VEVČE, 25. NOVEMBRA 1963
ŠT. li - LETO II.
GLASILO DELOVNIH
■ '
KOLE K T IVOV
>•	: -v': ' f•
TOVARN

CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA
- ■ • •
VEVČ E - MEDVOD E
;-7
IN KOLIČEVO
Jajce
Ob
dvajseti
obletnici
Naša mlada domovina slavi 20. rojstni dan. Kdo med nami je, ki na to ni ponosen?
Vsa naša čustva, hotenja, delo so usmerjeni v eno — po-zlahtiti življenjske vrednote.
Vse bridke in trpke bolečine iz let med vojno in tik po vojni utonejo v pozabi, če se spomnimo: Tej domovini mi gospodarimo, n tej domovini najde vsak poštenjak svoje zavetje.
Prijatelji postajamo vse večjemu številu narodov. Oni postajajo naši prijatelji. Spoštujejo nas. Mir in sodelovanje je naše geslo. Delo in napredek sta naša bodočnost.
Ob prazniku republike čestitamo vsem našim bralcem.
Uredniški odbor
Poslopje Zvezne skupščine
NOV TOVARNIŠKI KOMITE OBRATA VEVČE
V	tovarniški komite ZMS obrata Vevče so bili izvoljeni:
Aktiv I. — Povše Milan, Uršič Mohor, Lampič Bogdan, Trtnik Bojan.
Aktiv II. — Zupančič Ciril, Vujasin Simo, Cenševič Dje-mal, Tomažič Jože, Grosič Osman, Buljubašič Fazle, Ka-pič Omer, Svetek Anica in Jerman Zora.
Aktiv III. — Kržin Ivanka, Lambergar Franc, Perko Tone, Zupančič Vinko, Marolt Jože.
V	nadzorni odbor: Repac Slavica, Novak Peter, Huskič Šalih, Bokavšek Hilda in Rupnik Andreja.
42-urni delovni
teden - dejstvo
VEVČE — MEDVODE, NOVEMBRA — Komisija za organizacijo in raziskavo pogojev za prehod na 42-urni delovni teden je skoraj končala z delom na pripravah. Na temelju navodil republiške komisije za skrajšan delovni čas in na temelju prijave, smo bili uvrščeni med tista podjetja, ki naj bi poizkusno prešla na nov način dela.
Izdelane so bile mnoge raziskave, ki naj bi ugotovile možnosti te spremembe in ocenile realnost naše odločitve, da naj začnemo s skrajšanim delovnim časom že s 1. I. 1964, za kar se je odločil tudi delavski svet na svoji 14. redni seji. Glavni elementi teh raziskav so: analiza produktivnosti za preizkusno razdobje, izračun nekaterih pokazateljev poslovnega uspeha in poprečnih osebnih dohodkov, dalje, analiza notranjih organizacijskih ukrepov in raznih tehničnih izboljšav, delovni čas v skrajšanem delovnem tednu in podobno. Pri prvi analizi se ne moremo preveč naslanjati na povečano proizvodnjo, ker smo pri obstoječem stanju osnovnih sredstev že na skrajni točki, ampak bomo morali iskati večjo proizvodnost v boljšem in cenejšem proizvajanju.
Ker že sedaj obratujemo nepretrgoma (v štirih izmenah), je izkoriščenost kapacitet maksimalna, saj ustavljamo stroje le ob času rednih letnih remontov, ob državnih praznikih in ob tekočih vzdrževalnih delih. Na celotno stanje pa vpliva nedvomno tudi dejstvo, da je podjetje staro že nad 120 (Vevče) oziroma 200 let (Medvode). Tudi pomanjkanje surovin je faktor, ki ne vpliva pozitivno na porast proizvodnosti.
Primerjava med baznim razdobjem, tj. prvih šest mesecev 1963. leta z drugim polletjem 1962. leta in poskusnim razdobjem, nam zagotavlja, da bo proizvodnja v poizkusnem razdobju povečana, kar bo izpolnilo zahtevo o istem delovnem efektu v skrajšanem delovnem času. Pri tem pa bo porast staleža le minimalen.
Tudi analiza družbenoekonomske produktivnosti je pokazala, da bomo zadostili štirim ekonomskim kriterijem in sicer: fizični obseg proizvodnje bomo povečali za 3,5 %, skupno maso neto produkta za 8,5 %, poprečno neto osebni dohodek za 1.4% stopnjo^ akumulacije pa za 6 %.
Seveda bodo za izvedbo vsega tega potrebni številni notranji organizacijski ukrepi in razne tehnične izboljšave. Eden izmed ukrepov je reorganizacija proizvodnih programov, ki ne bodo več dopuščali izdelave majhnih količin različnih vrst papirjev, kar je v našem proizvodnem procesu velika ovira. Posebno proizvodni program za domači trg bi moral postati načrtnejši zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet.
Drugi tak ukrep je tehničnega značaja. Že postavljamo priprave za lovljenje vlaken v odpadnih vodah, kar bo občuten prihranek na stroških za surovine, obenem pa bo tu sproščene nekaj delovne sile.
Ce se ozremo na osebne čini-telje, smemo trditi, da se da marsikaj napraviti pri skrajšanju zastojev in zmanjšanju izmeta. Pri teh dveh elementih je pač človek na delovnem mestu tisti, ki lahko precej vpliva na vedno boljše rezultate. Morda je na-
zadnje tudi tu potrebno nekaj organizacijskih prijemov, kot ustanovitev delovnega mesta ključavničarja — vzdrževalca pri papirnih strojih, načrtna menjava strojne opreme in podobno.
Tudi postopni prehod na modernizacijo pri odpremi papirja — paletiziranje, bo omogočal zmanjšanje in sprostitev delovne sile in pocenitev odpremlja-nja. Ne smemo pa pozabiti na postopno uvajanje mehanizacije pri razkladanju in nakladanju surovin in ureditev notranjega transporta, pri čemer bomo izboljšali tudi delovne pogoje.
Skrajšani delovni čas bo dopuščal tudi vsem članom kolektiva
intenzivnejše izobraževanje, posebno v stroki. Ce predvidevamo, da bo v naslednjih letih porastla proizvodnja zaradi novih investicij, bo potreben tudi nov in popolnejši strokovni kader.
Vsi ti prijemi pa ne bodo popolni, če bomo zanemarili osebno prizadevanje. Delovna disciplina je osnovni pogoj, ki zagotavlja uspeh. Točni in pravočasni prihod na delo in odhodi z dela, pravilno izkoriščanje odmora, dobri medsebojni odnosi, prenašanje znanja na mlajše sodelavce, dobra priprava dela, treznost in čuvanje zdravja, vse to so pomagala, ki se bodo hitro odražala in s pomočjo katerih je mogoče doseči v sedmih urah ravno to-liko, če ne tudi več, kot v osmih.
To so predlogi komisije kolektivu. Sledile so razprave na sindikalnih sejah, na sestankih ekonomskih enot; društvo inženirjev in tehnikov je imelo poseben de-
Nove gradnje, komunikacije
Količevo, novembra — Oglejmo si neko gradbišče. Gradbeni delavci pridejo, postavijo zasilne barake za orodje in gradbeni material, medtem ko gradbeni stroji običajno ostanejo kar na prostem. Delavci pričnejo z izkopi, kamioni odvažajo material in vse to se odvija v lepem vremenu in dežju. Če je vreme su-
ho, je mnogo prahu, če dežuje, je obupno blato samo skromna definicija vsega transporta materiala in gradbene mehanizacije. Zamislimo se samo nad škodo, ki nastane pri tem načinu dela na kamionih. Zato imajo prevozna sredstva gradbenih podjetij najkrajšo življenjsko dobo in največje obratovalne stroške.
Količevo, novembra — 15. novembra so se komunisti Papirnice Količevo zbrali na redni letni konferenci, kjer so se pogovorili o delu v preteklem letu. Konferenci so prisostvovali tudi: tovarišica Mara Dermastia — sekretar kontrolne komisije okrajnega komiteja ZK Ljubljana, tovariš Janez) Strojan — organizacijski sekretar občinskega komiteja ZK Domžale in tov. Albin Klemenc — član občinskega komiteja ZK Domžale. Po izvolitvi organov konference je delovni predsednik tov. Tone Orehek predal besedo sekretarju OOZK Papirnice Količevo tovarišu Miliču, ki je v svojem izčrpnem poročilu opisal delo naših komunistov v preteklem letu.
Po končani razpravi o poročilu so prisotni člani izglasovali razrešnico dosedanjemu sekretarju in članom sekretariata osnovne organizacije. Na konferenci so bili izvoljeni v nov sekretariat osnovne organizacije: za sekretarja ing. Franc Jereb, za člane_ sekretariata pa ing. Niko Belšak, Ivan Jeretina, Janez Cerar, Cilka Ukmar, Ivo Sonc, Jakob Zanoškar in Marijan Černe; Po končanih volitvah se je tov. Jereb zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da bo delo sekretariata osredotočeno predvsem na politično ideološko vzgojo članov ZK. Ob zaključku konference se je tov. Sonc v imenu članov zahvalil tov. Miliču za njegovo dosedanje delo in trud v preteklem letu pri izvrševanju dolžnosti organizacijskega sekretarja. Imenovana je bila tudi komisija za sklepe, ki bo sklepe, sprejete na tej konferenci, ustrezno formulirala in jih predložila v potrditev na prvem sestanku osnovne organizacije. (JIM)
batni večer o tej temi. Po obsežnih razpravah so bili samo-upravni organi mnenja, da so predlogi zreli in so sprejeli sklep o uvedbi 42-urnega tednika.
Ker smo do sedaj že delali v 4 izmenah, še ni popolnoma jasen način zaporedja delovnega in prostega časa. Obstaja predlog v 4 inačicah, o katerih bodo razpravljale ekonomske enote same, v vzdrževalnih in upravnih službah pa so se skoraj že dokončno zedinili za 8-urni delavnik s tremi prostimi sobotami v mesecu. Seveda pa so možni tudi drugačni urniki prostega časa.
Vsaka novost, če je še tako lepa in ugodna, pa prinese tudi nekatere neugodnosti in probleme. Kolektiv in samoupravni organi so trdno odločeni, da bodo proces dela v skrajšanem delovnem času zvesto zasledovali in tekoče ukrepali, da bo uspeh pri tem čim boljši.
in instalacije
Za pripravo malte in betona rabimo na gradbišču vodovodni priključek. To je običajno majava cev in pipa, ki navadno pušča ter pločevinasti sod v katerega se voda izteka. Ko je sod poln, se voda zbira običajno v velike luže okrog novogradnje, ker ni kanalizacije, kamor bi lahko odtekala.
Električni pogon gradbenih strojev zahteva lastni priključek na električno omrežje. Dovod električnega toka na naša gradbišča navadno predstavlja slabo izoliran in provizorično položen prostozračni priključek in skrajno malomarno izdelana priključna lesena omara z varovalkami in odvodnimi kabli.
Tako izgleda vsakdanja slika naših gradbišč. Zamislimo se sedaj nad materialno škodo, ki nastane na mehanizaciji zaradi terena in pomanjkanja cest, na kletvice in umazano obleko, ki se rodijo v blatu gradbišča in na življenjsko varnost pri površno napravljeni električni instalaci-
ji!
Področja, kjer gradimo večje stavbe, bodo gosto naseljena, imela bodo ceste, kanalizacijo ter vodovodni in električni napajalni vod. Vse ulice ali ceste so prometno najbolj obremenjene prav v času gradnje. Ulice in ceste bomo morali v vsakem primeru enkrat tlakovati oziroma asfaltirati. Pred tem bi seveda položili kanalizacijo ter vodovodne cevi in električne kable, da ne bi potem ponovno razkopavali tlakovanega cestišča.
Slika gradbišča bi bila znatno lepša, če bi kamioni vozili po urejeni cesti, blato ki odpade pa bi s curkom vode odplavili v kanal, kar bi bilo preprosto, če bi že imeli stalni vodovodni priključek in hidrante. Tudi prednosti stalnega električnega priključka so očitne, bodisi za potrebe na gradbišču, ali pa za kasnejše dovode v stavbe.
Tudi kasnejši stanovalci, bi bili bolj zadovoljni, če jim ne bi bilo treba hoditi še davno po zaključeni gradnji po blatnih poteh in provizoričnih cestah.
N. B.
Gibanje proizvodnje v mesecu oktobru 1963
VEVČE — MEDVODE
Papir		Plan . 100	Doseženo v oktobru 109,4	Doseženo kumulat. 105,1
Celuloza v obratu Medvode .	. 100	96	95,5
Pinotan		. 100	109,9	109,8
Lesovina		. 100	113,8	94.7
Belj. celuloza v Vevčah . .	. 100	60,4	104,3
Proizvodnja papirja in lesovine je bila v mesecu			oktobru
normalna. V primerjavi z mesecem avgustom in septembrom je sicer količina papirja nižja, vendar pa je ta padec proizvodnje samo navidezen, ker smo v oktobru proizvedli večje količine tankih papirjev, ki pa zahtevajo več časa pri izdelavi.
Proizvodnja beljene celuloze v obratu Vevče iz meseca v mesec pada zaradi pomanjkanja beljive celuloze.
Tudi proizvodnja celuloze in pinotana je v obratu Medvode potekala v redu, brez večjih motenj. Kljub vsem težavam smo si uspeli preskrbeti zadostne količine hipoklorita, ki je krila potrebe pri proizvodnji beljene celuloze.
KOLIČEVO
Plan	Reali- zirano	•/.
254	300	118,1
1431	1671	116,8
150	165	110,0
62	88	141,9
v mesecu oktobru		pri vseh
Papir
Lesovina
vrstah izdelkov nad planirano. Glede na to in pa na rezultate proizvodnje v preteklih mesecih lahko sklepamo in pričakujemo, da bo letni plan v celoti dosežen. Tudi oskrba s surovinami se je v preteklem mesecu nekoliko izboljšala, da tudi s te strani lahko ugodno ocenjujemo proizvodnjo v naslednjih dveh mesecih.
M. J.
Nekaj iz proizvodnega plana
za leto 1963
Vevče, novembra — Pod planom razumemo usmerjanje in predvidevanje proizvodnje v bodočem razdobju. Na temelju analize, dogajanj in pojavov preteklega razdobja, ki so na kakršenkoli način vplivali na uspeh poslovanja podjetja, se postavljajo smernice in naloge za razvoj proizvodnje v naslednjem obdobju. Poslovni uspeh podjetja je v veliki meri odvisen od kvalitete planiranja in kvalitete ekonomsko-organizacijskih ukrepov, s katerimi se zagotavlja realizacija postavljenega plana.
Pri izdelavi plana težimo za tem, da bi z optimalno izbiro dosegli največji možni uspeh proizvodnje, kar pomeni, doseči maksimalmo rast proizvodnje ob čim manjšem vloženem delu.
Nas proizvodni plan za leto 1964 je izdelan na osnovi analize uspehov in pogojev gospodarjenja preteklih let. Obenem smo upoštevali tudi razne momente.
ki bodo v naslednjem letu vplivali na proizvedeno količino papirja. Ti momenti so naslednji:
—	remont I. papirnega stroja in manjša popravila drugih papirnih strojev
—	zmanjšanje proizvodnih kapacitet belilnice Vevče
—• neprekinjeno obratovanje
—	uvedba 42-urnega tedenskega dela.
Plan proizvodnje 1964 za obrata Vevče in Medvode
	Indeks	Indeks	Indeks
Grupa	1962	1965	1964
	doseženo	doseženo	plan
Hidroelektrična energija .	. .	100	113	91
Termoelektrična energija .	. .	100	90	94
Pomožna sredstva za usn. pinotan	100	104	106
Žagan les iglavcev		100	126	150
Celuloza nebeljena		100	57	10
Celuloza beljena		—	100	206
Lesovina			100	96	96
Pisalni in tiskovni papir . . .	100	104	105
Ovojni papir		100	125	244
Karboksimetil celuloza CMC . .	—	100	210
Ekonomičnost uvedbe 42-urnega tednika
I. ekonomske enote
Količevo, novembra — V novi ustavi sprejeto določilo o skrajšanju delovnega časa na 42-urni delovni teden, je potrebno slej ko prej uveljaviti. Zato je potrebno zagotoviti tak sistem dela, da bodo osebni dohodki ostali vsaj neizpreme-njeni, kolikor se ne da teh dvigniti. Praksa je pokazala, da se to da. Naše podjetje uvaja sistem štirih izmen in nepretrganega obratovanja. Ekonomska analiza takega sistema za celotno podjetje je pokazala, da je to rentabilno.
Ne glede na ta rezultat, ki ustvarja avtomatično vse enote rentabilne, saj, če je končni produkt rentabilen, mora biti vse, kar je v zvezi z njim, rentabilno, poglejmo v I. ekonomsko enoto — energetiko.
Z uvedbo četrte izmene smo uvedli nepretrgano obratovanje energetskih naprav. Ker so neposredno vezane na tehnološko proizvodnjo naših artiklov, je bilo to nujno. Toda ta nujnost nam prinaša že dokaj prej spoznane prednosti.
Vedeti moramo, da govorimo o ekonomičnosti glede na normalne pogoje obratovanja, tako glede naprav in strojev kot zaposlenega osebja. Zato ne moremo šteti dosedanjega nedeljskega obratovanja v dobro sistemu treh izmen. Saj to je nadurno delo, torej nenormalni pogoji za delovnega človeka. Pri skrajšanem delovnem času doseči večji finančni efekt, kar da tudi večje osebne dohodke, to je cilj novega sistema. Zato si oglejmo izgubljene delovne dni.
Nedelje...................52
Prazniki...................8
Skupno....................60
Generalnega remonta ne upoštevamo, ker je nujno potreben, če hočemo vzdrževati osnovna sredstva. Izgubljenih je dejansko 58 din. Od tega je potrebno odvzeti praznike in upoštevati možnosti zastoja v skupnem času 5 dni. Tako nam ostane 47 dni obratovanja na leto več.
Oglejmo si dve strani sistema:
l._ stroški, potrebni za izvedbo četrte izmene,
2.	zmanjšanje stroškov v zvezi s tem.
Ker energetski stroji in naprave obstajajo, če obratujemo ali ne, je potrebna samo še delovna sila. Ta delovna sila nam bo istočasno izpolnila praznino, ki nastane pri zmanjšanju delovnega časa dosedanjih treh izmen. Za vse to je potrebno zaposliti novih osem ljudi.
Po dosedanjih obračunih skupnih stroškov za bruto dohodke zaposlenih v letu 1962 je razvidno, da je popreček na zaposlenega na leto 840 tisoč din. Torej se bodo povečali stroški podjetja za novih osem zaposlenih za 6,72 milijonov dinarjev letno. Kot že rečeno, ne glede na stroške proizvodne energije, ki je v končnem proizvodu rentabilna, z uvedbo nepretrganega obratovanja izdamo 6,7 milijonov din na leto več.
Nasproti temu pa imamo zmanjšanje stroškov, ki smo jih
imeli pri ustavljanju energetskih naprav.
1.	Izgubljena toplotna energija. Tu je všteta vsa toplotna energija za pranje sit, pogon oljne črpalke PT ter ponovno segretje kotla, strojev, parnih razvodov in sušilnih valjev. Cas zastoja upoštevamo od šeste do šeste ure zjutraj.
Ker nas zanimajo samo stroški, upoštevamo samo porabljeno količino premoga. Ugotovljeno je, da v času zastoja od šeste do šeste ure pridobimo 15 ton velenjskega in 3 tone zasavskega premoga, kar znese za 47 nedelj 2550 tisoč dinarjev.
2.	Stroški zaposlenega osebja:
Pri ustavitvi kot pri stavljanju
v pogon je potrebno opraviti 64 nadur na dan, kar znese za 47 nedelj 750.000 din.
5. Stroški odpisov in obresti, ki se za časa zastoja ne vračajo, saj stroji niso produktivni. Za naše energetske naprave odpade
odpisov ter obresti na 47 nedelj za 7,2 milijona dinarjev.
Skupne izgube:
1.	Premog .	. . 2,75 milij. din
2.	Delovna sila . 0,75 milij. din
3.	Amortizacija . 7,20 milij. din
10,50. milij. din
Iz dobljenega je razvidno, da že v tej ekonomski enoti dobimo pozitiven rezultat, saj so prihranki za 3,8 milijonov dinarjev letno. Povečanja življenjske dobe kotla zaradi enakomernega segretja pri tem ne upoštevamo, kot tudi ne mnogih remontnih del, ki jih povzroči ohlajevanje parnih naprav.
Skratka, že površen pregled ekonomičnosti uvedbe četrte izmene nam je zagotovilo, da od novega sistema lahko pričakujemo samo večjo ekonomičnost v izkoriščanju obstoječih naprav.
Ing. J.
DRUGI JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ
O ELEKTRIČNIH MERITVAH IN NEKAJ MISLI O MERILNIH INSTRUMENTIH
Količevo, novembra — V Ljubljani je bil 15. in 16. oktobra letos II. jugoslovanski simpozij o električnih meritvah in merilni opremi. Simpozij je bil v veliki dvorani Instituta za zgodovino delavskega gibanja na Trgu revolucije.
Strokovnjaki iz operative so brez dvoma našli na simpoziju mnogo koristnih stvari, ki niso namenjene le ozkemu krogu znanstvenih delavcev, pač pa predvsem tudi naši industriji.
Polizdelke in finalne izdelke tudi v papirni industriji kontroliramo kemično, mehanično in električno. Mnogo električnih instrumentov uporabljamo v tehnološkem procesu. Merimo direktno ali indirektno. Predvsem pa ne kontroliramo le porabe kilovatnih ur, števila vrtljajev, hitrosti in obratovalnega časa proizvodnega stroja, temveč tudi gostoto papirne snovi, pretok snovi in vlažnost izdelanega papirja, kartona ali lepenke na koncu stroja.
Vse te meritve lahko pretvorimo v dirigirane impulze, ki nam
v odvisnosti od zaželene nastavitve, z večjimi ali manjšimi odstopanji vodijo tehnološki proces. To pa je že avtomatizacija. Električni instrumenti, oprema in material za meritve domače proizvodnje so v glavnem kvalitetni, enakovredni inozemskim. Toda merilne kontrole ne moremo opustiti, če nismo dorasli inozemskim izdelkom. Izhod za silo je nabava tuje licence. Domači izdelki, izdelani po licenčnih pogodbah s tujimi partnerji so večkrat dražji od kompletnih uvoženih izdelkov.
Za vsak izdelek posamezne tovarne moramo imeti štiri osnovne stvari: surovine, energijo, delovno silo in tržišče.
Za jugoslovanske razmere bi bilo potrebno dodati še to, da naj bodo domači izdelki v ceni in kvaliteti enakovredni uvoženim. To pa niso vedno, včasih so istočasno dražji in slabši. Nadalje je tudi zanimivo vprašanje poenotenja merilne opreme. Začeli bi lahko v malem. Na primer v papirnicah ljubljanskega okraja. Težave so le z merilno
Osnova za primerjavo je leto 1962.
Plan bitroelektrične energije za leto 1964 je postavljen na podlagi poprečja desetletne proauk-cije hidrocentral v elektro gospodarstvu in je manjši od dosežene produkcije v letu 1963, ki velja za izrazito deževno leto in izstopa iz poprečja z maksimalno produkcijo. Na zmanjšano produkcijo v 1964. letu vpliva tudi izpad generatorja Andritz, ki bo predvidoma pol leta izven pogona.
Nebeljene sulfitne celuloze bo naslednje leto zelo malo v primerjavi z letom 1962, to pa zaradi normalne proizvodnje belilnice v Medvodah; planiran pa je porast beljene celuloze v letu 1964, ki jo bo proizvajala belil-nica.
Proizvodnja lesovine ima isti obseg kot v letu 1963.
Izdelavo pisalnih in tiskovnih papirjev bomo povečali za 3 %. Upoštevati moramo, da bomo v letu 1964 rekonstruirali L papirni stroj, kar bo v znatni meri vplivalo na zmanjšanje bruto produkcije papirja. Od celotne proizvodnje papirja je predvideno 57,9 % brezlesnih in 42,1 % srednjefinih papirjev. Tako situacijo preusmeritve na kvalitetni papir nam narekuje domače in tuje tržišče.
V letu 1964 se bo dvignila izdelava CMC — karboksimetil celuloze v primerjavi z letošnjim letom, ker bo produkcija potekala v 2 izmenah. S proizvedeno količino bomo zadovoljili naše potrebe po tej surovini, 44 % celokupne proizvodnje pa bomo prodali.
Izvoz, ki obsega brezlesne in srednjefine, bele in barvaste pisalne in tiskovne papirje, polkar-tone im kartotečne kartone, se bo v letu 1964 povečal za 6 % glede na izvoz v letu 1963.
Uvoz celuloze je v letošnjem letu zelo visok zaradi pomanjkanja celuloze na domačem trgu. V letu 1964 predvidevamo zboljšanje na domačem trgu glede ponudbe celuloze ter s tem tudi zmanjšanja uvoza celuloze.
Predvideno število zaposlenih v letu 1964
Obrat Vevče Obrat Medvode . , Skupaj zaposlenih
971
298
1269
opremo, ki že obstaja. Za realizacijo takega načrta res ni potreben zvezni odlok, ampak koristen posvet. Mnogo preprosteje bi bilo, če za vsako nabavo registrirnega papirja, pisalnih peres in drobne opreme ne bi bilo treba takoj stopiti v kontakt s firmami na Dunaju, Berlinu, Er-langenu ali Milanu.
Merilne instrumente, bodisi elekrične ali druge, navadno montiramo in kontroliramo tako, da jih odčitavamo, menjavamo diagramski papir, navajamo urni mehanizem, dolivamo črnilo in drugo. To je pa tudi vse, dokler se instrument ne pokvari. Na postavljeno vprašanje, kdo se sicer z instrumenti še ukvarja, dobimo odgovor, da ta in ta, ki sicer dela tam, medtem ko se še podrobneje ukvarja z instrumentom tehnik ali inženir, če mu je to konjiček.
Prave službe instrumentalca še ni. Vsekakor bo pa čimprejšnja uvedba tega delovnega mesta zelo koristna ob naraščajočem številu instrumentov in aparatov ter hitrem razvoju merilne tehnike.	N. B.
V	tem številu so upoštevane vse rezerve ter na novo zaposleni zaradi uvedbe skrajšanega delovnega časa.
V	letu 1964 bomo začeli z gradnjo objektov družbenega standarda. Zgraditi nameravamo samski dom s 100 ležišči, 15 vrstnih hišic ter dokončati že začeto gradnjo.
Poseben poudarek v naslednjem letu je na investicijah, ki bodo dobile znatno širši obseg. Nadaljevali bomo z dograditvijo celuloznega obrata v Medvodah, povečali kapaciteto proizvodnje celuloze, spremenjen pa bo tudi tehnološki postopek pridobivanja celuloze. Finansiranje tega obrata bo izvršeno s pomočjo inozemskih kreditov, z lastnimi sredstvi in s sredstvi soinvestitorja Papirnice Količevo.
V	Vevčah bomo začeli s postavitvijo kombiniranega stroja, ki bo razen pergamin papirja izdeloval tudi druge pisalne in tiskovne papirje. Ti papirji bodo nadomestili papir s strojev, ki bodo v prihodnje izdelovali nov artikel, površinsko oplemenjene papirje.
Nameravamo pa urediti v naslednjem letu tudi klimatske naprave v papirni dvorani.
Naloge, ki smo si jih postavili za prihodnje leto, bomo izpolnili le pod pogojem, če bomo zavestno odpravljali napake, gledali na težave in jih pravilno reševali.
Temeljna načela statuta
Vevče, novembra — Osnutek statuta je že davno prejel vsak član delovnega kolektiva kot prilogo »Našega dela«. Časa je dovolj preteklo, tako da smo se mogli z njim do podrobnosti seznaniti. Zal pa ugotavljamo, da do sedaj komisija za izdelavo statuta ni dobila nobenih pripomb ali pobud, razen od kadrovske službe podjetja. V ostalem pa izgleda, da so vsi člani kolektiva strokovne službe kot tudi družbene organizacije zadovoljne.
Tak molk ne vpliva spodbudno. Čas je, da pospešimo stvar s kar najširšo razpravo, z razgovori, bolje s splošno ljudsko tribuno z vsemi člani kolektiva. Sindikalna organizacija je o tem že razpravljala in pripravlja načrt, kako bi čimbolj težo razprave prenesla neposredno na vsakega člana delovne skupnosti. Ta javna tribuna se bo začela čimprej.
Glede dela samega pa je povedati, da kljub navideznemu zatišju komisija za izdelavo osnutka statuta ni popolnoma mirovala. Dosedanji objavljeni tekst je že v marsičem dopolnila, popravila in nekoliko spremenila tudi samo razporeditev. Poleg tega pa je te dni komisija pripravila nov del osnutka, ki je že tudi razmnožen in razdeljen organom upravljanja v podjetju, in ima naslov »Temeljna načela«. V tem sestavku se želimo pomuditi prav pri njih, kajti v dosedanjem osnutku je to pomenilo neko vrzel, čeprav so posamezna načela deloma razmetana po različnih poglavjih.
Temeljna načela dajajo osnovni ton statuta. Ne smemo jih jemati zgolj kot neke splošne smernice ali celo fraze. To bi bilo popolnoma zgrešeno. Temeljna načela izvirajo iz zvezne kot republiške ustave in konkretizirajo dejansko življenje, — bit našega podjetja — in postavljajo vsakem članu delovne skupnosti dovolj nalog, pravic in obveznosti ne glede na delovno mesto, ki ga zaseda.
Kaj torej obravnavajo temeljna načela, ki morajo priti na čelo našega statuta?
Vsem nam je več ali manj znano izhodišče delovanja in poslovanja podjetja. To je, kot pravi ustava, svobodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina. Vsak posameznik se na današnji stopnji produkcijskega razvoja mora zavedati, da le združeno, tj. skupno delo predstavlja dejansko gospodarsko moč družbe, in po drugi strani, da mu družba daje sredstva, s katerimi dela ter sebi in njej ustvarja nadaljnja potrebna sredstva. Tako je torej tudi delo edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in podlaga za upravljanje z družbenimi sredstvi.
Tako nastajajo odnosi do dela, odnosi do delovnih sredstev itd. Specifično za naše družbene odnose je, da delavec ni več ločen od proizvodnih sredstev, temveč je njihov gospodar-upravljavec. Temeljna pravica, ki torej izvira iz tega razmerja, je samoupravljanje. To pa mora biti v podjetju organizirano tako, da v najrazličnejših oblikah in stopnjah omogoča vsem članom delovne skupnosti, da kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, s čimer se istočasno pospešuje najučinkovitejše poslovanje podjetja, razvoj osebnosti proizvajalca, njegovega družbenega standarda itd.
Iz pravice samoupravljanja, ki je seveda obenem tudi dolžnost, pa izhaja neposredno važna na-sledna pravica, tj. delitev po delu. Brez dvoma je za vsakega upravljavca to najvažnejše načelo, ki ga je treba že v samem statutu, podrobneje pa v pravilniku o delitvi dohodkov, konkretizirati. Dejstvo je, da delitveni sistem ne more in ne sme stagnirati, temveč se mora neprene-noma dopolnjevati in izpopolnjevati. Pogoji za to pa morajo biti Prav tako realni in se glase: »Realno naraščanje standarda je odvisno od rednega naraščanja Produktivnost dela.«
Statut zagotavlja enotnost pravic in dolžnosti. Ta enotnost se odraža v dejstvu, da se tisti — posameznik ali samoupravna eno-
ta — ki zahteva pravice, zaveda istočasno dolžnosti in odgovornosti. Pravicam nasproti so torej dolžnosti. Bodimo odkriti! Kadar govorimo o pravicah, nalogah in podobno, naštevamo brez prestanka, toda odgovornost za te pravice pač neradi prevzemamo, ali nasprotno, jo celo odklanjamo. Nihče pač noče biti kriv za svojo polomijo!
V	temeljnih načelih moramo postaviti tudi smoter svojega poslovanja in delovanja, to je v ustvarjanju materialnih dobrin, kar pomeni doseganje čim boljših izdelkov v skladu s svojim poslovnim predmetom, proizvajalnimi možnostmi in potrebami tržišča. Tu je govora o nenehnem povečanju pogojev in potreb domačega in tujega trga. gibanju tržnih odnosov, o uporabi sodobne tehnike in tehnologije, o uporabi znanstvenih pridobitev v proizvodnji, nadalje o načrtni kadrovski politiki, o neprestanem zboljševanju pogojev dela (mehanizacija dela, zdravstvena in higiensko-tehnična varnost, družbeni standard itd.), o razvoju poslovne morale tako v poslovanju z drugimi delovnimi organizacijami kot tudi med organizacijskimi enotami znotraj podjet-ja itd.
Posebno važno temeljno načelo, mimo katerega ne smemo in ne moremo in ki mora prevevati vse poslovanje in delovanje podjetja, vso delovno skupnost kot vsakega posameznika, je v nenehnem poglabljanju in razvijanju medsebojnih socialističnih odnosov. Osnutek temeljnih načel jih kaj jasno podaja in definira.
V	čem se med drugim zrcalijo medsebojni socialistični odnosi? Prav v tistih temeljnih moralnih kategorijah, ki jih v naših delovnih skupnostih tako radi prezremo, vendar jim moramo enkrat pogledati odkrito v oči in jih postaviti kot temeljni kamen, če že ne v vse statute, vsaj v naš statut. Vsako načelo pomeni dejansko obsežno razmerje, o katerem bi lahko mnogo mnogo razmišljali, analizirali in primerjali. kakšno je dejansko stanje.
Medsebojni socialistični odnosi temelje na načelih solidarnosti, t. j. v čutu za skupnost, v medsebojni pomoči in sodelovanju. Govorili smo že o združenem delu, tj. skupnem delu. Toda koliko individualizma, posebno zaprtosti in nedostopnosti je med nami! Svojemu mlajšemu tovarišu skrivamo svoje izkušnje, znanje ali tudi neznanje kot posebno skrivnost. Kako netovariški smo na svojem delovnem mestu! In tedaj ni čudno, da se ustvarja pregraja med mladimi in starimi itd. Načelo solidarnosti torej ni fraza, ampak živa stvarnost, ki mora prežeti vsakega izmed nas in bi jo bilo a zlatimi črkami zapisati v statut.
Cesti nesocialistični pojavi, ki kršijo osnove morale, so: dušenje kritike, v izvajanju raznih represalij, protekcionaštvo itd. V temeljnih načelih socialističnih odnosov moramo napovedati proti tem pojavom ostro borbo. Vsak član delovne skupnosti, posebej še tisti, ki mu je dodeljeno v organizaciji dela širše področje, bi si moral večkrat priklicati pred oči besede maršala Tita, ki jih je postavil v programski deklaraciji ob izvolitvi za predsednika republike, dne 30. junija 1963, takole:	»Nič huj-
šega ni, kadar ljudje na vodilnih mestih, ki so dolžni biti za vzgled pri izvajanju zakonov in spoštovanju zakonitosti, sami kršijo zakone in zakonitost.« Še hujše pa je, če gredo celo preko osnov socialistične morale, ki se neprestano kuje v naših družbenih odnosih. V naš programski del statuta postavimo načelo ši-
rokega razvoja osebnosti proizvajalca, kateremu je omogočeno svobodno izražanje mnenj in predlogov, tudi kritike ter neovirano delovanje v organih upravljanja in družbeno-politič-nih organizacijah.
Če smo se že dotaknili kritike, potem govorimo o odprti konstruktivni in jasni besedi. Zavračamo pa kritikarstvo, zahrbtno in zlonamerno opravljanje, kar pomeni že žalitev in nazadnje dejanje, ki spada pred sodišče.
Temeljna načela govore nadalje o odnosih do družbeno-poli-tičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Gre za nekatere dopolnitve, predvsem za medsebojno obveščanje o delu in problemih, o upoštevanju družbenih načrtov itd. Družbeno-po-litične organizacije sicer delujejo v okviru svojih statutov in jim ni mogoče v tem ničesar predpisati. Dolžnost delovne skupnosti kot celote pa je vsekakor, da skrbi za čim tesnejše medsebojno sodelovanje, da jim nudi vpogled v svoje poslovanje in jim omogoča neposredno dajanje predlogov na vseh nivojih odločanja.
Opisana temeljna načela so seveda podana v skrajšani obliki. Vsak član delovne skupnosti jih bo lahko podrobneje proučil in odkril v njih nove odnose, oziroma temelje za urejanje medsebojnih odnosov in za tako organizacijo dela, ki bo vodila k čim večjim poslovnim uspehom in tudi dvigu osebnega standarda. Zato so ta načela dejansko podlaga za razumevanje statutarnih določb kot za izvajanje statuta in drugih internih predpisov (pravilnikov) podjetja, po-
menijo pa tudi smernice za nadaljnje delo in ravnanje vseh in vsakega posameznega člana podjetja ne glede na delovno mesto, na katerem dela.
Ob zaključku apeliramo ponovno na vse člane kolektiva, da čimveč prispevajo s svojimi pobudami in predlogi k sprejemu tega statuta, ki bo dejansko usmerjevalec notranjih odnosov, čim boljšega poslovanja in doseganja čim večjih uspehov pri delu.
J.	P-
MODERNA ŠOLA V RADOMLJAH
Količevo, novembra — Ob prazniku republike bodo v Radomljah slovesno izročili svojemu namenu novo, moderno šolsko poslopje. Ker so bili stari prostori zelo slabo opremljeni in tudi pretesni za učence, ki jih je iz dneva v dan več, je bilo torej nujno potrebno zgraditi novo poslopje. Nova šola je v centru, na zelo prikladnem mestu, ki je odprt in sončen. Šolski prostori imajo v svojem kompleksu tudi delavniške prostore, fizikalni ter kemični kabinet ter druge prostore. Edina pomanjkljivost šole je ta, da nima potrebne telovadnice, vendar pa je njena zgraditev predvidena. Upajmo, da ne bo ostalo le pri načrtu.
V novo šolo, v katero so se že vselili, dobo hodili otroci iz vseh okoliških krajev. Patronat nad šolo je prevzel delovni kolektiv Papirnice Količevo.	Z. P.
Poslovno združenje za nabavo papirnih odpadkov in krp za industrijo papirja
Količevo, novembra — Že vsa leta po osvoboditvi je problematična oskrba papirne industrije v Jugoslaviji s papirnimi odpadki. Že v letu 1945 so bila po posameznih republikah osnovana podjetja za promet z odpadki, ki so v svojo dejavnost vključevala tudi zbiranje, odkup in prodajo papirnih odpadkov. Po prehodu gospodarstva na sistem sproščenega tržišča, so se iz posameznih odkupnih postaj dotedanjih podjetij razvila samostojna podjetja za promet z odpadki, razen tega pa so takšna podjetja na novo ustanavljale lokalne oblasti. Zdaj posluje v Jugoslaviji preko 100 podjetij, ki se bavijo s prometom z odpadki.
Poslovanje teh podjetij se povečini usmerja na tiste vrste odpadkov, ki so rentabilnejši ob vsakokratni tržni situaciji. Ob veliki konjunkturi se je poslovalo zlasti z odpadki barvnih kovin, starim železom, tekstilnimi odpadki, uporabnimi strojnimi deli itd., najmanj pozornosti pa so posvečali odkupu papirnih odpadkov, katerih zbiranje je otežkočeno zaradi voluminozno-sti in pa zaradi težje dostopnosti nahajališč. Bolj, kakor za odkrivanje novih virov papirnih odpadkov, so ta podjetja na vse načine poiskušala izkoriščati pomanjkanje te surovine. Prodajne cene so in še nenehno rastejo, diferenciacija cen po posameznih kvalitetah odkupnih podjetij ni spodbujala sortacije, odkupnih cen imetniku papirnih odpadkov niso zvišali, čeprav bi mogli s tem znatno povečati odkupljene količine. V najmanjši meri se misli na reklamo in propagando in še v manjši meri na vzgojo prebivalstva.
V takšni situaciji so tovarne, ki papirne odpadke uporabljajo kot surovino, ustanovile v letu 1961 Poslovno združenje za nabavo papirnih in tekstilnih odpadkov za industrijo papirja, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Pomembnost tega združenja naj bi bila v tem, da bi se s skup-
no nabavo odpadkov onemogočilo izigravanje podjetij iz odkupnega omrežja in da bi se z intenziviranjem propagande povečale odkupljene količine. Združenje naj bi s svojim poslovanjem povečalo prehod na sor-tacijo papirnih odpadkov, ki bi omogočili večjo uporabljivost te sekundarne surovine.
Zaradi čedalje večje potrebe po papirnih odpadkih, ki je nastala z obratovanjem novih kapacitet, pa uspehi poslovnega združenja niso vidni. Kljub temu, da se je procent zbranih papirnih odpadkov v primerjavi s potrošenimi količinami papirja v dveh letih dvignil od 16,5% na 18,5%- in da se je v istem času letno odkupljena količina dvignila od 43.000 ton na letošnjih 57.000 ton, to še ni rezultat, ki bi zadovoljil potrebe papirne industrije SFRJ. Da bodo krite potrebe po papirnih odpadkih, je bilo letos potrebno uvoziti ca. 5000 ton. vendar pa je v vseh podjetjih industrije permanentno kritična situacija, tako glede količine, kakor tudi glede kvalitete papirnih odpadkov.
Da bi tako stanje izboljšali in da bi odkupna podjetja stimulirali k intenzivnejšemu odkupu, je združenje že od začetka svojega poslovanja povečalo prodajne cene, različno po posameznih kvalitetah. Nadalje so združenje in pa člani prispevali znatna sredstva za propagando odkupa. V pričakovanju, da bi zlasti večja odkupna podjetja pridobili za specializacijo v odkupu in sortacijo papirnih odpadkov, so nudili zlasti za sortirane vrste izjemno visoke cene.
Na vse to pa se odkupna podjetja niso ozirala. Namesto, da bi se lotila intenzivnega odkupa, so izkoriščala potrošnike papirnih odpadkov z zvišanjem in navijanjem cen.
V takšni situaciji je poslovno združenje sklenilo, da bo ustanovilo lastno odkupno omrežje. Že v kratkem pričakujemo, da
bodo odkupne postaje poslovnega zduženja začele delovati v Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Beogradu in Sarajevu. Namen teh odkupnih postaj je, da bodo ob srednjih prodajnih cenah zvišale odkupne cene, kar bo dalo imetniku starega papirja več volje, da bo papir zbral in prodal. Te odkupne postaje bodo obenem s takimi akcijami prisiljevale obstoječe odkupno omrežje, da bo prav tako nudilo večjo odkupno ceno. S tem bi zbrali večje količine papirnih odpadkov.
K.
ING. MARJAN UREK — PREDSEDNIK AKTIVA DIT V VEVČAH
Vevče, novembra — Upravni odbor aktiva društva inženirjev, tehnikov in ekonomistov v podjetju je na svoji seji, dne 5. 11. 1963 izvolil za novega predsednika upravnega odbora ing. Marjana Ureka.
Na tej seji je upravni odbor analiziral dosedanje delo aktiva, ki je bil po ustanovitvi zelo aktiven, vendar pa je delo med letom posebno med letnimi dopusti, nekoliko zamrlo. Delo želi obnoviti s tem, da se bo pogosteje sestajal, posebno ob debatnih večerih, kjer bi izmenjali svoje izkušnje in obenem tudi reševali pereče tekoče probleme v podjetju.
Aktiv namerava do konca leta 1963 prirediti 2 debatna večera, na katerih bi obravnavali:
1.	pripravo in prehod na 42-urni delovni teden (debatni večer je že bil — 12. novembra) in
2.	letni perspektivni načrt podjetja.
Tema je dokaj aktualna, zalo je upravni odbor prepričan, da se bo debatnih večerov udeležilo čimveč članov, ki bodo s svojo udeležbo pokazali svojo privrženost podjetju pa tudi voljo, da dosežemo pri nadaljnjem delu čimveč uspehov.
I. P.
Skladišča papirnih odpadkov v času gradnje... (Foto ing. Miha Svetlin)
... in po njej (Foto Herman Kaplja)
Dograjeno je skladišče papirnih odpadkov
Količevo, novembra — Konec lanskega leta je pričelo gradbeno podjetje Projekt iz Kranja graditi na severozahodni strani naše tovarne skladišče papirnih odpadkov. Zaradi zgodnje in hude lanske zime, deloma pa tudi zaradi drugih zadržkov, je bila zgradba dokončana šele zdaj.
Sto metrov dolgo in dvajset metrov široko skladišče ho služilo za skladiščenje papirnih odpadkov, stisnjenih v bale. Skladišče bo povezano z odcepom industrijskega tira. Zgradba skladišča je odprta lopa z železobe-tonskimi stebri, preko katerih so položeni montažni železobetonski predalčni strešni nosilci. Ker je vgrajena minimalna količina lesa, je celotna zgradba ognja varna.
Pridobili smo nov objekt s transportnimi napravami, ki bodo transportnim delavcem olajšale delo, surovina pa bo skladiščena pravilno, kar se bo odražalo pri kvaliteti proizvoda. Kljub temu, da smo povečali z dograditvijo tega objekta skladiščne površine za skoraj dva tisoč 'kvadratnih
Imenovana je komisija za letni popis
Vevče, novembra — Upravni odbor je na predlog gospodarsko-računskega sektorja imenoval centralno komisijo za inventurni popis za leto 1963. V tej komisiji so: Ivan Mrhar — predsednik, člani pa so:	Breda Pleterski,
Franc, Goljar, Lenčka Kovec in ing. Franc Mlakar.
Centralna komisija ima 16 podkomisij iz obrata Vevče in 9 komisij iz obrata Medvode. Priporočeno je bilo, naj vse komisije začnejo z delom čimprej, tako da bo celotna inventura pravočasno in točno opravljena.
Vevče, novembra — Merodajni nadzorstveni organi so pregledali naše zunanjetrgovinsko poslovanje. Sodelovali so vsi delavci izvozno-uvoznega oddelka. Pri pregledu niso ugotovili nepravilnosti poslovanja, dobili pa smo nekaj napotil za še boljše delo.
metrov, se že sedaj kaže, da bomo potrebovali še novih skladišč za skladiščenje surovin.
T. S.
Živahna
Vevče, novembra — V sredo, 30. X. 1963, je bil občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Obravnaval je aktualna vprašanja s področja gospodarstva, družbenih služb in samoupravljanja.
V referatu je bila nenehno poudarjena vloga sindikata v današnjem sistemu upravljanja, predvsem pa ob pripravah na sprejem novih statutov delovnih organizacij. Dejstvo je, da za sprejem statuta ni več veliko časa. Skrajni rok po ustavi SRS je 9. april 1964, zato bodo morale delovne organizacije zastaviti vse sile, da bodo pravočasno sprejele svoje statute.
Soudeleženci razprave so obravnavali različna področja kot posamezne probleme pri sestavljanju statutov, uvedbi 42-urnega delovnega tedna, zlasti pa so se ustavljali pri gospodarskih problemih, predvsem pri iztrošenih produkcijskih sredstvih in pomanjkanju finančnih sredstev posameznih delovnih organizacij na območju naše občine.
Občni zbor je obravnaval tudi vlogo in položaj delovnih organizacij na področju družbenih služb (šolstvo, zdravstvo itd,) kjer se pa prav tako poraja veliko težav, predvsem kar se tiče finančnega stanja, ponekod pa tudi raznih nesorazmerij v sami delitvi.
Diskusija je bila torej zelo živahna; lahko bo vodilo pri nadaljnjem delu občinskega sindikalnega sveta in posameznih podružnic po delovnih organizacijah.
Na tem zboru sta bila tudi iz naše poslovne enote Vevče izvoljena v občinski sindikalni svet dva člana: Franc Rajer in Jože Polanec. Oba sta istočasno tudi člana predsedstva,, tov. Polanec pa je tudi delegat za volitve okrajnega sindikalnega sveta.
Organizacija poslovne enote Medvode sprejeta na M. redni seji delavskega sveta PE 4. X.
Medvode, novembra — Na svoji 12. redni seji, dne 16. 7. 1963, je delavski isvet podjetja obravnaval in sprejel predlog organizacije podjetja. V okviru sprejete organizacije podjetja ter na podlagi osnovnih načel, na katerih sloni ta organizacija, se mora realizirati organizacija poslovne enote »Celuloza« Medvode.
Pri tem je nujno upoštevati predvsem nekatere nove principe organizacije združenega podjetja: poslovne enote »Celuloza Medvode« in »Papir Vevče« se v organizaciji in pristojnosti izenačijo. Upoštevati je treba eno-vitoist podjetja, močno medseboj-mo povezanost obeh poslovnih enot ter enoten sistem programiranja. Hierarlnijske stopnje znotraj poslovnih enot je treba zmanjšati. V zvezi s tem zmanjšati tudi število ekonomskih enot in jih formirati v okviru zaokroženih dejavnosti. Opredeliti opravila, ki spadajo v pristojnost podjetja in opravila, ki jih lahko samostojno izvršujejo posamezni obrati. V zvezi s tem postaviti ustrezno organizacijo strokovnih služb. Opredeliti pristojnosti organov upravljanja podjetja in poslovnih enot. Organizacija strokovnih služb naj bo dvonivojska.
Razen splošnih, principov funkcije upravljanja in vodenja je bila poudarjena tehnična delitev dela na sodobnih principih, da se zagotovi enotnost vseli akcij pri ustvarjanju proizvodnega programa podjetja. Kooperacija proizvodnje celuloze in proizvodnje papirja zahteva višjo obliko organizacije dela, ki povečuje produktivnost dela, zahteva nove metode, nove principe, nove in izboljšane strokovne službe.
Nova organizacija podjetja poenostavlja organizacijsko strukturo, hierarhijo in funkcionalnost ter skrajšuje komunikacijska pota.
Organizacija podjetja, ki jo je sprejel delavski svet podjetja, je obravnavala principe vodenja dn upravljanja z vidika celotnega podjetja. V zvezi s tem je bila
razprava
Za predsednika občinskega sindikalnega sveta je bil ponovno izvoljen Franci Nemec in mu na tem mestu želimo obilo uspehov pri nadaljnjem delu in vodenju naše temeljne delavske organizacije.
žDrobne novice
Novi štipendisti
Vevče, novembra — Upravni odbor je odobril sedem novih štipendij dijakom III. letnikov tehniške srednje šole — papirni oddelek in eno štipendijo študentu tehnične fakultete — elek-tro oddelek. Odklonil pa je štipendiranje vsem prosilcem prvih letnikov katerekoli šole z motivacijo, da mora dijak v prvem letniku pokazati resnost pri študiju in delu, šele potem si, na podlagi čim boljših uspehov, pridobi pravico ,za kandidiranje pri natečajih.
Od vseh štipendistov pričakujemo, da bodo študij vzeli resno in opravičili naše materialno sodelovanje pri njihovem delu.
Seminarji
Vevče, novembra — Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju je priredil 14-dnevni seminar o organizaciji priprave dela. Ker je bil seminar namenjen tehnologom in normircem v podjetjih, se ga je udeležil naš sodelavec tov. Drago Tatič. Obravnavali so teme iz oblikovanja dela, študija časa, vrednotenje in proučevanje dela. Snov seminarja so obravnavali v obliki predavanj, razgovorov in jpraktičnih vaj. Upamo, da bo njena uporabnost koristila in dala .zaželene praktične rezultate.
sprejeta naloga, da se ti problemi obravnavajo z mikro stališča, to je urejanja posameznih služb v podjetju, poslovnih enotah in ekonomskih enotah.
Upravni odbor poslovne enote, izvoljen na redni seji delavskega sveta PE dne 31. 7. 1963 se je, zavedajoč se važne naloge, lotil obravnave in uvajanje nove organizacije poslovne enote. Posamezna področja je obravnaval sistematično in postopno ter vzporedno s tem reševal tudi kadrovska vprašanja v zvezi s tem.
Organizacija poslovne enote uvaja nekatere bistvene spremembe v primerjavi z dosedanjo organizacijo.
Funkcija tehničnega direktorja podjetja se postopoma prične spreminjati v funkcijo glavnega tehnologa podjetja, ki mora predvsem skrbeti za razvojno službo in programiranje proizvodnje. Zato morata toliko večjo tehnično odgovornost prevzeti direktor PE in vodja proizvodnih obratov, ki naj bo glavni tehnolog PE.
Direktor PE vodi proizvodne obrate, pripravo dela, laboratorij, energetiko, vzdrževanje, kadrovsko isihižbo in računovodstvo poslovne enote ter ekspedit.
Tehnična služba v dosedanjem organizacijskem sestavu se raz-formira tako, da se ukine delovno mesto tehničnega vodja in šefa proizvodnje. Uvede se novo delovno mesto — vodja proizvodnih obratov.
Vodja proizvodnih obratov je podrejen direktorju poslovne enote ter vodi proizvodne obrate celuloze in pinotana.
Proizvodnja celuloze se razdeli v 2 fazi in sicer:
I.	faza, ki obsega pripravo lesa, vključno s skladiščenjem lesa in surovin, pripravo kisline in kuharijo celuloze;
II.	faza, ki obsega sortiranje celuloze, beljenje in izžemanje; kot poseben proizvodni obrat nastopa proizvodnja pinotana.
V	zvezi is tem se uvedejo nova delovna mesta: vodja I. faze proizvodnje celuloze in vodja II. faze proizvodnje celuloze.
Zato se tudi spremeni vloga izmenskih delovodij, ki nastopajo kot asistenti vodje proizvodnih obratov ter vodij I. in II. faze proizvodnje. Njihova naloga je predvsem kontrola nad izvajanjem proizvodnih nalogov, ki jih dajejo imenovani vodje, koordinacija med proizvodnimi oddelki in dežurna služba v času odsotnosti vodij I. in II. faze proizvodnje celuloze. Disciplinsko odgovarjajo vodji proizvodnih obratov.
V	zvezi s prizadevanji za znižanje stroškov ter planske lastne cene se poveča pomembnost vodje pripravljalnice lesa, ki po tehnološki plati skrbi za pravilno uskladiščenje in sortiranje lesa, predvsem pa za vnose lesa kot najvažnejše surovine.
Obratni laboratorij posiane štabna služba direktorja PE, ravno tako tudi analitska služba poslovne enote.
Službi vzdrževanja in energetike se v sedanji fazi razvoja združita pod eno vodstvo. Ustanovi ,se novo dblovno mesto vodja vzdrževanja in energetike, ki za svoje delo neposredno odgovarja direktorju poslovne enote.
Službo vzdrževanja je treba postaviti na take osnove, da bo omogočeno sistematično, kvalitetno, tekoče ter strokovno vzdrževanje strojev in naprav. Zato se postavi v vzdrževanju oddelek priprave della, v katerem bodo skrbeli za pripravo dela za strojno, elektro in gradbeno vzdrževanje ustrezni referenti.
Nabava tehničnega materiala se ustanovi kot samostojna služba, ki razpolaga z ustreznimi skladišči in voznim parkom. Ustanovi se novo delovno mesto vodje nabave tehničnega materiala, ki je neposredno odgovoren za delo direktorju PE.
Tako organizirane proizvodno tehnične službe zagotavljajo uspešnejše, hitrejše ter kvalitetnejše reševanje proizvodno tehničnih problemov.
Komercialna služba se razfor-mira. Razen nabave tehničnega
materiala se izloči v samostojno službo še služba ekspedita, medtem ko se nabava lesa in drugih surovin priključi centralni ko-merciailni službi. Oddelek nabave lesa bo spričo obsega porabe lesa v proizvodnji celuloze lociran v poslovni enoti Medvode.
Ekspedit gotovih izdelkov se organizira kot samostojna služba ter je vodja ekspedita za svoje delo odgovoren direktorju poslovne enote.
Prodajo gotovih izdelkov vrši komercialna služba podjetja.
Direktorju poslovne enote sta podrejeni tudi kadrovska služba poslovne enote in računovodska služba poslovne enote.
Predlog organizacije zagotavlja kontinuirano poslovanje PE, zato pa je nujna uskladitev organizacijske oblike z organizacijo upravljanja in z organizacijo proizvodnje.
V zvezi s tem je pred kratkim bil tudi izvoljen upravni odbor poslovne enote. Tako so organi upravljanja poslovne enote: delavski svet, upira vrni odbor, direktor PE, zbor ekonomske enote ali svet EE.
Delo teh organov se izvaja ko-iegialno.
Upravni odbor PE je obravnaval tudi kadrovsko zasedbo po novi organizacijski shemi. Zavzel je stališče, da odgovorna delovna mesta lahko zasedajo samo strokovno sposobni kadri z orga-nizacijiskimi sposobnostmi.
Kadrovske spremembe bi bile naslednje:
— Dosedanji tehnični vodja obrata ing. Nebojša Novak ^ je razrešen dolžnosti ter premeščen v centralno službo podjetja.
— Za vodjo proizvodnih obratov je imenovan ing. Franc Mlakar.
— Vodstvo I. faze proizvodnje celuloze prevzame tov. Lado Tomažin.
— Vodstvo II. faze proizvodnje celuloze prevzame tov. Rado Ba-rovič.
— Za vodjo vzdrževanja in energetike je imenovan ing. Janez J^rimožič.
— Tov. Fertin je imenovan za vodjo kotlarne in HC.
— Za vodjo nabave tehničnega materiala je imenovan tov. Riko Poženel.
— Za vodjo ekspedita pa Roman Gaber.
— Referent priprave dela za elektro vdrževanje postane dosedanji elektrotehnik v investicijski grupi Janez Gašperin.
— Za referenta priprave dela za gradbeno vdrževanje je imenovan Jaka Gaber, dosedanji gradbeni referent v investicijski grupi.
— Delovno mesto referenta za strojno vzdrževanje je nezasedeno; referent bo še imenovan.
— Za orodjarja v vzdrževanju je imenovan tov. Milan Tehov-nik.
— Dosedanji vodja ekspedita tov. Kastelic je premeščen na delovno mesto prevzemalca lesa na lesnem prostoru zaradi uvedbe popoldanske izmene.
— Za vodjo nabave lesa je bil že po organih podjetja imenovan tov. Ivan Tršan. Likvidator v tem oddelku je Anica Tehovnik.
— Likvidator v nabavi tehničnega materiala je Danica Golič, fakturist v ekspeditu pa Cvetka Rus.
Zaradi spremembe v organizaciji poslovne enote »Celuloza« Medvode se v organizaciji ekonomskih enot predlagajo naslednje spremembe:
— Ekonomska enota »nabava in prodaja« se razformira kot sledi:
—- nabava lesa in drugih surovin se vključi v centralne službe,
—	nabava tehničnega materiala s skladišči in voznim parkom se vključi v ekonomsko enoto »uprava in vzdrževanje«.
Po tej organizaciji bi ostale naslednje ekonomske enote:
—	ekonomska enota »uprava in vzdrževanje«,
—	ekonomska enota »celuloza«,
—	ekonomska enota »pinotan«,
—	ekonomska enota »energija« (kotlarna in HC).
Občni zbor papirniškega pihalnega orkestra
Vesten delavec, dober športnik in nesebični tovariš — tak je naš Janez Klopčič, strojevodja pri PS II
Hvala
ti,
tovariš
Janez!
Človeško življenje, tako dragoceno, enkratno, je včasih lahko končano v trenutku, lahko pa je v trenutku rešeno. O teh odločilnih trenutkih, ki rešujejo življenja, se je vsakdo izmed nas že sam prepričal in jih tudi doživel. Vprašanje pa je, kako je nanje reagiral.
Tudi v našem kolektivu imamo ljudi, delavce, ki se zavedajo, kaj pomeni hitro in pravilno posredovanje. Mogoče je, da se tem ljudem za njihova dejanja niti ne zahvalimo, vse se nam zdi tako preprosto, tako vsakdanje, da na to pozabimo. Vendar je teh. ki lahko hitro, mirno in preudarno presojajo položaj, zelo malo. Prav je, da tudi v našem časopisu spregovorimo o teh ljudeh in jim damo zasluženo priznanje.
Zlasti papirna lindustrija ima po svojem tehnološkem procesu take stroje, ki zahtevajo posebno pozornost. Zaradi vsake napake ni moč ustaviti stroja, ampak je potrebno marsikaj urediti med obratovanjem. Temu se res ne moremo izogniti, čeprav je vsako poseganje v stroj med obratovanjem prepovedano. Toda tu so spretni delavci. Poglejmo dva primera v zvezi s papirnim strojem II. Komaj usposobljen pazilec sita Slavko Gabrovec je čistil ščetko pri izžemal-nem valju. Z eno roko je čistil, z drugo pa se je uprl v prečnik. Pni tem pa mu je spodletelo in je roko potisnil med izžemalna valja, ki se vrtita drug proti drugemu. Samo hitri poseg ga je lahko rešil. Strojevodja Janez Klopčič je takoj ireagiral ... Cež nekaj dni je prišel Slavko spet na delo.
Pred nekaj dnevi je bil Janez Klopčič zopet na svojem delovnem mestu strojevodje. Opazoval je mladega pazilca, ki je menjal čistilne letve pri gladil-nem valju. Hipoma zasliši nek glas in se spomni, da je šel pomočnik Tone Andrejka pod stroj. Skloni se in opazi, kako vleče klobučevina njegovo roko med valj. Y trenutku udari po sklopki, stroj teče počasneje in^ že je Janez pod strojem pri Tonetu. Pretrga klobučevino in rešj presenečenega Toneta nesreče, ki se je ta v prvem trenutku niti ne zaveda. Rešilni avtomobil ga je odpeljal in čez nekaj ur se je že vrnil, ker je imel poškodovane le vezi. Tonetu bo to lepa in dobra šola za prihodnost, Janezu pa gre zahvala nas vseh.
Janez, ki je obe nesreči tako hitro in uspešno preprečil, je športnik, ki se že vrsto let aktivno ukvarja s športom. To je brez dvoma jasen dokaz, da je šport tisti, ki mnogo pomaga pri razvijanju sposobnosti pravočasnega reagiranja.
Vevče, novembra — Oktobra meseca je imel papirniški pihalni orkester redni letni občni zbor. Pogovorili so se o slabostih in si zastavili nove naloge za bodoče delo. Občnega zbora so se udeležili osi člani. Vabilu so se odzvali tudi direktor Papirnice Vevče tov. Albin Vengust, predsednik 10 sindikata ing. Franc Vide, sekretar podjetja Tone Novak in direktor glasbene šole v Polju tov. Zoran Ažman.
Pregled dela o preteklem letu kaže vidno napredovanje o kvaliteti in organizacijskem delu.
Z osamosvojitvijo je sedaj orkester registriran kot samostojno kulturno društvo z imenom »Papirniški pihalni orkester^. Namesto enega sta sedaj dva odbora, ki organizacijsko vodita PPO. 1 upravni odbor so vključeni pred-vsem mladi godbeniki, ki so pripravljeni aktivno delati. Gotovo bodo uspešno nadomestili stare, zaslužne člane, ki že dolgo aktivno sodelujejo o tej organizaciji. Starejši člani z dolgoletnim aktivnim sodelovanjem pa sestavljajo glavni odbor, ki ima nalogo, da nadzoruje UO in odloča pri važnejših sklepih za napredek orkestra.
Velik napredek smo dosegli v kvaliteti igranja, za kar se moramo zahvaliti predvsem kapelniku tov. Francu Grebenšku, ki strokovno vodi naš orkester že tretje letu. Poleg kapelnika pa zaslužijo pohvalo prav osi člani, ki so v preteklem letu žrtvovali toliko truda, volje in časa, da uspeh ni izostal.
V	preteklem letu smo imeli nad 50 nastopov. Odigrali smo 8 koncertov pred Figovcem v Ljubljani, katere je organiziralo Turistično društvo Ljubljana. Ob izvajanju koncertov se je vedno zbrala množica ljudi, ki je z aplavzom dajala priznanje za kvalitetno igranje. Imeli smo tudi dva promenadna koncerta ob bazenu na Vevčah, udeležili smo se republiškega tekmovanja pihalnih orkestrov. 1 drugi skupini, kjer je sodelovalo 20 godb, smo zasedli drugo mesto. To je nagrada za naš trud in spodbuda k še intenzivnejšemu delu. Ustanovili smo plesni orkester >Amores<, sestavljen iz vrst naših godbenikov. Ansambel je vso letno sezono igral na mladinskih plesih v letnem kopališču in z izvajanjem zadovoljil občinstvo.
V	letošnjem letu smo na predlog sveta za šolstvo in prosveto občine združili godbi iz Zadvora in Vevč z namenom, da se ta zvrst kulturne dejavnosti še poveča. Ta združitev je bila nujnost, kajti godba iz Zadvora samostojno ni bila sposobna nastopati. Zal nismo uspeli. V naš orkester se je vključilo šest godbenikov, ki pa so vsi razen enega po krajšem času zapustili naš orkester. Ne bi navajali vzrokov odhoda teh članov, vendar je razumljivo, da sta za smotrno delo potrebni disciplina in prizadevnost. UO je na svoji seji razpravljal o združitvi in ugotovil, da nismo dosegli cilja, zaradi katerega se je združitev izvršila in smo zato odstopili od nje.
Tudi pri ustanavljanju mešanega pevskega zbora, ki naj bi bil ena izmed sekcij pihalnega orkestra, nismo uspeli. Vsi se še spominjamo, kakšne sekcije so že bile na Vevčah, ko je še obstajalo SKUD Jože Mazovec. Pevski zbor, folklorna skupina, dramska skupina, a vse to je propadlo. Ni pohvalno, da tak kraj kot je Vevče, s tolikimi prebivalci, ne more ustanoviti pevskega zbora ali še kake druge sekcije. Ne samo pihalni orkester, tudi Papirnica Vevče je zainteresirana za ustanavljanje sekcij. Pripravljena je nuditi materialno pomoč, da se kulturno življenje v tem kraju zopet obnovi. Pogoji, so, treba je le ljudi, ki bi bili voljni delati. Vse organizacije o podjetju in izven podjetja nam bi morale pomagati pri angažiranju članov.
Sodelujemo tudi z glasbeno šolo Polje. Ta vzgaja mlade godbenike, ki se po končanem drugem letniku vključijo v naš orkester.
Trenutno šolamo o glasbeni šoli 20 naših učencev. To število pa je premajhno za naše potrebe. V začetku leta smo pri vključevanju mladine naleteli na objektivne težave. Interesentov za šolanje je bilo dovolj, primanjkovalo pa nam je inštrumentov. Ta problem je sedaj ugodno rešen. Tudi mladinska organizacija v tovarni naj bi svoje člane navdušila za pristop k nam, ker je naša želja, da je v orkestru čimveč članov, ki so zaposleni v Papirnici Vevče.
Na občnem zboru PPO so za predsednika ponovno izvolili tovariša Naceta Zajca in končno sprejeli naslednje sklepe:
1.	čimveč učencev vključiti v glasbeno šolo Polje,
2.	ustanoviti veliki zabavni orkester,
5. ustanoviti mešani pevski zbor,
4.	nabaviti nove knjižice,
5.	nabaviti uniforme za nove člane,
6.	nabaviti čepice za zimske uniforme.
Podelili so tudi spominsko značko tov. Sreču Redku za 45. let aktivnega sodelovanja v našem orkestru. Upajmo, da bo ta-
Vevče, novembra — V začetku oktobra so člani mladinske organizacije obiskali Tovarno kovanih verig Lesce, da bi se seznanili z delom mladinskega aktiva te tovarne in s tovarno samo.
Najprej smo si ogledali obrat, kjer izdelujejo težke ladijske verige. Tu avtomatski stroji iz žice napravijo člene verige, ki jih nato na drugem avtomatu avtogeno varijo in kasneje v kalilnici kalijo. Pri velikih ladijskih verigah je vstavljen v člen še preček, zaradi večje nosilnosti verig. Posamezni člen težkih verig tehta nekaj desetin kg. Y naslednjih obratih smo videli izdelavo manjših verig, katerih izdelovalni postopek je isti kot pri velikih, le avtomati so manjši. Verige končno na trgal-nem stroju preizkušajo na nateg.
Razen tega izdelujejo verige za dvigala, elaktrovarjene kali-birane verige, kovane, nekalibi-rane, razne verige za vozove itd.
V	obdelovalnim vijakov, matic in razcepk vseh dimenzij, so avtomati razdeljeni po vrstah artiklov, ki jih obdelujejo. Avtomati opravijo vse faze dela (izdelava navojev, glava itd.), sami, brez delavca. Na polavtomatih delavec le delno sodeluje pri izdelavi artikla. Avtomatov in pol-avtomatov je v tem oddelku več kot sto.
V	tovarni je tudi obrat, kjer ročno izdelujejo verige že več desetletij. Tu mora delavec vložiti precej truda, znanja in seveda časa, da je veriga kvalitetna.
S tem obratom smo tudi zaključili ogled tovarne.
kih članov še več. Že do sedaj jih je šest, ki nad 50 let aktivno sodelujejo v orkestru. Velik delež pri dosegi naših uspehov ima tudi Papirnica Vevče. Nudi nam brezplačno uporabo ogrevanih prostorov in daje materialno pomoč. Brez njihove pomoči bi naše prizadevanje ne rodilo uspeha. V tesni povezavi smo s sindikatom Papirnice Vevče, ki nam vsestransko pomaga pri dosegi zastavljenih ciljev. Tudi z mladinsko organizacijo smo navezali tesnejše stike. Vse kaže, da imajo ljudje tega kolektiva smisel za dvig glasbene dejavnosti.
Letos se nam je izpolnila velika želja, na kar je orkester čakal 20 let. Dobili smo nove inštrumente. To je bil za nas največ ji dogodek. Življenjska doba naših starih inštrumentov je že davno potekla, saj so bili nekateri v uporabi nad 50 let.
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uresničenju naše želje. Še posebno se zahvaljujemo predsedniku ObLO Ladu Černetu in direktorju Papirnice Vevče tov. Albinu Vengustu. Prepričani smo, da denar za inštrumente ni bil izdan zaman.	* p-
Kolektiv tovarne verig šteje preko 1.100 delavcev in si prizadeva, da z rekonstrukcijo obrata verig in z zgraditvijo modernih skladišč poveča proizvodnjo in zmanjša proizvodne stroške. Njihovi izdelki so kvalitetni in jih prodajajo na domačem in tujem trgu. Izvažajo v Italijo, Nemčijo, ZDA. SZ in v afriške države. Izvoz obsega 50 % njihove proizvodnje. Delo mladinske organizacije v tovarni je zelo pestro in ga vodi tovarniški komite, ki šteje 15 mladincev. Njihova naloga je koordinirati delo posameznih sekretarjev ekonomskih enot, ki večino akcij izpeljejo sami, 'zahtevnejše pa s pomočjo tovarniškega komiteja. Zveza mladine ima razgibano športno in kulturno dejavnost, uspešno pa spremlja in se vključuje v življenje in delovanje kolektiva.
Ker smo imeli na voljo še nekaj prostega časa, smo se z avtobusom odpeljali na Bled. V blejskem gradu je lepo urejen muzej orodja, orožja in pohištva. Tako smo se seznanili z načinom življenja nekaj sto let nazaj. Razmeroma lepo vreme nam je omogočilo čudovit (razgled z gradu na jezero, ki je obdano s hoteli in z zelenimi hribi v ozadju.
Za spomin nam je fotoamater napravil nekaj posnetkov. Ustavili smo se tudi v Blejskem Vintgarju in uživali ob pogledu na divje vode, ki si utirajo pot v soteski in se prelivajo v različnih barvah iz slapa v slap. Obiskali smo tudi Vrbo in rojstno hišo velikega genija slovenske poezije, Franceta Prešerna. V Dragi in Begunjah smo obiskali pokopališče talcev.
Mladinci, ki so obiskali Tovarno verig v Lescah, so se spotoma ustavili tudi na Bledu
Ekskurzija v tovarno verig Lesce
NAŠ INTERVJU
MLADINCU, KI V SVOJIH OTROŠKIH LETIH NI IMEL PRILIKE IZOBRAŽEVTI SE, JE OMOGOČEN NAPREDEK V PODJETJU
Vevče, novembra — Rifat Mu-ranovic, doma iz okolice Bihača, je prišel v naše podjetje leta 1959. Objektivni razlogi mu niso dopuščali, da bi si v svojih otroških letih pridobil zadovoljivo osnovno izobrazbo, še manj pa, da bi se izučil kake stroke. Pri nas je začel kot transportni delavec, nato pa kot pomočnik kurjača. Njegovo zanimanje za proizvodnjo in veselje do dela pri strojih sta ga privedla do tega. da je že naslednje leto prišel na delovno mesto paznika sita, sedaj pa dela kot mazalec papirnih strojev. Med lem časom je iz stroke napravil uvajalni tečaj za papirničarja, tečaj za mazalca strojev, ,iz splošnega izobraževanja pa je napravil na oddelku za odrasle prvo in drugo stopnjo osemletke. Povsod je dobro uspel.
Ko smo ga srečali na delovnem mestu, smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je odgovoril, tako kot misli.
Kaj misliš sedaj, ko si dosegel pogoje za nadaljnje izobraževanje?
Zaenkrat se mislim izpopolnjevati le na delovnem mestu, ki ga imam, ker je pred menoj od-služenje vojaškega roka in to že naslednjo pomlad. Potem se bom. poslužil vseh možnosti za napredek v stroki, da bom bolje koristil podjetju in skupnosti in seveda tudi sam imel nekaj od tega-
Kako se počutiš na delovnem mestu?
Hvala, prav dobro. Mislim, da je vsako delovno mesto važno. Tudi mazalec strojev je člen v procesu proizvodnje in njegovo delo ni preveč preprosto.^ Zato sem z veseljem hodil na tečaj za mazalce, da bi pridobil čimveč znanja.
Kaj misliš o naši proizvodnji?
Želim povedati svoje zapazi-tve. Zdi se mi, da dobro delamo. To se pozna tudi ob mesecu, ko dobimo zaslužek. Dostikrat pa tudi napravimo preveč izmeta. Na sestankih in tečajih slišim, da je treba dati vse od sebe, da bi izboljšali kvaliteto in produktivnost.
Kaj bi ti ukrenil, da bi se proizvodnja izboljšala in izmet zmanjšal?
O tehničnih izboljšavah še skoraj ničesar ne vem, upam pa, da bom tudi tu napredoval. Pač pa opazim napake, ki so osebnega značaja. Dostikrat premalo upoštevamo opozorila in navodila tehničnega vodstva, ali pa jih celo zanemarimo. Zanemarja se čiščenje pri natoku papirne snovi na stroj, tako da je papir u-mazan. To se dogaja ob dneh tedenskih popravil in čiščenj. Posebno novinci tega ne upoštevajo, čeprav so o tem poučeni. To je zlasti važno pri prehodu na izdelavo barvastih papirjev.
Kakšen je odnos starejših do novincev?
Ta odnos je dober. So pa nekateri, ki mlajšim delavcem nočejo ničesar pokazati in jih poučiti, čeprav so po vlogi svojega delovnega mesta dolžni tudi poučevati. Menda se bojijo, da bi jih mladi prerasli v znanju in spretnosti, česar se pa ni bati, ker ni lahko doseči znanja »starih mačkov«. Sicer pa bomo za nove stroje, o katerih se pogovarjamo, rabili veliko novih strokovnih delavcev.
Omenil si, da boš odšel k vojakom. Ali se misliš potem vrniti v podjetje?
Zelo rad, samo če bodo tudi v podjetju za to. Slovenija, posebno pa Vevče, so mi zelo všeč.
Tako nam je povedal. Verjamemo, da bo od vojakov spet prišel k nam in še hitreje napredoval pri svojem delu.
Urejena dvorišča v papirnici Količevo
Količevo, novembra — Letos je bil uresničen sklep upravnih organov v podjetju, da se asfaltirajo vsi dvoriščni prostori v tovarni in uredijo zelene površine. Asfaltiranje so opravili delavci podjetja Slovenija-ceste, skrb za ureditev zelenic in nasadov pa je prevzel tovariš Vinko Poljanšek s svojo skupino. Tako delo zahteva precej veščine in "truda, zaradi tega moramo te nasade tudi čuvati in negovati, če hočemo, da bo ureditev dvoriščnih prostorov in zelenic taka, kakršno želimo.
M. J.
S SEJE DELAVSKEGA SVETA PAPIRNICE KOLIČEVO
Količevo, novembra — V mesecu novembru je imel DS Papirnice Količevo redno sejo, na kateri je sprejel nekatere važnejše sklepe:
Sprejel je poročilo o poslovanju podjetja ter periodični obračun za razdobje januar — september.
Proučil je poročilo o prehodu na 42-urni tednik na
KS II, v kalorični centrali ter v sušilnem kanalu. Cilj podjetja je, da čimprej v celoti preide na novi način dela. Precej so člani DS razpravljali o principu nagrajevanja.
_ Sprejet je osnovni koncept finančnega plana za leto 1964 ter 7-letni plan, ki temelji na rezultatih iz leta 1962 ter na letošnjih ocenah. Plan proizvodnje za leto 19?0 je 71.196 ton, celotni dohodek pa 13,703.000.000 dinarjev.
Komisija za izdelavo plana do leta 1970 je predlagala naslednje investicije:
Prva faza obsega KS III, s tem pa tudi novo lesobrusil-nico. Letno bi pa proizvajal 24.000 ton in to predvsem za izvoz. Potrebna je tudi nova trafo postaja, rekonstrukcija kalorične centrale, ureditev čiščenja odpadne vode, povečanje lesnih prostorov ter zgraditev novega železniškega tira. Sledila bi še gradnja novega sušilnega kanala, postavitev novega satinera in ploskega rezila, gradnja menze in kolesarnice. Gradnja bi veljala 7,5 milijarde din.
V drugi fazi bi gradili nov stroj za tanke papirje, laboratorij, oddelek za oplemenitenje izdelkov, novo okrepčevalnico za delavce, sušilnico lesa, postavili gasilski dom, povečali mizarske ter embalažne delavnice in uredili strugo Mlinščice. Ta faza bi nas stala 8 do 9 milijard din.
P. Z.
Še o konferenci vevške mladine
Vevče, novembra — Kot smo poročali, so ob koncu meseca oktobra mladinke in mladinci v vevškem obratu na redni letni konferenci razpravljali o uspehih svojega dela v preteklem obdobju. O poročilu smo že pisali v prejšnji številki, danes pa želimo bralce seznaniti s potekom konference.
Po poročilu se je razvila živahna razprava, na kateri so se oglašali mladinci in gostje.
Tov. Lampič: V podjetju deluje izobraževalni center, ki prireja razne tečaje in seminarje. Mladinci še vse premalo aktivno sodelujejo na tečajih. Precej se jih je vpisalo na večerno osemletko, kar je nujno potrebno za nadaljnje izobraževanje. Pobudnik bi morala biti mladina, ker je za dobro praktično delo potrebno teoretično znanje. Mnenja pa sem, da je pri izobraževanju občutiti pomanjkanje učnih pripomočkov.
Tov. Preši: Za vse na novo sprejete v podjetju organiziramo uvajalne tečaje. Ko se zaposli mlad človek v proizvodnem oddelku, kjer ne pozna ljudi, bi morala biti nalaga mladincev, ki so v njegovi neposredni okolici, seznaniti ga z novim delovnim okoljem, z nevarnostmi pri delu, specifičnostjo proizvodnega procesa. S tem bi opravili koristno delo in pridobili marsikaterega mladinca v svoje vrste.
Tov. Vengust: Mladinska organizacija je v letošnjem letu opravila ogromno dela. Povezava naše mladine z mladinskimi organizacijami sorodnih podjetij je zelo priporočljiva, skupno se lahko reši več problemov. Mladina je tista, ki se mora izobraževati, da bo nadoknadila zamujeno. Razumljivo pa je, da mora človek, ki zasede odgovorno delovno mesto, dobro obvladati teoretično in praktično delo. Pri nas smo sedaj v fazi zamenjave generacije. Pri tem se pojavljajo največje težave. Starejši delavci nočejo prenašati svojega znanja na mlajše delavce. V takem primeru se morajo mladi sami znajti, saj se da marsikaj tako rekoč »ukrasti« — namreč znanje. Mladi bodo starejše zamenjali šele takrat, ko bodo več in bolje znali od starejših.
Pri izobraževanju mladih bo lahko opravil ogromno delo »Klub gospodarstvenikov« .. . Samski domovi morajo izključno služiti samcem. Tu vladajo dokaj neurejene razmere, vendar upamo, da bo to kmalu urejeno, saj problem že urejamo. Tudi udejstvovanje mladih na športnem področju je zelo skromno. Pri naslednjih športnih igrah pričakujemo večjo udeležbo. Pozdravljam pa dosedanje vaše delo in vam želim še več uspehov.
Tov. Žibert: Stanovanjski problem samcev, ki stanujejo v samskem domu ni zadovoljivo rešen. Dovoljena ni uporaba bojlerja za toplo vodo, ker ga je ekonom enostavno zaklenil z razlago, da ga uporablja samo snažilka...
Starejši delavci, ki so na posameznih delovnih mestih, ljubosumno skrivajo svoje znanje in izkušnje in novinca slabo ali pa sploh nočejo seznaniti z njim ...
Vsem nam mladincem manjka vztrajnosti. Primer za to je ustanovitev šahovskega kluba, kjer smo začeli z velikim elanom, že po nekaj mesecih pa se je zanimanje poleglo.
Tov. Pirc: Pri delu v mladinski organizaciji morajo sodelovati vsi mladinci; potem bodo dosegli zaželene uspehe. Premalo mladine dela v organih delavskega samoupravljanja. Zavedati se moramo, da ravno od mladine pričakujemo, da bo sodelovala pri nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja. Zato je več kot potrebno neprestano usposabljanje mladih.
Osnovna dolžnost vsakega delavca na delovnem mestu je, da mladega človeka pouči in seznani z delom v celoti.
Mladina mora statut podjetja, ki je v razpravi, temeljito proučiti ter s predlogi sprememb
vplivati na izboljšavo statuta. V bodoče bo morala mladina v tovarniškem časopisu »Naše delo« več sodelovati z objavljanjem problemov iz neposredne delovne okolice, predlagati odpravo napak, ki jih je ugotovila, predlagati izboljšave itd.
Tov.Zajec je povabil mlade, da sodelujejo pri vevški godbi, (pevski zbor, brezplačni inštrumenti na glasbeni šoli).
Tov. ing. Vide: Sindikalna podružnica je v letošnjem letu kar dobro sodelovala z mladino. Obravnavan je statut podjetja, 42-urni delovni teden in drugo, skratka naloge, s katerimi se bo mladina v prihodnje ukvarjala. Izboljšati se mora disciplina na delovnih mestih. Predvsem mladinci, kot tudi njihova organizacija, lahko precej pomagajo. S področja delavskega upravljanja nameravamo prirediti seminarje in bi bilo prav, da se jih mladinci udeleže v čim večjem številu ...
Želja IO sindikalne podružnice je, da bi v prihodnje še tesnejše in uspešneje sodelovala z ZM.
Tov. Novak je povedal tole:
Vsakemu posamezniku je omogočeno, da se izobražuje in izpopolnjuje. Počasi bo mladi kader zamenjal starejše, ki bodo morali v pokoj. Samo sposoben kader bo imel možnost napredovanja na odgovornejša delovna mesta.
Samski domovi so samo pro-vizorij in jih bo nujno nadomestiti z novimi gradnjami ...
Urediti bomo morali problem shranjevanja koles in motorjev stanovalcev, s tem da bomo postavili provizorične kolesarnice. Stanovalci samskih domov bodo morali računati s povišanjem najemnine, če hočemo dobiti del sredstev za gradnje novih.
Naše podjetje je med 33 izbranimi podjetji, ki naj bi prvi začeli z uvajanjem skrajšanega delovnega časa. Uvrstili so nas med te izbrance zaradi dosedanjih solidnih proizvodnih rezultatov in splošnega poslovnega ugleda.
Ob zaključku konference je udeležence pozdravil v imenu občinskega komiteja ZMS tov. Vlado Šmigoc in želel mladinski organizaciji veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
J. M.
Pričetek gradnje poslovne zgradbe
Količevo, novembra — S krajšo zakasnitvijo smo pričeli z gradnjo prepotrebne poslovne zgradbe. Sedanji prostori so razmetani po več zgradbah in ute-snujejo razširitev proizvodnih prostorov in prostorov pomožnih delavnic.
Zgradba bo trinadstropna z že-lezobetonskim ogrodjem in ravno streho. V pritličju bodo oddelki v katerih imajo opravka z ljudmi izven tovarne, drugi oddelki uprave pa bodo po nadstropjih. Klet bo namenjena za shranjevanje arhiva.
Gradbeno podjetje »Projekt« je sklenilo zgradbo dograditi v mesecu novembru prihodnjega leta. Ko bo zgradba dograjena in opremljena,'bodo izpraznjeni prostori, ki bodo lahko služili obratnim pisarnam -in z delno adaptacijo tudi tovarniškemu laboratoriju, pomožne delavnice: ključavničarska, električarska in mizarska pa se bodo rešile utesnjenosti.
T. S.
Čestitamo!
Na strojnem oddelku srednje tehnične šole — oddelek za odrasle, sta uspešno končala izredno šolanje tovariš Ivan Sotler in Karel Žabjek. Želimo, da bi jima pridobljeno znanje kar največ koristilo na bodočem delovnem mestu. Za uspeh pa naj prejmeta naše iskrene čestitke!
Še o štipendiranju
Količevo, novembra — V predzadnji številki našega glasila je tovariš L. M. podrobno opisal problematiko v Papirnici Količevo. Dokumentacija, ki jo je v ta namen uporabil, je popolnoma točna in reči moram, da se s piščevimi ugotovitvami v celoti strinjam. Še več, upam se trditi, da se s takimi ali podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih podjetjih in sploh povsod v naših organizacijah, kjer si s štipendiranjem skušajo pridobiti ustrezni strokovni kader. Pričakovanih rezultatov pa kljub pogodbenim obveznostim štipendistov dajalci štipendij ne dosegajo. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj? Sodim da je vzrokov, ki negativno vplivajo na sicer zamišljeno pridobivanje novih kadrov, precej. Naj navedem samo nekatere. Marsikateri dijak ali študent vidi v štipendiji zgolj finančno podporo, ki naj trenutno rešuje njegov gmotni položaj, obveznosti, ki bi jo moral ob koncu študija izpolniti, pa se sploh ne zaveda. Spet drugi ob podpisu štipendijske pogodbe premalo resno pristane na vse pogoje, računajoč na kasnejše spremembe, ki bodo samo njemu v prid. Glavno, da je začasno nekaj dosegel, pozneje pa se bo že kako izmazal. Nekateri so celo taki, da so za dobro štipendije pripravljeni študirati karkoli, čeprav za to nimajo niti veselja niti sposobnosti. Imamo pa tudi štipendiste, ki kljub prevzeti obvezi že vnaprej vedo, da je ne bodo izvršili in upajo, da se bo dajalec štipendije že nekako strinjal z dejstvom, da jim s pogodbo zagotovljena smer študija ne leži in je pač treba presedlati.
Vzrokov je več! Iz vseh pa lahko razberemo, da mnogo štipendistov ob podpisu pogodb vidi samo ugodnosti zase, ne pa tudi upravičenih teženj drugega partnerja. To pa je po mojem mnenju osnovno, kar v sistemu sedanjega štipendiranja nikakor ne moremo docela uveljaviti.
Zato menim, naj bi s sedanjo prakso prenehali in zadevo ure-
Pravilne rešitve
nagradnih posetnic iz prejšnje številke se glasijo:
1.	PAPIRNICA KOLIČEVO
2.	SNEMALEC LESOVINE
3.	SNEMALEC LEPENKE
Izžrebani so bili:
I.	Iva Zajc, Količevo, 1500 din,
II.	Janez Preši, Vevče, 1000 din,
III.	Franc Oberč, Vevče (pri vojakih), 500 din.
Med pravilnimi rešitvami današnjih rebusov bomo spet izžrebali tri za enake nagrade. Rešitve pošljite na uredništvo našega lista.
Tovarišu Oberču bomo nagrado nakazali po pošti.
*
Prihodnjič bomo objavili nagradna rebusa, ki smo jih tokrat morali izpustiti zaradi stiske s prostorom.
Obveščamo bralce iz Količevega, da bomo prihodnjič objavili njihov pravilnik o osebnih zaščitnih sredstvih.
dili tako. da bi v bodoče bila vsaka štipendija le brezobrestno posojilo, ki bi ga moral štipendist po sklenitvi delovnega razmerja vrniti. Višina obroka in čas vračanja bi seveda morala biti odviisna od višine osebnega dohodka oziroma od kreditne sposobnosti delavca ali uslužbenca. V primeru, da bi tako pridobljeni novi člani kolektiva vestno in strokovno opravljali svoje dolžnosti in bi torej bilo njihovo delo pozitivno ocenjeno, bi jim organi upravljanja posojilo lahko delno ali v celoti odpisali. Slednje pa bi bilo vsekakor najboljša stimulacija za oba partnerja. Podjetje ali ustanova bi imela dobrega delavca, štipendist pa bi nekoliko drugače kot danes dosegel isto: posojilo bi postalo pravzaprav današnja štipendija! Z drugimi besedami rečeno, štipendist bi si s svojo prizadevnostjo štipendijo prislužil, pri slabem, nevestnem delu pa bi mu ostala obveznost vračanja posojila. Prepričan sem, da bi ob uveljavitvi mojega predloga skoraj ne bilo takih slabih delavcev, prav gotovo pa mnogo manj kot danes.
Vzemimo samo primer, da sedanji štipendist izpolni vse pogoje v zvezi s študijem, nima pa namena ostati v delovnem razmerju z dajalcem štipendije dlje, kot je določeno s pogodbo. Morda mu ne streza delo, okolje, kraj itd? Menim, da so redki tisti, ki bi v zavesti, da ostanejo v podjetju ali ustanovi samo toliko časa, da izpolnijo neko neljubo pogodbeno obveznost, ves čas res vzorno delali. Narobe. Delajo brez volje, brez zdrave ambicije lin komaj čakajo, da lahko odidejo. Pri tem pa nam ostane samo spoznanje, da smo znatna sredstva izdali za rešitev nekega kadrovskega problema, ki pa je žal ostal nerešen. Ali bi ne bilo bolje, da v takih primerih uveljavimo obveznost vračanja posojila, v drugih, pozitivnih, pa priznamo štipendijo?!
Dejali boste, da proti nevestnim štipendistom že sedaj lahko sodnijsko uveljavljamo svoje zahteve. Trdim, da je to zelo težko in neredko komaj izvedljivo in dolgotrajno, kajti toženi štipendist najde tisoč izgovorov, ki ga tako ali drugače opravičujejo. Ne zanikam, da bi tudi pri uveljavitvi predlaganega posojila ne bilo primerov tožba, vendar sem prepričan, da bi bili taki primeri silno redki. Pri sklepanju pogodbe bi se namreč vsak štipendist bolj premišljeno vezal, zavedajoč se dejstva, da je pravzaprav najel posojilo, ki ga bo moral plačevati. To pa v bistvu menja sedanjo prakso štipendiranja, ki marsikoga zavede v zmoto, da v štipendiji vidi le ugodnosti, ne oa tudi obveznosti.
Bodi dovolj! Povedal sem nekaj misli, ki naj spodbudijo pristojne organe, da sedanji praksi napravijo konec in poiščejo drugačno rešitev perečega problema našega štipendiranja. Želim, da tudi drugi povedo o tem svoje mnenje in tako pomagajo odpraviti sedanje pomanjkljivosti, hkrati pa s svojimi predlogi prispevajo pomemben delež za nov boljši sistem štipendiranja.
J. S.
Šport
na Količevem
Količevo, novembra — V preteklem mesecu je bilo organizirano' namiznoteniško prvenstvo papirnice. Prijavilo se je 9 tekmovalcev, ki so se pomerili drug z drugim. Tekmovanje je še v teku, vendar so bili doseženi že nekateri presenetljivi rezultati. Tako je lanski prvak Janez Kožar izgubil že dve igri in sicer s Stražarjem in Vavpetičem in tako praktično izgubil vse možnosti za osvojitev prvega mesta. Prav tako presenečajo štirje porazi tretje plasiranega tekmovalca na športnih igrah Milana Deisingerja, in pa gladka zmaga Vavpetiča nad Stražarjem. Največ možnosti za osvojitev naslova prvaka ima Vide Vavpetič pred Marjanom Stražarjem.
O nadaljnjem poteku tekmovanja in o končnih rezultatih vas bomo seznanili v naslednji številki.	M.	Z.
Vsem ljubiteljem lepe šahovske igre, ki navdušuje staro in mlado po širnem svetu in jih je tudi v naših kolektivih precej, sporočamo, da z današnjo številko pričenjamo z novo stalno šahovsko rubriko ped naslovom »ŠAH«.
Ta rubrika bo vedno na istem mestu, urejal pa jo bo naš znani šahist, večkratni udeleženec slovenskih šahovskih prvenstev in najboljši igralec v slovenski papirni industriji, tovariš Vide Vavpetič, uslužbenec v Papirnici Količevo.
Za današnjo številko smo vam pripravili z njim kratek razgovor, v katerem nam je zaupal precej zanimivosti iz svoje šahovske kariere. Sicer pa je najbolje, če kar preidem na vprašanja, ki sem mu jih zastavil in, seveda, na njegove odgovore.
KDAJ SI PRIČEL IGRATI ŠAH?
Resneje po mladinskem prvenstvu Slovenije v Mariboru leta 1949, kjer sem bil sicer med zadnjimi, toda tedaj sem se dokopal do spoznanja, da je za večje šahovske uspehe potreben pravi odnos do šaha, predvsem pa mnogo volje in truda.
TVOJ NAJVECJI ŠAHOVSKI
USPEH?
Po mojem mišljenju zmaga na turnirju za polfinalno prvenstvo Slovenije v Ljubljani 1. 1957. pred ing. Krivcem, ki je postal mesec dni kasneje slovenski prvak, ter pred drugimi izvrstnimi slovenskimi igralci; ali pa morda delitev 7.—8. mesta pred mnogimi vidnimi jugoslovanskimi šahovskimi mojstri na polfinalnem prvenstvu Jugoslavije istega leta.
KATERI JE TVOJ NAJLEPŠI DOŽIVLJAJ V ŠAHOVSKI KARIERI?
Sodelovanje na velikem mednarodnem brzoturnirju na Bledu, ko sem med drugimi igral tudi s svetovnima prvakoma Taljem in Smislovom.
IN TVOJA NAJLEPŠA ZMAGA?
Najbolj mi je ostala v spominu, zmaga nad mednarodnim mojstrom Pucom leta 1953 na prvenstvu Slovenije v Ljubljani, ko sem ga kot devetnajstletni mladenič prvič prisilil h kapitulaciji v zelo razburljivi partiji.
KAKŠNE NAČRTE IMAŠ V
PRIHODNOSTI?
Poleg službe in drugih obveznosti mi preostane le bore malo časa za igranje šaha, zato o kakih večjih šahovskih podvigih ne smem niti misliti.
KAKO SI ZAMIŠLJAŠ RUBRIKO
»ŠAH« V BODOČE?
Seveda ne mislim obravnavati samo vrhunski šah, temveč hočem pripravljati tako snov, ki bo pestra in zanimiva ter dojemljiva tudi za vse sindikalne šahiste. Upam, da mi bodo v mojih prizadevanjih pomagali bralci s predlogi in prispevki o raznih šahovskih zanimivostih in dogodkih.
Tako tovariši šahisti! Upam, da boste upoštevali želje tovariša Vavpetiča, da boste sami zadovoljni z našo šahovsko rubriko.
B V tej rubriki bomo objavljali ša-B hovske vesti iz obeh tovarn. Vesti B oddajajte članom uredništva »Na-B šega dela« v svojih tovarnah. Prav B tako predloge za urednika šahov-B ske rubrike.	M. J.
Kegljači v borbi za naslov prvaka
V preteklem mesecu je kegljaški klub »Papirnica Količevo« organiziral tekmovanje v disciplini 4 K 160 lučajev mešano za naslov prvaka Papirnice Količevo. Tekmovanje je bilo na novem kegljišču v Jaršah. Udeležilo se ga je 33 kegljačev, ki so se v štirih nastopih medsebojno borili za čim boljšo uvrstitev. Prvak je postal Vide Vavpetič z 2479 podrtimi keglji pred Kožarjem (2350), Soncem (2312), Rutarjem (2311), Volčinijem (2303), Majhendčem F. (2293), Svetli-nom (2285), Pančurjem E. (2224), Cer-netom (2175), Lukmanom (2150) itd. Med vsemi je samo Vavpetič dosegel poprečje čez €30 kegljev na 150 lučajev. Njegovo poprečje je 620 podrtih kegljev, medtem ko je ostalih devet doseglo poprečje od 538 do 588 podrtih kegljev. Kot presenečenje bi omenili Jakoba Svetlina, ki je pravzaprav šele začel s kegljanjem in pa nizko uvrstitev Frica Majheniča, Toneta Volčinija in Marjana Černeta. Med nižje uvrščenimi tekmovalci naj pohvalimo Hermana Ribiča, Sandija Rihtarja in Staneta Laznika, ki so se kot popolni začetniki prav dobro odrezali. Na splošno lahko ugotovimo, da je tekmovanje uspelo, s pripombo, da bi bilo potrebno v bodoče boljše organizirati službo postavljačev.
PRIJATELJSKA SREČANJA NAŠIH KEGLJAŠKIH MOŠTEV
Vzporedno s tekmovanjem za naslov prvaka papirnice, so bile v preteklem mesecu tudi prijateljske tekme naših kegljaških moštev z ustreznimi moštvi iz drugih kolektivov oziroma društev.
Tako je naše »C« moštvo nastopilo proti »A« moštvu SVILANITA iz Kamnika. V prvi tekmi je zmagalo moštvo papirnice »C« z razliko 110 kegljev v dobro in skupno 1996 podrtimi keglji. Tekmovali so v disciplini 6 X 100 lučajev. V tej tekmi so za papirnico »C« nastopili Stane Laznik, Sandi Rihtar, Franc Brinovec II, Herman Ribič, Stane Skok in ing. Janez Mežan. Tekmo je organiziralo moštvo SVILANIT, ki je po končanem tekmovanju nagradilo naše tekmovalce z lepimi kravatami.
TURNIR 6 MOŠTEV NA KEGLJIŠČU V JARŠAH
V nedeljo 10. novembra je bilo na kegljišču v Jaršah medsebojno tekmovanje 6 moštev za prvaka Zelenega razreda v borbenih partijah. Vsako moštvo je odigralo dve borbeni partiji, seštevek doseženih kegljev pa je dal končno razvrstitev prvega kola. Tekmovali so: Gradis II, Domžale III (Invalid), Domžale II (Papirnica Količevo), Litostroj II, Sava Medvode, in Slovan II. Prvo mesto je osvojilo moštvo Gradisa II iz Ljubljane, ki je podrlo skupno 720 kegljev, drugo je bilo moštvo Slovana II iz Ljubljane s 703 keglji, Invalid je bil tretji s 692 keglji, slede Litostroj II (646), Sava Medvode (606) in Pakirnica Količevo (605). Kljub precejšnjemu treningu je tokrat naše moštvo popolnoma odpovedalo. Krivca za to bi težko našli. Dejstvo pa je, da v borbenih igrah moštvo, ki v svojem sestavu in hotenju ni enotno in že vnaprej nima prave volje do zmage, ne more zmagati. Kljub prvemu porazu je še dovolj časa, da te napake odpravimo. Svetujemo našim kegljačem, naj se nad tem nekoliko zami-
Naši odbojkarji
V.soko dopoldne ob tričetrt na deset se začne pol ure za naše odbojkarje. Na igrišču pred tovarno smo bili priča že raznim razburljivim borbam. Seveda samo ob lepem vremenu. Zadnje dni pa so odbojkarji nekam žalostno opazovali delavce, ki so pripravljali gradbišče za novo poslovno zgradbo, ker je gradbišče zajelo tudi . odbojkarsko igrišče. Tako so ostali naši odbojkarji lin vsi, ki so se med odmorom izživljali v tem športu, dobesedno na cesti. Preselili so se na asfaltno dvoriščno plo-
slijo, če nočejo, da bodo porazi kar deževali. Se je čas!
DOMŽALE : GRADIS LJUBLJANA 6287:6296
Najboljši kegljači Papirnice Količevo so nastopili v okviru moštva Domžal v prijateljski tekmi z moštvom Gradisa iz Ljubljane. Tekmovali so na štiristeznem kegljišču Gradisa v disciplini 8 X 200 lučajev. Srečanje so izgubili z minimalno razliko 9 kegljev. Za moštvo Domžal so nastopili: Zupančič (8iX0), Vavpetič <834), Majhenič I (775), Sonc (750), Volčini (769), Janežič (797), Vulkan (780) in Šmid (772). V povratni tekmi, ki je bila odigrana na kegljišču v Jaršah, pa so zmagale Domžale z razliko 127 kegljev v dobro. Na žalost niso prispeli vsi tekmovalci Gradisa, tako da se je tekmovalo le v disciplini 6 X ISO lučajev. Moštvo Domžal je doseglo zelo lep popreček 611 podrtih kegljev na moža, predvsem po zaslugi izredne Igre Vulkana (641), Zupanca (640) in Šmida (630), medtem ko so naši kegljači dosegli poprečne rezultate Volčini (576), Kožar (590) in Vavpetič (589).	M. J.
med odmorom
skev v tovarni, kjer igrajo brez mreže in označene igralne ploskve. Od časa do časa dobi odbojka obliko nogometa ali ragbija, vendar to ni važno, važna je rekreacija naših delavcev. Prav zaradi tega ne smemo dopustiti, da bi ta oblika športne rekreacije med odmorom z tizgubo igrišča povsem zamrla. Potruditi se bomo morali, da bomo našim igralcem omogočili igranje na drugem ustreznem prostoru. Preko zime lahko vse to brez večjih težav uredimo, da na spomlad ne bo kritik.
»NAŠE DELO« je vaš list, zato dopisujte!
Pisma naših vojakov
Dragi moj kolektiv!
Po dolgem odlašanju sem se le odločil, da vam napišem nekaj besed; vse skupaj vas tovariško pozdravljam. Sporočam vam, da sem v Novem Sadu na odsluže-nju kadrovskega roka.
Imam se kar dobro in komaj čakam, da se spet povrnem med svoj delovni kolektiv.
Velikokrat se domislim podjetja in ljudi, med katerimi sem prebil skoraj 5 let. Mislim na večji napredek proizvodnje.
Prošnjo imam: če je mogoče, mi pošiljajte časopis našega podjetja »Naše delo«, kajti s tem bi največ zvedel o načinu našega dela in napredka.
Ob zaključku svojega pisma vam želim ob 120-letnici obstoja tovarne vse več napredka pri delu in veselja pri proslavljanju.
Še enkrat tovariški pozdrav!
Jože Pavlič V. p. 4730/16 Novi Sad — Srbija
Op. ur. Vsem našim mladincem, ki so pri vojakih, pošiljamo naše glasilo, če le pridemo do naslova.
V povratni tekmi, ki jo je organizirala papirnica, je naše moštvo nastopilo skoraj v isti postavi kakor prvič, le da je Sandija Rihtarja, ki je bil službeno odsoten, zamenjal Jože Poljanšek. Tudi v tej tekmi nas tako imenovana »Z« ekipa ni razočarala in je zmagala s še večjo razliko (.157) kegljev v dobro. Rezultat: Zmagali so z 2078:1921. Svoje nasprotnike so obdarili s kolekcijo naših izdelkov. Po končanem tekmovanju so igralci SVILANITA, kakor tudi igralci naše »Z« ekipe, izjavili, da si v bodoče še želijo takih srečanj.
PAPIRNICA »B« : PARTIZAN JARŠE 3275:3298
Naše »B« moštvo je nastopilo proti ekipi PARTIZANA iz Jarš. Tekmovali so v disciplini 6 X150 lučajev mešano. Čeprav naši kegljači niso zatajili, se niso mogli upreti razpoloženi ekipi Partizana. Srečanje so izgubili s 23 keglji razlike. »B« mo štvo je nastopilo v naslednji postavi: Janez Pleško, Franc Rutar, Jakob Lukman, Jakob Svetlin, Slavko Pe-lan in Jože Rode. Od naših tekmovalcev sta se odlikovala Franc Rutar s 603 keglji in Jakob Svetlin s 572 keglji, od nasprotnikov pa Der-mastia s 613 keglji in Zajc s 573 podrtimi keglji. Po tekmovanju so se domenili tudi za povratno srečanje
Med odmorom v Papirnici Količevo (Folo Milan Šparovec)
BSesreče
v oktobru
Količevo, novembra — Pri polnjenju kolodroba se je ponesrečil Franc Budner, zaposlen v lepenenem oddelku. Zaradi prevelike količine papirja v kolodrobu je mešalo pričelo riniti papir predse. Kolodrobec je z roko posegel v material, pri tem pa je s prsnim košem močno zadel v ogrodje kolodroba, tako da je moral iskati zdravniško pomoč.
Jože Cerar, delavec na transportu, se je ponesrečil na poti na delo. Ko je šel na delo v nočni izmeni, mu je na cesti pripeljal nasproti vinjen mopedist, ki se je zaletel vanj, da je padel po cestišču. Zdravniška ugotovitev: zlomljena roka in pretres možganov ter zdravljenje v bolnišnici.
Pri drugi mokri stiskalnici se je ponesrečil Tone Andrejka, ki je hotel odmašiti korito za odvajanje vode, (pri tem pa je prišel v stik z vodilnim valjem, ki mu je desno roko potegnil okoli valja. Srečno naključje ga je rešilo večje poškodbe.
Če izvzamemo nesrečo, ki se je pripetila na poti na delo, so bile vse nesreče lažje, vendar bi še te z malo več previdnosti lahko preprečili.
O. T.
'Vevče, oktobra — Tako kot meseca 'septembra je tudi v oktobru padlo število nesreč v našem obratu.
Trenutno še ne moremo obširneje analizirati vzrokov za ta nepričakovan padec obratnih nesreč. Rezultati zadnjih dveh mesecev nas naj spodbujajo k še večjemu prizadevanju za zmanjšanje nesreč.
Ivan Zumberger — star 18 let se je 'ponesrečil 9. 10. 1983 v embalažni delavnici na cirkularki. Na krožni žagi — cirkularki je hotel odrezati manjšo deščico, ki jo je rabil za palete, ki so jih ta dan popravljali. Zaradi napačnega prijema deske je delavcu leva roka spodrsnila ob kovinski mizi žage. S kazalcem leve roke je zadel ob vrteči se krožni list žage, ki mu je odrezal zadnji členek (za nohtom). Razporni klin in zaščitni pokrov sta bila pravilno nameščena na krožni žagi; ponesrečenec ni upošteval predpisanih navodil pri delu na cirkularki. V bolniškem, staležu je ostal 22 delovnih dni.
Himza Ibrahimovič — star 30 let, se je ponesrečil 10. 10. 1963 pri kalorični centrali. Ponesrečeni delavec je s svojima sodelavcema potiskal železniški vagon, naložen s premogom proti stavbi KC, 'kjer je elevator za premog. Vagon je bil podložen z večjim kolom zaradi točnega ustavljanja na namembnem mestu. Ko je delavec po končanem premiku potegnil bukovo poleno izpod zadnjega kolesa vagona, je prijel les tako nerodno, da je s prsti desne roke zadel ob že precej izrabljen rob tračnice in si pri tem odtrgal kožo na sredincu desne roke.
Vsem transportnim delavcem ponovno svetujemo, da povsod tam, kjer je to mogoče, uporabljajo za ustavljanje železniških vagonov predpisane železniške »cokle«, ki ne predstavljajo nikakšne nevarnosti.
Jakob Mlakar — star 27 let, ki dela v belilnici, se je 14. 10. 1963 ponesrečil na poti iz službe domov. Na ostrem ovinku ceste pri vasi Podlipoglav se je zaradi velike hitrosti prevrnil z mopedom in je od gramoza dobil večjo odrgnino na členku stopala desne noge. V bolniškem staležu je bil 9 dni.
Ponesrečenec je imel v zadnjih dveh letih že tretjo nesrečo na poti z dela oziroma na delo. Vzroke za take nesreče na poti v službo ali domov je iskati največkrat v hitri vožnji na zelo slabih cestah.
Torej vozniki motornih vozil: več previdnosti in discipline na cestah, da ne boste ogrožali življenja sebi in drugim.
Janez Krese — star 49 let, se je ponesrečil 23. 10. 1963 pri kaolinskih kadeh v prostoru klejske kuhinje. Delavec je vzdigoval papirnate vreče, v katerih je bil kaolin v prahu, jih trgal in spuščal v kaolinsko kad. Ena teh vreč mu je nenadoma počila, ko jo je dvignil iz transportnega vozička. Delavec tega ni pričakoval, zato je izgubil ravnotežje in udaril s prsnim košem na kovinski vogal ročice transportnega vozička. Zaradi vedno večjih bolečin je bil sprejet v stalež bolnih 28. 10. 1963. V staležu je ostal 4 dni.
Vzrok nesreče je slaba kvaliteta papirnatih vreč in utrujenost ponesrečenca, ki je ta dan delal pri prevozu in razkladanju teh vreč.
Filip Jamšek — star 53 let, se je 25. 10. 1963 ponesrečil pri satinerjih n. PS. Delavec je čistil valje, ker so pričeli z izdelavo druge kvalitete papirja. Pri čiščenju mu je sodelavec dvignil strugalo, ponesrečenec na to ni bil pripravljen, zato je s palcem leve roke zadel ob ostrino strugala in si prerezal palec ob nohtu. V bolniškem staležu je ostal 7 dni.
Vzrok nesreče:	nesmotrni način
dela obeh zaposlenih.
J. V.
Umrl je Franc Kokalj — Krips
Težko nas je prizadela žalostna vest, da je dne 27. X. zjutraj prenehalo utripati srce dragega Franca Kokalja. Ne moremo verjeti, da se je moral posloviti od življenja, star komaj 52 let. Komaj je odšel v pokoj in pričel uživati sadove, za katere se je boril vse življenje, že nas je zapustil. Bridko in boleče se je poslavljati od tovariša, ki je kot dober mož, oče, tovariš in delavec vrsto let preživel med nami ter se z nami veselil uspehov pri delu.
Kot otrok revnih staršev je moral zelo mlad v tovarno.
V težkih časih okupacije, ko je sovražnik teptal našo domovino, se je mlad odzval klicu domovine in stopil v vrste borcev, ki so se borili za to, kar danes imamo. Ta boj je bil dolg in težak, poln upov, naporov in samozata-jevanj. Takoj po osvoboditvi se je zaposlil v naši tovarni ter kot izkušen in sposoben strojevodja pomagal organizirati proizvodnjo ter vzgajati bodoči tovarniški kader.
Tako kot je bil Franc Kokalj - Krips dober borec, je bil tudi dober delavec. S svojim delom je veliko pomagal pri obnovi naše porušene domovine. Ko so se pokazali vidni znaki njegove zahrbtne bolezni, je šel v zasluženi pokoj. Vsi sodelavci smo mu želeli, da bi ozdravel, da bi bil še dolgo med nami. Toda bolezen je bila kruta ...
Hudo in tesno nam je bilo pri srcu, ko smo ga spremljali na zadnji poti. S cvetjem posuta gomila naj mu bo miren dom, naj mu bo lahka slovenska zemlja, za katero se je boril in končno zaspal v njej.	F. P.
Zdravstveno stanje sprejetih v obratu
Vevče, novembra — Pri sprejemanju novih delavcev je predvsem važno, da pride na določeno mesto zdravstveno pravilno izbrana oseba. Ni rečeno, da mora biti za vsako delovno mesto človek popolnoma zdrav. Nekatera delovna mesta lahko zasede invalid, poškodovanec v rehabilitaciji ali bolnik, ki mora opravljati lahka dela, četudi ima kakršnekoli prirojene ali pridobljene okvare.
Vsako leto zaposli podjetje določeno število mladink, mladincev, vajencev in odraslih, ki vstopajo prvič v delovno razmerje, ali pa, ki so po delu v številnih drugih podjetjih poskusili delo še pri nas. Ta prehod predstavlja za novince vključitev v delovni proces. Tak delavec bo moral sprejeti pogoje o obveznem delovnem času, delovni disciplini, delovnem redu itd.
Za zdravstvene preglede ob vstopu naj bi se vsak novinec pripravil nekaj dni prej, prav tako pa je važno, da je za pregled dovolj časa. Na žalost je še danes potrebno opozarjati, naj pridejo novinci na zdravniški pregled čisti. Neredko pa se kljub temu dogodi, da se pri pregledu le s težavo sezuje in izkaže se, da noge niso bile tudi več tednov umite. Osebna čistoča je osnovni pogoj za pregled. Kolikor ne bo tej minimalni zahtevi ustreženo, bodo kandidati še naprej odklonjeni. Osebna čistoča v novem okolju je eden izmed pogojev za dobre medsebojne odnose, ki so v podjetju zelo važni.
V interesu kandidata in zdravnika je, da je pregled natančen. V primeru, kadar najdemo kakšno okvaro, moramo pregled vedno še temeljiteje opraviti. Npr.: Kandidat je bil sprejet na delovno mesto, ne da bi bil predhodno pregledan. Ko pa je prišel naknadno na zdravniški pregled, sta že sama barva obraza in pa utrip žile utripalnice naznačila srčnega bolnika. Natančnejši pregled ugotovi, da gre za kronično vnetje srčne mišice in da bo sposoben le za lahko delo. Sam bolnik pa izjavlja, da nikoli ni bil bolan. Potrebno bo vsekakor še dolgotrajno zdravljenje. Vsi vemo, da so v našem obratu zelo redka lahka delovna mesta. Ta pa so že zasedena po nosečnicah ali invalidih. Kakršenkoli premik
ali pa iskanje novega delovnega mesta bo težavno in zahteva številne posvete in široko razumevanje.
Aili drugi primer: za težko delovno mesto se je v našem obratu zaposlil delavec, ki je prej delal na težkem delovnem mestu. Preplezati je moral tudi po več deset drogov dnevno. Zdravniški pregled pa je odkril zelo redko bolezen, zožitev žile odvodnice z izredno visokim krvnim pritiskom. Delavec je bil poslan na kirurško kliniko, kjer je srečno prestal operacijo in se je prišel že pokazat v našo ambulanto.
Ne da bi jih podcenjevali, moramo ugotavljati, da potrdila iz raznih krajev »za vsako delo sposoben«, brez temeljitega poznavanja delovnega mesta večkrat ne pomenijo dosti. Zdravnik se mora torej zavedati, da je pri neki resni bolezni odvisno zdravje ali celo življenje delavca od temeljitega pregleda ob nastopu službe.
Večina kandidatov je poštenih in glede tega ni večjih problemov. Vendar moramo biti oprezni, da ne pride do presenečenj. Posebno kronični alkoholiki, ki pridejo s priporočili, često utaje pitje alkohola, čeprav jih izda že vonj. Imamo primere, da je nekdo pred pregledom menjal okrog trinajst raznih podjetij v nekaj letih. Povsod so ga odslovili zaradi nediscipline in alkoholizma. Šele po enem letu smo izvedeli za tako stanje, ko se mu je na isti način kot v prejšnjih podjetjih zamajalo delovno mesto tudi pri nas.
Alkoholizem je bolezen, ki se lahko zdravi in ozdravi. Alkoholik je oseba, ki stalno pije in s tem zapravlja svoje življenje v smislu dela, zdravja in družine.
Sprejmimo tedaj v podjetje nekega alkoholika, ne da bi vedeli za njegovo bolezen. Že po nekaj dneh pride pijan na delo, obrne napačen ventil, nepravilno požene stroj, ne pazi na transportne naprave itd. Nastane občutna gospodarska škoda, največkrat združena z nesrečo.
Kdo naj pomaga zdravstveni službi v takih primerih? Predvsem obratni mojster, lahko pa tudi vsak član ekonomske enote. Mojster mora biti posebno buden v primerih zgodnjih primerov alkoholizma, ki so:

*■ 'V-
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
■V

IZ OBRATA VEVČE
Prišli v mesecu oktobru I9$3:
Stefan Skubic, priučitev v proizvodnji,
Franc Škrjanc, priučitev v proizvodnji,
Ignac Hribar, priučitev v proizvodnji,
Franc Dovč, priučitev v proizvodnji,
Radimir Marinovič, razkladalec surovin,
Jože Strah, priučitev v proizvodnji, Ismet Huskič, nanosilec na holand-cih,
Marija Rojšek, razna pomožna dela, Marija Pleško, razna pomožna dela, Marija Kolarič, razna pomožna dela, Ivanka Keber, razna pomožna dela, Lidija Žabjek, razna pomožna deia, Ruža Setar, pomožna kuharica, Stanko Tomc, priučitev v proizvodnji,
Karlo Pavlagič, kurjač II,
Jernej Hribar, pomožni delavec, Martin Anželj, priučitev v proizvodnji,
Anton Zupančič, priučitev v proizvodnji,
Stane Anžur, paznik pri PS,
Marija Smrekar, razna pomožna dela,
Jožefa Selan, razna pomožna dela, Milan Klobučar, kurjač I.
Odšli v mesecu oktobru 1963:
Pavel Smrekar, neopravičeno izostal 7 dni,
Roman Ferlin, neopravičeno izostal 7 dni,
na novo Vevče
a)	glavobol, zavlačevanje dela, žeja,
b)	odsotnost z dela, razna pohajkovanja, zakasnitve ali daljša zadrževanj a,
c)	uživanje čajev, ki močno dišijo po alkoholu, skrivanje pred mojstrom pri delu, nagle spremembe v razpoloženju,
č) podplute oči, top jrogled, rumenkast obraz, tresoči se prsti rok, pojačana nervoznost, razdražljivost in hitra pripravljenost za prepir, občutljivost na pogovor o pijači.
Tega opazovanja seveda ni, če je sam mojster alkoholik in mu takšen prijateljček celo ugaja. Danes smatramo vsakega kroničnega alkoholika za bolnika. Zdravljenje je drago in dolgotrajno, večkrat ni uspešno. Zato moramo alkoholizem predvsem preprečevati in vztrajati, če je že nastopilo zlo, da ga popravimo. Alkoholizem ni izključno le zdravstveni problem. To je predvsem družbeno socialni problem. Alkoholikom je treba pomagati, če so že tako daleč, da si sami ne morejo pomagati, kljub neštetim obljubam, ki jih nikoli ne izvrše.
Pri drugih boleznih, preden začnemo s pregledom, moramo natančno ugotoviti zgodovino bolezni, ki jih je kandidat prebolel od rojstva pa vse do danes. Paziti moramo na nekatera obolenja npr. tuberkulozo, razne poškodbe, defekte, revmatizem, rakasta obolenja, tifus, hemofilijo, slabokrvnost, sladkorno bolezen, razne motnje žlez z notranjo sekrecijo, kronične zastrupitve s kovinami, spolne bolezni, naduho, božjast itd.
Po vseh pregledih imamo za posamezne skupine še seminarje. Zdravniku je odmerjena za to le skopa urica, v kateri naj skupinsko opozori ali seznani na novo sprejetje na osebno higieno, obratno higieno, o organizaciji prve pomoči v obratu, o ranah, in poškodbah, alkoholizmu in in spolnih boleznih. Opažamo pa vendarle uspeh. Po teh predavanjih pri nas že nekaj let ni opaziti spolnih bolezni. Potrebna je kontrola na posameznih delovnih mestih še kak mesec, vse do popolne adaptacije. To pa uvajamo šele zadnji čas.
dr. M. B.
Inosava Mihajlovič, neopravičeno izostala 7 dni,
Zoran Pirc, sporazumno,
Ruža Šetar, prekinitev v poskusni dobi,
Franc Pleše, sporazumno,
Ivana Hromeč, prekinitev v poskusni dobi,
Srečko Rešek, upokojen,
Rajko Marinkovič, sporazumno,
Stanislav Tomc, prekinitev v poskusni dobi,
Marica Koprivnjak, sporazumno.
Poročili so se:
Vida Lampič z Janezom Anžičem, Ivan Peterca z Matildo Moškrič, Jože Božič, Ljubiša Kojič in Jože Veselko.
Čestitamo!
Rodili so se:
Jožetu Grmu hči Darinka, Janezu Končarju sin Janez, Juriju Komlja-noviču hči Majda, Mirku Cunku hči Lilijana in Tereziji Holc hči.
Vse dobro naraščaju in staršem!
IZ OBRATA MEDVODE
V mesecu oktobru so se zaposlili: Bernarda Založnik, administratorka, Alojz Krnc, razkladalec surovin, Rajko Brkič, nakladalec lesa.
Obrat so zapustili v oktobru: Josip Vurošič, pomočnik kurjača, neoprav. izostal 7 dni,
Franjo Mesarič, IT. pom. izžemal-nega stroja, neoprav. izostal 7 dni, Vinko Stale, traktorist, samovoljno. Čestitka
Tovarišu Azizu Šabiču želimo na novi življenjski poti vso srečo!
IZ PAPIRNICE KOLIČEVO
V	mesecu oktobru so se zaposlili: Stane PrelovŠek, odnašalec papirnih odpadkov,
Miroslav Klopčič, odnašalec papirnih odpadkov,
Anton Novak, II. pom. stroj. PS II, Janez Kaplja, odnašalec papirnih odpadkov,
Stanko Kolenc, odnašalec papirnih odpadkov,
Karl Limoni, odnašalec papirnih odpadkov,
Janez Pavlič, odnašalec papirnih odpadkov,
Maksimiljan Stegnar, delavec v KC, Desimir Jovanovič-Stevanovič, delavec v KC,
Radosav Zlatkovič, delavec v KC, Martina Potočnik, pomožna delavka v dodelavi lepenke,
Jule Brankovič, električar,
Božidar Petkovič, razkladalec surovin,
Ivanka Orehek, pomožna delavka v dodelavi lepenke,
Jožef Raščan, razkladalec surovin, Anica Slapar, pomožna delavka v dodelavi lepenke,
Marjan Cerar, delavec na holand-cih KS I,
Karl Girandon, razkladalec surovin, Vladimir Uzunovič, razkladalec surovin,
Jože Dvornik, razkladalec surovin, Zdenko Anžur, razkladalec surovin, Janoš Terek, delavec v KC.
V	mesecu oktobru so odšli:
Ivan Laznik, vodja KC,
Jule Brankovič, električar,
Boštjan Škrjanc, pazilec sita,
Jože Marolt, snemalec lesovine, Maks Stegnar, delavec v KC,
Jakob Zupančič, konstruktor.
Rojstva:
Marija Gregorin je rodila sina Uroša.
Andreju Pavliču se je rodila hčerka Sonja.
Ivanu Golobu se je rodila hčerka Milena.
Srečnim staršem iskreno čestitamo! Poroke:
Mirko Avbelj se je poročil z Ivanko Skubi.
Čestitamo!
JfltlSE DHO_________________________
Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Marijan Černe, Majda Fras, ing. Janez Mežan, Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanj-ko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani