268. številka, Ljubljana, sredo 22. novembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se raćuua 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne potit-vrat« ti kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Hiša avstrijska.
Tudi mej Magjari se še dobe ljudje, ki imajo vsaj včasi kakovo zdravo misel. Tako na pr. grof Betlen izdaje neredno izhajajoč listič na francoskem jeziku „Corr. hongroise," o katerej se misli, da včasi po Andrassvjevej potrebi in volji piše. Zadnjič prinaša važen članek pod gornjim naslovom, katerega naj bi ei tudi oni Nemci in nemškubarji zapomnili, ki bi od nas Slovanov radi videli, da bi proti slovansko politiko delali
Grof Betlen najprej pokrega svoje rojake Magjare, zakaj zmirom Sčujejo na boj zoper Rusijo in zakaj se toliko zavzemajo za Turke. „Misija avstro-ogerske monarhije, ki ima 15 milijonov slovanskih stanovalcev, ne more biti ta, da bi bila žandarm Turške. Cesar avstrijski je vladar od 15 milijonov Slovanov in 15 milijonov Nemcev in Ma-gjarov. Minister, ki bi imel to perfi-dijo svetovati svojemu vladarju tako politiko, ki bi dinastiji za zmirom izgubila simpatije slovanskega prebivalstva, izdal bi najdražje interese avstro-ogerske monarhije, katere središče nij v Ogerskej niti v Avstriji temuč v hiši habsburgskej, katera ima nalogo, da izmiruje interese teh treh narodov."
Gotovo je zanimivo slišati, da se uže mej Magjari nahaja inož, ki to pametno besedo govori. Kajti resnica je, da naša monarhija more le obstati, ako se tu izrečene misli v vseh delih imajo pred očmi. Hvala bogu, da so vendai nekatera znamenja, da ta misel prodira tam, kjer bode najmočnejša, namreč zgoraj.
Malo je, kar zahtevamo mi avstrijski Slovani, hubsburgski hiši vedno zvesti, nikdar ne bivši „staatsfeindlich" (državi sovražni), kakor nam protivniki perfidno očitajo. Mi ne-
Carevič Dmitrij.
(Po Potrušuvskem spisal J. S tek las a.)
Ko je umrl Ivan Grozni, Bel je na prestol moskovski njegov sin Feodor Ivanovič (1584—1598), vladar krotek, milostljiv, boga-boječen. Vsi višji in vse pravoslavno kristjan-stvo se je začelo utošati od poprejšnjih bed in nadlog in odpočivati od groznega časa. Ali car Feodor jo bil duhom in umom otročji, na telesu bolezljiv in slab, a vsled tega sam nij mogel upravljati s carstvom, pa tudi nij hotel. Mej bojari je zopet zavrelo, nastali prepiri in pravde za prvo mesto pri carji. S početka je nadvladal najsilneji bojar Nikita llomanovič Jurjev, a kasneje svak carski, umni in lukavi bojar Boris Godimov.
Pri pokojnem carji Ivanu Vasiljeviču je
čemo nič več, kakor da smo v svojej hiši svoji gospodarji, da se naš jezik v vseh šolah in uradih spoštuje in se nam naša narodnost ne po tujem elementu izpodkopava. To nam dajte, pa smo zadovoljni v narodnem obziru. To bo-demo ponavljali in ponavljali, dokler ne dosežemo.
Slovanski gladiatori.
(„Germanizacija pribaltiških Slovanov. St. Peterburg 1876.")
Iz St. Peterburga [Izv. dop.] Pod tem naslovom izdal je st. peterburški oddel slovanskega blagotvornega komiteta knjigo, avtor katere je profesor Varšavskega univerziteta rodom Čeh — g. Tervolf. Kakor vidite, predmet temu delu je z vsem navaden in vsem dovoljno znan. Ravno o tem pisal je svojo desertacijo drug ruski literator in učenjak, g. Kotljarevski, o čemer sem vam o svojem času poročal. Ne opozoroval bi torej Slovencev in sploh Jugoslovanov na ta spis, ko bi v njem ne bilo toliko prelepih mest, katera nemaj o samo veljavnosti o po-ginolem slovanskem plemenu, no katera imajo svoj smisel tudi v naših sedanjih burnih časih južnih Slovanov in sploh Slovanov. Avtor opominja na strašno vojsko, katera se uže nekoliko vekov vrši v sredini Evrope, katera se vodi ne samo se sabljami, puškami, kanonami itd., kakor se nazivljejo podobni instrumenti, no in z vsemi drugimi sredstvi, katera se rabijo, kadar surova vojna sila nič ne opravi. — Opominja avtor na vojsko mej Slovani in Germani. Ta strašna borba kaže povsod isti rezultat, povsod moramo z žalostnim srcem priznati, da zmaguje pleme germansko nad plemenom slovanskim. Slovanske meje se vedno bolj umičejo
na iztok, a germanske se pomičejo in širijo
___t__
_:_r
bil Godunov eden izmej njegovih bližnjih na dvoru, ali rok svojih nij oskrunil s krvjo, z opričniki nij zlodejstvoval. On se je celo odva-žil zaštiti carevića Ivana Ivanoviča od roke carjeve in za to je odnesel od carja težke udarce in rane. Goilunov jo bil oženjen s hčerjo najhujšega opričnika, Maljute Skura-tova; po njem jo tudi najbrže utekel osodi, da je ostal živ, ko so padale bojarske glave brez broja. Sestra Borisa Godunova, Irina, je bila omožena s carjevičem Fedorom Ivanovi-čem. Ko jo grozni car ležal na smrtnej postelji, bil je izmej vseh bojarjev edini Godunov v takej milosti, da je bil pri njegovej izpovedi, pri katerej mu je car izročil svojo deco in carico.
Novi car, Feodor Ivanovič, je oddal Go-dunovu skoraj vso vlast, velel mu upravljati z moskovskim gosudarstvom ter imeti skrb za vse zadeve.  Godunov se nij odpovedal tej
na isti iztok. Laba protekala je nekdaj mej. mogočnim slovanskim narodom do svojega vpada v morje; zdaj samo še smemo reći, ka ona izvira še v svojej nekdanjej, slovan-skej domovini. Tam, kjer se je pred nekaj leti razgrnola slovita Germanija, kjer je mala Frusija s silo jeklenega meča podavila ne samo svoje nejednodušne brate, no i lepo število Francozov, tam so pred 8 stoletji carevali silni Bodriči i Ljutici, tara častili so se bogi slovanski pred bogom, katerega je oznanovala obžrtna druhal frankovskih Škofov itd. In če hočete, Bismark, Mol tke, bezbrojna nemška armada itd. vse to prorodilo se je iz slovanskih tal, in mi no moremo reči, da bi vse bilo tako, kakor je, če bi ne bilo raslo na po\ji, udobrenem s slovansko krvljo.
Kar nam poročajo arhivi in biblijoteke a prošlosti baltijskih Slovanov, vrši se podobno v naših časih na polji krvave in žalostne resničnosti. Fremenite nekoliko imen, in dobili boste čase 11, 12, 13, 14, 15, 16r 17, stoletja, ko se je reševala žalostna sodba severo-zapadnega Slovanstva. Germansko verstvo — Turški izlamizem, podobna sta si kakor groš grošu in oba zaslužita v svojej prazničnoj obleki nazvanje fanatizma. Germanska duhovščina, germanski škofje in kakor se še imenujejo drugi ljudi podobnega poko-lenja, kateri so hoteli osrečiti slovanska plemena z „dobrotami" krščanke vere, kdo ne vidi jih zopet oživelih v turških fanatikih s o f-tih, v zakorenelih staroturkih, kateri ravno tako želijo osrečiti južne Slovane z dobrotami svoje vere, sostoječimi posebno v strašnejših. davkih v korist turških žepov, v polnejšem rabstvu v vsakem obziru, kakoršuega si kdo koli misliti zamore.
In  vse  to se je tvorilo in se tvori po
velikoj, ali tudi težkej časti; pokazoval je za vsako stvar veliko skrb in delavnost, skušal je odstraniti razbojstva, preganjal krivico,, kjer ga nij korist zmešala. On tudi nij pozabil na inozemne odnošaje, ter je je tako upravljal, da so tuji carji znali, kako je on silen, človek: sam jim je pošiljal listove in darove, sam je sprejemal tuje poslance. On je vzve-lieal rusko pravoslavno cerkev, odredivši v Moskvi visoko čast patrijarško; ali tukaj jo pa tudi za-se poskrbel: imenoval je namreč patrijarhom moskovskega metropolita Jova, svojega največjega prijatelja in dobrotnika.
Vzvemši v svoje roke carsko vlast, vendar nij bil Boris miren v duši in s strahom je mislil, kaj bode ž njim v bodočnosti. Car Feodor namreč nij imel otrok, pa jih tudi zarad njegove bolezni nij bilo pričakovati, ter jo za d jim imel sesti na carski prestol njegov maloletni brat carevič Dmitrij.   Dmitrij se je
pričini samih Slovanov. Na severu je bilo množestvo plemen slovanskih, katera so v uri odločbe napadala drug na drugega, katera so se bratila z vragom proti svojim bratom, ter si na tak nač;n slepci kopali jamo, v katero so se zvrnila koncem 18 stoletja popolnem, iz katere ne uvidijo /opet belega dne. „Na jugu imate ista slovanska plemena
265 „Slov. Naroda" Ur.), imam le še malo dostaviti. Prosim dakle pozornosti visoke zbornice danes le za malo ('asa. Vza.tin+č som govoril 0 organiziranji deželnih uradov in prihajam denes k podredjonim, k eksekuVrvnim uradom ; in tu moram uže ob enem tudi občino v okrog obravnavanja potegniti. Jaz sem tudi popolnem tega  nazora, da   nase občine
pod drugimi firmami: Srbi, Iiolguri, Črnogorci, t nijso v stanu, da izpolnujejo sebi odmerjeno
Bošnjaki, Ilercegovinci, in če hočete i Hrvati in Slovenci."
nalogo dostojno; ne bodem tega dalje obravnaval, kajti v tej točki so nazori precej so-
Vsa so enega mesa, ene duše, vsa so glasni. Le občinam bi se delala krivica, ko istega pokolenja, imajo eno in isto zadačo, a bi se jim to očitalo. Enake prikazni vidimo a vso si v ničemer nijso tako podobni, kakor: tudi v dru/.ih državah, in dozdaj se še nije-v tem, da so nesložni. Sram me je, pro- nej večjej državi nij posrečilo, da bi samo-klinjati zopet prokleto slovansko ne-j upravo bazirala na občino. Tudi mi se dakle slogo, sram meje sploh o njej govoriti. Nij j ne sinemo nadejati, da se bodo ti odnošaji še nam naroda, kateri bi bil po nejedinosti več'tako kmalu spremenili. Vendar pa iz tega pretrpel, kakor srbski narodi č. In vendar j nikakor ne morem izvajati zahtevanja, kakor t rešiteljnej minuti ostaje si isti narod, isti odbor, ki hoče, naj se ona naloga, katere ob-leposlovni narod, kateri je bil nekdaj slaven j čina ne more izpolnovati, zdaj odda državnim po svojih delih, kateri pa je ravno po nes ogi' organom; pae pa sklepam iz tega, da se ima pretrpel Kosovo polje in potem prenašal vek j na mesto, ki je namenjeno občinam, postaviti za vekom teškega robstva, kateri se je sicer j zmožnejši nosilec samouprave, in tega najti bi zopet odvažil, stresti raz sebe turški jarem,' se mi ne zdelo ravno tako teško, ker imamo a bezsilje ga lomi do poslednje kaplje krvi, in 1 v davkarskem in sodnijskern okraju star zato bezsilje je od kod? Ah, molčimo, vemo pre- vod, ki bi namenu popolnem odgovarjal, ko bi ga dobro, ono je od slovanske nesloge.      času primerno modificirali. Gotovo čudna prika-
„ Pri podobnih okolsčinah Človek bi mogel zen je to, da je vse enoglasno v nazoru, da naše res obupati, ne samo nad samim soboj, no i občine s svojim omejenim ozemljem nem a jo
nad vsemi, katere si naimenuje svoje brate. Slovanstvo, to ubogo Slovanstvo gine in gine od dne do dne; poglejte na karto, kaki klini germanskih in romanskih narodnostij so se
niti duševnih niti gmotnih močij, da bi ustvarile sairioupravo; a navzlic temu se je vedno trudilo občino narediti nositeljico samouprave; ter jej dati umeteljno predpogoj, katerega jej
vrinoli v slovansko telo, razprostranjivše se; manjka. Meni pa se zdi veliko naravnejše, od južnega do severnega morja v srci Evrope.' da se občine prispodobijo upravnim uradom, Žalostno, da te gibeljne osode še nij pri kraju, \ da se začne nasprotna  pot, da  se upravne
priroda ljubi pravilne forme, vsi ti robidasti klini se morebiti bi Se okroglih, razširili v eno celoto, v ravnino sovražnega nam imena. Rimski gladiatori klicali so umiraje k svojim carjem: »Ave, Caesar, morituri Te salutant." Slovani pod Turkom umiraje kličejo k tebi „matuška Slavjanska*' : »Ave, Rossia magna, morituri Te salutant!"
F. M. Št.
Iz državnega zbora.
Poslanec grof Holienwart nadaljuje: Predno zopet začenjam in končam govor, katerega je pretrgal neljub slučaj, prosim gospoda predsednika in celo visoko zbornico, naj sprejme zahvalo za to, da se mi k temu sploh še prilika ponuja.
Temu, kar  sem uže povedal  (glej št.
uravnave za obstoječe razmere popravijo. Tako se je ravnalo i v drugih državah. Tak sistem bi podajal ta dobiček, da bi se občinam prepustila njihova prava naloga: gospodarstvena samouprava, vzdrževanje lokalnih uravnav in zavodov; drugo pa bi se naložilo na ramena, ki to lehko nosijo. V okraji najdemo potrebne financijalne in intelektualne moči, katerih v manjših frakcijah zastonj iščemo. Umeteljni zavod okrajnih glavarstev bi se odstranil, in ko bi se upravna edinost dejala nazaj v dav-karske in sodnijske okraje, bi so prve in staucije narodu bolj približale, in vse to bi ne zahtevalo mnogo uradnikov več. To je se kako ona podoba, ki sem si jo naredil o reformi politične uprave, in katero sem moral razviti, da se mi ne bo očitala samo neplodo-nosna kritika.
Jaz ne mislim da je to, kar sem govoril, popolno ali poboljšanja nezmožno, tudi dobro vem, da sem pustil poke, velike in njih mnogo, a mi imamo denes le nekatera načela bodoč« uravnave promatrati, njih popolno dodelovanje v celoten program pa nij naša naloga. In jaz mislim, da bi bilo napačno, ko bi tej nalogi uže danes hoteli staviti ožje meje, ker se reši lehko na različne načine. Ta naloga je velika in težavna, n mnoge odlične moči naše politične uprave bi jo lehko rešile, ko bi le odločno voljo k temu imele.
Tikoma kompetenčnega vprašanja bi jaz rekel, da je najostrejša kritika naše ustave, ako mej tako mnozimi postavodajnimi korpo-racijami nemarno ni ene, ki bt v tako važnem vprašanji mogla govoriti odločilno besedo. Odsek pravi, da organizacija političnega uprav* nega urada spada k kompetenci državnega zbora,; ko bi slavna zbornica organizacijo posameznih uradov prepustila vladi z dotičnim de-t želnim zborom, bi se tudi tej težavi v okorni prišlo, se ve da bodo pripadniki nepogojna centralizacije zakrivali glavo, da se slog* naše uprave tako napada. Jaz pa sem nehote one misli, da imajo tisti učitelji državnega prava prav, ki trdijo da le državna volja mora složna biti, ta pa se v različnih delih države po različnih načinih in po različnih organih] lehko izraža.
Jaz mislim, da bi Avstrija nič ne riskirala, ko bi poskusila, da na ta način pride do nove organizacije. Pač bi imela pri tem to korist, da bi to novo organizacijo lehko, prispodobila različnim razmeram posameznih dežel, in bi ne bila v nevarnosti, da s i z a-dovoljnost ene dežele odkupi z nezadovoljnostjo druge. Predloga ne bodem stavil, ker sem imel edino ta namen,, da nedopustljivo odborovih predlogov dokažem, in da slavno zbornico in slavno vlado opozorim na nekatere točke, na katere bi se pri tem važnem delu imelo obzirati. Poleg tega je slavna zbornica z vedenjem proti predlogom od naše strani stavljenim pokazala opoziciji, ki popolnem zunaj zbora stoji da se ničesa ne doseže, ako se ima nesrečo sedeti na desni strani te zbornice. Rad bi dakle, kolikor morem jaz zaprečil, da se takemu dokazovanju ne da več povoda, kajti po mojem notranjem prepričanji to nij v zanimanji drŽave. Omejeval se bodem dakle na to, da glasujem proti predlogom odsekovim!
Ta govor Hohenvvartov je bil sprejet živahnim priznavanjem in rokopleskanjem. ,
narodil ne dolgo pred smrtjo Ivana Groznega, od pete žene njegove Marije, iz roda Nagih. In komaj je bil Ivan Grozni umrl, navalili so višji na Nage za to, ker so le ti po njihovem mnenju skovali izdajstvo — da posade Dimitrija na prestol, mesto starejega brata Teodora.   Vse Nage so polovili ter jih poslali v mesto Uglič, davši careviću in njego vej materi popolno carsko družino, po časti.  Razumi se, da so za to zato Nagi mrzili svoje preganjalce ter to mržnjo ucepili tudi mlademu careviču v srce. Tako je bilo, da bojarji po smrti carja Feodora nijso imeli nič dobrega pričakovati, a najmanje izmej vseh gotovo Boris Godunov, početnik tega čina.
Zato je imel Boris Godunov o čem premišljati, dokler še čas nij potekel, dokler je bil car Feodor živ. Ali ne samo ta misel mu nij dala pokoja. Čeravno je on upravljal s zemljo po svojej vohi, vendar ne v svojem imenu;
čeravno je stal višje, nego vsi drugi Rusi, on se je vendar carju klanjal, kakor rob. Boris je ljubil vlast nad vse, ali ljubil je tudi čast, ki daje tako  vlast;  on je bil sicer car v djanju, ali je hotel biti tudi po imenu. Misel o carskem prestolju in o samodržavnej vlasti se je vkrala Borisu v glavo in zasela v njej čvrsto. Priti do carskega prestola je bil težak čin, vendar v tadanjih okolnostih ne bezumen. Car Feodor je bil bolezljiv, ne dolgovečen, brezdeten, a cesarica je bila Borisova sestra, ter mu je mogla mnogo pomoči.   Tako se je Borisu mrlisal pot do carskega prestolja, tako ga je vse mamilo, in samo ena velika zapreka ga je vstavljala na tem potu:  carjevič Dimi trij. Boris Godunov je sklenil v svojih mislih — osloboditi se te sitne ovire.
Pred vsem on nij velel spominjati Dmi-trija v cerkvenih molitvah, ker je bil on rojen od pete žene Ivana Groznega,  in kakor
se misli, nezakonski sin.   Ali od te zabrane nij bilo nič  posebnega pričakovati: Dmitrija so vsi vse eno nazivali carjevičem in ves narod ga je držal za naslednika carskega, ker je car Feodor ostal brezdeten. Privrženci Borisovi so začeli razširjati vest, da Dmitrij ljubi muke in kri, da z lastno roko ubija živali, in da bode  iz njega postal tako ljut mučitelj, kakor njegov oče. Pripovedovali so, da je naredil carjevič iz snega dvanajst postav, nazval je imenitne bojarje, ter jim odsekal z lastno roko glave, roke in noge, govoreč: „tako bode vam, ko bodem jaz postal carjem". Posle tega je šel Godunov za svojo nakano še en korak dalje,  sklenil je namreč, Dmitrija usmrtiti z otrovom.   Baja carevičeva,   bojarinja Vasilja Volohova in sin njen Osip sta se odvažila na to črno delo.  Ali ne ve se od česa, otrovno zelišče nij škodilo careviču, in on je ostal živ in zdrav. Zdaj Bkliče Boris svoj rod in svoje
Za njim je govoril Rusin / akt in sk i in tožil, kake krivice poljski uradniki Rusinom delajo in kako jih zatirajo.
Dr. pl. Plener polemizira početkom proti Hohenwartu. On pravi, da Hohenvvart hoče, da se parlamentarični sistem raztegne na deželne zbore. Ta misel pa vede do upe-ljevanja deželnih ministerstev in do odvisnosti državne uprave od deželnih zborov. A nemogoče je, da bi se sistem strankarske vlade na deželne uprave prenesel, kajti cesarska uprava bi bila na ta način premenljivej večini deželnih zborov prodana, in načelnik bi moral odstopiti, ko bi te večine ne imel. Dalje pravi govornik, da nam v Avstriji manjka upravnih uradnikov in priporoča uvedeuje seminarjev za njihovo odgojanje.
Proti odsekovim predlogom ostro govori tudi poslanec Grocholski.
Poslanec Promber in 30 drugov stavi na naučnega ministra interpelacijo, zakaj se na olumuškem kapitelju nekaj kanonikatov praznih pušča, in da-li neplemeniti duhovniki res ne morejo kompetirati? Seja se potem sklene.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 21. novembra.
V tlrinvnetn zrhttru se je začela budgetna debata. Kuranda je grajal znani ministerski razglas zarad konfiskacij časnikov. Minister ITnger pravi, da vlada nema s konfiskacijami nič opraviti! Tista okrožnica je bila le zavoljo južnega Tirola in dogodkov v Dalmaciji prouzročena. Postopanje vladino, pravi, nij reakcijonarno. Okrožnica je le zoper državi sovražne časnike namenjena.
Iz F*itfnwjtr se poroča: Klub levice (Herbstovci) je sklenil o predlogu Skenejevem, zarad položenja nasproti nagodbi z Ogersko, da se predlog zavrže, sprejel je pa Demlov predlog, naj se odsek izvoli, ki bode pregledal in popravil program stranke in boda poročal, ali bi bilo umestno, da kako točko o položenji kluba nasproti nagodbi z Ogersko v pravila postavi. Tedaj „neodvisniki" so se samo iz „fortschritta" nanovačili. Herbst in njegova garda vladi zvesti ostanejo. Za to so pa ministri sklenili, da bodo denes v državnoj zbornici poročali te dni kako stoji z nagodbo z Ogri.
V M)aklutnci/• so pri volitvah v deželni zbor v kmetskih občinah 18. t. m. zmagali v de vetnajstih okrajih naši bratje dalmatinski narodni Slovanje, in samo jeden okraj 80 dobili Lahi ali „ a v tonomisti", kakor se napačno sami zovejo. Vse hujskanje v dunajskih listih torej pri zavednosti dalmatinskih narod-
bližnje ter je začne izpraševati za svet in pomoč. Ponudili so se ljudje, ki so bili pripravni ubiti carjeviča. Le-ti so bili: Mihajlo Bitja-govski, sin njegov Danilo, vnuk Nikita Ka-čalov in Osip Volohov. Boris je je nagradil kraljevsko, obečal jim še več, ter je odpravil v Uglič.
Le-ti ljudje, dospevši v Uglič, so začeli tam upravljati z vsemi deželnimi zadevami in Se celo z dvorom carice Marije. Videlo se je kakor da bi oni lehko in v kratkem mogli izvesti svojo zlo nakano, kajti oni so mogli biti pri carici od jutra po večera, nadzirali vse domače zadeve, sluge, kuhinjo. Ali to vendar nij bilo tako lehko: je-li je dober človek upozoril carico, ali je pa sama vse opazila, zato je varovala svoje dete zdaj mnogo bolj nego poprej. Niti po dnevu, niti po uoči ga nij pustila zdaj izpred oči; nikamor ga nij od sebe pustila, nikamor nij sama iz sob
niakov  nij  nič opravilo.   Da bi tudi mi na Kranjskem drugo leto tako zmagovali. Vu»*i»J«* «1 r>.s*v«\
l*<>tcrt»urfiwki list pravi: Ruska oboroževanja nijso nevarnost za mir, nego velika žrtva, katero si Rusija naklada za kristijane pod Turčijo. Če pa bode vojske treba, bode jo ruski narod tem trdovratnejše voje val, čem bolj se je prej vse poskusilo, da bi se mir ohranil.
Sr-h.9k<* armada se po ruskem izgledu popolnem na novo organizira. Iz Moskve je v Belgrad prišlo 18. t. m. zopet 500 prostovoljcev, pričakuje se jih pa še več, kadar se vojska rusko-turška začne.
Iz Mfercetjovi*** poroča „Pol Corr." da je večji del Muktar-paševe in DerviŠ-pa-ševe turške vojske prepeljano od črnogorskih mej na Donavo.
minister vnanjih stvarij je v kongresu rekel, da Španija ne misli denarja in krvi svojih sinov žrtvovati za stvari, ki se ne tikajo njene časti. To se pravi: Nam nij turška vojska nič mar.
V sttnt'»'i*ri je torej zmagal republikanec Ilnves proti demokratu Tildenu. Demo-kratje so protestirali, ker baje volilna komisija nij bila v redu.
Domače stvari.
— („Slovenske knjižnice") šesti zvezek, ki prinese nov originalen roman „Mej dvema stoloma" od J. Jurčiča, izide koncem tega tedna. Tri tej priliki zopet ponavljamo nujno prošnjo, da naj mnogi prejemniki prejšnjih zvezkov, kateri nijso še zdaj naročnine poslali, za prejete zvezke v „narodno tiskarno" ali izdatelju plačo pošljejo.
— (Konfisciran) je bil v soboto tukajšnji „Slovenec", zarad članka, ki jo branil c. kr. namestnika in generala Rodiča pred napadi ustavovercev.
— (Iz Celovca) se tukajšnjemu „Tag-l) lat tu" piše, da tudi v tamošnjem mestnem zboru nijso Nemci več tako „gemUthlich" skupaj, kar sta dva Slovenca, Einspieler in Ross-bacher v njem.
Razne vesti.
* (Ustreljen.) V Vildonu na gornjem Štajerskem so šli te dni kmetje na lov. Pri tej priliki je nekemu lovcu po neprevidnosti puška sprožila se in je zadelo strelivo posestnika Jožefa Toterja v tilnik, da je v nezavednosti zgrudil se na tla. Težko, da bi bilo kaj ž njim.
* (Ribja jed.) V Kurteleri na Švicarskem se je pripeljal 28. onega meseca nek popotnik; a na železnici se je unesrečil in vozovi so mu odtrgali levo roko pa levo nogo. Ko pride nek mesar mimo, pobere roko ter
izšla, razen v cerkev: s svojimi rokami ga je hranila in piti dajala. Bitjagovski in njegovi pajdaši videči, da jim nij mogoče ubiti carevića tajno, odvažili so se, javno to storiti; za-se se oni nijso bali: znali so, da je bode Godunov branil. V soboto, 15. maja 1. 1501, opoludne spravljala se je carica, vrnivši se iz cerkve od službe božje, k obedu; bratje njeni so bili v svojih podvorjih, (hišah), sluge so pripravljali obed. Zločinci so se uže mej soboj o vsem sporazumeli; skupaj ž njimi je bila tudi pestunja careviča, Vasilisa Vo-lohova. Ona je poklicala Dmitrija, da pride na dvor malo se pošetat; druga pestunja jo je začela pregovarjati, da naj ne odpelje deteta iz sobe, vendar Vasilisa nij poslušala, vzela Dmitrija za roke in odšla; odšla je za njima tudi druga pestunja. Carica je rekla, da gre tudi ona, ali na nesrečo se je zakasnila.   Komaj je carjevič stopil na stopnice
jo vrže v reko, ki zraven teče, rekoč: „Bodo vsaj ribe imele kaj jesti." Za ta surov Čin ga je unesrečeni človek tožil, in mesar je dobil 30 dni zapora.
* (Mrtvaška Stati s ti ka.) V 41. tedni tega leta ki se je končal s 28. oktobrom, je od 100 000 prebivalcev umrlo: na Dunaji 45, v Pragi 88, v Pesti 64, v Berlinu 40, v Vra-tislavi 38. v Stetinu 34, v Koloniji 35, v Ilanovru 32, v Frankobrodu ob Mogunu 28, v Magdeburgu 04, v Strasburgu 41, v Draž-danih 45, v Lipskem 48, v Monakovem 68, v Hamburgu 45, v Parizu 43. v Bruselji 43, v Amsterdamu 43, v Roterdamu 56, v Hagu 42, v Bazelji 38, v Kristijanji 30, v Stok-holmu 36, v Kopenhagnu 35, v Rimu 5o, v Neapolju 46, v Turinu 32, v Londonu 32, v Glasgovu 40, v Liverpulu 40, v Dublinu 36, v Edinburgu 23, v Njujorku 43, v Filadelfiji 40, v Bostonu 41, v Čikegu 48, v Bombaji 54, v Madrasu 76, v Kalkuti 52. V večini mest srednje in južne Evrope in Amerike zdravstveno razmerje kaže manjšo številke. Ker je temperatura veliko hladnejša, kakor prejšnji oktobrovi teden, je to dobro upl'valo na zdravstvene razmere. V holandskih mestih pa v Pragi je veo ljudij pomrlo. Skrlatinska mrzlica še vedno imenitno mesto zavzema, po-sobno v angleških pa avstro-ogerskih mestih posebno v Pragi. Tifus se širi v angleških in francoskih mestih po nemških in laških pa se manjša. Koze so po Angleškem nekoliko potihnile, zato pa na Dunaji bolj razsajajo, in je zgoraj omenjeni teden 30 osob za to boleznijo umrlo. Difteritis je v Berlinu huda, pa tudi na Dunaji in v severni Ameriki, kolera v Indiji je potihnila; ravno tako žolta mrzlica pojema.
sem bolnim noč in zdrav j« brei loka in brez stroške? po izvrntni
Bovalesciere ii Barry
t> W/o m ti«»«•«.
30 let «ic J« nij bolesni, U bi jo m« bila oidra-
'il» ta prijetna zdravilna hrana, pri odralcenih I
* rocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolezni
* telodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ilesa naduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepre-
i>wljenjo, zaprtje, prehlajenje, neupanje, slabosti, zlato -.tlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, . imenje v n lenih, slabosti in blevanje pn nosečih, »tožnoat, diabet, trganje, shujPanje, bledicico in pre-
lajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolie, lego dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spri&e-
•il zdravilnih, brez vBake medicine, mej njimi spri* Šivala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka. pra>
aga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru,
Iravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, >tr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-
* ,aart, Markize de Brehan a mnogo dražih imenitnih ••ob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj*
Kratki iskai ii 80.000 spricevalov.
Na Dnnaji, 13. aprila 1872. Prelio je uže sedem mesecev, odkar sem bil 9 brezupnem stanju Trpel tem vsled prsnih iačut-ličnih bolečinah, in sicer tako, 1a ism od dne do dne \idno ginil, in to za prečilo je dolgo (isa moje študije.   Cul aem od Vale cudapolne Revalesciero
v dvorišče, prišli so k njemu Danilo Bitja-govskij, Kačalov in Volohov. Volohov, vzemši Dmitrija v roke, reče: „a ti imaš, gosu-dar, nov krznen ovratnik V Carjevič se je smelmil in odgovoril: „ni star je.u V tem trenutku je prijel Volohov za uož, ter sunil ž njim Dmitrija. Udarec je izpodletel, nož se spolzuil, nij ubil carjeviča, nego mu samo ranil vrat. Volohov je vrgel nož tor pobegnil. Dmitrij jo pal, pestinja se zgrudila nanj, da ga skrije pred ubijalci in začela vpiti. Danilov Bitjagovskij in Kačalov sta skočila blizu, izbila pestunjo do polu smrti in iztrgavši jej iz rok carjeviča, ubila ga do smrti. V tem tre-notku je priletela carica Marija na krik pe-stinje iz dvorca in zapazivši, da njen sin leži ves v krvi in trepeče kakor golob, omedlela je na mestu.
(Konec prili.)
pri* el itn Jo nbiti in s«gc tovim Vit, da M čatim
(to mestči trn i žitka Vile tuno in okusne Ko - a escićre popo nem »rtrav, tako, da brex najmariegs trea nja mor* m r.opet pisati- Zakadi tegr* priporočam vBt-m Iml m to p'imerao prav cm.d »n okuaro brauo kot tajbuijši pripem .k, tt-r ostanem VaJ odani
Gabritil Te »'hner •dnšn/eli javnih vigiih  tgovgkih šol. Pismo visoko plemenite inarkize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsl.'il t.cke bolezni na jetrah bilo je moje stanju hujšanja in bolečin • sake vrate sedem let sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre bavljenje, vedno nespanje, ter sena trpela vedno na razdražen) i čutnic, katero me je sem ter tja prega njalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosli poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v •tanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Do voli t o gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega Bpoštevanja.
Markize de Brehan,
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen ji, nespanji in hujsanji
Št 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščati j i v prsih.
Kevalesciere je 4kxat točuejsa, nego meso, tet ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več a» eom, ko pri zdravilih.
V piehaitih ^oiicah po ^oi funta, 1 gold. 50 kr., 1 ftnt 'J gold. M kr., 2 tunta 4 gold.   50 kr., .j run tov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 fantov 33 gold.
Kevaiesciere-Bisouiten v puiioaii in Revalesoiere-Chocolatee v prahu VA ta« i <jld. 50 su., a4 ta« m gi Mi &r., teteti gl. dO kr., v prahu m 130 ta* UJ gl Prodaje: Da B*rry& Ooap. aa l>a*io»Jl, «r*»ll-a«eftautiB>»e H. 8. kakor v vseli oioatih pri dobril lekarjih m spesetijskih trgovcih, tudi razpošilja dn-aajska hiia na vse kraje po poitzub aakazuiosii ab povzetjih. V LJubljani Ed. al *n r, J. S v o b o da, fekar pri .zlatem orlu*, v Reki pri lekarjn J. P r o damu, v Celovca pri lekarja Bira laohorju, v •pljetu pri lekarju A lj i no viču, v Tr»iu pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Boo o s in J. Hirschn. v gadru pri Androvtću. (51)
Akcije narodne banke 827 —
Krediine akcije 138 60
London .     126 80
Napol. 10 12«/,
C. k. cekini 6 <>4
Sr.'i.ro 111 60
Štev. 15492.
(886—2]
Naznanilo.
V mestu Črnomelj bode 30. dan tega mes. ob 9. uri zjutraj velika graščinska gostilnica na
6 let in sicer od 1. prosinca 1877 naprej po očitni licitaciji v najem oddana. Pred licitacijo je treba 100 gld. vložiti, pogoji pa so zamorejo tudi poprej izvedeti pri uskrbništvti graščine v Čmpinlji._
Dunajska borza 21. novembra. (Izvirno telegraflčno poročilo.) Enotni drž dolg v bankovci h      60 gld. 80 £ notni drž. dolg v srebru i>6 30
1860 dri. posojilo 106 75
kr.
Razglas.
Glede na prihodnjo redno rekrutbo leta 1877, h katerej so leta 1857, 1856 in 1855 rojeni mladenci poklicani, se razglasi:
1. Vsak vojaščini podvrženi, ki je v letih k prihodnji redni rekrutbi poklicanih, rojen, mora se pod nasledki §. 42 vojne postavo
v to Itn meseca •>«,cc»iiil>r» t. I. v magistratnem ekspeditu v navadnih uradnih urah ustmeno ali pismeno zarad vpisa oglasiti.
2. Taisti, ki so v k rekrutbi poklicanih zgorej omenjenih letih rojeni, pa ne spadajo pod Ljubljano, imajo k temu vpisu svoje izkaznico ali pa popotne liste prinesti.
3. č'e je vojaščini podvrženi začasno zunaj svojega rojstvenega kraja ali prebivališča, in tedaj po tem ali po kaki bolezni zadržan, se sam ustmeno ali pismeno oglasiti, tak zamorejo to njegovi starši, jerobi ali kak drug po-oblastenec storiti.
4. Podpore potrebni domači in njih po-oblastenci, ki želijo začasno oprostenje vojaščini podvrženega, ali ta, če se želi /.a pola j-sanje vojaške službe poganjati, so dolžni okoliščine, na katere svojo prošnjo za tako polajžanje opirajo, ob času vpisa dokazati.
6. Nalogi, se oglasiti in sploh vsem iz vojne postave izvirajočim dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se ea ta' razglas nij vedelo, ali da so iz vojne postave izhajajoče dolžnosti komu neznane.
mestni magistrat v Ljubljani,
11. novembra 1876.
Štev. 15486.
(353—3)
Razglas.
V splošno natančno spolnovanje se naslednje točke magistratuega ukaza od 22. novembra 1852 št. 5GG2, ki se tičejo mestne snažnosti na novic razglasijo.
Hišniki ali hišni oskrbniki morajo brez posebnega ukaza, sneg takoj ko zapade vsako-jutro, in sicer do konca januarja do sedmih in od februarja naprej do pol sedmih, naj je uže prej ta dan ali pa čez noč zapadel, ob svojih hišah in ob drugem tik ulic ležečem posestvu tako na široko, da zamoreta dva človeka vštric iti, proti sredi ulic odmetati, in tako pomesti, da je pot čedna in da se brez nevarnosti po njej hoditi zamore. Kavno tako morejo hišniki in hišni oskrbniki skrbeti, da o požlepici led pred hišami o določenih urah na zgoraj omenjeni način nasekajo in na sredo ulic zmečejo, prostor pa, da bi se komu kaka nesreča ne pripetila z peskom, zemljo-ali pa z žaganjem potresejo.
Če bi pa požlepica kak drug čas čez dan nastala, se bo dalo z bobnom naznaniti, da imajo gospodarji led spred svojih hiš in svojega tik ulic ležečega posestva kakor je zgoraj omenjeno posnažiti.
Prepovedano je pa sneg iz hiš in dvori-šev na ulice in prostore mesta ali predmestji izmetovati.
Sneg mora hišni gospodar takoj v vodo ali pa na kak drug pripravni prostor zunaj mesta in predmestja izpeljati.
Ravno to se mora se snegom zgoditi, ki se streh zdrči ali se ogrebe.
Mestni magistrat t Ljiljani,
11. novembra 1876.
20. novembra: jctvr4»ji»    Spitzen iz Dunaja. — Brod iz Broda.
— Klng iz Dunaja.
Pri Nlunu: Hiršlor iz Dunaja. — W«konik ii Litije. — Rožič iz Reke.
— Župan iz Gorenjskega.
— Danizek iz Zagorja. — Presling iz Konjic.
Pri Hsutl: Mali iz Celovca. — Knecht iz Dunaja. — Kosi iz Zadra
Dobrovoljna licitacija.
Četl'ieK «£3. t. lil. in naslednje dni bode so piVO, ki je še v zalogi v manjših partijah s posodo ali brez nje v pivovarni na Vrhniki onemu prodajalo, ki bode največ ponujal in takoj plačal.
lJH5_2) Alfred Hartmanove
koiikursiic mase upra\ nisivo.
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse,
FI MP A HaUBVBiatA,
priporoča p. n. občinstvu uolo vrsto pravih sdria* Jlnlli in toiiletiilli *jr«d*tev, ki 10 ao vNelcJ kot izvratuo Izkasnln In gotovo ozdravila.
Tisoč H|tri6ul jo o tom.
1'. n. občinstvo au proai, il» aimo on« Npevljnlitete   za pr.itv sprejmi*, kl UMO HrillO nosijo.
Posladkorjene pile sv. Elizabete za rictanio lirui 1,,,,k,> •«%asJaJo''i čutijo kri, in uij«o LlolCIljC ni VI sk.nll j ivi- , dobru poaubim ]>ri buloznili v spodnjih orgunih, ziiuiui, Imli-zniH pranih organov , kužu iu "ri.i , otrok in žensk . i><li>ruvijii zsnprtttjfl, pni v i vir iuijtvč bolezuij. Tu pila Jo najboljši in najcouojii iululuk to biro. t vulur. H ikntuljic, s i jo pilumi, ttuno Z «1. , poaumezno ikntljicu 15 kr.	Dr. Fremonta prerodilni liker, k^fflJS bvi'ŽilO mM ulil.	Odontin zobna pasta, K^lrSrS? *ohihela
	Prsne cigarete iz smrekovih igel, "ČSl za nuilulio. 2 t kosov l ^l.l.	Pn hn      K>II(t prinfŠKii, olajaa takoj najhujšo migreno in 1 U-IIU glavobol. 1 glil. Dr. Bayerja pravi pulherin, n^"^"t-u'mi, dajo kuiži barvo roi in limbarjov.  a I gid. SO kr. in a HO kr.
	Protinski duh, aromatičen, ^l'~^Z ali ruvmutiznni, TO kr.	
• »illiltn* mM- m<» t. Jako r»Ntt>eliii *»|irl4."'Mlom dv»rti«Kn Nvetovi»l«'n |ir«>f. 1*11 lin. Beaume Girome, ilvntno *"tm$\?. omMU>~	Iti i PO t in n Paiiollo osilruvi jako nanio v»uk inoliurni IIIJOOIIUII UdUeilB, kiaar (trlpor ali lieli tok) l.rui alabili nuiiloclkov I m 1.1. ttO kr.	Royerjeva hemerojidalna maža, x™*^i\ Id bemerojide trpe. I gld. 60 kr. Salicil-antisuitin, jr^Tot^mpote'viur,>k SaliCJInO milO, naJUoUiu In nujoonojs« milo. 25 kr.
Dr. Callmanna lasno barvilo, l;'^X i iil.iiiii l.i-n  v- .ki. linrvii i . ini>. rujavo, riiniono) 3 nl>i.	GliŠni dllh,   "ajIh,^,. arnlatvo proti guai (krofu, 70 kr. 11 mu + ol l nič 1/ l enlf "• najlioljših švicarskih pluniiiakih U1IIC LCIJ IliaiM 3UK, mUU| olajia takoj vsak kašoy in prnno boltizon, 70 kr.	
Orijentalni prah za dame, t^at ffllK: (balo nt i rosa) 1 »lil. in k no kr. mm ■       |     m                               j            sv         •                     M       •      ■            ■                    »ndl... mr%		Schrierove zobne pile ^^^^
	M A nt-h lil llu.)|jl>,Jg<' "Iravilo zii ži'lođac, potoluii krč, ao ralil IIICII lllin, tuili kot 7.i.limi tinktura iu ustna voila, AO kr.	Storax-Creme, t^JŽ^T "ri k,,ž,li"
Elektro-motoricni vratni trak,    ^k::trnk; najlmlJHi Oipell 1 BJO. DO kr.	Margerite-boubons za kašelj, 30 kr.	VJL/linci ninir   proti nahodu, prsui'inii katuru, vrutoboln VVMIlbl papil , i„ brlpi.   I gld. _•(! kr.
C 1  Donitn   • din O dO DIO srutlntvo proti izpaiUtiju lus in Ul DCIIIIU, odpravljanju lnukin 1 «1<1. MO kr.	Oreillon "* v"u "Hini" koi«*"'! i^ot* gluhoti, buhi. um	Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
ItuiKli iisiijiin. s\ lesnkO mleko 1 r,r, kr. N .sil« I« \ ii iiiriM'ia 11101111 a M kr. »r. Uolijev I«-si i liti |»rnli . m kr. l><»|>«»vu iiiiati-rliiovn iimIiiu voda u 1 glil. M kr. UebflSOV ni«>Klli rkslrnkt </„ funtu. U kr. I»r. VU II < ■ 1111111 no« U /olmn |iuhIii u 1 gld. Sq kr. l*OllOVH rCMedllU |MMlluil» 11 1 ghl. M kr. Da-. ItroH »ovil l»4»mia4lli ■+» .»l>rjaiij«-n|4- IlIM \ I gld., m> vi.iliin friini v 7.uli>«i. \Vliko akludiščii |»lll'limt-rl| . mil. |»<»lliud itd. prvih pariških Urin. « lik 111 ti il «• Iriuii-oHki-gu ilrndva ml on kr. ili. a gld. funt. 1'rttvl 111-lii .ji j u 1 kIiI. i , luni,. Mi l;nli sir vsukujakili liiMtriniUMilov za zdruvljoiiji-, kukor uiniolillsl Iri, brixKHliii«-4>, l»iaii«lnm«, Jako ceno.    Velika zaloga /ol.nilt I. a-liu-j«-, Ninlnk, iu ilriigili t«mil«>l ii-rij.
Priporoć&ioo p. n. občinstva zdravila vpoRladkorjeni oblici, kukor: kinin, kopaiva, doverski praJkl, želeso, jetrno «>lj**, bromkall, jođksli, rabarber, dvojno OgJlJenokialn soda, niagnezija itti. p«) najnižji t-eni.
Najznaoejie specijalitete farmacije in parfimerije Francoske, Angleške, Ameriške, Nemčije, Švice in Avstrije ho pri nns vedno zu dohiti. (3G8—1)
BIH Mi ruzpoNiljtamo si 11 proti gotovini tali poNtiiouni povzetju in pri en-grO« nakupu tluj<>iuo volikc rabate. fitM-fMj
—I WIWWill^mWTO^:T^^^
Izdatelj in urednik Josip Jurtič.
Lasuuna in tiak .Narodne tiskarne".