396 - Naši dopisi. Iz Dunaja 27. novembra. = Veliki škof kardinal dr. Eauscher je 24. dne t. m. za pljučnico v 78. letu svoje starosti umrl. Da je ž njim svet zapustil politično-me-rodajen faktor, to je vsak lahko že iz tega previdel, ki je bral, kako skrbno so ministri pošiljali vsak dan povpraševat, kako stoji s zdravjem nevarno bolnega kardinala. Ni tedaj odveč, ako tudi „Novice" nekoliko vrstic pišejo o možu, ki zraven velikega duhovna je nosil tudi zvonec velike politike. — Otmar Rau-scher, Dunajčan, sin c. k. vladnega svetnika in brat v Ljubljani bivšega uradnika, je bil izprva profesor bogoslovja v Salcburgu, predno pa je na Dunaj prišel za nadškofa, bil je nekoliko časa tudi Škof v Gradcu. Bistra glava je bil in učen mož; imel je izvrstno moč govora in peresa; on je največ sodeloval pri ustanovitvi konkordata in mu je bil leta 1867. iskren zagovornik v zbornici gosposki in svojih pastirskih listih. Zoper dogmo nezmotljivosti papeževe je v Rimu stal v vrsti nasprotnikov, pa se pozneje vklonil sklepu večinskemu. Usmiljenega srca je bil do revne svoje duhovščine in druzih siromakov. V cerkvenih zadevah, na kratko rečeno , je na vrhuncu svojega poklica stal. — Al vse drugače se je on — mož velikega vpliva — gibal o Avstrijskih političnih zadevah, v katerih je bil, kakor smo že gori rekli, blizo četrt stoletja merodajni faktor. Centralist skozi in skozi je podpiral vsako vlado, ki si je centralizem zapisala na prapor svoj. Zato je bil Bachovi absolutistično-centralistični sistemi ravno tako udan kakor Schmerlingovi parlamentarno-centralistiČni. Federalizem bil mu je groza; zato je v deželnem zboru Dunajskem ostro govoril zoper mini-sterstvo Belkredijevo in je spodkopaval ministra Hohenwarta. Tadanji minister nauka dr. Jireček je marsikatero grenko moral požreti od njega. Ko je leta 1873 prišlo mnogo škofov na Dunaj posvetovat se, kako bi se vstopili proti novim verskim postavam, obrnil je Rauscher stvar tako, da je zmogel oni „modus vi-vendi', ki ni tič ne miš. Rojen na Dunaji je, Rauscher mislil, da doljna Avstrija je cela Avstrija, ki nima druzih narodov nego same Nemce , zato je vsako zahtevanje za obveljavo narodnih pravic obsodil za prekucijo in revolucijo; zlasti Slovanom je bil tak nasprotnik, da — kakor je „Politik" resnično rekla — bil bi na konji jahal nad Slovane, ako bi bil živel ob času sv. V" Bernarda. Zato tako dolgo niso na Duuaji bivajoči Cehi mogli doseči tega, da bi bili stanovitno imeli služba božjo v češkem jeziku. „Duhoven naj se ne meša v politiko" — je večkrat rekel, a vendar je on sam bil od zora do mraka poslednjih 25 let prvak centralistične politike. — Zato naj drugi solze pretakajo na Rau-scherjevem grobu, pravi državljan Avstrijski in pošten Slovan, ki tudi za svoj narod hoče božje pravice, jih ne more! — Ugibuje se, kdo mu bo naslednik na Dunajskem škofovskem prestolu; največ glasov leti na namestnega škofa Kutschkerja, ki ves korekten v ustavoverstvu je „persona grata" sedanji sistemi. On je' zdaj za škofovega namestnika (vikarja) izvoljen. — O ministerskih premembah zopet poei danes ta glas, juter drug; pa vsi glasovi so le govorice, a vendar so znamenja, da nihče ne veruje na dolg ostanek sedanjega ministerstva. O predsedniku Auerspergu se govori, da je predsedstva truden, isto tako tudi o ministru Lasserji. Najbolj čudna novica pa je ta, da novi minister Mansfeld utegne postati predsednik ministerstva. „Figaro" pa je prav abotno naslikal grofa Ho-h en wa rta, kako se zopet pripravlja na stol minister-skega predsednika. To pa le zopet kaže , da se cel6 ustavovercem zmirom sanja od njega, ki preje ali pozneje gotovo dobi nalog, Avstrijo rešiti iz sedanjega mršavega stanja. Iz Gradca 26. nov. ^ — Da nas Slovanov nihče po krivem ne sodi, ki je bral škandal o „študentov-skem komersu" 12. t. m. in slišal, da je bila izsikana „cesarska pesem", naj Vam povemo, da vseučiliščini dijaki , ki so dosihmal skupaj imeli svoje veselice , so se ločili na dva kampa; Slovani, Italijani in pošteni Avstrijski Nemci so se združili skupaj in popustili pru-sake, ki vsi ognjeni delajo propagando za Nemčijo in to celo pod vodstvom dveh profesorjev! Tako daleč je prikipela razuzdanost Pruska, da je policijski komisar vso drhal razpodil in se je že preiskava začela z izdajavci Avstrije. Al kdo se bo v Gradcu čudil tem škandalom , kdor vć, da „ab ove majore discit arare I minor" ! Vsaj so v Gradcu tisti glasoviti „Bleisohlen" doma ! iz Vrera na Notranjskem 28. nov. — Naznanite drag© „Novice" znancem, prijateljem in sodijakom prežalostno vest, da gosp. Jožef D ekle v a, c. k. postni uradnik, je 27. dne t. m. po hudi pljučni bolezni v Gospodu zaspal. Dovršivši spodnjo gimnazijo v Ljubljani, višo pa v Gorici, podal se je v študije pravoslovja na vseučilišče v Gradec, kjer je 3 leta bival; zelo slabo zdravje pa ga je primoralo, zapustiti Gradec, ter si je siužbo pri c. k. pošti izbral, katero je opravljal do meseca junija t. 1. v Celovcu. Al, žalibog, čedalje bolj je pešala zdravje njegovo; vrnil se je zato na svoj rojstni domT kjer je iskreni rodoljub v 30. letu svoje starosti svoje mlado življenje končal. Bodi mu zemljica lahka! Trnovo na Notranjskem 2'. nov. *) — „Novice" so v listu štev. 46 prinesle dopis iz Trnovega o občinskih volitvah. Ker pa nam je znano, da „Novice" nikjer nočejo postopati enostransko, se nadejamo , da ne bodo v koš vrgle tega pojasnila. Pisatelj unega dopisa — maloletni sinko sedanjega župana gosp. Sabca — tožir da je neka „strančica" skusila spodriniti očeta, ter postaviti mesto njega za župana „druzega", in vso svojo jezo obrača proti oni „strančici", od katere boje nevarnost preti daljemu županovanju g. Sabca, ter konečno vse za g. Sabca neprijetne dogodjaje v zadnjem času *) Vredništvu od daleč presojati razmere vsacega kraja nikakor ni mogoče , zato izroeuje ta dopis tisku s tem pri-stavkom, naj se mirno in brez strasti doma razsodi, če-gavo je pravo. Vred. pripisuje čostilakomnosti nekega moža, kojega želi „strančica" za prihodnjega župana. — Res je, da obilo občanov z bivšim županom ni zadovoljno ter si za to želi druzega župana, kar se je očitno pokazalo pri občinskih volitvah. Kaj pa je vzrok temu, da mož, ki je 10 let županil, toraj priložnost imel , si zaupanje vtrditi , ga sedaj nima? Vzrok nikakor ni častiželjnost ali dražlji-vo8t ,,strančice", temveč to, da gosp. Sabec kot župan od leta 1866 (22. septembra) do sedaj ni predložil računa o soseskinem premoženji in ni sklical ne enkrat odbora. V teh besedah ležijo edino pravi vzroki, zakaj si občani Trnovski želijo druzega župana. Iz Ujubijane. {Občni zbor družbe kmetijske,) 24. dne t. m. je bil posebno od vnanjih njenih udov in podružničnih predstojnikov dobro obiskan; zbralo se je vseh družbenikov 6i, in počastila sta skupščino tudi c. k. deželni predsednik vitez Widmann in pa deželni glavar vitez Kaltenegger. Predsedoval je baron Wurzbach zboru, v katerem so se obravnavale mnoge za kmetijstvo važne stvari, o katerih na drobno poročamo v prihodnje. Najživahnejša bila je razprava o tem, naj bi se zemljiški davki po deželi milost ljivise iztrje-vali. — Volitve vse, ki so bile v tem zboru na dnevnem redu, so se vršile s zaklicem in tako „per accla-mationem" bili so voljeni po predlogu gosp. grofa Bar-bota za predsednika baron Karol Wurzbach, ze tajnika pa dr. Jan. Bleiweis, — po predlogu barona Wurzbacha gosp. Peter Kozler za podpredsednika, — po predlogu dr. Bleiweisa za odbornika centralnega odbora gospoda vitez Gutmansthal in pa Oton Detel a. — Poleg teh volitev je zbor volil častne ude in po predlogu predsednikovem bili so izvoljeni: grof Mansfeld, minister kmetijstva, vitez Widmann, c. k. dež. predsednik, vit. Kalte negger, deželni glavar, knezoškof dr. Pogačar in pa gosp. France Pire, oče umne sadjereje na Kranjskem in mnogozasluženi misijonar, ki zdaj v Ljubljani biva in je 20. nov. t. 1. starost 90 let dosegel; — Karol Ab-weser, tajnik kmetijskega in gozdarskega društva v Moravskem Schonbergu pa je bil za dopisovalnega uda Vizvoljen. — V zboru na ogled razpostavljena dr. Luks-ova popotna sadna sušilnica je bila vzlasti z ozirom na sistemo, po kateri se toplota jako zdatno v njej prepeljava, pohvalno ogledovana; v njej prvikrat posušeni jabelčni krhlji so bili lepe barve in brez duha. — Radostni naznanjamo, da med 5 državnimi premijami, ki jih je ministerstvo kmetijstva letos razpisalo za sirarske družbe, eno premijo s 300 gold. dobi Ravenska sirarska družba v Bohinj i, drugo pa sirarska družba Granska v severnem Tirolu. Mi čestitamo gosp. župniku Mesarju, očetu naših si-rarskih družeb , za tako častno priznanje domačega sirarstva, ki bode Ravensko družbo gotovo spodbodlo, na dobro začeti poti čedalje bolj napredovati; ne moremo si pa kaj, da ne bi tudi s posebno pohvalo omenili Franceta Ravnika, ki je s svojo brihtnostjo, strogo redovnostjo in zvestobo pripomogel, da je omenjena si-rarija bila premije vredna spoznana. Omenimo naj pa pri tej priliki še drugo za Bohinjske sirarije veselo novico, namreč to, da veliki trgovec s sirom gosp. A. M a-taja na Dunaji v pismu 19. dne t. m. Bohinjski sir prav posebno hvali ter pravi, da bode mogel z najboljim Vorarlberškim grojerjem konkurirati, če ga izdelajo tako, da zgubi nekoliko grenjkljati okus. Zato, 'Bohinjci, le naprej! da vaše blagć pride po dobri ceni daleč po svetu. Nam Kranjcem s tem delate čast, sebi pa — boste napolnili zdaj še nekako prazne mosnjice ! — {Iz seje deželnega odbora 27. novembra.) Pred-iogu pomnoženega krajnega šolskega sveta iz Fare pri Kostelu se pritrdi, da se izvoli sedanji učitelj Jernej Kimovec iz Roba za definitivnega učitelja na ljudski šoli pri Fari. — Na podlagi odpisa Kranjske kmetijske družbe se sklene, deželnemu zboru v prihodnji sesiji predlagati, naj ne sklene tega, da bi se že zdaj stroški za povračiloškode oziroma stroški za obrambo razširjanja trtne uši (Phylloxera vastatrix) plačevali iz deželnega zaklada, marveč, da naj se plačujejo ti stroški iz državne kase. — Župniku v Žalni izreče deželni odbor priznanje in zahvalo za njegovo podporo pri delanji ceste iz Grosupljega proti Krki. — Prošnji dveh krajnih šolskih svetov za povikšanje učiteljskih plač se vrnete deželnemu šolskemu svetu s tem, da se natanko poizve in preišče , je li je z ozirom na krajne razmere neobhodno potrebno, da se ti plači povišate. — Na deželni šolski svet se obrne deželni odbor tudi zarad tega, da mu napravo kake nove šole vselej prej naznani in navede okoliščine o njeni potrebi ter pove stroške za učiteljsko plačo. — Prošnja Vrhniškega župana gosp. Jelovška za odvezo od županovanja se ni mogla vslišati. — Županstvu občine M a v čiče se dovoli volitev novega občinskega zastopa. — Prošnja občine Crnomeljske za povračilo kordonskih stroškov se izroči in priporoči deželni vladi v primerno rešitev. — Gospodična Ema Tomanova, častita^ naša rojakinja, dozdaj učiteljica v Judenburgu na Stajar-skem, pride — kakor dopisnik iz Gorice v zadnjem našem list^poroča — v Gorico na c. kr. dekliško vad-nico. Čitateljem , Novic" prejšnjih let po izvrstnem svojem deklamatoričnem talentu dobro znana gospodi-čina Tomanova službovala je z odlično pohvalo za učiteljico najprej v Ljutomeru, zdaj pa v Judenburgu na Stajarskem , pa že davno pred mnogimi drugimi zaslužila bi bila učiteljsko mesto v Ljubljani; al ker narod-njakinja ni bila ,,persona grata" sedanjim merodajnim krogom, ni dobila učiteljstva v domovini svoji. Radostni smo tedaj slišali, da pride v Gorico, kjer bode šolsko nadzorstvo gotovo zadovoljno, da tako dobro in skušeno moč dobi v svojo šolo. Kakor slišimo, nastopila je že 1. decembra svojo novo službo. — {Zimska obleka ubogi šolski mladini), ki se jej bode tudi letos delila, je večidel dovršena, tako, da se utegne kmalu po sv. Miklavžu obdarovati 30 fantičev in 30 deklic ž njo. Al blago ni še vse poplačano; zato naj se odpro kmalu milostne roke, ki imajo srce za uboštvo, in naj izročijo svoj darek gosp. proštu Jarcu, predsedniku katoliškega društva. Danes zvečer je v blagi ta namen veselica v Tavčarjevi gostilni na Dunajski cesti. — {Hilzerjevi zvonovi v Kranji) so zopet mojstersko delo po zunanji obliki in po glasu. Vbrani so v H-Moll in se jako milo in ginljivo razlegajo po dobravah go-renskih. Vendar imajo tudi ti zvonovi sovražnike v oni stranki, ki je za nemškutarje in Samasso vneto. Toda to sovraštvo zvonovom ne bo škodovalo. — {Čitalnica naša) je v nedeljo zvečer z odličnim vspehom začela zabave zimske saizone. „Beseda" bila je v vseh razdelkih jako lepa. Gosp. Ivan Tavčar je s krasnim govorom na slavo Prešernu, kateremu je veljala ta beseda, navdušil občinstvo , kakor je tudi g. Jeločnik v melodramu, ki ga je k „gazelam" Prešernovim zložil ranji Gašper Mašek, ogrel srca slušateljev ; — naši gospodje pevci pod vodstvom Stockelnovim so zopet imponirali s svojimi zbori, gospa Odijeva pa in gospodje Kocelj, Valenta in Meden odlikovali so se v samo- in trispevih; radi rečemo, da posebno blagoglasno je pela ta večer gosp. Odijeva. Dobra misel je tudi ta, da se „besedam" vvrstuje kaj klasičnega, kakor je bil ta večer Havdnovi kvartet za dvoje gosli, violo in violon, ker imamo zdaj čital- 397 ničin orhester, ki, če tudi še ne stoji na vrhuncu umetnosti, se vendar nima bati v družbinih produkcijah stopiti na oder. Hvala tedaj vsem sodelovalcem pri današnji besedi, hvala pa tudi pevskemu odseku za lepo sostavljeni program! — Juter, v četrtek, je v razsvetljenem gledališči predstava dobro znane drame v 4 dejanjih „Edda", h kateri je narodno kazališče v Zagrebu garderobo prijazno prepustilo. Nadejati se je, da dobra igra in spomin, ki se bo častil, bosta gledališče v vseh prostorih napolnila. — („Sokolsk" večer) bo soboto 4. t. m. v čitalnični restavraciji. — (Odgovor vrednistva na vprašanje iz Podturna:) Učitelji po novi postavi dobivajo plačo le v denarjih ; do kolekture nimajo več pravice, ako jim morebiti za službo organistovo ni kak tak postransk zaslužek odločen. Tako veleva §. 25. postave od 29. aprila 1873, zadevajoče uravnavo pravnih razmer ljudskih učiteljev. 384