Poštnina plačana V 'gotovini.
Leto XV., štev. 165

Ljubljana, sobota 21«
1934
Cena Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, S123, 3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
Št. 11. — Telefon ŠL 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St, 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Preosnova GPU
2e nekaj mesecev se v mednarodnem !isku od časa do časa pojavljajo poročita o velikih in važnih spremembah v notranjem življenju Rusije: o postopni likvidaciji revolucionarnih metod in o normalizaciji razmer na vseh poljih. Zlasti v upravi in varnostni službi ter o ukinitvi osrednje institucije za enotno politično upravo, znane po vsem svetu pod imenom GPU.
Ne da se tajiti, da se je v Sovjetski Uniji od Leninovih časov pa do današnjih dni marsikaj spremenilo. Posebno rananjepolitiena orientacija sovjetov je krenila na povsem nova pota. Rusija se je vidno približala Evropi in se razvija h; ognjišča svetovne socialne revolucije, ki naj bi zanetila boljševiški plamen po vsem zapadu in izigrala narode drugega proti drugemu, v vedno trdnejši steber evropskega in svetovnega miru. Res pa je, da še ni premagala pomislekov mno-gih mercdajnih mest, ki ne morejo prav verjeti v iskreno spreobrnitev in niso še pozabila na svoječasno boljševiško tezo, da obljube in zagotovila, ki se dajejo buržujskim sistemom, ne ustvarjajo obveznosti. Nezaupljivci upravičeno radi fciižejo na notranjepolitične razmere v Sovjetski uniji, kjer še vedno vladajo revolucijske metode in teror diktature namesto prava in pravičnosti, kakor jo pojmuje evropski zapad. Ni dvoma, da je nezaupljiva rezerviranost inozemstva napram sovjetom, ki iščejo stika s svetom, doprinesla svoj delež k notranjepolitičnemu preokretu nove Rusije, ki prihaja sicer zelo počasi in postopoma, pa se vendar bliža neki normalizaciji, ki je sicer še močno oddaljena od zapadno-evropskega pojmovanja. Med najpomembnejše novosti, ki jih prinaša ta razvoj, je gotovo šteti ukinitev, ali bolj pravilno, preosnovo GPU.
Dne 10. julija letošnjega leta je izdal osrednji izvršilni komitet sovjetov dekret za ustanovitev ljudskega komisa-rijata za notranje zadeve, v katerega preide tudi sedanja občna politična uprava. Ze iz tega besedila se da sklepati da stara institucija GPU ni povsem ukinjena, nego da je bila vključena v višjo edinico in postala s tem oddelek sovjetske vlade. To je tem bolj vidno, ker je postal šef novoustanovljenega notranjepolitičnega komisarijata Jagoda, dosedanji voditelj GPU. Vendar pa vsebuje citirani dekret določbe, ki znatno omejujejo dosedanjo vsemogočnost tajne državne in režimske policije, kar je bila GPU za vse politične delikte dosedaj vsaj v svojem bistvu.
Institucija, ki je bila strah vsega domačega prebivalstva in o kateri je pisalo in govorilo tudi inozemstvo z grozo in ogorčenjem; je bila od svojih počet-kov izvrševateljica revolucijskega terorja in kot taka najpomembnejši instrument sovjetske »proletarske« diktature. V času, ko so divjali notranji upori in meščanske vojne, in ko so grozile intervencije inozemstva, bi se mogel boljše-Viški režim težko ohraniti v vsej svoji moči brez tajnega policijskega aparata in neodgovornega krvavega tribunala, kakor si ga je znal ustvariti v organizaciji črezvičajke, ki se je pozneje prele-xnla v komitet za politično upravo in ki je zdaj preživela menda poslednjo meta-morfozo s prehodom v ljudski komisari-jat za notranje zadeve.
»črezvičajka« je bila ustanovljena koncem leta 1917 kot »izjemna komisija« za pobijanje protirevolucije, uporniškega četaštva in sabotaže, pod vodstvom še zdaj z grozo imenovanega Džerdžinskega. Ta ustanova je imela oblast nad življenjem in smrtjo, bila je sama svoja najvišja instanca in je izrekala v tajnih sejah sodbe, proti katerim ni bilo priziva. črezvičajka si je sama ustvarjala zakone in smernice, katerih ni poznal nihče, njih krutost pa so občutili mnogi desettisoči domačinov in ino-zemcev. Nepogrešljivost takega terorističnega instrumenta za ohranitev režima je dala Džerdžinskemu in njegovim tako vsemogočnost, da se je niti sam Lenin ni mogel mnogo dotikati. Vse pritožbe, da se je ustvarila država v državi, niso zalegle, in tudi preosnova iz leta 1922 je prav za prav izpremenila samo ime, ne pa tudi bistva in moči stare črezvičajke.
To tudi skoro ni moglo biti drugače, ker se je diktator Lenin čutil neprestano ogroženega in je še na božičnem kongresu 1. 1921, ko je ugotavljal zmago nad uporniki in napovedoval notranje reforme v varnostni službi, izjavil: »Vračamo se v normalne razmere in raz-puščamo črezvičajko, toda če nam vstane količkaj nevaren sovražnik, se bomo posluževali terorja, trikratnega terorja.« S takim potnim listom je nastopila GPU- naslednica črezvičajke, svojo pot in je seveda nadaljevala stare tradicije.
Letošnja reforma sega globlje. Oddelku notranjega komisarijata, ki ga tvori personal in ves aparat dosedanje GPU, je odvzeta sodna oblast. Inkvizicijskih tribunatov je torej konec in politične kriminalne zadeve so se odstopile vrhovnemu sodišču SSSR in njegovim organom, odnosno one državnopolitične važnosti, kakor veleizdaja, špijonaža in podobne, vojaškemu sodnemu kolegiju. Popolnoma pa vendar stara oblast politi©-
PODALJŠANJE PREMIRJA
AU KRIZA VLADE V FRANCIJI
Nenadna poostritev notranjepolitičnega položaja v Franciji zaradi Tardieujevih izpadov proti radikalom v aferi Staviskega
Pariz, 20. julija, ng. Senzacija dneva je bilo nenadno sklicanje ministrskega sveta, ki se je sestal ob 6. zvečer, in sicer na zahtevo ministrov radikalno socialne stranke zaradi dogodkov v parlamentarnem preiskovalnem odboru, ki ima nalogo, da preišče afero Staviskega. Minister Tardieu je namreč snoči pri konfrontaciji s Ghautempsom ve-hementno napadal prvake radikalno socialne stranke in jim očital, da so bili v zvezi s Staviskiim in hoteli potem afero potlačiti. Zlasti ostro je napadal bivša ministrska predsednika Ghau-tempsa m Herriota. Herriot, ki je bolan, se je kljub temu nemudoma pripeljal v Pariz in zahteval sklicanje seje vlade, da se zadeva takoj razčisti. Minister pravde Cheron, ki zastopa predsednika vlade, je takoj stopil v stik z ministrskim predsednikom Dourner-gom, ki je na dopustu. Doumergue je izjavil, da osebno sicer ne more prisostvovati seji, da pa nima nič proti temu, če se vršj tudi brez njega. V političnih krogih zatrjujejo, da večina članov vlade obsoja postopanje Tardieuja in da bo spor rešen na ta način, da bo moral Tardieu, ki je v vladi minister brez resora. odstopiti, ker bi bila sicer kriza vlade neizogibna. Vsekakor jie politični položaj zelo resen in presene-
čenja niso izključena. Tardieu je izjavil, da sioer ni imel namena kršiti političnega premirja, da pa se je moral braniti pred napadi in spletkami, ki so jih uprizarjali prota njemu radikali. Današnji listi obširno komentirajo zamotani notranje politični položaj, do katerega je prišlo docela nepričakovano v času parlamentarnih in političnih počitnic in celo napovedujejo ostavko cele vlade, ako ne odstopi Tardieu.
V političnih krogih računajo s tremi možnostmi rešitve:
1.	Da radikali zapustijo vlado. V tem primeru bi bila vladna kriza neizbežna iai bi mogla imeti za posledico tudi razpust zbornice.
2.	Da odstopi Tardieu. V tem primeru bo dosedanja vlada ostala še nadalje na krmilu, vendar pa bi se notranji politični položaj zelo poostril.
3.	Sklenitev sporazuma z izjavo Tardieuja, da s svojimi izpovedbami ni hotel napasti radikalne stranke. V tem primeru bi se dala kriza vlade preprečiti.
Tardieujevi izpadi proti radikalni stranki in Chautempsu so izzvali pri večini vladnih članov najhurši odpor in jih baje tudi ministrski predsednik Dou-mergue zelo ostro obsoja. Najbolj ne-razpoložen pa je finančni minister Ger-
Preokret v hitlerjevski socialni politiki
Uspeh Rruppove Industrijske zveze — Znatna omejitev vpliva delovne fronte v gospodarskih organizacijah
Berlin, 20. julija, d. Pravkar izdani proglas novo imenovanega, voditelja nemškega, gospodarstva grofa Goltza obratnim voditeljem, je značilen za preokret na socialno-političnem področju po 30. juniju. Proglas dokazuje, da je predsednik državne industrijske zveze Krupp, čigar odstop so napovedovali pred 30. junijem že kot neizogiben, zmagal na vsej črti in da je danes njegovo stališče bolj trdno kakor kdaj prej. Dejansko je industrija dosegla vse, po čemer je stremela v zadnjem času. Proglas novega voditelja nemškega gospodarstva ne pomeni nič manj kakor popolno izločitev nemške delavske fronte s področja socialne politike. Proglas pravi med drugim:
Socialno-politična zastopstva v gospodarskih organizacijah so protizakonita in prepovedana. Prav tako ni po odredbi voditelja Adolfa Hitlerja nemška delavna fronta kraj, kjer naj bi se reševala gmotna vprašanja vsakdanjega življenja ter izravnavale naravne razlike med interesi posameznih delovnih ljudi. Nihče ne more zahtevati, da bi ^e zmanjševala vrednost čiste atmosfere medsebojnega razumevanja, kakor jo pospešuje delovna fronta, z zahrbtnimi mislimi zastopstva gmotnih Interesov.
S to ugotovitvijo se odvzema delovni fronti kot pravni naslednici strokovnih organizacij njeno prvotno področje. Sporazumevanje med delodajalci ln delavci je v bodoče omejeno na direktne stike v posameznih obratih, pri čimer so delavci še posebej zapostavljeni, ker je vsako pozivanje k stavki kaznivo. Nekakšno nadzorstveno instanco predstavljajo samo še uradni poverjeniki za delo, katerih praksa pa se čim dalje močneje razvija k naklonjenosti podjetnikom. Za vodstvo nemške delovne fronte ter za dr. L»ya in njegove sotrudniKe pomeni novi odlok močno omejitev oblasti, saj so še nedavno izvršili mnogoštevilne inspekcije v industrijskih podjetjih, v katerih so pregledali obrate ter imeli na-govore na zbrane delavce in nameščence, kar je vzbujalo v javnosti vtis absolutne premoči delovne fronte v v»eh zadevah obratov in povzročalo močna nesoglasja med podjetniki in voditelji nemške delovne fronte, ki jih je moralo v mnogih primerih poravnati kot najvišja instanca za gospodarske zadeve državno ministrstvo za gospodarstvo. Minister za gospodarstvo Schmidt je zavzemal pri tem po večini posredovalno stališče, v glavnem pa se je bolj nagibal k podjetnikom, ker je načelno odklanjal radikalno stališče delovne fronte, kakor tudi prejšnjega voditelja gospodarstva Kesslerja, ki ga je delovna fronta podpirala.
Najnovejši razvoj dogodkov Je privede!
m upravi ni odvzeta, kajti za »manjše« pregreške sme še vedno odrejati izgone, deportacije in konfinacije v delovnih taboriščih do dobe petih let. Res pomenja ta dispozicija z državljansko svobodo še vedno veliko strahovalno moč. Gotovo se tudi ne sine sovjetskega pravosodja meriti z evropskim merilom, toda kljub vsemu pomenja preosnova varnostne in kriminalne službe veliko olajšanje že zaradi tega, ker je groza tajnega postopanja vendarle omejena, ker je odprta možnost boljše obrambe in pred vsem, ker je mogoča nad sodnim postopanjem vsaj do gotovih mej domača in mednarodna kontrola, četudi se če ne more
do tega, da je postalo omaj^ito tudi pravno stališče dr. Leya. V ostalem je dr. Ley znan kot človek, ki se zna prilagoditi, zaradi česar menijo o njem, da bo Sodeloval tudi v novi smeri. Čeprav se pojavljajo t industriji glasovi, Id zahtevajo njegov takojšen odstop, kaj takega ni pričakovati, ker bi po 30. juniju zbudil preveč pozornosti. Izprememba v vodstvu nemške delovne fronte se zato pričakuje šele za kasneje.
Prepoved katoliške korespondence
Berlin, 20. julija, g. Katoliško korespondenco, ki izhaja v Miinstni, je vrhovni predsednik Weetfalske do nadaljnjega prepovedal Korespondenca, ki jo je izdajal neki jezuitski pater, je doslej zalagala z gradivom okoli 100 katoliških listov.
Slaba letina
Monakovo, 20. julija, n. Kakor poroča >Munchener Zeitung«, je državni minister za prehrano izjavil, da bo" letošnja žetev za 20 do 23 odstotkov manjša- Da bi nadomestil izgubo kmetov, je odredil zvišanje stalnih cen in sicer pri rži za 6 mark, pri pšenici pa za 10 mark za tono, kar predstavlja po višek 4 oziroma 5 odstotkov.
Nemško vohunstvo v Posaarju
Saarbriicken, 20. julija, n. Vladna komisija je že delj časa opažala, da izginjajo zelo važni in zaupni spisi. Po dolgotrajnem opazovanju so sedaj ugotovili, da je kradel spise bivši nemški major, Schaffer, ki se je pred pol letom naselil v Saarbriickenu. Snoči so ga aretirali in napravili v njegovem stanovanju hišno preiskavo, pri kateri so našli celo vrsto ukradenih spisov. Našli pa so tudi dokumente, iz katerih je razvidno, da je Schaffer vohunil za Nemčijo m da je bil v zvezi s hitlerjevsko organizacijo »Deutsche Front«. Vlada je zaradi tega odredila v prostorih te organizacije hišno preiskavo, pri kateri so našli mnogo važnih in zelo obremenilnih dokumentov.
Cosynsov polet v stratosfero
Bruselj, 20. julija. w. Piccardov sodelavec Cosyns se namerava jutri iz Haute Ar-dene dvigniti za polet v stratosfero. Startu bodo prisostvovali belgijski kralj in mnogi znanstveniki.
govoriti o popolni normalizaciji, je vendar razumljivo, da inoeemstvo pozdravlja reformo kot pomemben korak naprej^ in navzgor. V zapadnem tisku se podčrtava kot povratek k vsečloveški civilizaciji zlasti v primeru z retrogradnim razvojem v Nemčiji, kjer se justica vedno bolj podreja politiki diktature.
Končna sodba pa je danes seveda nemogoča, kajti šele praksa bo morala pokazati, ali je normalizacija in konsolidacija notranjega življenja v Rusiji iskreno mišljena. Zunanji svet je z zadovoljstvom slišal besede, sodil bo pa po dejanjih in po njih usmerjal svoje mišljenje in ravnanje.
mara Martin, ker so zaradi teh dogodkov zaostale operacije za posojilo, ki so bile baš v teku.
Vsekakor je notranje pofitičm položaj zelo zapleten in se bo dal spor med radikali in Tardieujem rešiti mnogo težje«, kakor se je sprva računalo, čeprav se splošno naglaša potreba podaljšanja notranje-političnega premirja.
Parlamentarni preiskovalni odbor za razčiščenje afere Staviskega je sklenil! v načelu odgoditi do oktobra vse svoje sklepe in odločitve poMtičnega značaja, ziasti, v kolikor bodo v zvezi z izpovedbami Chauttempsa iti Tardieuja.
Donmergne optimist
Pariz, 20. julija AA. V izjavi, ki jo objavlja »Agence Eoonomique ert Financiere« glede na reperkusije, ki so t -zvezi z najnovejšimi incidenti r parlamentarnem preiskovalnem odboru za afere Staviskega posazale na borzi pri francoskih državnih papirjih, je predsednik vlade Doumergue dejal med drugim:
Niso mi še znane podrobnosti, kaj se je sadnje dni pripetilo v parlamentarnem preiskovalnem odboru o aferah Staviskega, in zato ne morem ta trenutek ničesar pozitivnega reči o njih posledicah. Toda primerno s« mi zdi naglasltl svoje prepričanje, da b0 ne glede na kakršnekoli dogodke vsa država cenila politiko današnje vlade tako, kakršna je In kakor jo Je doslej
presojala. Nič ne srne omajati zaupanja, ki se začenja vračati. Finančni položaj države se je toliko popravil, da zastran tega nI vzroka za bojazen.
Premirje v interesu domovine
Pari«, 20. julija. AA. Veliki informacijski listi izražajo upanje, da ee bo razburjen je, nastalo zaradi izpovedb Tardieuja pred parlamentarnim preiskovalnim odborom, poleglo in da bo oremirje med političnimi strankami ostalo še nadalje ▼ Ijavi v inteiesu domovine, !;er morajo ^st sprevideli, da je korist države važnejSa ki-kor osebna vprašanja.
»Matin« pravi: Mnogi uvidevni politSlrf so se včeraj trudili, da omeje incident na njegovo pravo polje, namroe osebni ta ne doktrinarski spor. Doumergue ima »a seboj velikansko večino prebivalstva, ki j« rito strankarskih prepirov in ki vidi ▼ njegovem obstanku na oblasti neobhoden pogoj za srečno dokončanje začetega deta. Si dvoma, da stoji »a njim tako rekoč eaioduš-no tudi ves kabinet.
»Petit Pa risi en« piše: Radikalni minfedrt so pokazali veliko uvidevnost in modrost, ko so se zavzeli za to, da se duhovi pomirijo in da se Ptvar mirno likvidira. Njihovi nasveti eo padli na plodna tla. Mislimo, da }e opravičeno upanje, da bodo etni kakor drugi postavili nad interese stranki in sseb korist domo rine.
>Ami dn Peuple«: Vse kaže, da bo premirje med strankami še dolgo obstojalo r blagor države.
Pomočnik Staviskega
aretiran v Bruslju
Pariz, 20. Julija n. Danes je prispela Is Bruslja vest, da so tam aretirali enega i<zmed najožjih eotrudnikov Staviskega. Francoska vlada je takoj zahtevala njegovo izročitev franooskim Oblastem.
Hitlerjeve! ne odnehajo
Po uvedbi smrtne kazni za teroristična dejanja so svojo akcijo sedaj Se poostrili — Cela vrsta novih
atentatov
Dunaj, 20. julija p. Bojazen Poznavalcev razmer v Avstriji, da namreč vsi radikalni ukrepi avstrijske vlade proti teroristom ns bodo nič zalegli, ss je uresničila. Dne 18. t. m. opolnoči js sicer potekel rok za nekaznovano oddajo razstreliv ter je stopila v veljavo določba o smrtni kazni za vse teroriste, toda hitlerjevci so kljub temu še poostrili svojo teroristično akcijo. Dočim so namreč doslej izvrševali atentate tako, da ni bilo človeških žrtev, pa »o začeli sedaj ubijati tudi ljudi.
V	četrtek ob 3. zjutraj je bil sredi Dunaja v III. okraju Izvršen atentat na vojašnico Heimvvehra. Neznanci so vrgli skozi okno v vojašnico bombo, ki je eksplodirala s slino detonacijo. Dva člana Heim-wehra sta bila hudo ranjena in se borita v bolnišnici s smrtjo, šest pa jih je dobilo manj nevarne poškodbe. Sredi popoldneva naslednjega dne so hitlerjevci zažgali javno telefonsko govorilnico v II. dunajskem okraju. V noči od 19. na 20. pa je bila izvršena cela vrsta atentatov po vsej Avstriji na železnice, javne zgradbe in znane vodilne pristaše režima.
V	bližini Inomosta Je bil Izvršen atentat na železniško postajo. Eksplozija peklenskega stroja je bila tako silna, da je dvignilo streho poslopja in Jo razbilo, poskjpje pa docela demoliralo. Detonacija je bila tako strašna, da so v Imomostu ljudje prestrašeni planili iz postelj. Atentat je bil namreč izvršen okrog 3. zjutraj. Daleč naokrog so popokale šipe. V Latzenauu na Predarlskem so hitlerjevci pognali v zrak dom patriotske fronte. Pri Bregenzu so položili na železniški tir močan peklenski stroj, ki pa so ga še pravočasno opazili in odstranili. Tudi v bližini Miirzzuschlaga je "bil izvršen atentat na južno-železniško progo, k sreči pa eksplozija ni poškodovala tračnic, tako da promet ni oviran. Uradni komunikeji navajajo tudi še celo vrsto drugih manjših atentatov in demonstrativnih eksplozij.
šef dunajske policije Je izjavil novinarjem, da vlada dr. Dollfussa odslej ne bo poznala več nobene milosti. Vsi atentatorji pridejo pred naglo sodišče in bodo brezpogojno obsojeni na smrt. Nihče ne sme upati na pomilostitev. Krvnik bo imel mnogo dela, je zaključil svojo izjavo.
Policija preiskuje mrzlično vse atentate, vendar pa doslej atentatorjev samih še niso izsledili. Sedaj so pričeli prirejati hišne preiskave pri onih, ki so znani kot pristaši narodnih socialistov. V Schwechatu so pri tej priliki našli v kleti neke hiše, kjer so stanovali trije znani hitlerjevci, celo zalogo razstreliva m orožja. Zaplenili
so 20 pripravljenih peklenskih strpjor, cel sod dinamita ter mnogo orožja in immkrfje. Vsi trije narodni socialisti so bili že prej enkrat osumljeni atentatov. Ker jim niso mogli ničesar dokazati, bo bili nekaj časa v koncentracijskem taborišču, pozneje pa izpuščeni. Sedaj so jih seveda takoj aretirali in izročili naglemu sodišču, ki Je po novem zakonu že začelo zasedati na Dunaju. Danes Je sodilo sedmim hitlerjevoem zaradi raznih terorističnih dejanj. Policija Je priredila zadnje dni tudi pravcato gonjo na ljudi, ki nosijo bele dokolenice. To Je namreč tajni znak narodnih socialistov. Samo na Dunaju so jih aretirali nad 400. Seveda med njimi mnogo nedolžnih ljudi. Večino So jih po zaslišanju zopet izpustili, okrog 50 pa so jih pridržali v zaporu, ker so osumljeni, da &o agitirali za hitlerjevce. Vsa Javnost pričakuje z napetostjo, kako se bo končala ta borba med hitlerjevci in Dollfusscvim režimom.
Uradno poročilo o novih atentatih
Dunaj, 20. Julija wk. Uradno poročajo: V Leidaschn na Tirolskem Je bilo t teku včerajšnjega dneva več hišnih preiskav. V nekem seniku so našli zalogo pištol in mo-nieije za rakete. V nekem hlevu pa velike množine narodno-socialističnega propagandnega gradiva. Poslopja so last nekega gostilničarja, ki so mu pred kratkim zaprli obrat, ker so se pri njem zbirali narodni socialisti. Gostilničarja so aretirali. V noči na danes je na dvorišču Salvatorjeve cerkve v Hallu na Tirolskem eksplodirala papirnata bomba. V cerkvi je popokalo več šip. V noči na danes Je bil nadalje izvršen atentat na elektrarno v Reutte na Tirolskem, ki je povzročil znatno škodo. Popravila so v teku. Sinoči je bil izvršen atentat na župnišče v Fohnsdonfu na štajerskem, ki Je povzročil precej škode. Danes ponoči so neznani storilci v Sv. Petru na štajerskem poškodovali betonski lok, v katerem je napeljan telefonski kabel. Zveza Je zopet vzpostavljena. Pri kovaču Leopoldu Dezn v Siissenbrunnu na Spod. Avstrijskem so pri hišni preisKavi našli priprav-ljene 'bombe. Precej stvarne škode je povzročil atentat, ki je bil izvršen včeraj na železniški tir blizu Solnograda.
Seja vlade
Dunaj, 20. julija w. Danes popoldne se je pričela seja ministrskega sveta, ki je trajala do poznih večernih ur. Na dnevnem redu so bila poleg tekočih zadev tudi vprašanja nove finančne ustave in reforme socialnega zavarovanja.
čiščenje v Bolgariji
Opozicija v razsulu — Koncentracijska taborišča za komuniste — Zaplemba premoženja razpuščenih organizacij
Sofija, 20. julija, n. Kakor ugotavljajo v vladnih krogih, je bolgarska opozicija v popolnem razsulu. Mnogi politični prvaki, ki so doslej stali ob strani, so se pridružili novemu režimu, ki ga odobrava tudi ves narod Sedaj je tudi v stranki Cankova prišlo do hudega razkola. Cankov je ostal docela osamljen, dočim sc se njegovi najod-tičnejši sotrudniki odločili za sodelovanje v vladi. Bivša ministra Kalfov in Rusev bo •ta najbrže celo stopila v vlado.
Sofija, 20. fjlija wk. Bolgarska vlada nastope sedaj z vso ostrostjo proti makedo« skim revolucijonarnim organizacijam, ki eo kljub vsem prepovedim nadaljevale svo-
je delovanje. Pri Makedonski ljudski banki je bil zaolenjen bančni račun te organizacije v višini nad 100 milijonov levov. Banko so zapečatili. V prihodnjih dnevih bo vlada s posebnim odlokom zasegla vse premoženje v«*»h protizakonitih organizacij
Sofija, 20. juliji, p. Rolgarska vlada je glede komunističnega rovarenta sklenila osnovati koncentracijska taborišča, v katera bo zaprla komunistične agitatorie, da jim na ta način onemogoči njihovo početje. Prvo koncentracijsko taborišče bo osnovano v Sevlijevu. Za to taborišč« je že določenih 50 komunističnih agitatorjev, ki s« jih aretirali poslednje dni.
Pogajanja Pariz—Berlin
Nemški poslanik Je zahteval od Barthouja nekatera pojasnila, ki bodo merodafna za stališče Nemčije do
vzhodnega pakta
Poplava v Varšavi
Dočim se ]e položaj na jugu Poljske nekoliko izboljšal, ogrožajo narasle reke severne kraje
Berlin, 20. julija. AA. DNB poroča: »Volkischer Beobachter« prinaša članak o paktih pod naslovom »Vojaška zveza ali politika miru« in pravi, da Velika Britanija m Italija podpirata načrt garancijskega paleta zato, ker se bojita, da ne bi Francija z zaslombo Rusije preveč okrepila svoje premoči. Velika Britanija in Italija mislita pri tem v prvi vrsti na možnost vojn, v katere bi se zapletli Nemčija ali Poljaka. Nemški državni kancelar in njegovi najbližnji sodelavci so stalno nagla-šali, da si od vojne nikakor ne obetajo zboljšanja nemškega položaja. Prav tako tudi Nemčija ni izpostavljena nevarnosti vojaškega napada. S francoskim napadom ne gre računati, ker je Nemčija v tem pogledu zavarovana z locarnskim dogovorom, ki sta ga podpisali tudi Anglija in Italija. Možnost vojnih zapletljajev med Nemčijo in Poljsko je pa izginila tisti trenutek, ko sta obe državi sklenili medsebojen pakt. Med Nemčijo in Poljsko ni ni-kake napetosti, iz katere bi utegnila nastati možnost vojne. Razmerje med Nemčijo in baltiškimi državami je prijateljsko ali vsaj korektno. Edino med Nemčijo in Litvo obstoji spor zaradi Memelskega vprašanja, toda ta spor ne more roditi resnejših zapletljaev, zlasti tedaj ne, ako bodo države podpisnice memelskega statuta izpolnile svojo dolžnost.
Na podlagi vsega tega prihaja list do zaključka, da vojne nevarnosti, ki naj bi služila za utemeljitev tega pakta, dejansko ni. Načrt tega pakta je samo maskirana diplomatska poteza francoske kontinentalne politike in naj bi bila samo podaljšanje francosko-ruske fronte. List zaključuje, da je treba prave poti k miru iskati le v sklenitvah dvostranskih paktov.
Nemški poslanik pri Barthouju
Pariz, 20. julija. w. Zunanji minister Barthou je sprejel včeraj nemškega poslanika v Parizu dr. Kosteria. Razgovor je
trajal eno tiro in se je nanaša! na francoski načrt vzbodno-evropske pogodbe za
medsebojno pomoč in varnost. Poslanik >e sporočil Barthouju vprašanja vlade, ni pa podal nobene izjave o stališču Berlina glede teh predlogov. V glavnem sta oba državnika govorila o garancijskih obveznostih, ki jih vsebuje ta pogodba v zvezi s Sovjetsko unijo. Minister Barthou je dal poslaniku zaželjena pojasnila, pri čemer je dr. Koster posebno. poudarjal vprašanje enakopravnosti. Barthou je izjavil, da bi se dal. če bi Nemčija podpisala vzhodno pogodbo, pospešiti sporazum v razorožitve-nem vprašanju.
Neurath poroča Hindenburgu
Berlin, 20. julija, g. Državni predsednik Hindenburg jo dopoldne sprejel zunanjega ministra von Neuratha, k] mu je bržkone poroča! o aktualnih zunanje-pol tičnih problemih. Zunanji minister je potoval z letalom v Marienburg, od tod pa z avtomobilom v Neudeck.
Italijanska intervencija
Pariz, 20. julija d. Rimski dopisnik »Tempsa« poroča da morejo prinesti Mus-solinijeva navodila italijanskemu poslaniku v Berlinu Ceruttiju preokret v nemški zunanji politiiri. Italijanski poslanik tx> sporočil državnemu kancelarju Hitlerju, da je Mussolini za priznanje efektivne enakopravnosti Nemčije- ako pristopi k vzhodnemu paktu. Francoskemu poslaniku v Rimu je izjavil Mussolini, da hi imel vzhodno evropski varnostni pakt samo takrat pravi pomen, če bi jamčil vsem udeležencem enaKopravnost. Zastopnik »Tempsa* opozarja na razlike naziranj Mussolinija in Barthouja, razen tega beleži izjavo me-rodajne italijanske osebnosti, da bodo pogajanja o francosko-ruskem predlogu za vzhodni pakt trajala bržkone več mesecev.
Javen shod JNS v Ribnici
Sreska organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke v Kočevju sklicuje za nedeljo, 22. julija ob 2J0 pop. javen shod v Ribnici pred dekliško narodno šolo.
Na shodu bodo govorili: minister n. r. in narodni poslanec g. Ivan Pucelj, senator g. Miljutin Dragovič in narodni poslanci gg.: Ivan Urek, Albin Koman in Milan Mravl je.
Vabimo vse pristaše stranke in sploh vse, ki hočejo slišati resnico o političnem položaju v državi, o delu JNS in njenih poslancev v parlamentu in med narodom, da se zanesljivo udeleže shoda
Prva seja posvetovalnega odbora za telesno vzgojo
Beograd, 20. julija, p. V ponedeljek 23.
t. m. bo v ministrstvu za telesno vzgojo prva seja posvetovalnega odbora za telesno vzgojo, v katerem so najodličnejsi zastopniki gimnastičnih in športnih organizacij. Sejo bo otvoril z nagovorom minister za telesno vzgojo g. dr. Andjelinovič. Na dnevnem redu so naslednje zadeve: 1. Izvedba zakona o obvezni telesni vzgoji; 2. reforma sistema celokupne telesne vzgoje mladine v srednjih šolah; 3. uvedba obvezne telesne vzgoje v strokovnih šolah; 4. strokovni učitelji za telesno vzgojo, njihovo šolanje in namestitev; 5. vprašanje prostorov za izvajanje telesne vzgoje; 6. sodelovanje raznih organizacij za telesno vzgojo; 7. vprašanje strokovne literature; 8. načrt uredbe o nadzorstvu ministrstva nad vsemi telesnovzgojnimi organizacijami. Zasedanje posvetovalnega odbora bo traialo po vsej priliki dva do tri dni.
Dr. Maček prepeljan v zagrebško bolnico
Beograd, 20. julija. M. Dr. Vladimirja Mačka, ki je prestajal svojo custodio ho-nesto v zaporih okrožnega sodišča v Srem-ski Mitrovici, so prepeljali iz kaznilnice v Sremski Mitrovici v bolnico usmiljenih sester v Zagrebu in sicer po sklepu sodišča na podlagi mnenja zdravnikov, da se dr. Mačku omogoči zdravljenje zoba in lečenje vnetja čeljusti.
Silna vročina v Ameriki
Newyork, 20. julija, n. Napovedi vreme-noslovcev, da bo vročina ponehala, se niso aresničile. V Newyorku in drugih državah, ki jih je zajel vročinski val, so imeli tudi danes povprečno 35 do 36 stopinj C v senci. Na milijone ljudi hiti že v zgodnjih jutranjih urah na morsko obalo, da se ohla-de v vodi. Samo v teku včerajšnjega dne je umrlo v Newyorku za solnčarico in od kapi 150 ljudi.
Tooir de France
Perpignan, 20. julija. AA. Ob pol 10. dopoldne je startalo 41 še kvalificiranih dirkačev na etapo Perpignan-Aix-les-Ther-tnes. Prvi je prišel Lapebie v 5:47.03, drugi in tretji sta pa bila v istem času Gestri m Cazullani. Proga meri 158 km.
Iz magistratnega gremija
Ljubljana, 20. juli.;a.
Na današnji seji magistratnega gremija, ki se je vršila pod predsedstvom magistratnega direktorja Frana Jančigaja, so se obravnavale razne obrtne, gospodarske in gradbene zadeve.
Na poročilo načelnika obrtnega oddelka je bila odklonjena prošnja za izpremembo nekega buffeja v gostilno.
Na poročilo načelnika gospodarskega urada se dovoli Anglo-Jugoslovanski petrolej sk i d. d. postavitev bencinske črpalke na mestnem svetu med kolodvorsko restavracijo in staro carinarnico na Masary-kovi cesti.
Dobava premoga za mestne urade se odda po gotovem ključu najugodnejšim ponudnikom Ugljeniku »Peklenica«. St. Janžkem premogovniku, premogovniku v Libojah in Trboveljski premogokopni družbi, dobava drv pa najcenejšemu ponudniku tvrdiki Josip Rus in drug za 80 Din za m*, postavljeno v mestno skladišče.
1. avgusta se prekine najemno razmerje glede mestnega kopališča na Jegli-čevi cesti št 10, ki se odda v upravo Mestni delavski zavarovalnici z namenom, da bi služilo uporabi mestnim delavcem in niih rodbinskim članom.
Na predlog gradbeno-pravnega referenta dobe gradbena dovolienia: Golob Andrej za visokopritlično hišo za artiljerijsko vojašnico, Urh Anica za enonadstropno hišo ob Aljaževi cesti. Rus Josip za adaptacijo hiše na Cankarjevem nabrežju št. 13 proti kavcijski hipoteki 10.000 Din, Zri-mec Janez za nadzidavo nadstropja in adaptacije hiše na Hradeckega cesti št. 41, Fran kovic Janko za drvarnice v Cegnarjevi ulici 6, dr. Čeme Ivan za kanalizacijo na Dvornem trgu št. 1, Breskvar Marija za cestno ograjo ob Cesti na Loko št. 30, Bat-telino Danijel za napravo kletnega stanovanja in prizidka drvarnic v Podmilščakovi ulici, Ljubljanska kreditna banka za ada-p-racijo poslopja na Tyrševi cesti št. 67, dočim se prizidek lope ne dovoli, Avbelj Jože za adaptacijo mesnice na Trnovskem pristanu, Gregorc Anton za ograjo ob Poljanski cesti št. 81, obema pod pogojem, da odstopita za cesto potrebni svet, Mazi Franc za trafični paviljon pri Figovcu, Vodnik Albert za prizidek v Krakovski ulici, Jesenovec Ana za hišico v koloniji ob Cesti dveh cesarjev, Novak Josip za hišo ob Gsrbičcvi ulici. Bizjak Marija za adaptacijo trgovskega lokala r»a Celovški cesti, Društvo sv. Vincencija Pavlanskega za nadzidavo drugega nadstropja pri »Jo-žefinum« ob Zrinjskega cesti, dr. Stanov-niik Ivan za kanalizacijo v Pleteršnikovi ulici št. 17, Jeglič Fran za enonadstropno hišo za Linhartovo ulico, Bizjan Fran ln Alojeija za adaptacije v Kamniški ulici, Tomšič Marjeta za nadzidek v Kolezijski ulici. Kosi Ivan in Fani za enonadstropno hišo ob Gerbičevi ulici. Tomšič Peter za enonadstropno hišo v Staničevi ulici, Bogataj Albina za adaptacijo v Frankopan-ski ulici in Belčič Karel za kanalizacijo.
Odklonjena so bila gradbena dovoljenja Turku Valentinu za leseno hišo ob Jurčko-vi poti. Megler Meti za pritlično trgovsko poslopje ob Miklošičevi cesti. Lobe Frančiški za dvoriščno poslopje v Bolgarski ulici št. 17 Brglez Juliiani za trafični paviljon ob Dolenjski cesti, Krulcu Pavlu za dvoriščno shrambo v Rebri 5t. 17 ter Zor-cu Francu za les<mo dvoriščno lopo v Le-podvorski ulici 23.
Varšava, 20. jilija n. Čeprav ie deževje skoraj povsod prenehalo, je položaj v poplavljenem ozemlju še vedno obupen. Nesrečnim poplavljencem ne morejo prrti na pomoč, ker so vse prometne zveze prekinjene. Edino zvezo tvori sedaj še radio, po katerem pošiljajo iz poiplavljenih krajev obupne klice na pomoč. Skoro povsod primanjkujejo živila in trpe ljudje strahovito pomanjkanje. Pomožni odbor v Varšavi pošilja sedaj živila in zdravila s letali. Seveda je ta akcija nezadostna, da bi nasitili slolisoč?	ki so v bedi ij p:manjka-
nju. Vsaka druga akcija pa je za enkrat nemogoča, dokler vode ne bodo upadle toliko, da bo mogoč promet po železnici ali vsaj s tovorum avtomobili. Dočim je nevarnost v Krakovu m nil.% ogrožajo ««daj v-df Varšavj. Vsa vjln iz poplnvljem-ca {■zemlja se sH.a v Vi«io. ki zaradi te^a še ve.lr.o rapidoo narašč-.. Vodni naval j«: danes dosegel Varšavo in poplavil vse nižje ležeče dele mesta. Oblasti so pravočasno odredile evakuacijo, tako da človeških žrtev ni bilo.
Visla je bila pri Varšavi opoldne 2- in pol meAra nad normslo. Na nahrež:ib se nbirajo velikanske množice ljudi in opisujejo naraslo reko.
Vlada je za prebivalstvo v j ižni Poljski, ki je ostalo brez strehe, nakazala 100/njO zlotorv podpore, da bi olajšala najhujšo bedo Enak znesek je pripravljen za vorvod-stvo Krakov. Osrednji pomožni odbor je izdal proglas na vse prebivalstvo, naj zbira prispevke za pomoč poplavljencev. Kakcr eo sedaj ugotovili, je bilo na poplavljenem ozemlju 83 počitniških taborišč skavtom, ki pa 60 jih baje spravili vse na varno.
Iz Varšave je odletela nad poplaviieno ozemlje eskadrila letal, da bo pomagala pri pomožni akciji. Letala vozijo « seboj zavoje x živili in tobakom, ki jih mečejo na najbolj prizadete kraje. V krakovskem
Sremska Mitrovica, 20. julija
Ze nekaj dni »e ponavljajo nad vsem Sremom v večjih in manjših obsegih nevihte. Najhujše nevihte so bile, kakor že znano, v nedeljo popoldne, a tudi nevihte, ki so divjale od srede do četrtka, so ponekod povzročile veliko škodo, ker je med njimi padala močna in debela toča. V vasi Grgurevici v Fruški gori, je padala debela toča, ki je poškodovala tudi mnogo hiš. Celo ljudje, ki jih je nevihta zatekla na prostem, so odnesli tako hude poškodbe, da so se morali zateči k zdravnikom.
Med divjanjem nevihte se je v Stari Pa-zovi primeril čuden dogodek. Poleg kmeta Martina Deverinskega, ki je s svojim vozom hitel proti domu, je udarila strela v zemljo in je kmet onesveščen obležal na poti. Neki drugi kmetje, ki so tudi hiteli proti domu, so ga našli in meneč, da je mrtev, so ga naložili na voz in odpeljali domov. V vasi pa je bil takrat slučajno zdravnik dr. Vereš, ki je Martina šele po dveh urah z injekcijami obudil k življenju. Vest o tem dogodku se je naglo raznesla po vsej Pazovi in okolici. S fruškogorskih pobočii so drli mogočni hudourniki, ki so v nižavi razorali mnogo nasadov ter napravili ško-
Številen obisk in splošna hvala šentviške razstave
St. Vid, 20. julija
Prvi teden po otvoritvi obrtne razstave poteka nad vse pričakovanje ugodno. Ze prvi dan. v nedeljo popoldne je bil obisk vkljub slabemu vremenu tolik, da je bilo obširno šolsko poslopje skoraj premajhno. A tudi v nasednjih dneh je bilo vse polno obiskovalcev od jutra do večera. In kar je glavno: obiskovalci so sami resni ljudje, ki ne obiščejo razstave zgolj iz radovednosti marveč z namenom, da ogledajo razstavljene predmete v svrho kupčije, tako da so tudi razstavljalci z uspehi, ki so jih že dosegli, nad vse zadovoljni. Ves trud. žrtve in težave, ki jih je bilo treba premagati pri pripravi razstave, bodo kmalu pozabljene. Zadovoljnost obiskovalcev pa jamči še za nadaljnje uspehe.
Razstava je tako pestra, da obsikovalci struie, kako je mogoče v kraju s to množino prebivalcev, kakor jih ima Št. Vid, napraviti kaj takega. Mizarski predmeti so naravnost umetnine, da ugajajo še tako razvajenemu očesu. Od najfinejše do preproste spalne oprem je vse okusno in solidno delo, takisto jedilnice in kuhinjske opreme. Cene pa so usmerjene.
Kakor mizarski, so vse pohvale vredni tudi drugi predmeti. Čevljarski del je kakor velemestna izložba lične in solidne domače izdelave. Pletilje so upravičeno ponosne na svoje izdelke. Krojaški izdelki pričajo, daje tudi ta obrt v St Vidu na visoki stopn i in lahko vsakogar zadovolji. Dalje zaslužilo tapetniški izdelki vse priznanje glede ličnosti in kakovosti izdelkov. Sodarji razstavljajo skrbno izdelane sode, zidarji svoje načrte, cementarji nam kažejo, kako bomo v bodoče postavljali lepe vrtne in balkonske ograje. Da pa je vrt čim lepši, postavi naš vodnjakar lep vodnjak, ki je tudi razstavljen. Kamnosek je. kakor kažejo razstavljene slike in izdelki iz umetnega marmorja, umetnik na svojem mestu. Sedlar nam je pripravil nekaj nenavadnega. Razstavil je konja z dvema glavama in ga opremil z opremo, ki jo je izdelal sam. Ključavničarji-nam pa razstavljajo razne stroje, stiskalnice, štedilnike, moderen železen svinjak in ogrodje za pritlično sadni drevje
Ker se je vsak razstavljalec potrudil, kar je bilo v njegovi moči. je šentv dska obrt na razstava našla pri obiskovalcih splosno priznanje. Šentviški obrtniki pa se bodo oddolžili obiskovalcem razstave s tem, da bo vsak. ki pri njih naroči ta ali oni obrtni izdelek, sedaj ali v bodoče točno, solidno in dobro postrežen. Najsrečnejši obiskovalec pa bo dobil zastonj lepo moderno kuhinjsko opremo. Številko bo določil žreb ob zaključku razstave. Zato shranite vston-nice!
Citafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE iN SVET"
okraju je nevarnost poplav po večini mi« nila. Višina vode, posebno na VisJi, Je začela polagoma padati. Nevarnost se bi is« sedaj vedno bolj Varšavi.
Obupen položaj prebivalstva
Krakov, 20. Julija, g. Poplavna katastrofa v Mali Poljski je največja elementarna katastrofa v zadnjih 120 letih v teh krajih. Zaradi lepega vremena, ki traja že dva dni, so začele vode polagoma padati. Najbolj katastrofalen je položaj v trikotu Dombro-va-Mielice-Susin. kjer se zgrinjajo ogromne množine vode in se Dunajec izliva v širini 30 km v Vislo. Prebivalstvo je pobegnilo na vzvišene kraje m na strehe ter čaka v tem obupnem položaju na rešitev. Ia Krakova so na poti vojaški pontoni, letalci pa obveščajo prebivalstvo, da je rešitev že na poti. Po popravilu telefonskih in brzojavnih zvez prihajajo vedno nove podrobnosti o groznem obsegu te katastrofe. Pri Kresinku ob Dunajcu je visoka voda presenetila ciganski tabor, prt čemer so utonili skoraj vsi ljudje, med njimi mnogo žensk in otrok. Stvarno škodo v poplavljenih krajih cenijo na 150 milijonov zlotov. Največ škode je na cestah, mostovih in železniških na»pravah.
Nad 200 smrtnih žrtev
Berlin, 20. julija. w. Kakor poroča >B2 am Mittag« iz Varšave, so začele reke v bližini Varšave močno naraščati in eo <*o-segle do 4 m nad normalo. Nevarnost grozi predvsem dvema predmestjema, glede katerih so oblasti ukrenile vse potrebno, da jih bo rooek) prebivalftfvo čimprej prazniti. Včeraj je voda blizu Sandomi^s znova poplavila 30 vasi. Iz vseh delov, kjer ie bila katastrofa, poročajo o no«nh smrt. nih žrtvah,"ki jih je že nad
do tudi na ta način, da so jih na visok*, posuli 6 peskom, kamenjem m blatom.
Banjaluka, 20. julija
Nad vsem bosansko-novskim srezom je divjala v sredo zvečer in tudi poz<w v noč nova strašna nevihta. Basanj Novi sicer ni imel toliko škode kakor njegova okolica, a tudi po njegovih ulicah je deroča voda. ki je zalivala nižje lokale, nanesla mnogo'blata, kamenja in dračja. Nad pokrajina so se že popoldne strnili toliki oblaki, di je zavladala prava noč že ob 18. Bosanska Kostajnica je bila tudi tokrat pod vodo po vsem spodnjem delu. Hudourniki so na periferiji uničili nekaj zgradb, ki so kljubovale nedeljski strašni nevihti.
Tudi med to nevihto je padala debeh toča, ki je do golega oklestila mnogo dreves in po nasadih vse. kar je še ostalo od nedeljske nevihte. Hudournik je razdejal tudi banovinske ceste med Novim in Ra-vanico. tako da je bil prekinjen ves promet. Razne poti pa so zasule tudi pravcate lavine zemlje in kamenja, ki so jih sprožili hudourniki. Komisija, ki je bila sestavljena po nedeljski nevihti, da bi ocenila škodo, je dobila sedaj novo delo in se bo povprečno ocenjena škoda še precej zvišala.
Mednarodni šahovski turnir v Curihu
Aljehin m Lasker poražena
Porazu velemojstra Niemcoviča v IV. kolu je sledila v V. kolu še večia senzacija. Poražena sta bila namreč oba favorita turnirja, sedanji svetovni prvak dr. Aljehin in bivši dolgoletni svetovni prvak
dr. Lasker.
Lasker je imel za nasprotnika Stahlber-ga. ki je otvoril kot beli damski gambit, dobil s komplicirano kombinacijo kmeta ln igral nato v končnici stolpov tako močno, da je Lasker po 45. potezah kapitulira'.
Enaka usoda je zadela dr. Aljehma. k: je imel za nasprotnika holandskega velemojstra dr. Euweja. Ta je hudo pogrelo, ki jo je svetovni prvak zgrešil v sredini igre po neprevidnosti, temeljito izrabil. Aljehin se je zaman trudil, da bi izsilil vsa i remis. Moral se ie vdati.
Damski gambit Bogoljubov-Rosetfh je končal že po 27. potezi s porazom italijanskega šampiona. Bogoljubov je energično odbil vse obupne protinapade svojega nasprotnika.
Flohr je dobil v damskem gambitu kmalu znatno premoč nad Jossom in je gladko zmagal.
Francoska partija Bernstein-Niemcovič se je razvila v dolgotrajno pozicijsko borbo. ki je končala remis
Ostale partije so imele naslednji rezultat: Henneberger je porazil Johnerja, ki je prišel v časovno stisko. Grob-Naegeli _ sta se zedinila za remis, prav tako Gvgli m Miiller, čeprav je imel GygM boljšo pozi-
ciio.	, . .
Tudi v ITT. kolu prekinjena partrja Bernstein-Bogoljubov je končala remis.
Stanje po V. kolu: Flohr 4 in pol, Eu-we 4. Aliehm, Lasker, Bogoljubov in Stahl-berg 3 in pol, Niemcovič, Bernstein, .Toh-ner. Henneberger in Miiller 2 in pol. Ros-sefli 1 m P^l. Grob, Gvgli m Naegeli 1, Joss pol točke.
Nezgoda numniskega poslanika na Dunaju
Dunaj. 20. julija, n. Rumunskemu poslaniku na Dunaju se je pripetila danes dopoldne huda nezgoda. Vračal se je z avtomobilom s svojo rodbino iz Karlovih Va-rov. Na nekem ovinku se je avto prevrnil. Vsi potniki razen poslanika samega so dobili precej hude poškodbe.
m --
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ra dane«;
Vedro, toplejše, precej stalno.
Novosadska vremenska napoved ca soboto: Toplo, večinoma vedro vreme. Mcžne lokalne nevihte.
Dunajska vremenska napoved za sobotos Jutri še zelo toplo. Visoki oblaki, morda krajevne nevihte.
Bilanca ameriške stavke
Stavka končana — 8 mrtvih, 197 ranjenih in I50
milijonov škode
San Francisco, 20. julija n. Vrhovni odbor splošne stavke je odredil konec stavke. Na podlagi sklepa glavnega stavkovnega odbora so vse strokovne organizacije pozvale delavstvo, naj se vrne na delo ter proglasile generalno stavko za končano.
Delavstvo se je z veseljem odzvalo posivil. Le v dveh ladjedelnicah, koder imajo večino komunisti, še stavnajo. Vest o ukinitvi stavke je bila sprejeta v javnosti z nepopisno radostjo. Danes nudi mesto zopet normalno lice. Vojaštvo se je umaknilo in promet se vrši docela normalno. Vse trgovine so zopet odprte. Pomanjkanje živil ni več, ker dovoz normalno posluje. Pogajanja, ki so se pričela med zastopniki delavcev in delodajalcev ob posredovanju generala Johnsona, potekajo ugodno in bodo na^brže v kratkem končana s popolnim sporazumom. Paroplovne družbe so naročile brezžično svojim parniKom na odprtem morju, naj zopet pristanejo v San Franci-scu. Ekstremni elementi v stavkovnem odboru so pod vodstvom voditelja pristaniških delavcev Harrvja Bridgesa doživeli
včeraj odločilen poraz, ker se je večina odbora ponovno izrekla naj se vsa sporna vprašanja predlože razsodišču.
Stavka pristaniških delavcev in mornarjev ob obali Tihega morja je doživela hud udarec, zlasti zaradi neomajnega stališča paroplovnih družb. Tako sta družbi Dollar in Matson že včeraj v polni meri vposta-vili svoj promet, pa tudi Pacifiška paro-plovna družba je napovedala, da bo obnovila svoj promet ob koncu tedna.
Ukinjenje splošne stavke sta priporočila razen tega stavkovna odbora v Oaklandu in Alamedi. S sklepom glavnega stavkovnega odbora, da se splošna stavka ukine, se bo na vzhodni strani pristanišča San Francisca in v obeh obmejnih ter bližnjih mestih vrnilo na delo okoli 43.000 delavcev.
Računajo, da je gospodarstvo San Francisca s to stavko oškodovano za 150 milijonov dolarjev. Bilanca žrtev znaša 8 mrtvih in 197 ranjenih.
V Portlandu Je krajevni stavkovni odbor sklenil proglasiti splošno stavko, če bi čete, ki so v pripravljenosti 10 milj od Eitsta, vkorakale v mesto samo.

Agrarna reforma in Aiierspergovo veleposestvo
V	dravski banovini je prišlo pod agrarno reformo, ki se rešuje že celih 15 let, tudi veleposestvo kneza Auersperga, ki meri okrog 22.800 ha in je največje v Sloveniji. Bilo je prav za prav že razlaščeno, vendar je knez kljub temu predlagal ministrstvu poljoprivrede poravnavo z interesiranimi občinami, ki pa je absolutno nesprejemljiva. To je pokazal tudi sestanek, ki se je vršil 7. t. m. v Novem mestu in Zagradcu med interesenti (občinami) in začasno državno upravo.
V	razlaščenih Auerspergovih gozdovih so ogromne količine lesa, ki daleč presegajo vrednost vsake odškodnine. Začasna državna uprava je hotela prevzeti razlaščene gozdove že 1. septembra 1932, do česar pa ni prišlo.
Kako ogromne važnosti je razlastitev Auerspergovega veleposestva. hočem pojasniti v naslednjem:
Z državno-nacionalnega vidika jo upoštevati pred vsem dejstvo, da leži to veleposestvo v narodno mešanem kočevskem in novomeškem srezu in da je bil knez Auersperg s svojim kapitalom in nemškim j upravnim aparatom najjačja hrbtenica I nemškega manjšinskega otočiča na Kočevskem. Vsem je še dobro v spominu, kako je bivša Avstrija na vse mogoče načine favorizirala kočevske Nemce. Knez Auersperg je imel vpliv na ves živelj, ki je prebival v območju njegovega veleposestva. Moti se, kdor misli, da to sedaj ni več mogoče in da bodo razmere, ki jih je ustvanl nrej šnji avstrijski režim, izginile same od sebe. Vsekakor bi se to lahko zgodilo, toda v to svrho bi bilo potrebno energično iiva:anie državne nacionalno-gospodarske politike na vseh poljih. Zlasti odločna izvedba agrarne reforme v kočevskem srezu bi silno dvignila vero v moč naše narodne države m nemški vpliv bi kmalu izginil.
Z narodno-gospodarskega vidika je predvsem poudariti, da je v območju Auerspergovega veleposestva okrog 33 večjih in manjših žag, pred vsem naših domačih, ki so izključno navezane na les iz Auerspergovih gozdov. Poprej Auersperg ni imel svoje lesne industrije in je bila zato domača industrija v teh krajih precej dobro razvita. Po prevratu pa je Auersperg ustanovil lastno lesno industrijo, napravil v dobi ugodne konjunkture sijajne kupčije, dočim je naSa domača lesna industrija skoro popolnoma propadla. Seveda ogromen denar, zaslužen v naši državi, ni ostal doma. temveč je romal v inozemstvo. Velika napaka je zato, da se je sicer razlastilo gozdove. industrija pa pustila veleposestniku, ki je vrh tega 1. 1933. pred prevzemom razlaščenih gozdov posekal in prodal ogromno lesa. s čimer je napravil solastnikom razlaščene zemlje ogromno škodo.
S socialnega vidika je omeniti, da ima
uprava Auerspergovega veleposestva zaposlenih v gozdovih in industriji veliko število stalnih nameščencev: gozdnih ravnateljev, tehnikov, višjih in pomožnih šumar-jev itd. Razen dveh slovenskih inženjerjev pa so to sami Nemci, mnogi med n imi celo avstrijski državljani, ki nimajo niti pojma o našem državnem jeziku. Slovenska in-ženjerja sta očividno v prvi vrsti posrednika med nemško upravo veleposestva in našimi oblastmi. Na drugi strani pa morajo seveda vsa težja dela v gozdovih in industriji opravljati naši domači delavci, ki so tako absolutno odvisni od nemške uprave
Z narodno-obrambnega vid?ka je važno, da leži Auerspergovo veleposestvo v bližini italijanske meje. Ne more nam biti zato vseeno, kakšne narodnosti je uprava leg-* veleposestva. Na tako eksponiranem kraju bomo imeli najboljšo zaščito pač v državno in nacionalno zanesljivih ljudeh.
V poštev prihaja končno tudi politično vprašanje. Naš narod je vodil pod bivšo Avstrijo težko borbo za svoje pravice Njegove žrtve so navadno celo presegale uspeh. Vsi smo zato pričakovali temeljito izvedbo agrarne reforme, ker smo se dobro zavedali, da je glavna moč našega narodnega nasprotnika v njegovih veleposestvih na naših tleh. Z oslabitvijo materialnega temelja bi bila zato j&ko zmanjšana tudi politična moč inozemcev. Žal se naše nade v tem pogledu še danes niso izpolnile niti v oni meri. kakor določa celo zakon sam. Taka postopanje gotovo ni primerno, saj se z njim ubija komaj prebujeni nacionalni ponos in državljanska zavest. Do skrajnosti slabe, naravnost neznosne gospodarske prilike v kočevskem srezu bi se gotovo takoj mnogo izboljšale, ako bi se že izvršila likvidacija agrarne reforme v smislu «akon«.	Franjo, Bule, Mirna
Josip Habsburški toži Rumunijo
Haag, 20. julija, n. Pred tukajšnjim mednarodnim razsodiščem se bo v kratkem pridela razprava v tožbi bivšega avstrijskega nadvojvode Josipa proti Rumuniji. Bivši nadvojvoda teži Rumunijo za odškodnino za svoja vcieposestva, ki so prišla pod agrarno reformo. Zahteva 60 milijonov frankov. Rumunska vlada je poverila svoje zastopstvo bivšemu francoskemu zunanjemu ministru Paul-Boncourju. Za proces vlada v mednarodnih krogih veliko zanimanje, ker bo načelne važnosti za celo vr-Rto sličnih tožb proti raznim drugim državam
Zagrebške gimnazijke v Atenah
Atene, 20. julija. AA. Danes je prispela semkaj skupina učenk zagrebških gimnazij.
Divjanje neviht po Bosni in Srenra
Bosanska Kostajnica vnovič pod vodo — Nalivi in toča okrog Sremske Mitrovice
i > JUTRO« št 165 j
.---4
krap in lfudje
vojna akadenuja
Zgodovina in pomen najvišjega jugoslovenskega vojaškega učnega zavoda
Ljubljana, 20. julija
Ta dni je bil razpisan sprejem 300 gojencev v vojno akademijo v Beogradu. Istočasno je bilo objavljeno, da je naša vojna akademija dosegla stopnjo vseučilišča. To obvestilo je z velikim odobravanjem sprejela vsa naša javnost, kajti najvišji vojaški učni zavod je v 84 letih svojega obstoja izvršil veliko nacionalno misijo, ker je dajal v osvobodilnih vojnah kadre odlično usposobljenih vojaških vodnikov in poveljnikov. Najvišja vojna uč:,a ustanova pa si je tudi vedno prizadevala, da je sledila napredkom znanosti.
Vojna akademija je bila ustanovljena leta 1849., delovati je začela prihodnje leto kot višja šola za artiljerijske častnike. Ustanovil jo je knez Aleksander Karadjur-djevič, ki je vojaški izobrazbi posvečal posebno pozornost, ker je to spadalo neobhodno k izvršitvi nacionalnega programa Srbije, ki bi bil neizvedljiv brez dobro organizirane vojske. Vojsko so organizirali sicer tudi že pred tem knezom, sistematično organizacijo pa je izvedel šele on leta 1845. ter uredil prvo stalno vojsko v Srbiji, ki je bila v začetku organ ministrstva za notranje zadeve. To »garnizijsko vojaštvo«, kakor so ga tedaj imenovali, je štelo dva bataljona, od katerih je imel vsak tri čete pehote, broječe 240 mož, eno baterijo s 6 topovi in 250 topničarji in en eskadron konjenice, ki je štel 203 može. Da bi temu začetku stalne vojske dal dobre vodnike, je knez ustanovil artiljerijsko šolo v Beogradu.
Iz te šole je izšlo v prvih letih le malo Število častnikov. Dne 11. oktobra 1855 je doseglo oficirski čin 10 gojencev I. razreda. Prihodnje leto so dosegli oficirsko čast gojenci II. razreda in tudi njih je bilo samo 15. Leta 1860. je dal III. razred 11 častnikov. prihodnje leto IV. razred 9, leta 1865. je izšlo iz V. razreda 15. naslednjega leta pa iz VI. razreda 17 častnikov. Tako je v desetih letih izšlo iz tedanjega vojaškega učnega zavoda samo 77 častnikov. Nekaj starejših častnikov je dovršilo svoje študije v inozemstvu, med njima sta bila poznejša odlična generala Jovan Belimarkovič in Ranko Alimpič, — in to je bil prvi strokovno izobražen poveljniški kader narodne vojske.
šele leta 1862. je bilo ustanovljeno vojno ministrstvo. Prvi vojni minister je bil francoski major Hippolvte Mondaine, ki je v
srbski vojski dosegel polkovniški čin in je bil aprila 1862 imenovan za vojnega ministra. Vojno ministrstvo je vodil tri leta, njegov naslednik pa je bil polkovnik Mili-voje Petrovič-Blaznavac. Istega leta kakor vojno ministrstvo je bil ustanovljen tudi štab stalne vojske, načelnik štaba je bil podrejen vojnemu ministrstvu, pod njegovim poveljstvom pa je bilo vse vojaštvo razen topničarjev in pionirjev.
Vojna akademija, ustanovljena pod vlado kneza Aleksandra Karadjordjeviča, seje stalno razvijala in napredovala ter je državi in narodu dajala vedno večje število 6trokovno izvežbanih in za narodno stvar zavzetih častnikov. Ko je narod poveril vodstvo države kralju Petru, je ta posebno skrb posvetil napredku narodne vojske. Pri moderniziranju vojske je vojna akademija igrala zgodovinsko vlogo in poveljniki, ki so iz nje izšli, so imeli velike zasluge pri uspehih in svetovnem slovesu srbske vojske v balkanskih vojnah. Te zasluge so se nadaljevale in zviševale v svetovni vojni, ki se je srečno končala z zmago one nacionalne misije, ki jo je postavil že veliki in modri Karadjordje, — z osvobojenjem in zedinjenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V veliki kraljevini Jugoslaviji je vojna akademija sedaj dobila mesto, ki ji gre po zaslugah in po zgodovinskem pomenu za naše osvobojenje. Letos bo vojna akademija prvič odprla vrata samo maturantom in tako dosegla stopnjo univerze. Slušatelji bodo študirali v akademiji tri leta, od katerih sta prvo in drugo leto posvečeni teoretičnemu, tretje leto pa izključno praktičnemu znanju in specializaciji. Na ta način se bodo slušatelji posvetili samo predmetom vojaške vede. Matematika, kemija, fizika itd. bo predavana le v toliko, v kolikor se ti predmeti nanašajo na vojaške s vrhe. Častniški kader bo v bodoče sestavljen iz samih zrelih ljudi širokega obzorja in bo imel kot tak v svojem poklicu najboljše uspehe. Svoje najvišje vojaške učne zavode so po vojni poleg Francije tudi razne druge države povzdignile na stopnjo vseučilišč.
Vsestransko izobražen častniški zbor bo v naši državi ostal veren svoji tradiciji kot eden naivažnejših činiteljev pri ustvaria-nju velikih narodnih idealov, pri tem pa bo lahko še z večjim uspehom izvrševal tudi ogromno prosvetno delo naše narodne vojske.
lu, narodni poslanci g. Rasto PustoslemSek, Milan Mravlje in Albin Koman, zastopniki »Preporoda«, dobrovoljci, zastopstvo SK Ljubljane s predsednikom Gnidovcem, za »Ekonoma« ravnatelj Soršak in še mnoge organizacije, pri katerih je pokojnik sodeloval. Pogreb v Notranjih goricah je bil pretresljivo lep. Udeležili so se ga mnogi Barjani iz bližnje in daljne okolice. Po žalj ni maši in pogrebnih molitvah so sledili ob odprtem grobu govori. V imenu agrarnih interesentov se je poslovil od pokojnika narodni poslanec inž. Mravlje, v imenu Ferijalnega saveza prof. Lapajne, za Sokola III šolski nadzornik Urbančič, za Zvezo kmečkih fantov in deklet predsednik g. Kronov-šsk. za AD »Jadran« akademik Dušan Ver-bič. za Zvezo slovenskih kmetov Blaž Jože iz Tomačevega in naposled za ožje prijatelje akademik Gerželj France. Potem pa so na krsto padle grude rodne zemlje.
Prva žrtev okuženja po vraničnem prisadu v Kocicah
Žetale. 20. julija Poročali smo že, da so se v Kočicah pri Žetalah okužile pri klanju bolnega vola štiri osebe z vraničnim prisadom. Vse štiri so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Včeraj je ena izmed teh žrtev umrla, in sicer 641etna posestnica Ana Koresova. V bolniš-j nico so prepeljali včeraj še peto žrtev, 201etnega posestnikovega sina Klajnška Ignaca. Stanje ostalih je neirpremenjeno.
Ugotovitve o mrtvecu v vodnjaku
Ljubljana, 20. julija Poročali smo že, da je Vincenc Majdič z Ježe po nesreči padel v vodnjak pri domačiji sorodnika Majdiča v Podgorici in utonil. Orožniška preiskava pod vodstvom narednika g. Baumkircherja je ugotovila, da se je Vincenc Majdič napotil oddoma brez denarja. Sel je k sorodnikom Majdi-čevim na Viru in tam prejel 200 Din ded-Ščine po pokojnem Francetu Majdiču in še nakaznico za 15 kg moke. Potem je hodil okrog in zapil po gostilnah nekaj denarja. Obiskal je tudi, kakor rečeno, Majdičeve v Podgorici, kjer je njegova rojstna hiša. Ko so ga potegnili iz vodnjaka, so dobili pri niem še 167 D"in. Zapravil ie torej 33 dinarjev. Da gre zgolj za nesrečo, je pokazalo raztelešen je, a tudi izpovedi prič to dokazujejo.
občinskih nameščencev
nima krepke stanovske organizacije
Ljubljana, 20. julija
Po slovesni otvoritvi strokovnega tečaja za občinske delovodje, o kateri smo poročali včeraj, se je v mestni zbornici vršil kratek sestanek zveze organizacij občinskih nameščencev. Na dnevnem redu je bila pred vsem razprava o novi občinski zakonodaji ter o banski naredbi. Sestanku je prisostvovalo nad 100 občinskih tajnikov iz vseh krajev banovine. Predsednik zveze prof. dr. Mole, je poudaril, da so slovenski občinski nameščenci nasproti svojim tovarišem vseh drugih banovin po tej uredbi najtežje prizadeti. Podpredsednik vse-državne zveze in predsednik Zveze magistralnih uslužbencev v Ljubljani direktor Jančigaj je v kratkem poročilu pograjal, da so občinski nameščenci sami največ krivi, če niso mogli doseči boljše uredbe, ker so spočetka pokazali vse premalo zanimanja za svojo strokovno organizacijo. Okrog 80.000 občinskih nameščencev je v državi. Če bi bila vsa ta množica organizirana v krepki stanovski organizaciji, bi nnhove želje in zahteve ne mogle ostati preslišane. Z borbo za zboljšanje gmotnega in moralnega položaja nameščencev pa se obenem bije borba za izboljšanje celotne občinske in javne uprave.
Potem je tajnik Mohorč podrobno poročal o vseh akcijah, ki so jih podvzele stanovske organizacije občinskih nameščencev za izboljšanje občinske zakonodaje in položaja nameščencev. Med drugim je navedel, da so občinski nameščenci v naši banovini, v kolikor še niso pokojninsko zavarovani, skušali doseči, da se zavarujejo pri Pokojninskem zavodu za nameščence kot nosilcu pokojninskega zavarovanja in ne pri posebnem banovinskem penzijskem fondu. Uredba je v toliko ugodna, da smejo nadaljevati pri Pokojninskem zavodu zavarovanje oni uslužbenci, ki so bili že doslej pri njem zavarovani. Zveza je predložila banski upravi tudi načrt statuta, ki ga morajo izdati posamezne občine po § 90. zakona o občinah do 12. septembra t. 1. Banska uprava je svoj načrt v precejšnji meri prilagodila predlogom organizacije. Ban je predpisa! samo obrazec statuta, ki ga občine tu-
di lahko izpremene. Na občinskih uslužbencih je zdaj, kako bodo znali pri svojih občinah zagovarjati svoje zahteve.
V kratkem razgovoru, v katerega so posegli delegati iz raznih krajev, je bilo med drugim ugotovljeno, da ima Zveza občinskih nameščencev za južni del dravske banovine trenutno sedež v Tržiču, za severni del pa v Slovenjgradcu. Jeseni se bo vršilo v Beogradu veliko zborovanje, ki se ga bo udeležilo do 2000 delegatov občinskih nameščencev iz vseh srezov države.
Dr. Janže Novak je legel v rodno zemljo
Ljubljana, 20. julija Dr. Janže Novak je davi ob 7. odšel k večnemu počitku. Pred hišo žalosti št. 20 v Linhartovi ulici je bila zbrana velika množica pokojnikovih prijateljev, znancev in zlasti tudi okoliških kmetov, fantov in deklet. Po blagoslovu krste so pevci, večinoma kmečki fantje, zapeli »Vigred se povrne«. nakar sta se od pokojnika poslovila v imenu »Preporodovcev« g. Evgen Lovšin, ki je svečano izjavil, da bodo živeči »Pre-porodovci« skrbeli za vzgojo pokojnikovih otrok, in v imenu mladih Preporodovcev ter ožjih prijateljev g. Stanko Tomšič.
Žalni sprevod, v katerem so prvi korakali kmečki fantje in dekleta z venci, spletenimi iz klasja in ovsa, nato člani Sokola III. v kroju in civilu ter Preporodovci in člani AD »Jadrana«, se je pomikal po Tyr-ševi cesti, skozi Šelenburgovo ulico na križišče Rimske, Blei%veisove in Tržaške ceste. Tu so pevci zapeli »Blagor mu«, nakar je sledil razhod, ali lepo število pogrebcev s« je odpeljalo z avtobusi v Notranje gorice.
Pogreba so se udeležili ban dr. Drago Marušič s tajnikom dr. Brolihom, komandant artiljerijskega polka g. Jovanovič, predsedstvo starešinske zveze »Jadrana« z dr. Zalokarjem in dr. Spiller-Muvsom. državni tožilci dr. Fellacher, dr. Lučovnik in g. Branko Goslar, s. o. s. dr, Železinger za predsedstvo okrožnega sodišča, zastopstvo Odvetniške zbornice z dr. Fettichom na če-
Tragična smrt mladenke v Krki
Novo mesto, .30. julija Zaradi hude vročine se zateka k valovom Krke mnogo kopalcev. Med drugimi se je snoči zatekla k vodi tudi 24 letna Rezika Mojstrovičeva iz šukljetove ulice. Za Mur-novo hišo se je umivala, na gladkem kamenju pa ji je spodrsnilo in padla je v globoko vodo. Ker ni znala plavati, jo je tok zanesel proti sredini. V bližini je bil Stanko Bernard, ki je takoj skočil, da bi jo rešil. Srečno jo je zgrabil v močnih valovih. Ker pa se ga je oklenila, sta kmalu oba izginila pod vodo. Na pomoč jima je prihitel Mirko Muren, ki pa je mogel rešiti samo Bernarda, dočim so mladenko zanesli valovi daleč v sredino reke. To se je zgodilo pred očmi mnogih gledalcev, ki pa so bili tako razburjeni, da se niso spomnili na čolne, & pomočjo katerih bi bila morda rešitev še mogoča. Truplo utopljenke so našli šele po 22. uri in so se z iskanjem vneto ukvarjali trgovec g. Rudolf Muren, g. Karel Suhi, ki je rešil že več oseb iz Krkinih valov, in akademski slikar g. Božidar Jakac. Truplo nesrečfie mladenke so prinesli v njen dom, kjer tugujejo mati, brat in sestra.
Ta smrtna nesreča je podobna oni leta 1932., ko sta utonila dva dijaka pred očmi mnogih gledalcev, ki v velikem razburjenju niso znali in mogli pomagati.
Trgovskemu potniku ukradenih 8000 Din iz avta
Šmartno, 20. julija Trgovski potnik Martin Svete iz Ljubljane je bil več dni na potovanju po Zasavju. V Litijo je dospel iz Zagorja preko Vač. Med potjo je sprejel na račun prodanega blaga tudi precej denarja. Ko je krenil iz Litije v Šmartno, je imel denarja nad 7500 Din. Hranil ga je v posebni vreči, ki jo je čuval v aktovki. Preden sta stopila s šoferjem v Zadrugo, je potisnil aktovko za sedež pri šoferju in ga pokril z odejo. V Zadrugi sta kaj hitro opravila. Čim sta stopila iz trgovine, sta sedla takoj v avto in krenila v Ljubljano.
V Ljubljani pa se je Svete lahko zgrozil. Aktovka je bila — prazna. Zaradi kasne ure ni mogel ničesar ukreniti, zato pa je pri-
v
Cista pvlt An mladostna
AiteaMt le doi&ze
Aam& z meAkim
palmira
milom
hitel v Litijo takoj naslednje jutro. Orožniku g. Triplatu se je posrečilo izvedeti podrobnosti o sumljivem tujcu, ki se je bil vrtel okrog avta. Bil je precej slabo oblečen možak, južnjaškega tipa. Orožnik je stikal za mladeničem in ga dobil v šmarski
okolici, kjer si je že našel neko prijateljico in sta se prijetno zabavala. Baje je mizarski pomočnik iz Dubrovnika. Ker je brezposeln, se je potikal okrog za delom. Pri njem so našli le stotak. Orožniki poizvedujejo dalje za denarjem.
Ljubljanica v Ljubljani bo regulirana do konca maja 1936
Od srede avgusta dalje bo zaposlenih 400 delavcev
Ljubljana, 20. julija
Kakor smo takrat zabeležili, je gradbeno podjetje Dukič in drug pred kratkim izli-citiralo dela pri regulaciji Ljubljanice na nadaljnjem odseku od Čevljarskega mostu do Špice. Podjetje je prevzelo delo s popustom 12.76 odst. na državni proračun, ki je znašal 6,680.000 Din. Dne 10. julija je šel spis o tej zadevi v Beograd, in kakor se pričakuje, bo licitacija v kakšnih #reh tednih odobrena, tako da se bodo okrog 15. avgusta dela pričela.
V načrtu, ki ga bo mestna občina izvedla s tem kreditom, je najprej poglobitev struge od Čevljarskega mostu od izliva Gra-daščice za 25 m. Nato bodo zabetonirali dno. Od provizorične zatvornice pri izlivu Gradaščice pa do Špice bodo strugo prav tako poglobili za 2.5 m, obenem pa jo bodo razširili, da bo merila 30 m. Breg na šentjakobski strani in dno bodo tlakovali s kamnom, na trnovskem bregu pa bodo zgradili 400 m dolg oporni zid, na katerem bodo pozneje sezidali tudi pristanišče po Plečnikovem načrtu. Pristanišču bo služil ves breg ob izlivu Gradaščice do lesenega prulskega mostu, ki bo tudi po regulaciji še ostal. Od prulskega mostu pa do kopališča Ljubljanskega športnega kluba bo obrežje prav tako tlakovano s kamnom v načinu, kakor je urejeno nabrežje od Sv. Petra do Vodmata.
Pri poglabljanju struge m urejanju brega bodo izkopali 86.000 ms proda, kamenja in zemlje. Ta ogromna masa bo razrahljana pri izkopu narasla na 100.000 m3 mate-rijala. Polovico tega bodo odpeljali k Sv. Krištofu, predvsem v Kuštrinovo jamo, preko katere bo tekla trasa prenovljene Linhartove ceste. Ostali del zemlje pa Kodo zvozili na novo Gundulioevo cesto ob regulirani strugi Gradaščice, ki teče od Groharjeve ulice do mestne meje pri Viču.
Dela se bodo po vrsti vršila tako, da bo-
do najprej prestavili leseno zatvornico od izliva Gradaščice na Špico in tako zaprli Ljubljanici pot skozi mesto. Gradaščica bo tekla v mestni kanal pri Zalokarju v Trnovem ter se bo pri Sv. Petru izlivala v strugo Ljubljanice, deloma pa bo tekla po Malem grabnu. Kadar bo velika voda, si bo Gradaščica seveda z Ljubljanico vred prebila pot skozi mesto. Zemljo in prod, ki ga bodo izgrebli, bodo izvažali po ozkotirni železnici z lokomotivami, ki jih bodo pri povečanem delu morali staviti v promet enkrat več, kakor jih je bilo doslej. Po-stav li bodo tir do Gunduličeve ceste m. po vsej priliki tudi na Linhartovo cesto. Povprečno bo zaposlenih pri teh regulacijskih delih okrog 400 delavcev, po potrebi tudi več. Kakor se predvideva, bo regulacija na tem odseku končana do maja \/936.
S tem bo regulacija Ljubljanice v mestu od Špice do Sv. Petra odnosno do Vodmata zaključena. Samo pod cukrarno ostane še ozek pas nereguliran, ker bo tam zgrajena bodoča hidrocentrala. Definitivno pa bo regulacija v mestu končana šele s prihodnjo etapo, ko bodo pri Sv. Petra zgradili stalno zatvornico, ki bo služila za. urejanje vodnega stanja na Barju. Potem ko bo Ljubljanica do Špice urejena, bodo najprej pričeli popravljati Gruberjev pre>-kop. Pri špici bodo tedaj za nekaj časa zaprli strugo Gruberjevega prekopa s kanr»-nitim nasipom, tako da bo vsa voda tekla skozi mesto. Gruberjev kanal, ki so ga prevelike mase vode na nekaterih mestrh preveč poglobile, bo treba deloma zasuti, da bo na ta način lažja regulacija vode rsa Barju. Potem ko bodo opravljena ta deba, bodo sledile nadaljnje etape regulacije rea Ljubljanici in na Barju ter ureditev njenih pritokov. Celotna ureditev Ljtfbljanice in Barja pa je seveda delo, ki bo moralo pričakati bodoče generacije.
Hidri je težko do živega
Ljubljana, 20. julija
Brezposelnost je največja tegoba sedanjih dni. Po vsem svetu jo skušajo zatirati in jo pobijajo z vse mogočimi sredstvi: javnimi zbirkami, subvencijami, gradnjami cest, pri nas še posebno z melioracijskimi deli, regulacijami vodnih tokov, preurejanjem javnih nasadov itd. Z vsakim teh del je brezposelnosti prizadejan udarec, da se delovne razmere počasi a vendarle izboljšujejo.
Najhujše pa je, da se kljub vsemu najdejo brezvestneži, ki brezposelnost izrabljajo in se ž njo okoriščajo na račun naj-bednejših. To je zlo, ki bi ga kazalo pri korenini zatreti. Brez dvoma je, da bi se razmere zboljšale. Izmed mnogih navajam v ilustracijo le naslednji primer.
Pride včeraj v dopoldanskih urah pred bansko palačo na Bleiweisovi cesti skromno oblečen možakar in se ustavi pred tamkaj službujočim stražnikom Medveščkom: rudar je iz trboveljskih revirjev, delj časa
Ko se začno krvne eevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
že brezposeln, doma mu stradajo žena s par otroki. Tod in tam je že prosil za službo, pritiskal na nešteto kljuk, obhodil nešteto uradov in podjetij, povsod so^ imeti zanj le dobre besede in obljube. Težko je živeti le od tega. Zato je prišel danes v Ljubljano, da na banovini potoži svoje vse-liko gorje in poprosi za delo ali podporo, saj ga življenje duši brez lastne krivde.
Stražnik Medvešček s sočutjem posluša vse obsodbe socialne krivic. Tudi njemu ni z rožami postlano, vendar se zatrdno odloči, da siromaku pri priči pomaga. Brezposelnemu sporoči, da mu bo prav gotovo preskrbel delo, naj se opoldne spet oglasi pri njem, on sam pa se obrne do delovodje Resovega podjetja, ki preureja B!eiwei-sovo cesto. Delovodja obljubi za priporc*-čenca delo, če se bo izkaza! s stražniko-vim pismenim priporočilom.
Siromak se opoldne vrne in stražnik nra sporoči veselo novico, da mu je preskrbel delo. Oni pa takoj, da nima primerne obleke itd., nakar mu je stražnik dopovedaL, da prilike vendar ne ka> izpustiti — in njegov izgovor za to tudi ni kaj vreden.
Brezposelni obljubi, da se bo vrnil čez pol ure po priporočilo in bo takoj nastopil delo. Samaritan pa je čakal pol ure, eno uro, vse popoldne, večer, drugi dan in čaka ša danes. Dobrota pa je ostala sirota.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
PREGLED
Literatura in javnost na Poljskem
O zgodovinski Poljski so dolgo trdili, da je bila država visoke aristokracije, plemiška republika iu domena magna-tov. V domači in zunanji politiki je bilo to res; o tem pričajo tudi najnovejša raziskovanja zgodovinarjev in socialnih publicistov. V književnosti in umetnosti pa je to, sicer močno razširjeno mnenje le delno v skladu z ugotovljeno resničnostjo. Ni mogoče zanikati, da ne bi pri starejših literarnih generacijah pretežni odstotek stal pod vplivom plemstva, toda v teku časa so se okoliščine dokaj iz-premenile, in v drugi polovici devetnajstega stoletja je poljska literatura že močno izgubila plemiško-aristokratsko barvo. Prizadevajoč si, da bi se zbližala s širokimi sloji prebivalstva, je sicer prehajala v teoretično idealiziranje ali v neživljenjsko prikazovanje vsakdanjih pojavov, vendar je bil to le prehoden pojav, ki so ga pozneje nadomestili trez-nejši pogledi na ljudsko življenje in doslednejši realizem.
Zanimivejša od vprašanja, iz kakšnih družbenih plasti je potekla večina poljskih pisateljev, jsta čuvstvem o.^oos in
celotna kulturna vez med literarnimi krogi in narodovo javnostjo. Pri tem je za Poljake zelo značilno, da so svoje umetnike, globoke mislece in duhovne voditelje čislali najmanj taiko, kakor potomce davnih viteških bojevnikov. Spomnimo se samo, da po neuspelih vstajah niso imeli odločilnega vpliva na emigracijo diplomatski knezi, vojvode in grofi, marveč pesniki. Ne Zamoyski, Radziwili, Potočki in dr., marveč Mickie-wicz, Slowacki, Krasinski, Nonvid, Le-nartowicz, Pol so doma in v tujini predstavljali poljsko dušo. Pesniki so bili splošno priznani za njene prave tolmače. V njihovih rokah je bilo stvarjanje in prevrednotenje idejnih smeri v mladem rodu, oni so v prvi vrsti odločevali o usodi celih generacij, njihove knjige so bile evangelij čitateljev, na nje so se sklicevali inozemski državniki, kadar je šlo za točno stališče glede tega ali onega vprašanja, ki se je tikalo poljske narodne celote.
Sorazmerno visok kurz pesnikov (ne samo pesništva) je bil v poljskih deželah pripravijan že dolgo prej. Globlje
korenine nego pri drugih narodih je pognal iz dveh .razlogov: Z ene strani je znaten del pesnikov in pisateljev vendarle potekel iz plemstva, ki so ga pojmovali na Poljskem širše in splošnejše nego drugod. Z druge strani so mnogi magnati smatrali za vprašanje svojega stanovskega častihlepja: in dobrega družabnega tona, da jih v njihovih gradovih obdajajo odlični aristokrati duha, da kopičijo v grajskih knjižnicah dragocene tiske in slike in da tekmujejo med seboj, kdo jih bo kupil več in potrošil za nje višje vsote. Če potujemo po raznih krajih Poljske, nas kajkrat preseneča ogromno kulturno bogastvo, ki so ga nabrali celi rodovi in ki ga še danes požrtvovalno varujejo v magnatskih zbirkah, grajskih arhivih in cesto tudi v navadnih dvorcih selskih plemičev. V Sienkiewiczevih zgodovinskih romanih imamo o tem vrsto prepričevalnih primerov.
In če že prištejemo del zbirateljskega truda navadni želji po rodbinskem prestižu, po vnanji reprezentanci in osebnem uveljavljenju, vendar ni mogoče odreči staremu poljskemu plemstvu smisla za duhovno kulturo. Ž njo se številne veje poljskega plemstva odlikujejo še danes. Kdor zanemarja kulturo, kdor jo grešno prezira afi ne razume njenega
pravega narodnega poslanstva, navadno ne poteka iz plemiških vrst, marveč je član kaste obogatelih zelencev, protek-cionistične visoke birokracije ali nekega krila vojaških povišancev. Drugače je pa spoštovanje do duševnega dela v neki meri Poljakom prirojeno, in ne samo plemiški družbi. Kako naj bi si drugače razlagali vprav kraljevske časti, ki so jih izkazovali njega dni Sienkiewiczu, pred njim Kraszewskemu in za njim, postavimo, Asnyku! Ko so po prevratu prevažali v domovino telesne ostanke Sienkievvicza, Slowackega in drugih zaslužnih duševnih voditeljev, ki so umrli v tujini, so jih na Poljskem sprejemali tako, kakor so nekoč pokopavali samo vladarje.
Odnos čitateljev do pisatelja je na Poljskem mnogo tesnejši nego se zdi nepoučenemu, ki se sklicuje na znatno število analfabetov iz predvojne dobe. Niso še tako daleč časi, ko so se ob vsaki novi knjigi Štefana Žeromskega, Vlad. Reymonta, St. Przybyszewskega, Jana Kasprowicza, Leopolda Staffa, Vaclava Sieroszenskega razvile živahne, včasi celo dolgotra jne javne razprave, polemike in kritični boji. O posameznih knjigah teh avtorjev imajo Poljaki za čudo bogato monografično literaturo, ki je nastajala takoj po izida pesniške Zbirke,
romana ali dramatskega spisa. In vedno so se našli založniki, pa tudi čitatelji. V zadnjih tridesetih letih sem se često začudeno vpraševal, kje prav za prav korenini ta nenavadno razvita monogra-fična literatura o živečih poljskih lepo-slovcih? Kdo jo kupuje in kdo ima toliko časa, da jo čita? Naposled sem spoznal, da v poljskem spoštovanju do literature tiče stoletne tradicije, in samo tako je mogoče, da spisi sodobnih pesnikov in pripovednikov izhajajo v petih, sedmih in osmih izdajah, da se je naklada še nedavno gibala med 15.000 do 20.000 izvodi, da so bili avtorski honorarji v primeri z založniškimi razmera-mi pri drugih slovanskih narodih (iz-vzemši predvojne ruske) prav visoki in da imajo na Poljskem toliko javnih nagrad in štipendij za literarno delo. Vse to lahko na Poljskem doženemo kadarkoli, če le sežemo k virom; kdor bi to zanikaval, bi hote vztrajal pri hudomušnem predsodku.
Gospodarska stiska je v zadnjem časa marsikje preluknjala opisane razmere, vendar se pravila niso spremenila. Načela ostajajo. V poljski republiki nimajo po najnovejši statistiki primernih stavb za več tisoč šol, tisoče učiteljev je brezposelnih, mnogo izobražencev živi V pomanjkanja, toda vaSc vsemu ni
DANES PREMIERA
vesele in zabavne operete, polne petja in smeha
ELITNI KINO MATICA
Predstave danes ob 4., 7.*4 in 9.^4
Madoita, kje si...?
z ljubko Liane HaSd in komikom Otto VValburgom.
llomače vesti
♦ SlavosPev nemškega pisatelja Jugo-»laviji. Znani nemški pisatelj Gerhart P o h 1 je v četrtkovi številki »Berliner Tageblatta« objavil pesniško duhovit, izredno toplo pisan listek »Jugoslawien als Krlebnis«. vOd Karavank do Dojranstega jezera in od Jadrana do Balkana«, piše med dragim, je teh četrt milijona kvadratnih kilometrov posutih z bogastvom vsega našega kontinenta, kakor je lahko lep vrt poln razkošnega cvetja enega zemeljskega pasu. Jugoslavija druži v sebi vse krasote evropske pokrajine — z edino izjemo nordijskih krajev: srednjeevropsko nižino imaš tu kakor franoosko-italijansko rivi-jero; V snegu blestečo se alpsko pokrajino kakor v Švici; ostri istrski Kras in prijazno gozdnata pogorja Nemčije; napla-vinske ravnine velikih rek; jezera kakor v Vzhodni Prusiji in jezera kakor v Južni Nemčiji in Avstriji; skupine otokov, kakor so potinski liparski in Baleari-Pitju-zi; pokrajine, ki so zmerom vedre 'kakor dolina Rena, in pokrajine, ki so zmerom zastrte v melanholijo, še v žaru solnca, kakor Riesengebirge. Na vse to je privrženo še, česar Evropa sploh nima: Orient, sicer ne kot pokrajina, temveč kot element kulture, ki daje pokrajini poseben izrazit pečat. In vse to bogastvo je stisnjeno na ozkem prostoru, da se ne more povsem razmahniti. Kakor na razstavi, ki od mnogočesa nudi po malo, da izpodbode In obdari gledalca, tako so v Jugoslaviji zbrana čudesa naše narave.« Z enakim pesniškim zanosom kakor o pokrajini govori C-erhart Pohl o pestrosti naših narodnih noš, o lepoti naše narodne pesmi in narodnih instrumentov. Čeprav smo vajeni, da v tujini pojo hvalo našim krajem in l;«ndstvu, vendar je nekaj izrednega ta sla-vospev, ki ga je napisal Gerhart Pohl. Prepričani smo, da bo beseda uglednega pisatelja odjeknila tudi v tistem delu praktičnega sveta, ki mu je namenjena tnjskoprometna propaganda.
Danes nepreklicno zadnjikrat
Mar lene Dietrich
v velefilmu »ŠANGHAI EXPKESS«
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave danes ob 4., 7. in 9. UrL
♦	Diplomiran je bil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. Emil Hrovat, učitelj s Krke pri Stični. G. Hrovat je ves čas študija tudi redno vršil svoje učiteljske dolžnosti in se tudi sicer izven šole marljivo udejstvoval. čestitamo!
+ španska jahta v Crikvenici. V Crlkve-niško pristanišče je priplula jahta »Rosa V. V.« last tvrdke Godo iz Barcelone. Na jahti je več urednikov barcelonskega dnevnika »La Vanguardia«, ki so obiskali že velik del naše obale ter se divili lepotam naših pomorskih krajev. Pot jih vodi sedaj še v Trst in Benetke, odkoder se bodo vrnili v Barcelono.
♦	Hvalevredna vzajemnost učiteljev In Sokolov. Sokolska župa v Mostaru je organizirala že drugič obiske učiteljev pri vseh sokolskih četah v Hercegovini. 10 učiteljev bo pod vodstvom župnega staroste Meliča obiskalo vse sokolske čete in sicer tako, da se bo ena skupina podala od Trebinja preko Bileča do Pauka, kjer se do sestala z drugo skupino, ki bo prišla od Konjiča. Učitelji bodo predavali članom sokolskih čet o raznih gospodarskih in prosvetnih zadevah. Sokolske čete v Hercegovini vršijo eminentno prosvetno delo, gradijo si domove, ki so središče vsega napredka in kulturnega udejstvovanja za širši okoliš ter prave šole kmečkega ljudstva. V tem pogledu se posebno zgledno ndejstvuje sokolski dom v Ključu, kajti tam v okolici je bilo poprej »9 odstotkov nepismenih kmetov.
♦	Učiteljska ferijalna kolonija v fgahi pri Hercegnovem. Na razna vprašanja sporočam, da se bo naša kolonija podaljša-
Javna zahvala.
štejemo si v dolžnost, izreči Prvemu ljubljanskemu zavodu za straženje in- zaklepanje v Ljubljani (last g. Sajovica) iskreno zahvalo za nad vse točno vršenje nočne straže naših poslovnih prostorov na Aleksandrovi cesti, ker nas je tako že trikrat ob-varoval občutne tatinske škode s pravočasnim zasačenjem vlomilca. Priporočamo zato odlični zavod vsakomur!
AVTOMATIČNI BUFET »DAJ—DAM«.
la za 15 dni, in sicer od 5. do 20. avgusta. Cena za 15 dni (stanovanje, hrana, članarina) 400 Din. Vabljeni tovariši (ice), ki žele letovati, da se takoj prijavijo na spodnji naslov. Vsak lahko potuje po morju od Sušaka do Hercegnovega ali preko Sarajeva do železniške postaie Igala (postaja pred Hercegnovim). Prihod naj se javi. Za FLJU Slavko Mrovlje, glavni poverjenik in šef kolonije. Igalo pri Hercegnovem, Boka Kotorska.
•	Iz »Službenih novin« 19. t. m. Za častna konzula sta imenovana v Lvovu dr. Bronislav Visočanski in v Melbourneu v Avstraliji odvetnik John OMhan. — Upokojene so: učiteljice Ana Bergantova v Rah, Milica Jovanovičeva v Topolšici pri Šoštanju in Ana Furlanova v Sostrem. — Razen knjige Lonisa Adamiča »S-truggle« je zabranjeno širjenje knjige »Braunbuch •— Dimitrov oontra Goring«.
♦	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu sporoča, da se 23. t. m. preseli iz starih prostorov v nove večje in lepše v Kraljice Marije ulici 3, pritličje, desno (bivši Seljački dom).
*	Razpis književnih nagrad. Mladinska matica razrpisuje za svoje redne publikacije tri književne nagrade, in sicer: 1. 3000 Din nagrade za najboljšo rzvirao umetnižko in vzgojno povest, ki bi bila primerna za mladino po 10. letu. Snov je lahko zajeta iz sodobnega življenja ali iz naše zgodovine, mora pa imeti zdravo jedro. Obseg ca 6 tiskanih pol formata rednih izdaj Mladinske matice. 2. 3000 DM za najboljši spis z nacionalno vzgojno tendenco, ki bi bil pripraven dvigati narodni ponos in samozavest pri naši mladini. Obseg ca 5 tiskanih pol. 3. 2000 Din za spis ali slikanico za otroke od 6. do 9. leta. Snov je laihko poljubna, realistična aJi pravljična, resna ali šaljiva. Obseg: 4 tiskane pole. Nagrajena bodo samo dela, ki so zrela in primerna za tisk. Ta dela dobe tudi običajni honorar, če med dospelimi rokopisi ne bi bili tudi najboljši vredni razpisanžh nagrad, si pridržuje odbor pravico znižati nagrade ali celo odkupiti rokopise — s privoljenjem avtorjev seveda — za samo običajni honorar. Sprejemajo se le tipkani rokopisi, poslani po pošti, ki naj bodo opremljeni z geslom. Isto geslo naj nosi tudi zaprta kuverta, ki pa naj vsebuje le geslo in kontrolno številko brez imena in naslova avtorja. Naslove in imena sporočijo tajništvu Mladinske matice tekmovalci šele po presoji, ki bo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«, da se jim lahko vrnejo rokopisi, oziroma izplača nagrada. Radi identifikacije naj navedejo tedaj konkurenti še geslo in kontrolno številko. Rokopise sprejema do 1. januarja 1935. tajništvo Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, kjer se dobe tudi podrobnejše informacije. — Za odbor Mladinske matice: Andrej Skulj, predsednik; Alt), širok, tajnik.
♦	Novi grobovi. V Laškem je umrl tragične smrti komandir ondotne orožoiške stanice g. narednik Alojzij Mašilo. Z navedbo, da ima službene opravke, je odšel v četrtek zjutraj z doma. V Lahomšku je kmalu nato počil strel, čula ga je po-sestnica Janičeva. Ko je prihitela v gozd pogledat, kaj je zgodilo, je našla narednika Mašila s prestreljeno glavo. Še je bil pri življenju in zdravnik dr. čede mu je skušal nuditi pomoč. Zaman. Narednik je izdihnil. Zadnje čase je bil vedno bolj potrt. Njegovo smrt Obokujejo žena ln dva nepreskrbljena otroka s katerimi sočustvuje vse prebivalstvo. Pokopali ga bodo danes dopoldne. V Trbovljah je umrla gospa Ljudmila Pleskovičeva, vdova po računovodji Bratovske skiadnice. Pogreb bo jutri Ob 17. — Pokojnima blag Bpomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Obisk Krapinskih Toplic. Na daljše bivanje in zdravljenje so med številnimi gosti prispeli tudi gg. škof Jerotej, Sremski Karlovci; sanitetni general v p. dr. Pero Nikoiič, Zagreb; dvorni svetnik inž. Hans Jaksche, Gradec; inž. Mato Šneler, direktor državnih železnic, Zagreb; Armin Schreiner, industrij ec. Zagreb; direktor Julio Scblesinger, Sisak; dr. Anton Gruber, zdravnik, Bruck; Aca Binički, direktor operete. Zagreb; vseučiliški profesor arhitekt Janko Holjac, Zagreb; dr. Avgust" Petrovič, advokat, Osijek; Bloch Marianne, soproga odvetnika, Osijek; Ela dr. Kalanova, soproga odvetnika, Celje; dr. pl. Sladovič, pomočnik direktorja financ, Zagreb; Milan Krleža, višji finančni svetnik s soprogo, Zagreb; dr. Cedomir Žalac, sodnik apelaci-}e s soprogo, Zagreb; Heinridh Prossnitz,
rentler, Dnnaj; Peter Vučkovič, advokat s soprogo. Beograd; Danilo Goriup, tajnik Zveze industrij cev, Ljubljana. Korališki orkester bo igral do konca sezone dvakrat dnevno. Znižane pavšalne kure se dobe že od 26. avgusta dalje. Prihod na postajo Zabok - Krapinske Toplice naj se blagovoE upravi pravočasno javiti.
♦	Opozorilo. Iz Zagreba spet Javljajo razni podjetniki in obrtniki, da se Jakob ali Bolči ž v a n predstavlja za »Jutrovega« dopisnika in pooblaščenca »Jutrovega« oglasnega oddelka ter pobira plačane objave za »Jutro« in najbrž tudi za druge namene. Opozorili smo ž® 22. junija in opozarjamo še enkrat, da ni Žvan v nobenih zvezah z »Jutrovo« upravo ali z uredništvom. Kdor mu je nasedel, naj javi to policiji.
CENENI FILMI DOSPELI
sveži, 26° Sch., 8 posnetkov, a Dta 12, 14, 16 pri
Foto Touristu Lojze Smuča
v Ljubljani, na Aleksandrovi cesti št. 8.
♦	Koroške vesti. Kakor javlja »Korošti Slovenec« je bila župnija Pokrče podeljena rojaku Francu Fertali, novomašnik Josip Komar pa pride za kaplana v Železno Kap-lo. — Pred dnevi je nad šmihelom in oko-licov divjala huda nevihta. Toča je uničila vso travo, koruzo in še stoječe žito. Tudi sadno drevje je močno okleščeno. Toča je najhuje prizadela šmihel, Bistrico, Dvor, Dolinčice in Brežko in Strpno vas. Na luksuzni ladji tržaškega Lloyda je med vožnjo iz Indije umrl kaplan Peter Sup. Bil je sin slovenske družine iz škocijana na Koroškem. Razen slovenščine je govoril tudi francoski, angleški in nemški jezik. Vsako leto je prišel na počitnice domov v Zilsko dolino k svoji stari mamici.
Danes v soboto izključno samo enkratni nastop znamenitega klavirskega humorista
Hermanna Leopoldlja
z Dunaja ter njegove partnerice BET JE MTLSKAJE v
Park-Hotel-Kasino na Bledu
Vstopnina Din 20.—	6463
♦	Nove nevihte In nalivi. Na hercegovsko- dalmatinski meji se od nedelje naprej pojavljajo nevihte z močnimi plohami, med katerimi pada tndi toča. Huda toča je v torek v vaseh čeljevo, Gnjilište in Strugah uničila vinograde in velike komplekse koruznih nasadov. Siromašno ljudstvo se je obrnilo za pomoč do oblasti, kjer je ostalo brez hrane. Blizu vasi Gabele je nevihta zatekla tri kmete, ki so se stiskali pod dežnik z železno palico. Strela je udarila v dežnik ter ubila kmeta Marjana Ereša, dočim sta se druga dva samo onesvestila, ostala pa nepoškodovana. Tudi v • Bački Topoli so bili ta teden hudi nalivi in je mala reka Krivaja tako narasla, da je drla po topolskih ulicah voda visoka preko enega metra. Zalila je vse pritlične prostore ter odnesla mnogo pohištva,- orodja in raznega blaga. V okolici Topole pa je neurje porušilo nekaj gospodarskih poslopij ter ubilo več glav živine.
Nedelja, dne 22. julija
ob 17.S0 ud
Gradjanski: Ilirija
na Stadionu«
♦ Boč nas vabi 22. t. m. na planinsko slavje. Na Boč še ne roži -ropenjača. če pa bo kdaj vozila, te "bo prikrajšala » one užitke, ki jih imaš le, če greš peš čez boč ko pobočje. Tajinstven senčni hlad, osvežujoči gozdni vonj, šumeči vrhovi dreves in tisoč drugih skrivnosti ao spremljevalci oa tvoji planinski poti do 300 m pod Bočem. Tu se pred teboj nenadno razgrne šmiklavška planota in zazdi se ti med plodnimi njivami, travniki in vrtovi, kakor da si padel na rodovitne slovenjegoriške doline. Da to slikanje poti nI pretiramo, ti pove gostoljubna in kuharsko izurjena gospodinja na tej planoti postavljene restavracije. Ta ti bo tudi povedala, da so v torek 17. t. m. že ob pol 9. zj. prispeli in privriskali učenci od šmarjete ob Pesnici s svojim šolskim upraviteljem, od tam pa po kratkem oddihu dečki v tekmi, deklice pa umerjeno za njimi nadaljevali pot na vrh Boča. Tu na šmiklavški planoti bomo praznovali v nedeljo 22. t. m. običajno letno planinsko slavje in obenem štirilet-nico zgradbe bočkega razglednega stofcpa-Dopoldne Ob 9. bo v starodavni šmiklav-ški cerkvici služba božja, popoldne pa veselica na prostem pred restavracijo, ki tma za telesne užitke pripravljene najboljše ln cenene trdfcne in tekočine. Kdor se noče ta-
VAS ORGANIZEM,
ZLASTI PA ČREVA,
je treba dnevno očistiti! Nič lažjega kakor to! Spijte dnevno na tešče nekaj kozarcev
Rogaške mineralne vode,
pa boste kmalu občutili njeno blagodejno
delovanje!
meriti severnemu stražarju Boču. kdor hoče v planinskem raju pozabiti solzno dolino, naj pohiti v nedeljo 22. t. ul n« Boč.
♦	Obisk pri Društvu za varstvo živali.
opisuje beograjska »Pravda« takole: Ko 6em obiskal ambulanco Društva za varstvo živali, je bilo pred kavarno »Grgeč« okrog 50 brezposelnih izčrpan ih in sestradanih delavcev. V ambulanci pa so tedaj kopali neko psioo, da bi jo potem ostrigli z električno napravo, šef ambulance Niko-la Svingunov, brat Rus, mi je vse razKa-zal. Baš malo prej je bil izvršil težko operacijo nekega psička. V prostorni ambulanci, ki je istočasno tudi pension za pse, je bilo nekaj psov raznih pasem, članica narodnega gledališča gospa Taborska je pred odhodom na morje v tem pensionu pustila svoja dva psa in plačuje za njuno oskrbo 600 Din mesečno. Psi dobro živijo v pen-zionu. Zjutraj dobijo mleko s kruhom, za obed pa juho z mesom, riž in zdrob. Za večerjo se »jedilni list« večkrat menja, da se psom ne bi »priskutila« ena in ista jed. Nekaj uglednih dam je čakalo, da bodo njihovi psički prišli na vrsto pri kopanju in striženju. Za kopanje in striženje malega psa se plača 40, za srednjega 50, ln večje pa po 60 Din. Šef ambulance je izvršil že več uspešnih operacij in stane ena navadno po 250 Din. V njegovo ordinacijo pa pošiljajo ugledne dame tudi najrazličnejše bolne živali. Tako so lani v ambulanci pregledali 729 psov, 168 mačk, 2 opici, enega ježa, eno želvo, 18 eksotičnih pti-čet, 216 konj, 25 volov ln krav in 14 ovc. Društvo za varstvo živali je na svoje stroške lečilo 30 odstotkov teh »pacientov« Iz ambulance društva za varstvo živali sem ee vračal baš opoldne, ko so »e psi veselili dobrega kosila. Brezposelni delavci pred »Grgečom« pa so tedaj pili vodo namesto juhe in jedil gnilo sadje namesto kruha.
♦	Razprave pred malim •enatom. Kljob
sodnim počitnicam se vnše vsak teden bazenske razprave pred malim senatom. Na dnevnem redu so večinoma malenkostne zadeve. V prvi vrsti obravnava senat razne vlome in tatvine, ki jih izvršujejo poklicni tatovi in vlomilci. Včeraj so bili pred malim senatom trie mladi obtoženci, ki bo se zagovarjali radi tatvine premoga, okoli 90 kg, ki je bil ukraden v zavodu za umobolne na Studencu. Vsi obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
♦	Zavarovanje Bosne pred poplavami. V začetku prihodnjega meseca se bo pričelo, če bo dopuščalo vreme, veliko melioracijsko delo na področju Odžaka. Da bi se zavaroval velik del zemljišča ob reki Savi, ki je bil že mnogokrat poplavljen, je vodna zadruga v Novem gradu pri Hiipotekar-ni banki najela 16 milijonsko posojilo. S Bredstvi tega posojila je nameravala zgladiti velik obrambni nasip pri izlivu reke Bosne pa vse do Kadra na daljavo 26 km. Ta nasip bi branil zgornjo Dubico in vse področje okrog Svilaja. Ker pa je zadruga od Hipotekarne banke dobila samo nekaj preko 9 milijonov, je izgrajen samo del obrambnega nasipa. Da bi lahko izvršila svoj načrt, se je vodna zadruga sedaj obrnila za pomoč na bansko upravo. Banska uprava je dala na razpolago toliko sredstev, da bodo lahko izvršili melioracijska dela, od katerih bo imela velike koristi vsa bosanska Posavina.
♦	Velika tatvina zlatnine v št. Vkhi pri LJubljani. Po St. Vidu in okolici se klati večje število sumljivih tipov, ki vlamljajo ▼ hiše In kradejo vse, kar jim pride pod roko. Nedavno so vlomili v hišo št. 47. ob glavni cesti. Tat, morda jih je bilo tudi več, je zlezel skoz okno in prebrskal vse omare. V nekem predalu je iztaknil leseno šatuljo, v kateri je bilo 150 Din gotovine in pa srečke vojne škode. Sličnih vlomov so ljudje že več prijavili orožnikom. Te dni so vlomili tudi v hišo posestnika Lovrenca škafa v Podgori pri št. Vidu in mu pobrali veliko dragocenosti. Odnesli so nekaj zlatih prstanov, poročne in z vdelanimi dragocenimi kamni, dalje več verižic io broš. Polastili so se še steksenice žganja ln svežnja ključev, Istega dne v popoldanskih urah so vdrli v hišo posestnika Franceta Bernfka ▼ Podgori 28. Tudi temu so odnesli nekaj dragocenosti in na okrog 500 Din gotovine.
♦	Prijeta tatova kole«. Orožniki ▼ Br»-slovčah ao prijeli oPasna tatova koles Fr. Bobiča ln Ivana Grd ena H Ljubljane- Bo-bič Je imel kolo znamke Torpedo a tovarniško številko 1787, črno pleskamo, Grden pa kolo neznane znamke s tov. štev. 10220 Oba sta priznal*., da sta kolesi ukradla v LJubljani, vendar ne vesta toorau. Izročena, sta bila sodišču.
♦	Pijani fanje ao se norčevati te *artj»-nega kipa. V Cirkovcah se Je skupina fantov r neki gostilni napila ln se potem na-
nil iz javnosti smisel za kulturne in posebej še literarne potrebe. Prečitajte si statistične podatke o številu čitateljev, oglejte si knjigarniška izložbena okna! In če vzamemo v roko dnevnike, vidimo, da tudi tu ne podcenjujejo lepe književnosti bolj nego pri drugih narodih. Kar se o tem kdaj pa kdaj sliši v inozemstvu, je nezanesljivo in prihaja večidel iz nemških virov. Imam vsak dan priliko, da se bavim s temi rečmi in vendar se ne drznem trditi, da bi na Poljskem zaradi krize očitno vpadalo zanimanje za literaturo. Tako opuščanje duhovnih vrednot ne bi bilo v Skladu s starimi navadami poljskega družabnega človeka. Ako pa statistika ne izkazuje na pr. pri listih tako velikih številk', kakor na pr. na Češkoslovaškem, ne uvažujmo samo dejstva, da je Poljakov številčno mnogo več, marveč upoštevajmo tudi to, da se v poljskem podeželju milijoni ljudstva šele pripravljajo za vstop v narodovo kulturno življenje. Ustroj poljske družbe je za sedaj še dokaj drugačen, kulturen trg ima svoje odjemalce predvsem v plemstvu in v prebivalcih mest in trgov, kmetje se utegnejo šele v bližnji bodočnosti v večjem številu udeleževati konzuma knjig in časnikov. Ni pa pravilno, da bi se zaradi tega držali starih predsodkov o zaostalem kul-
turnem stanju Poljakov — predsodkov, ki so razširjeni tudi po slovanskih deželah.	A. (Varšava).
Druga knjiga »Goriških Slovencev« Andreja Gabrščka. Pravkar je izšla draga knjiga Gabrščkovih »Goriških Slovencev«, ki po obsegu (632 str.) in gradivu še prekaša prvo, obe knjigi pa tvorite najobsežnejši in najbolj mnogostranski spis, kar smo jih kdaj imeli o goriških Slovencih. Dolgoletni zaslužni voditelj, narodni in kulturni delavec, politik, publicist in založnik Andrej Gabršček je na pragu svoje sedemdesetletnice zaključil delo, ki ostan trajen dokiment o našem narodu na Goriškem, kronika njegovega življenja, razvoja in napredka v zadnjih desetletjih, neizčrpen vir podatkov in dejstev za nje-govo zgodovino, nenamerna, vendar pa tem bolj prepričevalna obtožnica onih, ki ga ekjšajp zanikati in zatreti. V eni prihod-niih številk nameravamo posvetiti tej knjigi pozornost, ki fi gre po njeni dokumen-tarični vrednosti in nacionalnem pomenu Za danes samo opozarjamo, da druga knjii-ga »Goriških Slovencev« zajema dogodke in pojave od L 1901—1924 in jih razvršča v kronološke »narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice«, med katere se p'etejo avtorjevi osebni spomini. Posebnost te knjige je nekaka inventura političnih, kulturnih in drugih organizacij, ustanov in dejstev, ki kažejo, kakor pravi avtor, >kaj
amo prepustili Italijanom«. Ta pregled je zaobsegel tudi anekitirani del Notranjska. Osebno kazalo označuje nad tisoč imeni a-vtor ni prezrl niti skromnih in tihih kulturnih delavcev, ki so po svojih močeh prispevali k okrepitvi našega življa v tej ob-memi pokrajini in čijih zasluge eo bile že doieo pozabljene. Drugi del »Goriških Slovencev« je posvečen banj dr. D. Marušlču, ki je v svojem pismu avtorjju takole označil pomen tega dela: »Niti najmanj ne dvomim, da bodo zavzemale Vaše knjige v vseh naših javnih in zasebnih kniiž™««h častno mesto. Saj bodo še pozni roaon segali po njih, da ei predočijo življenje in delovanje naroda, ki ga je po svetovni vojni doletela tako nezashižena usoda.« Nadalje je objavljeno pismo senatorja Ivana Hribarja, ki imenuje »Goriške Slovence« apohalno delo. — Med tem je neumorni avtor že razpisal subskribcijo na novo delo z naslovom »Trst in Istra«. Prva knjiga izide prihodnje leto za Veliko noč.
Za izčrpno studijo o gledaliških stikih med Cehi in Slovenci se zavzema v »Lid Novinah« z dne 18. t. m. R. H(abrina) v poročilu o stadiji dr. Otona Berkopca »Smetana in Dvorak pri Slovencih«, ki je izšla v praški »Ceskoslov. - jiho6lov. reviji«. Poročevalec pravi: »Sveža informativna Ber-kopčeva študija, ki ugotavlja kronološko v dveh delih znanje, spoštovanje in popularizacijo Smetanovega in Dvorakovega kulta na Slovenskem, naj bi dala pobudo za obsežno studijo o češko-sloverakih gleda-
liškft stikih sploh. Za njo bi bil lahko nudil obilno gradivo arhiv Narodnega gledališča v Ljubljani, saj so pri ragradraji tega gledališča silno udeleženi Cehi z reperto-arne, kakor tudi s stavbene, režiserske m igralske strani, in sicer od samih začetkov do današnjih dni.« Ni li opazka glede arhiva Nar. gledališča nekoliko pretirana? Pri nas namreč ljudje le malo mislijo na tgodovino, zato se mnogo za bodočnost dragocenega gradiva izgublja kar sproti Ce smo prav poučeni, jie arhiv našega Nar. gledališča zelo skromen in ne bi bilo prav. ako bi si bodoči raziskovalec naše gledališke zgodovine preveč obetal od »obilnega materiala«. Praški Narodni muzej ima za gledališča poseben oddelek, kjer se vee gradivo pod strokovnim vodstvom skrbno varuje in izpopolnjuje. To jie treba videti in potem šele spoznamo, kako zaostali smo v tem pogledu. Ne bi bilo napačno, ako bi začeli tudi mi resneje misliti na ustanovitev gledališkega arhiva, ki bi bil res vreden tega imena in ki bi v njem združili ffie razpoložljivo gradivo, kolikor ga <splob še imamo. Šele potem bi bilo lažje pisati zgodovino našega gledališča in poleg nje zgodovino češko-slovenskih gledaliških st]-Vov.	—••
Popravi! V včerajšnji članek »Ricarda Huch« se je vrinila tiskovna napaka, ki bistveno kvari smisel in mora biti popravljena. V drugem stolpcu črtaj: »Nieno literarno in znanstveno delo je v devetdesetih letih. ko se je že močno čutil notranji pco-
' potila r Spodnje Jablane, kjer se Je ustav'
la pod lesenim križem ter je eden izmed fantov iz šikol med grdim preklinjanjem snel s križa Marijin lesen kip. Fantje so se napotili zatem skozi vas, pri tem pa so metali kip po tleh in se smejali. Grdo početje je gledala tudi kopica otrok in se smejala. S kipom so šli fantje še v šikole, zavili v neko gostilno ter nadalje popihali.' Zasmehovanju Marijinega kipa je napravila konec gostilničarka ki je fantom "tip odvzela ter jih napodila iz gostilne. F; nt-je se sedaj izgovarjajo na popolno pijan oet.
♦	Ozadje sirovega uboja v Gruškovju. Pišejo nam: Kakor se je dognalo sta Imela pokojni Pernek Jakob lovski čr vaj Iz Gruškovja, in ubijalec Kozel Josip že teden dni prej oster nastop. V nedeljo 8. t. m. sta se na potu srečala in Izmenjala Tekaj besed zaradi nekega posojila. Nastal je med njima prepir, med katerim je Pernek udaril Kozla po glavi 6 palico tako močno, da je Kozel moral iskati zdravniške pomoči. Pernek je takrat izjavil oražnik-rm, da ga je udaril za kazen, ker je baje Kc-jel obljubljal dotičnemu, ki ubije Perneka 100 Din nagrade. Ta prepir se je tudi nadaljeval usodnega dne 15. t. m. Kozel se zJai izgovarja, da je ravnal v silobrann,
da mu je Pernek grozil s puško. Sodna loo-misija. ki je izvršila razteles«uwe tra;»ia pokojnega Perneka, je ugotovila, da. je imel Pernek lobanjo počeno na štirih st-a-neh in da so bili vsi udarci smrtni Ta ?o razmesarjenega obraza sodna komisija že dolgo ni videla. Pri razpoklinah na loba-iji so izstopili možgani. Nos je imel pokojnik popolnoma razbit. Prav tako tudi spodnjo čeljust. Od udarcev je imel strto tudi levo rebro, katere kost se je zapičila naravnost v srce. Vsaka zdravniška pomoč af bila zaman. Kozel čaka zdaj v ptujskiii naporni nadaljnje usode.
♦	Zadah po znoju — znoj pod pazddio. Uporabljajte »Nivosa«, ki je brez dvema, neškodljiva. Regulira izločevanje p->tn Bdrave kože, odstranjuje neprijeten vonj in ostale zle posledice, kakor uničevsnje perila in obleke. Dobiva se v lekarnah n drogerijah. Velika steklenica 26 Din.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar-vab ki ptisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljnbljane
o— Delodajalcem In brezposelnim zemcem. Po razpisu ministrstva eoela.' Tfe politike in narodnega zdravja St. br, 26.&2C od 25. VS- 1934 se mora zaradi evidence izvršiti popis vseh v območju uprave policije v Ljubljani obstoječih podjetij in delodajalcev, ki zaposlujejo kakega tocczerao* ali mozemko, kakor tudi popis vseh brezposelnih inozemcev. Vsi prizadeti delodajalci in vsi brezposelni inozemci, katerim niso bili v zadnjih dneh dostavljeni f-armo-larji, na se v izogib zakonskih posledic t-»-koj, najkasneje pa do 25. t m. zglase na. upravi policije, Bleiveisova c. 22, soba št. 1, kjer dobe tozadevne prijave.
o__ Korošcem. V nedeljo 22. L m. 5z4ct v fcBžnjo ljubljansko okolico, Zbirališče do 14J0 pred Narodnim domom. Kra-b koroških Slovencev.
u_ Pevsko društvo »Slavec« v L Jat! Jani obvešča članstvo, da se občni ažbox. zbor sklican za 21. t m zaradi važnih zar držkov preloži na 4. avgusta z istim dnevnim redom.
u— Sklep šotskega leta In steoograiično tekmovanje na Christofoveni zavoda. Kakor vsako leto, je tudi ob sklepa letošnjega šolskega leta priredilo ravnateljstvo Christolovega zavoda v svojih šolskih prostori na Domobranski cesti včeraj javno stenografično tekmo, ki jo je vodila strokovna učiteljica ga- Ivanka prof. Robido v a. Izmed 53 slušateljev in slušatelj«; so jih k tekmi pripustiti 22 najboljših. Tema dikta ta je bila Ivan Cankar: »Hlapec Jernej«-tiralo se je pet minut z brzino 190 zlogov v mimrti. Hitro in lepo delo mladih steno-grafkrj in stemografov je občinstvo zeio pre-senefilo, za kar gre vse priznanje gospe Ivanki proi Robidovi Izmed tekmovalk in tekmovalcev so bili po redu najboljši: prva pdč. Babraik JoMjana iz Kamnika, dresa: gdč. Erjavc Ivana iz Ljubljane, tretja gdč. OkrSlar Anica iz Žlebov pri Medvodah, četrta gdč- Lorber Karofina iz Sela pri Zagorju ob Savi, peti g. Dienti Robert iz Ljobljane. Trgovski tečaj je letos obiskovalo 55 gojenk in gojencev. Zaključno iz?*!: so se vršiti neprestano skozi H dni ter so pokazati prav lepe uspehe v posameznih predmeta. Zavod je zakljuc3 31. šolsko teto na slovesen način s sv- mašo in z v srce segajo&m poslovilnim govorom ravna-tefla Josipa Christofa. 12 absofrvenčk je ža
V soboto ob 8.30, v nedeljo cto 6. in 8.30, v ponedeljek ob 8.30 uri marlene dietrich
v prekrasnem filmu
VISOKA PESEM
pad poplitvičenega realizma, pokazalo očitni kras (ne kaos) romantičnega stremljenja...«
B. Magajne povest >Regma coeG« je priobčil v prevodi Toneta Zalokarja najnovejši »Srpeki književni glasnik«.
Brno in Jugoslovanu Obilo gradiva k odnosu med Jugoslovani in središčem Moravske nam daie spominski spis, ki ga je izdalo akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu ob svoj j pet in dvajsetletnici. (Akademsko društvo »Jugoslavija« Brno CSU 1909—1934). Lično opremljena knjiga na 6koraj 170 straneh vsebuje mnogo priložnostnega gradiva, ki ima vrednost predvsem za njegove člane, vendar je v nji tudi marsikaj, kar bo kdaj dobro rabilo zgodovinarju češkoslovaško-jugoslovanskih stikov. Iz nje izvemo to in ono, n. i>r. kako eo naši dijaki v Brnu živeli, kako oo- so organizirali, kakšne Mentorje so imeli, kako eo se idejno oblikovali. Sliki vladariev obeh držav izpričujeta državno mišljenje društvenih članov, izjave poslanika dr. Gri-sogone, brnskega župana K. Tomeša, konzula prof. ing. Filkuke. rektorjev in nekaterih profesorjev brnskih visokih šol, med njimi našega rojaka dr. Rostoharja, dajeio zbornik j slavnostno-iubileini značaj. Marsikaj zanimivega pa so napisali današnid člani agilne »Jugoslavije«, med njimi Slovenci V. Meško. O. Pečar. B. Golje-všek, Z. Kol-lek. B. Guštin. N. Mara. večidel v slovenščini. Naš brnski prijatelj, pesnik in kritik Rajmund Habrina je prispeval pesem »Pro-
dobilo primerne služb©, ki so jih deloma že nastopile.
u— Taborniki Sokola šiška se vrnejo
danes 21. t. m. ob pol 9. zvečer. Toliko v vednost starišem. — Uprava.
u— Pogrešan pečarski pomočnik. 251etn3 peCarski. pomočnik Anton S. z Vodnikove cesto 10 je 16. t, m. odšel z doma. Kakor pripovedujejo, je bil v zadnjem času zelo potrt in se je bavil z mislimi na samomor. Je srednje močne postave, pod olgas tega obraza in kostanjevih las. Oblečen je bil pri odhodu v moder suknjič in rjave hlače, obut pa v nizke rjave čevlje.
u— Nesrečna družina. Predsednik občine Rudnika pri Ljubljani nas je obvestil, da biva tam družina Ivana Mežnarja, ki je bival kot izseljenec v Rumuniji, odkoder pa je bil letošnjo pomlad od gnan v domovino. Ima ženo in štiri otročičke v starosti od 7 mesecev do 13 tet. Zaradi hudih operacij na želodcu je nezmožen aa vsako delo. Stanuje na občinske stroške v Rudniku št. 64. Za življenje pa nima prav ni-kakih sredstev in tako trpi vsa družina veliko bedo.
u— Pri padcu z odra si je zlomil hrbtenico. Včeraj okrog 13. se je pripetila na stavbi v Pleteršnikovi ulici huda nesreča. 33letni strojnik Leopold čujk, doma iz Kobarida, stanujoča na Tržaški cesti 23, je na 7 m visokem odru popravljal dvigalo. Naenkrat pa je omahnil in padel vznak na tla. Priletel je talco nesrečno, da je obležal nepremičen s težkimi poškodbami. O nesreči je bila nemudiio obveščena reševalna postaja in je bil poškodovano« prepeljan v bolnišnico. Tam so ugotovili, da si jc nesrečni strojnik zlomil hrbtenico. — Mesarski pomočnik Anton Prešeren iz iStožic je včeraj po nesreči udaril po šipi in si pod komolcem prerekal žile. čeprav mu je hudo tekla kri, se je vsedel na kolo in se odpeljal na OU2ID v Ljubljano. Od-tam pa so ga hitro odpravili v bolnišnico u— Konji so ga poteptali. Iz Praproč pri Velikih Laščah so včeraj pripeljali v bolnico olletnega Janeza Riglerja. Imenovani je vozil iz gozda drva, a so na slabi poti konji prehitro potegnili. Pri tem je Rigler padel pod konje, ki so ga poteptaii. Nezavestnega z zmečkanim košem in drugimi poškodbami so našli Riglerja drugi ljudje, ki sa ga spravili v dolino in prenesli v bližnjo hišo, odkoder so ga odpeljali v Ljubljano.
u— čigava je zlata ur®? Poročali smo
že, da so orožniki zaplenili nekemu fantu izpod šmarne gore zlato zapestno šestero-oglato damsko uro, vredno okrog 1500 Din. Mladenič, ki je uro našel, jo je pozneje poklonil svojemu dekletu, naposled pa je pri-romala na upravo ljubljanske policije, ki eedaj išče lastnico. Uro je najbrž izgubila keka izletnica na šmarno goro.
u— Vlom v Klečah. Pri posestniku Ivanu Zakotniku je v torek pri belem dnevu dopoldne, ko so bili domači na polju vlomil neki mladenič ter pobral prav dober plen. Posestniku je pograbil praznično 1200 Din TTedno obleko, čevlje, uro s srebrno verižico ter 630 Din gotovine. Zakotnik je vlom kmalu zapazil. Pohitel je iz Kleč na orož-niško postajo v črnuče javit vlom. Spotoma je pri Savljah opazil nekega neznanca, ki je obleko vrgel od sebe in zaklical: »Tu je obleka. Tebi sem jo ukradel. Ne naznani me!« Nato je neznanec z gotovino in drugimi malenkostmi pobegnil v hosto. Po opisu sodeč je bil vlomilec neki vojaški kaznjenec redov, ki je 16. t. m. pobegnil iz ljubljanskega garnizijskega zapora.
u— Tatovi neugnani. Tatvine v mestu se čedalje huje množe in policijski organi nikakor ne morejo prijeti podjetnih tatičev. Mekdo je obiskal stanovanje Matije Urba-Mča v Mostah in odnesel precej obleke, Vredne nad 500 Din. Ponoči je vlomil neznanec v skladišče Filipa Podbevška v Zgornji šiškL Ukradel mu je za 1290 Din starih vreč za moko. Starejša neznanka je ukradla včeraj na Vodnikovem trgu Alojziju špeliču, ki se je zgrudil tam nezave-Ften, dva stražnika, vredna 70 Din. Iz pritličnega stanovanja Antona Podlogarja ob Kolinski tovarni pa je izmaknil neznan človek nekaj zlatnine in srebrnine v vrednosti 700 Din.
u— Prihodnjo nedeljo naslednji izleti z odprtim avtobusom: krožna vožnja po Sloveniji 250 Din; Logarjeva dolina 90 Din Informacije Praprotnikova trafika.
h Maribora
a— Društvo JugostovenskBi akademikov
priredi v ponedeljek 23. t m- ekskurzijo v delavnice državnih železnic. Zbirališče ob na Glavnem trgu.
a— Strelska družina na Pobrežin fbo ime-
ia v nedeljo 22. t m. redno ostro streljanje. Zbirališče ob pol 17. pri letnem telovadi-
ščn.
a— Narodno gledališče v Maribora potrebuje več deklic, dečkov ter štatistov, ki bi sodelovali pri uprizoritvah Golieve komedije »Kulturna prireditev v Črni mlaki« rta prostem. Prijave sprejema gledališka pisarna vsak dan od 10. do pol 13. Prva vaja bo javljena v časopisih.
a— Slovenska starokatoliška služba božja bo v nedeljo 22. t m ob 9. v mali dvorani Narodnega doma.
"eže pod Triglavem«, M. Bulic pa poroča o hrvaških vaseh na Moravskem. Pozdravi raznih slovanskih dijaških društev zaključujejo ta spominski spis. ki bo bivše člane brnske >Jugoslavije« vzpodbujal tudi k nadaljnjemu delu za češkoslovaško-jugoslo-vansko vzajemnost.
Nagrajena anonimna igra »Sreča a. d.< V najnovejšem zvezku »Snpskega književ-nga glasnika« je izšel članek >Istoriia .Sreče a d.'«, ki 6e bavi z zadevo drama tske-ga spisa, čigar avtor hoče ostti anonimen, a je v z.! ic temu pobral ne le tantijeme, marveč je celo dobil letošnjo nagrado za najboljše dramatsko delo. Beograjska revija protestira zoper način, kako s »Srečo a. <1« izigravajo občinstvo in literarne krog?,. Anonimnost je ostala samo zaradi tega, da Ke z igro uganjajo časniške senzacije in da ji dela reklama, ki daleč prekaša njeno umetniško vrednost. »Srpski književni glasnik« primerja podelitev letošnje nagrade e podelitvijo 1. 1911—12., ko so ee za isto nagrado potegovali med drjgim Ivo Voj-novič, Svetozar čorovič, Srgjan Tučič. Takratni žiri ni priznal niti v Vojnovicevi »Goepodji sa suncokretom« kvalitetne igre, ki bi jo bilo treba nagraditi, in takrat sp!On ni podelil nagrade. >Srpski književni glasnik« vprašuje, po kakšnem merilu ie bila sedaj podeljr.a nagrada komadu anonimnega avtorja.
Velika monografija o Dvoraku. V najno-vp^em zvezku »Prager Rundschau« je iz-pel referat v obsežnem spisu ing. Otokarja
. a— Razstava »Pro Deo« pride te dni iz
Ljubljane v Celje, dočim 'bo prišla v Marlr
bor v začetku avgusta, v času »Mariborskega tedna«. Da se osnuje v ta namen odbor, je sklenil v četrtek ob 30. pri »Orlu« zastoptnik organizacije Mosner sestanek nekaterih predstavnikov javnega življenja, ki jim je obrazložil namen in organizacijo prireditve. Za predsednika pokroviteljskega odbora je bil soglasno izvoljen dr. Tomm-šek. Razstava bo nameščena v kaki šolski stavb.
a— Na trgu za ribe so prodajali včeraj sardeljcs po 14, velike sardele po 16, ce-voli pa po 26 Dm za kg.
a— Nezgoda. V četrtek je bil 26detni v Ledinku pri Sčavnici stanujoči hlapec Ka-rol Šnuderl zaposlen pri kopanju gramoza. Nenadoma se je zrušila nanj večja množina gramoza, da je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Iz Celja
e— Odkritje spominske plošče Francetu Lečniku. Savinjska podružnica TIK Skale v Celju bo odkrila svojemu pokojnemu članu Francetu Lečniku iz Celja ob obletnici njegove smrti, t j- 5. avgusta, spominsko ploščo v masivu Skrlatice. K odkritju so vabljeni vsi pJanincj iti tudi neplaninci. Celjanom in okoličanom bo na razpolago avtobus za Kranjsko goro. Zadevne informacije so na razpolago pri Savinjski podružnici SPD v Celju, Prešernova ulica in pri tvrdki Radioval, Cdie, Prešernova ulica 24.
e— Iz delovanja celjske Glasbene Matice. Ob sklepu šolskega leta 1933-34 priob-čujemo nekaj statističnih podatkov tega glasbenega zavoda, ki uživa velik ugled v naši javnosti. Na zavodu je bilo ob koncu šolskega leta 165 gojencev in gojenk. Z odličnim uspehom je dovršilo razred 38, a prav dobrim 88, z dobrim 33, z zadostnim
3,	neredovani so ostali 3 gojenci. Poučevalo Je 6 učnih moči, in sicer klavir, violino, violo, čelo, solopetje, teorijo ter komorno in orkestralno glasbo. Dalje je obiskovalo 33 gojencev in gojenk teoretične predmete, 22 gojencev pa komorno glasbo in orkestralne vaje. V matičnem orkestru so sodelovali tudi gostje. Pri javnih šolskih produkcijah v Mestnem gledališču je nastopilo letos 24., 25., 26. in 29. maja posamezno 59 gojencev in gojerek raznih letnikov od najnižje do najvišje stopnje. Letos je pri produkcijah prvikrat nastopil oddelek komorne glasbe, t. j. klavirski trio in godalni kvartet, zaključil pa je orkester. Na zavodu je imel vaje tudi dijaški orkester drž. realne gimnazije v Celju. Matični orkester, pomnožen z gosli, je sodeloval v lanskem poletju pri uprizoritvah Novačanovega ^Hermana Celjskega« v mestnem parku v Celju, lani 15. novembra pa je priredil svoj L simfonični koncert v Mestnem gledališču, kjer se je poleg Beethovnove I. simro-nije in klavirskega koncerta z orkestrom prvič v celoti izvajala »Celjska suita«, delo zaslužnega ravnatelja celjske Glasbene Matice g. Karla Sancina. Matični orkester je sodeloval lani L decembra na koncertu CPD v Celjskem domu te ob »Dnevih Jadranske straže« v Celju, posamezni člani pa so sodelovali pri Sattnerjevi »Jeftejevi prisegi«, ki jo je izvajal »Celjski Zvon«. Pomnožen dijaški orkester gimnazije Je nastopil na gimnaziji na praznik uedinjenja, na s ve to savski proslavi, na prireditvah podmladkarjev Rdečaga križa in Jadranske straže ter na proslavi Vidovega dne. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto bo 1., 3. in
4.	septembra ves dan. Za lanske matične gojence bo vpisovanje 8., 9. in 10. septembra. Gojenci se lahko prijavijo tudi po dopisnici.
e— Šahovski turnir za prvenstvo Društva jugoslov. akademikov v Celju se prične drevi v Celjskem domu. Priglasilo se je deset šahistov. Kot uvod bo danes ob 30. šahovski brzoturnir. Vabljeni vsi prijatelji šaha.
e— Zborovanje brezposelnih ▼ Grlžah.
Celjsko poverjeništvo društva »Delo in eksistenca« bo priredilo v nedeljo 22. t m. ob 9. dopoldne pri Piklu v Grižah zborovanje brezposeinih, na katerem bo seznanilo pristopajoče člane s cilji društva.
e— V invalidskem domu v Našicah je več prost h mest za invalide I. kategorije. Invalide, ki želijo prositi za ta mesta, opozarjamo na zadevni razipi.s na uradni deski mestnega načelstva.
e— V celjski bolnišnici sta umrla v četrtek 541etni posestnik Anton Volčič ra Stranic pri Konjicah in 1 in pol meseca stara hčerka delavke Vida Mimikova dz Tr-novelj.
e— Popravilo ceste Petrovče - Liboje iza-radi ogromnega prometa, ki ga na cesti Petrovče - Liboje povzroča prevažanje premoga iz libojskih rudnikov in izdelkov keramične industrije, je ta cesta kljub popravilom, ki so bila izvršena lansko jesen, v obupnem stanju. Pred dnevi si je ogledala to cesto komisija, kj jo je vodil kot zastop-
nik banske uprave g. nadsvetnik inž. Fi-šer. Komisijskega ogieda sta se udeležila načelnik sreskega cestnega odbora celjski župan g.'dr. Goričan in narodni posLnec g. Ivan Prekoršek. Kakor doznavamo, se bodo temeljita popravila te ceste pričela že v najkrajšem času, da se spravi cesta v stanje, ki bo odgovarjalo prometu m omogočilo nadaljnjj prevoz premoga, ki je 'bil doslej ob slabem vremenu skoro že nemogoč.
e— Ogenj v tovarni »Pyrota«. V Četrtek okrog 18.30 je nastal v enem izmed objektov pirotehnične tovarne »Pyrota« na
Produkcija premoga je bila v dravski banovini letos v prvem četrtletju za 10% vf-č-ja nego lani v istem času, prodaja premo-ea pa 6e je dvignila celo za 18.6%. V aprilu pa ee je situacija poslabšala in je produkcija za lanskim aprilom zaostajala za 2%, prodajia pa za 7%, keT je železniška uprava reducirala naročila premoga v rve-zi fi pogaianii zaradi prodajuih pogojev za leto 1934 35.
Sedaj so nam na razpolago podatki ra maj. ki kažejo, da se je položaj nasproti prejšnjemu mesecu nekoliko poboljšal. Pro-dukcijja premoga je znašala y majn 82898 ton nasproti 81.974 tonam v aprilu in 95.734 tonam v marcu. Nasproti aprila je torej produkcija za malenkost narasla, zaostaja pa za produkcijo v lanskem maju, ki je znašala v maju 82.898 ton nasproti 81.974 tonam v aprilu in 95.734 tonam v marcu. Nasproti aprilu je torei produkcija za malenkost narasla, zaostaja pa za produkero v lanskem maju, ki je znašala 89.831 ton (nazadovanje znaša v primeri z Linskim majem za 7.7%).
Bolj vidno pa je zopetno zboljšanje situacije pri oddaji premoga. V aprilu so premogovniki oddali le 66.448 ton, premoga (za 7% manj nego lani v aT>rilu), v majn pa je oddaja znašala 74.798 ton nasproti 75.083 tonam v lanskem main. tako da je bila skoro enaka lanski oddaji (razlika znaša le 0-4%).
Pri tem pa je bila oddaja premoga železnicam še vedno slaba. Od aprila (ko je znašala 24.055 ton) na mai se je sicer povečala na 27.294 ton. vendar je bila Se za 3518 ton maniša nego lani v maju, ko ]e znašala 30.812 ton (v območju ljjbljanske direkcije je znašala oddaja železnicam 13.999 nasproti 21.962 v lanskem matu).
T>» se navzlic manjši oddaji železnicam nasproti IrnsKemu maju ni bistveno zmanjšala skuona oddaja, je pripisati okolnoeti. da se je ostala oddaja premoga povečala.
Ostrožnem pri Celju ogenj, ki se je hitro razširil m' upepelU ves objekt Uta, ki je zgorela je bila samo 2 m dolga in 1-50 m široka. Škoda ni velika. Pri gašenju je do-beia ena izmed delavk lažje opekline in je sedaj v domači oskrbi. Ogenj jc najbrž nastal zato, ker je delavka pri čiščenju mize, na kateri so bili ostanki eksplozivne snovi, uporabljala namesto mokre cunje papir in se je snov zaradi trenja vnela.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Kralj arene« in zvočni tednik.
Oddaja premoga industriji znašala v maiu 38.532 ton (lani v maju 36.6741. od tega ind istriii v dravski banovini 25.105 ton (23.666). oddaja brodaretvu je znašala 1736 ton (440). za hišno uporabo je bilo oddano 1653 ton (2272). raznim strankam 4457 ton (4675). izvoz pa je znašal 1127 ton (209). Končno so rudniki sami porabili 3910 ton. za deputate so oddali 1778 ton od zalog Pa so odpisali 165 ton
V	poletnih mesecih se običajno zaloge premoga pri rudnikih dvigajo, ker produkcija presega sezonsko skrčeno oddajo. Letos pa so zaloge za približno polovicd manjše nego so bile lani. V teku mseca aprila eo zaloge zaradi izredno 6labe Oddaie v tem mesecu narasle od 64.S25 na 74.03f> ton, v tekj maja pa so narasle le še za 2246 ton (lani v maju za 8S42 ton) in znašajo sedaj 76.276 ton (lani 153.735).
V	prvih petih mesecih letošnjega leta i© mašala produkcija premoga v dravski banovini 498.71« ton, to je za 20.982 ton ali ca 4.4% več nego lani v istem razdobju; prodaja premoga pa je znašala 442.253 ton to je za 34.248 ton ali za 8.3% reč nego lanL
Slab zaslužek rudarjev.
Število zaposlenih rudarskih delavcev je v teku maja nekoliko nazadovalo, in sicer za 145 na 5663 (lani v maju ie bilo po izvršenih redukcijah zaposlenih 5707 delav-<yv). Šiihtov je bilo v maju izvršenih 10S.723 (lani rv maju 111.833). Na posameznega zaposlenega rudarja je prišlo v maju povprečno 19 šihtov, seveda pa je zaposlenost v nekaterih rudnikih večjia nego se kaže v tem povprečju, drugod, zlasti v Trbovljah, pa manjša. Mezdni zaslužek rudarjev se je nasproti aprilu za malenkost dvignil, vendar je še nadalje slab in je zr.ašal v tem mesecu 4.815.000 Din nasproli 5,087.000 Din v lanskem maju in 6,155.000 Din v predlanskem maju.
postaj, 16. avgusta glede dobave 50 garnitur regeneratorjev in drugih delov za električno vagonsko razsvetljavo, 17. avgusta glede dobave 61 kg kositra v blokih, 553 kg kositra v palicah, 8565 kg cinkove pločevine in 90.430 kg peresnega jekla, 18. avgusta glede dobave 29 kom. alkaličnih akumulatorjev, 20. avgusta pa glede dobave 800 kom svetilk za razsvetljavo, 1350 kom. stearinskih sveč in 650 kom. steklenih valjev za svetilke. Dne 20. avgusta se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu licitacija za dobavo električnih žarnic, 21. avgusta pa glede dobave zakovic in motvoza.
5 o u r k a >Antonin Dvor&k«. 2 njim eo dobili Čehi največjo, vprav izčrpno monografijo o svojem glasbenem velikanu. Ing. šourek je objavil prvo knjigo svojega spisa že 1. 1916., dovršil pa je štiri debele knjige obsegajoče delo šele lani, torej pred tridesetletnico Dvorakcve smrti. Šourkova biografija je obenem prvi prikaz celotnega razvoja tega mojstra in ee uvršča med velike informativne življenjepise: v njfi t*-.h-nieno-stvarno gradivo prevladuje nad indi-vidualno-ps ihološko razlago Na osneri tega materiala pripiavlja dunajski pisatelj Paul Štefan nemško studijo, ki bo v večji meri razlagala in vrednotila Dvorak o v® življenjsko delo ter pokazala njegove trajne umetniške vrednote.
Zakaj hodijo ljudje r gledališče. Ob izrednem uspehu igTe M. Kennedija >Escape me nevere, ki so jo igrali osem mesecev zapovrstjo v nekem londonskem gledališči, je režiser C. B. Cochrane razdelil med gledališke goste polo z vprašanji, kaj jih je privedlo v gledališče: ali 1. recenzije, 2. nasvet znancev, filmske vloge Bergner-jeve (ki igra glavno vlogo), 4. plakati. 5. fotografije v gledališču, 6. reklama v listih, 7. naključje. Prejel je okrog 2500 odgovorov. Nekaj nad tisoč glasov se _ ie izreklo za recenzije, .malo manj jih je privabil filmski sloves igralke, ki igra glavno vlogo, samo po sto sta jih pritegnili 5. in 6. točka, a 46 je svoj obisk pripisalo golemu naključju.
Izstop Jugoslovenskega lesnega gospodarstva Iz CIB
že na konferenci lesnih interesentov, ki se je vršila 9. t. m. v ljubljanski zbornici za TOI, so bili stavljeni predlogi, da bi naše lesno gospodarstvo glede na situacijo, ki je nastala po neuspelih pogajanjih zaradi preference za les v Italiji, izstopilo iz srednjeevropske lesne organizacije Comitč International du Bois (CIB) na Dunaju. Kakor je podoba se tudi v zagrebških strokovnih krogih strinjajo s tem, da bi Jugoslavija izstopila iz CIB.
Zagrebške »Novosti« so včeraj objavile članek Josipa Selaka o izvozu lesa v Italijo, ki pravi med drugim naslednje: Mi smo po našem geografskem položaju, po kapaciteti naše lesne industrije, ter kmetijske produkcije naravni dobavitelji lesa, žita in živine za Italijo. To smo dejansko tudi bili do nedavnega časa. Sedaj pa nam je politika presekala naravna pota gospodarstva. Ni dvoma, da tk) najnovejši trgovinski spor z Italijo našemu gospodarstvu v škodo, škodo pa bo prinesel tudi Italili, ki se prav tako nahaja v težavnih gosoo-darskih razmerah. Na škodo svojega lastnega izčrpanega naroda bo 'Italija kupovala po visoki ceni mehki les od Avstrije, žito in živino pa od Madžarske, ker s tem istočasno kupuje politično prijateljstvo teh držav. Naš izvoz lesa v Italijo bo zaradi visokih carin skrčen in zmanjšan, ne bo Da se docela ustavil.
V tem sporu igraš ta žalostno vlogo Avstrija in Comite International du Bois, ki je bil osnovam da enako ščiti interese svojih članov, t. j. srednjeevropskih držav, 'ki izvažajo les.
Dejansko pa nas CIB izigrava in zapostavlja od prvega početka. Lani smo bili izigrani s tajnim sporazumom med Avstrijo in Madžarsko, po katerem bo Avstrija dobavljala Madžarski letno 30.000 vagonov mehkega gradbenega lesa, to je približno toliko, kolikor je Madžarski sploh treba uvažati. Na naše energične proteste so nam pri CIB Obljubljali, da bomo odškodovani pri izvozu v Italijo. V ta namen je bil kot. prva etapa sklenjen mani tržaški sporazum od januarja t. 1., ki ga je sedaj Jugoslavija odpovedala. Ko pa je Italija pri ue-davnih pogajanjih dejansko hotela skleniti z našo državo nekak sporazum, ki bi nam dajal neke ugodnosti, seveda mnogo manjše nego Avstriji, je Avstriji uspelo onemogočiti ta sporazum, na katerega bi Italija sicer pristala. Avstriji je šlo predvsem zato, da nas docela iztisne iz tržišča v severni in srednji Italiji, kamor največ izvažamo mehkega lesa. Borba nam je vsiljena in mi jo moramo sprejeti. Ako vsi znaki ne varajo, ta borba ne bo dolgo trajala in bo jeseni gotovo prišlo do novih pogajanj z Italijo. Naši delegaciji, ki jo je vodil načelnik Milivoj Pilja gre vse priznanje, prav tako pa Je sedaj treba odobrit' sklep Centralnega odbora za izvoz lesa v Beogradu glede izstopa Jugoslavije tz OiB na Dunaju in glede odpovedi tržaškega sporazuma.
Gospodarske vesti
__ Naša trgovinska bilanca s Švico. Švicarski državni statistični urad je objavil podatke o švicarski zunanji trgovini v prvem letošnjem polletu. Po teh podatkih je znašal švicarski uvoz letos 712.7 milijona švicarskih frankov, švicarski izvoz pa 405.0 milijona frankov, tako da je brla letos švicarska trgovinska bilanca v prvem polletju pasivna za 307.7 milijona frankov (lani je znašala pasivnost v prvem polletju 354.6 miljjona frankov). V primeri z lansikim letom je izvoz le za malenkost nazadoval, v večji meri pa se je skrčil uvoz. Iz Jugoslavije je Švica uvozila v orvem polletju za 5-5 milijona švicarskih frankov, dočim je
znašal švicarski izvoz v Jugoslavijo 32 mi-lijoma frankov, in je bila torej naša trgovinska bilanca s Švico po švicarskih podatkih letos aktivna za 2.3 milijona frankov, to je za okrog 32.5 milijona Din.
= Kontrola izvoza perutnine in jajc v Nemčijo. Kakor smo že pretekli teden poročali, je na podlagi nove trgovinske pogodbe z Nemčijo izdal trgovinski minister odlok, po katerem se za izvoz zaklane perutnine v Nemčijo uporabljajo predpisi na-rdebe o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo od 15. septembra 1933. Ta naredba o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo, ki torej velja tudi za izvoz v Nemčijo, pa se sedaj z odlokom trgovinskega in kmetijskega ministra, ki je objavljen v »Službenih novinah« od 19. t. m. spreminja, ker se je izkazala potreba, da pri izvozu perutnine sodelujejo širši krogi izvoznikov. Po spremenjeni naredbi bo strokovni odbor urada za kontrolo živine vršil razdelitev kontingenta tako ,da bodo 75 odst. celotnega kontingenta dobili oni izvozniki, ki so predložili dokaze o izvozu v letu 1931., 25 odst. pa ostali izvozniki perutnine, ki se prijavijo uradu v smislu § 6 pravilnika o kontroli izvoza živine in živinskih proizvodov. Pri razdelitvi kontingenta se bo vzela v poštev strokovna sposobnost prijavljenih tvrdk in potreba, da se izvoz vrši v popolnem redu. Ako katera tvrdka ne bi izkoristila dodeljenega kontingenta, se bo dotični kontingent dodelil drugi tvrdki ne glede na gornje odstotke. — Istočasno ie trgovinski minister v sporazumu s kmetij-sk"tn ministrom izdal odlok, s katerim se spreminja naredba o kontroli izvoza jajc v Nemčijo na račun carinskega kontingenta. Tudi ta naredba je bila izdana, ker se ie izkazala potreba, da se izvoza jajc v Nem3ijo udeleži širši krog izvoznikov. Tudi pri dodelitvi kontingenta za izvoz jajc bo strokovni odbor urada za kontrolo izvoza živine postopal tako. da bo 75 odst. celotnega kontinngenta dodelil onim izvoznikom ki so predložili dokaze o izvozu v letu 1 fo2., 25 odst. pa ostalim izvoznikom, ki bodo prijavili uradu. Tudi tu se bo pri razdelitvi kontingenta upoštevala strokovna sposobnost tvrdk in potreba, da se izvoz jajc v Nemčijo vrši v popolnem redu. V primeru, da katera firma ne bi izkoristila dodeljenega kontingenta, se bo dotični kontingent dodelil drugi tvrdki brez ozira na gornje odstotke.
= Oddaja zgradbe stanovanjske hiše se bo vršila potom ofertne licitacije 6. avgusta pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani (načrti, proračuni in pogoji se dobe pri istem oddelku, Ljubljanski dvor, n. nadstropje, soba št. 115 od 10. do 12. ure dop.).
— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobnve 3000 kg jeklene pocinkane žice in 500 kg železne pocinkane žice. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1300 kg turbinskega olja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. avgusta ponudbe glede dobave 20 kg izolirane vrvice in 100 komadov sirkovih metel. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 2. avgusta ponudbe glede dobave 700 komadov podkev za konje, 300 kg cinkovega belila, 10.000 m žice, 500 komadov šanjirjev, 100 kom. medeninastih pip, 100 kg kita. 650 kg paljene železne žice. 200 komadov jeklenih osovin. 200 ključavnic, 400 komadov ležajev in 200 kom. pločevinastih plošč za jamske vozičke.
= Dobave. Pri generalni direkciji državnih železnic, ekonomski oddelek v Beogradu. se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 9. avgusta t. 1. glede dobave raznega električnega materiala. 11. avgusta glede dobave žice in cevi, 15. avgusta glede dobave 10.000 m verig ter transformatorskih
Borze
•20. julija.
Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz danes niso bistveno izpremenili, le de-viza Berlin se je v znatnejši meri popravila (v Curihu notira sedaj 120-50 nasproti 118.10 prejšnji dan). V privatnem kliringu je avstrijski šiling nadalje nekoliko popustil in notira sedaj 8.90 do 9 (v Zagrebu je bil promet po 8.74, v Beogradu tečaj 8.65 do 8.75), grški boni pa notirajo 29 do 30 (v Zagrebu promet po 28-50). Angleški funti so se v privatnem kliringu v Zagrebu trgovali po 246, španske pezete pa notirajo 6-25 do 6.35.
Glede na naredbo finančnega ministra o privatnem kfiringu z madžarskimi pengi Je na zagrebški in beograjski borzi pričela notacija madžarskih pengov v privatnem kliringu. Prvi zabeleženi tečaji so se grbafi med 9.80 do 10.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda v po-četku prometa popustila in je bil izabeležen zaključek po 315, pozneje pa je bil promet po 318 (v Beogradu zaključki po 319 in 317.50). V ostalih državnih vrednotah nj prišlo do prometa, tečaji pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Zaključek je bil samo še v delnicah Trboveljske dražbe po 90.
Devize.
Ljubljana: Amsterdam 2301.51—2312.87 Berlin 1330.69 — 1341.49, Bruselj 793.57— 797.51, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.14 — 172.74, Newyork 3372.16—3400.42, Pariz 224.15—22.".27, Praga 141.23—142.09. Trst 290.90 — 293.30 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90 do 9.
Zagreb. Amsterdam 23G1.51—2312.87, Berlin 1330.69—1341.49, Bruselj 793.57— 797.51, London 171.14—172.74, Milan 290.90 —293.30, Newyork kabel 33&4.16-3422.42. Newyork eek 3372.16—3400.42. Pariz 224.15 —225.27, Piaga 141.23—141.09 Curih 1108.35-1113.85.
Curih. Pariz 20.2250, London 15.4750, Newyork 306.75. Bruseli 71.5750, Milan 26.30, Madrid 41.9250 Amsterdam 207.65, Berlin 120%, Dunaj 57.50. Stockholm 79.80. Oslo 77.75, Kobenhavn 69.10, Praga 12.74 Varšava 58.0250, Carigrad 3.05.
Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 11.20, London 27.22. Milan 46.13. Newyurk 538.15, Pariz 35.57, Praga 21.73. CuMh 175.48, 100 S v zlatu 128..
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 318—320, 7% invest. 71—72, 8% Blair 64—05, 7% Blair 58.50—59.50, 7% Drž. hip. banka (57—68, 4% agrarne 38—39. 6% begluške 56—57.
Zagreb. Držaivne vrednote: Vojna škoda 318—320, za julij 318—321, za avg. - sept. 318—321, za okt. nov. 320—325, za d»c. 321—325, 7% invest. 71.50—72.50, 4«/« agrarne 38 den., 7% Blair 58-50—59, 8% Blair 65.50 den., 7% Drž. hip. banka 67.50 —70, 6% begluške 55.50—56.50; delnice: Nar. banka 3900 den., PAB 218—220. Šeče-rana Osijek 110—120, Trbovlje 85—90.
Beograd. Voina škoda 317.50—318.50 (319, 317.50 zaklj.). za sept. — (320), za dec 322—322.50 (323. 322), 7% invest. — (71), 4% begluške 56.25—56.50 (56.40), 7% Blair 58.25—58.75, 8"/» Blair 66 den.. Nar. banka 4030—4050 (4030). PAB 220-221 (220, 221).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 9.70, Staats-eisenbahngesell. 11.55, Ruše 7 (v pred borzi), Alpina-Mont. 8.85, Šecerana 1* (v prei-borzi).
Blagovna tržišča
ŽITO.
'+ Chicago. 20. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 101, za seipL 102.25, za dec. 103.75: koruza: za sept. 64.25, za dec. 67 75.
+ Winnipeg. 20. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 86, za avg. 87, z? okt. 88.75.
+ Ljubljanska borza (20. t. m.). Tendenca za žito mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 3o dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80kg po 162.50—165. baška, 80 kg po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za julij 147.50—150; moka: baška »0g« po 250—255, banatska 255—260.
4- Novosadska blagovna borza (20. L m.). Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, erednjebaška, gor-njebaška, stara, 78 kg 105—107.50, nova, 79 kg 104—106; okol. Sombor, stara, 78 kg 104—106. nova, 79 kg 102—104; baška potiska, stara, 77 kg 110—112.50, nova, 79 kg 110—112.50; ladja Tisa, stara. 77 kg 115—117.50, nova, 79 kg 115—117.50; slavonska in sremska. stara, 78 kg 105—107.50. nova, 79 kg 102.50—105; gorniebanaiska, stara. 77 kg 105—107.50, nova, 79 kg 100 —102.50. Ječmen: baški, 6remski, novi, 65/66 kg 84—86. Koruza: baška 91—93; okol. Sombor 93—95; banatska 91—93; baška ladja Tisa, Djnaiv 101—103. Moka. baška, banatska »0g< in »Ogg« 180—200 (sremska, slavonska 180—190); »2< 160—180 {160—170); r>5< 140-160 (140-150); >6« 120—140 (120—130); >7« 105—110 (105— 110); >8« 107.50—112.50 (107.50—112.50). Otrobi: baški, sremski 77.50—80; banatski 80—82.50.
+ Somborska blagorna borza (20. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 120 vagonov. Pšenica (79 kg, nova): baška, okol. Sombor 102—106; gornjebaška 104—106: sremska, gornjebanatska 102—104; slavonska 102.50—105- baška in banatska potiska 115—117.50. Oves; baški, sremski. 92.50—95. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 84—86. Koruza: baška in sremska 90—92. baška za avgu«» 93—95; baška ladja Dj-nav. Tisa 101—103. Moka: baška >0g« m »Oeg« 180—200. »2« 160—180. >5« 140-160: >6« 125—140- ,7« 105—115: >8« 110 —115. Otrobi: baški 80—82.50.
+ BudimpeŠtanska terminska borza (20. t. m.). Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: za okt. 16.20—16.22, za marc 17.19—17.20; koruza: za avg. 10.65—S0.67.
GOSPODARSTVO
Slaba produkcija premoga v maju
Fotografija na daljavo 200 hm
Veliki uspehi prof. Ivana Plotnikova - Triglav fotografiran iz Zagreba — Skrivnost ultrardečih in toplotnih žarkov
IVodetojnik kemičnega zavoda v Zagrebu prof. dr. Ivan Piotnikov raziskuje že leta m leta tako zvoni nevidni del spektra, ultrardeče in toplotne žarke, katere skuša izkoristiti za znanost in tehnični napredek. Trenutni uspeh zagrebškega učenjaka obstoji v tem,
ida omogoči spoznati nevidne predmete in jih zadržati ▼ sliki.
Prof. Piotnikov se bavi s tem izumom že nad deset let Poskuse dela z neko novo vrsto anilinske barve, ki napravi fotografsko ploščo, kadar jo prevlečejo z njo, občutljivo tudi za ultrardeče žarke, ki so nevidni človeškemu očesu. Lastnost ultrardečih žarkov pa je, da imajo v nasprotju z drugim polom spektra zelo veliko dolžino ♦er z lahkoto prebijajo vse snovi, ki jih gotovi predmeti odtegujejo našemu očesu.
Prvi uspešni poskusi dr. Plotnikova so prinesli rešitev vprašanja
fotografiranja na daljavo.
Na dosedanje fotografske plošče je bilo mogoče sprejeti samo predmete, ki jih je razločilo človeško oko in so mu bili dobro vidni. To, česar ni zajelo oko, je ostalo tudi fotografskemu objektivu tuje. Od-
daljenih predmetov ni bilo mogoče fotografirati in videti zaradi pare in meglic v ozračju. Plotnikove fotografske plošče pa so tako občutljive, da prebijejo te meglice in pare, tako da je mogoče z njnh sodelovanjem dobiti brezhibno sliko še tako oddaljenih predmetov.
Da preizkusi svoj način fotografiranja, je prof. Piotnikov
fotografiral z zagrebškega Sijem ena 200 km oddaljeni masiv Triglavskega gorovja.
Slika se je izvrstno posrečila. Na posnetku se jasno razločijo ne le konture očaka naših planin, temveč tudi podrobnosti gorskega masiva.
Izum prof. Plotnikova je posebno važen za fotografiranje iz letala. Tudi tam so bile doslej fotografski umetnosti postavljene meje, ker je zemljo zakrivala megla. Odslej bo mogoče z izumom zagrebškega univerzitetnega profesorja odstraniti tudi to zapreko, kar bo posebno
za vojaštvo velike važnosti.
Po zmagi nad atmosferičnimi motnjami v področju fotografije je prof. Piotnikov prešel na nove izsledke. Izhajajoč od spoznanja, da ima vsaka snov v strukturi svo-
je okolice molekularne spremembe, ki ostanejo še potem, ko je materija sama že davno izginila, je začel fotografirati zaprta pisma in celo antične vaze, s katerih je že davno izginila barva. Po istem sistemu se je posrečilo učenjaku napraviti čiste zoglenele listine m ločiti ponarejene bankovce od pravih.
Najnovejši problem, ki zanima zagrebškega učenjaka, pa je
vprašanje jezika starih Etruskov.
Pred 75 leti je daroval zagrebškemu arheološkemu muzeju neki Mihael Barič mumijo mlade rdečelase ženske osebe. Mumija sama ne sebi ni nič posebnega, pač pa je važen na nji trak. s katerim je ovita. Na traku so namreč neke pismenke, ki jih smatra dr. Plotnjkov za edini knjižni spomenik stare kulture Etruskov. kulture, ki je doseg'a svoj višek pred 3000 leti. Piotnikov je fotografiral trak na mumiji s svojima ultrardečimi žarki in pri tem so se pokazali znaki, ki jih doslej še niso doznali s človeškim očesom. Posnetke svoje plošče je Piotnikov poslal raznim starinoslov-cem. ki bodo imeli zda i dovolj dela z reševanjem uganke o jeziku, ki je živel pred naš'm štetjem.
Največji podvodni predor
Otvoritev Merseyevega predora: nov triumf moderne
tehnike
Angleški kralj Je v navzočnosti kraljice Ma,ry otvoril predor, ki veže pod reko Mer-sey mesti Liverpool in Birkenhead. Ta predor je doslej največji podvodni cestni predor na svetu in meri v dolžino 3 km. širok je 15 m in lahko obvlada, promet 4150 avtomobilov dnevno.	•
Zgraditev predora je bila zelo težka, inženjer ji so morali obvladati ogromne težave. Pri gradbenih delih je bilo zaposlenih 2000 delavcev skozi celili devet let. Stroški eo dosegli 8 milijonov funtov. Največje preglavice je delalo inženjerjem blato, ki Je neprestano vdiralo v predor ter so ga
morali sproti črpati te podzemlja. Kamenja ln blata so spravili iz podzemlja na površino 1,200.000 ton.
Predor obstoji iz ogromne betonske cevi, ki je znotraj prevlečena s črnim steklom. Betonska cev tehta 350.000 ton ter je opremljena z najmodernejšimi ventilatorji, signalnimi napravami itd.
Angleški kralj in kraljica sta se peljala pri otvoritvi predora najprvo skozi »betonsko cev«, nato pa sta podaljšala vožnjo na 40 km dolgi avtomobilski cesti, ki drži iz Liverpoola v Manchester. Ves čas so suverena pozdravljale množice ljudstva.
Na svatbenem potovanju je izginila
iz vlaka v navzočnosti moža, ki jo išče zaman po svetu
Francoske in angleške oblasti si prizadevajo pojasniti skrivnostno izginotje ženske .katero je ovadil policiji francoski inženjer Edvard Deval.
Deval se je štiri dni pred izginotjem oženil. Po poroki je obiskal sodnike, prijatelje in znance, jim predstavil svojo ženo, nato pe je šel na postajo in kupil vozovnice za dve osebi ter sedel z ženo v vlak Marseil-le--Pariz.
V vlaku sta sedela inženjer in njegova žena v začetku sama. Potem se jima je pridružil neki Anglež, ki se jima je predstavil za trgovca iz Manchestra. Rekel je, da se piše Browning. Ta Browning se je zelo prijazno vedel ne le proti Devalu, ampak še bolj proti njegovi ženi kljub temu, da je komaj za silo lomil francoski.
Z Devalovo ženo sta stala nekaj časa na
ene
Ameriške dijakinje se smejo možiti
Voditeljica Vassarjevega kolegija, največjih ženskih univerz v Z edin jenih državah, je izdala okrožnico, ki dovoljuje njenim gojenkam, da se omožijo, še preden dovršijo visokošolske študije. Ta novost je izzvala širom Amerike veliko senzacijo. Doslej se visokošolke niso smele možiti, če niso dovršile študij. Voditeljica imenovanega kolegija pa je prišla do prepričanja, da nastanejo zaradi možitvene prepovedi pri mnogih vseučiliščnih slušateljicah čuvstve-ne napetosti, ki močno škodujejo živčnemu sistemu.
Upor proti ciganskemu kralju
Iz Prage poročajo: Romunsiki cigan Mihael Kvieg se je dal nedavno oklicati za ciganskega kralja. Po nastopnih slavno-etih v Romuniji je obiskal tudi Češkoslovaško in se je dal kronati tudi od češkoslovaških ciganov. Potem je odpotoval na Poljsko.
čim je zapustil češko deželo, pa se je pojavil konkurent ciganskega kraljevega veličanstva v osebi Rajmunda Laubdnger-ja, ki je zahteval čast ciganskega kralja zase. Sklical je češkoslovaške cigane na posebno zborovanje in Jim objavil, da re-flektira sam na krono.
Ko se je to izvedelo na Poljskem, se je Kvieg nenadoma vrnil v <5SR in je proglasil Karvin za svojo rezidenco. Laubin-ger je zdaj odpotoval tja, da ss bosta pogajala o ciganski kroni in žezlu.
hodniku in ko se je vlak na neki postaji ustavil, sta Anglež in Devalova žena izginila. Mož je to šele naknadno ugotovil. Opozoril je nato sprevodnika, ki je ukrenil potrebno, da so na naslednji postaji vprašali, če nista tam in tam tega in tega dne izstopila moški in ženska. Toda uradniki na postaji so izjavili, da niso videli nobenega takšnega parčka. Mogoče pa je, pravi Deval, da sta Anglež in njegova žena stopila v vlak, ki se je odpeljal v smer, iz katere so se vsi trije pravkar pripeljali.
Pozneje je ugotovil, da se je neki Anglež z neko Francozinjo odpeljal iz Pariza pro-t; Dieppeju, od tam pa proti Ne\vhavenu, odkoder je najbližja zveza proti Angliji. Mladi inženjer Deval pravi, da mu je Anglež najbrže ženo odvedel pod vplivom hipnoze ali pa je bilo tako, da sta se angleški »trgovec« in njegova žena že prej poznala in sta se sporazumela za pobeg v času. ko je bil Deval v svojem kupejskem kotičku zatopljen v čitanje. Policija doslej n' mogla odkriti še nobenega sledu o nevesti. ki je bila ugrabljena in odvedena naravnost iz vlaka, s katerim se je vozila na poročno potovanje. Tudi v Manchestru iščejo »mr. Browna« zaman. Policija pravi, da ji mož s takšnim imenom ni znan, kar postaja v tem primeru tembolj sumljivo.
Mož, v čigar oblasti je izbruhnila stavka
Frank H e r i m a n, guverner Kalifornije
NEKAJ ZA VSE
Telesni zdravniki prvih rimskih cesarjev so prejemali po Plinijevih zapiskih letno plačo 250.000 šesterc, kakšnega pol milijona dinarjev. Zdravnik Stertinij je celo prejemal cel milijon dinarjev, ker je dokazal, da mu je privatna praksa toliko nesla. *
Tenko črevo meri v dolžino običajno pet in pol do šest metrov, v izjemnih primerih pa doseže tudi 'dolžino 11 m, pri nekaterih
pa je tudi samo dva metra dolgo.
*
Zelo čssto naletimo na navado, da dovolijo starši otrokom valjati se po tleh. Nihče ne misli pri tem, da si otroci naberejo na rokah najcpasnejše bakterije, ki jih potem, ko vtikajo pr?t v usta, posesajo vase. Na ta način nastanejo mnoge infekcije v
vratu in prsih, čestokrat tudi jetika. *
Človek ima 254 kosti in nad 4000 mišic. *
Mravlje se ogibajo, če le morejo, modre luči in iščejo rdeče svetlobe.
Na tem strelišču je obilno žela smrt

M

v t t			K S* x '<	§! i	tiii?		V, P' % ,1 ' -?? *1- > i;* \
Maisons Lafitte pri Parizu, kjer je te dni padel pri razkazovanju eksploziv nekemu podčastniku iz rok izstrelek, ki je pri priči eksplodiral in raztrgal štiri vojake, dvanajst pa jih je hudo ranil. Doslej je zahtevala nesreča v vsem osem žrtev, nekateri ranjenci pa se še bore s smrtjo							

Wh
Dve ekspediciji
V najbližjiih dneh pričakujejo v Halifaxu dve arktični odpravi. Prvo pošilja na pot univerza v Oxfordu in Kr. Britska geografska družba v Londonu. Druga ekspedicija je pomembna samo po svoji sestavi. Njena člana sta namreč — mož in pes.
Ekspedncija Francisa Peasa je gotovo najmanjša v tej sezrji. Z njo je bilo tudi najmanj stroškov, kajti zanjo je bilo treba opremiti samo enega človeka m poleg njega enega psa.
Poleg vsega tega pa ni Pease brezpomemben človek, temveč že star m verzi ran pustolovec. ki je že nekaj let svojega življenja prebil v arktičnem ozemlju. Pease hoče slediti stopinjam Johna Franklina, preiskati pas za pasom, živeti kakor živijo Eskimi — samo doseči večje uspehe od njih.
Pease je preživel tretjino svoje življenjske dobe v arktičnih pokrajinah. Navadil se je tega sveta kakor drugi človek vsakdanjega kruha in pravi, da mu je ljubše meso morskih psov kakor še tako tečen beefteak.
Kot čisto mlad fant se je vkrcal na lad-»Discovery« in je z njo krržaril po zale-denelth morjih. Potem se je udeležil eks-p ecfccije z ladjo »Wiliam Seoresbay«. Raz-
•treljerval je led z dinamitnami patronami in pri neki takšni eksploziji je bil tudi sam ranjen. Proglašen je bil za invalida — a niti kot takšen noče umreti doma na postelji.
Pease si je prvotno zamislil svojo sedanjo vožnjo s 15 m dolgim čolnom močne konstrukcije. Tako se je hotel podati v pustolovščine in je računal, da bo uspel že zaradi tega, ker bi bil ta čoln najmanjši od vseh dosedanjih ladij, ki so se upale na takšno potovanje.
Toda čoln bi bil predrag. Pease ni mogel spraviti skupaj dovolj denarja za konstrukcijo, kot si jo je želel. Zato je odrinil zdaj na pot z drugim tovarišem in spremljevalcem: s psom. Dva meseca kani ostati pri Eskimih na Groenlandu. ki ga bodo poučili v vseh trikih potrebnega ribolova. Potem poreče svetu za dolga tri leta svoj zbogom! Kanadska vlada je dala Peasu naročilo, naj si spotoma ogleda teren zaradi letališč. Če najde kaj pripravnega, naj zabeleži v zemljevid, da bodo ameriSki letalci lahko nreizkusili ondotne kraie tudi v tem pogledu.
Nekako isto nalogo bo imela tudi ekspe-dicija oxfordske univerze, ki odpotuje z norveško jadrnico »Signalhorn«. Odprava
hoče priti v Smithov zaliv, njen prav4 cilj pa je Granfland.
Ta ekspedicija bo poleg izpopolnjevanja zemljevidov iskala tudi najdišča premoga, rud. zlata, petroleja in drugega, kar se more najti v arktičnih deželah. In primernih letališč seveda, kajti samo letalo more opraviti v teh krajih pionirsko misijo, ki jo vsi pričakujejo od njega.
Plavanje v pregovorih
2e. izza starih časov velja plavanje za znak napredka v življenju. Stari Rimci so rekali človeku, ki ni umel ničesar: »Ta pa ne zna plavati.«
Novejšega izvora je pregovor: »Marsikdo bi rad plaval, če ne bi moral v vodo.« Švedi in Romuni imajo reklo: »Kdor hoče plavati, mora znati več nego piti vodo.« Cešči je že pregovor: »Kadar teče voda v grlo, ni več časa, da bi se učil plavati.«
Egipčani imajo reklo: »Plavati se da tudi v plitvini« — namreč, če se zna. Ce pa ima kdo posebno mnogo prijateljev, ki mu stojijo ob strani, govore o njem: »Tega pa držijo nad vodo!« Za tiste, ki so si nabrali v življenju mnogo izkustev, velijo: »Boljši je biti zadnji plavač nego prvi.« In kacar se polomijo vsa kolesa, govorijo ljudje: »Zdaj se ladja potaplja in se ne bo več naučil plavanja.«
Antarktična presenečenja
Dežela cesarja Viljema izginila - Ali je Antarktida
sploh celina?
NorveSka ladja »Thorshavnc se je te dni zasidrala s 60.000 sodi kitove masti v pristanišču Buenos Aires. Prišla Je naravnost iz Antarktide, kjer je nabrala svoj tovor na »plavajočih tvornicah« kitove masti. Kapitan pa ni pripeljal samo masti, ampak je prinesel tudi novico, ki je zbudila v znanstvenih krogih največjo pozornost.
»Thorshavn« Je bila v Kapskem mestu pred začetkom svoje vožnje opremljena z radio aparatom. Prvih šestnajst dni je imela monotono vožnjo. Ko pa je minila zemljo Larsa Christensena, so začeli pomorščaki dvigati glave, ko so primerjali zemljevid z morjem. Dežele cesarja Viljema niso uzrli nikjer...	-
Kapitan Je dal povelje, naj ladja previdno krene proti jugu. Spustili so grezilo v vodo in glej, tam, kjer je prej štrlela iz vode dežela cesarja Viljema, je pokazalo
dražilo 2000 m globočine. Shackleton-Shelf se je silno skrčil. Na kraju, kjer je bil še pred petnajstimi leti otok, so izmerili globino 3600 m, predgorje se je spremenilo v nekaj zalivov in obrežje sosedne dežele kraljice Mary je kazalo ogromne vrzeli. Položaj je bil čisto drugačen, kakor so ga napovedovali zemljevidi
Polarni raziskovalec A. Jacheln. ki je bil med posadko na »Thorshavnu«, se ni mogel temu načuditi. Dejal je, da morajo zemljevidi imeti velike napake — ali pa so se stvari tako temeljito spremenile, da izginja ves antarktični kontinent.
Učenjaki si zastavljajo vprašanje, če je Antarktida vobče kdaj obstojala kot celina? Ali pa je Little America morda samo kopica skalnih drobcev na Oceanu? Mogoče pa je tudi. da se antarktično ledovie to-pi?
Kaznjenci
jetnišnico
V Benetkah so se uprli jetniki in zažgali poslopje,
ki je pogorelo do tal
Te dni Je zgorela v Benetkah citadela jetnišnice Giudecce. Kaznjenci, ki so delali pokoro med temi zidovi, so se zaradi stroge discipline uprli ter iz protesta proti nadzorstvu zažgali stavbo. Planili so v mizarsko delavnico, zažgali baie konjske žime, ki so bile tam vskladiščene in spremenili dtadelo v kratkem času v ognjeno morje, ki Je požiralo zidove in stene kakor slamo.	-
Boj s požigald Je bfl zelo težak. Ko so Jetniki zaslutili, kakšno nevarnost Jim grozi od ognja, so začeli besneti v svojih celicah in so zahtevah, da Jih izpuste na svobodo. Pazniki so stali pred težko nalogo.
Vendar se jim je z veliko prisebnostjo posrečilo preprečiti nastanek panike. Vstaja je bila kmalu zadušena. 370 kaznjencev so odvedli pod najstrožjim nadzorstvom iz Giudecce v jetnišnico Santa Maria. Kolovodji potmde, ki sta si izmislila vstajo kot demonstracijo o priliki bivanja pravosodnega ministra de Franciscija. sta bila dva kaznjenca, stara 55 in 56 let.
Citadela zgodovinske Giudeoce Je zgorela do tal. Gasilci so si na vso moč prizadevali, da bi jo oteli. toda zaman. Samo kapela in stražna hišica sta se ohranili, drago so uničili plameni.
ZANIMIVOSTI
Ljudstva na nizki stopnji civilizacije najrajši nosijo svoja bremena na glavi. Domačini na Holandski Guyani nosijo celo pisma na glavi, ker niso vajeni nositi predmetov v roki. Pismo obtežijo vedno s kamnom, da ga ne odnese veter.
NaJmanJSe čebele na sveta Hve na / vzhodnoindskih otokih. Njih ulnjaki so ve-fi liki kakor stisnjena pest, celice pa so tako-* tnajhne kakor vbodi ja ji z iglo.
Nad polovico vsega zlata, kar ga pridelujejo na svetu, prihaja te Južne Afrike.
Avtomobilska cesta k Severnemu ledenemu morju
Norveška vlada proučuje načrt za zgraditev ceste k Severnemu ledenemu morju. Cesta bo v bistvu podaljšek že obstoječe ceste iz Osk v Elsfjord. Ceste bo tem pomembnejša, ker so bila ozemlja severno od Elsfjorda doslej dosegljiva samo z morske strani. Za avtomobilizem pa bo imela ta cesta še večji pomen. Kadar bo zgrajena, bo mogoče z avtomobilom napravitf krožno potovanje skozi Švedsko in Finsko in nazaj na Norveško. Norveška vlada upa, da ji bo mogoče zgraditi projektirano cesto že v osmih letih.
Konec „milostive" v Nemčiji
Nemška »Delavska fronta« v Braun-schvveigu je sporočila svojim članom in v tisku, da je naziv »milostiva« pri Nemcih dokončno odpravljen. V narodnosocialistič-ni Nemčiji ni več družabnih razredov, zato tudi »milostivim« ni nikjer več mesta.
Morilec in žrtev
Usta so mu zašili
Bivši izdajatelj lista »Young India«, glasila Gandhijevih idej, Bhansoli, se Je pred nekaj tedni zaobljubil, da ne bo nikoli več v svojem življenju spregovoril besedice. Pristopil je k sekti, ki prepoveduje svojim članom govoriti. Da pa ne bt le prišel še kdaj v skušnjavo govorenja, si Je dal Bhansoli zašiti usta. Operacija Je ibfla baje zelo lahka.
Ljubavna pisma carice Katarine
Pred kratkim so izšla v francoščini ljubavna pisma ruske carice Katarine IL Potemkinu. Zbirko je uredil in Ji napisal predgovor Francoz Georges Oudard, ki pravi, da ni dokumentov, ki bi bolj osvetljevali srce in dušo carice kakor ta pisma. Pred vsem priča ta korespondenca o neizmerni odkritosti vladarice.
Pisma pa odkrivajo še ne&aj drugega. Povedo naravnost, da je bil favorit Potem-kin najbrž legitimen mož ruSke carice ter edina velika ljubezen njenega življenja. Pisma pričajo dalje tudi o tem, da je imela Katarina n. nežno dušo in izredno gra^ cijo za fino izražanje ljubezenske strasti.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Pepček: »Oče, kje si se rodil.« — »V LJubljani.« — »In ti, mama?« — »V Tr-
stu.« _ »A jaz sem se rodil v Mariboru.
čudno Je, da smo se vsi trije našli!«
»Ali že veš najnovejSo novico?«
»Katero?«
»Evklija se bo dala ločiti.«
»To ni nič novega. O tem so govorili že pred njeno poroko.«
»Oh, kakSno težo čutim v vseh nifh! Kakor da so mi iz svinca!«
»Nu, in potem še sedeš na moj klobuk!«
Žena: »Dragi moj, rdravnifc ti je prepovedal prti vino pri jedi.«
Mož: »Dobro, torej prosim, da odneses jed.««
* •
»Kaj je bračno pravo?«
»Skuipek vseh pravic, ki Jih ima moški preden se oženi.« ^
»Moji ženi se je nocoj sanjalo, da sem miliionar.«
»Srečen človek — moji ženi se takšne reči sanjajo podnevi.«
Ona: >MoŠki, ki me dobi za ženo, mora imeti plačo z vsaj štirimi ničlami na koncu.«
On: »Vzemite mene ... Moje premoženje sestoji iz samih ničel...«
Italijanski natakar m kuhar Toni M a n-zini, ki je razsekal žensko truplo v Brigh-tonu na kose, in njegova žrtev
Violet K a y e, po poklicu plesalka
Kriminalnim organom londonskega Scot-land Yarda se je posrečilo prijeti morilca plesalke Violet Kave in najbrž tudi ženske, ki so našli njeno razkosano truplo na postaji v Brightonu pred nekaj tedni. Mož se paše Toni Manzini, je italijanskega rodu in po poklicu kuhar. Manzinija je imela policija že pred nekaj časom v rokah zaradi suma, da je umoril brightonsko žrtev. Toda izvijal se je tako spretno, da so ga naposled izpustili na svobodo. Manzinija je izdal policiji neki njegov soplesalec. Aretirali so ga brez najmanjšega upora.
VSAK DAN ENA
Katalogna cena
»Vidite, to obleko vam ponudim po polovični katalogni ceni.« »In koliko stane katalog?«
ŠPORT
Zagrebški „pttrgeri" v Stadionu
Jutri ob 17.15 v državni prvenstveni tekmi proti Iliriji
Po dveh letih stopa Ilirija zopet v liga-ško tekmovanje, v krog izbranih zastopnikov jugoslovanskega nogometa.
Ne vemo, ali je zgolj slučaj ali pa je že tradicija, da se naši belo-zeleni j. pur ga rji« srečajo v prvi tekmi vselej s »purgarskimi« tovariši iz Zagreba. Tudi v letošnjem tekmovanju dobi Ilirija v goste najprej slavno moštvo Gradjanskega.
Govoriti o Gradjanskem ni treba na široko, pozna ga vsakdo. Vsakdo ve, da je moštvo zagrebških »purgarjev« prvo poneslo slavo jugoslovanskega nogometa v inozemstvo. Vsakdo ve, da je bilo to moštvo dolgo najbolj upoštevano in najbolj iskano doma in na tujem. Dolgo je bila kvaliteta tega moštva merilo za kvaliteto jugoslovanskega nogometa in kadar se je pisalo o našem nogometu, se je vselej omenjalo ime Gradjanskega. Kdo se končno ne spominja zmagonosnih pohodov spurgarjev« na vroča španska tla in v druge evropske države.
Kako pa je danes z Gradjanskim? Ni več slavnih imen iz velikih dni, ostal pa je njihov duh, ostala je tradicija in Gradjanski je še vedno moštvo, ki v velikih in važnih trenutkih ne odpove. Težke krize, ki jih je v poslednjih letih preživelo to moštvo, eo premagane in danes stoji zopet v prvi vrsti elitnih jugoslovanskih moštev. V Ljubljano prihaja Gradjanski redko, kadar pa pride, pride z nekim spoštovanjem do našega nogometa. Ljubljana so bila za »purgarje« vselej vroča in nevarna tla, na katerih so običajno morali prepuščati zmago domačim. Gradjanski se tega dobro zaveda, zato se je pripravil za nedeljsko srečanje z Ilirijo vestno in pride v Ljubljano komplete71
Za Ilirijo bo nedelja dan velike preizkušnje. Njeno moštvo je zopet sveže, borbeno, polno elana in ambicije. Fantje se zavedajo, da s priboritvijo podsaveznega prvenstva njihovo delo ni še končano, da gre njihova pot dalje, da je njihov cilj ožje državno prvenstvo. Ilirija se je za to tekmovanje dobro pripravljala. Proti Gra-djanskemu na žalost ne bo smela nastopiti kompletna, upamo pa, da bo kljub temu uspela. Naša javnost, da vsa Ljubljana, katere belo-zelene barve nosijo naši j>pur-garji-« že celo četrtletje, in prestiž slovenskega nogometa zahtevata, da zaigrajo fantje tako, kakor njihovi predniki, ko so pošiljali zagrebške »purgarje« tolikokrat poražene v Zagreb. Ce bodo fantje pravilno razumeli nedeljsko borbo, se mora končati z uspehom zanje.
Prepričani smo, da bodo tudi tisoči gledalcev z veseljem bodrili naše fante v težki borbi za prestiž slovenskega nogometa.
V predigri bo nastopilo simpatično moštvo SK Trbovelj proti B-moštvu Ilirije. Za obe tekmi Je skupna vstopnina.
Predprodaja vstopnic za tekmo Ilirija :
Gradjanski bo danes ves dan In v nedeljo dopoldne v kavarni »Evropi«. Opozarjamo cenj. občinstvo, da je na razpolago okrog 500 sedežev na najlepšem mestu v Stadionu in cena le malo višja kot za stojišča. Ker je zanimanje za tekmo v Ljubljani ln na deieli ogromno, priporočamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji, ker bo naval na blagajne pred tekmo gotovo zelo velik.
Športni dan v Zagorju
Agilni SK Zagorje bo priredil jutri pod pokroviteljstvom dr. Slavka Gruma športni dan, ki obsega vrsto zanimivih športnih prireditev v raznih panogah.
Spored se bo začel ob 9. s polževo kolesarsko dirko, ki se je lahko udeleži vsak kolesar. Prijaviti se je treba tajniku pol ure pred startom z 2 Din prijavnine. Najboljši vozač bo prejel kolajno. Ob 9.30 bo cross country na 5000 m s startom in ci-iie-m na igrišču. Proga bo objavljena pred startom. Zmagovalec bo prejel soominsko kolajno. Ob 10.30 bo stafetni tek po Zagorju s šestimi predajami, startom pri Bla-žiču na Toplicah ter ciljem pred kinom »Triglav«. Zmagovalna petorica bo prejela v trajno last lep kip, darilo prireditelja. Ob 11.30 bo troboj na igrišču, in sicer v teku na 60 m, metu krogle in skoku v daljino. Zmagovalcu je določena spominska kolajna.
Popoldanski spored se bo začel ob 15. r nogometno tekmo med prvim moštvom Zagorja in jeseniškim bratstvom. Med odmorom bo tekla švedska štafeta, ob 18. pa bo nogometna tekma med Litijo m Zagorjem. Ob pol 17. dalje bo svirala na igrišču zagorska rudniška godba. __ Po sporedu bo družabni sestanek pri A. Groariu, na katerega so vliudno vabljeni vsi udeleženci.
Nov športni klub v Mostah
V Mostah pri Ljubljani se je ustanovil sportno-turistični klub »Moste«, ki si je nadel nalogo, da bo širil v moščanski občini smisel za šport in turistiko. Gojiti namerava vse športne in turistične panoge, sa katere bi se člani priglašali. Preteklo nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo 30 članov. S svojo udeležbo pa je občni zbor počastil tudi predsednik meščanske občine Pavčič Pavle, M ga je občni zbor izvolil za častnega člana.. Izvoljen je bil odbor pod predsedstvom dr. Janka Osolnika in načelnikov: nogometnega. lahkoatletskega. turističnega, smučarskega, šahovskega in plavalnega odseka, ki so prevzeli nalogo, da bodo organizirali omenjene odseke.
Odbor vabi vse moščanske športnike in turiste, ki imajo veselje do dela v klubu in njegovih odsekih, da pristopijo kot redni ali pa podporni člani. ,
Službene objave LNP
(Seja u. o. 19. t mi
Imenovanje odborov: v poslovni odbor: Skuhala Franc. Ber-
gant Janko, Juvan Franc, Zupane Franc, Šalamun Karol, Perovič Ivo, Jančar Albin. Trpin Josip:
v kazenski odbor: Tomšič Anton, Galof Albin, Kosirnik Mirko, Božič Janko, inž. Kuljiš Vinko, Bucik Anton, Grabriian Edo;
v vzgojno-zdravstveni odsek: dr. Prodan
Josip. dr. Tome Alojz, dr. Ahčin Marjan, Mrd-an Viljem, Škerl Pero, Vrhovnik Vlado ter kot zastopnik u. o. Kuret Marjo;
Odlično uspelo gostovanje lahkoatletov »Primorja« v Bukarešti
Zaključku tekmovanja v nedeljo popoldne so prisostvovali oficielni krogi s svetnikom našega poslaništva, g. Andrejevi-čem, ^ generalnim direktorjem rumunskih drž. železnic Mereuto in reprezentanti vseh športnih federacij.
Uvod je bila sigurna zmaga Kovačičeva v teku na 100 m, ki bi časovno bila uspela še lepše, da ni zelo močan protiveter tega preprečil. Da je vzlic temu njegov rezultat zelo dober, tolmači dejstvo, da je sedanji najboljši rumunski tekač na kratke proge, ki letos redno dosega čase okoli II — i 1.1 sek.. pretekel progo v času 11.4 sekunde.
Na izid tekmovanja v teku na 400 m smo bili zelo radovedni vzlic temu, da so rumunski lahkoatletski krogi razširjali vesti, da bo zmagovalec v tej disciplini izvršil naskok na rumunski rekord, ki ga brani Nemes z rezultatom 51.2. Svojo zmago pa ima vsekakor zahvaliti nekorektnemu star-terju. ki je zmagovalca Jordachea po prvem nepravilnem startu, zakrivljenem po njemu samem, tudi v drugič dopustil, da je predčasno startal in s tem na samem startu profitiral okoli 4 m.
Skok v daljavo je že v naprej, vsaj na papirju, določen za rumunskega rekorderja Jonesca (Astra Brašov), ki brani rekord z rezultatom 7.08 m. Tekmovanje samo je
v upravo poškodbenega fonda: Sancin Ivo, predsednik, dr. Mauri, podpredsednik, dr. Prodan, zdravstveni referent ter odborniki: Soklič Matko, Sto jan Stanko, Štrukelj Jože, Cigan Ivan, Štrekelj Ivan ter za u. o. LNP: Šetina Franc, Novak iean:
za podsaveznega kapetana: Čamernik Anton;
za podsaveznega arhivarja: Madon
Vlado;
v odbor za delegiranje sodnikov: Dor-
čec Ivan;
v odbor za kaznovanje sodnikov: Kralj Ivo.
Vsi klubi se obvestijo s posebno okrožnico o načinu poslovanja podsaveza ter pozovejo z isto okrožnico, da javijo v roku 8 dni vse še nerešene zadeve in stavijo predloge za odigranje podsaveznega prvenstva. Hkrati bodo prejeli navodila glede postopanja pri verificiranih in drugo.
Za kritje administrativnih stroškov podsaveza se sklene, da plača vsak odbornik kateregakoli podsaveznega odbora mesečno po 3 Din prispevka.
SK Muri se odobri propagandna trenmg-tekma z moštvom Dolnje Lendave dne 29. tega meseca.	~ • ? -
SK Laško se poziva, da v roku 14 dni nakaže Atletik SK v Celje znesek 127 Din kot povračilo stroškov zaradi nemastopa na prvenstveni tekmi, ker bo sicer suspendiran. Istočasno poziva LNP tudi vse ostale klube, ki imajo kakšne obveznosti iz prvenstvenih tekmovanj nasproti drugim klubom, ali imajo dolg pri LNP, da te obveznosti poravnajo v roku 14 dni.
Ustavi se postopanje proti SK Slavji Ljubljana zaradi nastopa z neverificimnkni igralci na tekmi proti SK Disku.
Stanko 1. r.
V nekaj vrstah. Poljske hazenašice so
v zadnji tekmi na naših tleh nastopile proti reprezentanci Nove Gradiške in zmagale v krasni igri s 15 : 3. To pot so spet žele mnogo odobravanja. — V Celju gostuje jutri proti enajstorici SK Celja ljubljanski Hermes, medtem ko je včeraj jav-ljeno gostovanje Primorja odgodeno do prihodnjega meseca. — Te dni so bile na Sušaku plavalne tekme med Viktorijo in budimpeštanskim III. okrajem, čigar plavači so se že vrnili s turneje po Italiji. Na teh tekmah sta bila dosežena dva nova jugoslovensika rekorda, in sicer na 200 m prosto, ki ga je v boju z Madžarom Kanas-svjem s časom 2:23.2 postavil junior Viktorije Stocker in v štafeti 5 krat 50 m, r kateri Viktorija zmagala z 2 : 22. — Celovški KAC, s katerim vzdržujejo atleti Primorja dobre zveze, je pred dnevi nastopil na mitingu z atleti iz Vidma in zmagal s 51 : 47 točkami. Prva mesta so zasedli Celovčani v štafeti 4 krat 100 (45.3). na 3000 m (Leban 9:45.1), v disku (Russ 37.44), na 800 m (Kuntschitz 2:04.4) ter olimn štafeti (3:41.9).
Koturaški podsavez »Ljubljana«. Važna odborova seja bo v ponedeljek 23. tega meseca ob 20. v posebni sobi gostilne pri Amerikancu.
Iz OZDS. (Službeno.) Po naknadni brzojavni prijavi se delegira za 22. t m. v
Cakovcu : Čakoveoki V5K Bergant Tajnik Pevalek s. r.
Predavanje o športa ▼ Zagorju. Športni
klub Zagorje priredi pod okriljem ZKD drevi ob 20. v Sokolskem domu predavanje g. dr. Alujeviča o športnem udejstvovanju mladine.
Old boy SK Celje : člani »Merkurja«.
V sredo 25. t. m. ob 18.30 bo na Glazijl t Celju nogometna tekma med oddboysXim moštvom SK Celja in moštvom članov celjskega »Merkurja«.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Gostovanje v Celju Je odgodeno do avgusta. Danes ob 17.30 naj bodo na igrišču zaradi trening tekme: Logar, šinkovic, Molk, Lego vič, Pišek, Petrič, Svetic, Tavčar, Calca-ri, Petelin, Race, Sovine. Ob 17. pa stroga obvezen sestanek na igrišču za: Starec, Hasl, Bertoncelj I in II, Zemljak, Slamič, Boncelj, šlamberger Jež, Makovec, Pupo. Zemljič. Zelo važno.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). V nedeljo Igramo v Celju. Drevi ob 20.30 sestanek vseh igralcev I. in n. skupine. Sigurno: Mikluž, Daneu, Lasič, Sočan, Kofient-na, Kovačič, Glavič, Kos, Brodnik, Zalokar, Primar in Kariž. Načelnik.
SK Mars. Danes Ob 18. naj bodo zaradi trening tekme s Primorjem na igrišču Hermesa: Gene, Ban I in n, Dolinar, Klin-genstein, Srše, Povhe, Maki, ZLfon, Janez, Trček II, Zupančič, Burger, Zadnik. Tajnik n.
SK Sloga. Jutri bo redni trening ob 8.
Vsi in točno na igrišču Slovana.
STK »Moste«. Drevi ob 20. sestanek nogometne sekcije v gostilni »Pod lipo«, na katerega se vabijo tudi novi člani, ki se bodo vpisovali tamkaj. — Načelnik.
TKD Atena. Danes ob 18. trening.
G. I. G. Lj.: Ni mogoče. Poziv oddajte v upravi ali pa ga pošljite nasprotnikovemu klubu!
Evropska lahkoatletska prvenstva
Italijanska lahkoatletska zveza je sedaj oficielno razpisala I. evropska lahkoatletska prvenstva, ki bodo od 7. do 9. septembra v Turrnu. Podrobnosti te evropske prireditve so znane že po sklepih prireditvenega odbora. Omembe vredno bi bilo še, da ima vsaka država pravico prijaviti za vsako disciplino po dva atleta, za vsako štafeto pa po eno tekmovalno moštvo. Zmagovalci prejmejo zlate, drago- tn tretje-jeplasirani srebrne, ostali trije do 6. mesta pa bronaste kolajne. Kazen tega bodo vsi udeleženci s sodniki vred obdarjeni s spominskimi kolajnami. Prireditelj bo kril stroške za 100 udeležencev. Za tehnične discipline so — razen za met kladiva — določene najnižje meje, od katerih je odvisno nadaljnje sodelovanje posameznih tekmovalcev. V konkurenci bo ostalo samo 12 tekmovalcev s teh kvalifikacijskih nastopov; dosečd morajo najmanj: r skoku v višino 1.80, v skoku v daljino 6.80. v Skoku ob palici 3.60 m, v troskoku 13.60 m, v krogli 14 m, v kopju 58 m in v disku 43 m. Prijave se bodo zaključile 22. avgrasta; postave štafet je treba javiti 24 ur pred pričetkom dotične točke. Za trening bok) imeli udeleženci na razpolago Mussolimijev stadion v Turton 6 dni pred pričetiom tekmovanja. Spored je razdeljen oa tri dni in 6e zaključi dne 9. septembra s prihodom maratonskih tekačev ter nato s proglasitvijo zmagovalcev.
Najboljši atlet na sveta
Kakor smo v tej rubriki že zabeležili, je Nemec Hans Sievert pred kratkim prekosil svetovni rekord v najtežji lahkoatlet-»Ki disciplini v desetOboju. Dosegel je 8790.460 točk, torej za 378.23 točke več kot jih je spravil olimpijski zmagovalec James Zausch v Los Angeleeu (8462.230) Podrobni rezultati Sieverta so bili: na 100 m: 11.1 skok v daljino 7.48 m; met krogle 15.31, skok v višino 1.80 m; 400 m 52.2; 110 m z zaprekami 16.8; met diska 47.23 m; sko's ob palici 3.43; met kopja 58.32 in 1500 m 4:58.8.
Anglež — vrlmbledonski prvak
Prvič po 25 letih je na slovitem teniškem turnirju v Wimbledonu, ki je prav za prav vsakoletna svetovna preskušnja najboljših teniških igralcev, ^spet zmagal domačin Anglež Persrjr. Finalu je prisostvovalo okoli 20.000 gledalcev, med njimi tudi kraljeva dvojica s številnim spremstvom. V dobri uri je bil boj končan; Avstralec Crawford je izgubil v treh setih 3:6, 0:6, 5:7. Med damami Je kot posameznica tudi zmagaia mlada Angležinja Dorothy Round.
Francoska lahkoatletska prvenstva
V pariškem stadionu Colombes je bila nedavno odločeno francosko lahkoatletsko prvenstvo. Pomemben je uspeh novega prvaka na 1500 m Guixa, ki je tekel 3:54.8, Robert Paul se je postavil z dvema uspehoma, hi sicer na 100 m s 10.8, ln v skoku v daljino z znamko 7.37 m. Na 200 m je bil prvi Dondelinger v času 22.4; na 5000 metrov Je zmagal Rochard s velikim naskokom in časom 15:02.2. Morell je oil zmagovalec na 800 m v času 1:54.2, Bernard na 110 m z zaprekami v času 15.*, Tridet pa v skoku v višino 1.86 m.
Nočne tekme — prepovedane
V Nemčiji! Nemška nogometna zveza je prepovedala Igranje nogometa ob umet.it razsvetljavi z zanimivo utemeljitvijo, da so izključno poslovnega pomena, nimajo pa nobene športne vrednosti. Menimo, da so Nemci zadeli v živo!
Nov plavalni rekord
Na ameriških plavalnih prvenstvih v Chicagu je svetovni rekorder v prostem plavanju Jack Medica dosegel novo svetovno znamko na eno miljo. Plaval je 20:57.8 ter tako izboljša! dosedanji svetovni rekord Šveda Arne Borga z 21:06.8. Na istih tekmah je Higgins na 220 7 prsno plaval 2:65 in s tem dosegel nov »meriškl reaord na tej progi.
Fls tekme v Tatrah
Funkcionarji češke smučarske sveže fSvaz lyžara) so bili pred kratkim nekaj dni v Tatrah, kjer so proučili vse podrobnosti za organizacijo prihodnjih Fis tekem, ki jih bo izvedla Češkoslovaška. Skakalnica bo zgrajena ob čorbskem jezeru ta je bilo za gradnjo dovoljenih 200.000 Kč. Tekmovanja v tekih bodo po vseh Tatrah, kjer je m. hrvedlbo imenovan poseben prireditveni odbor. Prav tako so že urejena vprašanja preskrbe tekmovalcev, funkcionarjev, novinarjev in drugih. Za promet b0 skrbelo 80 državnih avtobusov, ki jih bo železniško ministrstvo dak> na razpolago organizacijskemu ocKboru.	_
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Zvočni kino ▼ Narodnem doma v
Kranju predvaja Paramountovo velesenza-cijo »Pod vročim solncem ekvatorja«. Dodatek zvočni tednik z najaktuahieišimi novicami srveta.
Iz Zagorja
t— Športno predavanje priredi SK Za-
forje skupno z Zvezo kulturnih društev v
.juHjani v soboto 21. t m. ob 20. ▼ Sokol-skem domu. Predavajo g. dr. Slavko Gnan »Šport in zdravje«, g. dr. Branko Ahijevič »Športna vzgoja mladine«, g. Mario Kuret »Organizacija športa« ter predsednik SK Zagorja »Potreba športnega udejstvovanja v Zagonu* Ker je r»r"davanie namen ie" no poleg članstva tudi vsej javnosti, je vsakao vijuunu vaOiien, aa se pieuavajija zanesljivo udeleži. V nodeljo p« bo običajni športni dan.
Iz Novega mesta
n— Kino Dom t Sokolakem doma bo predvajal danes ob 20JO in jutri ob 16~, 18.30 in 20.30 zvočni film v francoskem jeziku »Dve »koti«. Predigra Foxor zvočni tednik.
Iz Laškega
1— Tragično je preminul komandir tukajšnje orožmiške postaje narednik g. Alojz Mašilo. Blag mu spomin! Žalujočim iskreno 60Žalje!
Iz Ptuja
j— Velika gasilska vaja ptujskih gasilcev. V ponedeljek se je vršila velika gasilska vaja ptujskih gasilcev skupno 2 oddelkom vojaštva- ki se je izvežbal pod strokovnim vodstvom naših gasilcev za sodelovanje v primerih večjih požarov v mestu. Požarni objekt je bila vojašnica kralja Petra z vsemi postranskimi dbjekti. Ob pol 19. Je bil dan alarm za požar in že nekaj minut po alanuu je brzel na kraj namišljenega požara prvi gasilski avto z gasilnim orodjem ln agregatorjem pod vodstvom poveljnika g. Breznika. Sledila je motorna brizgalna z drugim vozom gasilnega orodja in dvema transportnima lestvama pod vodstvom četnlkov Erlača In Berliča ter naposled reševalni oddelek % avtom pod vodstvom upravitelja g. Picherja. Ga-jenost. Veliki vaji so prisostvovali sreski načelnik g- dr. Bratina, predsednik čete šolski nadzornik g. Cepuder, komandant mesta major g. Manjolovič a adjutantom poročnikom g. Božičem in mestni župan g. Jerše, ki so se vsi zelo pohvalno Izrekli o naših gasilcih. Sledila je še praktična vež-ba gasilcev in je zdravnik g. dr. Vrečko nazorno pokazal, kako je ravnati r primeru požarne katastrofe s ponesrečenci.
j— Davica. V ptujsko bolnišnico so sprejeli nov primer davice. Obolela je za to boleznijo enoletna Burgova Rezika iz Savinjskega.
*
BLED. Kino »Bled« bo predvajal danes
zvočni vojni velfilm »Križanko Emden«. Dodatek nov žurnal in koloriran film »Simfonija Silly«.
POLJCANE. Pogajanja med železniško
upravo in občino, ki so se vršila glede vodovoda nad loto dni, so končana. Ker železniška uprava nc more prispevati razlike stroškov za primer, če bi se vodovod gra-dii tudi za železniške potrebe, ker nima denarja, se je občinska uprava odločila, da zgradi vodovod samo za potrebe svojih ob-čmarjev. Poslala je že zadevno prošnjo hi-droteliničnemu oddelku banske uprave za
pa pokazalo, da bi bili naši predstavniki mogli preskočiti blesiranega Jonesca, da niso tudi oni bili pod svojo običajno formo, zlasti Martini, ki ga je tukaj močno ovirala blesura, dobljena v Beogradu.
Tek 5000 m je bil rehabilitacija Krevsa nad Maneo za dopoldanski poraz, toda v zanj slabem času, ki se da opravičiti s tem, da sta oba tekmovalca tekla samo na zmago.
V metu kopja sta se zopet oba naša zastopnika dvignila preko svojih najboljših življenjskih rezultatov. Oba sta sigurno prevrgla marko 50 m in s tem priborila svoji ekipi 8 točk.
Tekmovanje je zaključila balkanska štafeta (800 X 400 X 200 X 100 m). Ker so zlasti srednjeprogaši bili preutrujeni in je vodstvo moralo resignirati na najboljše: Krevsa, Czurdo in Žorgo Aleša, je v disciplinah na 800 in 400 m nastopila druga garnitura (Goršek. Krevs), ki se je tudi odlično držala za zmagovalno kombinirano ekipo Bukarešte (tvorili so jo tekmovalci treh klubov) samo za eno sekundo!
Pr^i večji mednarodni nastop kompletne ekipe »Primorja« se je konča! s polnim uspehom, kajti končno stanje točk se je glasilo 95 : 70, razmerje zmag 11 : 5, oboje v prid Primorja.
*
Po tekmovanju je vodja lahkoatletske ekipe Asoc. Sp. C. F. R. inž. Lazarescu v rumunskem jeziku čestital pred tribuno postrojeni ekipi »Primorja« na krasni zmagi in ji izročil klubsko svileno zastavico. Zahvalil se mu je vodja ekipe »Primorja«,
Savo Sancin, v našem jeziku in mu predal prelep lovorjev venec z državno trobojko in klubovimi iniciali.
Razdelitev nagrad nas je vse zelo prijetno iznenadila zaradi velike pozornosti, ki so nam jo tudi ob tej priliki posvetili. Vsi tekmovalci so dobili v spomin krasna nalivna peresa z vgraviranim imenom in priimkom, zmagovalci v poedinih disciplinah krasne plakete, klub pa si je priboril ogromen in krasen pokal, ki ga je za to tekmovanje kot prehodno darilo naklonil rumunski prometni minister Franasorici. Slavljenec, Asoc. Šport. C. F. R., je dobil darilo našega ministra na rumunskem dvoru, krasen bronasti kip metalca kopja. *
Oficielni del bivanja lahkoatletov »Primorja« v Bukarešti je zaključil odličen banket v enem najlepših bukareštanskih restavrantov »Bandy«. Prisostvovalo je okoli 150 povabljencev, na čelu jima zastopnik našega ministra na rumunskem dvoru, svetnik poslaništva Andrejevid, generalni direktor rumunskih državnih železnic Cezar Merevtu. višji direktor inž. Panaitopol. podpredsednik rumunske lahkoatletske federacije Rudi Schmetau, predsednik lahke atletike in rugby C. F. R. inž. Antoniu. rajnik rumunske bokserske federacije, advokat Savescu, kot predstavnik Asoc. Sp. C. F. R., predsednik lahkoatletskega podsaveza v Bukarešti Popovici itd. Zaključil je banket generalni direktor rumunskih državnih železnic Merevtu, ki se je zahvalil ekipi »Primorja« za prvorazredni šport, ki ga je predvedla ves čas tekmovanja in na-
zdravil bratstvu z Jugoslavijo in jugoslo-venskemu kralju Nj. Vel. Aleksandru. Zahvalil se mu je svetnik poslaništva, ki je sporočil pozdrave bolnega našega ministra Colaka-Antiča, zahvalil se za veliko gosto-primstvo, ki so ga rumunski športni krogi nudili ekipi »Primorja«, v blestečem govoru poudaril, da je šport najboljše sredstvo, ki veže vse narode sveta v plemeniti in miroljubni borbi. Napil je bratskemu rumunskemu narodu in njegovi dinastiji.
Ob velikem navdušenju vse ekipe »Primorja« je bila sprejeta vest, da nas je generalna direkcija državnih železnic povabila na enodnevni izlet in kopanje na Črno morje. Od začetka nismo temu verjeli, toda takoj je nastopila realnost, ko nas je
fjrirediteljski odbor, na čelu mu neutrud-jivi advokat Savescu ter inženjerja Antoniu in Lazarescu, pozval, da dvignemo s>o-je kovčege in se hitro napotimo na postajo v že tako rekoč »naš« posebni spalni vagon.
In že je vso ekipo zagrabi! črni spanec! Lepa rumunska nižina, prehod preko krasne delte Dunava in nekaj minut postanka v Konstanci. vse to je ostalo nezapaženo. Ekipa se je zbudila, ko smo prispeli na naš cilj, v krasno, največje rumunsko morsko letovišče Eforio. ki leži 20 km Južno od Konstance v središču Dobrudže. prizorišča najkrvavejših borb naših dobrovoijcev v svetovni vojni.
(Dalje prihodnjič)
kzgotovitev vodovodnega načrta in proračuna.
RIBNICA PRI KOČEVJU. Danes ob 20.15 in v nedeljo 22. t. m. ob 15.15 in ob 20.15 bo predvajal zvočni kino Sokol Ribnica velezanimiv zvočni film »Nagano«. Predigra Fo.\ov zvočni žurnal.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo; L. čas opazovanja, 2. stanje barometra, X. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. amer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavla. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 20. julija
LJubljana 7, 758.8, 20.2, 82, 0, 10, ——{ Ljubljana 13, 758-2, 27.4, 47, SI, 7, —, —; Maribor 7, 757.8, 21.0, 70, NW1, 3, —, —; Zagreb 7, 768.6, 22.0, 70, El, 5, —. —: Beograd 7,-757.6, 20.0, 70 SE 1, 5. —. —I Sarajevo 7, 761.3 15.0, 90, 0, megla, 10, —, S koplje 7, 768.3, 21.0, 7O, NI, 9, —, —; Split 7, 758.3, 26.0, 60, 0, 0, —, —; Knm-bor 7, 758.4, 21.0, 90, NW3, 0, —, —; Ralb 7, 768.4, 25.0, 50, N2, 3, —, —.
Temperatura: Ljubljana 2S.0, 19.0; Maribor 26.7, 17.0; Zagreb 31.0, 19.0; Beograd 28.0, 18.0 ;Sarajevo 25-0, :3.0; Skoplje 27.0, 19.0; Split 32.0, 23.0; Kumbor —, 20.0; Rab —, 22.0.
Splošen pregled vremena 20. t. m.: Depresija Je razširjena nad vso Evropo. Vedro vreme vlada v zapadni in južni Evropi, v ostalih krajih je deloma oblačno. Temperatura je narasla v zapadni in vzhodni, a upadla v srednji Evropi. — V Jugoslaviji je vedro v severnem in zapadnem delu r ostalih krajih oblačno. V poslednjih 24 uran je pada! dež krajevno v sredini i-n r vzhodnem deln države. Temperatura je nekoliko upadla na sevennozapadnem a narasla t ostalih delih države. Minimum Kalinovik 10, maksimum Split 32 stopinj C._
Radio
Sobota, 21. jnlija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila . — 13: Cas. plošče. — 18: Harmonika na ploščah. — 18.30: Zabavno predavanje: O križih in težavah stanovanjskega najemnika (L. Mrzel). — 19: Cakovska lirika (A. Cerkvenik). — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20: Vokalni solistični koncert Rdč. Kristanove. — 21: Josip Jurčič-Jurii Kozjak (zvočna igra). — 22: Cas, poročila. — 22.15: Operetni valčki na ploščah.
Nedelja. 22. jnlija. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30.* Gimnastika (Puetišek). — 9: Versko predavanje (dr. Rant). — 9.15: Prenoe ix Iranč. cerkve. — 10: Predavanje za delavce: Tibovlje (Mrzel). — 10.30: Sramel »Er-kac, vmes poje samospeve g. Milan Jug. — 12: Plošče. — 16: Odnosi med veterinarstvom in javnim zdravstvom v oogledu n« vprasanjje mesa in mleka in na njihov promet (dr. Steg-J Jos.). — 16.30: Pevski zbor »Danicac, vmes plošče. — 20: Sreča pretf vrati _ radio opereta 2- Antona Balatke.
—	-22: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 18: Ruske pesmi. — 19: PV>-
šče. — 1950: Violinske skladbe. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Francoska glasba. _ 21.30: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 12: Plošče. — 17.30: Lahka glasba.
—	20.15: Orkestralen in klavirski koncert.
—	21.15: Havajske kitare. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.55: Program rz Brna. — BRNO 19.55: Orkester. — 20.40: Slušna igra. — 21.05: Saksofon. — 21.2«: Pevski koncert. — 21.40: Violinski trio. -22.30: Šramel kvartet. — VARŠAVA 20.55: Simfoničen koncert. — 21.02: Zabaven program. — 22.30: Operetna glasba. — 23.05: Plea _ DUNAJ 11.05: Simfoničen koncert.
—	15.15: Komorna glasba. — 17.05: Orkester. — 19.25: Beethovnove skladbe za čelo in klavir. — 20.05: Serenada. — 22.2». Jazz. — 24: Plošče. — BERLIN 20: Koncert orkestra in solistov. — 23.10: Lahka glasba. — K6NIGSBERG 20: Slušna igra.
—	21: Operna slaeba. — 22.30: Prenos iz Berlina. - MOHLACKER 20.45: Več/T lahke glasbe. — 22.30: Koncert iz Berlina. _ BUDIMPEŠTA 17: Vojaška godba. — 18.45: Madžarske pesmi s cigansko godbo.
—	20.40: Zborovski koncert. — 22.30: Plesna glasba. — 23.15: Ciganska kapela. —
Prt oslabljen ju živcev
oporamijtjo ekatra&t i« iiT 1 jonjetroroe E«m kropfcft in idraVih 4iv*li (»K«!©f!ui<l<). T» j«« irvcni eirt*«
io krepi orgamiiem. Oj*čnj«
veeh J'ea. — Br«mp!a«n<» detajlni li+emtw». nAto-vajte: Beo£-ed, Kjegvštrr« 5, Miloš JUrtorii. — »KalefluM« e« prod»j« T kk«ro»h in drogeri>h. -S. tw. 5300/33.	5739
TRGOVSKI POTNIK
prvovrstna, pil speceristih dobro vpeljana moč, z dobrimi referencami, dobi mesto ■ fiksno plačo pri tovarni hranil. Ponudbe pod »Vesten« na oglasni oddelek »Jutra«.
6467
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH!
In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobiva v lekarnah.
Zavojček Din 4.—.
Reg. S. br. 4788-32
* JUTRO « St 165
8
Sobota, 2L VEL 1934
L. Wolff x
52
darragran
Roman
»Na, vrniva se. Spati morate, NLkolma.c
Krenila sta nazaj po cesti, ki je sforilastosiva ležala pred njima.
Misli brez dna so se zgrinjale na Niikolino, tako zmedene ki mučne, tolilkanj uničujoče ponos in sram, da jih ni mogla domisliti do konca. Ce bi bil Garragan zdajle rekel vročo besedo, če bi ji bil položili roko okoli bokov, če bi se bil dotaknil njenih žejnih ustnic, pa bi bili izgubila vso voljo in bi se bila morala vdati, zakaj njeno telo je bilo voljno objeti ljubljenega moža.
A Garragan je vzel klobuk z glave m prisrčno dejal: »Lahko noč, Nikolina. in hvaia za lepi večer. Nikoli ga ne bom pozabil.«
»Lahko noč, Garragan.«
Podala mu je roko.
»Kako mrzle roke imate, Nikolina!«
»Zebe me nekoliko. Lahko noč.«
Hlastno mu je umaknila roko, stekla k vratom, jih z drhtečimi prsti odprla in izginila v sivo vežo.
Garragan je poklical avtomobil in se odpeljal domov. Največji čudež jutmjega razsvita mu je bil ostal zastrt. 23
Kakor star vojak je stal Eweding na hodniku Lehrtske postaje ra ni odvrnil1 oči od gospoda, ki se je sklanjal skozi okno železniškega voza in govoril z gospodično pl. Oueissovo.
Iziprevodniki so že prosili potnike, naj vstopijo. Vrata voz so
loputala. Eweding je vzel klobuk z glave. »Do svidenja, Nikolina.«
»Še nekaj bi vas prosila, Garragan,« je hitro dejala. »Kaj pa?«
»Tukajle je pismo z važnim sporočilom za va~.«
Nasmehnil se je. »Ali mi ne morete ustno povedati, za kaj gre,
Nikolina?«
»To ni mogoče. Nate pismo, a obljubite mi, da ga odprete šele
na širokem morju.« Vlak ji potegnil.
Nikolina je stopala ob vozu. »Obljubite mi!« Dal ji je roko. »Obljubim.«
»Do svidenja, Garragan! Do svidenja! Do svidenja!« Zdaj ni slišal Eweding ničesar več. Garragan se je bil odpeljal. Nikolina je gledala za vlakom, dokler ni izginid. Ko se je odločila in krenila z mesta, je zagledala starega Ewedinga, ki je stal s klobukom v roki kakor k a menit kip in strmel za gospodarjem. »Kaj pa je, Eweding? Kako pa gledate?«
Starec se je zdrznil in rekel kakor iz sanj; »Gospoda barona ne bo več nazaj, gospodična.«
Za trenutek jo je strah ohromil, nato se je zbrala in z zaupanjem odvrnila: »Oh, E\veding, nezmisel! Seveda se vrne.«
Sluga se ni upal ugovarjati, čeprav mu je bilo srce polno temnih sluten]. Pokril se je Ln odšel za gospodično pl. Queissovo.
Tisti dan je sedel kapitan Diedrichsen ves nestrpen na stekleni verandi svoje hišice in strmel na blankeneški pristajalni mostič. Ce bi bil zanesljivo vedel, da pride zet z ladjo, bi ga bil šel seveda počakat; kaj, ko je utegnil ubrati kopno pot!
Solnce je silno pripekalo v steklene stene verande, a stari kapitan ni čutil vročine, narobe, kar zeblo ga je od mrzlične nestrp-
nosti, da bi že videl Garragana, prvikrat po desetih letih! Tako se je zasanjal, da mu je črna brazilka ugasnila in je pozabil pristajalni mostič ter se zagledal v zrak.
Tedaj je prikorakal po vrtu Garragan, zagledal sanjajočega moža, ki je spal z odprtimi očmi, hi polglasno zaklical: »Dober dan, kapitan Diedrichsen.«
Kari tam se je zdrznil, spoznal Garragana in poskočil. »O, ti si? Garragan, dečko moj, bodi mi prisrčno pozdravljen!«
Poljubil je zeta in m<u nežno pogladil lase. »Sedi, fant. Premisli, Ž3 od poldne sedim tu na verandi in gledam proti pristajalnemu mostu in napenjam oči — in zdajci stojiš pred menoj, kakor da bi bil padel z neba.«
»Najbrže si nekoliko zakinkal, papa Diedrichsen.«
»N2, prav gotovo da ne. Le tako zamišljen sem bil.« V zadregi je utihnil.
»Kako se ti je kaj godilo, papa Diedrichsen?«
Kapitan se je pobrani!. »Nič ne vprašuj. Meni se je dobro godilo. Tuka&le sem sedel v svoji kajuti in gledal na Labo — kaj pa hočem še več? A ti, sirota, kako si mogel prenesti?«
Garragan je vzdignil ramena. »Človek mora vse prenesfti, a zase bogme ne vem, kako sem mogel.«
Diedrichsen mu je pogledal v oči. »Veš, časih, kadar sem sedel torka/1 a in misli nate m je bil dan tak kakor danes, sem jokal kakor majhen fante, prav nič me ni sram povedati, tebi še posebno ne, čeprav veš, da sem trden dedec, ki ga ne zruši zlepa kaka reč. A kako morj človek, kakršen si ti, čist in pošten mož, kako more tak človek živeti brez hrči in zraka m svobode? Tako sem se vpraševal, odgovora pa nisem našel nikoli. In po noči, dečko, kadar sem misli nate, je spanje bežalo od mene, in preklinjal sem samega sebe in svoje življenje.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas tu enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo alnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas Id enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20__.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Din i.' v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
tseeeda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izurjene pletilje
tw presiivallk« sprejmi« za »talk*) K. So«, Meetmii trg 6t. 18.	18891-1
Izurjeno pletiljo
i "veil-eHvo prakso-, spregan« takoj Teč;« tovarna pletenin i» Gorenjskem. — Ponudba n* oglate i oddelek »Jutra« pod »Izurjena pletilja-.:.	18857-1
Mlajšo kuharico
«wTKx?t'>jffK> — vajeno po-ejpravljanja in dnigih go-spodiirajsteh del, išče samostojen goFipod. Poo-udbe z navedbo d-oc.ed.aijH; i h nameščen j |X>d šifro »Samoetoj-Da g^vpodimja	na po-
d rnOTinieo »Jutra.« v Mariboru.	18802-1
Pok. pomočnika
i mojeitrskiim iapatom, k«* pofiorodjo sprejme fcaikoj 18932-1
parna pekama Praiprotmiik, Jeeeni-ce, Gorenjsko. Predstaviti ee je osebno.
189334
Restavracijsko
kuharico
perfefetoo. i dobrimi «pri-č(wa>iii ee! oletmiih zaipoeieoj, »prejme re^ ravracija v Ljspbl.vi.ni. Ponudbe na og1!. oddel-rtk »Jutra« pod šifro »Kmhcumca I<.	18931-1
Mesar, pomočnika
dortvftira tekača pni čotku, rabim talko;. Pon-udbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod cnačiko »Sokao«. 1SS74-1
Jamskega paznika
absolventa tu danske šol e, fšoe manjši premogovnik. Poniudbe na og'ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Ve<=tain« 189054
Prodajalka
čedme 7nma.njo6ti, pridma in ipoštiena. do<bi fcafcoj me-čvo v elašoioaTJtti. Te stroke vajene nimajo prednost.
po d-ntsroivoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18855-1
Poslovodja za strojno mizarstvo
samostojen delavec v pri-tezovsunjiu pohištvenega im e.:avtoege TriEar&tva. fcre-.zen starejši z večletno prnikso, doM rnepto. Joeiip <toM, strojno miiza.rptvo, Križevci. iFraii kopanja ul. 9	18954-1
Mlado služkinjo
sprejmem. Oglasi ti se je od lil. do 12. ure dopoldne. G-uetav Pue, Tržaška ciste 9.	18972-1
Sobarico
z večletno prakso iti vrm-njiem šivanja sprejmem e 1. avgustom. Naslov v oigl. oddelku »Jutra«. 16074^1
Beseda 1 Din davek 2 Din za SlTro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 11 Din.
Vajenca
za splošno ključavničarstvo s stanovanjem ln hrano prt starših sprejme Lavrenčlč, Poljan
ska c. 42.
18516-44
8332S9I
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 1? Oln.
Moško kolo
prvovrstne znamke pooeni prodom. Dvorakova nI. 3, I. nadatroipj-e, ievo.
189C04.1
Službe išče
Beseda SO para. davek Din za šifro »U da-lanje naslova 3 Din- Najmanjši s-nesek 12 Din
Dekle
staro 34 let, pridno in pošteno, želi službo — najraje kjer bi pomagafa t-udi kuhati. Pomudibe na oglas, oddelek »Jutra.« pod šifro »1. aivguet 19:14«. 18865-2
Mlad upokojenec
išče m ee*o kinjSigovodje — korespo-ndenta za elovem-eki, enbohrva.t»ki in nemšflri jezitk, ali kaj sličnega. Ima budi gozdarsko prakso. — Cenjieme ponudbe pod šifro »Trezen« na ogilaeni oddelek »Jutra«. 18901-2
V vinotoč
ali delikateso
parno v Ljubljani, Celjni ali Mariboru, gre pnidroa in poštena, 31 let sta.ra gospodrlčina. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sirnipaitiiiona.«.
18915^
Prodajalka
foveiba.na mešane stroke, vajma tudi gostnlme. iima 3 miešž. šoile. goep. teoaj, ž^ld meeto najraje kam da-leč i.n na deželo. Nastop takoj aili najlažje 1. avgusta. — Mastnak Kristina, pri goep. Peter Setvčniikar, Št. Janž pri Velenju.
18952-2
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč !n Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
20
Gizdalinski gospod je previdno razvil nekaj maslenih kruhkov in se jel gostiti kakor kaka veverica. Nato si je privoščil po-žirek iz steklenice, ki jo je imel s seboj. Janka, ki je ležal nad kmetom in si je bil vzel na pot steklenico mrzle kave, je pograbila taka žeja, da mu je bilo kar umreti. že je skrivaj prijel za steklenico, da bi se tudi sam napil; a nazadnje se je vendar premislil.
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanlši znesek 17 Din.
Nudimo Vam n majhen denar dobra »blažila.
A. Presker
LJubljana. St. Petra cesta
133
4,75X19 in 5,00X19
rabljeno avtomobilsko pnevmatiko proda A. Grorec. d. % o. i., LjobJijse«, Tjt-šerva cesta 1.	16385-6
Bančne vloge
akcije, vrednostne papirje
kapuje in prodaj« Praznik St., Zagreb, Samostanska-Varšavska 6, telefon 28-33 18304-16
Kredit v višini Din 325.000
i®Se<m. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »100-«.	18870-16
Razno pohištvo
dobro ohranjemo, in ogledalo 87 X 95, polenti proda A. Baizamič, Čopova oe-eta ai/H.	!18930-6
Poštne znamke
večjo zbirko jugoelonreti-eikih im inozemskih (ifora-Tiiih v 25 tetih) pooemi proda BiSa.1 Rudolf. Slovanska. Bistrica št. 89. 18859-6
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din
Stavbna parcela
oca 900 m* velika-, v Poljanskem predmestju prš klavrni« n godno naprodaj. Nasfcvv v oglasnem oddelku »Jutra«.	18935-20
Hišico
z leipiim ogra.jen.iim vrtom im njivo, voda v vrta — sobne io kuhinjska oprava, vse ak-upa-j za 50.000 Dim prodam. Polovic« kupnine sprejmem v hram. kmjilžici Ljudske aM Kmefieke po-sojiilmioe Iijhrblijamske. Pojasni:! a na licu meerta daj>e g. Gorenc. vas Ostrožniik, pošta MokT-ooog, Dolemjsik-o 18963-30
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Meščansko gostilno
popolnoma urejeno, na naij-pronroetinejšem središču Zagreba, s 3 prostornimi go-stiilmiiškiann sotbajai, komfortno k u.him jo, veŠLo piv-D'jc-0, krasnim poJetoim Mum. pečicaimii, 6t&nowanjeim za g06.tiilniča.rja, močmim vinskim im povsknaji prometom, izvtretmo idooo, kii jo posečajo najibo-1'jši miešičan-eki krogi, prodamo. Po-slowni«a Pajvlekovič, Zagreb, Ilioa 144. 18908-10
Trafiko, trgovino s papirjem, knjigarno, galanterijo
<v ttoijpromeiimeiiSi nlM v majptirožj-tm zagrebškem centru, i močniim prometom tobačniiih izdielkOT, mom-opolsikih predmetom, raizgledmic. kadiSnega in pi-seJnega pniibora, galainte-ri.je rn kn>jig. ofliptoiečo že 50 let, imborno idočo, prodamo zaradi boleizmi lastnika. Sigurna eksietem^a. — Poslovnika Paviekovič. Zagreb, Ilica 144. 18009-19
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro al) dajanje na sknra 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne vloge
▼seli bomk kupujemo im prodajamo najugodneje im toč&o. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica St. 6/n, tel. to ter. 38-38. Za odgovor priložite 3 Did t tnamkah.	179-16
Za knjižice
Kmeteke bramiimiice v Ljnib-lnamd ali kmjiiSVco Občinske braffliilmice v Krškem kupim smrekore hlode, deske aM plohe. Naslon v ogl. odd. »Jutra«. 18943-li5
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice Ljmb-1 jamske za 43.000 Dim ugodno prodam. Pomndibe na oglasni oddelek »J uitra« pod »Original 142«
61894446
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek Din.
Trgovino z meš. blagom
v prometnem kraju btezn tovarne im 4 minute od postaje, oddani ziel-o poceni v najemi. Nasl>mv: Graibnar Aloj^, pošta Sevnica ob Savi.	1899147
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanlši znesek ''i Din.
Štirisob. stanovanje
komfortno, v centru mesta iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za novenUber«. 189<)&-31/a
Miren zakonski par
išče dvo- ali enosobno stanovanje za takoj. Naslov poslati na oglasni oddelek sto»Jutra« pod »Uradrii.k-Mesto«.	lS963-21a
Besed« 50 para daveB 'i Din za šifro ali da-lanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 1? Oln
2 pisarniški sobi
v sredini mieeta tiSčemo. Ponudb« na oglasmi oddelek »Jutra« pod Šifro »Pisarna«.	16968-33«
!lllIBlJl ft T'
Beseda 50 para davek Din ea šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naj-•nanjfti znesek 15 Din
Opremljeno sobo
e 2 posteiljama to dibvainoim
ter kuhinjo
s posodo vred, vse za 450 Din mesečno oddam na Mirju, Bičervje. Solmčino, tramvajska postaja. Poizve se Cesta v Rožno dolino št. 14.	18917-33
Opremljeno sobo
lepo, solnčno im čisto, po mraka cenii oddaim na R*s-cas.ti a'IX. 18878-23
Lepo sobo
eolmčmo, nov'00preimije9M>. strogo eeparinan vhod, v bl.ižimi baiteke upra.ve, oddam 1—3 gospodoma «J'i Takonfikem-u paru s 1. avgustom. — Kopališka mica št. 00. za Mir jem. 18065-23
Stanovanje
»seseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Na križišču centra Ljubljane
oddajmo za 1- avgust v I. nadstropju komfortmo stanovanje, otostoječe iz 5 velikih sob to 2 kabinetov. Primerno tudi za poslovne lokale. Naslov pove o?'bs. oddelek »Jutra-«. 17883
Štirisob. stanovanje
komfortno, v strogem otm-tru mesta oddam s 1. avgustom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 18876-31
Kam pa,kam 1
rteeeda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš" znesek 17 Din.
Pozor!
Ce'o pečeno piško dobite vsak dam za 15 Dim v restavraciji »Pod akaleo« m Mestnem trgu št. 11 — pri Cigiiču, kakor tudi rainji-če, 6eva.bčiče to vsakovrstno vtoo.	1881948
V nedeljo vsi na Strelišče, Podrožnik
kjer bo ob 3. popoldne na ražnjii pečen koštrunček to izborna kapljica. Za obilen obiek se priporoča Mravlje X.	1893348
Znake za društva
v vseh velikostih ln barvah Izdeluje Herkules, Ljubljana. Poljanska c. 42.	18517-30
rieseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Več šival, strojev
moških jn ženskih, maso rabljenih prodaim na hranilne knjižice. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18953-2»
Trisob. in enosobno stanovanje
protf nizki najemnini od-da.m s 1. avgustom. NasJov pove oglas, "oddeleik Jutra 180S4-31
Sobico m kuhinjo
z elektriko oddum čiooi etramki 2 oseb. šišika. Po-lakova »lica 17. 18947-2
_JI*______
Beseda i Din davek i Din ^a Slfrc ali dalanle na slova S Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Pek
eamsfki, mod 45 let, z vrt jo vsoto denarja, ki bi se zanimal za dobro pekarno v Sloveniji, naj sporoči svoj naslov na oglasni oddelek »Juilra« pod šifro »Nujmo«.
18906-34
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno in najbolj diskretno v bolnih krogih ter razpošilja informativne prospekte proti plačilu 10 Din v poštnih znamkah v naprej: »RE-ZOR«, ženi^emi biro, Zagreb. pošta 3. 18910-35
Celega ocvrtega piščanca za 16 Din
pečenega za M Din nndi
vsak dam gosDiina Mevželj prej« Plamkar, Dolenjska cesta. Istotaim se kupijo dobro ohramjeme kroglje za baltocanje. 18918-16
Glasbila
tseseda 1 Din davek 2Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. NaJman,S znesek 17 Din
Harmoniko
<fiwtOTiičmo. naivisdn>o. Stii»ri-vretno, poceni prodam. — Maribor, Mejna ulica 5.
18850-36
Živali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pes volčjak
j« otekel. Oddati g« je v Podlim.barekega ulici št. 36 18936-27
Merjasca
gorenjske črnopik-aste pasme v starosti od 6 do 8 mesecev ktipiim. Josip Koe-ler, Ljnbljana, Selenburgo-va ul 3.	180.il-2C
Obrt
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Damski frizerji
kateri eo za tre-jmo kodra-»je preizk usi>lr preparat »Adonis«, hvalijo izredne uspehe. Navinšeik, Lju b! ja-na.	18890-30
HALO! — HALO!
V nedeljo 22. t. m. vljudno vabim vse znance ln prijatelje
k prenosu gostilniške obrti v novo hišo
Kratek čas nam bo delala Domžalska godba. Za dobro jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Na razpolago Pečnikarjev avtobua 6471	VAL. JANEŽIC na PšatL
Manjše industrijsko podjetje
s številnimi dobrimi odjemalci je zaradi družinskih razmer naprodaj. Potreben kapital za nakup in obratovanje Din 500.000.—. Za agilnega podjetnika lepa bodočnost in dobra naložba kapitala. — Vprašanja samo resnih kupcev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trajna naložba«.	6465
Umrla je naša ljubljena mama, stara mama itd., gospa
Ljudmila Pleskovič roj, Ferle
vdova po računovodji Bratovske skladnice
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 22. julija t. 1., ob 17. uri.
Trbovlje, dne 20. julija 1934.
Žalujoči ostali.
6470
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ročna torbica
ženska ročna torbica se je zgubila v smeri tovarne za k tej do Sv. Jakoba ob Savi- Najditelj naj jo odda z vsebino vred pro«ti nagradi v upravmištvu »Jutra«.	18958-28
Razno
Beseda i Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
Premog jT Karbopakete jC drva in koks
* ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
VATO
v tablah in za odeje.
Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARBEITER
Maribor
29
GROZDJA
više vrsta, prvoklasnog, astalskog za jelo, u velikim količinama imače krajem jula Uprava Dvorskog Po-ljoprivrednog Dobra u Demir Ka-piji, Južna Srbija.
Kupci ovog grozdja ima ju se obra-titi za uslove i cene Upravi Dvora Nj. Vel. Kralja u Beogradu, Krun-ska ulica br. 1. 6449
K U B A N Y-JEV 3 MATE ČAJ
_ ^ prani ter krepča živce in s	1 mišice. Pospešuje prebavo,
dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
Rentabilen dobroidoči
avtomatični
bufet
je takoj naprodaj.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avtomatični bufet«.	6472
Proti bleščeči solnčni svetlobi.
Enakomerno prijetno absorbiranje svetlobe v celotnem vidnem in ne vidnem žariščnem obzorju. Popolnoma zadostna zaščita tudi pri intenzivnem ultraviolet-nem in ultrardečem žarenju. Zaradi nevtralnega um bralnega barvanja pokaže pokrajino v njenih naravnih barvah. Boljše spoznavanje sicer po svetlobi preveč obsevanih posameznih predmetov. Veliko obzorje kot pri punktalnlh steklih.
ZEISS UMBRALNA
zaščitna stekla proti bleščeči svetlobi.
Dobe se lahko v vseh strokovnih optičnih trgovinah.
OWwau prospekt »^Icnfensž __ ■ _	499« br»B5>ia«m> pri Oarla
t?ARI /FK^t Zeiee-u, Jena aH uri M. L^I\LLtJI->J| pavlov-jčtt, plsivmo
J E.NA_J ftvo ja Jugoslavijo, Beograd, Mil. Drašikovičev* ulica 9. — Teletfro 33-300.
Dovršeno z eksperimenti,
ki so Vas dovedli k meni. Zahtevajte
,011a' Tropic
RODITELJEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energin« za jače-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v poJ-Dtrskih steklenicah. Steklenica Din 35.
Reg. S. br. 4787-32.
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog in oče, gospod
Alojzij Mašilo
narednik, komandir žandaj-merij-ske stanice v Laškem
dne 19. t. m. tragično preminuL Pogreba blagega pokojnika bo v soboto dopoldne.
Laško, dne 19. julija 1934. 6462
Žalujoči ostali
Da postanejo
Vaši zobje bolj beli
ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH
Na mah očisti KOLYNOS usta, ugonabljajoč mikrobe in klice
V zelo kratkem času boste videli, da daje KOLTNOS znanstvena krema za zobe, zobem tak blesk kot se nikdar ne more doseči z običajno pasto za zobe. KO-LYNOS se peni in vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže in »lise« in nikakor ne kvari zobne sklenine. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici dvakrat na dan — in takoj boste ugotovili rezultata: zobje so postali beli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo KOLFNOSA še danes!
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi ? Ljubljani