126 OTROK IN KNJIGA 121, 2024 | OCENE VSESTRANSKA ISOL IN ZLATE HRUŠKE Marisol Misenta: Šivanje. Prevedla: Barbara Pregelj. Medvode: Malinc, 2023 Roman Jutra v Dženinu (Cankarjeva založba, 2023), ki ga je ameriško-pale- stinska pisateljica Susan Abulhawa za- čela snovati že leta 2002, govori o usodi palestinskega ljudstva. Izid v zbirki Moderni klasiki sovpada z izbruhom vojne v Gazi ter ga lahko v trenutni nadvse kruti politični aktualnosti do- gajanja na Bližnjem vzhodu prebiramo tudi v slovenskem jeziku (prevedla ga je Lili Podpara). Avtorica (v literarnem svetu) vodi skozi kruto, presunljivo in ganljivo pripoved o družinskih vezeh, rodbinskem izročilu, volji do preži- vetja ter osebni in materinski moči, predvsem pa o ljubezni kot predpogo- ju za obliko celjenja osebne identitete, ki je odpuščanje. Genocid nad Pale- stino, ki ga vsakodnevno spremljamo v medijih, je na čisto samosvoj način še isto leto v slovenskem prevodu našel odmev tudi v slikanici za najmlajše bralce. Avtorska slikanica Šivanje Ma- risol Misenta (Malinc, 2023) je nastala pri projektu »Zgodovina palestinske umetnosti, ki jo pripovedujejo pred- meti vsakdanjega življenja« (»Palesti- nian Art History as Told by Everyday Objects«), ki ga je izvajal Palestinski muzej. Projekt se spopada s politično in družbeno zgodovino Palestine ter si tako s palestinskim umetniškim gi- banjem skozi literarno uporabo vsak- danjih predmetov, ki so jih palestinski umetniki uporabljali v svojih umetni- ških delih v različnih zgodovinskih obdobjih, prizadeva za ohranitev pa- lestinske kulturne dediščine. Umetnico Marisol Misenta, ki delu- je pod umetniškim imenom ISOL, je navdihnila tradicija: v neki vasici, ki je kot iz škatlice, kot iz vezenine, živi čisto posebna deklica Lila. Za likovno zgod- bo je umetnica uporabila palestinske vezenine, ki jih je vpletla v samo tkivo zgodbe o deklici Lili, ki ves čas izgublja stvari. Vendar Lili sumi, da za to ni kriva sama: v njenem svetu so namreč luknje, ki vodijo do skrivnostnega sveta zadaj, kjer je vse drugače. Lila se zato odloči, da jih bo zašila, toda zdi se, da to prebivalcem obeh svetov prinese samo še več težav. Čeprav slikanica ne govori naravnost o ranah palestinskega ljudstva, pa bogato palestinsko zgodo- vino predstavlja vezenje, skozi katero je avtorica izvezla svojo nekoliko skriv- nostno pripoved. Ob branju tako zahtevnih slikanic je dragocen pogovor z otroki na njim primeren način. Otroci lahko vprašajo tudi kaj takšnega, kar odrasle straši, a odgovor mora biti pomirjajoč, da težka tema ne postane tabu. Otroci seveda o vojni lahko slišijo povsod, a prav veli- ka izpostavljenost takim novicam daje občutek, da je vojna veliko bližje, kot dejansko je. V slikanici Vojna, ki sta jo ustvarila portugalski pesnik José Jorge Letria in njegov sin, ilustrator André Letria, povedo podobe – tako kot v vojni – več kot tisoč besed. Tudi bese- dilo slikanice Šivanje je skopo, so zgolj kratki dvogovori in drobne besedne impresije, a hkrati toliko bolj bogato vizualno tkivo, ki preplete štiri poglav- 127 OCENE | OTROK IN KNJIGA 121, 2024 ja in epilog (Izgubljene stvari, Luknje, Megla, Kresna noč in Epilog: Leksis in Rolf) v vezenje iskanja druge strani, kjer (med drugim) se dekličina babica ne počuti dobro in reče: »Pa tudi zvo- kov z druge strani ne slišim! To je v tem času čudno, čih, čih! Tako je, kot bi bili zaprti v hišo brez oken, kamor ne more- ta ne svež zrak ne zvok.« Vojna nikoli ni znala pripovedovati zgodb, drobni predmeti iz spomina in domišljije na čase, ki jih ni več, pa z vso simboliko to zmorejo. Strani v knjigi niso bele, temveč v barvi in strukturi nebeljenega in ze- leno obarvanega lana, vanje so veči- noma s križci izvezene raznobarvne nitke, večinoma dominirajoče rdeče. Risba glavnih treh oseb (deklice Lili, mame in babice) je stilizirano po- enostavljena, vehementno različno naslikani lasje določajo njihove ka- rakterje. Čez risbe se spušča veliko barvnih senc, ki se dramaturško spa- jajo s tkanino. Narisani so tudi Lilini prijatelji in nekaj drugih ljudi, ki pa se pojavljajo največkrat na nalepljenih lističih v ilustracijah. Dogajalni čas je resničen in sanjski, kajti »za tem obstaja še en svet, ki je veliko bolj ne- navaden. Tam je pokrajina, polna voz- lov, visečih nitk in nenavadnih živali«. Celostranske ilustracije so od strani do strani bolj temne in dramatične, skozi goste črne valujoče resaste niti se odpirajo prostori, ki zaposlujejo dekličino domišljijo v kresni noči, ki je njen »srečni dan«. Podobe vezenin vse bolj dopolnjujejo ilustratorkini v tkanino izvezeni motivi živali, Rolfa in Leksis, in na koncu knjige polje zaključne podobe dopolnjujejo foto- grafije resničnih predmetov. Besedilo je na osemindvajsetih dvostranskih ilustracijah natisnjeno v tipografiji, ki posnema ročno pisavo. Knjiga je dvo- jezična, v slovenščino jo je prevedla Barbara Pregelj, originalno špansko besedilo je dodano na koncu knjige. Marisol Misenta (ISOL) se je leta 1972 rodila v Buenos Airesu v Ar- gentini. Je vsestranska argentinska umetnica, predvsem ilustratorka in pisateljica, kariero je naredila tudi kot pevka. Študirala je likovno pedagogi- ko, a je opustila poučevanje ter se po- svetila avtorskemu ustvarjanju knjig za otroke. Leta 1997 je izšla njena prva knjiga Vida de perros (Pasje življenje). Piše in ilustrira svoje knjige, a tudi be- sedila drugih avtorjev. Z izrazito oseb- nim stilom objavlja ilustracije v Mehi- ki, Španiji, ZDA, Franciji, Koreji, Švici in Argentini (tudi v najbolj branih časopisih). Sodelovala je na delavnici ilustratorjev BIB '99, ki jo je organizi- ral UNESCO na Slovaškem, in prejela nagrado zlato jabolko 2003 za ilustra- cije v knjigi Tic Tac. Knjigi El Globo (Balon) in El cuento de Navidad de Auggie Wren (Božična zgodba Auggi- eja Wrena) sta se uvrstili v zbirko Bele vrane Mednarodne mladinske knjiž- nice v Münchnu. Leta 2006 in 2008 je bila med finalistkami za Andersenovo nagrado. Njeno avtorsko in ilustrator- sko delo je bilo leta 2013 nagrajeno tudi z eno najprestižnejših nagrad na svetu za otroško književnost, z ALMO (Astrid Lindgren Memorial Award). Njena posebnost so avtorske slika- nice, ki prinašajo nenavadne dialoge med podobami in besedili. Izdala je štiriindvajset knjižnih naslovov, ki so prevedeni v sedemnajst jezikov. Pet izmed teh je izšlo v slovenskem jezi- ku v založbi Malinc. Prevedla jih je Barbara Pregelj. Založba Malinc, ki obstaja od leta 2012, je butična založba z vrhunskimi avtorji in avtoricami, ki poudarjajo ra- znolikost kulturnih prostorov. Glavna urednica in vodja bralnomotivacijskih projektov založbe je Barbara Pregelj, 128 OTROK IN KNJIGA 121, 2024 | OCENE doktorica literarnih ved in docent- ka za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Je diplomirana hispanistka in literarna komparativistka, po koncu študija v Ljubljani je nadaljevala štu- dij na univerzi v Salamanci v Španiji. Magistrirala je s temo iz španskega ba- roka, doktorirala pa s tezo o trivialnih elementih v sodobni slovenski knji- ževnosti. Kot prevajalka v slovenščino in španščino ter iz baskovščine, kata- lonščine in galicijščine je dejavna kot posrednica med slovenskim, iberskim in španskoameriškim kulturnim pro- storom. Je tudi stalna sodna tolmač- ka za španski jezik. Kot prevajalko jo strastno zanima problem branja in interpretacije besedila, kot urednico pa, kako bi z virusom dobre litera- ture okužila čim več bralcev. Zato v založbi izdajajo s špansko kulturo povezane dvojezične knjige. Te knjige so zelo različne, niso komercialne niti enostavno prisrčne, kakršne zlahka privabljajo kupce po vsem svetu, na- vadno niso niti klasično zasnovane, so pa besedno in vizualno izvirne, s čimer vabijo k razmisleku in hkrati burijo domišljijo. Posebna pozornost je namenjena izdajanju knjig za osebe z disleksijo, opremljenih z didaktični- mi materiali. Ker disleksija povzroča največje težave otrokom v osnovni šoli, ko se učijo brati in pisati, so jim prav premišljeno izbrane slikanice v pomoč. Ni presenetljivo, da je kar pet knjig umetnice Isol izšlo pri založbi Malinc, saj dosegajo vse visoke standarde, ki so si jih zadali. Že leta 2014 je izšla njena avtorska slikanica Poredni Petit (Petit, el monstruo), ki z malo besedami in z zgovornimi ilustracijami (predvsem izstopa dinamična obrazna mimika glavnih junakov in duhovita frizura malega dečka) pokaže, da otrokov svet ni preprost. Odrasli otroka pogosto ocenjujemo le na ravni priden-pore- den, on pa svojih dejanj ne vidi tako. Kaj kmalu ugotovi: »Mogoče sem pa poredno-pridna vrsta otroka. Druge- ga ni!« V slikanici Družinska skriv- nost (Secreto de familia), ki je izšla že naslednje leto, je z značilno risarsko maniro naslikana glavna junakinja, deklica z velikimi očmi in bujnimi lasmi, ki odkriva skrivnost različnos- ti. Sporočilo hudomušne zgodbe je, da smo vsi res različni, a smo si, vsaj zjutraj, vsi tudi podobni. Tudi slikani- ca Lepa Grizelda (La Bella Griselda), ki je izšla leta 2018, ni navadna slikanica. Glavna junakinja zgodbe je tako lepa, da so občudovalci zaradi nje izgubljali glave. In to dobesedno. Na dvorskih plesih so se za njo valile glave vitezov in princev, ki so se zaljubili vanjo, če so jo le pogledali. A čeprav se je gra- 129 OCENE | OTROK IN KNJIGA 121, 2024 ciozno gibala v steklenih čeveljcih in prelepih oblekah, so se je, namesto da bi jo ljubili, vsi bali. Zanimivo, da so ilustracije s tanko risbo kljub tako nenavadno grozljivi vsebini izrazito svetle, in niti odrezane glave, ki jih princesa Grizolda razvršča na mizi, najmlajšim otrokom niso strašljive. V bolj stripovsko zasnovani simpatični slikanici Kulturna izmenjava (Inter- cambio cultural), ki je pri nas izšla leta 2022, nastopa drobcen deček Gašper, ki po šestih urah 'buljenja' v televizijo zaspi, a malo pred tem še sliši »Zamen- jajte za en teden kraj svojega bivanja in zaživite drugo življenje«. Vizualno duhovita je že naslovna stran z mo- numentalno podobo slona Bimba pred miniaturnim televizorjem, da o živahnem dogajanju celega tedna, ki ga je Gašper preživel v afriškem pra- gozdu, ne da bi pogrešal televizijo, niti ne govorimo. Prisrčna slikanica otrokom namiguje, da so resnična doživetja lepša od posedanja pred televizijo. Vse knjige izpod peresa in čopiča vsestranske ustvarjalke ISOL so oblikovane skladno s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z dislek- sijo. Vse je prevedla Barbara Pregelj, vse so dvojezične in vse so tudi prejele znak kakovosti zlata hruška. T A TJ A N A P R E G L K O B E PEPELKA KOT BEGUNKA V DRUŽBI PRIVILEGIRANEGA ZAHODA Andrej Rozman Roza: Prepelka – zgodba za vso družino, režija Vito Taufer, produkcija Slovensko mladinsko gledališče, premiera 31. 5. 2024, ogled predstave 13. 9. 2024. Motiv Pepelke, ki se je v različnih kulturnih in časovnih kontekstih raz- vil v številnih različicah, tudi danes ostaja priljubljen za nove predelave. Pravzaprav se te zdijo skorajda nujne, saj očetovo dopuščanje Pepelkinega položaja v družini in poroko s prin- cem kot garant za srečo težko umesti- mo v perspektivo sodobnega razume- vanja in pristopa do sveta ali vzgojnih načel. Pri nas smo na odrskih deskah v zadnjih letih lahko gledali dve Pe- pelki; tisto iz prepesnjenih pravljic Odvratne rime Roalda Dahla, ki jo je v Lutkovnem gledališču Ljubljana reži- ral Vinko Möderndorfer (2015), kjer Pepelka (ob odsotnem očetu) zakliče, da ji je dovolj princev, in se poroči »s preprostim tipom, ki je kuhal marme- lado«, ter Pepelko Simone Semenič v režiji Ivane Djilas (2014 v istem gle- dališču), ki si – ob s strani mačehe in polsester prevaranem očetu – prav tako sama ukroji lastno usodo. V koli- kor poznamo delo Andreja Rozmana Roze, je bilo preoblikovanje pravljice glede na okoliščine današnjega časa pričakovano tudi tu, a je njegova Pre- pelka – zgodba za vso družino veliko bolj kompleksna in namenjena starej- šim gledalcem – po priporočilu gleda- lišča od 10. leta dalje. Rozina P(r)epelka (igra jo Irena Yebuah Tiran) je ilegalna begunka Rašida Malila, s požgano rojstno vasjo in očetom (Dario Varga), ki ji svetuje, naj potrpi, da bo lahko osta-