Izhaja
rsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi aaj K traokajeja hi ps-liìjajo uredništvu lists »Mir« v Celovec, Pavllieva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ura popoldne.
Rokopis! naj se samo po eni strani Bata napišejo, druga stran naj bo prazna.
r
L
Velja
za celo leto 4 kron«.
Denar naj se poSSlja točne pod napisoKi:
Upr&vniStvu lista v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom )« treba za odgovor pri-Mmi poštno zaasuco.
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXIII.
Hinavščina na romanju.
Ni ga gršega značaja, kakor je hinavec. Hinavec je lažnivec. Ljubši je najhujši, pa odkriti nasprotnik, kakor priliznjeni hinavec, ki dela drugače, kakor govori. Njegova beseda je med, njegovo dejanje pa kačji pik. Zato obsoja sveto pismo hinavca najostreje: »Kdor mežika z očmi, naklepa hudo, in kdor takega pozna, se ga ogiblje. Pred tvojimi očmi se sladka s svojimi ustmi in občuduje tvoje govorjenje; nazadnje pa prevrže svoja usta in se izpodtika nad tvojimi besedami. Mnogo reči sovražim, toda nobene ne tako, kakor takega; pa tudi Gospod ga sovraži.«
Ravnotako je tudi v politiki. Z odkritosrčnimi nasprotnimi strankami boj ni težak. Studi pa se že človeku, če se mora dan na dan, leto za letom bojevati s stranko, ki nosi na čelu dvojen pečat, pečat brezobzirne nasilnosti in grde hinavščine. Vedno ene in iste laži, že stokrat in tisočkrat ovržene, ponavlja dan za 'dnem nemškonacionalna stranka v deželi. Po eni strani Slovencem niti ne pripusti, da bi prišli do sape, jemlje jim pravice, ki jih vživajo vsi najbolj divji narodi, pravice do življenja; na drugi sftrani pa vpije nazgoraj, kako dobroto da uživajo Slovenci od Nemcev, ki jih predstavljajo v deželi nemški nacionalci. Knjiga »Aus dem Wilajet Karnten« je dokaz, kako da se godi Slovencem na Koroškem! Toda še dosedaj nemškonacionalci niti poizkusili niso, ovreči, kar je v tej knjigi, ker je vse do pičice resnica, dokazana resnica!
Ti nemškonacionalni hinavci pa ne poznajo nobene sramote. Kako tudi! Saj jih vodijo renegati — narodni odpadniki kakor Dobernig! Kdaj pa je bilo izdajalca še sram!?
Slovensko ljudstvo se je zbralo na velikem ljudskem taboru v Šmihelu, kamor bi bilo prišlo še najmanj enkrat toliko ljudi, če ne bi bilo tako strahovito deževalo. Slo-
Podlistek.
Moj binkoštnl izlet.
Spisal Ignotus.
Večerilo se je. Lahko kakor na ptičjih perutih je dričal brzovlak dalje. Komaj slišno, zibajoče. In proti meji. Rahlo je šumelo po vagonovi strehi, tenak dež je naletal in škropil po motnih oknih kupeja. Zadnje italijanske vasi so zaostajale in se izgubljale v ozadju, vedno višje gore so se nagibale in sklanjale na temnečo progo.
Slonel sem v kotu in sanjal. O solnčnih krajih in zelenih rekah. O pestrobojnih vrtovih, o palmah in alojah. O dobrih ljudeh in srečnih deželah. In o domovini, tožni in razdejani, po prostosti koprneči. Lepe so bile moje misli in v svoji lepoti žalostne.
Nobenega sopotnika ni bilo v kupeju. Tako tiho in samotno je bilo okoli mene, tako udobno kakor doma za toplo pečjo zimskega; večera, ko brije zunaj burja in leté po zraku golomraznice. In ko se bliža čudovito razpoloženje, da izgine trpkost in srčna bol ter se umakne svetim mislim, prihajajočim in hladilnim kakor nočna rosa na oveneli travnik.
In v takem razpoložeju sem želel dokončati svoj izlet, ki sem ga bil napravil Bin-koštno nedeljo do laškega Vidma ...
Celovec, 13. junija 1914.
vensko ljudstvo je konštatiralo, da so nemški nacionalci na umeten način razdelili volivne okraje v deželi tako, da Nemci Slovence pri volitvah majorizirajo, preglasujejo. Potem pa paradirajo s takimi izvoljenimi poslanci, ponavadi tudi duševnimi reveži, kot z zastopniki Slovencev, kot z zastopniki mešanih okrajev. Slov. ljudstvo je v Šmihelu protestiralo proti takim »zastopnikom«, ki jih nismo volili Slovenci, ampak so jih volili le Nemci in kupljeni z deželnim denarjem in državnimi podporami plačani renegati, nemškutarji; odrekalo jim je vsako pravico, govoriti v imenu Slovencev. Saj so to najhujši sovražniki Slovencev; le nazgoraj nasproti vladi se delajo Slovence, da bi vlado preslepili, toda niti eden od teh se pri ljudskem štetju ni vpisal za Slovenca, marveč so bili naj hujši agitatorji, ki so se na vse pretege trudili, da bi se naštelo kolikoiunogoče Nemcev. Saj štejejo v praksi vse, ki so napovedali nemški občevalni jezik, za Nemce.
Slovenski tabor je nemškim nacional-cem zmešal glave. Narod se je dvignil in dal duška svoji n e v o 1 j i in glasno potrkal na vladne duri in vprašal, kje so njegove pravice ! Protestiral je glasno zoper najhujše krivice. Slovenci so govorili, slovensko, domače, koroško ljudstvo je govorilo.
Ker pa si nemški nacionalci s prvotno lažjo, da je bilo na taboru le 900—1000 ljudi, ponajveč žensk in otrok, niso mogli pomagati, ker je bila preneumna in se ji je ves svet smejal, so poizkusili zopet s svojo staro taktiko. Največji sovražniki slovenskega naroda so peljali na Dunaj kupljene in neznačajne narodne odpadnike in jih predstavljali ministrom.
Pod vodstvom renegatov Dobe miga in Lutschounigga, ki ga je krstil na taboru v Šmihelu posl. Grafenauer za Jako Spako — Judeža, ki se mu nemščina cedi iz
»Pontabelj !« so zaklicali izprevodniki in njih glas me je zdramil. Prvi disakord nocojšnjega večera. Zgradba mojih sanj se je hipoma zrušila, trebalo je izstopiti.
Čakati je bilo pol ure na odhod proti Beljaku. Zavil sem v restavracijo III. razreda, menjal zadnje lire in si potem naročil čašo piva. V temnem kotu je sedela za mizo ostarela ženska laškega tipa, za daljšo mizo v nasprotnem kotu je sedel postaren gospod, naslanjajoč se na svoj sivi solnčnik in opazujoč izpod slamnika mojo malenkostno velikost. Skupaj z edinim natakarjem smo bili torej v tem velikem prostoru samo štirje, a bili smo vsaj ljudje.
»Semkaj sedite, ne mudi se nikamor,« se je obrnil gospod proti meni.
Res sem prisedel. Naročil si je dvoje trdo kuhanih jajec in potrpežljivo čakal, da mu jih natakar prinese. Med tem je izpre-govoril z menoj komaj par besedi, zadovoljil se je samo s tem, da me je natančno opazoval. Vsak hip so se ozrle njegove majhne rjave oči name, kakor bi hotele prodreti nekam za neko skrivno zagrinjalo. Kdo ve, česa so iskale? Hotel sem vstati in stopiti na peron, toda zadržal me je zopet, češ, da je še mnogo časa in je bolje čakati v sobi nego zunaj, kjer postaja že zelo hladno, ko piše ostra sapa in lije dež kakor iz golide. In res sem še obsedel, dasi mi je bilo neprijetno ob misli, da sedim zraven kakega policijskega konfidenta, ki je zavohal v meni,
Št. 23.
ušes, so šli na Dunaj ti-le zastopniki »mešanih okrajev«: Celovški župan dr. vitez pl. M e t n i t z , ki je svoj čas v deželnem zboru grozil, da bo dal zapreti vsakega Slovenca, ki bo na celovškem kolodvoru zahteval vozni listek v svojem maternem jeziku, renegat K ir š n er iz Žihpolj in Mih or iz Čajne. Še druge zastopnike so vzeli seboj na Dunaj, katerih imena pa previdno zamolčijo, kakor tudi njihove govore. Že vedo, zakaj. Bili so pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu, notranjem ministru baronu Heinoldu, pravosodnem ministru dr. pl. H o c h e n h u r g e r j u in naučnem ministru dr. pl. H u s s a r e k u. Poročilo v nem-ško-nacionalnih listih pove le, da so ponavljali od koroških Slovencev ovrženo laž, da smo koroški Slovenci s krivicami, ki se nam gode, zadovoljni in da sie le iz Kranjskega uganja na Koroškem »panslavistična huj-skarija«. Svoje anonimne, plačane nemškutarje so naučili, kaj naj govorijo pred ministri, da bi te visoke gospode preslepili. Ti podrepniki so menda pravili, da uživajo od strani Nemcev dobrote. Kaj so si kaj pri tem gospodje ministri mislili? Ali so te ljudi v svojem srcu zaničevali ali pa so si mislili: Bo že res! Vam se že ne godi preslabo, ker ste ravno zato plačani, da služite Nemcem zoper svoje zasužnjene brate!
'Zdaj pa še naj kdo reče, da nemškonacionalna stranka ni največja hinavka? Gotovo je ni politične stranke v celi državi, ki bi uganjala take grdobije!
Pa tudi ta »žavba« ne bo nič pomagala! Naši značajni kmetje in delavci (posvetno inteligenco ste nam itak pognali iz dežele na tuje) vstajajo in govorijo in zahtevajo. Na laž bodo postavili vnovič Vas, politične hinavce, in Vaše kupljene podrepnike ter bodo glasno in jasno zahtevali pravice in trkali na vladna vrata tako močno in tako dolgo, da se jim bodo odprla. Zatrli niste spečih, ne boste nas bdečih! S svojo grdo hinavščino boste le dosegli, da se bodo zad-
oziroma na mojem obrazu, razbojniške ali celo panslavistične poteze in iz njih izvirajoče javnokvarljive težnje.
Natakar mu je prinesel jajci. Prijel je prvo in usekal z nožem po njem. Takoj se mu je strlo med prsti in rumenjak in beljak je brizgnil skozi nje. Grdo je zaklel ob tem iznenadenju in poklical natakarja.
»Ali so to trdokuhana jajca pri vas?«
»Dolgo so se kuhala, gospod, oprostite,« je mrmral natakar in topo gledal gostove nimeno se cedeče prste.
»Dolgo, dolgo, pa vendar ne predolgo,« je rentačil oni in se brisal s servijeto. »Pomislite, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bil jajci spravil v zadnji žep svojega jopiča. In bi v kupeju nehoté in pozabljivši nanje sedel. Pomislite, človek, ki se vam po krivici pravi natakar! Zakaj vas niso dali učiti za kolomazarja? Znoreli so.«
Nisem se mogel zdržati smeha ob pogledu na debele in sedaj rumene prste, in neko zadovoljstvo me je obšlo ob njegovi jezi. Ne morem pomagati. Zakaj pa me je tako detektivsko opazoval?
Toda delal sem mu krivico. Kakor se je pozneje izkazalo, je bil mož samo nenevaren nemški lesni trgovec, ki je mojo osebo hotel povišati tudi v nekaj enakega in skleniti z menoj bogvekako ugodno trgovsko zvezo. Kakor se vidi, je bil mož dober pozna-vatelj ljudi. No, razšla sva se pozneje v Beljaku prijateljski...
njemu zaslepljencu in zaspancu odprle oči, da bo pljunil in rekel s svetim pismom: »Mnogo reči sovražim, toda nobenega ne tako, kakor takega; pa tudi Gospod ga sovraži!«
Šopek kolodvorskih škandalčkov na Koroškem.
Kake sadove in osebno trpljenje urad-ništva rodi sistematično nastavljanje slovenščine nezmožnih ter v nemški ošabnosti vzraslih in fanatično vzgojenih uradnikov na železnicah po slovenskem Koroškem, smo že neštetokrat pribili. Ne moremo pripustiti, da bi naše pohlevno, potrpežljivo slovensko ljudstvo trpelo še nadalje, saj se ga prenasičuje s krivicami. V zmislu šmi-helske resolucije odločno in nujno zahtevamo odprave teh krivic! Evo še nekaj doslej neobjavljenih neprilik napram Slovencem:
1.	Veliki petek, dne 10. aprila 1914, pride v Sinčovas k dopoldanskemu vlaku mladenič iz okolice, da se popelje v Celovec. V gumbnici je imel pripet slovenski orlovski znak. Hoče si kupiti vozni listek, a preden še utegne zaprositi ga, mu uradnik v službeni opravi skozi okence iz uradnice ukaže odstraniti znak, češ inače ne dobi voznega listka. In res mu ga noče dati ter se predrzno in prezirljivo smeji na fanta. — Nismo pa še slišali, da bi bil kje, niti na Kranjskem na primer, zahteval kak slovenski uradnik od nemških vpa-dalcev v slovensko zemljo, da naj odstranijo razne nemške hecarske znake!
2.	V torek po Veliki noči, dne 14. aprila leta 1914., se je ugleden gospod, Slovenec, vračal iz Rikarjevasi v Celovec. Rikar-ski službujoči uradnik mu na trikratno slovensko prošnjo ni dal listka ter ga je še osebno žalil, ponovno rekoč: »Sie kòn-nen mir vorschwefeln, was Sie wollen.«
3.	Dne 27. aprila 1914 zjutraj pride domačin, sinški okoličan v Sinčovas po dva listka v Celovec. Dobi jih sicer na dva-ali trikratno zahtevo, a med takim ozmer-janjem (po domače: ohlajanjem), ki je napol kultiviranega hlapca nevredno. Na Slovenčev protest se je uradnik spakoval še hujše. Stranka mu je poskrbela za pouk dostojnega vedenja od zgoraj.
4.	Slovensko taborsko nedeljo, dne 17. majnika 1914, se je Slovencu zadržaval pri oddelku južne železnice vCelovcuv dveh izvodih listek v Pliberk. Mlada gospodična je molila neka druga dva lističa tje; potem je pa izjavljala, da ne ve (!?), kje je »Pliberk«, povedala je, da je »Klagenfurt tajče štot« ter stranka naj gre vratarja vprašat, kam se želi peljati. Poudarjamo pa, dà je celovški kolodvor v upravi c. kr. državne železnice. Ponovno že je ista bojevalka
Germanij e delala prav nepotrebne sitnosti isti stranki. Visoko c. kr. železniško ministrstvo: Kdaj bo red v tej zadevi? Kupica potrpežljivosti se že polni proti robu! In vratarjeva služba tudi, se glasno zgra-ž e v a t i po vestibulu nad Slovenci, ako leti zahtevajo vozni listek v deželnem jeziku v dvojezičnem glavnem mestu dvojezične koroške Turčije. Le posredova-n j e slučajno navzočega duhovnega gospoda je pribojevalo prosilcu zaželjena listka v Pliberk na Slovenskem.
5.	V torek, dne 19. majnika 1914, okrog 2. ure popoldne je bil užaljen zopet — »»nemški«« Celovec na kolodvoru pri oddelku južne železnice. Prišla je kmečka mamica, doma nekje pri Železni Kapli, ter prosila slovenski za listek v Sinčovas. Nad pet minut so pustili od dela, trdega dela za ljubi kruhek zdelano revo stati in čakati; od strani so se ji nasilni kruteži pa grdo in hudobno smejali — ker je Slovenka, ker je prosila slovensko za vozni listič. Jara gospoda, bodisi moškega ali ženskega spola, ki sedi za okni pri voznih listkih, je žalila ubogo Slovenko samo zato, ker pride prosit listka v s v o j e m, v slovenskem jeziku. Take nagajive nemške gospodične niso niti vredne z golo roko seči v žuljavo desnico kmetice! Pa se jo še upajo žaliti.
To se mora in se ho predrugačilo! Saj se opaža v Celovcu, posebno ob nedeljah, ako pridejo trije potniki k okencu po vozne listke, gotovo imata dva, eden pa vselej kako legitimacijo v svrho znižane pristojbine za vožnjo. Slovenci navadno ne uživajo takih ugodnosti. Torej tisti Slovenci, ki morajo plačati polno vožnjo pošteno naprej z gotovim denarjem, na katerem je podoba našega ljubljenega, vsem narodom pravičnega vladarja* tisti pa naj bi niti na svojih tleh še lističa ne smeli zahtevati po svoje. Nemško - nacionalna blaznost! — Po zastareli repi je moral tudi tej mamici posredovati vozni listek nek neznanec-uslužbenec pri železnici.
6.	Isti dan, k istemu vlaku, par minut pozneje, šel je kupovat ravnotam (glej slučaj pod 5.) vozni listek v »Rikarjavas« slovenski fantek iz Celovca. Dobivljal je listek za svojo mlado sestro, katero je preteklega leta službujoče železniško dekle nahrulilo: »Bos, tu berst a bindiš frlong’n. Šav, das du furt kumst, sonst kumt der policaj! Tu froc, tu!« Zastavim pa glavo in roke, da bi brez najmanjše neprilike ta slovenski »froc« bil dobil listič, ako bi ga le zahteval bil — nemški. V tem ravno tiči podpihnjena sistematična nemško - nacionalna hudobija. To je bilo lani; letos je torej dobival listič bratec. Samoobsebi umevno in pravilno je, da ga je zahteval slovenski; saj ni stal kje na Švabskem. A zastonj, starejša, gospodična ga pusti prezirljivo stati ter odide sploh
stran od okenca. Čez nekaj časa se pojavi v uradnici moški uradnik, ki hoče vedeti nemško ime za zaželjeno postajo. Ali je fantič ni znal, ali je vedel, da naj imej po trezni pameti tukaj slovenščina isto pravico, je piscu neznano. Skratka, priskočiti je moral v pomoč kmet iz Tinj, da se je po združenih močeh končno izvojeval za takojšnjih 80 avstrijskih vinarjev vozni listek v Rikarjovas.
7.	»Slovenec« je dne 6. t. m. objavil sledečo notico: Vprašanje na njega ekscelenco g. železniškega ministra. Binkoštni ponedeljek, 1. junija t. L, je naš urednik F. Terseglav po ljudskem taboru v Velikovcu odšel na kolodvor na vlak, ki se odpelje iz Velikovca v Celovec ob 6. uri 31 minut zvečer. Od uradnika pri blagajni, mladega asistenta, je prosil slovensko voznega listka v Ljubljano. Uradnik odgovori nemško, da ne razume. Nato zahteva naš urednik istotako v slovenskem jeziku listka v Celovec. Uradnik mu ga izroči. Ko je potem naš urednik izrazil začudenje nad tem, da uradnik prvega vprašanja ni razumel, drugo pa, mu je slednji dejal:	»Celovec« moram razumeti,
»Ljubljane« pa mi ni treba!« Naš urednik pa seveda tudi tega ni zapopadel, nakar prekine uradnik kontroverzo s kategorično izjavo, da on že pozna tozadevne predpise. Pogovoru je prisostvovala priča. Ko je naš urednik na peronu postajenačelnika inter-peliral, slikajoč mu dogodek pri blagajni, obstojajo li res taki predpisi, da se vozni listek sme na slovensko zahtevo izročiti pač do Celovca, do Ljubljane pa ne, mu je ta odločno odgovoril:	»Keine Spur! So eine
Vorschrift existiert nicht!« (Niti govora! Takega predpisa ni!«) — Kaj sledi iz tega? Prvič, da se na južnoželeznični progi morajo vozni listki tudi na slovensko zahtevo izročati, da pa je subalterni uradnik svojevoljno, sklicujoč se na neobstoječe predpise, odrekel listek na slovensko zahtevo izven koroške meje. Da je tega vzrok zgolj nacionalno strankarsko stališče, sledi tudi iz tega, ker je dotični mladi asistent res znan kot zagrizen nemški nacionalec. Mi pričakujemo, da bo južnoželeznična uprava tega gospoda poučila, kaj je njegova dolžnost v dvojezični deželi, opozarjamo pa pri tem na to, da se na južnoželeznični progi listki na slovensko zahtevo dobe vsaj za Celovec, na državni železnici pa se še vedno predrzno odrekajo! To je pač škandal, ki ni mogoč niti v Mali Aziji pod turško vlado. Naj se vendar enkrat njegova ekscelenca železniški minister baron Forster kategorično vpraša, ali mu je to znano, ali to odobrava, in če ne, kaj bo vendar enkrat ukrenil, da se neha ta vsakemu redu in temeljnim državnim postavam v obraz bijoča samovolja državnega uradništva na Koroškem!
Ko sem stopil zopet v vlak, je bil vagon zaseden do zadnjega kotička. Tudi drugod ni bilo prostora. Prisiljen sem bil torej stati in sem se stisnil v kot na hodniku. K meni se je priklopil tudi trgovec. Malo preden se je premaknil vlak, so vstopili še trije potniki. Hrumeč in šumeč. Dva črno oblečena, tretji v sivi pelerini. Vsi trije pa v trdih polcilindrih nekoliko zastarelega datuma in s plavicami v gumbnicah. Dvakrat, trikrat so premerili hodnik in vagon, ozirajoč se, kje bi iztaknili prostor in sedež, a nazadnje so se ustavili na sredi hodnika. Večji med njimi se je naslonil ob šipo, manjši, s pozlačenimi naočniki na nosu, se mu je vstopil nasproti, da se ga je skoro dotikal s svojim začenjajočim se trebuščkom. Oni v sivi pelerini je stal nekoliko ob strani in se muzal ter vlekel in natezal svoje kratke plave brčice.
In začela se je predstava. Brezplačno. Vsi potniki, tudi oni, ki so že dremali po kotih, so začeli dvigati glave in poslušati in gledati. Precejšnje število nepovabljenih posetnikov premikajočega se cirkusa!
»To da je kaj posebnega, kakšna umetnost? Takšno delo. Saj imaš šimelna, drugega ti ni treba, nego da izpolniš rubrike. Same ti povedo, kaj vpiši vanje, razumeš,« je vpil oni ob šipi.
»Tako? Tako torej ti razumeš ta posel? Prijatelj, inteligence je treba, mnogo inteligence, ako hočeš ta izkaz izvršiti vzorno in po predpisih, tako kakor ga znam izvršiti
jaz,« je odgovarjal oni z naočniki in se dvigal na prstih.
»Samo šimelna, tovariš, samo šimelna. Nič inteligence. Rubrike, rubrike,« se je rogal prvi.
»Ni res, inteligence je treba, razumeš, inteligence.«
»Šimelna, šimelna ... šimelnaaa.«
»Šimelna in inteligence, prijatelj,« se je zavzel za manjšega oni v sivi pelerini. »Ali ni moral biti inteligenten oni človek, ki je iznašel šimeljna?«
Mene je izpreletela kurja polt, popotniki so se dregali v rebra. Tovariš trgovec me je pogledal tako neizrečeno ginljivo, da so se mu zasolzile oči. Debel možakar ob prvem oknu je dejal glasno svojemu sosedu:
»Sono Tedeschi, caro amico.« »Nemci so, dragi prijatelj.«
Oni z naočniki je začel demonstrirati z rokami pred očmi onemu ob šipi.
»Kaj ti razumeš, ko nisi nič. Ako bi kaj 'bil, ne bi bil že sedem let in pol ubogi služabnik. Inteligence ti manjka, čuješ, in nič drugega, glej mene, toliko časa služim kot ti, pa sem že poduradnik. Razumeš, pod-uradnik! Kakšna razlika med tabo in mano. Ubogi človek! Domišljavec in tepec!«
»Svinjo si imel, dragi, zato si prišel tako silno naprej,« se je izkušal smejati oni pri šipi.
»Pa bi jo imel še ti. Pa ni bila svinja, inteligenca je bila. Sam moj predstojnik je spoznal in pripoznal moje zmožnosti, mojo
inteligenco. Inteligenca ni svinja, Čuješ. Razumeš.«
»Inteligenco je imel in ne svinje. In vesten je bil za počit,« se je vmešal oni v sivi pelerini*. »Pa predstojnik ga je imel rad, ker je več znal kot on. Gelt, Kamerad?«
»Jaz pa sem imel smolo, odkar sem prišel na svet. In ker tudi moja inteligenca ni svinja, sem obtičal na pol poti in ti si za glavo nad menoj, za celo svinjsko glavo.«
»Ti imaš svinjsko glavo, razumeš, razumeš.«
»Che cosa ho detto? Sono Tedeschi, nazione ...« je zopet dejal debeli Italijan svojemu sosedu. A zadnjih besed ni bilo razumeti, ker je naraščalo vpitje.
Tako je šlo v raznih varijacijah do Beljaka, kjer so vsi trije možakarji izstopili, zibajoč se in trkajoč drug ob drugega. Pogoltnil jih je val pisane množice na peronu. Pomešali so se med nemške pevce, prihajajoče iz Spitala, kjer so tisti) dan reševali svoje obmejno nemštvo ...
Napisati sem vam hotel listek, ki bi vam povzdignil dušo in telo. O lepih krajih, dobrih ljudeh, o svobodi in kulturi, o vsem lepem, kar povzdiguje človeško srce in ustvarja lepe misli. O vsem, kar sem sanjal gori do Pontebe, samoten v kupeju, ob rahlo padajočem dežju in ob spominu nate, domovina. Kdo je kriv, da se je obrnilo moje pero drugam ?
»Sono Tedeschi,« mi odmeva po ušesih ...
Albanske zmešnjave.
Puntarji zmagujejo. — Obsedno stanje v Draču. — Čedni »zavezniki«.
Zunanji minister grof Berchtold je v delegacijah zatrjeval, da vstaja mohamedanskih Albancev ne bo imela posebnih posledic. Čez par tednov so dejstva postavila mnenje grofa Berchtolda na laž. V Albaniji vladajo take zmešnjave, da je pričakovati najhujših posledic. Albanci, ki so turške vere in ki so v večini, se puntajo, prodirajo, zmagujejo in stojijo pred Dračem. Mesto Drač si je izbral knez Wied za svojo prestolnico, in v tem mestu je sedaj vse narobe. Knez je sicer bojda sklenil, da se upornikom ne bo umaknil, toda kaj mu naj preostane druzega? Malisori, katoliški Albanci, se niso obnesli kot zanesljivi, kljub temu da veljajo pravzaprav za njegove edine pristaše.
Kdo pa naj kneza brani? Vojakov nima. Malisori so se izkazali za 'nezanesljive in preslabe čuvaje. Le avstrijske bojne ladje ojb obrežju so za Wieda pribežališče. Italijani pa so z albanskimi vstaši očividno v zvezi, kakor je gotovo, da so najboljši prijatelji in zavezniki Essad paše, ki je že vedel, zakaj se je podal — v Italijo.
Mednarodna kontrolna komisija v Draču je mešanica, ki Wiedu prav nič ne koristi. Holandski oficirji, ki poveljujejo holandskim žandarjem in domačinom, ki so se jim pridružili, so se strašno slabo izkazali. Proti vstašem, prodirajočim proti Draču, so šli nasproti z 230 žandarji in Albanci. Imeli so še brzostrelne avstrijske topove in eno strojno puško. Vstašev je bilo okrog 400 po številu in so imeli le puške; vzeli pa so najprej Wiedovi četi topove in strojno puško in jo pognali v beg. Taki oficirji seveda ne bodo ugnali puntarjev, katerih vrste se množijo; saj se jim pridružujejo venomer vladni pristaši.
Mednarodna kontrolna komisija je poslala k vstašem nekaj svojih članov, da se začno z vstaši pogajati. Vstaši pa so vztrajali na tem, da mora knez Viljem Wied odstopiti, češ, da bi že raje imeli kakega drugega krščanskega kneza, kakor pa njega, ki se je pokazal kot njihov sovražnik in pa tudi velik strahopetnež. Sicer pa zahtevajo turškega vladarja. Ker se niso pobotali, so člane mednarodne kontrolne komisije kratko-malo spodili z besedami: »Če se naglo ne odstranite, vas takoj pobijemo!«
Okraj Kroja je že popolnoma prestopil v tabor vstašev in je odposlal močne čete v Šjak, kjer je glavna četa vstašev.
V Draču so 5. t. m. ponoči holandski oficirji aretirali dva Italijana, polkovnika Mu-richio in profesorja Chiningo. ker so ju zalotili, ko sta dajala vstašem signale (znamenja) z lučjo. Ker je razglašeno v Draču obsedno stanje, ju niso hoteli izpustiti kljub protestu italijanskega zastopnika. Šele na prošnjo italijanskega poslanika' pri knezu Wiedu sta bila izpuščena. Italijanska vlada pravi, da sta nedolžna. Čudna pa je ta italijanska nedolžnost in nerazumljiva; zakaj pa so vsi italijanski podaniki, celo italijanski učitelji na laških šolah v Draču zbežali, ko je bilo proglašeno obsedno stanje, če so tako nedolžni?
Naše zunanje ministrstvo se tolaži, da bodo mednarodne čete zasedle Albanijo in udušile upor; kdor pa pozna mišljenje Francije, Rusije, Angleške in — naše zaveznice Italije, bo dvomil, da se to posreči. Če pa se posreči, se bo zgodilo s pogojem, da imajo vse države v Albaniji iste gospodarske pravice, kakor so si jih dosedaj prisvajali Italija in Avstrija. Lepa bodočnost!
Slabo gospodarstvo
pri hiši ali v trgovini skušamo kmalu odstraniti, ker vemo, da dela škodo in stane denar. Še mnogo več škode pa dela slabo gospodarstvo pri zdravju in se bodo previdni ljudje zatorej proti morebitnim nenadnim obolenjem in nezgodam zavarovali.
V kolikor gre pri tem za nezgode, n. pr. opekline, zmečkanine, ozebline, izpuščaje, otekline, revmatične in nevralgične bolečine, zlo lahko odpravimo, ako rabimo Fel-
Buefiae novice in dopisi.
Cesar zdrav. Cesar je popolnoma ozdravil; ne kašlja več in se ob lepem vremenu sprehaja po Schònnbrunnu! Celo kaditi so mu zopet dovolili zdravniki.
Naučnemu ministru ekscelenci Hussa-reku. »Slovenec« poroča; Renegata Dobernig in Lučovnik sta šla z deputacijo k ministrom na Dunaj tožit, Slovence, da delajo »nemir« na Koroškem in zagotavljat, da se slovenskemu narodu na Koroškem ne godi nobena krivica. Bili so tudi pri naučnem ministru Hussareku. Gotovo pa je, da mu sledečega niso povedali: Na Koroškem gospoduje, kakor znano, svobodomiselna nem-škonacionalna učiteljska klika. Nekateri učitelji v šoli naravnost otroke uče, da Bog človeka ni ustvaril, ampak da je postal iz opice. Tako daleč sega njihova predrznost! Nekaterim učiteljem so to početje preprečili. Prišel je v šolo nadzornik in otroke poučil, da ni res, kar učitelj pravi, marveč da je res, kar uči gospod katehet in starši doma. Slučaj je dobro znan in gospod naučni minister lahko takoj izve vse podrobnosti, Toda zadnji čas si je učiteljska klika izmislila nekaj drugega. Nedavno je nek nem-škonacionalni učitelj v slovenskem okraju otroke zopet begal s tem, da Bog ni ustvaril ljudi, marveč da so se iz živali razvili. Poklicani činitelji so proti temu nastopili. Toda kaj se zgodi! C. kr. deželni šolski svet v Celovcu brž in nalašč za ta slučaj sklene, da se odslej naprej šolski otroci v preiskavi zoper učitelja sploh ne smejo več zasliševati, češ, da je to principielno zoper učiteljevo avktoriteto! Tako je bil oni učitelj rešen in sme uganjati dalje, kar se mu zljubi, ter šolsko deco kvariti. To niso kake »pravljice«, ampak čista resnica!
Zanimivo priznanje. Ko je graški advokat dr. Hochenburger postal justični minister, se zlasti slovanski krogi temu niso mogli načuditi, kajti dr. Hochenburger je bil širši avstrijski javnosti precej — neznana oseba. Splošno se je sodilo, da se ima za zlati svoj ministrski frak zahvaliti osebnemu prijateljstvu ministrskega predsednika grofa Sturgkha. Sedaj pa je poslanec SteimVender dvignil zavèsò. V binkoštni številki »Neues Wiener Tagblatta« je Stein-wender, ki je vsled svoje brihtnosti, moške odkritosrčnosti, pa tudi hudomušnosti ena naj simpatičnejšib prikazni v nemškem taboru, izdal, da je dr. Hochenburger oče znanega — binkoštnega programa Nemcev, ki da ga je on sestavil in redigiral, strankarski shod Nemcev v Linču v Binkoštih 1. 1899. pa kot ideale nemškonacionalnega stremljenja sprejel in kot program za svoje narodno delovanje proglasil. Sedaj vemo, zakaj so Nemci ravno Hochenburger j a kontrabandirali v — ministrstvo! Sedaj je razumljiv tudi pogum, ki ga, odkar je Hochenburger minister, razvija nemška birokracija, ko čisto neprikrito gazi narodne pravice nenemških narodov — brez strahu in brez — kazni! Vemo pa tudi sedaj, zakaj so Nemci tako skrbno čuvali to skrivnost. Kakšen polom bi nastal med Nemci, ako bi se o kakem slovanskem ministru moglo kaj podobnega trditi! Pri Nemcih pa to ne ženira in Slovan tudi tako debele — požira! Prav, ker boljega ne zasluži.
Proslava 500 letnice ustoličenja koroških vojvod v Pobrežu pri Mariboru. Po celi Sloveniji proslavljajo 5001etnico ustoličenja koroških vojvod na najsijajnejši način. Lahko rečemo, da se ves slovenski narod spominja slavne slovenske preteklosti v zibeli in grobu slovenstva, v našem Korotanu. Posebno živahni so Slovenci na Spodnjem
lerjev rastlinski esenčni fluid z znamko »Elzafluid«, ker vemo iz izkušnje, da tolaži ibolečine, blaži in hladi. Pri vseh nečistostih kože, tudi pri pegah, ogorenju, hrapavi koži, prahljaju in potu je dragoceno domače zdravilo, čisti in pri ranitvi deluje proti vnetju.
Gospod Rajko Sewald, tvornica lesnine, Buchwald, pošta Aussergefild, Češko, piše: »Zdi se mi potrebno, da Vam za Vaš izborni in učinkoviti »Elzafluid« izrečem najboljšo zahvalo ; 18 let sem imel protin in mi stotero sredstev, ki sem jih rabil, ni pomagalo. Po rabi Vašega »Elzafluida« sem že tretji dan lahko zapustil posteljo in šel po opravkih.
Štajerskem. V Mariboru so priredili že par takih slavnosti z največjim sijajem. Minulo nedeljo, dne 7. t. m. ste priredili slavnost 5001etnice obe mariborski podružnici »Slov. Straže« v Pobrežju pri Mariboru, kjer je še tudi dovolj take zapeljane nemškutarije, kakor je v celovški okolici. Prireditev je bila veličastna, kakor se je ni bilo nadejati. Govorila sta dr. Leskovar in dr. Korošec. V imenu S. K. S. Z. za Koroško je pozdravil slavnost g. V a j n c e r 1. Tako se Slovenci povsod budijo, trgajo verige suženjstva in postajajo svoboden narod. Tudi pri nas se dani! Naprej za staro pravdo!
Volitve v Istri. V istrski dež. zbor so bili v splošni skupini*- izvoljeni Hrvatje dr. Laginja, dr. Milič, prof. Mandič in prof. Spinčič z velikanskimi večinami. V Pulju je izvoljen laški liberalec Corenich z 1230 glasovi, socialni demokrat Lirussi je dobil 702, hrvatski kandidat dr. Pederin 431 glasov, kandidat mornarice Riaviz 201 glas. Med socialistom in laškim liberalcem bo ožja volitev. Vse opozicionalne stranke bodo volile socialnega demokrata.
Samoumor v Celovcu. V nedeljo, dne 7. t. m. zjutraj ob treh je prišel v kavarno pri Žibertu pomožni delavec Lud. Jòbstl iz Wolfsberga pri Lipnici in naročil štiri steklenice šampanjca. Potem je šel na stranišče in se je tam ustrelil. Na dolgu je ostal tudi vso hrano, pijačo in stanarino za prejšnji teden. Pri njem so našli samo 10 vin. Mrliča so prepeljali na pokopališče v Trnji-vasi. Pokopan ni bil cerkveno. Fant je bil šele 18 let star.
Novi srbski konzul v Pragi. Novi srbski konzul v Pragi Vukovič je izjavil, da praški srbski konzulat nima političnega pomena, ampak se bo delovanje srbskega konzula v Pragi omejevalo le na trgovsko polje. Vukovič bo skušal doseči trgovinsko zvezo med češko industrijo in srbskimi trgovci. V ta namen bo potoval iz Prage v češke industrijske kraje.
Slovenska zmaga v Laškem trgu. Pri
občinskih volitvah v Laškem trgu na Štajerskem so v tretjem razredu zmagali Slovenci. Občina Laški trg je bila prej vedno v vseh treh razredih v rokah zagrizenih nemškutarjev.
Sprava med Čehi in Nemci. Spravnih pogajanj med Čehi in Nemci dne 15. t. m. se bodo udeležile vse češke stranke. Ker zahtevajo Nemci tudi tam, kjer so v manjšini pravice, ki jih sami drugim ne dajo tam, kj.er so v večini, ni upati, da se doseže sprava.
Turki divjajo. Mnogo Turkov sc je izselilo iz ozemlja, ki ste je po balkanski vojski pridobili Srbija in Grčija. Ti Turki so se naselili v Mali Aziji, kjer so zažgali več grških vasi in pobili mnogo Grkov. Grško prebivalstvo je zbežalo na otoka Kios in Miti-lene. Turki so več Grkov dohiteli in potopili. — Turčija je na Angleškem naročila deset podmorskih čolnov.
Zagreb. Tukaj je umrl 8. t. m. predsednik jugoslovanske akademije Tadej Smiči-klas, zaslužen hrvatski zgodovinar. Svoje premoženje je zapustil jugoslovanski akademiji. Star je bil 71 let.
Beg bratov Gerowski iz ječe. Iz ječe v Črnovicah sta pobegnila 7. t. m. brata Gerowski, ki sta bila obdolžena veleizdaje. S poniočjo straže sta s;e preoblekla in se odpeljala do ruske meje z vojakom vred z avtomobilom. Avtomobilnega voznika sta plačala in nato so jo vsi trije udarili peš čez mejo. Aretirali so več oseb, ki so osumljene, da so s tem begom v zvezi, med drugimi tudi mater beguncev.
Cvetličm dan v Trstu — v znamenju napadov. Slovenci v Trstu so priredili v ne-
Vaše izborno sredstvo bom povsod razglasil.«
Naši bralci bi morali Kellerjev fluid z znamko »Elzafluid« imeti vedno v hiši, saj stane poizkusni tucat samo 5 K franko.
Za voljno odvajajoče, obenem prebavo urejajoče sredstvo, ki nikoli ne odreče, imamo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elzakroglice« in priporočamo tudi od teh 6 škatljic za 4 K franko. — Oboje se dobiva pristno samo od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 67 (Hrvat-sko).	..... fili
deljo v prid revnim slovenskim šolarjem cvetlični dan, kakor so že v navadi v vseh večjih mestih naše države. Lahi so pa na mnogih krajih slovenske cvetličarke dejansko napadli in je morala nastopiti policija. Več Lahov so zaprli. Uspeh cvetličnega dneva je velik.
Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru,
ki je last Slovenskega Planinskega društva v Ljubljani, se je že otvoril. Hotel je že z vsem potrebnim popolnoma založen. Turistom in izletnikom se priporoča poset hotela že sedaj v pomladnem času, ko je okolica v naj bujnejšem pomladnem zelenju in cvetju. Ker je hotel posebno pripraven za letovišče in ima dovolj sobic za tujce, priporočati je vsem, ki žele prebiti poletje v zdravem gorskem kraju in vendar blizu prometa, da si izberejo za počitnice hotel Zlatorog. Naročila sprejema in pojasnila daje Slov. Planinsko društvo v Ljubljani ali pa oskrbnica M. Guštin, Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru — pošta Sv. Janez.
KadiJnikova koča im Golici je že otvor-jena in oskrbovana ter popolno založena s provijantom in okrepčili. Pot na Golico je popolnoma prosta snega. Flora se bas 'sedaj vzbuja. Pristop na Golico je čisto lahek (tudi za dame in otroke); od železniške postaje na Jesenicah se pride na vrh zložno v 3 in pol do 4 urah. Golica je najlepša točka za spom-ladne gorske izlete. Ker je Kadilnikova koča čisto na vrhu, se priporoča izletnikom, v koči! prenočiti, da bodo vživali krasni prizor solnčnega vzhoda in jasni jutranji razgled. Koča je prav dobro prezimila; odkar je z deščicami obita, ni opažati nobene vlage. Na razpolago sta dve veliki skupni spalnici (moška in damska) ter pet ločenih dobro opremljenih sobic z 2—3 posteljami.
Demonsiracije laških anarhistov. Italijanski anarhisti so napravili po Italiji velike demonstracije. V Ankoni je prišlo do spopadov s policijo. Oddanih je bilo nad 200 strelov. En 201etni mladenič je ustreljen.
Razburjenje pri »Freie Stimmen«. Kakor smo poročali, priredi »Slov. kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. izlet v Gospo Sveto, k vojvodskemu prestolu in na Št. Helesko goro. Vsi celovški Slovenci so vabljeni, da se udeležijo izleta. Odhod zjutraj ob 6. uri 50 min. z vlakom. Ker gredo izletniki tudi k vojvodskemu prestolu, imenujejo »Freie Stimmen« izlet »slovenskoklerikalno izzivanje«. Če bo Slovenec obiskal grobove svojih dragih rajnih, bodo nemški hecarji imenovali to tudi izzivanje. Sram jih bodi!
Golšovo pri Žihpolju. Na binkoštni ponedeljek smo imeli slovesen sprejem v Marijino družbo. Došli so k nam preč. gosp. dr. Arnejc iz Žrelca. Imeli so krasen in pouč-Ijiv nauk za Marijino družbo. Iskreno se zahvaljujemo preč. gosp. dr. Arnejcu za njih trud in lepe nauke, kateri nam bodo ostali v trajnem spominu.
Bilšovs. Odgovor »Štajercu«. — V svojem, kakor tudi v imenu vseh deklet Marijine družbe, odgovorim Tebi, prijatelj, na dopis v »Štajercu«, sledeče: Častno za nas vse, da nas napadaš, ker se zbiramo in organiziramo pod Marijino zastavo v obrambo in ojačenje verske zavesti in krščanskega življenja. Začrtano pot bomo hodili naprej odločno in pogumno, ne meneč se za psovke, ki letijo na nas iz Tvojih ust! Pod našo častjo bi bilo o tej zadevi s Teboj se pre-karjati! Držimo se nauka Kristusovega in katoliške Cerkve, kar je Tebi tako zoprno, da v »Štajercu« iščeš tolažbe in leka za svoj umazan jezik! Govori o meni in Marijini družbi, kar hočeš, samo na to pazi, da boš svoje besede izgovarjal v poštenega človeka dostojni obliki, sicer Te bodo preklinjali vsi Tvoji »Štajerčevi« prijatelji, ker boš njim in »Štajercu« naredil žalosten konec — brez spomina! Nič Ti ne zamerimo, ker smo v Marijini družbi, želimo samo, da nas pri miru pustiš, ker Ti ničesiar ne storimo! Srečno! Mi gremo naprej! Mudi se nam kvišku k našemu cilju! Ant. Teul, župnik.
Dvor. Neznani dopisun iz Vrbe, ki se pa s svojo surovo pisavo sam izdaja, me je podpisanega v »Freie Stimmen« in v »Štajercu« nesramno napadel zaradi monstran-ce in neke podobe v podružni cerkvi v Vrbi. Na tako obrekovanje, katero obsojajo vsi trezni in pametni Vrbljani, ne odgovorim, dokler ta dopisun svojega lažnjivega poro-
čila lastnoročno ne podpiše. — Slav. uredništvu za objavo predstoječih vrstic v naprej se zahvaljujoč udani Jožef Fritz, župnik v Dvoru.
Brdo v Zilski dolini. (Povode n j.) Letošnja zgodnja pomlad je bila za poljedelstvo jako ugodna. Travniki, njive in sadje, vse je obetalo prav ugodno letino. A mesec maj se je slabo obnesel. Le malo je imel prijetnih dni; sicer pa sta si mraz in dež odpirala vrata. Dne 26. maja pa je začel naravnost liti sicer tiopel dež, kar pa je povzročilo otajanje snega v gorah, iz katerih so pridrveli potoki v vsej svoji grozi, podeč pred seboj in noseč s seboj strahovite množine gramoza, s katerim so posuta vsa polja ob potokih ležečih vasi in uničeni sadovi poljskih pridelkov marsikateremu posestniku popolnoma. Ker je lil dež skoz tri dni in noči, je voda strahovito naraščala in Žila stopila iz svojih bregov ter poplavila vso dolino do L5m visoko. Vsled tega so travniki ob Žili vsi zaliti in posuti; paša je popolnoma uničena, sena bo jako malo in še kar ga bo, bo skvarjeno, ker bo blatno in bo smrdelo. Živino, posebno konje, že sedaj prodajajo za sramotno ceno; vsled te povodnji pa bo padla cena na nič. Hlode, ki jih je odnesla povodenj, cenijo na 4000 kosov. C. kr. vlada je po svojem odposlancu grofu Klaričiniju obljubila svojo pomoč, katere so vsi Ziljani nujno potrebni. Ko bi bila ta pomoč le izdatna in pravočasna; kaj ti na vrata mnogoterih kmetov trka neverjetna revščina in strah pred novo povodnijo ni neopravičen, ker zopet skoraj neprestano močno dežuje in se je bati, da zapade naše planine sneg in še na planinske pašnike ne bomo mogli gnati živine. Ubogi kmetje so res usmiljenja vredni trpini.
Marija na Žili. (Dve vrli ženi umrl i.) Maja smo pokopali pri nas dve vrli krščanski ženi in materi Marijo Erat, ženo tukajšnjega Cerkvenika in organista Erata in mater medicinca Jožefa Erata, in B e r t o Mòrti, vdovo bivšega nadučitelja Pavla Mòrtla na Brnci. Obe sta več let bolehali, a bolezen zelo vdano prenašali. Bodi jima Bog plačnik!
Sv. Peter pri Vašinjah. (Ustanovni shod č e b el ar s k e podružnice.) Na Binkoštni ponedeljek se je ustanovila čebelarska podružnica v gostilni pri Zlietku pod Lisno. Poselil nas je gospod nadučitelj Fr. Rojina iz Kranja. Povedal nam je mnogo zanimivega v priprostih in lahko razumljivih besedah. Posebno nas je opozarjal na trgovino s čebelami in odsvetoval prodajo čebel medarjem, ki plačajo dobro blago vse premalo, marveč čebele naj se prodajajo pravim čebelarskim trgovcem, ki plačajo blago, kakor zasluži. Nadalje je nam opisal čebelarenje z umetnim satovjem v Žnideršič -Albertijevem panju. Govoril je še o če-belnih pasmah in o združitvi čebelarjev, katera bo rodila za vse gotovo najboljši uspeh. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili govorniku, kljub temu, da niso bili vsi čebe-lorejci; da, celo ženskam je ugajalo, in po-~zabile so popolnoma na strah pred čebelami. — V odbor so bili izvoljeni: Lojze Meliš-nik, krojač, Kanare, predsednik; Jernej Kamnik, posestnik, po domače Berjenc, M. Djekše, namestnik. Jurij Ruter, župan, Fr. Hofmeister, po domače Vašonk, Sv. Lorene in Jožef Štravs, po domače Otič, Št. Martin, kot odborniki. -— Nazadnje smo se dali vsi fotografirati pred čebelnjakom gostilničarja Melišnika. Sliko prinese prihodnji »Čebelar«. Za nabavo nam je zapelo pevsko društvo »Lisna« nekaj jako lepih narodnih pesmi. Gospodu nadučitelju Fr. Rojini bodi izrečena prisrčna zahvala. Želimo, da bi prišel še večkrat na Koroško ter naše če-belorejce pripravil do večjega spoštovanja pridne čebelice. Kljub temu, da je nek zagrizen nemškutarček trgal plakate, ki so oznanjevali shod, je bil shod dosti dobro obiskan. Tistemu mlekozobnežu pa svetujemo, da se raje briga za svoje zadolženo gospodarstvo in pusti naše čebelarske plakate popolnoma pri miru. Naši šnopsarski nemškutarji pač nimajo zmisla — za gospodarstvo; njih Bog sta nemškutarija in šnops.
Sv. Peter pri Vašinjah. (P o g r e b.) V soboto smo nesli k zadnjemu počitku posestnika Fl. M o r a k a, po domače Rieplna, na Sieleh. Kako priljubljen in spoštovan je
bil rajni, je kazala velikoštevilna množica, ki ga je spremljala. Zastopan je bil šolski svet, katerega član je bil rajni (tudi šolski načelnik pred leti), in občinski zastop; tudi vsa šolska mladina se je udeležila pogreba. Na domu in ob grobu mu je zapelo pevsko društvo »Lisna«. Bodi rajnemu zemljica lahka!
Sv. Peter pri Vašinjah. (Svatba.) V ponedeljek, dne 8. t. m., se je poročil tukaj posestnik Jurij Vo l ina v Vaclnovasi s Kogelnikovo hčerko istotam. Želimo novemu paru mnogo sreče. Pozabita naj ne, da sta oba otroka slovenskih staršev!
Bekštanj — Loče. V Ločah raznašajo po gostilnah gotove osebe govorico, da je neki pristaš katoliško - narodne stranke dobil od neke posestnice pooblastilo za bodoče občinske volitve z lažjo. Če je bila to laž, naj sodijo čitatelji »Mira« sami. Ko je vprašal omenjeno posestnico, če mu dà pooblastilo za občinske volitve, ki se vršijo o kresu, je na prvo besedo odgovorila, da ga da njemu vsako uro. Nato mu še reče, da ne razume nasprotne stranke, kaj da pravzaprav hoče, ker vsak drugače govori. Na-šinec ji nato odvrne, da je nam nasprotna vsenemško - nacionalna stranka ravno tista stranka, ki se je pred par leti pri državnozborskih volitvah pehala s tako vnemo in tako brutalnostjo ter s tolikimi lažmi za dr. Angererja (verskega odpadnika. Op. ured.). Pristaši tega vsenemškega freisina se trudijo za svobodno šolo, da bi mogli vreči katoliškega duhovnika iz šole, da bi bil prisiljen učiti otroke koj v cerkvi; potem želijo upeljati civilni zakon, to Se pravi po krščansko — divji zakon, da bi ne poročal več duhovnik, ampak kak uradnik, najbrž kak nemčurski župan. Ko je par dni nato prišel po pooblastilo neki dobro znani gospod, je vprašal, zakaj ga je dala našemu pristašu, mu je povedala, kaj da je slišala. Drugi dan pride k našemu pristašu ta posestnica vsa prestrašena in pravi, da se strašno boji zamere zavoljo neke male odvisnosti in da je oni gospod rekel, da ni res, da je vsenemško - nacionalna stranka proti cerkvi in proti duhovnikom, da je laž, če se to trdi. Gospod agitator vsenemške stranke in njenega freisina! Ali se vi sramujete programa svoje lastne stranke pred preprosto ženo ali ga pa morebiti sami ne poznate? (Ali pa uganjate vsenemško hinavščino, kakor vedno pred volitvami! Op. ur.) V brk vam povem, saj se poznava, da je vsenemška nacionalna stranka del svetovnega materialističnega freisina, katerega hlapec je vsak pristaš te stranke, ki ni zadovoljen samo s tem, da bi vrgel duhovnika iz šol in upeljal divji zakon, ampak njegov končni cilj je, spraviti katoliško cerkev popolnoma iz sveta sploh.
Slovenji Plajberg. (Nekoliko odgovora »Štajerc u«). V 14. št. t. 1. se je spravil ta nesramni in lažnjivi list, kateri tako ne zna drugega, kot obrekovati in resnico zavijati, tudi nad mojo osebo. Očita mi, da takrat, ko sem bil jaz župan, niso bili stroški za bolnišnico in hiralnico odplačani, čeravno »Štajercev« dopisnik sam dobro ve, da se ti stroški šele po preteku enega leta, ko se dopošljejo dotični računi, odplačujejo. In potem deželni odbor prav nič ne čaka. Povej vendar, je-li visoki deželni odbor v tem slučaju delal izjemo? Mogoče ravno za to, ker sem jaz »črnuh«, kakor me imenuješ! Denar za mrtvašnico, praviš, se je dvigal, pa ne oddal. Lažnik! Lahko ti dokažem pismeno, da se je tudi ta denar za vsa leta, kar se ga je dvignilo, tudi odplačal. Kar pa zadene tistih 600 K za komisarja, pa primi samega sebe za nos ! Dne 5. januarja 1913, ko je bil občinski odbor razpuščen, se je poverilo vodstvo občine meni in skozi dva mespca torej, do 5. marca, sem upravljal ta posel čisto brezplačno inbibilše dalje donovihvolit e v. Dne 6. februarja pa so šli štirje v Celovec k vladi in tako dolgo moledovali, da sem bil tudi jaz odstavljen, ter zahtevali komisarja od vlade, kateri je moral biti potem seve plačan. Ako Se jaz v Štajerče-vem dopisniku ne motim, si bil eden od teh štirih Ti. Zdaj pa teh stroškov mene obdolžuješ! Ako ima zdaj občina 3000 K dolga, ga takrat, ko sem jaz oddal, pač ni imela, ampak samo 800 K. Zakaj ne pišeš
cele resnice? Leta 1905. ko je dobila občino v roke naša stranka, je imela občina izposojenega denarja iz borovske »VorschuBkasse« nič manj kot 1800 K, katerega ste prej V i nemčurji napravili. In od teh je naša katoliškonarodna stranka ravno 1000 K odplačala tekom sedmih let. Lovski denar sem tudi takrat oddal, ko občinske posle, in je bil potem interesentom razdeljen, katerega si že davno zapil, če si bil sploh kaj interesiran zraven. Kaj torej čvekaš, izrazi se jasno in podpiši, potem se bova pa pogledala? Sedaj si dovoljujem pa jaz neko vprašanje ravno radi lova? Ti praviš: Sedaj je občina v dobrih rokah. (Zato je v tem kratkem času naredila 2200 K dolga! Kaj ne?! Op. ured.) Sedanje občinsko predstojništvo je pa identično z nekdanjim pred letom 1905. Torej, zakaj se ni potrudilo prvič, da bi se bila dobila za občinski lov primerna vsota, in se je čakalo na »čr-nuha« Bošteta, da se je ta najemnina dvignila za ha od 20 na 53 vinarjev? Drugič, zakaj se ni potrudilo tudi za samostojen lovski kompleks v Podnu, kateri je veliko boljši kot v Plajbergu in se ga je skozi vsa leta skoraj zastonj Humbergu pustilo?! Sedaj ko je še eden posestnikov svoje posestvo v Plajbergu prodal Humbergu, tako da je Plaj-berški lovski kompleks premajhen, bi občina niti svojega lova ne imela več; potem so pa lovski enklavi tudi brez pomena, ako se ne more lastnega lova dati v najem! In vse to je moralo čakati na Bošteta, ki, da pri občinskem gospodarstvu nič ne razume!! Vem, da vas čudno jezi, ker smo se pritožili zoper celo postopanje zadnjih volitev in tudi prodrli. A potolažite se! Na naj višjem sodišču vendar niso teh misli, kakor ste nemškutarji s komisarjem vred, da smejo namreč tudi taki voliti, ki so že pred 25. leti umrli, sedanji posestniki, ki davek plačujejo, pa ne. Da se pa mora volitev razglasiti tudi v »kranjskem« jeziku, to je pa nekaj! Povej mi vendar, v katerem jeziku pa piše »Štajerc«!? Če slovenščine ni potreba, zakaj potem »Štajerc« ponemško ne piše, da bi vsaj sramote ne delal našemu lepemu slovenskemu jeziku. In končno! Povej, kakšne stroške da volitev napravlja občini! Ako imaš pogum, podpiši se s polnim imenom, kakor jaz, da vem, si kom imam opraviti. Potem si bova pogledala v obraz in morda še kako tako ali še bolj pametno izpregovorila.
V. Lausegger po dom. Bošte.
Pliberk. (Poroka. Smrtna kosa.) Veselo so peli zvonovi naše farne cerkve v nedeljo popoldne dne 19. majnika, ko se je pomikal lep sprevod iz »Narodnega doma« v farno cerkev, da si tam obljubita pred Vsemogočnim nerazrušljivo zakonsko zvestobo Ficlnova Lenca in pa Krese na Šmar-jeti. Po dokončani »ojseti«, katera je bila v »Narodnem domu«, se je mladi Krese z veselim srcem vrnil na svoj dom z ljubljeno mlado gospodinjo. Ali Božja previdnost je določila drugače. Bog je hotel imeti mlado cvetlico na svojem vrtu, zato je zaukazal svoji služabnici, neizprosni smrti, naj jo presadi iz doline solz v sveti raj. In res, žalostno so peli zvonovi libuške podružnice dne 5. t. m., ko smo spremljali k zadnjemu počitku zemeljske ostanke komaj 18 let stare Lenče, katera je.po preteku hude štirinajstdnevne bolezni mirno v Gospodu zaspala. Kako je bila priljubljena, je pričal veličastni pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudstva; ko so č. gospod Hornbòk vzeli v ganljivih besedah slovo od prerano umrle, katera zapušča mladega moža, ljubečega brata in sestro in skrbne starše, so igrale v očeh zaostalih grenke solze bridke ločitve. Naj počiva v miru!
Prevalje. Naš Poldej zopet prosi za kr-tačenje in sicer s tem, da po gostilnah okoli čenčari, da je bilo na slovenskem taboru pri Sv. Katarini samo 600 do 700 ljudi. Ti ljuba občinska toča, kratkovidnež vseh kratko-vidnežev, kupi si »špejgle«, da boš bolje videl, in prepričal se boš, da nas je bilo še do 4000 samih značajnih mož in fantov; seveda podlih nemčurskih nizkih kreatur ni bilo na shodu. Take duše prepuščamo Tebi in Tvoji nemčurski gardi. Pokazal si se zopet v pravi luči, odkril svoje! nemčursko srce. Mi zavedni Slovenci Ti pa kličemo: Prevalje bodo ostale zavedna slovenska trdnjava in ne nemška »Hochburg«, kakor
si se Ti enkrat blagovolil izraziti; tudi ne bomo hodili k Tebi po dovoljenje, če se smemo udeležiti kakega slovenskega shoda. Bodi tiho in ponižen in ne »hecaj« po gostilnah, ker masla imaš dovolj na glavi!
Iz zgornje Podjune. (Krojači afrikanskih črncev) in vseh drugih zemljanov urezujejo rokave po roki naročevalca ; nikomur ne pride na misel, da bi obratno šele po izgotovljenem rokavu oblikoval roko. Tako enako pa hočei pogubna nemškonacionalna politika delati s koroškimi Slovenci. Povsod drugod se pošiljajo taki uradniki med ljudstvo, ki razumejo domači jezik tistih prebivalcev, v kojih služibo so poklicani. No, v ljubi Avstriji, zlasti na Koroškem pa zadržuje nemški fanatizem to edino mogoče pravilo. Le tako nam je umevno, da ob vsaki priliki poskušajo slavni c. k)r. uradi obleči nemški rokav na slovenske roke, to je, izdajati nemške ukrepe za slovensko ljudstvo. Ob zadnji klasifikaciji konj je velikov-ško okrajno glavarstvo, pod katero spada razen izginjajoče majhne nemške manjšine le slovensko ljudstvo, vendar razpošiljalo edinole nemške nabitke, tudi vsem tako-imenovanim trdo slovenskim občinam. Znan nam je le en sam slučaj, da je občina zahtevala slovenski nabitek; po ponovnem dreganju ga je tudi res dobila dvojezičnega. (Zakaj pa se jih je prej prikrivalo? Zakaj se niso takoj izdali dvojezični nabitki? Merodajni krogi, poučite glavarstvo o tem, kaj se spodobi, kaj bi bilo povsod drugod samo po sebi umevno.
V ziiamenju loterije živimo in vse drvi za glavnim dobitkom! Nekateri dobé, drugi izgube. Zadnjih je seveda neprimerno več kot prvih. Komur je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas »Slovenske Straže«, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečtk more obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk, in e tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja, Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk Gidi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki Vam ga takoj brezplačno pošlje; Valentin Urbančič, Ljubljana 7.
Habsburžani — Slovenci? »Straža« poroča: Kakih 9 km od Koblenza ob Benu v Švici leži mestece Windisch-Altenburg, Sta-rigrad, v katerega okolici je stal grad Habsburg. Tudi imena drugih krajev v bližini kažejo slovensko neseljenje, n. pr.: Fahr-wiindisch, Herrnach, Schinznach, Sissach. Ako je stal grad Habsburg sredi slovenskega ljudstva, je mogoče in tudi zelo verjetno, da so bili tudi plemiči slovenske krvi!
Morilec na zvoniku.
V neki vasi blizu Šopronja na Ogrskem se je zgodil strašen zločin, ki ga bodo ljudje še dolgo pomnili. Kmečki sin Tomšič je prosil hčerko posestnika Krauscherja za roko. Njeni stariši pa so snubca zavrnili. Tomšič se je hotel maščevati. Oblekel se je v nenavadno obleko in si napravil brado, vzel puško in se podal na polje, kjer so Krauschler-jevi delali. Ustrelil je Krauscherja in njegovo ženo, hčerko in še nekega delavca pa obstrelil. Celo noč se je potem klatil okoli, zjutraj ob štirih pa se je podal v zvonik. Seboj je vzel dve puški in veliko patron. Začel je zvoniti, in ko je prišel cerkovnik, ga je obstrelil. Nato je začel streljati na vsakega človeka, ki ga je zagledal. »Jaz sem Esad paša, danes1 boste imeli z menoj še opraviti,« je vpil z zvonika. Prišlo je 50 žan-darjev, pa mu niso mogli do živega. Streljali so nanj, pa ga ni nobeden zadel, ker se je dobro zavaroval z deskami. Enemu orožniku se je posrečilo priti zločincu precej blizu; tedaj ga pa zapazi in sproži nanj ter ga rani. Orožnik je komaj ušel. Tudi v notranjost cerkve je streljal in napravil mnogo škode. Z zvonika je ljudem žugal. Drugo jutro ob štirih je zaklical: »Dobro, da ste me pustili ponoči spati. Zdaj sem spočit. Kar se je včeraj zgodilo, ni nič. Danes se začne šele pravo delo.« Začel je meriti na okna bližnjih hiš. Ljudje so bili seveda čisto prestrašeni.
Očetu in bratu, ki sta ga prosila, naj neha s svojo moritvijo, je zagrozil, da ju ustreli, če se ne odstranita. Seboj ni imel samo velike množice streliva, ampak tudi hrano. Ko ga je opoldne začela gruditi lakota, je zaklical: »Pojdite po župnika, moram govoriti ž njim.« Župnik se je podal v neko hišo pri cerkvi, od koder se je lahko razgovarjal z morilcem. V imenu svete vere ga je prosil, naj vendar neha s streljanjem in se uda. Morilec je proseče sklenil roke in zaklical: »Nič mi ne storite, pridem doli.« Pozvali so ga, da.odda puško, na kar je vrgel doli eno puško. Na drugi poziv je vrgel od sebe tudi drugo puško in strelivo. Imel je še 74 patron. V znamenje, da se je udal, je razobesil dve beli zastavi. Kmalu nato je prišel z zvonika; od samega streljanja je bil ves začrnel v obrazu. Orožniki so ga uklonili in odvedli. Ko so ga uklenili, je rekel: »Jaz sem nedolžen.«
Ljudje so začeli vreti skupaj, in ko so zagledali morilca, so mu grozili. V vsem je ustrelil dva človeka, štiri je nevarno ranil, trinajst pa je lahko poškodovanih. Ustrelil je tudi dva psa in tri svinje.
Sloienci, miflpifSiiB „1“ i istmim!
Cericene vesti«
Molitev za izvolitev novega škofa. Tridentinski cerkveni zbor je odredil, da naj za časa sedisvakance molijo duhovniki in ljudstvo skupno, javno in zasebno za škofa, ki naj bo izvoljen. V ta namen naj vsi duhovniki pri vsaki sveti maši, kakor dopuščajo rubrike, molijo molitev prò eligendo Episcopo, ki se nahaja v missa prò eligendo summo Pontifica, z izpremembo: »Sancta mater Ecclesia« namesto »Sacrosancta Romana Ecclesia« in »Episcopus« namesto »Pontifex«. Nadalje naj se pri javni božji službi ob nedeljah in praznikih glasno moli po pridigi in pri litanijah popoldne molitev: »Za srečno izvolitev novega škofa« v litanij-ski knjigi na strani 43.
Solnograški knez in nadškof dr. Kalt-ner bodo imeli slovesni vhod v Solnogradu dne 2. julije..
Knezoškofijskim svetnikom so bili imenovani gospodje: Valentin L i m p el, Valentin M a r k 1 e t in o. Rupert S c h w a b e 1.
Dek. svetovalcem šentvidske dekanije je izvoljen g. Anton C o u f a 1.
Mašniško posvečenje bo letos dne 12., 14. in 15. julija.
Marijine družbe obhajajo svoj letni občni shod pri Mariji Pomočnici v Žrelcu pri Celovcu na praznik sv. Alojzija, dne 21. junija. Ta vsakoletni shod je važnega pomena za procvit naših Benjaminov. Treba je priti z jutranjimi vlaki v Celovec, odkoder je še slabo uro hoda do Žrelca. Slovesnost se začne s pridigo ob 9. Nato slovesna sveta maša s skupnim svetim obhajilom. Po ju-žini je ob 1. uri skupno posvetovanje vseh predstojništev, ob 2. uri slovesne litanije in nato glavno zborovanje vseh družb. Priporoča se, da če mogoče, pridejo vse v domači noši. Zastave seboj! Zaradi zajtrka in južine naj bi prečastiti gospodje vodniki zanesljivo naznanili župnemu uradu v Žrelcu do 17. ali 18. t. m., koliko članic da se udeleži. Pridite vsi dobre volje k Materi Mariji.
časnik Slov. kršc. socialne zveze.
»Vestnik Slovenske krščanskosocialne zveze« je pričel izhajati v Ljubljani kot skupno glasilo vseh »Slovenskih krščansko socialnih zvez«. Izšli ste 1. in 2. številka, ki obsegata 74 strani. Na »Vestnik S. K. S. Z.« mora biti naročeno vsako naše izobraževalno društvo, vsak naš organizator, vsak naj pa tudi duševno sodeluje! V »Vestniku« dobite načrte za predavanja, »Vestnik« bo vodil do večje izpopolnitve naše pevske zbore, dramatične odseke, tamburaške zbore, prinaša celo vrsto praktičnih nasvetov in navodil za društveno delovanje. Naročnina samo 3 K za šest številk, ki vse izidejo še letos. Tretja številka izide sredi junija, zatjo naj vsako društvo in sploh vsak, ki se namerava naročiti na »Vestnik«, takoj pošlje 3 K Slovenski krščanskosocialni zvezi v Ljubljano, ker je že v par dneh treba določiti število natiska tretje številke.
Prireditve.
Št. Tomaž.
(»L urška pastirica«.) To igro je že v drugič na kvaterno nedeljo uprizorilo naše društvo »Edinost«. Vsa čast in hvala dekletom, ki so v tej igri tako pogumno nastopila. Tudi slovenska beseda jim je lepo tekla, da je bilo radost poslušati. In kdo bi se ne čudil? Da je bila igra lepa in da so jo dekleta dobro predstavile, je pričala prav velika udeležba, katere sicer pri ponavljanju igre nismo pričakovali. Vsi smo zadovoljni. Posebno ko je bilo vreme tako lepo. Zato se je tudi vodja igralcev Mihej Novak ob koncu vsem lepo zahvalil, društvo »Edinost« vsem priporočal, da se v njem vsi združijo, ker je to pravo katoliško in narodno društvo, katero ima lep namen in je prav vdano cesarju in papežu, katerima na čast je zaklical z občinstvom vred trikrat Živio! Na svidenje drugikrat!
Društvena naznanila.
Kongres lige slovanskih železničarskih organizacij — odložen. Podpisani društvi naznanjata tem potom svojemu članstvu, da je Ligino vodstvo v Pragi vsled velikega zleta češkega Sokolstva v Brnu dne 29. in 30. junija kakor tudi zaradi znanih dogodkov pri »Zemski Jednoti« sporazumno z brati Poljaki odložilo kongres Lige, ki se je imel vršiti v Krakovem dne 27., 28. in 29. junija t. 1., na poznejši čas, in sicer na 6., 7. in 8. septembra t. 1. Nadaljne tozadevne podrobnosti priobčita podpisani organizaciji v svojih glasilih. — V Trstu, dne 3. junija 1914. Za Društvo jugoslovanskih železničnih uradnikov in Zvezo jugoslovanskih železničarjev: Černigoj 1. r., Bufon 1. r.
Bilčovs. Društvo »Bilka« priredi v nedeljo, dne 21. junija, popoldne ob 3. uri v gostilni pri Miklavžu mesečen shod. Na sporedu je govor, deklamacija in igra »Tri sestre«). Člani in prijatelji društva in jlepe zabave, pridite v obilnem številu! — Odbor.
Globasnica. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. junija, v Narodnem domu ob treh popoldne dve igri: »Revček Andrej ček« in »Ribičeva hči«. Igrali bodo šmihelski igralci in igralke. Vstopnina po navadi. — Odbor.
Gušianj. Izobraževalno društvo priredi shod v nedeljo, dne 21. junija, ob 10. uri dopoldne.
Steckenpferd-
iilifnoinlečnafo milo
slej ko prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma. Po 80 h se dobiva povsod.
Sveta vojska.
Slovenskim abstinentom na Koroškem!
V smislu pravil (§ 11.) naj obhajajo vse krajevne protialkoholne organizacije svoj praznik in občni zbor na nedeljo sv. Janeza Krstnika, letos torej ali 21. ali 28. junija. Po občnem zboru prosimo in pozivamo, da nam iz vseh krajev pošljete točna poročila o delovanju in stanju ter naznanite odbor. V svrho popolnega jashega pregleda priporočamo za navedbo članov to-le razpredelnico:
	I. stopnja			II. stopnja		
	moški	ženske] vkup		moški	ženske	vkup
Odrasli od 14.1. naprej						
Otroci do 14. leta						
Vse te podatke prosimo, da nam blagovolite zanesljivo vsaj do 12. julija 1914 poslati pod naslovom: »Sveta vojska za Koroško.« Celovec. Mohorjev dom. — Kjer ni skupnega treznostnega društva, od tam naj se tudi morebitni posamni zdržniki oglasé,
ker gotovo je ni več slovenske župnije na Koroškem brez kakega abstinenta. Vse te podatke rabimo za koroški osrednji občni zbor, ki ga bomo priredili ob priliki velikega tabora »Svete Vojske« na Brezjah pri Mariji Pomagaj, ki bo v dneh 19. in 20. julija 1914. Tam se bomo sešli s slovenskimi in hr-vatskimi abstinenti. Prijatelji naroda, delajte že sedaj na to, da pošljemo tudi iz Koroške na ta velepomemben tabor vredno udeležbo.
»Sveta Vojska« za Koroško v Celovcu, »M ohorjev do m«.
Hiša na prodaj, 20 minut od Vrbskega jezera, tik železnice v Dolali nad Vrbo. Posestvo meri približno 30 oralov polja, travnikov, paše in gozda, ki je za posekati za približno 5000 kron Več pove posestnik Janez Vovk v Dolah, pošta Vrba ob jezeru, Koroško.
G. Z.
P. 119/13 10
Od c. kr. okrajnega sodišča Dobrlavas, odd. L, se na prošnjo Jožefa Kap proda na javni dražbi p. d. Šajternikova kajža v Goselnivasi h. št. 28, zemlj. knjiž. vlož. št. 21 katastralne občine Go-selnavas z vsemi pripadajočimi zemljišči in njihovimi posetvami.
Dražba se vrši
dne 16. junija 1914 ob 10. uri dopoldne
v hiši, ki se proda na dražbi št. 28 v Goselnivasi.
Pred začetkom dražbe mora vsak kupec položiti v roko sodnega komisarja jamščino 400 K v gotovini, v inozemskih vrednostnih papirjih ali s hranilnimi knjižicami.
Kot izklicna cena velja vsota 4000 K.
Pod to ceno se ne proda.
Od dražbenega izkupila je treba položiti četrtino tekom 14 dni, ostanek pa v dveh zaporednih enakih mesečnih obrokih pri podpisanem c. kr. okrajnem sodišču.
Če bi za posestvo ne bilo nobene ponudbe, se bodo poljski pridelki ozir. posetve posebej prodale na dražbi in bo kot izklicna cena določena od pritegnjenega cenitelja
Posetve, ki pridejo na dražbo, obstoje iz rži, ovsa in detelje (lucerne).
Za ta uradni posel se odredi tusodni c. kr. kanclist Janez Dretnik.
Dražbeni pogoji se lahko upogledajo tusodno med uradnimi urami, se bodo pa prebrali tudi pred začetkom dražbe.
C. kr. okrajno sodišče Dobrlavas, odd. L, dne 3. junija 1914.
Lahko umevno je, da številni ljudje pri prsnih in hrbtnih bolečinah, bodljajih v ramah, pomanjkanju sape, influenci, prehlajenjih itd. rabijo Kellerjev bolečine olajšajoci rastlinski esenčni fluid z zn. „Elza-fluid“, kajti priporoča se od mnogo zdravnikov in deluje lajšajoče ter lečilno, bolečine utehujoče in prepreči mnoge bolezni na prsih in pljučih. 12 steklenic pošlje franko za 5 kron lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elzatrg šf. 67 (Hrvaško). Previdne matere naj bi ga vedno imele pri hiši, da ž njim pri prehlajenju otrok prepreče druge bolezni. Tudi Eeller-jeve nalahno odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. „Elza-kroglice, 6 škatljic za 4 krone franko, naj bi se obenem naročilo.
Paramenti!
s~
sl
Ži =
£'i
•— ‘E
2	I
„ CO
03	£2
ra n
|i
CD N C — 03 _ >N
ra xi = §
o c »
>
Mašna oblatila «STStS
opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovrafni plaščki in štole zelo ceno. v različnih oblikah od 1 K dflllbKilS naprej. — Komplet z ovrat-nim trakom od K 2-— do K 2-80, kakršen je izdelek.
Dfvnti v vsakršni obsežnosti po K 3-80, DilBil K 4--, K 4-80.
Rožaste svetilke za večno luč za paten-tovani stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec
oddelka za paramento, knjigarne in trgovine
Jožefovega društva v Celovcu.
co
o
3
OP
3
»-*■ =: i=s El is
I!
CD
3
5
?
P
Lepo gospodarsko posestvo
v najlepšem kulturnem stanju, s približno 100 merniki polja in travnikov, v okraju Libavy, se takoj poceni proda. - Posredovanje se honorira.
A. Togel parcelacijska prodaja
v Domštatč, Moravsko.
Sl Sirup s sidrom Sarsaparillae Hj
^	compos.
Zdravilo za čiščenje krvi. Steklenica K 3'60 in 7'50.
LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo]
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. — Steklenica K —'80, 1-40 in 2 —.
ŽVEPLENO MAZILO S SIDROM
lajša srbenje pri lišajih itd. — Lonček K !•—
Dobiva se skoro v vseh lekarnah ali naravnost v
Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem leva*
Praga I, Elizabetina nesta 5.
Edino slooensko narodno trgousko-oitrino podjetje
Hotel Trabesinger
19 CelllllOI, elšMoosfia cesta it. 5.
Podpisano vodstvo hotela Trabe singer se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se
priporoča
Bodstno hotela Trabesinger.
neporušni
kavčukov Ipbdpetnik
Knjigoveznica Družbe sv. Mohorja v Celovcu
JI« Delo trpežno in okusno.	Vetrinjsko obmestje (Viktrinaerring) 26	Cene zmerne.
Vetrinjsko obmestje (Viktringerring)
opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave.



Loterijske številke:
Dunaj, 6. junija: 49 37 62 9 82
Tržne cene v Celovcu
4. junija 1914 po uradnem razglasu:
Blago			100 od		kg do		80 litrov (biren)	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica. . . •.			24		26		16	
Rž		• «		21	68	22	39	12	80
Ječmen ....	, .		—	—	—	—	—	—
Ajda		, .		24	43	25	49	12	50
Oves				16	32	17	73	6	—
Proso ....			—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	—	—	—	—
Turščica . . .	. ,		—	—	—	—	—	—
Leča									
Fižola, rdeča. .			—	—	—	—	—	—
Repica (krompir)	. .		—	—	4	—	—	—
Deteljno seme .	• .		—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .	. .		7	—	9	—	—	—
„ kislo . .	, .		6	—	7	50	—	—
Slama ....			4	50	7	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—	—	—	—
Repa, ena vreča	• •							
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1 „	. .		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		
Slanina (Špeh), po v. 1			2	10	2	30		
..	,,	sur. 1			1	90	2	10		
Svinjska mast .	. 1	n	2	20	2	40		
Jajca, 1 par	. .		—	13	—	20		
Piščeta, 1 par .	• .		2	80	3	60		
								
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.			2	80	3	20		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	50	2	90		
			100 kilogr.					
	Počrez		živa		zaklana			
Živina							CJ	£
	od	do	od	do	od	do	£	2
	v kronah						O,	
Konji									_
Biki								1	—
Voli, pitani . .	450	470	90	—	—	—	6	6
za vožnjo .	360	586	—	—	—	—	56	38
Junci		206	320	—	—	—	—	16	9
Krave ....	220	440			—	—			94	50
Telice ....	160	280			—	—			5	4
Svinje, pitane .	—	—	—	—	—	—	—	—
Praseta, plemena	20	74	—	—	—	—	530	420
Koze									
klobučar v Celovcu Wienergasse št. 4
priporoča svojo veliko izbiro
v vseli kakovostih in barvah po nizkih cenah. Debra, reelna postrežba.
Za obolele živce se kot domače zdravilo z uspehom rabi
Ganglional-čaj.
Ta čaj miri živce, odpravlja bolečine, tvori kri, zabranjuje krče, prinaša spanje, pospešuje telesno moč in poživlja ter pospešuje prebavo.
Proti vpošiljatvi 3 K se dobiva ta čaj franko pri c. in kr. dvornem dobavitelju
Ml1 IllHi Rittnor lekarnarju v Reichenau, Nižje lili. JUHJ DimICl, Avstrijsko, ali pa po lekarnah.
Navodilo v štirinajstih jezikih.
Kolarji, pozor!
Župnijski urad v Kloštru, pošta Grebinj na Koroškem, proda ofertnim potom tik farovža letos spomladi posekanih
24 jasenovflt Medov
najboljše kakovosti. Cenilna vrednost K 281-54-
Albin Novak
Sinčaves, Koroško.
Tovarniška zaloga in raz-pošiljavanje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat-olje za večno luč, a la Guilon stenje, steklo, kadilo, oglje za kadilnice itd.
Za abstinente:
raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna!
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
čisto posebno pa še opozarja na sortimentna lina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjol Obiščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
SAMO K 10'-
stane v Prvi gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savnik, BCrani«..«»
4 i/2 m volnenega blaga za eno fino žensko obleko v poljubni barvi,
1	zelo fini robec za na glavo,
3 lepi žepni robci iz sifona,
2	para močnih ženskih nogavic,
1 svilen pas ter še več drugih različnih stvari za povrh.
Ista množina še boljše vrste K 15'—.
Ista množina najfinejše vrste K 20'—.
Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike. Pišite še danesi
		
BM 1	,,Slovenski Straži11 prinese pomoč, Vam morda bogastvo, čitajte !	1HSI
475.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
J esriišBsalPlh urEdnosfmgi srečk g
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. in 14, majnika, 1. septembra (dve), 1. februarja,	1. julija,	14. septembra ter
1. marca (dve), 1. avgusta,	2. novembra.
375.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
j oriišnalmli vrednostnih srečk 3
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. in 14. majnika, 14. septembra ter 1. februarja, 1. julija,	2. novembra.
1. avgusta,
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk
pa v 00 mesecih po 4 K.
Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju!
Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez
vsakega nadaljnjega vplačevanja, torej zastonj.
Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj. "E31
Pojasnila daje in naročila sprejema za
,Slovensko Stražo"
ISrhasičič, ifMhSiava ?.

*1»
Pozornost
vzbuja povsod novi
Alfa brzoparilnik
s patentovano kurjavo, patentovano varnostno zaklopko in gumijevo cevjo za segrevanje vode in kuhanje žganja. Popolnoma iz kovanega železa! Večletna trpežnost! Obširni ceniki pošiljajo se vsakemu brezplačno!
Delniška družba Alfa Separator,
Dunaj XII./3.
Novost! Za kulianje žganja, slivovke in izparanje sodov vsake vrste. Preprosta in trpežna priprava.
.	; v	' .v.-A v 'v , ■ ,	, ■ - ■	;
^-V	v:- v; -:. -;

Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ~ praznike, od. 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
obSasiueno douDijena razprodaja
stekla, porcelana, svetilk, posode za restavracije in kavarne, namizja za obed, kavo in čaj, zrcala, srebrno-obloženega stekla, nakitnega blaga, rjave posode itd.
po tovarniških cenah.
Jurij Treffer, Celovec, Hovi trs št. IZ.
Približno
25.000
ep družin rabi že mnoga leta mojo ep ■ izvrstno žitno kavo, in zakaj ■
Ker ima moja izvrstna žitna kava krasen, iz-vanredno fin, bobovi kavi podoben okus, je zeio zdrava in redilna in stane 5 kg te fine žitne kave samo K 3'50 v lepi vrečici, vsake poštnine prosto, iu vrhutega dobite zastonj še dve koristni lepi darili. Naročite si takoj pri
K- TIŠKEp,
Sehonfeld ptfi Bešovu 669, Češko.
PoNajvišjem naročilu Njeg. ||| c. in kr. AposUeiičaiistva
30. c. kr. drž. loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 3. julija 1914.
iPw: ;-.y;,.c;
Tak čudo tvorni učinek imajo
najboljša naravna ana za možgane in živce. Razpoloženje, mišljenje, delovanje kakor tudi vsak gibljaj našega telesa je odvisen od možgan. Oslabljenje, glavobol, slabosti, onemoglost, slabost živcev kakor tudi splošna slabost telesa so znamenja nedostajanja življenske sile. Ho-čete-li se trajno čutiti zdrave in sveže, z jasno glavo, zdravim razumom in dobrim spominom, hočete-li delo in vse žalosti smatrati za zabavo, uživajte Kola-tablete (Kola-Dulc). Ta pomladi in zboljša kri, da tako zopet moč in življenje ter vpliva na celo telo blagodejno. Kola-tafclete (Kola-Dulc) povzroča veselje do življenja in moč k poklicu, povzroča j tudi, da se človek čuti mladega, zdra-; vega in delavnega, kar prinaša uspeha j in srečo. Ce uživate nekaj časa Kola-; tablete (Kola-Dulc) vsak dàn, postanejo ■ Vaši živci močnejši, vsaka slabost izgine, in vsled močnega učinka se boste čutili zdrave in močne.
(fA
■w

Po rabi.
Kola priporočajo zdravniki celega sveta ter ga rabijo v bolnišnicah kakor tudi v vseh zavodih za zdravljenje živcev.
Zatafeualfe Kola-tablete (Kola-Dale) zastonj!
Zdaj se Vam ponuja ugodna priložnost za ojačenje živcev. Ne odlašajte in pišite mi dopisnico s svojim natančnim naslovom, na kar Vam pošljem z obratno pošto eno dozo Kola-tablet (Kola-Dulc) zastonj in poštnine prosto. Ta doza jo dovolj velika, torej zadošča, da se Vam po zaužitju olajša in da se morete sami prepričati o njegovi čudotvorni moči. Ce Vam ugaja, lahko naročite potem več. Pišite pa takoj, predno to pozabite.
Razpošiljalno mesto : Lekarna Sv. Duha, Budimpešta VI., odd. 426.

1!H Mili Cliiri il H|il 19M
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, batiste, lanen in bombaž, kanafase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotisk, inlete, kotenine, blago za dame in gospode, blago za modroce in druge tkanine razpošilja slovita krščan- |nnnr]«.. Mn«n|/ ročna tkalnica štev. 39 v Bistrem ska tvrdka ullIuiiluV lil dl D A, pri Novem mestu ob Met., Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — 18 m ostankov celirja, prve vrste, močnega, za srajce in bluze, razdeljenega po 3 m za 10 K nefranko, ali 36 m za 20 K franko. — 40 m ostankov cefirja, kanafasa, delena itd., lepo sortirano, prve vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K franko po povzetju. To morate brati! Najboljši dokaz moje solidne tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. Ob priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Franica knap, nadučiteljeva soproga, Vrabče. - V letu 1914 nad 500 takih priznalnic od Slo ven ,! Dopisuje se slovensko.
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Za čas seče
in žetve
priporočam najboljše na svetu, zlata vredne
.Mu1- kose
grobne križe itd., sploh vsakovrstno železnino po naj nižjih cenah.
ki za vsako jamčim (garantiram, da dobro reže, ter tudi izvrstne osle (kamena), srpe, matike, vile, grablje, žage, pile, trpežno pozlačene na-Prosim za obilen obisk.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrafie 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
|» B* IHIAFMEM» ©<®ll©¥©(g
trgovec z železnino „Prl zlati kosl“
Paradeisergasse štev. 3, zraven gostilne „Tiger“.
Dav so „Vulkan-kose“ zares dobre, dobivam ustmena in pismena sporočila (zahvale), n. pr. I. čežar p. d. Janež, župan v Skofčah; Miha Šlajher, trgovec v Logivasi; I. Kališnik, veleposestnik v Selah pri Borovljah; I. Kramer, posestnik v Apačah, in še mnogo drugih. I£g- Le ena poskušnja zadostuje, -icaj	Preprodajalci se iščejo. “Kal
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—.
Denarne vloge na f 1 / linjižlee se olire- il II a strnejo po 1? L U
od dneva vloso do dneva vzdioa.
Bentni daven plača banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi.
Vlnknlnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt In incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajevu, Gorloi In Celju.
Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se:
po dogovoru od J ^2 ®/o naPrej'
m
s
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani,