoslavije ter Vsedržavno združenje italijanskih občin nakazali možno- sti razvoja sodelovanja in prijateljstva med mesti na obeh obalah Jadrana in sta na tak način tudi doprinesli k razvoju bilateralnih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo sploh, k realizaciji osimskega sporazuma in k izvajanju sklepne listine helsinške konference. Sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih jadranskih mest, je rečeno v resoluciji, ima poseben pomen v sedanjem trenutku naraščanja mednarodne napetosti in zaostrovanja, tudi zato, ker jasno dokazuje, da je v praksi sodelovanje možno ne glede na razlike v družbenopolitični ureditvi. O vsebini konference same je v sklepnem poročilu poudarjena zavest, da je mogoče zagotoviti čistočo Jadrana samo z medsebojnim sodelovanjem in da je treba v ta namen okrepiti sodelovanje med mesti da se sestavi srednjeročni in dolgoročni načrt razvoja jadranskega prostora, ki je nujno potreben za zagotovitev ekološkega ravnotežja na Jadranu, za o-krepitev gospodarskega sodelovanja na vseh ravneh, od luškega gospodarstva do turizma in ribolova in za valorizacijo kulturnega bogastva. Udeleženci pete konference izražajo tudi željo po skupnem angažiranju za krepitev sodelovanja m$i mesti in drugimi zainteresiranimi ustanovami, da se realizirajo vsi sklepi te konference. Osnovni sklep je predvsem naloga, ki jo je konferenca poverila paritetni komisiji (sestavljajo jo tri italijanska in tri jugoslovanska mesta), da sistematsko spremlja razvoj konkretnih akcij za uresničevanje predlogov in smernic za sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in da spodbuja vse tiste iniciative, ki bi pripomogle h krepitvi medsebojnega sodelovanja. Paritetna komisija mora tudi razpravljati o možnosti ustanovitve skupne ustanove jadranskih mest Italije in Jugoslavije, ki bi bila stalno povezana z zvezno konferenco mest in občin Jugoslavije ter z vsedržavnim združenjem občin Italije, z namenom, da se zagotovi stalna koordinacija pobud, ki jih je možno uresničiti v obdobju med dvema konferencama. Resolucija se končuje s sprejemom predloga, da bo naslednja konferenca najkasneje do marca 1982 v Bariju in da bo namenjena vlogi krajevnih skupnosti za uravnovešeni razvoj nerazvitih področij, s posebnim poudarkom na območje južnega Jadrana. Na včerajšnjem plenarnem zasedanju so odobrili tudi sklepni poročili obeh komisij, ki sta zasedali v petek. Gre za komisijo o zaščiti morja, o gospodarskem sodelovanju in o prostorskem načrtovanju, ki je pripravila vrsto konkretnih predlogov, še zlasti v zvezi z ekološko zaščito Jadrana, in za komisijo o kulturnem bogastvu, ki je razpravljala o zaščiti kulturnih vrednot, od spomenikov do nekaterih narečij ter se dogovorila o ustanovitvi v Pesa-ru in v Splitu dveh centrov za koordinacijo informacij in metodologije dela za zaščito kulturnih vrednot. Peta konferenca jadranskih mest se je tako končala z vrsto sklepov in predlogov, čeprav je sedaj vsem jasno, da marsičesa ni mogoče konkretizirati predvsem zato, ker gre za vprašanja, ki sodijo v pristojnost osrednjih organov. Na tem tridnevnem zasedanju pa je prišla jasno do izraza trdna volja po vsestranski okrepitvi sodelovanja, s pomembno pripombo, da gre obenem za krepitev politike miru in popuščanja napetosti, ki je v tem kočljivem mednarodnem trenutku nadvse potrebna, (bbr) iiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMHiiim'U'iiiniiiiiiiiHiuitmuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiuiiiMutiiiiiii’1« OD JUTRI DO 28, T. M Ambasador SFRJ v Italiji na uradnem obisku v deželi Ambasador Marko Kosin se bo v Trstu, Pordenonu, Gorici in Vidmu srečal z deželnimi predstavniki in predstavniki pokrajin, posebej pa tudi s predstavniki slovenske *narodnostne skupnosti Od jutri, 21., do 28. t.ra., se bo mudil na prvem uradnem obisku pri lokalnih oblasteh dežele Furlanije - Julijske krajine novi ambasador SFR Jugoslavije v Italiji Zdravstveno stanje predsednika Tita še zelo težko LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita še vedno zelo težko; v primerjavi s prejšnjim dnem ni bilo pomembnejših sprememb. Nadaljuje se intenzivno zdravljenje. MiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiHnmHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Pogreb Jeana Paula Sartra p"".... Večtisočglava množica je včeraj v Parizu spremila na zadnji poti filozofa Jeana Paula Sartra (Foto AP) Dr. Anton Vratuša sprejel koroške Slovence LJUBLJANA — Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša se je v petek pogovarjal z enotno delegacijo osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki sta jo vodila predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. V razgovoru je sodelovala tudi članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič. Predsednik dr. Anton Vratuša, ki je bil član jugoslovanske delegacije v pogovorih z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Brunom Kredskim, je predstavnike koroških Slovencev izčrpno informiral o poteku in rezultatih nedavnega obi- ska avstrijske delegacije. Pri tem je poudaril, da bo obisk prispeval k vsestranskemu sodelovanju in medsebojnemu razumevanju med neuvrščeno Jugoslavijo in nevtralno Avstrijo. V razgovorih z avstrijsko vladno delegacijo, kakor sledi iz skupne izjave, so proučili tudi vprašanja, ki se nanašajo na položaj slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Pri tem je bil potrjen legitimni interes SFR Jugoslavije za položaj njenih manjšin v republiki Avstriji. Tudi v sedanjem razgovoru s predstavniki koroških Slovencev so naglasili pomen vsestranskega neoviranega razvoja narodnih manjšin kot po pogoj, da le-te u-činkovito opravljajo svojo vlogo pri zbliževanju in sodelovanju sosednih narodov ter držav. Poudarjen je bil pomen skupne izjave, kjer je avstrijska stran ponovno potrdila pripravljenost, da izpolni vse svoje obveznosti iz državne pogodbe in mednarodnega prava. Ob razvijanju dobrososed skih odnosov na vseh področjih imata obe manjšini večjo možnost, da se kot enakopravni subjekt vključujeta v bilateralno sodelovanje, zlasti v obmejnih območjih ter na tak način krepita svoj družbeni in ekonomski položaj. Predstavniki koroških Slovencev so opozorili, da se dejavnost nekaterih političnih krogov na Koroškem žal ne sklada s pozitivnim duhom skupnega sporočila ob o-bisku zveznega kanclerja Bruna Kretskega v Jugoslaviji. Slovenska narodnostna skupnost je bila v zadnjem obdobju izpostavljena novim pritiskom in diskriminacijskim postopkom določenih oblasti na Koroškem. Na sestanku so menili, da razlike, ki so prišle do izraza v bilateralnih pogovorih v Beogradu glede manjšinske problematike, terjajo nadaljnjo obravnavo. Marko Kosin. Program njegovega obiska predvideva v ponedeljek, 21. t.m., srečanje v Trstu z vladnim komisarjem, predsednikoma deželnega odbora in sveta, predsednikom tržaške pokrajine in tržaškim županom ter položitev venca v Rižarni; v torek, 22. t.m. se bo ambasador srečal z enotno delegacijo slov. narodnostne skupnosti v Trstu; v sredo, 23. t.m., bo v dopoldanskih urah obiskal krajevne in pokrajinske predstavnike v Pordenonu in te obiske sklenil s položitvijo venca na kostnico jugoslovanskih internirancev v Gonarsu, popoldanski del njegovega programa pa se bo nadaljeval s polaganjem venca na grobnico pripadnikov JLA na pokopališču v Gorici, z obiskom pri predstavnikih gori-ške pokrajine in mesta Gorice, z ogledom gradbišča mednarodnega prehoda pri Vrtojbi in končal s srečanjem s predstavniki Slovencev na Goriškem. V četrtek, 24. t. m., bo ambasador Kosin obiskal videmsko pokrajino in njene predstavnike, popoldne pa si bo ogledal Bardo v Beneški Sloveniji in na novo zgrajene ali obnovljene hiše z jugoslovansko pomočjo in se nato v Čedadu srečal s Slovenci videmske pokrajine. V petek, 25. t.m., bo ambasador Marko Kosin obiskal obmejne kraje na jugoslovanski strani (Tolmin), v Trst pa se bo povrnil v ponedeljek, 28. t.m., ko si bo v dopoldanskih urah ogledal pomembnejše slovenske ustanove (SLORI, Narodno in študijsko knjižnico, Slovensko stalno gledališče, Primorski dnevnik - agencijo Alpe - Adria in se zadržal v razgovoru tudi s predstavniki Tržaške kreditne banke in Slovenskega Gospodarskega združenja. Marko Kosin je bil imenovan za ambasadorja SFRJ v Italiji januarja letos, v diplomatsko službo pa je stopil že leta 1952, ko je delal v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve pri direkciji za Srednji vzhod. Zatem je opravljal različne delovne dolžnosti pri jugoslovanskih diplomatskih predstavništvih v Kairu, Solunu in Atenah, od leta 1973 do 1977 je bil ambasador SFRJ v Tanzaniji, pred prihodom v Rim pa je bil podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. V svoji diplomatski karieri je bil med leti 1968 in 1971 tudi v Sloveniji, kjer je vodil u-rad za^ mednarodno sodelovanje pri izvršnem svetu SR Slovenije. Ambasador Marko Kosin se je rodil 29. januarja 1930 v Ljubljani, diplomiral pa je na pravni fakulteti beograjske univerze. BOGOTA - Kolumbijske oblasti so izpustile iz zapora devet domnevnih gverilcev, da bi premaknile z mrtve točke pogajanja o osvoboditvi priprtih diplomatov v dominikanskem veleposlanštvu. Imena devetih niso znana, a so baje na spisku političnih jetnikov, katerih osvoboditev so zahtevali pripadniki gibanja «M-19», ki so zasedli dominikansko veleposlaništvo. TRŽAŠKI DNEVNIK 20. aprila 19’ Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA DELNIČARJEV V GREGORČIČEVI DVORANI TUDI V LANSKEM LETU POMEMBNI DOSEŽKI V POSLOVANJU TRŽAŠKE KREDITNE BANKE Vrednost zaupanih vlog presegla 21 milijard lir - čisti dobiček (372,6 milijona) odveden v rezervne sklade - V kratkem povečanje družbine glavnice - Za nadaljnji napredek bančnega zavoda nujno potrebna nova okenca v Furlaniji - Julijski krajini V Gregorčičevi dvorani je bil včeraj redni letni občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke, na katerem so bili številni prisotni seznanjeni z ugodnimi izsledki lanskega poslovanja in z načrti zavoda za nadaljnji razvoj delovanja v korist gospodarstva in vsega slovenskega življa na tem območju. Kakor je v poročilu upravnega sveta poudaril predsednik L. Polo-jaz, je vrednost hranilnih vlog in tekočih računov pri banki konec lanskega leta dosegla 21 milijard 93 milijonov lir ter je bila za 3 milijarde 773 milijonov ali za 21,8 od sto večja kakor ob koncu prejšnjega leta. Hkrati s tem je razmerje med naložbami in vlogami narastlo s 33,7 od sto na -13.1 od sto, kar predstavlja toliko večji uspeh glede na dejstvo, da je banka pri tem vezana na razne omejitve in da povpraševanje po kreditih ni v Trstu v tem trenutku posebno razvito. Bilančni promet je v celoti dosegel 33 milijard. 638 milijonov lir ter je bil za S milijard 919 milijonov ali za 21,35 od sto večji kakor v letu 1978. Čisti dobiček je znašal 372,6 milijona lir in je bil kljub izrednim stroškom za obnovitev sedeža za 46 od sto večji od dobička iz leta 1978. V tej zvezi velja omeniti tudi, da je banka lani nakupila nove računske in druge stroje, nabavila teleprinter ter na novo o-premila nekatera prostore, kar je bilo nujno potrebno za izpopoinitev novih delovnih mest, ki so se po ureditvi sedeža in razširitvi prostorov povečala za nadaljnjili pet enot. Kar se tiče lani ustvarjenih dohodkov, je predsednik Polojaz poudaril ugoden razvoj, ki ga je zabeležil sektor za zbiranje in menjavo valute, ki je navrgel 346,7 milijona lir in s tem izredno napredoval v primeri s prejšnjim letom. Tudi druge operacije s tujino so potrdile svoj dosedanji nepretrgani napredek: tako je izda janje bančnih privolilnic narastlo za 26 od sto po številu in za 30 od sto po skupni vrednosti; plačilni promet v valuti je bil izredno dober in nadvse zadovoljivi so rezultati, doseženi pri izmenjavali prek avtonomnega računa,''V okviru katerega se odvija blagovni promet med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije. Glede nadaljnje krepitve poslovanja banke v prihodnje, je predsednik po širši obravnavi gospodarskih gibanj v Italiji, v naši deželi in še zlasti na Tržaškem poudaril, da bo TKB še naprej vztrajala pri svojih upravičenih zahtevah, da bi smela odpreti nova okenca na območju dežele Furlanije - Julijske krajine, kajti večjega razmaha si banka ne more nadejati v utesnjenem prostoru tržaškega mesta, zlasti še ob upoštevanju možnosti za ustvarjanje novih vitalnih pobud, ki nastajajo v naši deželi ob postopnem napredovanju in izboljšanju odnosov z Jugoslavijo in Avstrijo. Da bi bila kos novim nalogam, bo morala banka v najkrajšem času primerno povečati svojo glavnico (po vsej verjetnosti na 1 milijardo), in sicer z vpoklicem še nevplačanih deležev in z uporabo dela razpoložljivih rezervnih skla dov (ki so do konca lanskega leta dosegli skoraj 900 milijonov lir). Po poročilu upravnega sveta je rag. Mesesnel podal poročilo nad zornega odbora, v katerem je med drugim omenil, da je banka v lanskem letu doživela občasni pregied, ki so ga opravili funkcionarji zavoda Banca dTtalia. Ob koncu in špekcije, med katero se je izka zalo brezhibno poslovanje zavoda, sta se upravni svet in nadzorni odbor sestala s funkcionarji nadzornega organa in izmenjali mnenja glede nadaljnjega poslovanja banke ter izboljšanja njene notranje in zunanje organizacije. Sledila je obrazložitev bilance, ki jo je opravil ravnatelj dr. Ž. Simonič, nakar so delničarji soglasno odobrili dokument in obe poročili ter sklenili, naj se tudi poslovni dobiček iz lanskega leta odvede v rezervne sklade, kar bo olajšalo predvideno operacijo povečanja družbine glavnice. V začetku občnega zbora so delničarji z minuto molka počastili spomin umrlih pobudnikov-ustanovi-teljev zavoda I. Panjeka. J. Puha-lja, dr. A. Kukanje, dr. F. Tonči ča in dr. S. Oblaka. V dvorani je bil V. Ferluga, eden izmed pobudnikov TKB, ki je pred kratkim slavil osemdeseti rojstni dan in ki so mu prisotni ob tej pri liki s prisrčnim ploskanjem voščili še na mnoga leta. (ef) Delegacija avstrijske KP v naši deželi V petek se je v naši deželi mudila delegacija avstrijske komunistične partije, ki jo je vodil Raimund Ar-nulf in v kateri so bili še Hans Per-dacher, Wolfgang Burger, Regina Taupe in Mirko Messner. Avstrijski komunisti so se srečali z delegacijo deželnega vodstva KPI, ki jo je vo ail tajnik Giorgio Rossetti. Delega ciji sta izmenjali najprej nekaj pogledov na mednarodni položaj, na kar sta poglobili pomen svojega de lovanja na specifičnem državnem in deželnem ozemlju. Velik poudarek so udeleženci srečanja dali tudi razpravi o vprašanjih miru na svetu. Predstavniki avstrijske KP in de-! želnega vodstva KPI so se v nada-! ljevanju srečanja domenili, da bodo odslej vzpostavili tesnejše stike, ena od bližnjih pobud pa bo kulturna izmenjava na ljudskih manifestacijah, ki jih obe partiji mislita v kratkem prirediti. Udeleženci včerajšnjega občnega zbora Tržaške kreditne banke poslušajo poročilo predsednika L. Polojaza Delegacijo avstrijskih komunistov je sprejel tudi dolinski občinski odbor. • V tednu od 20. do 26. t.m. bo na pobudo tržaške občine stekla anketa o tržaški delovni sili, ki ima namen statistično dokazati vzroke brezposelnosti in značilnosti delovnega tržišča našega mesta. Anketirali bodo 348 družin, statistični urad tržaške občine na prosi vse, ki bodo anketirani, za sodelovanje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiitiiininiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V PRIREDBI DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ IN KRAJEVNIH UPRAV Zanimiv program prireditev in proslav dneva vstaje in 35-letnice osvoboditve Na tradicionalni svečanosti v Rižarni bo spregovoril tudi predsednik mednarodne federacije odporniških gibanj Banfi - Bogati proslavi v dolinski občini in v Križu Izlet prijateljstva Sesljan-Umag Demokratične družbenopolitične organizacije in krajevne uprave so pripravile bogat spored pobud in prireditev ob praznovanju 25. aprila, ki kot znano letos sovpada s 35. obletnico osvoboditve. Enotni odbor za obrambo idealov odporništva in demokratičnih inštitucij, v katerem so zastopane vse krajevne uprave tržaške pokrajine ter sindikalne in borčevske organizacije, bo v četrtek, 24. aprila ob 17. uri priredil tradicionalno spominsko svečanost v Rižarni pri Sv. -Soboti. Slavnostni gp-vor bo imel predsednik mednarodne federacije odporniških gibanj, Arial-do Banfi, pred njim.;,a,bqda,sprčgpr vorili še tržaški župan Cecovini, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega odbora Comel-li, predsednik pokrajine Ghersi ter bivši deportiranec v nacističnih taboriščih Drago Škrinjar, ki bo govoril v slovenščini. Svečano manifestacijo bodo odprli obredi katoliške, judovske ter srbskopravoslavne veroizpovedi. Pomembna manifestacija 35. obletnice osvoboditve bo od 24. do 27. a-prila v dolinski občini, na pobudo krajevne občinske uprave v sodelovanju z vsemi komponentami javnega življenja v občini. V gledališču F. Prešeren v Boljuncu bodo v četrtek zjutraj otvorili slikarsko razstavo vseh šol na tematiko miru v svetu, po otvoritvi razstave fotografij Marija Magajne pa bo v večernih urah v občinski telovadnici kulturni večer osnovnih in srednjih šol z gostovanjem šole iz pobratene občine Kočevje. Na dan praznika osvoboditve bo v občinskem gledališču solistični koncert dua Žarko Hrvatič (violina) in Nadja Omar (klavir), gledališču podpisali sporazum prijateljstva z občino Marzabotto, nakar bo v priredbi dolinskega PD V. Vodnik kulturni spored. V nedeljo, 27. aprila pa je na programu sklepna manifestacija, v jutranjih urah bo svečanost pri spomeniku padlim, popoldne pa bo otvoritev filmske dejavnosti v občinskem gledališču, kjer bodo predvajali partisanske filme. V okviru omenjenih proslav bo tudi spominski tek, ki bo poleg dolinske zaobjel tudi miljsko in koprsko občino. Omenjeni tek se bo začel v četrtek ob 15. uri pred spomenikom bazoviških junakov in bo nato potekal takole: Gročana (15.30), Pesek (15.40) , Draga (15.50), Botač (16.15), Glinščica - plošča NOB (16.35), Boršt — pokopališče (18.00), Boršt — spominska plošča bunker (18.30), Boršt — občinska hiša (18.45). Naslednji dan bo spominski tek krenil ob 11. uri izpred občinske hiše v Borštu ter nato obiskal Ricmanje — pokopališče (10.10), Log — spominska plošča (10.20), tovarno Velikih motorjev — spominska plošča (10.40) , Domjo — spomenik (10.45), Frankovec (11.00), Žavlje (11.15), Milje — spomenik (11.30). V soboto, OSTRA REAKCIJA KOMUNISTIČNE SKUPINE Posl. Maro pri dr. Marrosuju Komunistični posl. Antonino Cuf faro se je včeraj sestal s tržaškim prefektom Marrosujem, da bi pospešil sklicanje seje o dodelitvi novih mest delavcem SIRT. Prefekt Mar-iosu je posl. Cuffaru ponazoril vse pobude, ki težijo k čimprejšnji zaposlitvi delavcev in k ustanovitvi teča jev za rekvalifikacijo delavcev. '/ ta namen bo prihodnji teden tudi srečanje s poslanci, predstavniki dežele in delavskimi organizacijami. Tudi posl. Cuffaro je napovedal nekatere nastope v poslanski zborni el, ki bodo zadevali predvsem indu strijski razvoj Trst8. Hude izjave odbornika De Rote glede vprašanja onesnaževanja Med proračunsko razpravo je očital svetovalcu Biavi (KPI), da so njegove trditve o onesnaženosti le politična propaganda O tem, kakšen je mimo lepih besed in zagotovil stvaren odnos tržaških občinskih upraviteljev do zaskrbljujočega problema onesnaževanja 0-zračja v našem mestu, najzgovorneje priča poseg, ki ga je imel na petkovi seji tržaškega občinskega sveta, med razpravo o proračunu, odbornik Liste za Trst De Rota. Odbornik je namreč polemiziral s komunističnim svetovalcem Biavo, ki je na dolgo in široko govoril o tem perečem problemu ter navedel celo vrsto skrajno resnih primerov o-nesnaženja. Za odbornika so vsi ti primeri iz trte izviti. Biavove izjave naj bi skratka ne slonele na tehtnih in dokumentiranih podatkih, pač pa naj bi bile le nizkotna politična propaganda. Komunistična svetovalska skupina je zelo ostro reagirala na te hude izjave. Nedopustno je, pravijo komunistični svetovalci, da odbornik De Rota ne pozna rezultatov kemičnih analiz in raziskav, ki so bili tudi objavljeni. Gre namreč za rezultate epidemiološke raziskave, ki jo je opravilo osebje pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo med otroki industrijske cone, za raziskavo, ki zadeva škodljive efekte izžarevanja azbesta in ki jo je opravil univerzitetni inštitut v sodelovanju z oddelkom medicine dela, ter končno za izsledke raziskave, ki je dokazala škodljivost industrijskih obratov Panfili in Italsider. Za De Roto je vse to izmišljeno. Komunistična skupina ob 'vsem tem meni, da bi bil moral župan, kot najvišja zdravstvena oblast v občini, že zdavnaj poseči na podlagi vseh objavljenih analiz. Zato se skupina obvezuje, da mu bo poslala še eno kopijo omenjenih izsledkov z zahtevo, da pred zaključkom razume n .vračunu demantira izjave njegovega odbornika. V nasprotnem primeru bodo svetovalci KPI nastopili na vseh pristojnih mestih. Z glasovi KD, PSI in PRI je komisija za šolstvo pri deželnem svetu ponovno odobrila, tokrat z nekaterimi popravki, zakonski osnutek o deželnih normah glede pravice do študija. Kot znano, je vlada prvotni za. konski osnutek zavrnila in ga poslala v ponoven pretres deželi. Tckrat je komisija upoštevala vse predloge vlade, ki jih je orisal deželni odbornik za šolstvo Barnaba. Zakonski osnutek bo šel sedaj v razpravo v deželni svet, ki se bo sestal v torek. 26. aprila bo štafeta prišla v Mač-kolje — spomenik (18.45), Mačko-lje — pokopališče (18.50), Prebe-neg — spomenik (19.00), Dolina — pokopališče (19.10), Dolina — spomenik (19.15), Dolina —■ spominska plošča (19.25), Krogi je (19.35), Bo-1 junec — pokopališče (19.45), Bo-ljunec — spomenik (20.00). V nedeljo pa bo ob 9.30 zborno mesto pred gledališčem v Boljuncu, od koder bo krenil sprevod do občinskega spomenika NOB, kjer bo nato na programu proslava. Tudi krislfe orga" nrgahizačije' so škli-nile prirediti enotno proslavo 35. obletnice osvoboditve, ki se bd začela v četrtek zvečer s kulturnim programom v priredbi PD Vesna in ŠD Mladina. 25. aprila pa bo v jutranjih urah povorka in polaganje vencev pred vaškim spomenikom padlim in obeležji NOB. Pred spomenikom bo krajša slovesnost, na kateri bosta govorila pokrajinski tajnik VZPI - ANPI Košuta in predsednik Zveze borcev iz Sežane Grmek. V popoldanskih urah bodo kriško sekcijo KPI poimenovali po par. tizanskem komandantu J. Verginel-li. Političnemu shodu, na katerem bosta spregovorila tajnik tržaške federacije KPI Tonel in član federalnega komiteja KPI Lovriha, bo sledil kulturni spored z nastopom pro-seške godbe in dolinskega pevskega zbora. Proslave se bo udeležila tudi množična delegacija demokratičnih organizacij iz Lumezzaneja pri Brescii, kjer je junaško padel kriški borec Verginella. Devinsko - nabrežinska občinska uprava bo v sodelovanju z enotnim antifašističnim odborom priredila v petek, 25. aprila ob 10. uri na na-brežinskem trgu proslavo 35. obletnice osvoboditve. Na sporedu so govori ter nastopa domače godbe in pevskega zbora SPD Igo Gruden. Pred proslavo pa bo delegacija občinske uprave položila vence na spomenike in spominske plošče NOB po raznih vaseh v občini. Za nedeljo, 27. aprila pa so občinski upravitelji priredili izlet prijateljstva Ses-ljan - Umag z ladjo Dioneo, ki je naletel na zelo velik odziv med prebivalstvom. V Umagu pa bo na pobudo bujske občine, ki je kot znano pobratena z devinsko - nabrežin-sko, bogat kulturni spored v čast gostom iz zamejstva. Zborno mesto izletnikov, med katerimi bodo tudi nabrežinski godbeniki, je točno ob 7.30 v sesljanskem portiču. Tržaški partizanski pevski zbor ima tudi letos na sporedu pester nastop prireditev ob priliki Dneva vstaje ter praznika 35. obletnice osvoboditve. V petek bo TPPZ nastopil z dvema samostojnima koncertoma, najprej v popoldanskih u- rah v Ljudskem domu pri Korošcih in nato zvečer v koprskem gledališču in to v sklopu pobratenja med Dolino, Koprom in Miljami. V torek, 29. aprila bo ansambel, ki ga vodi požrtvovalni Oskar Kjuder, nastopil na enotni proslavi 35. obletnice osvoboditve, ki jo prirejajo Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja v Trstu, TPPZ, VZPI -ANPI ter SKGZ. Manifestacija bo v tržaškem Kulturnem domu. TPPZ se bo nato z borbeno pesmijo udeležil tudi prvomajske povorke po tržaških ulicah, ki jo bo sklenila sindikalna manifestacija na Trgu Goldoni, kjer bo med drugim spregovoril tudi vsedržavni tajnik UIL" Giorgio Benve-nuto. (st) Prometna nesreča na Trbiški cesti Na kirurškem oddelku glavne bolnice so včeraj popoldne sprejeli 73-letnega upokojenca Rodolfa Stur-mana, stanujočega v Ul. Orlandini 35, ki je bil ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila na Trbiški cesti nedaleč od odcepa za Bazovico. Sturman se je peljal v avtomobilu fiat 750 v smeri proti Bazovici, ki je iz še povsem nepojasnjenih razlogov trčil v avto fiat 132, ki je vozil v nasprotno smer in ki ga je upravljal 23-letni Walter Ingrao, doma iz Padrič 138. Upokojenec, ki je v nesreči zadobil udarce v rebra, se bo moral zdraviti približno 15 dni. OB STE VILM UDELEŽBI OBČINSTVA REVIJA PRIMORSKA POJE DOŽIVELA NA VDUŠEN SPREJEM TEDI V TRSTU Nastopilo je enajst zborov - Pozdravni nagovor predstavnika SPZ Ignacija Ote . Priznanje kulturnem 11 delavcu Avgustu Šuligoju Tudi v tržaškem Kulturnem domu se je ponovilo to, kar je letošnja e-najsta zborovska revija Primorska poje doživela že na osmih odrih na eni in drugi strani slovenske Primorske. Velika množica je z zanimanjem in spoštovanjem prisluhnila ubranemu petju enajstih zborov iz raznih krajev zamejstva in matične domovine ter še enkrat zgovorno potrdila vselej živo navezanost našega človeka na to zvrst kulturnega izražanja. Zborovsko petje je čista oblika umetniškega doživljanja, ki na najbolj pristen in neposreden način tolmači občutke, težnje in hrepenenja naroda. Prav revija Primorska poje Pa je ena najboljših priložnosti, ko vse to preverjamo, ko ugotavljamo, kakšna je bila letina zborovskega petja na Primorskem in ko obenem sklepamo načrte za njegovo nadaljnjo rast. S temi občutki smo prisluhnili tudi sinočnjemu koncertu, ki ga je pričel ženski pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom Sveta Grgiča in končal mogočni nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga vodi Oskar Kjuder. Vmes so se številnemu občinstvu predstavili lovski zbor iz Dekanov pod vodstvom Fabjana Vatovca, ženski zbor '/Lojze Bratuž» iz Gorice pod vodstvom Franke Žgavec, moški zbor «Srečko Kumar* iz Repna pod vodstvom Mirka Guština, mešani zbor «Lipa* iz Bazovice, ki ga vodi Herman Antonič, mešani zbor »Hrast* iz Doberdoba pod vodstvom Karla Lavrenčiča, moški zbor »Fran Venturini*, ki ga vodi Ivan Tavčar, mešani zbor «Anton Možina* iz Brij pod vodstvom Stanka Benka, mešani zbor «France Bevk* iz Prvačine pod vodstvom Klavdija Koloinija in komorni mešani zbor iz Nove Gorice, ki ga vodi Štefan Mauri. Spored je napovedovala Savina Remec. Strokovno oceno sinočnjega zborovskega nastopa bomo objavili posebej, lahko pa že sedaj rečemo, da je bil to prav gotovo eden najboljših na letošnji reviji. O pomenu in vlogi zborovske revije Primorska poje je v imenu organizatorjev, to je Slovenske prosvetne zveze in Združenja pevskih zborov Primorske, spregovoril nekaj besed referent za zborovsko dejavnost pri SPZ Ignacij Ota, ki je med drugim ob ugotavljanju uspeha, ki ga revija doživlja v smislu množičnosti, poudaril, da je treba težiti tudi k vse višji kakovostni ravni na tem področju in da bodo prireditelji tudi ■ v prihodnje vložili vse sile za uresničitev tega 'eilja. Pravilno načrtovali programi, ki morajo sloneti na usposabljanju novih strokovnih kadrov, bodo prav gotovo obrodili sadove, je svoj nagovor zaključil Ota. Med raznimi gosti na sinočnji reviji je bil deležen prav posebne pozornosti kulturni delavec, glasbeni umetnik, ki je vse svoje najboljše sile posvetil umetnosti in s tem posredno dodal pomemben delež splošni kulturni rasti na Primorskem, Avgust Šuligoj, ki praznuje letos 80 let življenja. Na sinočnji prireditvi je o njem in njegovem neprecenljivem delu spregovoril Ivan Silič, ki mu je izrekel priznanje ter ga proglasil za častnega člana Združenja pevskih zborov Primorske. Ob tej prilož nosti mu je predsednik ZPZP Ivo aiiiiitmiivuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii ODPRTJE RAZSTAVE NA POMORSKI POSTAJI Presenetljiv pogled na umetnost tržaške slikarke Miele Reine Tudi tisti Tržačani, ki so umetnico Mielo Reino pobliže spoznali in sledili njeni vsestranski in še posebej umetniški dejavnosti, so bili sinoči presenečeni, ko so se v veliki dvorani v prvem nadstropju pomorske postaje znašli pred razstavo, ki jo je tržaška pokrajina pripravila pred osmimi leti umrli tržaški umetnici, ki je 15. januarja 1972 v Gorici med učno uro vzdihnila zaradi možganske kapi pri samih 34 letih starosti. Miela Reina je bila v svojem rodnem Trstu znana kot izredno inventivna in ustvarjalna umetnica, toda šele tedaj, ko je v enem samem, pa čeprav zelo velikem prostoru zbranega veliko njenega dela, je očitna »vsa njena neverjetna delovna sposobnost in vnema*. •iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimtiitiiiiiiitiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii Čudno pojmovanje «pomirilve Občinski odbor Liste za Trsi se zelo vneto zavzema za «pomiritev in bratstvo med raznimi etničnimi in verskimi komponentami mestne stvarnosti*. Izjavo v tem smislu je dal med petkovo občinsko sejo odbornik Alfieri Seri v odgovor na neko svetovalsko vprašanje. Za kaj pravzaprav gre? Svetovalec KD je vprašal odbor, zakaj je odrekel dovoljenje neki mladinski skupini, da bi v Rižarni uprizorila nekakšno predstavo o grozotah tega zloglasnega taborišča. Odbornik Seri pa se je v svojem odgovoru najprej skliceval na «sakralni značaj* Rižarne, ki da mora biti re zervirana izključne «razmišljanju in spokojnemu spominu žrtev tragičnih dogodkov, ki jih je sprožilo organizirano sovraštvo*. Seri se ni izrekel o tem, kdo je to sovraštvo «organiziral», vsekakor pa se je zelo jasno izrekel proti obujanju tragedije izpred 35 let, češ da bi to »lahko prispevalo k obujanju starih sovraštev, in to v trenutku globoke krize, ko je treba raje podpreti politiko splošne pomiritve in pobratenja med raznimi etničnimi in verskimi komponentami mestne stvarnosti*. Po tej logiki bi morala občinska uprava sploh prepovedati vse skorajšnje manifestacije ob 25. aprilu, ko pa je obujanje preteklosti tako «nevarno* ter bi lahko sejalo razdor v mestu. Mimo tega pa se sprašujemo, od kdaj sta tržaški občinski odbor in Lista za Trst tako občutljiva do vprašanj mirnega sožitja med tu živečima narodoma. Iz pisanja me-lonarskega glasila »La voce libe ra*, na primer, bi se kaj takega prav gotovo ne dalo sklepati. Kar se tiče «obujanja spominov* na preteklost, ki se ga odbornik Seri ta-to boji, bi lahko gospoda odbornika spomnili, na primer, na njegovo udeležbo, skupaj s številnimi drugimi kolegi iz občinskega odbora, na tako imenovani »komemoraciji* izpred nekaj mesecev pred bazoviško fojbo, kjer je neki prof. Ughi ščuval k sovraštvu ne samo proti Slovencem in Jugoslaviji, ampak tudi proti italijanski demokraciji s predsednikom republike Pertinijem na čelu. Gospod Seri, ki je bil tam prisoten, ni takrat niti z očesom trenil, kaj šele, da bi protestiral. Sedaj pa nam pravi, da je celo neka gledališča predstava v Rižarni lahko nevarna za sožitje. To nedoslednost si lahko razlagamo samo tako, da je gospodu Seri ju pri srcu samo neko enostransko sožitje, pri katerem imajo samo eni pravico, da govorijo, drugi pa naj molčijo in ubogajo. Toda odbornik Seri in njemu enaki bi morali vendarle razumeti, da je taka koncepcija sožitja propadla. In- od takrat je že minilo 35 let. (tm) kakor je v kratkem priložnostnem govoru na odprtju razstave refa‘1 znani furlanski slikar Giuseppe Zi-gaina, ki je tudi podčrtal, da je pravzaprav čudno in do umetnice tudi krivično, da se Trst doslej še ni obujal, da bi posvetil njenemu delu in njeni ustvarjalnosti toliko pozornosti, kolikor je njena umetniška veljavnost zasluži. Da pa spomin na umetnico med Tržačani vendarle še živi, je bilo vidno sinoči, ko se je na odprtju razstave zbralo neverjetno veliko ljudi, prvenstveno ljudi iz kulturnega sveta, pa tudi predstavnikov javnega življenja. Med ostalimi so bili na odprtju predsednik deželnega sveta Mario Colli, predsednik in podpred sednik pokrajine Lucio Ghersi in Ezio Mortone, več tržaških občinskih svetovalcev in drugih. Ob odprtju razstave je izšel tudi bogat katalog s številnimi barvnimi in črno-belimi reprodukcijami ter tekstom, ki so ga prispevali umetničini znanci in sodelavci, pa tudi umetnostni kritiki. Razstava bo tra jala do 24. maja. (fre) Ciklus madžarskih filmov v «Cappelli» V prostorih »Cappelle Under-ground* bodo v sredo otvorili projekcijo novega ciklusa filmov, ki je posvečen sodobni madžarski kinematografiji. Predstavili bodo pet filmov, ki bodo osvetlili najznačilnejše zvrsti in iskanja znotraj te veje ustvarjanja na Madžarskem. Prvi na sporedu bo film «Labi rint* (1976) režiserja Andrasa Ko vaesa, ki so ga predstavili tudi na filmskem festivalu v Cannesu. Sledili bodo nato še filmi »Sablja* (1977) režiserja Janosa Domblkyja. »Kot na domu* (1979) Marte Mesza ros. »Zviti Matija* (1977) Atile Dar gaga in »Hudič porazi ženo* (1978 Ferenca Andrasa. Jelerčič izročil spominsko diplomo. Po včerajšnjem nastopu pevskih zborov v Trstu, čaka letošnjo Primorsko poje še ena etapa. Zaključ- ni koncert bo danes ob 15. uri Ljesah v Beneški Sloveniji. Poseg svetovalca Kodriča (KPI) na seji tržaškega občinskega sveta Kot smo poročali včeraj, se je v petek v tržaškem občinskem svetu nadaljevala razprava o proračunu, v katero sta posegla tudi slovenska svetovalca Spetič (KPI) in Benedetič (PSI). Proti koncu razprave, zaradi česar nismo mogli poročati, je spregovoril tudi svetovalec Ravel Kodrič (KPI), ki je najprej pojasnil vzroke, zaradi katerih demokratične politične sile Trsta niso mogle slediti poti Liste za Trst, potem ko je ta dobila pred tremi leti široko podporo volivcev. Nato pa se je svetovalec Kodrič zaustavil ob kulturni politiki sedanje občinske uprave. Komunistični predstavnik je dejal, da si je veliko ljudi pričakovalo od nove uprave globalno kulturno akcijo, ki naj bi še bolj o-vrednotila kulturno zakladnico in pluralistične vidike, ki so značilni za naše mesto. Tega preporoda seveda ni nikjer opaziti, še več, pred dnevi. je pristojni odbornik izjavil, je poudaril Kodrič, da občinska u-prava ne zasleduje organske kulturne politike in ne bo nikoli izdelala takega načrta. Kodrič se je nato zaustavil ob nekaterih pojavih, ki kažejo na nekulturni odno6 LpT do nekaterih tržaških kulturnih u-stanov in tu je osvetlil dogajanje okrog mestnega konservatorija «Tar-tirm. Skratka je dejal Kodrič, značilnosti sedanje občinske uprave so jasne in bi se dale strniti v tri pojme: infiobilizem, restavracija in improvizacija. Ob koncu svojega posega je predstavnik KPI opozoril še na latentno nevarnost tako imenovane 4. programske točke Liste za Trst, ki je zaenkrat še nekako prikrita, ki pa vendarle ne pripomore k boljšemu sožitju med tu živečima narod-nostima. Šolski skrbnik o seminarju za slovenske šole V zvezi z vestmi, ki smo j*h, beležili tudi v našem dnevniku^ letošnjega tradicionalnega didF nega in splošno kulturnega jr. narja za slovenske šolnike na 1,1 škem in Goriškem ne bo, ker. strežno ministrstvo zanj ni Jj avtorizacije, nam je tržaški skrbnik dr. Luigi De Rosa r® telefonsko sporočil, da je izdaja' torizacije v pristojnosti Urad*, dežele pri predsedstvu min®? ga sveta. Sam se je, zavedaj#. pomena takih seminarjev za šinsko šolstvo, zavzel, da h* ^ . mostili vprašanje tako, da bi T “) minar vendarle lahko vršil v meseca maja oziroma še pred cem tekočega šolskega leta, bilo v vsej dosedanji 15-letni F seminarjev. V tem smislu je sredoval pri pristojnih uradih ® dajo avtorizacije in brž ko bi jj® pa čeprav tudi le ustno P0®", odgovor, se bo potrudil v F svojih pristojnosti in po ni šem postopku zagotoviti potrebi nančna sredstva za pravočasni vedbo seminarja. Šolski skrbnik" da bo odgovor dobil do konca te® Z naše strani lahko samo* zimo željo, da bi skrbnikova P® devanja bila uspešna, saj h* velika škoda za obe manjšini hU no šolo, če bi se prekinila F; rednega didaktičnega in kultufj 1 ažumiranja učnega osebja v JT' srednem stiku s strokovnjaki h1*] nega naroda. • Na pobudo škedenjske stT KPI bo jutri ob 18. uri na s®# v Ul. S. Lorenzo in Selva Fj srečanje z občinskimi svetF KPI na temo «Ali se lahko AYA A Ud "ruA oc munv r . , čijo razlastitve v Ul. CapodisvT vl I Sl • Tržaška občina sporoča, dC f| od torka, 22. t.m., Rižarna Fa st na " '.o ^ po sledečem urniku: ob dela'1' 0 od 10. do 19.30, ob nedeljah in " B znikih pa od 9. do 13. ure. P s« PD Lipa izreka odborniku P] Ražmu in svojcem iskreno s0!> s, ob izgubi dragega deda. X eiinitsnlaš I oav iboj ogcio ZAHVALA 31 h Ob izgubi naše drage IVANE LEGIŠE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na za poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin. dnj' Žalujoči svojci Štivan, 20. aprila 1980 ZAHVALA Ob bridki izgubi drage žene MARIJE-SILVE JUGOVEC por. DE BERNARDI njeni se toplo zahvaljuje vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. . w Posebna zahvala župniku Viljemu Žerjalu, msgr. Lojzen1 Škrlu, Francu Štuhcu in Dušanu Jakominu za vso izkazan® pomoč. Žalujoči mož Anton Opčine, 20. aprila 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage KARLINE BOŽIČ vd. SANCIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na začni' poti in na kakršenkoli način počastili spomin pokojnice. Posebna zahvala pevskemu zboru Valentin Vodnik, dom8' čemu župniku in darovalcem cvetja. SVOJCI Dolina, 20. aprila 1980 ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in spre*11111 na zadnji poti našega dragega moža, brata ter strica MIROTA MAVERJA Posebna zahvala vaščanom, pevcem, župniku, sol•odnik<,,,, ter darovalcem cvetja. Žalujoči žena Karmela, brat M®1’*0 In sestra Sonja Boljunec, Novo mesto, Gabrovec, Krmenka, 20. aprila 1®®® 3 20. aprila 1980 9 ^ffiiorilcrSnevnik S SEJE KOMISIJE ZA MDA PRI MLADINSKEM ODBORU SKGZ Tudi letos udeležba iz zamejstva na mladinskih delovnih akcijah Naši brigadirji bodo sodelovali pri akcijah štirih obmejnih OK ZSMS dnevi se je v Trstu sestaja 80Inisija za mladinske delovne J|cije (MDA) pri mladinskem odboji i, Člar|i komisije so na se-janku pregledali najpomembnejše °vne akcije, ki bodo letos pole-.' Sloveniji in katerih se bodo u-brigadirji štirih obmejnih OK MS (Koper, Sežana, Nova Gori-ld ln Tolmin). Težnja MO SKGZ st namr®č, da se mladi iz zamej-'a vključijo v delovne brigade ob-OK ZSMS, saj je to tudi ena ated oblik medsebojnega spoznanja mladih ob meji. wa sestanku komisije za MDA . sPrejeli sklep, da se bo zamej-jjj^mladina vključena v naslednje 4l MDA Slovenske Gorice 80-11. '®iena (od 22. 6. do 13. 7. 80) 'republiška akcija — skupaj z l, 'f ZSMS Tolmin in Koper) 1 ‘MDA Bela Krajina 80 - III. izme-J* (od 13. 7. do 3. 8. 80) (repu-ouska akcija - skupaj z OK ZSMS uSaiia) ®A Goričko 80-113. izmena ™ 13. 7. do 3. 8. 80) (republiška akcija - skupaj z OK ZSMS ,oya Gorica) MDA Posočje 80 - IV. izmena (od 3. 8. do 24. 8. 80) (zvezna akcija- - OK ZSMS Tolmin) °leg zgoraj navedenih akcij ob-dinei mP^nos(' da se zamejski mla- J?r. ■ uepenac 80 na Kosovem, v _MDB «Simon Gregorčič* iz v Cl udeležijo tudi zvezne MDA I-r." Lepenac 80 na Kosovem, v v 'ru MDB «Simon Gregorčič* iz 3 '’e Gorice, ki bo od 6. 7. do d' 8- 80. Naj pri tem pripomnimo, * — možno za zamejske mladince, {j. glede MDA v Sloveniji udele-.10 ne le celotne izmene, ampak tu-j določen čas (teden ali 10 dni). Pa ne pride v poštev za zvezno p11,0 na Kosovem. tjeg določitve delovnih akcij so n??1 .komisije na sestanku razprav-L ‘ ^ ° sami propagandi (plakati, n . *• predavanja in podobno), ki najprej predočila mladim po-2 i^dnost sodelovanja na akcijah, , snienoin, da bi se naknadno tudi jj^ljučili v same poletne akcije. MO namerava namreč tudi letos SKGZ jedili na Tržaškem, kot na Gori-0 , Po raznih okrajih predavanja n;i^DA in to v povezavi s tamkajš-(j: ^.Prosvetnimi, športnimi in mla-jSkimi organizacijami. jj'8!. v zaključku še dodamo, da Pfi.^nteresiraoi mladinci lahko že Ju »?'° za MDA 80 in to na sede-Kj, . SKGZ v Trstu (Ulica sv. eniška 20 - telefon 744-249) in ^ (Ulica Malta 2 - telefon 24-95), jrJ'jLlrn bodo na razpolago tudi vse ,WJr°bnejše informacije. - ■ - ed°. 23. t.m., ob 20.30. bo v Sini an* SPD «Igo Gruden» v Nabre-’ t°v. Stane Belak iz Kamnika, ,,|,Mlii|,|l|||||||M|||||)|t|||||||||||||||||||||||||||||||||||mMn|||||||||||t|||||,|||M,|||||||||l|m|llnl||||||||M|| 'SAK ZAČETEK JE TEŽAK Ob prvem izletu združenja staršev svetoivunsku šole Ciril in Metod \ začetek ševako ^ je težak! _vy ugotovilo združenje star-le ^ svetoivanske nižje srednje t«.: . d in MpfnH icr> nn rn/irl nobena šola s Tržaškega. Če je to res (zadevo bi bilo treba vsekakor preveriti) je to velika sramota za nas vse. Tako malo daje naša šola na naše umrle pesnike? Obiskali smo tudi Kosovelov grob v Tomaju in položili pušeljc (nageljnov in rožmarina) ovit v slovensko trobojnico. Toplo aprilsko sonce nas je prav tako grelo kot neumrljive besede iz pesnikove pesniške zbirke, ki smo jo preDirali na njegovi gomili. Vsak začetek je težak — tisti, ki so se udeležili tega malega kulturnega izleta pa so sklenili, da je treba nadaljevati! Prihodnja pot jih bo peljala na Čaven! , tvt j'| *n Metod, ko je po razglasili. pi ^ ugotovilo, da so st i rija-10 | e ‘~i družine. Potrebnih je bije 5 nekaj telefonskih pozivov, pa Jiiidi število naraslo na 15 Vo^PLrej smo si ogledali Kosovelo-0thisPr° v Zelo lepo so si Utem-v ta Prostor, še lepše pa o-ia ‘j kulturni program, ki sku-s|(ih S?k°mu obuditi lik pesnika kra-tega J°rov. V pogovoru s kustosom tVMp^lega kraškega muzeja smo j *• da se tu ni prijavila še l|,ll|iiiiiMnIIIIIIIIIIIIIIINIItlllllllll,|,l,ll,IMI||l,,1111,1,11111,,Hunu,niiiiiiiiiiiiiiiiinini,|,,umu,lt,n,|,n,m,IIIIIIIIIIM|l||limilllllllllllllllllllllMlllltlllllr|tlllllllll,nn,,,!,,,,llllnll,„,|,,|l||,,lll,n,|,m. Dai>es, NEDELJA, 20. aprila v,- BOŽIDAR je bilo 19 let, se je poročila z domačinom Josipom Sancinom in se preselila na kmetijo «šarnekovih». Rodila je štiri otroke, ki jih je skupno z možem vzgojila v zavedne in napredne Slovence, ki so vedno in povsod izpričali svojo ljubezen do rodnega jezika in do svojega naroda. V času NOB je vsa družina delala za osvobodilno gibanje, pokojnica pa je bila še posebno aktivna, saj so jo vsi pozna'' za pravo partizansko mamo. Sin Pepi je leta 1943 iz Aquile, kjer je bil v «Bat-taglione speciale*, . dšel preko Barija v partizane ter se vključil v prvo prekomorsko brigado. Hčerki Darinka in Draga sta aktivno delovali v partizanski bolnišnici na Beki pri Ostrožnem brdu, najmlajša hčerka Meri pa je bila kurirka. Mati Karlina je medtem pekla kruh za partizanske borce in zbirala tudi drugo hrano in material. Njen dom je postal shajališče ilegalcev, aktivistov in partizanov — od tu je odšlo v partizane hrane zelo veliko, zdravil in drugega blaga. In vse to je šlo skozi njene pridne in zanesljive roke. Večkrat se je pripetilo, da so prišli v njeno hišo nemški vojaki, ko so bili v njej skriti tudi partizanski borci. Le njeni spretnosti in iznajdljivosti gre zahvala, da jih okupator ni odkril. Tildi po osvoboditvi je .stala pokojna Karlina zvesta svojim idealom in svojemu narodu in po svojih močeh pdmagala tudi pri delovanju domačih naprednih organizacij. Tudi ■1 posameznikom je mati Karlina vedno rada pomagala, zato bo ostala vsem v najlepšem spominu. Naj ji bo lahka domača breška zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje. (m. m.) Seja dolinske sekcije SSk Pred drevi se je sestala v Borštu dolinska sekcija SSk. Poleg običajnega pregleda splošnega političnega položaja ter priprav za junijske volitve, ki ga je podal sekcijski tajnik Mahnič, sta poročala o sekcij-skem delovanju še predsednik sekcije Zobec ter občinski svetovalec Gombač. Prvi je poročal o nedavnem skupnem zasedanju predstavnikov koprske, miljske t-r dolinske občine v Miljah, za ohranitev teritorija ter smotrne uporabe okolja. Občinski svetovalec Gombač pa je poročal o dobrososedskih odnosih med koprsko ter dolinsko občino ter o skupnem sestanku s SZDL iz Kopra, ki bo 24. t.m. Odborniki so z zadovoljstvom sprejeli podana poročila, kar dokazuje — kot je rečeno v poročilu za tisk — neobhod-no potrebo po strankini prisotnosti ter ^pravilnosti njenih izbir po odprtosti ter sodelovanju. V tej zvezi se sekcija zahvaljuje vsem ob- čanom, ki so pripomogli k uspehu strankinega pomladanskega srečanja ter vabi že sedaj na prvomajsko slavje, ki ga bo priredila sekcija. Pasollnijev «Calderon» zj študente in delavce V torek, 22. t.m., bo v gledališču Rossetti prav gotovo izjemen gledališki dogodek. Ob 16. uri se bo namreč začela izredna predstava Pasolinijevega «Calderona», ki je namenjena predvsem mladini, študentom in delavcem. Prav zaradi tega je uprava gledališča sklenila, da bo za vstopnice enotna cena in sicer 2 tisoč lir. Rezervacije vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in eno uro pred začetkom predstave. • Upoštevajoč potrebe centra za umsko zdravje v Miramarskem drevoredu 111 je tržaška občina odredila prepoved parkiranja neposredno pred poslopjem centra. Prepoved ne velja za vozila, ki nosijo oznako, da služijo za zdravstveno oskrbovanje bolnikov. Beti se je pridružil bratec i -.In.VLAi PITER Srečnima staršema Majdi in Neviju Corbatti čestita bivši kolega iz Cola Dne 17. aprila je praznoval svojo 60-letnico MIRKO GUŠTIN Svojemu aktivnemu članu i-skreno čestita VZPI - ANPI Repentabor Koncerti Danes, ob 11. uri bo v okviru nedeljskih koncertov nastopil v Avditoriju komorni ansambel gledališča Verdi, ki ga vodi Giorgio Brezigar. Izvajal bo program, ki ga je izvajal pretekli mesec v gledališču Rossetti. Šolske vesti Danes, 20. aprila, bo v župnijski dvorani v Barkovljah zaključna šolska prireditev. Nastopili bodo otroci otroškega vrtca in osnovne šole. Začetek ob 16.30. l9.5j Vz'de ob 6.10 in zatone ob tla ' Dolžina dneva 13.40 — Lu-j,., I,cl(' ob 10.28 in zatone ob 1.00. PONEDELJEK, 21. aprila „ SIMRON ta |j,včeraj: najvišja temperatu-Pitij,. stopinje, najnižja 12,4 sto-tla|( jJ?3 18. uri 15 stopinj, zračni da i«, . mb pada, brezvetrje, vla- Včeraj-danes rattini in uradnica Roberta Denich. Oscar Zocchi in uradnica Maria Vascotto. ftri HoV1«. unavcujc, via* HiOfjT^dstotna, nebo pooblačeno, Utori« ,sk°raj mirno, temperatura ‘3,5 stopinje. HorfSTVA’ SMRT1 ,N OKLICI 'Jo, t “-I SO SE: Valentina Vascot 'ta Palumbo, Luca Vittor, E-„ Djvm, 8anaro, Ingrid Pellegrin. ^trirv, I SO: 59-letni Edoardo Del %i« f. 80 letni Stefano Burolo, 69-tn« <7a!1’zza Vouk vd. Zorza, 70-.Hi« Tjlia Mersini vd. Ranzato, 67-Hia c Ruz?-iev por. Ruzzier, 93-?*ieici, u?lielma Petinelli vd. To-Mtlon-č k letna Libera Deste vd. taj aan, 77-letna Filomena Ulci-Depase, 72-letna Maria (Sivo* -T*' Garbo, 71-letna Aliče Go-Doljrij' 7^ ‘etna Francesca Lozar vd. pekar Boris Guštin in jtetit i^ajalks. Patrizia Dragoni, a-*‘lvia n ^u‘vio Nichieli in delavka Gtaffi, bolničar Roberto Do- 4 vASO POROKO .. *F°T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793 295 Ul. Oriani 2 (Barriera) mancic in trg. prodajalka Susanna Scher, zemljemerec Fulvio France-schina in uradnica Elena Novel, finančni stražnik Liborio Saracino in delavka Michela Corrado, železničar Roberto Oliosi in uradnica Viviana Pressi, uradnik Domenico Bellino in uradnica Maria Scandura, vzgojitelj umsko prizadetih otrok Alberto Gaito in uradnica Maria Luisa Ma-ione, trgovec Piero Sferza in uradnica Marina Macorini Tomasi, ra-diotehnik Roberto Busan in trg. pro dajalka Loriana Mileti, trg. prodajalec Francesco Zucca in uradnica Susanna Martincich, uradnik Loris Dudine in uradnica Patrizia Vidotto, šofer Gianfranco Solgari in trg. prodajalka Claudia Bubnich, trgovec Sandro Ligotti in trg. prodajalka Marina Vigini, upokojenec Guido Be-nuzzi in gospodinja Kata Prpič, praktikant Antonio Caputo in učiteljica Mariaconcetta Acconcia, elektrikar Gilberto Tremul in trg. prodajalka Daria Iurissevich, uradnik Enrico Corte in trgovka Marisa Marin, finančni stražnik Antonio A-gresti in univerzitetna študentka Lo-redana Vespucci, delavec Raffaele Sanvitale in gospodinja Andjelka Karaban, mehanik Roberto Perich in otroška varuhinja Edvige Gom-bach, trg. prodajalec Adriano Cer-chi in uradnica Manuela Lorenzi, zemljemerec Dario Rossi in raču novodkinja Ida Ciullo, zemljemerec Nadio Marchesi in uradnica Adriana Radanič, telefonski tehnik Bruno Petronio in kozmetičarka Gabriella Iurissevich, železničar Loriano Mar-chesan in tipkarica Giuliana Budin, uradnik Walter Polli in univerzitetna študentka Nadia Pecchiar, delavec Marino Coloni in frizerka E-leonora Colonna, delavec Roberto Bressan in uradnica Sonja Jurman, risar Alessandro Maraspin in uradnica Rita Perisutti, elektromehanik Lauro Lenarduzzi in trg. prodajalka Margaret Pontini, zemljemerec Um-berto Wetzl in načrtovalka Marina Sormani, uradnik Francesco Luzzi in uradnica Mariagrazia Montanaro, zdravnik Antonio Frisdna in študentka Mariannina Camera, delavec Flavio Antoni in delavka Lucia Falzoi, uradnik Franco Golinelli in gospodinja Katalin Brenner, trgovec Fulvio Biondini in sodelavka Ma-rinella Cignola, inženir Diego De Caneva in učiteljica Loretta Maria Carla Filiputti, uradnik Giorgio Za- -j- kinofotO| • ^Tegulin ul. mazzini 51 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Gavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24. NOČNA JLUŽBA LEKARN fod 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od R. do 20. 'ire tel. 68441. I.EKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sestjan: tel. 209-197, Žavlje: tel 213-137; Milic: tel. 271 124. LOTERIJA BARI 82 81 16 24 14 CAGLIAR1 15 10 57 11 25 FIRENCE 40 29 21 52 75 GENOVA 49 31 61 52 65 MILAN 6 47 53 30 25 NEAPELJ 24 87 12 17 38 PALERMO 25 87 46 42 69 RIM 4 9 83 22 63 TURIN 29 88 16 78 2 BENETKE 7 21 3 5 66 ENALOTTO 2 1 X XII 111 KVOTE: -\ 12 - 17.315.000 lir 11 - 325 800 lir 10 — 35.300 hr 1 2 1 f Čestitke Gledališča KATJA STAREC s Proseka praznuje danes 7. rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in veselja ji želijo mamica, očka, sestrica Ksenja ter dedek, babica, teta in stric iz Ljubljane. Jutri bo praznovala 8. pomlad NATALI D ANGELO. Mnogo sreče in zdravja v življenju ji želita Danica in Emil. Jutri praznuje 8. rojstni dan NATALI D’ANGELO. Mnogo zdravja ter da bi bila vedno tako pridna v šoli in doma, ji želijo mama, očka, noni Vanda in Marija, nonota Albino ter Lindo in stric Gabrijel. Jutri bo praznoval 16. rojstni dan MAURO MARSETTI s Krmenke. Obilo sreče in zdravja mu želijo mama, očka, nona Zora in sestra Astrid z Igorjem. Ob 60-letnici rojstva FRANCA TROBCA mu želijo mnogo sreče in zdravja hči Bogomila z družino. Danes praznuje 5. rojstni dan IRINA. Vse najboljše in da bi bila pridna ji želi bratec David. Danes praznuje 7. rojstni dan KATJA STAREC s Poseka. Vse najlepše in najboljše ji želijo teta, stric, nona, nono ter bratranec Igor. GLASBENA MATICA Trst Oddelek za staro glasbo Danes, 20. aprila, ob 10.30 v šoli Glasbene matice v Trstu bo predaval o godalih v srednjem veku in renesansi GIORGIO ULIVIERI Vstop prost PD PRIMOREC TREBČE Ob nabiralni akciji za popravilo Ljudskega doma razstava slik ATILIJA KRALJA Urnik - ob delavnikih od 19. do 22. ure in ob nedeljah ter praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 25. aprila. ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 28. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo blagajnik? 3. Poročilo nadzornikov 4. Razno jjh V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabljeni! ODBOR ZADRUGA »NAŠ KRAS* vabi na odprtje razstave arh. D. Jagodica Od Štivana do Bazovice po kraški cesti ob spomenikih NOB ki bo jutri, 21. t.m., ob 20.30 v galeriji Kraške hiše v Repnu. Razstave V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu bodo v sredo, 23. t.m., odprli razstavo umetne obrti in male plastike. Razstava bo odprta do 14. maja. V občinski galeriji je odprl razstavo svojih akvarelov Giorgio Lau-renti. Razstava bo odprt" do 27. aprila z urnikom ob delavnikih 10-13 in 17-20; ob nedeljah od 10. do 13. ure. V galeriji Teatro Romano je odprta razstava del jedkarjev od XVI. do XIX. stoletja. Razstava bo trajala do 1. maja z urnikom ob delavnikih od 17.30 do 20.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. V avli šole Caprin je odprl razstavo svojih del Raffaele Bova. Razstava bo odprta do 2. maja z urnikom ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Kosovelovi knjižnici v Sežani s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, je še danes, 20. t.m., odprta razstava o Prežihovem Vorancu ob 20-letnici njegove smrti. Izleti Sekcija slovenske skupnosti Devin-Nabrežina organizira 10. in 11. maja izlet v Kumrovec in hrvaško Zagorje. Vpisovanje pri: Nevenku Grudnu Orlandu Žbogarju in Mariu Kralju. Sekcija VZPI - ANPI občine Dolina priredi 11. maja 1980 izlet v Dražgoše pri Škofji Loki s postankom v Ljubljani, kjer si bomo o-gledali sedež RTV. Vpisovanje v večernih urah: Dolina - Drago Slavec; Prebeneg • Marjo Samec; Mačkolje - Vilko Smotlak; Ricma-nje in Log - Josip Deponte; Bol junec - Boris Bandi; Pulj - Cvetko Slapnik; Domio, Krmenka in La-kotišče - Just Klun; Boršt in Za-brežec - Milka Žerjal. Združenje Union priredi enodnevni izlet na otok Krk • Baška, dne 27. aprila togr leta. Informacije na sedežu Združenja Ul. Valdirivo 36, n. nadstropje, telefon 64459, v urad nih urah vsak dar od 17. do 19.3° razen ob sobotah: ROSSETTI Danes, ob 16. uri (konec ob 19.15) «red prva nedelja* bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo Pier Paola Pasmi nija «Calderon». Režija Giorgio Pressburger. Red «prost*. Zadnja predstava v abonmaju. VERDI Danes ob 16. uri peta uprizoritev Borodinove opere «Knez Igor*. Dirigent Oskar Danon, režija Mladen Šabič. Red D. Kino Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 «D dittatore dello stato li bero di Bananas*. Woody AUen. Aldebaran 16.30—22.00 «1 racconti di Canterbury». Pier Paolo Pasoli-ni. Barvni film. Prepovedan mla dini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Porno erotic mo vie». Prepovedan mladini pod 18 letom. Ariston 17.00—22.00 «Una notte mol to morale*. Margit Makai, Carla Romanelli. Barvni film. Eden 16.30—22.00 «La cittž delle donne*. Režija F. Fellini, igra M. Mastroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 »Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep. Grattacielo 16.00—22.00 «1 mastini del Dallas*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Sono fotogenico*. Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «Tess». N. Kinski. Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 15.30 — 22.00 «Pro-fondo porno*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Interceptor». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Uragano*. M. Far-row. Barvni film za vsakogar. Aurora 16.00 «Police da scasso*. Peter Falk. Barvni film. Capitol 16.00 «Una coppia perfetta*. Barvni film za vsakogar. Vittorio Venete 15.00 «Manhattan». Woody Allen in D. Keaton. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «Lo sceriffo ul-traterrestre* B. Spencer. Barvni film za vsakogar. Razna obvestila Kmečka zveza slavi letos svojo 30-letnico ustanovitve. V ta namen prireja v dneh 17. in 18. maja slavnostni občni zbor ter ljudski praznik s kulturnim in zabavnim programom. Med drugimi podrobnostmi glede poteka slavnosti je bilo na zadnji seji ISKZ sklenjeno tudi, da naj vino na prazniku, ki se bo vršil na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah prodajajo vinogradniki sami v lastm režiji. ,;. ISKZ je nadalje izrazil željo po prisotnosti nekaj vinogradnikov iz vsega specifičnega področja naše pokrajine. Tajništvo KZ naproša torej vse zainteresirane vinogradnike, da se čimprej zglasijo v njenih u-radih, kjer bi se pogovorili o vseh podrobnostih. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča šolsko osebje (učno in neučno), da je na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8 na ogled zakon 29 iz dne 7. 2. 1979, ki obravnava priznanje službenih let v zasebnih podjetjih za državne uslužbence. Zainteresirani bodo dobili na sedežu SSŠ vsak torek in petek od 16. do 18. ure tudi ustrezne formularje za prošnje. Kriške družbeno-politične organizacije prirejajo 24. in 25. aprila 1980, enotno proslavo 35. obletnice osvoboditve. V četrtek zvečer je na sporedu kulturni večer z zborovskim petjem in folkloro, v petek pa bo sprevod ter poimenovanje sekcije KPI po partizanskem junaku Josipu Vergi-nelli. V okviru medšolskega sodelovanja in na povabilo openske srednje šole Srečko Kosovel bo srednja šola F. Erjavec gostovala v Prosvetnem domu na Opčinah z Linhartovo Županovo Micko in s šolskim glasbenim ansamblom. Prireditev bo v torek. 22. aprila, ob 20. uri Iniciativni odbor VZPI odseka bivših borcev Istrskega odreda vabi vse bivše borce tega odreda, da se polnoštevilno udeležijo sestanka, ki bo v Bazovici v gostilni pri Maksu danes, 20. aprila 1980, ob 10. uri. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE 11. revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 80 DANES, 20. APRILA, OB 15. URI V LJESAH. VABLJENI SOLA GLASBENE MATICE TRST V četrtek, 24. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT slušateljev Akademije za glasbo iz Sarajeva VABLJENI NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na zelo aktualno predavanje, ki bo v sredo, 23. aprila 1980, ob 18.30 v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma na temo Izhodišča mednarodne politike SFRJ Predavala bo Vida Tomšič, članica predsedstva SRS, predsednica republiškega sveta SRS za mednarodne odnose, univerzitetna profesorica na ljubljanski univerzi, članica CK ZKJ V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE GLEDALIŠČA »KOMEDIJA* IZ ZAGREBA IVO TIJARDOVIU SPLITSKI AKVAREL opereta v treh dejanjih danes, 20. aprila, ob 16. uri Vstopnice so v prodaji eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. SPD Tabor - Opčine priredi danes, 20. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah .... KONCERT Gostovali bodo moški in dekliški pevski zbor I. ,GRUDEN iz Nabrežine - dirigent prof. Sergij Radovič ter godba na pihala NABREŽINA . dirigent Stanko Mislej. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 v torek, 22. aprila, ob 20.30 FILMSKE IZKUŠNJE IN POIZKUSI Svoje najnovejše kratkome-tražne filme bo predvajal Rado Štrukelj iz likovne šole prof. Avgusta Černigoja. Ogledu bo sledil razgovor. SPD Igo Gruden • Nabrežina EVEREST 79 Ob diapozitivih bo predaval član jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo STANE BELAK. Predavanje bo v društveni dvorani v sredo, 23. aprila, ob 20.30. Vljudno vabljeni! HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju DANES, 20. APRILA 1980 ob 10. uri v dvorani Finžgarjevega doma. Narodna ulica 89, (zraven Hranilnice in posojilnice) z naslednjim DNEVNIM REDOM 1. Poročilo upravnega sveta, predložitev obračuna in predloga glede delitve prebitka 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razprava o poročilih 4. Glasovanje za odobritev obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 5. Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat 6. Določitev sejnine za upravitelje 7. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo 8. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme dati posameznim prosilcem 9. Slučajnosti člani si lahko ogledajo obračun in poročilo o obračunu v tajništvu Hranilnice in posojilnice. Vabimo vas, da se danes gotovo udeležite občnega zbora! če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana. VSAKDO MORA OB VSTOPU V DVORANO IZROČITI VABILO Mali oglasi telefon (040) 7946 72 IŠČEMO v najem baterijo za glasbeni ansambel. Ponudb' na upravi Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Ansambel». URADNIKA/CO tudi začetnika/co z dobrim znanjem italijanščine in srbohrvaščine, po možnosti tudi angleščine išče trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6 pod šifro »Vesten tajnik*. SAMSKI moški star 37 let išče sobo. Odsoten je skoraj ves dan. Telefonirati na tel. št. 811-645 od 12. do 14. in od 18. do 20. ure. OSMICA OLENIČ. Vesel popoldan z ansamblom Rino ter padriškimi vini. OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku št. 58. Toči belo in črno vino. SOLIDNO komercialno-proizvajalno podjetje v Trstu nudi takoj službo uradniku ali uradnici. Pogoj - znanje angleščine. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Odgovornost*. OSMICO je odprl Edi Glavma, Lo-njer 255. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino. SONČNO ogrevanje sanitarne vode nudi podjetje Bogdan Butkovič v Sovodnjah - tel. 0481/882123. OSMICO je odprl Olenič v Padričah. Toči pinot in pristno črno '-raško vino. P v I pam železnina M STROJI _ TEHNItNI ARTIKLI za Industrijo, kmetijstvo In la dom TRST (Induilrljtka con«) D O M J O, 132 - Tel. I2*»7f KUPIM Fiat 127 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na telefonsko številko 742-071. SENO kupimo ali zamenjamo za hlevski gnoj. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200-463. UGODNO prodam skoraj nov popolnoma opremljen 3-metrski pla stični motorni čoln z motorjem 4 KS. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika v Gorici. USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkas.ieje avgusta tega leta. Telefon 31646. ZAKAJ bi hooil na olimpiado v Moskvo? Kupi si raje barvni televizor. dokler je še čas. Takojšnja dobava - Aldo Coja. Kontove) 134, tel. 225-471 - st rvis popravil. VRTALNI, brusilni stroj, žaga cir-kularka. prenosni varilni a| na prodaj. Izredna Trst. Ul. Conti 9/1. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino (gl Ulica Butinarruti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE GORIŠKI DNEVNIK 20. aprila 1981 p VČERAJ POPOLDNE JE BIL OBČNI ZBOR Tudi lansko poslovanje Kmečke banke je bilo vseskozi uspešno in koristno Občni zbor je bil v novem poslopju na Verdijevem korzu, kamor se bo pisarna banke preselila v najkrajšem času ■ Poročilo o lanskem delovanju je poda! predsednik upravnega odbora Ksaverij Leban Včeraj popoldne so imeli v prenovljenem poslopju na Verdijevem korzu, kamor se bo v kratkem iz Ul. Morelli preselila Kmečka banka, člani tega slovenskega bančnega zavoda svoj redni občni zbor. Sejna dvoranica je bila za to priložnost nalašč pripravljena, medtem ko v drugih delih stavbe obnovitvena dela še vedno potekajo, čeprav so že skoro pri kraju. Prisotnih je bilo precej članov, poročilo o lanskem delovanju je podal predsednik upravnega sveta Ksaverij Leban. Iz njegovega poročila posnemamo nekaj točk o splošnem gospodarskem položaju in seveda o delovanju banke v lanskem letu. Tudi naše gospodarstvo je bilo negativno pogojeno od inflacije, ki je lani dosegla najvišjo stopnjo v zadnjem desetletju in ki utegne, če se bo nadaljevala, škodovati celotnemu gospodarstvu. Kriza je zajela tudi Goriško, občutna je bila v večjih industrijskih podjetjih, manjša so se krize delno rešila, pozitivna je bila uvozno-izvozna trgovina, ki je na Goriškem presegla ono prejšnjega leta kar za 70 odstotkov. Kmečka banka je lani uspešno poslovala, čeprav se je pokazalo še enkrat, da so ji bili in seveda so še njeni sedanji prostori pretesni in ne dovoljujejo razvoja in širjenja poslovanja. Stvari bodo šle na boljše ob preselitvi na Korzo Verdi. Zaupana sredstva so se lani povečala za 26,9 odstotkov, imeli so 13.575.342.424 lir zaupanih sredstev, od teh 9.464.363.921 lir hranilnih vlog in 4.110.978.503 lir vlog na tekočih računih. Pri bankah so razpolagali s skoraj šestimi milijardami lir, kar je bilo za eno milijardo lir več kot v prejšnjem letu. Vrednostne papirje imajo naložene pri emisijskem za- vodu, pri centralnem zavodu ljudskih bank in pri raznih večjih bankah v državi. Povečale so se za skoro 700 milijonov lir bančne naložbe. V sklad za dobrodelne namene so položili nekaj nad štiri milijone lir ob porazdelitvi čistega dobička prejšnjega poslovanja, med letom pa so uporabili nadaljnjih pet milijonov lir za podporo šolam, o-troškim vrtcem ter prosvetnim in športnim društvom. Iz tega sklada so prispevali tudi milijon lir za po- tresenee v Črni gori, istočasno pa v skupni sklačMtali- so prispevali janskih ljudskih bank za pomoč po-tresencem v Umbriji. Primerjava med letoma 1978 in 1979 pokaže, je dejal predsednik Leban, da so se končne postavke dvignile za nekaj več kot trideset odstotkov. Poslovanje Kmečke banke, tega Kmečko-delavska posojilnica v Sovodnjah vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo danes, 20. aprila 1980, ob 11. uri v poslopju osnovne šole v Sovodnjah. našega denarnega zavoda, ki neprekinjeno deluje od leta 1909 in ki bo prišlo letos do svojega lastnega sedeža, potem ko je v vsem tem času imelo pisarne v raznih stavbah, je bilo torej tudi lani uspešno 'n pozitivno. Še bolj bo, o tem smo prepričani, potem ko se bo banka preselila v nove prostore na najbolj prometno goriško ulico. Po predsednikovem poročilu je poročilo nadzornega odbora podal Silvan Mesesnel, zatem se je razvila živahna diskusija in končno so člani poročilo odobrili. Sledile so V Števerjanu se je pred dnevi srečal z Abrahamom FERDINAND KOMJANC Ob tem pomembnem življenjskem jubileju mu čestitajo člani prosvetnega društva eBriški grič*. se volitve enega člana nadzornega odbora. Izvoljen je bil dr. Štefan Bukovec. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. Razna obvestila Slovenska prosvetna zveza in Združenje slovenskih športnih društev sklicujeta jutri, v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri na sedežu v Ulici Malta 2 sestanek vseh predstavnikov prosvetnih in športnih društev. Govor bo o prireditvah ob 35-letni-ci osvoboditve. Sovodenjski župan je do konca meseca aprila podaljšal možnost gretja stanovanjskih in drugih poslopij, tako kot so napravili v številnih drugih občinah na našem področju. SKUPŠČINA KONZORCIJA ZA KULTURNO DEJAVNOST V R0NKAH Doberdob stopil v konzorcij in skrbi za Slovence na Laškem Mario Lavrenčič je v proračunski razpravi poudaril odprtost naše skupnosti do večinskega naroda • Izvoljena slovenska komisija SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v četrtek, 24. aprila 1980, ob 20.30 v Avditoriju v Gorid PROSLAVO OSVOBODILNE FRONTE na kateri bo svoj koncert pesmi vseh narodov sveta izvajal TR2ASK1 PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Na skupščini javnega večnamenskega središča v Ronkah (o tistem delu dnevnega reda, kjer je bil govor o protestu proti sklepu pokrajinskega nadzornega odbora o prepovedi rabe slovenščine v tem središču, ustanovljenem na osnovi konzorcija med občinami, smo pisali v včerajšnji številki) so odobrili proračun za leto 1980, ki izkazuje 140 milijonov lir prihodkov in prav toliko izdatkov. Prihodke sestavlja 120 milijonov lir, ki jih v konzorcij včlanjene javne ustanove prispevajo na osnovi števila prebivalcev, 10 milijonov prispevka gorske skupnosti in 10 milijonov prispevka dežele. Če upoštevamo, da si je konzorcij za pospeševanje kulturno - prosvetne, umetniške, knjižničarske, etnografske in drugih dejavnosti zastavil visoke in plemenite cilje na območju, ki se doslej ni moglo pohvaliti z kdo ve kako razvito tovrstno dejavnostjo, so skoraj izključno med občani zbrana denarna sredstva zelo skromna in jih sploh ni mogoče primerjati s sredstvi, ki jih trošijo kulturne inštitucije z veliko skrom- nejšimi ambicijami. Zaradi tega je bilo bolj kot upravičeno pričakovati, da so na skupščini (ta dolžnost je pripadla predstavniku občine Turjak) sprejeli resolucijo, v kateri so izrecno poudarili gmotno šibkost konzorcija ter zahtevali, da ga dežela podpre z izdatno finančno podporo. V proračunski razpravi je pooblaščenec doberdobskega župana dr. Mario Lavrenčič uvodoma poudaril, da se je doberdobska občina odločila za vstop v konzorcij zato, ker se zaveda, da živimo goriški Slovenci na stičišču kultur in v stiku z italijanskim narodom ter da bi bilo zapiranje pred drugimi kulturami in narodi za nas pogubno. Vstop v konzorcij pa je doberdobska občina sorejela tudi zato, da bi pomagala slovenskemu življu v Laškem. Navedel je resne težave, s katerimi se mora naša skupnost spopadati v svojem hotenju po obstanku ter pri tem omenil krizno stanje v prosvetnem društvu «Srečko Kosovel* v Ronkah. Predlagal je premostitev krize, nastale zaradi finančno - tehničnih težav, z iskanjem rešitve v okviru konzorcija. V proračunu so večje zneske namenili knjižničarski dejavnosti. S tem v zvezi je Mario Lavrenčič dejal, da se slovenska kulturno - prosvetna dejavnost razvija predvsem v okviru prosvetnih društev, zato je njim potrebno nameniti večjo vsestransko skrb. Za proračun javnega večnamenskega kulturnega središča (sestavlja ga osem občin tržiškega območja, občina Zagraj ter tržiški šolski o-kraj) so glasovali predstavniki vseh strank razen krščanske demokracije. Na seji skupščine so nato izvolili slovensko komisijo, ki bo dolžna izstavljati obvezno mnenje o vseh v konzorciju obravnavanih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. To komisijo sestavljajo prof. Karel Čemic (predstavnik občine Doberdob) Robert Pahor - Tržič, O-skar Beccia - Ronke, Giuliano Černič - Štarancan, Vilko Peric - Ronke. Na prvi seji komisije si bodo člani porazdelili odgovornosti. LESTAN NICOLO GORIC A - UL. GARZ AROLL1105 TEL.81801 STEREOFONIJA HI-FI: M.rantz A R GtunM Ram Indiana Line Celestium Akaj Vamaha . SanvO RADIO TV COLOR: Nord Monde Blaupunkt Schaub Lorenz.ITT-GrunAg Loewe Opta. RadR Marelk Zoppaft «Espobianco’ GORICA - Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI Ar«* Smog Ariston. Slltal -NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJACEVALNE NAPELJAVE G. V. SEDEMNAJST SVETOVALCEV JE SODELOVALO V RAZPRAVI Jutri glasovanje o goriškem proračunu Najbrž zadnja seja občinskega sveta Z ZADNJE SEJE V GORICI 0 slovenski problematiki sta spregovorila svetovalca VValtritsch (PSI) in Bratuž (SSk) Proračunska razprava v goriškem občinskem svetu se je zaključila v petek zvečer, potem ko je v njo poseglo rekordno število 17 svetovalcev. Občinski svet se bo ponovno sestal jutri zvečer, na njem bomo lahko poslušali odgovore župana in odbornikov, sledilo bo glasovanje. Na dnevni red pa bodo dali še nekaj točk, o katerih je razpravljal včeraj dopoldne na izredni seji občinski odbor, ki hoče rešiti nekatera vprašanja še pred iztekom mandata. Razprava je pokazala, da bodo za proračun glasovali svetovalci KD in PSDI, morda se jim bo pridružil neodvisnež Luciani, ki sicer ni spregovoril; vsi drugi pa bodo glasovali proti proračunu. V petkovo razpravo so kristjani, cialisti, republikanec in fašist. Negativno stališče socialistične stranke je prikazal v daljšem govoru načelnik skupine Marko Wal-tritsch. Odboru je očital, da je v razdobju petih let naredil marsikaj, kar je bilo v nasprotju z interesi prebivalstva in se ni dovolj zavzel za to, da bi našel ustreznejše rešitve, ki bi manj oškodovale prebivalstvo (omenil je tu možnost gradnje avtoporta na letališču in drugačno predlagano traso zahodne obvoznice med pevmskim mostom in kazermetami). • Regulacijski načrt je prinesel ne-k°j koristnih novosti, v bodočih letih pa bomo imeli vrsto sporov med občani in upravo. V uresničevanju L/Ul [AVldUlUlU. V pciivvj so JX)S€?gg socialdemokrat? trije so- •iimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiMmiiMiiiiiiiiiiiiuiuiimitmiimiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiniiiiMimiHi Srečanje s slikarjem Černigojem V razstavni dvorani goriškega av ditorija je bilo v petek zvečer pri jetno srečanje ljubiteljev umetnosti s tržaškim slikarjem Avgustom Černigojem. O njem sta spregovorila kritika Milko Rener in Tullio Reg-gente ter zastopnik ZTT Marko Kravos, ki je prikazal Černigojevo mo- nografijo, ki je izšla pri tej založbi in kritik Peter Krečič, ki je v tej knjigi napisal obširno študijo o Černigojevem delu. Ob koncu se je sam Černigoj malo porazgovoril z udeleženci na tem prijetnem večeru. Na naši sliki trenutek s tega srečanja s tržaškim umetnikom. Na praznik 1. maja dopoldne bo v ŠTEVERJANU, na pobudo Slovenske prosvetne zc-ze in prosvetnega društva tBriški grič* 1. SPOMINSKI POHOD netekmovalnega značaja na razdalji 10 kilometrov šleverjan • Gonjače ■ Šleverjan, posvečen 35- letnici osvoboditve. Odhod bi izpred spomenika NOB v Števerjanu ob 9.30, tam bo tudi krajša spominska slovesnost posvečena 35-letnici osvoboditve s polaganjem vencev. Krajša slovesnost bo tudi i> Gonjačah pred tamkajšnjim spomenikom pedi m. Na poti bodo kontrolne postaje, vsak udeleženec bo ob povratku dobil spominsko kolajno, na kateri sta prikazana spomenika v Gonjačah in števerjanu. Vpisnina 2.000 lir za posameznika, vpisovali bodo tudi od 8. do 9 ure v Dvoru v Sterenanu. Prireditelji vabijo na pohod mlaiše in starejše ljudi, srti bo hoje največ tri ure. Najštevilnejša skupi pina bo dobila spominsko kolajno. osimskih sporazumov si je občina sicer prizadevala, ni pa poklicala k sodelovanju občinskega sveta, ki je ostal izven dogajanja. Pozitivni so bili nekateri znaki odprtja do vprašanj slovenske manjšine, in sicer šole, kulture ter toponomastike, drugod pa se še vedno kažejo znaki zaprtja in s tem v zvezi je omenil sklep nadzornega odbora o prepovedi slovenščine v rajonskih svetih. Govornik je menil, da bo morala občina v bodoče skrbeti za tesnejše stike z rajonskimi sveti, povečati vsestranske stike z Novo Gorico, z vso pokrajino, z deželno upravo brez kompleksa manjvrednosti. O slovenski problematiki predvsem na področju šolstva in kulture je govoril tud£ s všteval ec Slovenske skupnosti prof. Andrej Bratuž (o splošnih vprašanjih je dan prej za to stranko govoril dr. Paulin). Bratuž je omenil slovensko kulturno tradicijo v našem mestu in pozdravil pozitivne pobude občine, ki je sodelovala z nekaterimi slovenskimi ustanovami. Omenil je tudi šolske gradnje, dejal, da živimo v dvojezičnem mestu in izrazil željo, da bi občina izdala dvojezično publikacijo o našem mestu. Bratuž je svoj govor zaključil s slovenskim pozdravom. Gospodarskih vprašanj se je dotaknil svetovalec dr. Vladimir Nanut (PSI), ki je kritiziral upravo, ker ni imela smisla za gospodarske pobude, da se prav nič ne zavzema za konkretno gosp'darsko sodelovanje med obmejnimi kraji v duhu osimskega sporazuma, da je pozabila na kmetijstvo. Niso uresničili kmetijske konference in za zgled .je omenil sosedno tržaško pokrajino, kjer je v teh dneh bila dobro pripravljena kmetijska konferenca. V razpravo so posegli še republikanec Drufuca, ki je bil zelo kritičen do odbora (čeprav so v njem republikanci sodelovali do pred nekaj meseci), fašist Ccana, ki je bil zadovoljen »zmage* s sklepom nadzornega odbora o prepovedi slovenščine, ter cela vrsta demokristjanov. Brancati je omenil vrsto u-spešno opravljenih del, ki jih je izvedel sedanji odbor, Tuzzi pa je prav tako pozitivno ocenil petletno delo sedanje večine. Kritičen do odbora je bil tudi svetovalec Del Ben (PSI). Umrla je Šlevcrjanka Ivana Humar-Klcmcnčeva Kino (,urica VERDI 15.30—22.00 »...e giustizia per tutti*. Barvni film. CORSO 15.15-22 00 »Un sacco bel-lo». C. Verdone in V. Miriel. VITTORIA 15.30—22.00 »La pomo matrigna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit EXCELSIOR 14.00 — 22.00 »Capo blanco*. PRINCIPE 14.00—22 00 »Meteor*. Nora G urica in okqticu SOČŠD 10*00'*«Plava ptica*. Ameriško-sovjetski film. 16.00- 18.00-20.00 »Disko vročica*. Nemški film. Kino gledališče mala dvorana: 17.00— 19.30 «Napad na policijsko postajo*. Ameriški film. SVOBODA 16.00 «Palčica*. Risanka. 18.00—20.00 «Obračun dveh pošasti*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 »Zadnji karate udarec*. Hongkonški film. TERITORIALNI ODBOR SKGZ 0 AKTUALNIH VPRAŠANJIH Priprave na petintridesetletnico osvobu-ditve in srebrni jubilej SKGZ v Gorici Na seji teritorialnega odbora za Goriško (vodil jo je predsednik dr. Mirko Primožič) so sprejeli protest zaradi pokrajinskega nadzornega odbora, ki je prepovedal rabo slovenščine v rajonskih skupščinah v občini Gorica ter v slovenski komisiji konzorcija za kulturno dejavnost v Ronkah. Ta protest so naslovili na odgovorne oblasti in politične kroge. Protestno besedilo smo objavili v včerajšnji številki. Poleg tega so sprejeli besedilo za lepak ob 25. aprilu in 1. maju. Obširno so razpravljali o proslavi 35-letnice osvoboditve, ki jo bodo združili s prvomajsko proslavo v Števerjanu, katero tradicionalno prireja v Dvoru prosvetno društvo »Briški grič*. Kar zadeva proslavo 25-letnice u-stanovitve Slovenske kulturno gospodarske zveze na Goriškem je bil teritorialni odbor mnenja, da bodo proslavo priredili v Attemsovi palači V okviru tedenske oddaje »Stičišče* bo nocoj ob 21.15 na sporedu koprske televizije daljši prispevek o goriški pokrajini, ki ga je pripravila televizijska agencija Alpe Adria. lltmilMIIMIIHIIII OB OBČNEM ZBORU PD cKRAS* V Dolu si prizadevajo dobiti primeren kulturni dom Samo mladi člani v društvenem odboru Prejšnji teden je bil občni zbor prosvetnega društva «Kras», v katerem so združeni ljudje iz Dola in s Poljan. Uvodno poročilo je podal predsednik društva Janko Heric, ki je tudi pozdravil goste nekaterih drugih društev, zatem so svoja poročila podali še tajnik Franko Peric, blagajnik Bruno Šuligoj, športni referent Srečko Vižintin. V petek so na pokopališču v Kromberku pokopali 81-letno Ivano Maraž vd. Humar. Rojena je bila v števerjanu v družini Rogarjevih. Z drugimi števerjanci so tudi Rogarjevi morali v begunstvo, živeli so v bližini Ljubljane. Po vojni so se znašli na porušeni domačiji, morali so obnoviti vse. Proti koncu dvajsetih let se je poročila z Jožefom Humarjem - Pepetom Klemenčevem, ki je bil mali kmet, nekaj zemlje pa je odbeloval tudi kot kolon. Vzgojila sta šest otrok, trda je tej družini predla, kot drugim v podobnih razmerah, v takratnih časih. Pokojni Pepe je bil med prvimi organizatorji Osvobodilne fronte v Števerjanu in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju do konca vojne. V letu 1947 «o se Klemenčevi preselili iz Števerjana v Jugoslavijo, v Kromberk, kjer se je družinski poglavar zaposlil na tamkajšnjem kmetijskem posestvu, otroci pa so se polagoma zaposlovali v tamkajšnjih tovarnah. Pepe Klemenčev je umrl leta 1951. Humarjeva družina živi sedaj v Solkanu in Novi Gorici, zato so tudi mater pokopali na krom-berškem pokopališču. Pogreba so se udeležili številni | števerianri, člani prosvetnega društva »Briški Brič* in krajevne parti-?nnoire »»'toije, ki so sorodnikom iz- j r~'-1i »VteUe tudi v imenu vseh dru- I gih vaščanov. Iz tajniškega poročila posnemamo, kako je društvo delovalo v zadnjih treh letih. Ob 25-obletnici delovanja zbora so imeli v letu 1977 dva koncerta v Štandrežu in Doberdobu, sodelovali so v tem letu na Primorski poje, na taboru zborov v Šentvidu na Dolenjskem, na Ceci-lijanki v Gorici ter seveda na otvoritvi partizanskega spomenika v Dolu. Pri delu za postavitev spomenika so se društveni člani direktno angažirali skupno s člani domače sekcije bivših partizanov. Ogrodje društva «Kras» je pravzaprav zbor, ki je tudi v prejšnjih letih sodeloval na reviji Primorska poje in na raznih drugih priložnostih, kot so Prešernove in druge proslave, prazniki žena, prazniki osvoboditve. Peli so na prazniku pobratenja med Doberdobom in Prvačino ter na proslavi 75-Ietnice prosvetnega društva «Kras* v sosednem Opatjem selu. Zbor vodi dolgo vrsto let prizadevna pevovodkinja Pavlina Komelova. Društvo je seveda imelo še nekaj svojih prireditev kot so Prešernove proslave, predavanja in prireditve za otroke. Vendarle pa imajo v tem težave, ker ne razpolagajo s primernim prostorom in so morali tudi 25-letnico svojega zbora, kot smo zgoraj videli, praznovati drugod in ne v domači vasi. Zaradi tega so pred kratkim ustanovili 30-član-sko zadrugo, s pomočjo katere bodo skušali postaviti si svoj kulturni dom. V okviru društva deluje fotosek-cija, ki je doma priredila razstavo slik z domačo motiviko, njeni člani pa sodelujejo v Skupini 75 in so na njenih razstavah tudi pokazali svoje fotografije. Društvo skrbi za športno rekreacijo svojih članov, gojijo seveda tiste panoge, ki so primerne v njihovem kraju. Imeli so srečanje z podobnimi ekipami z Vrha, sodelovali so na raznih tekmovanjih in srečanjih v Gorici, Doberdobu in še drugod kot n.pr. v Selah na Krasu. Ob zaključku so izvolili novi odbor in naj takoj povemo, da imajo sedaj predsednico in sicer Alido Devetak. Podpredsednik je Jordan Vižintin, tajnik Danijela Lavrenčič, podtajnik Zvonko Frandolič, Blagajniške posle opravljata Kristina Devetak in Ivan Vižintin, gospodar je Guido Devetak, referent za šport pa Srečko Vižintin. V nadzornem odboru so Srečko Vižintin, Franko Peric in Bruno Šuligoj. Mlademu odboru želimo vse najboljše, še najbolj pa v njihovem prizadevanju za postavitev primernega društvenega sedeža. ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrti naše drage ZORE RADETIČ vd. PAHOR se srčno zahvaljujemo darovalcem cvetja in prispevkov v do brodelne namene, g. župniku Lazarju za sv. mašo in lepe besede v cerkvi, cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Jamlje, 20. aprila 1980 v Gorici. Prireditev naj bi izvedli ob sodelavanju domačih kulturno-umetniških skupin, namenjena pa naj bi bila vodilnim telesom SKGZ. odborom vanjo včlanjenih članic, društvom, ustanovam in povabljenim gostom. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo izlet na Nanos v nedeljo, 27. aprila. Srečali se bodo s planinci PD Vipava. ■ rtjla? t: n^r Prispevajte za DIJAŠKO MATICO NI PRVOAPRILSKA ŠALA - J E RES!!! PREVERITE NAŠE CENE! V najmanjši trgovini na svetu ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to, kar Iščete in kar se vam Izplača NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V APRILU 1980 podložene jopice iz gabardina 5.900 lir ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (že oprane) 4.500 lir ženska krila iz gabardina 8.000 li- spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila boucle 8.000 lir moške in ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 lir žametne hlače z naramnicami 9.900 Ur mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 Ur 5 P*} [od Mfrrods ■JTClffinfl'!- Jj mrcy rti -jimy rr*«♦ :oftsom hsC; Dinar menjujemo, po 40 Ur. VSEM KUPCEM POKLANJAMO SPONKO ZA KMUČE Prvič v Italiji!!! Na goriškem sejmu ESP0MEG0 Stand 16/B pokušnja najnovejše kvalitete, nagrajene na sejmu Alimentacion v Barceloni UNION GRAND PIVO Zastopnik za Goriško: VOJKO NARDIN, Standrež, tel. 81-310 Espomego trgovinska zbornica za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica mednarodni sejem i\ gorica 24. 4. ™, 1980 w URNIK: DELAVNIKI 16. - 23.30 DAN PRED PRAZNIKOM IN PRAZNIKI 10. - 23.30 goži2ia esposizioni Informacije: Orgalfi — Ulica della Barca 15 — GORICA — Tel. 9481/33440 — Drevored Unglieria 13 — VIDEM — Tel. 0432/206160 !?? Pnmor5ki"dnov"mk: KULTURA 20. aprila 1980 RAZGOVOR S SLOVITIM SLOVENSKIM TENORISTOM ANTONOM DERMOTO Žlahten pevec svetovne slave 0 udeležencih tržaškega seminarja: glasovni material dober, ne (ta izjemno dober - Izjemno dobrih glasov je danes zelo malo... Najuglednejši gost seminarja, ki četrto leto zaporedoma or-rU21ra društvo glasbenikov Fur-' Julijske krajine, je bil le-čf ,an dunajske državne ope-. slovenski tenorist Anton Der-ngta. •J*0 «sem svetu poznani inter-<£?•, Mozartovih, Schumanovih, "Hubertovih, Verdijevih, Pucciniju. Rossinijevih, Bellinijevih o-del praznuje letos sedmo ^uico svojega plodnega in iz-ni °ir. bogatega pevskega življe-JSl. ^žko bi bilo obnoviti vse Jglavnejše etape njegove umet-te ^ posebno, ker se razpredajo po vseh petih “Utinentih. Vendar, kamorkoli je koi^ ^erm°ta potoval in kjer-l 1 le razdajal plemenite odten-- .sv°joga glasu, povsod je Stela, . H^vsuu je w J“{ pnsten, polnokrven Slovenec Novenec, ki je svojim sona-/■“Hjakom s pesmijo pričeval o o yi leP°ti svoje domovine, jjg^tnosti in rasti njene pevske el»k ^rmota je pričel svojo sben° p0j organist leta 1924. vuiočilna za njegovo nadaljnjo živ- 1 nJe pa je bila gospodarska kri-, leta 1929, ko mu je železar-^djetje (pri katerem je bil išite • dovoU1°- da si lahko P°’ J6 piimerno mesto glasbenika. st ' ko se je ravno odločal za me-^^aniste v Tržiču na Gorenj-je v ljubljanskem listu Slo-lian ? Prebral oglas, da išče ljub p . a °Pera tenorista: sem v Ljubljano, v operni fa,or 'n eksistenčna podlaga mi je izgotovljena. V Ljubljani sem -X1. š{iri teta vse predmete, ser* i? tokrat nudil državni kon-^l^torij — t.j, današnja Akade j J?- Tam sem diplomiral leta ®8 t ^ Ljubljani sem asimiliral Sc® lakrot razpoložljivo znanje in hiZ a^s°lviral z največjim uspeli ~~ z odličnim. To mi je bilo dohiZ^kšno priporočilo, da sem bun ■ štipendijo in sem šel na Ha n" • dveh letih in pol sem . ulannju opravil izpit in sem bil To v dunajsko državno ope-Tede’0ran redl- da d’1 to iz-Daj f *lučai 'n da se to ni do-,e .0 vsak dan. Tisti trenutek PoJe °dločila moja pot, ki se je j t0Pno začela vzpenjati — to-Sen^e brez žrtve... Zadnje izpite p: . opravil samo s pomočjo i-jLKcii ieleza in vitaminov: če (,« ^ di jemal, bi opešal, naj „jl ,.e v Ljubljani in bi se mi jo.0*1 ne odprla pot na Dunaj, od Po Pa na vse svetovne odre. Ali ko, °e bi kot deček imel možnosti s«emu poklicu, samo pevske-ne. Petje bi najbrž ostalo za I neka privatna zabava | tak'1™0, kaže da je bilo meni „ °topisano, jaz pa tega nikakor | j °°žalujem. Nasprotno! Menim. Se le bila to edina prava pot, ki p0j.Je odprla neodvisno od moje kliu- -*n. tudi brez posebnih na in sreče. Sreča je bolj n Ha stvar. Sreča sama ne pri-5anf dosr.j slovensko, imava svoj cd in učiva stilistiko na du- QjJ?k* uisofci šoli. Sem še vedno kot/n v dunajski operi, sicer »ta Castni član, toda nekaj pred-cej ^ leto vendarle pojem. Pre-Ojjjpa imam koncertov; v ostalem Plin. P°tu jem prav za takšne se-»(.Parje, kot ga imate zdaj v Tr- r%r " 1 '' ~ kot član raznih pev- največ potujete? i ‘‘bvsod po Evropi ter po Južni Z j aPerni Ameriki. Lani sva bila Kali!10 ”a stenfordski univerzi v Pto ^rniji in sva odkrila, da pjf. ***erika neverjetno mnogo le-ra. ®[as°u. Menim celo, da je na-tpjjjPa tolentov tam več kot pri daiu. *animino pa je tudi to, da so Herks nemški operni odri v glav-zasedeni z Američani. Sila •edp11 ~ v Pravem pomenu be-so Japonci. Čudovito so varjeni in znajo neverjetno vztrajno garati. V dunajski operi imamo zdaj tenorista Japonca. Ne pozna drugega kot delo, delo in delo. Ko smo že pri tem vprašanju, kako ste kaj zadavoljni s tržaškimi pevci, ki obiskujejo vaš seminar? Material, glasovni material, je dober, ni pa izjemno dober. Izjemno dobrih glasov je danes zelo malo. To pa zato, ker so tudi zahteve zelo visoke. Merilo pa so nam plošče, televizijski in radijski nastopi, to je — tehnično brezhibne aparature. Potem je jasno, da čisto navadna avdicija zbega 20-24 let mladega pevca. In ko opravi avdicijo, mora šele začeti pošteno delati in se razvijati. Čudežev med pevci ni. Vsak mora o-praviti svojo trnjevo pot preden pride do slave in dobrega imena. Tudi Gigli, Caruso in podobni miti niso bili izvzeti... Kako sta se počutili med Slovenci v širnem svetu? Mnogo sem pel za Slovence v Južni in Severni Ameriki, v Avstraliji pa tudi drugod in sem se med njimi vedno počutil kot doma. V Teatru Colona v Buenos Airesu je bilo celo prvič, da so predstavili recital skoro izključno slovenskih pesmi, in to je gledališče svetovnega slovesa. Bil je resnično izjemen dogodek in bilo je veliko solznih oči, veliko čutnega izžarevanja v ta prostor, še posebno v trenutku, ko so na oder prinesli nageljne s slovensko trobojnico. Takrat je bilo vsem bolj na jok kot na smeh. Ampak, lepo je bilo. Enako se je dogajalo Uidi drugod po svetu, kjerkoli — smeh in solze obenem, pa naše barve, naše vino, naše potice... In vaši stiki z Ljubljano? BORIS PANGERC (Nadaljevanje na h strani) Tenorist Anton Dermota daje sugestije udeleženkama seminarja za vokalno glasbo v Trstu, ki sta ga pretekli teden vodila Dermota in njegova žena pianistka Hilda lllllllllllUllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllIllilliiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliilililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllUlllllllllllimillllllllllUIIIIIIK «NAŠA PESEM* V MARIBORU Lepa uveljavitev primorskih zborov na VI. tekmovanju zborov Slovenije Edini zamejski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela se je uvrstil v III. skupino Na VI. tekmovanje pevskih zborov Slovenije, ki je bilo pod naslovom «Naša pesem* v dneh od 11. do 13. t.m. v Mariboru, se je prijavilo trideset zborov, tekmovalo pa jih je dejansko osemindvajset, med temi je bilo kar sedem zborov s Primorske oziroma iz zamejstva: primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, pod vodstvom Tomaža Sveteja, moški zbor Ciril Silič iz Vrtojbe pod vodstvom A lenke Saksida, moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine pod vod stvom Klavdija Koloinija, mešani zbor Obala pod vodstvom Mirka Slosarja, moški zbor Franc Zgonik iz Branika pod vodstvom Gvida Filipčiča, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela pod vodstvom Evgena Prinčiča in ženski učiteljski zbor iz Tolmina pod vodstvom Vere Clemente - Kojiče ve. Razveseljivo je, da je večina teh zborov bolje pela kakor na reviji «Primorska poje*; '*i?tfž!lika v tem smislu je bila zlasti otipljiva pri moških zborih iz Branika in s Proseka - Kontovela. Zlasti zamejski zbor »Vasilij Mirk» je bil v vokalnem pogledu mnogo bolj zlit, njegovo petje bolj ubrano, obvladanje posameznih skladb celovitejše, kar mu je tudi omogočilo, da je pozorneje sledil dirigentu in dosegal zato homo-genejše interpretacije. Vsi ti zbori so bili seveda nagrajeni: mešani zbor Obala iz Kopra si je priboril zlato plaketo mesta Maribor, pa še več, dosegel je najvišji procent dosegljivih točk na letošnjem tekmovanju, srebrno plaketo mesta Maribora je prejel moški zbor iz Ajdovščine, vsi ostali pa bronaste plakete. Kakovostno poprečje ni doseglo zadnjega pred dvemi leti. Za to sta dva razloga: nastopilo je nekaj novih zborov, ki se še borijo z začetniškimi težavami o-ziroma so za stopnjo njihovih vo kalnih usposobljenosti in interpre-tacijskih zmogljivosti predvsem obvezne pesmi še pretežke, na drugi strani pa se letošnjega tekmovanja nista udeležila dva zbora, ki sta na zadnjem tekmovanju pred dvema letoma priložila svoja pomembna deleža, to sta akademska zbora Tone Tomšič iz Ljubljane in Boris Kraigher iz Maribora. Sicer pa moramo kot pozitivno dejstvo dodati, da je bilo med znanimi udeleženci nekaj zborov, ki so pokazali lep napredek, kakor mešani zbor iz Kranja v izboljšani homogenosti skupin, predvsem sopranistke in s tem dosegel lepše glasovno ravnotežje in ubranost, petje je bilo čisto, interpretacijsko nazornejše, z viškom umetniške prepričljivosti v Pahorjevem Očenašu hlapca Jerneja; prejel je zlato plaketo mesta Maribora, vodi ga Matevž Fabijan. Zbor Obala iz Kopra je odrazil korenit preobrat pri svojem delti, ki je v podrobnosti študija ■ in priprav prineslo zboru into-nančno stabilnost in večjo homogenost skupin, predvsem -prej v tem oziru ne dovolj izdelanemu sopranu in je tako tudi celota bila pevsko bolj oplemenitena, v svoji usposobljertdkti prožnejša in voljnejša v sledenju dirigentovim hotenjem. V pevski lepoti se ■ je soroščeno predajal oblikovanju v slogovno pristno opredeljenih, z doživetostjo prežetih delih, posebno še v obvezni Lipovškovi pesmi Sveti Štefan, ki je bila tudi najboljša ostvaritev v celotnem tekmovanju, po svoji muzikalni iztanj-šanosti, po miselno zastavljeni in stopnjujoči gra.ienosti je dosegla izreden umetniški učinek ter jo lahko opredelimo kot do sedaj najboljšo poustvaritev. Tretji nagrajenec z zlato plaketo je bil mešani zbor Consortium musicum iz Ljubljane pod vodstvom Mirka Cudermana. To je zbor izbranih in glasovno dokaj izdelanih, da ne rečemo nekaterih šolanih pevcev, ki so združeni v sonorno celoto, sposobno pristopa k težjim in muzikalno zahtevnejšim delom iz svetovne literature. Vzbudil pa je vtis, da zbor takih kvalitet še ni izčrpal vseh svojih moči na torišču oblikovalnih dognanosti in da kljub dosedanji visoki vokalno tehnični in poustvarjalni ravni lahko pričakujemo še večje oblikovalne intenzivnosti. Čeprav ni dosegel ravni, da bi prejel zlato plaketo, vendar moram omeniti uspešno delo Branka Rajštra pri učiteljskem zboru «Emil Adamič*, ki zveni neprimerno bolj čisto in ubrano kakor pred leti; v tem pogledu je gotovo , bil storjen krepak korak. Podobno bi lahko rekli za zbor Angel Besednjak iz Maribora, ki ga vodi Ivan Vrbančič, posebno pa še za mešani zbor France Prešeren pod vodstvom Edvarda Gorši-ča, ki je zbor tudi muzikalno o plemenitil. Ponovno se dviga kvaliteta pomlajenega Komornega zbora iz Celja, ki ga vodi Vid Marčen. Vsi našteti zbori so prejeli srebrne plakete, sem pa sodijo še moški zbor Vres iz Prevalj, ki ga vodi Jožko Kert, moški zbor Fu-žinar pod vodstvom Branka Čepina in moški zbor,, ki se po svo-ječasni krizi pod vodstvom Branka Rajštra zopet dviga in je dosegel že .zaznavne uspehe v po-''gledu gihsovvrte''tiglajen0sti. * Bronaste plakete so poleg že naštetih prejeli še mešani zbor iz Ljutomera, moški iz Rogaške Slatine, mešani Gorenje iz Velenja, moški Partizan iz Maribora, ženski z Jesenic, moški Zarja iz Trbovelj, moški z Verda, moški zbor Lira iz Kamnika. Podelili so torej tri zlate, osem srebrnih in trinajst bronastih plaket, ■ štirje zbori so prejeli priznanja. Žirija je ocenjevala na osnovi dovolj visoko postavljenih kriterijev dokaj dosledno. Na trenutke so se primerjajoči procenti dosegljivih točk med nekaterimi ocenami posameznih zborov z ozirom na njihove izvajalske ostvaritve in njihove odmevnosti zdeli sporni, vendar smo morali upoštevati pri dotičnih zborih težavnostno stopnjo izbranih skladb, kar je morala seveda upoštevati tudi žirija in to je naneslo nekaj točk več že izven same izvedbe. Tekmovanje v Mariboru nam je vsekakor nudilo določen pregled o prizadevanjih, dejavnosti in dosežene ravni pevskih zborov v Sloveniji in v primorskem zamejstvu, obenem pa pokazala na probleme v zvezi z izborom literature pa tudi na nastajajoče probleme in I*| Ja r»f* potrebe. Ni le slučajno prišlo do posvetovanja v zvezi s prvim vprašanjem, pa tudi ne do ustanovitve Zveze združenj področnih združenj pevskih zborov dneh tekmovanja v Mariboru, kar naj bi služilo k nadaljnjemu razvoju Pevsko slavje je zaključil številni in izvrstni akademski mešani zbor Goran Kovačič iz Zagreba pod vodstvom Vladimira Kranjčeviča s sporedom prirejenih ljudskih pesmi Slavonskega, Papan-dopula, Horvata, Skalovskega in nekaterih dodanih — pesmi živahnega ritma, izbranih v smislu u-činkovitega zaključka mariborskega pevskega praznika. IVAN SILIČ SPACAL V GALERIJI »TORBANDENA* RELIEFNOST IN BARVA ZNAČILNOST NO VIHDEL Spacal se čedalje bolj odmika v ^poetični pr os tor», ki je v upodobljivosti neskončna in še neobdelana pokrajina Pred tremi leti sta tržaška občina in univerza svečano počastili Lojzeta Spacala ob njegovem življenjskem in ustvarjalnem jubileju. Na trojni razstavi se je razgrnil ves pomembnejši umetnikov opus. Ob tako obilnem in zaokroženem pregledu si človek podzavestno predstavlja, da je ustvarjalec pravzaprav že dokončno obračunal s svojim snovanjem in da se lahko pokončno umakne: skratka, če bi tedaj Spacal odložil čopič in dleto, bi bila njegova celotna podoba taka, da bi na njej ne manjkala najmanjša poteza, opus bi bil v vsakem pogledu dograjen in umetnik bi lahko užival pravičen in nadvse zaslužen pokoj. Toda od Spacala bi si kaj takega v nobenem pogledu ne mogli pričakovati, saj je že sama tedanja antologija dovolj jasno pokazala, da je to umetnik, ki mu je ustvarjanje isto kot dihanje. Po treh letih smo torej z upravičeno radovednostjo pričakovali, kako se pri njem «stvar» nadaljuje. Njegova samostojna razstava v galeriji Torbandena nam je spet potrdila, da se pri Spacalu nič ne zgodi nepredvideno in sunkovito, pač pa so njegove stvaritve izkaz neke neizprosne zakonitosti, ki podrejuje umetnika v strogo in temeljito delovno disciplino. Na razstavi ima bolj ko zdaj prej prednost tumikaU. V pritličju galerije namreč izstopajo obsežnejše reliefne slike, medtem ko se je grafika umaknila tokrat v prvo, manj prostorno nadstropje in je tudi po številu manj zajetna. Razstava pa je po drugi strani potrdila, da smemo pri Spacalu pričakovati v neprekinjenem razvoju vedno novo domislico, se pravi vedno kapljo v tehničnem kot vsebinskem pogledu novega spoznavanja. Bistveno kaže biti pri njem dvoje: reliefnost in barva. Prva odloča o primernem izrazu, druga pa je nosilec simbolične vsebine. Obe komponenti sta tu doživeli rahel premik. Ponekod se je relief docela otresel barvnega posega in zaživel v strogi čisti goloti, ki lahko računa samo na posredovanje svetlobe pri urejanju svetlotemnih učinkov. Kar pa zadeva barvo, ima ta, kot vedno v Spacalovem snovanju, nalogo, da se simbolično uvršča kot organski element v neorganski svet. Na pričujoči razstavi se je (menda prvič) pojavila Hlasta lisa in vse kaže, da označuje nekakšen kompromis s realnostjo v smislu prijaznejše umetnikove življenje vdanosti in prozomejšega spoznanja. Prav tako je umetnikov pogled v preteklost, ponazorjen ponekod z glagolitskimi reliefnimi črkami, zdaj bolj tstarinsko* privlačen in domačnosten. Sicer pa se Spacal zadnja leta čedalje bolj odmika v «poetični prostor»: ta je tudi v ustvarjalnem pogledu tista nova, v upodobljivosti neskočna in še neobdelana pokrajina, ki jo Spacal s komaj zadržano strasnostjo oblikuje in pri tem je videti, da mu pomeni tudi prijazno zavetišče. To je pač nevarno, kajti, da se mu je Kras izpraznil in se naposled razgalil v vsej geološki goloti, se mu je razodel kot že povsem izčrpana pokrajina, kjer človek nima več možnosti, da bi živel. K sreči nam preostaja še «poetični prostor*, kjer lahko nemoteno in neovirano gospodarimo in živimo. V formalnem pogledu nima potrebe tovrstna motivika se več sklicevati na figu-rativnost, pač pa je kvečjemu še njen abstrahiran odmev. Kakor na unikatih tako se tudi na grafičnih listih dogaja dvoje, po eni strani, popolna sublimacija v «poetičnem prostoru* (tu je barvost odveč), drugod pa se oglaša povsem nova barvna intonacija, Ena od novih slik na Spacalov! razstavi v galeriji Torbandena ki pomeni ponekod prijaznejšo in toplejšo variacijo na prejšnje teme. Tu postaja barvost pravzaprav bistveni posrednik pri tomiljevanju* celotnega notranjega razpoloženja. Tako se na nekdanjo surovo hrapavo površino priliva med drugimi topla rjava barva in prejšnjo hravapost zabrisuje, pri tem pa ustvarja neko novo simbolično dimenzijo. To je torej triletno Spacalovo gradivo. Če ga primerjamo s prejšnjim časom, opazimo, da je ustvarjalni ritem pri njem vedno enak in razvoj enakomerno neizprosen v smislu vedno novega odkrivanja in spoznanja v sosledici časov. MILKO RENER iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiivnniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiviiiiiiiiiiiniiiBiiiiiiiiiiiifiiivBiiiiiiiitniimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiBa ZA KONEC TRŽAŠKE OPERNE SEZONE ■noldcoo 'jb.fDvob. 'J?, obod r,q -ji.-ib ^ Boromnov «Knez lgor» v Verdiju Postavitev je bila v rokah jugoslovanskih umetnikov: režiserja Sabliča, dirigenta Danona in koreografa Parliča - Sodelovanje beograjskih baletnikov - Na premieri je naslovno vlogo pel član beograjske opere baritonist Dušan Popovič (pri ponovitvah Garbis Bayagian) Tržaško gledališče Verdi je v soboto uprizorilo Borodinovo opero AKnez Igor» (v torek je bila na sporedu prva ponovitev) in z njo izčrpalo repertoar sezone 1979-80. Na sporedu so sicer še baleti, kar je že tradicija tržaškega gledališča, toda operni del se z Igorjem končuje. Za obračun sezone bo še čas, zdaj naj zapišemo le, da je prav gotovo z O-tellom in Igorjem dosegla vrhunec v siceršnjem poprečju. Od zadnje uprizoritve Igorja v Verdiju je poteklo že 25 let kar priča, da so opere iz slovenske zakladnice preredko na sporedih v katerih je, ob hvale vrednem vključevanju sodobne produkcije, pretežni poudarek na delih iz italijanskega .................. APZ »TONE TOMŠIČ* V KULTURNEM DOMU Akademski pevski zbor «Tone Tomšiči na odru Kulturnega doma v Trstu Akademski pevski zbor »Tone Tomšič* iz Ljubljane je z nastopom v Kulturnem domu zaključil koncertno sezono Glasbene matice 1979/80. Njegov spored je obsegal dva popolnoma različna dela, ki sta bila različna tudi po kvaliteti izvajanja. V prvem delu smo poslušali skladbe renesančnih mojstrov in potem skladbe kasnejših ustvarjalcev različnih narodnosti do sodobnikov. Tako so bili na sporedu Gallus in Orlando di Lasso, Hindemith in Britten, Petrovicz pa Schaffer in Penderecki. Vtis smo imeli, da se je zbor študijsko poglobil zlasti v ta del programa, saj je nekatere pesmi, kot na primer Gallusovo Ecce quomodo moritur ju-stus, Hindemithovo En hi ver, obe Brittnovi The succession of fuor svveet months in Ballad of Green Broom in Schafferjevo Epitaf for Moonlight zapel dovršeno v into-načni preciznosti, zvočni homogenosti in interpretacijski dognanosti. Posebna poslastica v tem delu sporeda je bila izvedba Schaffe-rjevega epitafa, v kateri je zbor dosegel izjemno lepe vokalne u-činke s ponazarjanjem elektronsko izražane glasbe v obliki kovinskih zvokov, ki pa so vendarle ohranjali toplino in svojstveno barvitost. Manj prepričljiva po interpretacijski plati je bila Stabar mater Pendereckega, ki je zbor očitno še ni osvojil v popolnosti, morda pa tudi zaradi njene svoj styene kompozicijske značilnosti, sloneče na disonancah. Res pa je tudi, da je bilo tako pri tej, kot tudi pri skoraj vseh ostalih skladbah tega dala čutiti neustrezno številčno razmerje med šibkejšim moškim in močnejšim ženskim de lom. Za drugi del sporeda, ki je obsegal dela slovenskih avtorjev, umetne, narodne, ponarodele ali prirejene skladbe, žal ne moremo dati tako pozitivne ocene. Večino pesmi je zbor zapel navrženo, včasih intonančno nezanesljivo z opaznimi netočnimi vstopi, nekatere tudi z neustreznim tempom. Še najboljše so izzvenele preproste narodne kot na primer Kernja-kova Rož, Podjuna, Žila, Devova Ribice po Murjici plavajo, Lebi-čeva Luba vigred se rodi. Jenkovo Lipo je zapel v prehitrem tempu, prav tako Gubčevo Pesem o svobodi, boljša je bila Pahorjeva Pa se sliš. Bolj ustrezno značaju skladbe je bila zapeta Vrabčeva Polka je ukazana. Švarovo Od Martina Kjebra smo poslušali v novi priredbi, pri Pahorjevi Oče naš hlapca Jerneja je bilo precej netočnosti. Zanimiva, čeprav za tradicionalne pojme zborovskega interpretiranja zelo nenavadna, je bila Ježeva Stric, ko se je del zbora razkropil po dvorani in pel iz avditorija ter vključeval tudi občinstvo. Eksperiment, ki se mu bo treba šele privajati. Skratka drugi del sporeda je dokazal, da mladi, sveži glasovi v nekem zboru sami po sebi še niso dovolj, da sta potrebni tudi skrbna priprava in disciplina petja, kar je zbor pokazal v zvrhani meri v prvem delu, ko je zapustil najboljši vtis in ko je tudi dirigent Jože Fiirst dosegel z njim nekatere vrhunske interpre-tacijske, oblike, (j.k.) železnega repertoarja, ki je tradicionalističnemu tržaškemu občinstvu očitno najbolj všeč. In vendar je AKnez Igor* opera, ki ima vse atribute velike opere in jo operna gledališča po vsem svetu obravnavajo z vsem potrebnim spoštovanjem, občinstvo pa sprejema predvsem zaradi njene scenske slikovitosti in muzikalične prikupnosti epske razsežnosti, a obenem tudi arioznosti narodnega melosa. Za Borodinovo uglasbitev stare ruske pesnitve iz XII. stoletja pravijo izvedenci, da združuje izjemno Borodinovo inventivnost z znanstveno metodičnostjo njegovega poklica (Borodin je bil fizik in zdravnik širokih naprednik pogledov), da barvitost njegove glasbe prav nič ne zaostaja za ono Mu-sorgskega ali Rimski Korsakova,’ da se kljub vodilni temi, ki označuje njegove junake in situacije, njegovo glasbeno tkivo bistveno razlikuje od Wagnerjeve statične kompaktnosti z dodajanjem vedno novih melodičnih snovi, ki bogatijo barvitost in dramatičnost njegove glasbene govorice. Od teh u-gotovitev prihajajo k naslednji, da je v Igorju toliko glasbe, da bi zadoščala za več oper, toliko idej, barv, dramatičnih, epskih in čustvenih vzgibov pa toliko scenske mogočnosti in elegantne stilizacije, da gre v resnici za kompleksno glasbeno fresko velikih dimenzij. Borodin je Igorja komponiral deset let tudi z dolgimi presledki, med katerimi je ustvarjal simfonije in skupno s «peterico* sodobnikov kolektivno opero *Mlada*, ki pa je niso nikoli končali in so potem že napisano glasbo uporabili v drugih delih, Borodin na primer prav v Igorju, za katerega mu je vsebinski osnutek napisal Stasov. Vendar tega časovnega razpona v operi ni zaznati, kakor ni zaznati roke Rimski • Korsakova in Glazunova, ki sta jo po njegovi smrti dokončala v Tnanjših detajlih in orkestrirala. Zgodba govori o ruskem knezu Igorju Svjatoslaviču iz Severska, ki se ob spodbujanju množice na putivlskem trgu odpravlja s sinom Vladimirom na boj proti poganskim Polovežanom, ki prodirajo proti mestu. Pred odhodom se Igor poslovi od žene Jaroslav-ne, ki jo zaupa v varstvo njenemu bratu, razuzdanemu in obla-stiželjnemu knezu Galickemu. Čez čas pride vest, da je bila ruska vojska poražena in da sta Igor in Vladimir v ujetništvu polovskega kana Končaka. V ujetniškem logarju se razvije ljubezen med Vladimirom in Končakovo hčerko, I-gorja pa muči domotožje in želja po svobodi zase in za domovino. Toda kot mož značaja zavrne možnost pobega, ki mu jo nudi pokristjanjeni polovski vojak Ovlur, kar tudi v Končaku vzbudi simpatije do njega in mu celo ponudi svobodo v zameno za zavezništvo. Igor odkloni tudi ta predlog. Kan občuduje njegov ponos in ga ima za srnjega posta ter mu celo priredi pesmi in plese v njegovo čast. Jaroslavna medtem objokuje usodo svoje domovine in njenih vojakov, tedaj pa se prikaže Igor v Ovlur-jevem spremstvu in pove, da se je le odločil za pobeg ko je zvedel, da Polovežani napredujejo proti Putivlu in v upanju, da bo njegova prisotnost prispevala k zmagi nad njimi. Igor in Jaroslavna se odpravita na molitev v cerkev, zunaj pa Skula in Eroska v pijanosti pojeta zasmehovalne pesmi na Igorjev račun. Ko pa se Igor in Jaroslavna vrneta iz cerkve sta pa prav Skula in Eroška tista, ki začneta zvoniti in najavljati I-gorjev povratek. Zbere se množica, ki pozdravlja Igorja, bojarji odpustilo izdajstvo Skuli in E roški, vsi skupaj pa izpričujejo zvestobo Igorju in vero v končno zmago. Postavitev opere je bila zaupana nriznanim in tudi v Trstu že v prejšnjih letih uveljavljenim jugoslovanskimi mojstrom: režiserju Mladenu Sabliču, dirigentu Oskarju Danonu koreografu Dimitriju Parliču in prvim baletnikom Višnji Djorrdjevič, Suzani Proja in Radomiru Vučiču. Vodstvo gledališča Verdi je imelo pri tem srečno roko v vseh pogledih. Režiser Sablič je z velikim obvladanjem scenskega prostora in mojstrskim manevriranjem množice ustvaril mogočno odrsko fresko, ustrezno razgibano in pestro v slikovitosti barv in kostumov, za katere je poskrbel scenarist in kostumer Willy Orlandi. Koreografska inventivnost Dimitrija Parliča je prišla zlasti do veljave v polovskih plesih drugega dejanja, dinamično izpeljanih in tehnično dognanih. Lepo so se v njih uveljavili beograjski baletni solisti, pa tudi celotni pomnoženi baletni zbor gledališča Verdi je pod Parličevim vodstvom pokazal precej več, kot smo od njega vajeni. Oskar Danon je vodil orkester z izkušeno roko in globokim poznavanjem partiture, kar pa je še najbolj pomembno, dosegel je, da je orkester ogromno zvočno gmoto obvladal z nadpoprečno zanesljivostjo, da je muziciral z dovolj ustrezno zvočno barvitostjo ter da je uverturo (po prologu) odigral s pravim simfoničnim zanosom, Prav tako je dirigent dosegel tudi zadovoljivo skladnost med orkestrom, zborom in solisti, čeprav je obvladanje tolikšne mase zelo težko in je vsaj pri premieri v prologu in v prvem dejanju kdaj pa kdaj popustilo. Zbor, zlasti njegov ženski del, je kot vedno odlično pripravil Andrea Giorgi in tudi njegova zasluga je, če je melodika celotne izvedbe v lepi meri ustrezala slovanski nacionalni operi, kakršna «Knez Igor* v resnici je. niči je. Vrhunec svoje interpre-tacijske zmogljivosti pa je zbor (najprej ženski in nato mešani) dosegel na začetku tretjega dejanja, ki je njegovo petje za sceno izvenelo v polnosti ruske ljudske melodike. Kneza Igorja je pri premieri pel član beograjske opere baritonist Dušan Popovič, ki ie v zadnjem trenutku vskočil namesto obolelega Garbisa Bopagiana armenskega porekla, ki pa je potem nastopil že na prvi ponovitvi. Igor je Popovičeva velika vloga in pevec je potrdil, da jo 'povsem obvlada tako pevsko kot igralsko. Čeprav je pel v srbskem jeziku in tako rekoč brez vaj ni to prav nič motilo skladnosti; nasprotno, lahko bi celo rekli, da je slovanska barvitost njegovega glasu zlasti v srednjih legah (v višjih mu je glas nekoliko drhtel), celo oplemenitila Igorjev lik v kontekstu celotne predstave. Garbis Bogagian (poslušali smo v četrtek) je bil morda manj slovansko-rusko barvit, zato pa je njegov glas bolj izenačen in sveže sonoren v vseh višinah tako, da je tudi njegov Igor bil lepa kreacija. Basist Paolo Washingion o dvojni vlogi kneza Galickega in polovskega kana Končaka je bil zlasti kot Končak glasovno in karakterno prepričljiv. Jaroslavno je pela sopranistka Mariana Nicule-sco z vzorno čistim glasom, vendar bi njen lik z večjo spevno mehkobo in manj statično podobo samo še pridobil. Tenorist Bondi-no je bil soliden Vladimir, v vlogah Skula in E roške sta nastopita Silvano Pagluca in Giuseppe Botta s primemo karakterizacijo, zelo leoo in glasovno toplo je Car-men Gonzales podala Končakovo hčerko. V ostalih vlogah so nastopili še Dario Zerial (Ovlur), Gianna Jenco (dojilja) in Laura Cavalieri (polovska deklica). Predstava *lgorja* bo nedvomno zapustila pri tržaškem občinstvu globok vtis, kar je potrdil dolg a-plavž tako na premieri kot na prvi ponovitvi, ko je tudi Garbis Bo-pagian bil kot Igor v celoti, pevsko in igralsko, lepa pojava J- k. PnmorŠJČt'dnevnik 6 20. aprila 198 Otroci imajo besedo DIJAKI ŠENTJAKOBSKE ŠOU B «IVAN CANKAR» RIŠEJO IN PIŠEJO Zgodba današnjih dni Bil je vroč julijski dan. V Združenih držav Amerike, točneje v zvezni državi Nevadi, sla v skrivnem oporišču nadzorovala naprave dva mornariška strelca: stotnik Bob Smith in poročnik Rocku Morse. Nekega dne je stotnik Smith dobil nujen telefonski poziv in zvedel žalostno novico: žena mu je sporočila, da je njun sin Jim umrl po dolgi in mučni bolezni. Bob je sicer vedel za sinovo bolezen, vepdar ga je vest strašno potrla. Začel je misliti in si pri tem očitati, da je kriv sinove smrti, ker že dolgo časa ni bil doma. Poročnik Morse ga je skušal pomiriti in potolažiti, a zaman. Misel na mrtvega sina pa tudi precej enolično in u-trudljivo delo sta Smithu polagoma zrahljala živce in dobil je živčni zlom. Popolnoma je zgubil kontrolo nad samim seboj. Začel se je čudno smejati in pritiskati vse gumbe na komandni plošči. Tako je tudi pritisnil gumb, ki je spravil v tek vse priprave za izstrelitev medcelinske rakete s smrtnostnim tovorom vodikovih bomb. že se je začelo vzvratno odštevanje, ko je Morse skušal onesposobiti kolega. Med obema je prišlo do srditega spopada in Morsu se je posrečilo, da je Smitha za trenutek odrinil od naprav. Pritisnil je na gumb za splošni alarm in se tem prekinil ves proces za izstrelitev medcelinske rakete. Ko je bil tako ves zatopljen in sključen nad gumbi ter raznimi ročicami na komandni plošči, ga je Smith z močnim udarcem onesvestil. Čeprav je katastrofa bila tako preprečena, bi lahko Smith v svoji nerazsodnosti še vedno povzročil velikansko škodo. Alarm so seveda slišali na vrhovnem poveljstvu letalskih sil in iz baze najbližje vojašnice so nemudoma poslali proti kraju nesreče dva posebno izvežbana vojaka: inženirja Mika Brouma in elektronskega tehnika Tima Butlerja. Broivn in Butler nista mogla u-porabiti helikopterja, ker bi njegov ropot gotovo še bolj razdražil Smitha, zato sta se s posebno opremljenim džipom z vso naglico odpeljala proti skrivnemu oporišču. Divje sta se vozila po slabo speljani in prašni cesti v nevadski pustinji. Nenadoma sta se morala ustaviti, ker se jima je avto pokvaril. Broivn je skočil iz džipa in pogledal motor. Tu je opazil, da je cevka, ki dovaja bencin v vplinjač, preluknjana in da se je zaradi slabega izgore- Alcnka Bullo I. a Veliko razočaranje Odkar sem na tem svetu, sem doživel mnogo razočaranja, a naj-hujše je bilo, kadar sem se rodil. Bil sem maternici s svojo sestro. Oba sva bivala v tem majhen, a prijetnem prostorčku. Naselila sva se tja par mesecev prej. Zabavala sva se, toda vedela sva, da se bova morala čez nekaj mesecev spet preseliti v drugi svet in spoznati naše starše. Bilo je žal zapustiti tisti kraj, ker odkar sem živel v maternici, sem spoznal mnogo prijateljev. Najraje sem se pogovarjal z jetri, ampak tudi ledvice me niso dolgočasile s smešnicami. Srce mi je zvečer pelo uspavan,-ko, zjutraj pa me budilo kot budilka. Večkrat sem se kregal s sestro, ker je ona trdila, da se bova rodila na Zemlji, jaz pa sem bil prepričan, da se bova rodila na Marsu. Zaradi teh prepirov je mama večkrat občutila, da se ji nekaj premika v trebuhu. Zima Nekaj mesecev pozneje je prišel dan, ko sva se morala preseliti. Pozdravil sem vse prijatelje. Ko sem prišel na drugi svet in doumel, da sem na Zemlji, sem se začel jokati. To je bilo moje prvo in največje razočaranje. Mati ja Bertocchi — III. a Zima je najmrzlejši letni čas in je mnogim ljudem, zlasti starejšim, zelo zoprna, ker se prav zlahka prehladijo in potem boe-hajo do pomladi. Zima sicer prinaša precej nevšečnosti in nezaželenih stvari, vendar ima tudi mnogo dobrih lastnosti. Ko v gorah zapade sneg in pregrne vse z belo odejo, gremo večkrat na smučanje in se zelo zabavamo. Precej nenavaden pa je primer, da v mestu, ki leži ob morju, zapade sneg. To je za prebivalce pravo presenečenje. Nekateri ga izkoristijo tako, da se grejo na cesto kepat in celo sankat, drugi pa ne grejo iz stanovanja in zaprejo vsa okna, da bi ne slučajno kakšna snežinka ali sapica svežega zraka prišla do njih. Otroci se snega zelo veselijo. Nestrpno ga pričakujejo m večkrat se zgodi, da ostanejo tudi strašno razočarani. Nekega januarskega četrtka se je nekaj podobnega zgodilo tudi v našem razredu. I-meli smo tri zaporedne ure slovenščine in že prvo uro je pričelo rahlo snežiti. Sicer je bilo snežink zelo malo in bilo jih je komaj opaziti, vendar je zadostovalo, da smo hkrati vsi oživeli in naša pozornost pri pouku se je strahovito zmanjšala. Čez nekaj časa pa so postale snežinke večje in se začelo gostje usipati. Tedaj je naša nepozornost dosegla višek. Profesor nam je grozil z vsemi mogočimi kazenskimi nalogami in nekajkrat tako jezno dvignil glas, da so se še klopi in stene tresle, a pozornosti seveda ni dosegel. Nazadnje pa se je le vdal in prenehal z razlago slovnice. Razdelil nam je ciklo-stilirane liste z izrazi za sneg in zimske športe ter pričel govoriti o njih. To razlaganje je bilo bolj vredno pozornosti kot slovnica, a profesor je ob zvonenju odšel vseeno jezen iz razreda. Preden je pouk končal, pa je prenehalo snežiti in tudi na strehah in cesti ni bilo več sledu o snegu. Tolažila nas je misel, da bomo kmalu odšli vsi skupaj s šolo na zimovanje in se tam zabavali. du vanja pokvarila tudi sveča. Čas je pritiskal. Ko je zamenjal svečo, si je Brown hitro sezul nogavico in z njo ovil cevko. Nato sta s tovarišem zdrvela proti skrivni bazi. Ko sta prišla tja, sta se zelo previdni splazila v kontrolno kabino in z zvijačo o-nesposobila Smitha, ki je ves razburjen skakal po sobi in kričal nerazumljive besede. Nato sta nudila pomoč še vedno nezavestnemu Morsu in za silo popravila občutljive naprave. Tedaj so do baze s helikopterji prileteli še drugi reševalci in odpeljali Smitha v posebno bolnico za živčno bolne. Tu so ga zdravniki po dolgi in intenzivni negi ter z rožmarinovi obkladki ozdravili. Ko se je stotink Smith še zdravil v bolnišnici, je poročnika Morsa povabil sam predsednik ZDA in mu izročil zlato kolajno zaradi poguma, ki ga je pokazal v tako nevarnem in kočljivem trenutku, saj je s svojim prisebnim ravnanjem preprečil katastrofo neznanskih razsežnosti. Erika Oberdank ni. b Aleksander Centazzo, Dario Sedevčifc — II. b Važna osebnost Lahko rečem, da sem v resnici spoznala le malo važnih o-sebnosti. No, letos pozimi sem res spoznala neko važno osebnost. Bil je lep sončen dan, zato je mama odločila, da se gremo smučat v Kranjsko goro. Tja smo prišli zgodaj zjutraj. Jaz sem vztrajala, da bi šli smučat na Vitranc, mama in sestra pa nista hoteli slišati o tem Zato sem šla sama. Že sem sedela na sedežnici in videla sem, kako me. mama in Veronika pozdravljata. Na vrhu Vitranca sem smučala le malo časa, potem pa sem se spustila navzdol proti vasi. Ko sem si ogledovala prekrasno zasneženo okolico, sem se nenadoma znašla na tleh. Hotela sem vstati, pa mi je neka roka pomagala.. ZalivijliJa sem se mladeniču in se predstavila. Tudi fant je povedal švpje ime; bil je Bojan Križaj. Začudeno sem ga pogledala in vesela sem bila, da sem spoznala tako važno osebnost. Tako sva postala prijatelja in ves dan sva smučala skupaj. Ko sva se pozdravila, je bil že večer. Povedala sem to mami in sestri, toda mi nista verjeli. Ali mi vi verjamete? Ivana Gerdol — III. a Prijeten nedeljski izlet NAŠ RAZRED III. b Neko sončno nedeljo sem telefonirala prijateljem, naj pridejo z mano na izlet. Zbrali smo se na Trgu Oberdan. Bilo nas je sedem: Helena, Erika, Dedkov A-ljoša, Matej, Janez, Lidia in jaz. Stopili smo na avtobus in se odpeljali do Proseka. Peš smo šli do gostilne Martin, od koder se ločita dve poti. Izbrali smo levo pot, ki vodi proti morju. Steza se je vila med drevjem, ki je bilo golo in suho. Na tleh so bile ponekod še rujeve vejice, pokapljane z rdečimi listki. Iz belega, krhkega, nizkega zidka je tu pa tam pokukala vejica suhega dišečega grmička: materine dušice. Helena je takoj pobrala dve vejici. Še nekaj korakov in smo zagledali morje. Pod nami je bil Grljanski portič, zraven njega pa Miramarski grad. Ta je bil zavit v megleno tančico, kot da bi predstavljal duh davnega preteklega časa. Majhna rdeča žogica je razlivala svojo svetlobo po sivem nebu. na katerem je visela. mirnega, .obla- ku — .morju — so tiho plavale* be^jadmideV Okrogel, siv p^tičj ; nil ,yjel v svoje zrelo sivot rdeče ribiške barčice. Tanke, su he, črne veje so okvirjale pri straneh to sivo sliko. Hodili smo naprej po vijugasti, ozki stezi. Prišli smo do kamenega slapa, ki se je razlival skoraj do morja. Od tod naprej se je nad stezo dvigal lok suhega drevja. Končno smo prišli do travnate jase. Na tleh je bilo drevo, izruvano od burje in nevihte. PUSTNA PRIREDITEV Profesorji slovenščine so se zmenili, da bodo pripravili kratko pustno prireditev. Naša profesorica nam je povedala, da bi lahko pripravili kratko satiro. Zmenili smo se in pripravili satiro »Mišji karneval«, ki jo je napisal Dane Zajc. Profesorica je zbirala celo uro dijake, ki bi nastopali. Večina nastopajočih je to delala prvič. Ker nismo imeli na razpolago dosti časa, smo se zelo potrudili. Kristina, Martina in Marko so brali pesem mi pa smo jo spremljali z glasbo in igranem. Oblekli smo se v miši in mačke. Pri tehnični vzgoji smo izdelali uhlje iz raznobarvne lepenke. Potek igre je bil zelo zabaven. V mišji vasi «Mišja dlaka« so se miši zmenile, da se bodo za pust preoblekle v mačke. Gospod župan se je oblekel v velikega rumenega mačka. Imel je cesarske brke. Okrog vratu si je zavezal velik rumen trak. Na pustovanje so prihajale miši, preoblečene v raznobarvne mačke. Najbolj smo se zabavale me mačke, ker smo plesale med mišjim karnevalom. Mački pa so jedli, pili in modrovali. Naenkrat smo začuli mijavkanje. Župan se je opijanil in je hotel pojesti svojega tajnika. Za vrati se je začulo grozno mijavkanje. Župan se je ustrašil in vsi smo se po njegovem zgledu skrili v luknje. Bil je pravi maček. Dijaki in učenci osnovne šole, ki so gledali igrico, so se zelo zabavali. Tudi profesorji so se krohotali. To pesmico smo uprizorili tudi zato, ker v njej lahko razberemo moralo. Lahko se je važiti, ko vsi to občudujejo, kadar pa preti nevarnost, se marsikateri bahač slabo izkaže. Marija Zlobec — II. a — Ko je bil moj dedek majhen, — je začel Aljoša. — To se pravi dvesto let od tega, — je takoj segel vmes Matej. — Ne prekinjaj, no! Torej, ko je bil moj dedek majhen in je hodil po gozdu, je večkrat videl take ... — — Dinozavre, prav gotovo! -se je hudomušno nasmehnil Matej. — Ni res. moj dedek ni tako star. To ti lahko dokažem, ker...— — Pa povej, kaj je videl, no! Kaj se bosta zdaj prepirala! — ju je ustavila Lidia. — Torej, pravil sem, da je večkrat videl taka drevesa, na pol v Šestnajst nas je šestnajst nas je, osem deklič, osem fantič, slavne tretje b učenci smo. Klepetamo, se hihitamo, profesorje jezimni! ko kazen pa dobimo, jo kar med ur&'“že končamo. Fedra naš spomin, Lilijana naša pamet, Lojzka naš razum. Fabio superman razreda, Robi njegov podpirač, Andrej. Marko, Rihard, risarji v prostem času. Ves čas Danjelica lenari, ji Ima konkurenco dela, Marta se jezi, pa se ji Dora smeje. Pavel naš košarkar, Vanja advokat. Krešo klepetulja, jaz pa pesnik mlad. Erika Oberdank — III. b gnila. Pobiral je nekaj vej... — — in jih pojedel! — se je spet cglasil Matej. — To je kar preveč, nič več ne bom govoril s tabo! — se je ujezil Aljoša. Tako smo šli naprej, ne da bi govorili kar dobrih dvajset minut. Pot se je izgubila. Zato smo zavili na desno in prišli do desne steze, ki se je bila odcepila pri gostilni. Po tej zemljati mokri stezi smo prišli do gostilne in od tam do avtobusa. Tam je Dedkov Aljoša rekel, da je take veje. na pol gnile, njegov dedek obešal na okno in ponoči so se svetile. — Škoda, če bi bil to rekel prej, bi jih lahko bili pobrali nekaj, pa bi imeli veje — svetlinke, — je rekla Helena _ Ni moja krivda, če me je Matej prekinjal, — se je opravičil Aljoša. Erika pa je segla v torbo in potegnila iz nje sedem vejic: eno za vsakega. O v • Sneži Pri nas sneži poredko, če le sneži, se to zgodi z burjo, da m prav prijetno. Čez nekaj ur pa sneg takoj poledeni, da ne more nihče iz hiše. Rada bi, da bi enkrat snežilo tiho, da bi se debele snežinke spuščale počasi na zemljo, kakor se to vidi v filmih ali po televiziji. Doma imam pripravo, da sneži, kadar si želim. To je prozorna krogla, ki jo lahko držim v pesti. V notranjosti je cerkvica v miniaturi. Če stresem kroglo, se usuje sneg. Snežinko plešejo nad cerkvico in se počasi spuščajo navzdol. Tako bi rada, da bi snežilo te dni, ko so božični prazniki. Vsa božična drevesa naj bi bila na prostem polna luči in balončkov in snežinke naj bi jih počasi pokrile. Alenka Bullo — I. a Uganka, majhna kakor razred naš, šestnajst nas je: osem fantov osem deklic. V risbah Marko, Rihard, Andrej si svet predstavljajo tako kot v slikanicah: Atlas-Ufo-Robot; Luiza nov Beethoven bo postala, Erika pa izvrsten business-man, Lilijana bo na knjigah ždela dan in noč, odnesla pa od tega kup dobrot. Za hrano bo Danijela poskrbela, saj se okoli loncev rada bo vrtela; Ima, Dora, Marta, modrijanke naše, šest dolgih šolskih ur sanjajo in upajo na lepše čase. Fabio se z motorji bo ukvarjal, jih čistil in popravljal: le na večer bo Superman postal in v diskoteko se podal. Ciacchi Roberto, oh ojoj, res ne vem, kaj bo s teboj; k advokaturi Vanja se nagiba, saj se za posle drugih vedno briga, Pavel se z geometrijo navzkriž gleda, ko mine zadnja ura, kar sfrči iz razreda. Krešo, pokora našega razreda, le pridige zaradi njega nam poslušati je treba, on pa se ne zmeni zanje, misli le na divanje. Jaz tudi v pesmico to spadam, o sebi verzov pa ne zlagam. Verjetno razumeli ste, da govorim o Ul. B. Fedra Paclich — III. b Lipa so nr znač neb jo I Pred. sken 8u. kor Vetr lin M.i gorj le a zakc nera prež »Ii lem feni: Pa štev norr » i: naj] To ki i kon «PT( glej vini to Prit priznal. (Tedaj pricaplja iz kuhinje mačka. Vič no šepa na desni prednji taci. Mama i* pregleda ud in najde vzrok šepanja.) MAMA: Lucijan! Pridi takoj sem! OČE (priteče): Kaj pa je? Ali je «šl9’ še druga vaza? MAMA: Ne, nič takega. Našla se>9 krivca! OČE: Radoveden sem, povej! MAMA: Mačka je to storila. Tako vne' to si bral časopis, da se je mačka bre^ težav izmuznila skozi vrata. Zaletela se v polico in tudi ranila se je. OČE: Prav imaš. Nisem dovolj pazi'1 Večji del krivde je moj. MAMA: Otroci pridite! Našla sem kriv' ca, oproščeni ste. JAZ (proti ostalim): Mi smo oproščeflL on pa seveda ne more biti kaznovan. • •> Pavel Volk — III. b 1$ PffmorsfciTlnevlilk 20. aprila 1980 l USPEŠNICE SVETOVNEGA KNJIŽNEGA TRGA PRI «LIPI» Bogata pre vodniška dejavnost Med prevodno literaturo založbe "P® je tudi še cela vrsta del, ki »morda v nekem smislu lažjega r^aja, torej predvsem namenjena oranju, vendar imajo tudi svo-jVaterarno vrednost, hkrati pa Sestavljajo uspešnice na velikan-mednarodnem knjižnem tr-Med takšna dela sodi vsekana1, roman M. M. Kaye «Palača vetrov*. jj^jsko - angleška pisateljica ' M- Kaye je bila rojena v pred-? jo Himalaje, njena družina pa * angleškega porekla in je bila jaaoreninjena v Indiji že ved ge- amj. Naša pisateljica je tako r inri'C^a ve<^* JU svoje mladosti jj^ji in pozneje s svojim mo-ai je bii vojak angleške ko-Ir1~ne vojske, v Kašmiru, sedaj j, h vi v Angliji. Med njenimi deli je prav z roma-v . fPalača vetrov*, ki je izšel * !*virniku 1978. leta. Roman je jJPrej in v prvi vrsti ljubezen- epopeja nežna in razgibana, h je zgodba o Angležu Hilaryju, laisv'?6 kot hindu v senci hima-ki^t1,gora in se ne more za-jaamniti ter ga nočejo do kraja niti v deželi njegovih an-vin" • Prednikov, niti v domo-t^.Pj^govega otroštva. Hkrati je z*vljenjska zgodba o indijski jncesi Anjuli, ki se mora odlo-h med svojim ljudstvom in me !yn. katerega globoko ljubi. Ro-v^n, je hkrati tudi velik zgodo-vn; ■ ' voini roman: roman o jjjm kot tragični usodi človeka. fogaJa se v Indiji v času nemir-(1 let med Sepoyevim uporom 2n ni *n drugo afganistansko kri-1878-1880) in pripoveduje pre-jjT^PVo zgodbo o sovraštvu in neki ®sn>h bojih, o pogumu in stra-Peizm s.trahopetstvu in hkrati o ^eTm človekovi pripravljeno-o -!]a žrtve, o vojnem tovarništvu, 0 n nem stremljenju po oblasti in vranskem, večnem nasproto-lu med Vzhodom in Zahodom. tri5'aria filmska igralka Lilli Pal-y ^ je začela tudi uveljavlja-uspešna pisateljica v so-jirj 1 nera®ki literaturi in je s svo-romanom «Objem ima svoj la k ki bo izšel v prevodu, uspe-l^.^tudi se je prav z njim prvič Pisanja. Njen roman se ve-godi v Carigradu in na vzhodu. Zgodba je lju-liara . - psihološko - pustolovske «![ ave in se začenja v letu 1903, 5e fe nemški trgovec Johannes tino?|d četrtič pelje v Konstan- d?at®ri so glavni igralci; oče. ® tem stavkom zastavi v k tCa. sv°j° življenjsko zgodbo, v^n ^ati tna P°ti- veeno nedosegljiv, »poseben primerek iz ha-Dji, in hčerka Sophie Berglund, kot »proizvod te turške tf^rjovščine*. In za dekle, ki hi-šijj .j^rašča, se zastri v poznej- ko v gih nesporazumov. itaivi v poznej- J Po številnih zapletih na kliniki Poglavitni |*c*Jem: I§ Vdlefcr spotifTHaij* sam žrtev b«leznl» ljubit- ^ družbi žh*ti* in kdk* < - -prh# i*iste šk0 ?! .da bi ženska kot člove- -to J . je ne postala sužnja? Vse lastn°ziv’lja junakinja romana v Ir, duhu in na lastni koži. . na koncu te napete in jj--atične zgodbe, ko mladi So^puk noč za nočjo bedi pri ttK® °b njeni bolniški postelji, a. dekle presune odrešilna SplaA: torej se vendar ne bi Dje al° umreti, torej je to življe-Hau.'^ndarle vredno življenja. jv.jU.kaj je nekdo, ki te ljubi. k.1 -'-me Hansa Helmuta Kir-(ti^. široko znano in popularno jo slovenskim bralstvom. To pot v^^ožba Lipa pripravila pre-žroa.nje8ovega romana »Povojni to^L^alec*. Kirst je zaslovel še ''ajo i s sv°j'mi romani, ki čr-gej Syifvno snov iz tematike dru-HivJ^tovne vojne. Posredno se hove--uIe nanjo tudi njegov naj-lootja| roman »Povojni zmagova-a^5l nam ob srečni vrnitvi dveh %hišt Vojakov iz sovjetskega u-»jun opisuje na eni strani V Ujwnei2prosni boj za obstanek S pivškem taborišču, na dru-Hove nluno uspešno vživl.janje v kjor aamere v povojni Nemčiji, Ha a,®, je ob nastajanju «nerhške-1'6ngnr Žlahten pevec (Nadaljevanje s 5. strani) * v je sam s kirurškim nožem tako uspešno premagoval pri drugih in je končno postal tudi sam bolnik na lastni kliniki ter se po uspešni operaciji ponovno vrne v življenje in delo. »Zelo malo sem v Ljubljani in posebnih stikov na glasbenem področju na žalost ni. Seveda pa zasledujem, kaj se v slovenskem glasbenem življenju dogaja,' kajti mnogi njegovi nosilci so moji biv ši sošolci, med njimi Lipovšek. Leskovic, šivic. Lajovic mi je celo posvetil dve pesmi. Zelo spoštujem in cenim pokojnega Marija Kogoja in njegovo neminljivo delo. O najmlajših pa ne morem česarkoli reči, ker jih premalo poznam... Sicer pa bi se jaz rad Ljubljani drugače oddolžil za vse, kar mi je pred petimi desetletji dala in pomagala. Festivalu Ljub Ijana sem ponudil koncert, za ka terega se odpovedujem honorarju Tisti denar naj bi dali na razpo lago mlademu nadarjenemu pev cu, ki naj bi šel kot štipendist na Dunaj, ali tudi kam drugam in si kakšen teden brusil in pilil vse svoje pevsko znanje. Tudi midva z ženo bi bila pripravljena z njim delati. Razgovor je bil mnogo daljši, kot je tu zapisan. Na žalost pa so prostorske zahteve takšne, da nam ostaja prostora le še za kratko sklepno misel, ki bi rada povedala, da ima Anton Dermota še o-bild naČHrft%v* mislih; petdeset let petja* irMa?tomega odrskega življenja mu ni okrnilo volje, zagnanosti in svežine. Glasbi je še vedno predan z vso vnemo sedem desetletij starega mladeniča, ki mu je bilo pevstvo po usodi zapi sano in ki tega ne obžaluje. V GOSTEH PRI ČRNOMALJSKI ŠOLI ŠOLA GLASBENE MATICE V SLIKOVITI BELI KRAJINI Tja, kipV^Hina v njej se razra-Ne. Praznega življenja od-®a pof lra stopi na svojo pot: "'slov; 01Svohojene ženske in se Jud/ 5d. starih tirnic. NO»nz G. Konsalik je znan T' lLavtor’ ki Je Postal neka-yr »hišni pisatelj* založbe 'jlatop. letošnjem programu bo > fiv ‘ a prevodom romana ii11 sirnih palm*, v kate-J n Poved uje o moškem, ki n lz£*'rariem, nenaseljenem Titi Pacif'ku samoto in po-oda nepričakovano ga do Varajo v vrtinec smrt- ijhbe; Toda Ho aie Pote zapleta, v katerem batiči« •v njeni najbolj Up^ni okr?ndar tudi oajtoij nart 'Vat bhkl- delo°T.na.i°bsežnejše pripove-ga namerava založba lzdati, Pa je obširna tetralo- V četrtek in petek, to je 10. in 11. tega meseca, smo dijaki G’as-bene šole iz Trsta in Gorice, tako kot vsako leto, nastopili z glasbenim programom v matični domovini. Letos smo se v spremstvu ravnateljev prof. Sveta Grgiča in prof. Silvana Križmančiča in prof. Janeza Sivca, pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem, popeljali do najjužnejšega predela Slovenije, in sicer v Belo krajino. V tej privlačni pokrajini je že gostovala naša glasbena šola pred štirimi leti. Naslednje leto so gojenci Glasbene šole - Černomelj vrnili obisk v Nabrežini, podružnici Glasbene matice. Tako je med obema šolama že vladalo prijateljsko vzdušje, ki se je zdaj še okrepilo. Avtobus s tržaškimi in goriški-mi gojenci se je po 4-urni vožnji končno ustavil pred črnomaljsko glasbeno šolo, kjer je l?il sprejem ob tipičnem belokranjskem prigrizku — nekvašeni pogači s soljo. Pozdravil nas je ravnatelj glasbene šole prof. Silvester Mihelčič, ki nas je tudi vseskozi spremljal po nadaljnjih poteh, in pa direktor Centra srednjih šol — Črnomelj, Jože Pavlišič, ter ravnatelj gimnazije prof. Jernej Kambič. Po tem prvem stiku z domačini je bil še v jutru ogled novega, moderno opremljenega Centra srednjih šol. Tu smo se dijaki lahko med seboj spoznali in nastalo je prisrčno vzdušje ob skupnem petju in spremljavi kitare. Po kosilu smo se sprehodili do najvišje točke Črnomlja, kjer stoji Savinškov spomenik padlim v NOB. Tu nas je prvoborec Milan šimec seznanil o delovanju odpora v Beli krajini; zoper okupatorja. Spremljal nas je tudi do spomenika komandantu Stanetu. Spomenik je postavljen ob brezovem gozdu, nekaj kilometrov stran od mesta. Po popoldanskem počitku v hotelu v Metliki smo se gojenci ponovno peljali v Črnomelj, in si cer v osnovno šolo Milke Šobar Nataše, kjer smo prvič nastopili v okviru njihovega 5. abonmajske ga koncerta. Program je v glav nem obsegal klavirska dela Bacha Debussyja, Schumanna, Skrjabina Hačaturjana, Bartoka, Ježa, Liszta in Brahmsa. Poleg pianistov sta zaigrala še kitarist in harmonikar. Koncert je navdušil občinstvo, saj je bilo izvajanje do kaj izpiljeno. Tudi tokrat se je izkazala kakovost naše glasbene šole.. Drugi dan ni bil tako pester po programu, zato pa ne manj zanimiv. Tržačani in Goričani smo si po obisku Belokranjskega muzeja v Metliki ogledali rojstni kraj O tona Župančiča, kjer mirna Kolpa ločuje Slovenijo od Hrvaške. Vinico. Sama vas je zelo ljubka in je ob pogledu na Kolpo in z zelenimi grički ob sončnem dnevu še bolj zablestela. Tudi tu smo na stopili in to v csnovni šoli, kjer so nam domači otroci, po pozdravu namestnika ravnatelja šole Otona Župančiča v Vinici, Mirka Bartolja, pripravili kratek program v sprejem. Slovo od Bele krajine je bilo takoj po kosilu v Samiču, krajevni skupnosti, ki leži na pobočju Gorjancev, posejanih z vinogradi. Od tu se nam je zadnjič razprostrl pogled na belokranjsko kotlino, tiho, mirno, a vendar tako prijazno pokrajino. PETER FILIPČIČ JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 22. DO 26. APRILA 1980 TOREK, 22. aprila 1980 LJUBLJANA 10.15 - 11.00 - 17.10 Šolska TV; 18.10 Poročila; 18.15 Mali pingvin; 18.30 Pustolovščina; 19.00 Pri sosedu čez cesto; 19.30 Obzornik; 19.40 Obramba in samozaščita; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Aktualna oddaja; 21.55 B. Prus: Lutka, TV nadaljevanka; 23.15 V zna menju; 23.30 Baletni portret. KOPER 20.15 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 2 minuti; 21.05 Risan ke; 21.30 TV dnevnik; 21.50 Ne kdo je izdal, film; 23.20 Politična tribuna; 24.00 Narodna glasba. SREDA, 23. aprila 1980 LJUBLJANA 10.35 - 11.00 TV v šoli; 18.20 Po ročila; 18.25 A. Ingolič: Na poti v svobodo; 18.40 Svet Fernanda Botera, dokumentarni film; 19.10 Od vsakega jutra raste dan; 19.40 Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Film tedna: Dogodek v avtokampu; 22.45 V znamenju; 23.00 Napoved programov. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 2 minuti 21.05 Risanke; 21.30 TV dnevnik 21.50 Nogomet - Pokal Evrope 23.15 Črvi, film. ČETRTEK, 24. aprila 1980 LJUBLJANA 10.10 - 11.00 - 16.55 TV v šoli: 17.55 Poročila; 18.00 Življenje na zemlji; 18.55 Otroštvo mladosti; 19.25 Obzornik; 19.35 Na sedmi stezi; 20.10 Risanka; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Moč je v ljudeh; 22.05 Igra vam O-car Peterson, glasbena oddaja; 22.55 V znamenju - Lirika 20. stoletja: Dane Zajc. KOPER 20.30 Eurogol; 20.50 Stičišče; 21.00 2 minuti; 21.05 Risanke; 21.30 TV dnevnik; 21.50 Bastard City -film; 23.50 Glasba brez meja - London 79. PETEK, 25. aprila 1980 LJUBLJANA 9.55 - 11.00 - 15.55 TV v šoli; 18.10 Poročila; 18.15 Zgodbe o Po luchu; 18.30 Ptičje strašilo; 18.55 Rock koncert; 19.25 Obzornik; 19.35 Računalniške mreže; 20.10 Risanka; 20.-6 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: .<20,55 Propagandna oddaja; 21.00 Slovenski kraji med seboj: Ajdovščina - Črnomelj; 22.35 Tigrove brigade, film; 23.25 V zna menju; 23.40 Nočni kino: Mož v dežnem plašču, film. KOPER 20.15 Odprta meja; 20.50 Stiči šče; 21.00 2 minuti; 21.05 Risan ke; 21.30 TV dnevnik; 21.50 Umci po naročilu, film; 23.40 Povratek odpisanih; 24.30 Pregled sporeda za naslednji teden. SOBOTA, 26. aprila LJUBLJANA 9.05 Poročila; 9.10 Mali pingvin: 9.25 A. Ingolič: Na poti v svo bodo; 9.40 Vrtec na obisku; 9.55 Otroštvo mladosti; 10.25 Pustolov ščina; 10.55 Podelitev priznanja OF; 12.00 človek hoče navzgor: 13.00 Obračun po merilih; 13.20 Napoved programov za naslednji teden; 14.00 Poročila; 16.35 No »omet: Jugoslavija'- Poljska; 18.30 Poročila; 18.35 Baron prašil, film: 19.55 Naš kraj; 20.10 Zlata ptica; 20.15 Risanka; 20.20 Cikcak; 20.2" Zrno do zrna; 20.30 TV dnevmk; 20.55 Propagandna oddala; 22.00 Sobotni večer: 24.00 Nočni kino: Sinjebradec, film. KOPER 10.25 Nogomet: Jugoslavija -Poljska; 20.30 Oddaja za mladino; 20.50 Stičišče; 21.00 0 minuti; 21.05 Risanke; 21.30 TV dnevnik; 21.45 Overlord! Napad na Evropo, film; 23.10 Beograd včeraj in danes; 23.40 TV film iz serije Toma. Nedelja, 20. aprila 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK ob enih 13.30 DNEVNIK 1 14.00 Nedeljsko popoldne 14.20 - 17.20 Športne vesti 15.30 Pozor na tista dva Milord v nevarnosti TV film 16.45 Nujni klic na telefonsko številko . .. 18.20 90. minuta 19.00 Registriran polčas nogometne tekme B lige 20.00 DNEVNIK 20.40 »Hijacinta*, roman Luigija Capuana 21.40 Športna nedelja 22.40 Pregled programov za naslednji teden - Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas ,12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri '3.30 Oddaja, ki jo vodi Nanni Loy 15.15 Maščevalec iz Corbilleresa 17-00 DNEVNIK 2 - Športne vesti Milan: Motonavtika Liege - Bastogne - Liege: Kolesarstvo 18.25 Pregled sporedov za naslednji teden 18.45 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.55 Havaji: - «Squadra cinque zero*. TV film Vremenske razmere 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - športne vesti 20.40 .Smešni človek 21.45 DNEVNIK 2 - Dossier 22.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.55 Jazzovska glasba Tretji kanal 14.30 Predolimpijska oddaja Montironi: Kolesarstvo Meran: Trofeja Fullcontact 18.15 Pregled sporedov za nasled nji teden 18.30 »Viva Living* 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče 19.20 «Pasticcio Italiano* 20.30 DNEVNIK 3 - Šport 21.15 DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti 21.30 Oddaja o kinu 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Mulo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Za nedeljsko dobro jutro 9.55 Zgodbe iz živalskega vrta 10.15 Ostržek, otroška serija 10.40 TV kažipot 11.00 Jesenovac: 35. obletnica o-svoboditve koncentracijskega taborišča 11.15 Trijo Pro arte iz Bukarešte 12.25 Nikola Tesla - TV nadaljev. 13.30 Kmetijska oddaja 14.30 Jugoslavija dober dan 15.05 Poročila 15.55 Veseli tobogan 17.00 Razvoj popularne glasbe 17.50 Poročila 17 55 štip 18.25 športna poročila 18.30 Poslovi se od jutrišnjega dne, film 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Propagandna oddaja 21.00 K. Klarič: S polno paro -TV nadaljevanka 22.05 Mednarodna obzorja: Kako živeti bolje 22.55 Glasbena oddaja 23.10 Reportaža z nogometne tekme: Partizan - Sarajevo 23.40 Športni pregled Koper 20.30 Otroški kotiček 21.00 Pregled sporeda za naslednji teden 21.15 Stičišče 21.45 TV DNEVNIK 22.00 Obleci gole, film TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; j 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. 1 maša; 9.45 Petnajst minut z orkestrom Riža Ortoianija; 10.00 Fo slušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Mali gusarji*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni tre RADIO TRST A OBVESTILO ZA VELIKI FINALE TROFEJE «MED , DVEM OGNJEMA* Dne 7. maja bo na sporedu neposreden prenos zaključne''oddaje »Med dvema’ ognjema*. V doju za trofejo Radia Trst A so se uvrstili v finale dijaki III. razreda go-riškega učiteljišča »S. Gregorčič*, dijaki IH. razreda Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois* iz Trsta in dijaki I. Klasičnega liceja »P. Trubar* iz Gorice. Kdor želi prisostvovati tej oddaji, naj pošlie na naslov RAI - RADIOTELEVI-SIONE ITALIANA, Postaja Trst A, Ulica F. Severo 7 - Trst - oddaja «Med dvema ognjema* dopisnico z navedbo imena, priimka, naslova in ev. telefonske številke. Vsaka dopisnica velja za eno osebo in mora prispeti na Radio Trst A najkasneje do 30. aprila. nutek Slovencev v Italiji: 12.30 - 13.20 - 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport in glas ba ter neposredni prenosi z naših prireditev; »Okuole ognjišča -pred studencan*, snopič prafc in muzike naših judij. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 3.20 Horoskop; 8.45 Nedeljska glasbena oddaja; 9.30 Lucianovi do-oisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Poje Marjana Deržaj; 10.30 Glasba; 10.40. Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Skupina Sandro Pitti; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina avtomobila; 14.33 Kim, svet mladih; 15.00 Glasbena oddaja; 15.30 Poje Are-tha Frenklin; 16.15 Nedeljske pe- smi; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Najlepše popevke tedna; 17.30 Crash; 18.00 Zgodovina avtomobila; 18.30 Disco hits; 19.15 15 minut s Peaches and Herbom; 19.30 Male mojstrovine velikih mojstrov; KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30 14.30 Poročila; 8.00 -9.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 - 10.00 Nedeljski jutranji program zborovske in narodno - zabavne glasbe; 9.40 Iz našega življenja - jutranja reportaža; 14.00 Soseclnji kraii in ljudje; 14.25 ~ ' 14.40 Glasbenfmhfčš - ob-SavefB.OO Glasba po želfaHV 16,00 Satje; 16.15 , Poje Lado ll^Wf!'lg^6;ProWa-mi tedna; 1M5 Reklame in zabavna glasba; 17.00 Primorska poje 1980; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Poje Claudia Burry; 18.00 Nedelja na športnih igriščih. RADIO 1 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.35 Glasba za dobro jutro; 7.35 Nabožna oddaja; 8.40 Kmetijska oddaja;' 9.30 Maša; 10.10 Filmska glasba; 11.03 Rally; 11.50 Glasbeno - govorni program; 12.30 Nagradno tekmovanje; 13.15 Glasbeno - govorni program; 14.00 Jazzovski festival; 14.30 Ženska - novica. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.47 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite tovariši...; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna giasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Juvoslaviii; '6.10 Pri nas doma; lq.30 Nedeliska reportaža: 16.55 Listi iz notesa; 17.15 Minute za EP; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 - 19.36 Zabavna radijska igra; 19.36 Na zgornji polici: 19.50 Minute za EP; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otrcci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 21. aprila 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Razgovor s poslušalci 13.25 Vremenske razmere 13.30 'DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: Ruščina 17.00 3, 2, 1... stik! 17.30 Dogodivščine Huchleberry Firm 18.00 Šolska vzgoja 18.30 »I problemi del signor Rossi* 18.50 Osmi dan 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Doktor Jekyll in Mr. Hyde, film 22.45 Ženske in šampioni Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Sezonska prehrana 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja 14.00 Giavera del Montello: Kolesarstvo 14.25 Saint Vincent: Otvoritev pregleda športnih filmov Mladinska oddaja 17.00 Čebelica Maja, risanka 17.30 Lihi prostor 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z... Divjim zahodom Osvajanje Divjega zahoda, TV nadaljevanka Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Mixer 22.25 Debata z mladino Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Turizem Deželne 20.30 21.00 23.00 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 športne vesti 20.00 Malo gledališče 20.05 Tedensko potovanje po vinski Italiji 21.00 šolska vzgoja ' 21.30 DNEVNIK 3 22.00 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55 - 11.00 - 15.55 TV v šoli: Kakšen ptič je to, Materinščina, Zemljepis 18.25 Poročila 18.30 Vrtec na obisku 18.45 Mala čudesa velike prirode 19 10 V izjemnih okoliščinah 19.35 Obzornik 19.45 Mladinska oddaja 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna TV DNEVNIK H. Ibsen: Rosmersholm, TV drama V znamenju 23.15 Kulturne diagonale Koper 20.50 Stičišče 21.00 2 minuti 21.05 Otroški kotiček 21.30 TV DNEVNIK 21.50 Vanina Vanini, film 23.30 Baletni večer Zagreb 18.45 Zgodbe iz dedove pipe 19.00 Narodne pesmi 19.15 Zakon o združenem delu v praksi 19.45 Mladinska oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Ivo Andrič: Čorkan in šva biča, TV drama 22.10 Življenje filma 22.55 TV DNEVNIK 23.10 Glasbena oddaja ŠVICA 19.00 Oddaja za mladino 19.50 DNEVNIK 20.05 Kapetan Flint, TV 20.35 Športna oddaja 21.45 Nova mesta v Evropi film TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Pp-ročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; Socialna problematika; 12.00 »Dvignjena zavesa*, gledališki trenutek doma in drugod; 12,40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.20 Zborovska glasba; letošnja revija »Primorska poje*: 14.10 Otroško okence.: «Zdaj pa zapojmo!; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Jože Pahor: »Sere-nissima*, 4. del; 15.00 Glasbeni Kulturno 0s.1 KOPER—: (Italiionski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.20 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Igra Orkester RTV Novi Sad; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Skupina Les Haricots Rouges; 10.32 Glasba; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Horoskop; 11.03 Casbeni trenutek; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 16.00 Dogodki in od me vi; 16.80 Glasba po željah; I Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW, - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 11.10 Življenje v šoli; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Mala diskoteka; 15.00 Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je,..; 16.00 Življenje v šoli; 16.15 Pcje zbor Rosalpina iz Bočna; 17.10 Srečanje s popevkarjem Francom Da-nijem in orkestrom Verner Miil-ler; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Najlepše popevke tedna; 18.32 Glasbena oddaja; 19.12 Orkester Hanry Rene; 19.32 Srečanje z našimi pevci; 20.03 Diskoteka sound; 20.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 14.05 Stoji, stoji Lipica -glasbeni utrinki iz zamejstva; 17.00 Naši operni pevci; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, ^3.00. 14.00, 15.00, 17.00, Ji).00 Poročila; 6.00 - 8.25 Glasba za dobro jutro; 9.03 Glasbeno go-vorni?program; 11.15 Radijska pri- . redba; 12.03 Glasbeno govorni program; 13.25 Poštna kočija; 13.34 Pogovor s poslušalci; 14.03 Športna oddaja; 14.30 Radijska priredba; 15.03 Rally; 15.25 Popoldanska srečanja; 17.03 Patchvvork; 18.35 Šolska vzgoj 19.25 Nabož-’ na oddaja; 19.30 Stari plesi. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; Postoj kurirček; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti — vmes ob 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 - 12.35 Rezervirano za...; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Naša glasbena i-zročila; 19.25 Zvočni signali; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik; 21.00 Kulturni globus; 21.10 Iz naše diskoteke; 22.05 Glasba veukanov; 23.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan; 23.30 Popevke iz jugosio^nskih studiev. 6. Janko Jež MOJ 8.SEPTEMBER 1943 v delavskem bataljonu v Arezzu ” v 4- ■ ,r Na prazno mesto na oknu, visoko pod nizkim stropom, sem odložil svojo prtljago, nakar so me odvedli na ne preveč veliko dvorišče, kjer je kar mrgolelo zapornikov v najrazličnejših vojaških uniformah. Izvedel sem, da so zapori pretesni, nehigienični in smrdljivi zaradi «kible», ki zasmraja vsako celico, ki je razen tega nasičena z dezinfekcijskimi sredstvi, s katerimi jo vsak dan škropijo. Ker so se zdravstveni organi bali izbruha kake epidemije, so sklenili, da morajo jetniki prebiti ves dan na prostem, na že omenjenem dvorišču, in to ob vsakem vremenu in ob vsakem letnem času. Hrana je bila dobra, vojaška. Le spali snjo slabo. Celica, ki bi morala biti v normalnih časih samica, je bila od večera do zore natrpana z devetimi jetniki, ki so se stiskali kot sardele v konzervah. Da se nismo preveč suvali pri premikanju, smo ležali na golih tleh eni z glavo v eno smer, drugi pa z nogami, ki so nas z obeh strani zadevale ali v tilnik ali v brado, kajti ležati vznak ni bilo mogoče. Pismeno sem obvestil mater, da sem zaprt v Trstu. Večkrat mi je pošiljala kak priboljšek za pod zob, čeprav ga je bila ona bolj potrebna kot jaz. Te hrane nisem imel ni- kdar priložnosti, da bi jo razdelil med sosede. Pokradli so mi jo deloma podnevi, ko sem bil na dvorišču, v celoti pa ponoči, ko sem spal. Potem ko so me slikali z vseh strani, vzeli prstne odtise in izpolnili kartonček za vojaški kriminalistični arhiv v Gaeti, so me nekako konec septembra z vojaškim transportom v tovornih vagonih iz stare proste luke poslali v Arezzo. To pot nisem bil uklenjen. Imel sem še toliko časa, da sem z dovoljenjem pristojnega oficirja skočil pozdravit mamo, ki je stanovala za glavno pošto, na Trgu Panfili. Nisem bil niti dober mesec v Arezzu, ko so me nekega večera pozvali k dežurnemu oficirju in mi sporočili, da me bodo naslednje jutro prepeljali nazaj v tržaške vojaške zapore na zaslišanje. Noč sem moral prebiti v disciplinski celici vojašnice. Zjutraj so mi na vojaško unifprmo nadeli platneno trenirko in me izročili dvema karabinjerjema, ki sta me uklenjepega spremila peš do postaje. Ljudje so me začudeno gledali, jaz sem pa ponosno stepal med obema angeloma varuhoma. Uklenjen sem bil do Firenc, kjer smo izstopili. Na brzi vlak v Trst sem čakal v posebni celici za jetnike na postaji. Zaspal sem na pogradu. Ko sem se zbudil, sem že zagledal pred seboj oba karabinjerja, ki sta me spet u-klenila in pospremila v poseben oddelek brzega vlaka, namenjenega v Trst. Na vlaku sta mi vendarle snela jeklene sponke. V vojaškem zaporu v Trstu sem dolgo čakal na zaslišanje. Na dvorišču nas je že pošteno zeblo. Začela se je že oglašati burja, saj smo bili že nekako sredi novembra. Nismo več klepetali kot v mesecu avgustu; ko smo si krajšali čas z igranjem kart ali s šahom (figure smo si sami napravili s pregnetenim kruhom), raje smo stopali gor in dol po dvorišču, se prerivali, včasih malo telovadili, da smo spravili v kri hitrejši pogon. Pri zaslišanju, do katerega je prišlo kmalu pred božičem 1942, sem naglo opravil: pri naboru nisem bil «tauglih», me niso sprejeli v tečaj za rezervne oficirje, nisem prejel poziva za osvojitev Abesinije in proglasitev novega rimskega cesarstva, v Ljubljano sem šel študirat z rednim potnim listom, čeprav časovno omejenim na en sam mesec, kajti kot razlog za potovanje sem navedel obisk pri teti. Iz zapora so me nato prav na božični dan izpustili na začasno svobodo in me spet napotili v A-rezzo. Konec januarja sem že prejel poziv na sodno razpravo pred vojaško sodišče v Trstu. Za spremljevalca so mi tokrat podelili podnarednika mojega voda v delavskem bataljonu. V Trst sem potoval kot vojak, brez jeklenih sponk in verig, vendar pod nadzorstvom. Takoj po prihodu v Trst, vse je bilo točno preračunano, sem prišel natanko ob določeni uri pred vojaško sodišče nasproti stare univerze. Vojaški tožilec je zame predlagal dve leti ječe zaradi dezerterstva. To kazen mi je sodišče tudi prisodilo. Proti njej sem takoj vložil priziv, zato so me kar na mestu, izpustili na začasno svobodo. Podnarednik, ki je bil stalno poleg mene, me je takoj vodil nazaj na postajo. Spotoma sem ga preprosil, da mi je dovolil, da sem šel pozdravit mater. Tako sem se spet znašel v Arezzu, se kmalu vživel v nove razmere, se z drugimi tovariši veselil ugodnega razvoja na svetovnih bojiščih, kar je posebno dokazovalo dejstvo, da je prevzetni hitlerjanski vojaški robot obtičal na črti Leningrad-Moskva-Stalingrad, in pa še prav posebno dejstvo, da je bilo več kot 40 nacifašističnih divizij vezanih na razvejanem jugoslovanskem bojnem torišču. 8 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. aprila, 1980 J OD ČETRTKA, 24., DO NEDELJE, 27. APRILA, NA STADIONU «PRVI MAJ» V TRSTU V ORGANIZACIJI ŠZ BOR «PRAZNIK MLADINE PRAZNIK SOŽITJA » Tretji «Festival Bor Minibasket V okviru 15-letnice košarkarske dejai'nosti bo športno združenje Bor priredilo od četrtka, 24. aprila, do nedelje, 27. aprila 3. «Festival Bor minibasket», športno-kulturno manifestacijo, ki je že v prejšnjih dveh izvedbah zabeležila velik u-speh. Kaže pa, da bo letošnji *Festival» tako glede velike udeležbe kot pestrega sporeda povsem ^zasenčil* prejšnja dva. Letošnje Borove prireditve se bo namreč udeležilo kar 21 društev iz Italije, Jugoslavije in Aviano American Elementarp School. ie ta podatek jasno kaže, da bo na tej prireditvi nastopala prav množica Nastopajoča društva 1. AVIANO AMERICAN ELEMENTARY SCHOOL 2. MOTO MALAGUTI SAN LAZZARO Dl SAVENA (BOLOGNA) 3. RADNIČKI LMK BEOGRAD (JUGOSLAVIJA) 4. SLOVAN LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA) 5. KRAŠKI ZIDAR SEŽANA (JUGOSLAVIJA) 6. SABA TRST 7. IN TER 1904 TRST 8. INTER MILJE 9. FERROVIARIO TRST 10. SERVOLANA TRST 11. CAMB TRST 12. LIBERTAS TRST 13. DON BOSCO TRST 14. SOCIETA GINNASTICA TRIESTINA TRST 15. ŠOLA VISINTINI TRST 16. RICREATORI COMUNALI TRST 17. KONTOVEL 18. DOM GORICA 19. SOKOL NABREŽINA 20. POLET OPČINE 21. BOR TRST mladih tekmovalcev do 12 leta starosti in tudi lahko upravičeno rečemo, da bo * Festival* ena največjih mladinskih prireditev v Trstu sploh. Že iz prijavnih list, ki so dospele organizatorju, je gotovo, da bo na tej manifestaciji nastopilo več kot 600 mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki se bodo tako pomerili v treh tekmovanjih: v turnirju v mi-nibasketu, v risarskem «ex-tempo-re* in v pismeni nalogi. Prav ta izvirnost tekmovanja, ki združuje šport in kulturo, je naletela pri nekaterih novih društvih, ki še niso nastopila na Borovem ker je možnost vpisa desetih k® didatov na društvo bi se moralo* pismeni nalogi pomeriti 210 kand)® tov do 12 leta starosti. Vseeno? bo udeležba tolikšna, da bo i®® ocenjevalna komisija polne 0°® dela. Ocenjevalno komisijo pa bodo * stavljali profesorji naših slovensP si-ednjih šol. Kandidati bodo . . v materinščini, to se pravi, da * bodo morali člani ocenjevalne ko®1 sije spoprijeti kar z vrsto tež# Prisotni bodo dijaki šole Aviano/ merican Elementary School, ki bj* seveda pisali v angleščini (pa nekaj dijakov iz Trsta se je jav® da bodo sestavili nalogo v anjk ščini); prisotni bodo tudi tekmo'* ci in tekmovalke beograjskega ničnega LMK, ki bodo pisali v srn hrvaščini in nekateri celo v c*®? ^ ci. Večina bodo sestavili svoj F so spevek v italijanščini, veliko ležbo pa je pričakovati tudi s st® ni naših petih društev (Dom G®! ca, Sokol, Polet, Kontovel in ki bodo seveda pisali v slovenj® poleg seveda Ljubljančanov in “ žancev. Kot vidimo, bo imela ocenjeval* komisija polne roke dela, sicer Pj jetnega, saj bedo lahko naši pr® jetnega, saj-----------------... sorji primerjali raven znanja v ših dijakov z znanjem, s priprt ljenostjo ostalih dijakov iz Juge® vije, Bologne, italijanskih trža dijakov in seveda mladih A®^ čanov. Glede Američanov naj kot & mivost povemo to, da so prav radi Borovega «Festivala» nek®/ spremenili učni načrt. Z vso vne® so se lotili pisanja prostih spW do bi se dostojno in temeljito F j. pravili za to tekmovanje. Pokroviteljstvo tekmovanja v f. smeni nalogi je prevzela slove®,, zamejska revija Galeb, čemu’ 1» 3«, enostavnega razloga, da bi tudi ® ša mladinska revija bila p®50!/ na tej vsekakor spodbudni nu . „„ stati ji da bi dijaki, njihovi učit^J spremljevalci italijanskih klubov P i» sani/f SPLOŠNI PRAVILNIK « FESTIVALA BOR MINIBASKET)* 1. »Festival Bor Minibasket* J* športno-kulturna priredit^'1 ki ima namen združiti dUf ke raznih narodnosti in šib' ti med njimi zanimanje 7i športna in kulturno dej®'-nost. 2. Ker društvo ne sme bi# samo šola za telesno dej®' nost, temveč tudi za vzgoJ11 na drugih področjih, so #* »Festivalu Bor Minibaskel’ na sporedu športna (košar karski turnir) ter kultur#* tekmovanja («ex tempo#*’ in pismena naloga). 3. Za vsako posamezno tek#*0' vanje bodo prireditelji jj? stavili društveno lestvico. N* skupni lestvici zmaga dr#' štvo z najvišjim seštevko® tečk iz vseh treh tekmova#'1 4. Društvo, ki se ne bo udel® žilo vseh treh tekmova#' (turnirja v minibasketu, V kmovanja v «ex temp"’1*1 in pismeni nalogi), bo I***’ ceno iz skupne lestvice. NA LETOŠNJEM »FESTIVALU BOR MINIBASKET* LAJ* KO NASTOPAJO V VSP TREH TEKMOVANJIH LE KMOVALC1 (ZA PISMEN« NALOGO IN «EX TEMP«| RE» TUDI TEKMOVALKE). SO ROJENI LETA 1968 F MLAJŠI. klufS 2. «FESTIVAL BOR MINIBASKET« Na drugem »Festivalu*, ki je bil od 1. do 5. novembra istega leta (1972), je nastopilo skupno 13 društev, med temi tudi ljubljanska šola »Tone Čufar*, tako da je Borova prireditev dobila mednarodno obeležje. Tudi spored je bil pestrejši. Poleg treh tekmovanj je bila tudi okrogla miza z uglednimi gosti in predvajanje košarkarskih filmov. Končna skupna lestvica I. Ferroviario; 2. Inter 1904 ; 3. Saba; 4. Bor; 5. Servolana; 6. Va-sari; 7. Don Bosco; 8. Italsider; 9. »Tone Čufar* Ljubljana*; 10. Polet; II. Ricreatori. «Ex tempore* EKIPNO: 1. Bor. POSAMEZNO. Umetniški del: 1, Nejka Jamberle (Ljubljana). Športna tematika: 1. Alberto Terrile (Inter 1904). Pismena naloga EKIPNO: 1. Ferroviario. POSAMEZNO: 1. Annalisa Giovan nini (Ferroviario) Turnir v minibasketu 1. Saba; 2. Ferroviario; 3. Inter 1904 ; 4. Polet; 5. Servolana; 6. Bor; 7. Don Bosco; 8. «Tone Čufar* Ljubljana. Namestitev gostujočih skupin Gostujoča društva bodo nameščena v koloniji v Dragi, tu bodo tekmo- valci spali in zajtrkovali. Kosilo in večerja bo v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Za prevoz gostujočih društev bo skrbela posebna prevozna služba. tudi ostalih jugoslovanskih in seveda ameriške osnovne ^ spoznali, da imamo tudi mi sl®!* ski zamejci svoje mladinske i*?) Tekmovanje v pismeni nalog* p Borovem -»Festivalu* pa ne -»tekmovanje*, lepa bo to prilog da se med dijaki, med profeF* spremljevalci navežejo novi Pjj teljski stiki, da se izmenjajo lZf nje na področju šolstva itd. ^ Tudi to tekmovanje pa bo vsem priložnost, da pokažeti®) ' ' ma. Beotr stom iz Bologne, Aviana itd. delček naše stvarnosti. Folklorna skupina Med sklepno slovesnostjo vala* bo nastopila tudi folklc* g skupina ŠD Mladina iz Kril*1 jo vodi Anka Kocjančič. 5»! Mladi člani kriške folklorne pine bodo nastopili med polč#^ finalnega srečania za nrvo finalnega srečanja za prvo in to v telovadnici, v Ulici * * tecengio, v nedeljo, 27. april®’ 16.30. Beograjčanov največ h ki. 5 I Največje zastopstvo m B°f «Festivalu» bo imel beograjski ^ nički LMK. ki bo prišel # „(!fi kar s 36-člansko skupino. tekmovalcev, tekmovalk in SF Ijevalcev bo tudi skupim nerjev (v glavnem profesor)1^ telesno kulturo). Radnički ‘zj je namreč prvo društvo V J m slaviji, ki je začelo z rnini^j tom in zato bi se ti trenerja ^ ^ soočili z vprašanji minibasket Mladi zapisnikarji Za zapisnikarsko sl' žbo bo lo od 25 do 30 mladih Borov)*1 šarkarjev od 12 do 17 let. P runorški Tfiiov’iik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. aprila 1980 NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI V TURINU Sleda predstava v drugem polčasu med Italijo in pomlajeno Poljsko «Azzurri» dvakrat vodili, gostje pa so jih obakrat dohiteli - Za Italijo je bila to zadnja preizkušnja pred bližnjim evropskim prvenstvom "»lija - Poljska 2:2 (2:2) c j^ALLJA: Zoff (v 46. min. Bor-J.Gentile, Cabrini, Oriali (v 46. A 12 ZaccareUi, v 53. min. Buriani), o. °yati, Seirea, Causio, Tardelli, * 7iaS1’ Afttognoni (v 58. min. Graški a“>0, Bettega. is* /V,USKA: Movvlik, Dijba, Zmu-1 * hA . y> Janas, Wojcick, Lato, Mili1* |jt.®*Cz (v 89. min. Nawalka), Sy-p , ‘v 59. min. Mazur), Szarmach, Sij® (v 86- min- Lipka). STRPt^t White (VB) min c , Gl: v 1. min. Causio, v 9. m 21' aybys> v 23. min. Seirea, v 36. viw?armach (enajstmetrovka). OTI; 7:4 za Italijo, ie lnera-’šni° tekmo proti Poljski njr sklenila vrsto srečanj v ji« n™11 Priprav na bližnje evropsko p ^pffletno prvenstvo. Nad igro, ki it včeraj predstavili njegovi vali* CnCl' Pa trener Bearzot prav go-roftj ne more biti preveč navdušen. ^Povedala je zlasti sredina igri- ■ velik podvig, da se je vrnil v dru-■ Pričakovanj pa niso upravičili | go žensko odbojkarsko ligo. ^>Ill,ll|ll|||||, 1111,|| |11 J „ 111111|, M11, ||11| 11M il 1111 ftl,l II [ 1111111, še zlasti Tardelli, Antognoni in O-riali. Zadnja dva sta v drugem polčasu zamenjala ZaccareUi in Gra-ziani. ZaccareUi pa je na igrišču ostal le nekaj minut, ker je moral v slačilnico zaradi poškodbe. Z dru ge strani pa je treba tudi povedati, da se v prijateljskih srečanjih «a'z-zurrb. niso nikoli preveč naprezali. Spomnimo se samo na prijateljsko tekmo, ki- so jo odigrali z Jugosla- minil mil 1111111111111111111111111111'111111 mn mini ii mi RADIO Gost oddaje: ženska ekipa Sokola Gbstje jutrišnje oddaje Radia Trst A «Glasbeni ping-pbngs., ki jo vodi Ivan Peterlin, bodo odbojkarice nabrežinskega Sokola in njihov trener Savo Ušaj. Sokolu je uspel NOGOMET 3. ITALIJANSKA LICA triestina le za zmago b0 danes doma proti moštvu Sanremesejtt sd tlačil ^voma. Triestina mora danes ■, sei,, 0rnačem igrišču proti Sanreme-ni* Pati nu,'no zmagati, če hoče še u-** ligo p3 napredovanje v višjo, B . In ' spodrsljaju v minulem koli IretL- emoni sta torej tržaškemu isr “ugašu obe točki nujno potreb- 'C K , k ' ro spodrsljaju v minulem ko »a l0',*? ne samo zaradi položaja 3 vici kot tudi zaradi razpolo-^ Ty’ hi vlada v moštvu. Y kiinleSt*na 4e namreč pred kratka *zguhn^menJa-^a trenerja, visoko je r je t l*a proti Cremoneseju: vse to negativno vplivalo v trža-sPodri-*'- ru’ morebitni današnji tig j s laj proti Sanremeseju in to v letQt-la^'b tleh bi bil za Triestino žaoa“sniem prvenstvu usoden. Triadi n’ Seveda bi se ne zadovoljiU le 2 neodločenim izidom. Nujna je ■ lfdii<‘ner Varglien bo v glavnem po-!• Monico, ki je v Crer ,?mu Je “e na«W Wa§nor Schiraldi k' naj bl' %nftS,enjaf današnji spored (16.30) e. °klepaju imena sodnikov) (\ 3 e - Varese (Rufo) ' monese - Alessandria (Fac- 4l^nda) jOia Fano . (Testa) • Treviso (Pampana) lin, Va - Biellese (Scevola) t>J3ra ' Forli (SavaU) S. f°crama - Rimini (Pezzella) iL^agelo - Piacenza (Vallesi) slina - Sanremese (Esposito) POKRAJINSKI FINALE MI 1. DIVIZIJA Neroden poraz Jadrana Jadran — Don Bosco B 80:110 (38:62) JADRAN: Male 3 (3:9), Corbatti 14 (2:3), Slavec 6 (2:2), Meneghetti 24 (4:8), Debemardi 4, čok 19 (3:3), Barut 10 (4:9). Po dveh zaporednih zmagah so Jadran«# košarkarjfv^kolu prve dfvis!ijer'‘ nerOdhO' '»gubifrproti vrsti 'Ddft''BbŠCit BB. “Prioti ‘rišjin, toda mlajšim nasprotnikom so naši fantje igrali pod svojimi sposobnostmi: neurejeno so igrah v napadu, v o-brambi pa so bili kot doslej poprečni. Med Jadranovimi posamezniki gre omeniti dobro igro Baruta v obrambi in Meneghettija v napadu. David Čok B LIGA današnji spored (16.30) (v J2. POVRATNO KOLO Co^kltpajii imena sodnikov) q a° - Atalanta (Mattei) Mak3 ' Cesena (Menegali) %fra - Lecce (Mascia) palo 3 ' Pistoiese (Lattanzi) mo - Brescia (Terpin) sPal ’ Parrna (Longhi) Vi' Sampdoria (Bergamo) Te^nto - Bari (Ballerini) V.3113 - LR Vicenza (Patrussi) ■ na - Sambenedettese (Vitah) '• JUGOSLOVANSKA LIGA iffaz Crvene zvezde Mubljančani danes SuVČ?raj®njm anticipiranem sre-V1, kola prve jugoslovanske Majij p1® lige je v Titogradu do-1)0 Zvikj ^udnost premagala Crve-?a z 2:0 (2:0). Oba zadetka biljem0 je dosegel Vujovič, ki tudi najboljši nogometaš na Jes, j. tekme bodo na sporedu da-lotila poljanska Olimpija bo igrala ^oti niškemu Radničkemu. 0^ Današnji spored «3 ' Badnički W>a - Dinamo ' Vardar ;čelik Vj, " Bijeka ' Sl^an - Sarajevo ^litt a ‘ N a pred a k Jezručar - Hajduk g^čani najboljši J-g« „ V prvem dnevu veslaških ?;0 v3a Bledu, ki se jih udeležuje %>v ačev iz 30 jugoslovanskih bili najuspešnejši člani kar tri zmage. ^ojii^Ra kluba Jadran, ki so o- ŽENSKA C LIGA ^tainke so sc Movilc z zmago Je q ,dnjern kolu ženske odbojkar-r a?61 r ie Sokol včeraj doma pre 'vt \ Libertas !^5ti»?i. —10, iz Krmina s 3:2 ij nai; «. —iu, 6) in se je tako d J*i nad'n poslovil od svo-%go]j Ja®ev pred prestopom med * flgvn:33e' Nabrežinke so včeraj , m igrale z mlado postavo. Av *• ZENSKA DIVIZIJA ^3 ' Celinia 1:8 Levstik - Kosovel ŽENSKA B LIGA Bor Intereuropa - Spinea 2:0 0:3 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom - Libertas Krmin KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Dom - Arte A 69:86 1. DIVIZIJA Bor A - Servolana A 61:80 (32:33) NARAŠČAJNIKI Dom - ACLI Ronke 42:46 vijo pred svojim odhodom na svetovno prvenstvo v Argentini, kjer pa so bili med najboljšimi. Zato je sedaj težko presoditi njihovo dejansko pripravljenost in moč. Kljub temu pa je bilo vseeno mogoče pričakovati, da bodo proti Poljakom, ki so letos v petih tekmah doživeli kar štiri poraze (premagala sta jih celo Maroko in Irak) le pokazali nekaj več. Tekma se je namreč za «azzurre» pričela zelo ugodno, - saj so povedli že v prvi minuti: Causio je podal do Rossija, žogo je nato dobil Bettega, ■ ki je močno streljal proti vratom. Poljski vratar Movvlik jo je sicer odbil, vendar jo je Causio prestregel in z lahkoto poslal v mrežo. Po tem bliskovitem začetku je torej kazalo, da bodo gostje doživeli pravo katastrofo, vendar so prav oni v deveti minuti izenačili. Italija je znova povedla v 23. min. s Scireo, ki je tako dosegel svoj prvi gol v državni reprezentanci. Poljaki pa so v 37. min. znova zatresli italijansko mrežo. Milosevvicz je podal do mladega in hitrega Palasza v kazenski prostor, kjer ga je Sci-rea zrušil. Sodnik je brez pomišljanja dosodil enajstmetrovko. Streljal je izkušeni Szarmach ter izenačil na 2:2. Po tem golu so «azzurri» zelo popustih, bleda igra pa se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. Gostje so bili očitno zadovoljni z delitvijo točk, Italijani pa se tudi niso posebno potrudili, da bi dosegli kaj več KOLESARSTVO Saronni in Hinault favorita na dirki liege - Bastogne - Liege LIEGE — Z današnjo kolesarsko dirko Liege - Bastogne - Liege se bo zaključil letošnji ciklus spomladanskih tekem. Glavna favorita za končno zmago sta nedvomno Itahjan Saronni in Francoz Hinault, medtem ko bo spet manjkal Francesco Mo-ser, ki bo ponovno nastopil na veliki nagradi Franckfurta. Poleg Saron-nija in Hinaulta pa bi se za prvo mesto znala potegovati tudi Belgijca Willems in De Wolf, poleg seveda Nemca. Nizozemcev Ra-, asa, Zoetemelkl, Knetemanna ter Francozov Laurenta in Duclosa Las-salla. Proga današnje dirke je dolga 244 km, na njej pa je 17 vzponov. ((JADRANSKA MAGISTRALA» Polončič vodi Na kolesarski dirki po ((Jadranski magistrah* sta bili včeraj dve pol-etapi. V prvi je zmagal član ljubljanskega Roga Pirš, v drugi pa član Si-porexa iz Pulja Bulič. Na skupni lestvici še vedno vodi Polončič (Rog Ljubljana). Dirka se bo končala danes. Kontovel se je v promocijskem prvenstvu pred tednom dni pomeril s CUS (na sliki), v tem kolu pa bo njegov nasprotnik peterka Alabarde AVTOMOBILIZEM Cerrato-Guizzardi na opel ascona osvojila rally po Elbi PORTOFERRAIO (Elba) - Na letošnjem izredno napornem in selektivnem avtomobilskem rallyju po otoku Elbi, kjer je od skupno 138 posadk več kot sto moralo odstopiti je prvo mesto zasedla dvojica Cerrato - Guizzardi na opel ascona. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila dva fiat abarth 131. VRSTNI RED: 1. Cerrato - Guizardi (opel ascona) 6.48’32” 2. Vudafieri - De Antoni (fiat abarth 131) 6.49’33” 3. Tognana - Cresto (fiat abarth 131) 6.58’45” 4. Presotto - Sghedoni (ford escort) 7.08'24” LESTVICA EVROPSKEGA PRVENSTVA V RALLYJU 1. BIomqudst (saab) točk 100 2. Cerrato (opel) 90 3. Zanini (porsche) in Kullang (opel) 80 5. Airikkala (vauxhall) 64 Pozno zvečer, ob zaključku redakcije, je prišlo do presenečenja: zaradi nepravilnosti, ki jih je komisija ugotovila na vzmeteh prvouvršče-nega opel ascona, so izključili dvojico Cerrato-Guizzardi, tako da je prvo mesto pripadlo Vudafieriju in De Antoniju na fiatu abarth 131. DOMAČI ŠPORT DAINLS NEDELJA, 20. APRILA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 17.00 v Trebčah Primorje - Sovrana * * * 17.00 v Bazovici Zarja - Libertas * * * 17.00 pri Domju Čampi Elisi - Breg * « * 17.00 v Ribiškem naselju S. Marco - Primorec * * # 17.00 v Križu Vesna - Domio 3. AMATERSKA LIGA 17.00 v Sovodnjah Sovodnje - Farra * * * 17.00 v Gorici Azzurra - Juventina * * * 17.00 v Marianu Mariano - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Fortitudo 13.15 v Trstu, Kampanele Don Bosco - Vesna * * * 13.30 v Bazovici Zarja - Rosandra JUDO V telovadnici Kulturnega doma Treningi v Gorici Pred časom so v Gorici pričeli z rednimi vajami juda, ki so v telovadnici Kulturnega doma. Namen sedanjih navdušencev za to zanimivo športno panogo je, da bi s temi začetnimi vajami zainteresirali čimširše število športnikov, posebno mladih, in bi kasneje ustanovili judo ekipo, ki bo uradno nastopala na raznih tekmovanjih. Zamisel je vsekakor pozitivna. Treningi juda so se pričeli že meseca februarja in so dvakrat tedensko in sicer: — ob ponedeljkih od 21.00 do 22.30 — ob četrtkih od 20.30 do 22.00 Morebitni zainteresirani za to športno panogo, ki bi se želeli udeleževati treningov, se lahko javijo na uradu ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2 -telefon 24-95) v delovnem času ali pa pri Dariju Cotiču (v jutranjih urah) v Sovodnjah (Ul. Impero 106 -telefon 882-C06), kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije v zvezi z judo dejavnostjo. Zainteresirani se lahko tudi neposredno javijo pred pričetkom posameznih treningov y elova^fiibi KuMrnega doma v,Gori-; -ik-j vtetovaH _ ______ ci (Ul; Brass). BOKS Zmaga Mundineja BOLOGNA — V boksarskem dvoboju srednje težke kategorije je Avstralec Mundine premagal Američana Conteha po točkah v desetih krogih. V dvoboju za italijanski naslov lahke kategorije pa je Cusma s k.o. v sedmem krogu premagal Carrina. SELVA Dl FASANO (Brindisi) -V boksarskem dvoboju petilinje kategorije je Italijan Zurlo po točkah premagal Brazilca Da Silvo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Nfl VČERAJŠNJEM 8, DIJAŠKEM OBMEJNEM SREČANJU PRIMORSKE Ajdovščina letos najuspešnejša Med zamejskimi šolami se je najbolje odrezal licej «F. Prešeren» Približno 500 slovenskih primorskih dijakov iz Jugoslavije in Italije se je včeraj v Ajdovščini na 8. DOSP borilo za točke v petih panogah. Boji so bili izredno ostri, pa tudi kakovostni, saj smo ponekod videli srečanja že kar na ligaški rav: ni. Ker srgo potek «nešportnegas> dela prireditve opisali že na prvi strani, si oglejmo zdaj podrobneje še posamezne panoge. MOŠKA KOŠARKA 1. SKUPINA Zois - Postojna 29:48 ŠIO TS - Koper 9:75 Postojna - Koper 38:16 2. SKUPINA Ajdovščina - Gorica 25:11 3. SKUPINA Idrija - Prešeren 25:37 Prešeren - Sežana 46:26 FINALE Ajdovščina - Postojna 27:25 Ajdovščina - Prešeren 39:38 Postojna - Prešeren 34:28 LESTVICA 1. Ajdovščina, 2. Postojna, 3. Prešeren, 4. Koper, 5. Gorica, 6. Sežana, 7. Idrija, 8. Zois, 9. ŠIO TS. ŽENSKA KOŠARKA Tolmin - Sežana 20:9 Piran - Koper 6:52 Nova Gorica - Postojna 6:8 Idrija - Prešeren 18:4* Tolmin - Koper Ajdovščina - Idrija FINALE Koper - Postojna Koper - Idrija Idrija - Postojna LESTVICA 1. Koper, 2. Postojna, 3. Idrija, 4. Ajdovščina, 5. Tolmin, 6. Nova Gorica, 7. Sežana, 8. Prešeren, 9. Piran. MOŠKA ODBOJKA 2:19 3:10 19:8 30:4 6:24 Zois - Tolmin 0:2 Prešeren - Gorica 2:1 Prešeren - Ajdovščina 0:2 Tolmin - Ajdovščina 2:0 LESTVICA 1. Tolmin, 2. Ajdovščina, 3. Prešeren, 4. Zois, 5. Gorica. ŽENSKA ODBOJKA 1. KOLO Koper - Zois 2:1 Prešeren - Nova Gorica 0:2 Gorica - Slomšek 0:2 Idrija - Ajdovščina 0:2 2. KOLO Zois - Nova Gorica 0:2 Tolmin - Slomšek 0:2 SKUPNA LESTVICA 1. ŠC Ajdovščina 2310 2. VIC Sežana 1620 3. ŠC Idrija 1540 4. Gimn. Nova Gorica 1495 5. ŠC Tolmin 1300 6. Gimn. Postojna 1200 7. Gimn. Koper 1035 8. DZL «F. Prešeren* Trst 1030 9. DTTZ «Ž. Zois* Trst 960 10. «A. M. Slomšek* Trst 830 11. DKGL Gorica 660 12. DPŠ za ind. in obrt Trst 320 13. Gimn. Piran 270 FINALE Nova Gorica - Slomšek 2:0 Nova Gorica - Ajdovščiha 2:0 Ajdovščina - Slomšek 2:1 LESTVICA 1. Nova Gorica, 2. Ajdovščina, 3. Slomšek, 4. Zois, 5. Tolmin, 6. Prešeren, 7, Idrija, 8. Gorica, 9. Koper. MOŠKI ROKOMET Koper - Idrija 19:7 Ajdovščina - ŠIO TS 23:5 Nova Gorica - Sežana 14:12 FINALE Koper - Ajdovščina 6:15 Nova Gorica - Koper 15:6 Ajdovščina - Nova Gorica 7:14 LESTVICA 1. Nova Gorica. 2, Ajdovščina, 3. Koper, 4. Sežana, 5. Idrija, 6. ŠIO TS. ŽENSKI ROKOMET Idrija - Nova Gorica 5:2 Piran - Ajdovščina 0:10 Koper - Sežana 7:6 Ajdovščina - Sežana 8:5 Idrija - Sežana 2:6 LESTVICA 1. Ajdovščina, 2. Sežana, 3. Idrija, 4. Koper in Nova Gorica, 6. Piran. 2:1 1:2 1:2 -, -. Tolmin, MOŠKI NAMIZNI TENIS Tolmin - Ajdovščina Postojna - Nova Gorica Tolmin - Nova Gorica LESTVICA 1. Nova Gorica, 2. Postojna, 4. Ajdovščina. ŽENSKI NAMIZNI TENIS Gorica - Slomšek 0:3 Ajdovščina - Postojna 1:2 Sežana - Zois 0:3 Tolmin - Prešeren 3:0 Slomšek - Postojna 3:0 Zois - Tolmin / 3:0 Slomšek - Zois 3:0 : LESTVICA 1. Slotnšek, 2. Zois, 3. Tolmin, 5. Ajdovščina, Postojna, Gorica, 6. Sežana, 8. Prešeren. NOGOMET 1. SKUPINA ŠIO TS - Tolmin Zois - Idrija ŠIO TS - Zois . 2. SKUPINA Nova Gorica - Koper Sežana - Prešeren Nova Gorica - Sežana 3. SKUPINA Gorica - Postojna Ajdovščina - Postojna FINALE Zois - Sežana Zois - Postojna Sežana - Postojna LESTVICA 1. Sežana, 2. Zois, 3. Postojna, 4. Ajdovščina, 5, Nova Gorica, 6. ŠIO TS, 7. Tolmin, 8. Idrija, 9. Koper, 10. Gorica, 11. Prešeren. 3:2 1:0 1:3 3:1 6:1 1:2 0:4 3:4 0:1 2:1 3:0 Z OBČNEGA ZBORA ŠPORTNEGA BRUŠTVA KONTOVEL i -------------------------------- Vse bolj razvejano delovanje terja nove napore in zavzetost Vrsta novih članov okrepila društvo - Bograditev dvorane osrednja naloga ■ Uspehi, pa tudi težave na področju košarke in odbojke «Letos smo se zbrali tu na Kon-tovelu v še nedograjeni dvorani, da damo poudarek temu novemu športnemu objektu in obenem pozovemo s tega mesta vse prisotne vaščane, da priskočijo našemu društvu na pomoč, da v najkrajšem času zaključimo vsa preostala dela v tej dvorani in jo tako damo na razpolago naši mladini.* S temi besedami je predsednik športnega društva Kontovel Marjan Pertot odprl redni občni zbor, katerega se je poleg lepega števila vaščanov in simpatizerjev udeležilo tudi nekaj predstavnikov raznih sosednjih in sorodnih športnih organizacij, ki so v imenu svojih ktubov--pozdr««ili in obenem ečstitali' Kontovela »a po*-fmembhč uspehe’,' M^jih Jč^V tako kratkem času doščgčl. Iz nadaljnjih poročil- je vsem prisotnim postalo razvidno, da je pot, ki so jo izbrali Kontovelci, pravilna, saj vodi k vedno novim in še večjim uspehom. Z vedno bolj razvejanim in obširnim delovanjem pa postaja le to iz dneva v dan bolj težavno in obenem zahteva od vedno istega števila nesebičnih odbornikov vse večjih naporov, medtem ko so še dosedanje le s težavo zmogli. Prav zaradi tega je pristopilo k društvu precej novih članov, ki naj bi vlili novih in svežih moči. V novi odbor so pristopili: Sterni Ervino, Gulič Livijo, Emili Edi, Verginella Savica, Rupel Zvonka, Andrej Pra-šelj, Betty Prašelj, Tatjana Cibic in Ivo Regent. Košarkarsko poročilo je podal košarkarski referent Igor Lukša. Navedel je športne dosežke kontovelske košarke v pretekli sezoni, obenem pa se je tudi obregnil ob že kronični problem, ki pa je skupen skoraj vsem slovenskim društvom. Opozoril je na premajhno zanimanje staršev za društvo, poleg tega pa na brezbrižnost do otrok samih, saj je zelo malo očetov in mamic, ki sledijo športnemu udejstvovanju svojega 0-troka. Poleg tega vprašanja, ki vsekakor ni tako postransko, kot bi se na prvi pogled zdelo, je opozoril tudi na sledeče: «Eden resnejših problemov je pomanjkanje trenerjev. Res je, da s tem se ne srečuje samo naše društvo temveč skoraj vsa slovenska športna društva, ki gojijo košarko ali katerikoli drug šport. Zato apeliramo na ZSŠDI in posebej na trenersko zvezo, da bi ta trenerski primanjkljaj preučila in tudi našla ustrezno rešitev.* Odbojkarsko poročilo je prebrala Nadja Rupel. Tudi v tej panogi so Kontovelke v minuli sezoni žele zavidljive uspehe. Kot v prejšnjem poročilu pa so prišli na dan isti problemi, ki so za odbojko morda še bolj izraziti in zaskrbljujoči. Naloga okrepljenega odbora torej vsekakor ne bo lahka. S tega mesta pa mu lahko le zaželimo še mnogo pravilnega dela in uspehov. II. L. PLAVANJ' 4 Kalija, MADRID ^Po drugetii dnevu plavalnega tekmovanja za «Latinski pokal* je Italija zanesljivo v vodstvu s 179 točkami, pred Francijo (158) in Španijo (143). Včeraj je Italija osvojila kar šest zmag. -■ ; • VATERPOLp Jugoslavija — ZDA 7:8 BEOGRAD — V prijateljski tekmi y vaterpolu so ZDA premagale Jugoslavijo z 8:7. «Plavi* so s prikazano igro zadovoljili. Delovanje ZSŠDI komisija v okviru no-ponovno Nogometna V ponedeljek so se gometne komisije ponovno sestali strokovnjaki, ki so jih določila nogometna . društva s Tržaškega. Poimensko so ustanovili dve strokovni komisiji, po eno za vsakega izmed dveh mladinskih centrov, ki bosta pripravili' sezname igralcev po startnih kategorijah in programe za prihodnjo sezono. O tem bodo poročali in razpravljali jutri v Trebčah ob 16.30, ko bodo trenerji in strokovnjaki skupno pregledali sezname in programe. Odbojkarska komisija Odbojkarska komisija je na torkovi seji imela več točk na dnev- Mšmm Tako sta se pred sedmimi dnevi borila Gaja in Kras za vstop v 2. AL nem redu. Predstavniki društev so govorili še o nekaterih podrobnostih v zvezi z rekreacijskim tekmovanjem «Revival 80*. Okvirno so se pogovorili o pripravah na poletni izpopolnjevalni tečaj za igralce in trenerje. Dotaknili pa so se tudi tradicionalnega mednarodnega turnirja prijateljstva. Komisija je končno obžalovala, da nima odbojka prave odmevnosti v merodajnih sredstvih javnega obveščanja,' kar se je na primer odražalo v zvezi z napredovanjem ženske šesterke Sokola v 2. ligo. Po poteh V ofemruw«tF&dtetonalne množične prireditve pOfoteh perriža-oske Ljubljane bo v petek, 9. maja, na sporedu štafeta bratstva in enotnosti, ki bo tekmovalnega značaja. Prireditveni odbor je povabil k sodelovanju po pet moških in pet ženskih slovenskih ekip iz zamejstva, bodo zastopale ZSŠDI. Ekipe bodo tričlanske: moški bodo marali v vsaki izmeni preteči 1.000 metrov, ženske pa 600 metrov. Nastop na tej pomembni prireditvi je velikega politično - ma-nifestativnega pomena. Zato pozivamo vsa društva, da stopijo čimprej v stik s tajništvom Združenja in prijavijo svoje atlete. B. S. NAJMLAJŠI 10.30 v Repnu Kras - CGS ZAČETNIKI 9.00 na Proseku Primorje - Campanelle -- # * * 9.00 v Trstu, Sv. Ivan Esperia SI - Breg KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 9.30 v Miljah Edera - Bor * * # 11.00 na Kontovelu Kontovel - Alabarda 1. DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor C - Servolana B # * * 13.00 v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Polet ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Monte Cengio CUS - Kontovel 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Vivil 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, šola VisintinI La Talpa - Sokol « * • 10.30 v Dolini Breg - Kontovel ATLETIKA DEŽELNO NARAŠČAJNIŠKO TEKMOVANJE 8.30-v Gorici Nastopa tudi Bor JUTRI PONEDELJEK, 21. APRILA 1980 ATLETIKA MLADINSKE IGRE 15.30 v Trstu, Kolonja Nastopa tudi Adria in slovenske šole ATLETIKA TEKMOVANJE V GORICI Langan uspešen En izenačen društveni rekord je izkupiček Bora iz atletskega tekmovanja, ki je bilo včeraj popoldan v Gorici. 180 cm je v višino skočil Langan, ki se je nato ne brez možnosti meril tudi pri 185 cm. Atlet je s tem že drugič letos popravil osebno znamko in z lestvico na višini kakih 181, 182 cm bi lahko bil sam rekorder. Kasneje se je isti atlet izkazal v skoku v daljino z zmago in ponovf no z odličnim rezultatom 6,23 m, V svoji seriji je imel še skoka ck> 615 in 613 cm, torej je kar trikrat skočil dlje od prejšnje znamke, čeprav je bila konkurenca v Gorici bolj slaba je borovec s svojim dosežkom nakazal, da bo letos v deželi med najboljšimi. Močno se je popravil v isti panogi tudi Edi Škerla vaj, ki je bil 3. z znamko 5,45 m, medtem ko je Peter Furlan prvič dosegel mejo petih metrov. Slednja dva atleta sta skakala tudi v višino in oba dosegla rezultat 150 cm. Med dekleti je Nugnesova metala disk in kopje, krstni nastop pa je imela na 100 m Mira Hrovatin. . K. B. GDANSK — V predzadnjem kolu ženskega mednarodnega turnirja v Gdansku je SZ premagala Italijo s 95:69 (48:36). iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiikiN ROD MODREGA £ > TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H 50 cn H Dan tabornika — 22. april Taborniki v Sloveniji bodo tudi letos proslavili 22. april — dan tabornika. Pripravili bodo razne akcije, pohode, izlete, proslave ipd. Dan tabornika je še prilika za podelitev priznanj zaslužnim članom. Pri nas se ta praznik še ni dovolj uveljavil, vendar bi bilo dobro, če bi tudi RMV temu prazniku posvetil večjo pozornost. Taborniški tek 26. in 27. aprila bo taborniški odred «Bistrega potoka» gostil u-deležence že tradicionalnega 18. taborniškega teka na Gradišču nad Muto. Pravico do udeležbe imajo tudi netaborniki. Istočasno bodo potekale proslave ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Obletnice odredov Letos poteka 25-letnica delovanja Maistrovega taborniškega odreda iz Limbuša. Za uspešno delo je odred že večkrat dobil naziv partizanski taborniški odred. aiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiimiiiHiiim OBVESTILA TPK Sirena poziva elane in prijatelje, da se danes, 20. t.m., polnoštevilno udeležijo DELOVNE AKCIJE za napeljavo kanalizacije, vode in elektrike do društvenega sedeža na zemljišču v Barkovljah. « « « ŠD Mladina organizira vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. « « « ŠD Vesna sklicuje v soboto, 26. aprila, v kriškem Ljudskem domu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR Vabljeni člani in simpatizerji! Prav aprila proslavljajo taborniki Savskega odreda iz Ljubljane svojo 20-letnico delovanja, tudi oni so že večkrat osvojili naziv «partizanski odred*. Maribor v svobodi 80 Odred bratov Šarh bo v počastitev praznovanja dneva Osvobodilne fronte (1941) fer v spomin na ustreljene talce organiziral tekmovanja pod nazivom «Maribor v svobodi 80». Taborniki in tabornice se bodo pomerili v orientacijskem pohodu, streljanju, prvi pomoči ipd. Tečaj za taborovodje Pretekli teden je komisija za vzgojo kadrov pri izvršnem odboru RK ZTS organizirala na Pohorju tečaj za taborovodje. Področni mnogoboji Sedaj je čas taborniških mnogobojev za vse starostne kategorije, ki delujejo v sklopu taborniških organizacij. ODBOJKA «REVIVAL 80» Zaceli so se prvi boji V tem tednu se je pričelo četrto odbojkarsko rekreacijsko tekmovanje «Revival 80», na katerem nastopa pet moških in kar devet ženskih priložnostnih ekip. Odigrali so le štiri srečanja. V prihodnjem tednu pa bo na sporedu drugo kolo. V moški konkurenci je Breg že pospravil prvi par točk in dokazal, da sodi med favorite. V ženski konkurenci pa so bile uspešne šesterke Brega, Sloge in Ekipa desetih. IZIDI MOŠKI Breg - Sokol 3:1 ŽENSKE Breg - Adria 2:0 Ekipa desetih - Trim 2:0 Sloga - Navihanke 2:0 B. S. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italllo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubil«1 Oglasi Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 20. aprila 1980 2lro račun 50101-603-45361 cADIT* Gradišče 10/11 nad , telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, s® 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir W Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Ju# krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drnall’ v Italiji pri SPI. član italiiansktK zveza časopivtifn Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala) in liska I M založnikov FlK" ruje Francka Grgič (Padriče 49) 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob matere ZA SPOMENIK PADLIM V NOB* Josipa Sancina (Dolina 112) daru- Prispevki IZ PADRIČ Namesto cvetja na grob Pavle Križmančič daruje Marija Grgič (Padriče 57) 3.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BARKOVLJAH V spomin na moža Berta Ščuko daruje žena z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU V počastitev spomina Justa Per tota darujeta Andrej Starc in Al fredo Rupel 5.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V BORŠTU Anton Ražem (Dolina 229) daruje 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO J. RIBIČIČU Nadja Birsa-Dolhar daruje 10.000 lir, Neva in Luciano Jagodic 10.000, Agraria Bossi 5.000, M. C. 10.000, dr. Agneletto 20.000 ter trgovina jestvin Mezgec 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na moža Berta Ščuko da ruje žena z družino 10.000 lir. V spomin na dragega očeta in nonota Marina Kralja darujejo Bar bara, Mario, Andrej in Jan Gregorič 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Bianke Frandolič darujeta Barbara in Mario Gregorič 10.000 lir. V spomin na Marka Cancianija daruje Pina Doles 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V ZGONIKU PO 1. MAJU 1945 Zora Kocman (Samatorca 25) daruje 10.000 lir, Nadja Bizjak (Samatorca 24) 10.000, družina Rebula (Samatorca 36) 20.000 lir, Mirko Guštin (Veliki Repen 54) 20.000 lir. ravnatelj v pokoju Miro Tavčar 5.000 lir ter Karlo Furlan (Trebče 230) 10.000 lir. Iskreno se zahvaljujemo vsem tvrdkam, ki so prispevale za poimenovanje osnovne šole v Zgoniku po. 1. maju 1945 in o-snovne šole v Saležu do Lojzetu Kokoravcu Gorazdu. Pripravljalna odbora ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO LOJZETU KOKORAVCU GORAZDU. V nabiralni akciji v Samatorci darujejo: Zora Kocman (št. 25) 10.000, Ivan Doljajp (28) 5.000, Nadja Bizjak (24) lO.OOtf iružina Rebula (36) 20.000, sla Gruden (26) 2.000, N. N. 5.000, Žela N. N. 10.000, Srečko Gruden (27) 15.000, družina Kante (30) 20.000, Gianni Romagna (51) 30.000, družina Ivan Colja 10.000, družina Cvetko Colja 10.000, Julka Colja (21) 10.000, Angela Colja (20) 4.000, Vladimir Colja (20) 5.000, Angelo Gruden (17) 10.000, Milka Gruden (15) 5.000, družina Dolliani (14) 10.000, družina Ga-brielli (10/A) 15:000, Rudi Colle (10/A) 5.000, družina Maks Pipan (2) 10.000, Robert Knez 5.000, Janko Gruden 10.000, Jožko Dol jak (12) 10.CO0, družini Kralj in Sardo (5) 15.000, družini Budin in Košuta 20 000 lir. Ravnatelj v pokoju Miro Tavčar daruje 5.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 2. obletnici smrti nepozabnega očeta daruje hči Marija z družino 10 000 lir. V spomin na Marina Kralja daruje družina Bajc 10.000 lir. V spomin na Karolino Božič vd. Sancin daruje družina Žerjal (Boršt 5) 10.000 lir. V spomin na Marina Kralja da rujeta Dorica in Radi Pečar 10 tisoč lir. V spomin na mamo Ivanko Grgič daruje Edi Grgič 10 000 lir. Ob 1. obletnici smrti Ljudmile Pertot daruje hči Sonja Pertot z družino 20.000 lir. N. N. daruje 3.000 lir za Sklad . Albina Bubniča. V spomin na Karolino Božič vd. Sancin darujeta za sekcijo KPI občine Dolina: Germano Švara lO.OOt lir ter Milan Kuret 5 000 lir. V spomin na Darka Kosmino, Marina Kralja ter Violetto Fonda darujeta Alekseja in Primož Moži na 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Vladimira Slavca da ruje družina Slavec 10.000 lir za PD F Prešeren ter 10.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Silv Ju-govec por. De Bernardi daruje Li-vija z družino 20 000 lir za cerkev sv Jerneja na Opčinah. V spomin na sestrični Milo in Violeto Sancin darujeta Slava in Nevenka Sancin 12.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karle Božič vd Sancin darujeta Mari ja in Rikardo Samec 10 000 lir za PD Valentin Vodnik. Rudi Janča> daruje 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ter 50 000 lir la Zvezo vojaških invalidov NOV. V spomin na Stanka Prelca daruje družina Prelc 10.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Ob 2. obletnici smrti nepozabnega moža Andreja Horvata daruje žena Pepca '0 000 lir za cerkev v Borštu. Lilijana Bandi daruje 20.000 lir za PD Slavec. U. N. daruje 200.000 lir za ŠD Polet. V spomin na moža Berta Ščuko daruje žena z družino 10.000 lir za TPK Sirena. Ob 2. obletnici smrti dragega moža Jokoba daruje Nada Kemperle 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk, 10.000 za Godbeno društvo Prosek ter 10.000 lir za Mladinski krožek Pro sek-Kontovel. V spomin na Marina Kralja in Pavlo Križmančič daruje družina Grgič (Padriče 52) 10.000 lir za Glasbeno matico, V isti namen da je dolinska srenja 25.000 lir za PD Valentin Vodnik ter 25.000 lir za za godbo Breg. V spomin na mater Josipa Sancina daruje .družina Slavec (Dolina 88) 10.000 lir za godbo Breg. Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujeta Zofija in Anton Kalc 5.000 lir za PD Lipa. Ob 36-letnici tragične smrti družine Danev (Drenikove) na Opčinah darujeta sestra Fani in hči Anica 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob tete Karline darujeta Rrjko in Mirko Svetina od Sv. Lucije 50.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Karline Božič vd. Sancin iz Doline darujeta Marija in Mario Magajna 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Fani Turk, mame igralca Danila Turka, darujeta Neva in Jožko Lukeš 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Ob priliki prijetnega srečanja darujejo ženske sekcije SSk občine Dolina 50.000 lir za ploščo Slovenski šopek. V spomin na Marka Kocjana darujejo mamine prijateljice Anica, Vida, Marija, Zora in Tatjana 12.500 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Justa Per-tota darujeta Andrej Starc in Al-fredo Rupel 5.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu, 5.000 za ŠD Kontovel ter 5.000 za ŠD Primorje-Prosek. Ob 2. obletnici smrti očeta Alberta daruje družina Susič 10.000 lir za SPD Tabor. V spomin na Miroslava Maverja darujejo za Zvezo borcev-Boljunec Jože Starec, Bogomil Zobec, Bruno Žerjal er Stanko Korošec 40.000 lir. V spomin na Marina Kralja darujeta Karla Kralj 3.000 lir ter Savina Remec 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 60-letnici daruje Rudi Jančar 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Za KPD Primorsko iz Mačkolj darujejo: Vesna Purger 10.000 lir, Alek sander Smotlak 50.000, Zoran Parovel 50.000, Bernardo Sancin 10,000 David Stepančič 5.000, Emil Salvi 10 tisoč, Rihard Šturman 5.000, Albert Olenik 10.000. Rafael Tul 10 000, Albert Štefančič 10.000, Majda Furlani 5.000 ter Jolanda Pieri 10 tisoč lir. V počastitev spomina Fani Turk darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob pok. Alojzije Legiša darujejo Drejc, Antek in Manica 50.000 lir za SSk Devin-Nabrežina. V isti namen daruje Drago Kukanja 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marina Kralja daruje Igor Jogan z družino 30.000 za Skupnost družina Opčine. LESTVE VSEH VRST • Profesionalne lestve • Raztegljive lestve na tovornjakih • Raztegljive lestve s podaljsijivim opornim podstavkom • Oporna stojala • Gradbeni < splošno oohištvo odri jfl/ Li TRST - Ulico S. Cilino, 36.........................................® (040) 543 90 CONFEZIONI erre N0RCIA MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA JEANS CASUAL TRST, UL. MAZZINI 10 VOGAL UL. CASSA Dl RISPARMIO Z ODREZKOM TEGA OGLASA DOBITE POSEBEN POPUST BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. GLAVNICA LIR 600.000.000 VPLAČANIH LIR 300.000.000 Trst — Ul. F. Filzi 10 — Tel. 61-446 — Telex: 460264 — Bankrd BILANCA DNE 31. DECEMBRA 1979 AKTIVA NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI NEVIDNI SLUŠNI APARAT Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi. Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebne popuste. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti. v BOLJUNCU Lekarna Val Rosandra Tel. 228124 v sredo, 23. 4. 80 v ZGONIKU (Božje polje) Lekarna dr. Budin Tel. 225596 v četrtek, 24. 4. 80 v TRSTU naš urad v Ul. Maiolica 1 Tel. 793490 vsak dan Blagajna Banke Lastne vrednotnice Račun udeležb Račun eskompta 308.930.836 7.125.285.705 7.492.998.635 11.680.000 1.102.436.011 Dolžniki c/c Lire 5.259.155.531 Valuta 995.003.990 6.254.159.521 Hipotekarna posojila Račun efektov na inkaso Dolžniki za jamstva Dolžniki za akreditive Razni dolžniki Oprema Nepremičnine Delničarji za nevpl. glavnico Prehodna aktiva Reeskompt pasive 1.731.608.006 1.013.923.261 4.979.397.046 1.123.246.259 1.322.434.522 152.723.514 286.553.034 300.000.000 423.998.531 9.427.002 Evidenčni računi 33.638.801.883 25.120.234.101 58.759.035.984 PASIVA Glavnica 600.000.000 Redni rezervni sklad 360.000.000 Posebni rezervni sklad 80.828.750 Sklad za tečajne razlike 34.027.518 Sklad za odpravnine 332.069.976 Sklad za amort. opreme Sklad terjatvenih rizikov in neprem. 110.800.462 — krediti 136.248.084 — zamudne obresti 10.417.645 146.665.729 Revalutacijski sklad 167.500.000 Banke 1.413.179.994 Hranilne vloge 12.148.903.038 Lipniki c/c Lire 8.932.568.378 Valuta 12.120.226 8.944.688.604 Finansiranja kreditnih ustanov 790.596.595 Cedenti 817.413.053 Jamstva 4.979.397.046 Akreditivi 1.123.246.259 Razni upniki Lire 695.941.251 Valuta 292.360.851 988.302.102 Prehodna pasiva 33.763.697 Reeskompt aktive 61.998.981 Nerazd. dob. pr. poslovanj 132.764.856 Dobiček poslovne dobe 372.655.223 33.638.801.883 Evidenčni računi 25.120.234.101 58.759.035.984 PRAVIM LJUBITELJEM KAVE PRIMO ROVIS nudi 1. 2. 3. široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. certificati di cnedito del tesoro veljavnost 2 leti zapadlost 1. maja 1982 e prvi šestmesečni kupon ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 14. aprila 1980, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo, začenši s 1. julijem 1980, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče «serije»: Naslov posojila Serija štev. «Europa» 6% 1965-1980 (Volta): 5 - 7 - 38 - 42 - 47 - 50 - 56 -65 - 70 - 91 - 96 - 99 6% 1966-1986 II. emisija (Ferrarls): 12 - 20 - 30 - 32 - 50 - 58 - 76 6% 1968-1988 II. emisija (Fermi): 2 - 20 - 26 - 30 - 34 - 49 - 73 -131 - 147 6% 1969-1989 II. emisija (Ohm): 14 - 32 - 40 - 45 - 49 - 76 -104 - 114 7% 1972-1992 II. emisija (Watt): 36 - 46 - 65 - 87 - 115 - 132 -133 - 155 - 179 - 217 - 218 -247 - 254 9% 1974-1994: 22 - 44 - 58 - 110 Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1, januarja 1981 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštelo od vsote dolžnega kapitala. odstotkov zajamčeni Šestmesečni oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine kupon 6,75 od sto 14,86 od sto XSTS2! £22 99,75 * c Odrezki, ki sledijo prvemu, nosijo lahko višje obresti od §,75%, kar je odvisno od povprečnega donosa navo^ blagajniških zapisov (BOT) tdJCi Minimalni sveženj 1 milijon dcd Kreditni zavodi, zavodi za posebna kred^ nja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji bodo lahko podpisali nove vrednotnice pri zavodu B^ dMtalia do 28. aprila trn Obračun bo 30. aprila po ceni 997.056 lir za milijon, enodnevne obresti lzkl|učene 11 ^ činstvo se bo moglo oglasiti pri bankah In menjalnih agentih za .nakup po emisiiskih cenah nlus nrovlziiO , cz is S &S* & SiX S ts