Poštnina plaćana v gotovim. Leto LXIV., št. 29 LJubljana, petek 6. februarja 19*1 Cena Din 1.— izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolo ivoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani Št. 10.351. Preprečen atentat na Mussolinija Aretacija anarhista, ki je nameraval izvršiti atentat na Mussolinija Rim, 5. februarja. AA. Po uradnem poročilu so aretirali tu včeraj anarhista Mihaela Schirruja, ki je prišel iz Amerike v Evropo, da izvrši politične teroristične atentate. Schirru je bil rojen v Sardiniji. V torek je vdrla v njegovo stanovanje nenadoma policija, nakar je potegnil Schirru revolver in ranil tri stražnike. Zatem je skušal izvršiti samomor. Ustrelil se je z revolverjem v usta ter se težko ranil. Policija je našla v hotelu, kjer je Schirru stanoval, dve bombi z močno eksplozivnimi snovmi. Bombi sta bili opremljeni z uro. Hotel je ob cesti »Venti Settembre«, po kateri se je vozil Mussolini vsak dan v avtomobilu. Schirru je bil pod strogim policijskim nadzorstvom, odkar je prispel v Evropo. Rim, 6. februarja. Aretacija anarhista Mihaela Schirrua je v mnogih točkah še nepojasnjena. Schirru, ki je skušal izvršiti samomor, noče o svojih namenih ničesar izpovedati in je vse zasliševanje ostalo doslej brez uspeha. V hotelu, kjer je stanoval, so našli pri preiskavi še dva revolverja. Bombi, ki so jih pri aretaciji zaplenili, so razstrelili. Anarhist Schirru je došel 15. januarja iz Amerike v Rim ter se je nastanil v hotelu »Royal«. Rim, 5. februarja. AA. Aretirani anarhist Schirru je' priznal, da je nameraval ubiti kralja Viktorja Emanuela ali pa Mussolinija. Obsodbe pred izrednim tribunalom v Rimu Ostre obsodbe zaradi širjenja komunističnih letakov in izobešanja rdečih zastav v Julijski krajini Tist, 6. febr. r. Pred izrednim tribunalom sa zaščito države se je vršil v sredo v Rimu pospešen proces proti prvi skupini Slovencev in Italijanov iz Julijske Krajine, ki so bili obtoženi zaradi komunistične propagande. Čeprav je proces trajal samo nekaj ur, so bile izrečene težke obsodbe. Obsojenci so bili obtoženi, da so širili letake prevratniške vsebine, v ladjedelnici San Marko, v gledališču Eden in po tržaški okolici, kakor tudi, da so na več mestih v Trstu razobesili rdeče zastave. Na osem let ječe so bili obsojeni Henrik Matalon, Peter Cerne in Rudolf Vilhelm, vsi trije iz Trsta, na pet let ječe Nikolaj Chimiso, Albert Da-nieli in Renato Davi iz Trsta, Martin Ten-ce od Sv. Križa in Artur Jakus iz Poreča, na tri leta Anton Štete iz Milja, Karel Stanič iz Sežane, na dve leti Josip Makori Iz Milja. Popolnoma oproščen je bil samo neki Antoni. V bližnjem času bo izredni tribuna! za zaščito države sodil drugi skupini obtožencev zaradi komunistične propagande iz Julijske Krajine, nato pa bosta sledila monstre-procesa proti italijanskim intelektualcem in proti drugi skupini iz tržaškega procesa. Dr. Beneš proti madžarskim revizijonistom ČsL zunanji minister o zatiranju slovaške manjšine na Madžarskem Korektura mej ne more zboljšati položaja Pariz, 6. febr. »Pariš Midi« naojaljuje z objavljenjem izjav češkoslovaškega zunan* jeiga ministra dr. Beneša, ki nastopa zelo ostro proti postopanju s slovaško manjšino na Madžarskem in pravi med drugim: Ponavljam da bo prišel trenutek, ko bom sam, ne da bi bil k temu prisiLjen s kako pritožbo, razjasnil pred svetpm Dru* stva narodov sistem m dejstva manjšinske politike v Češkoslovaški ter zahteval, naj se napravi primerjava z onimi, ti se prito* žujejo ali pa obdolžujejo nas. -To bo lep prizor! Madžari se seveda pritožujejo, da ne morejo v Češkoslovaško uvažati vseh madžarskih knjig in listov in da morajo v to svrho prosUi za dovoljenje, ki ga mi le redko kdaj izdamo. Krivda je v tem, da je velik del političnih in literarnih madžar* skih tiskovnih proizvodov v službi nepo* mirljive politike, ki napoveduje revanžo proti Češkoslovaški, podipira iredento ter hujska in je v nasprotiu mirovno politi* ko ter mednarodnim sodelovanjem. Kakor hitro bomo imeli najmanjše žago« tpvilo, da se ne podvzamejo nobeni napa* di proti nam. se bo lahko uvažala brez težs koč vsaka madžarska knjiga in revija v Ce* škoslovaško. Na vprašanje ali ni sedanji položaj za Madžarsko dejansko neznosLjiv, je dr. Be* neš odvrnil: Neznosljiv? Da, za ekstremne propo* vednike revizijpnistične madžarske pohtU ke. Toda označenje madžarskega položaja kot neznosljivega ie povsem neuprav-čeno V svoji sedanji obliki more Madžarska prav dobro živeti ter se razvijati v gospodar* skem, političnem in kulturnem oziru. V ostalem bi kakršnakoli korektura mej ni* česar ne izpremenila na gospodarski krizi in sedanjih pogojih madžarskega narodnega gospodarstva. Ugotavljam, da je politična absurdnost, zahtevat' pr* vsaki prilik' revizijo pogodb ter napravljati iz tega pogoj za gosp*>dar* sko sodelovanje in zbiižanje s sosedi. Delati za ožje sodelovanje držav *red* nje Evrope, ustvarjati edinstvenost vse Ev* rope, da se na tej podlagi najde rešitev povojne krize in odstranijo manjšinski boji, je naloga, ki jo mora imeti pred očmi vsak politik, zavedajoč se dejstev. Kakor hitro bo dosežen ta cilj, bomo prišli na pot raz« voja vse Evrppe. Vse drugo vodi samo do zmešnjav v javnem mnenju Evrope in na* pravi j a ovire pozitivnemu in konstruktivne* mu delu. Priprave za predsedniške volitve v Ameriki VVashington, 5. febr. g. V demokratskih krogih se opaža močna propaganda za kandidaturo Ovena Younga na predsednika Zedinjenih držav, ker ima največ upanja za uspeh. Za republikansko stranko bo najbrže zopet kandidiral Hoover. Središče volilnega boja bo brezdvomno vprašanje prohibicije. Hoover se zavzema za nadalj-no popolno prohibicije, dočim se zdi, da bi bil Oven Yotmg za omiljenje. Nesreča ameriškega pamika Newvork, 6. februarja. AA. Ameriškemu tovornemu parniku »Rffingham« se je zlomi] na poti v Anvers in Hamburg vijak. Parnik je blodil 7 dni po Atlantskem oceanu. Končno so ga našle ameriške s^ažne ladje, ki so ga remorkirale do Halifaxa v Novi Škotski. Brezposelnost v Argentini Buenos Aires, 6. februarja. AA. Ministrstvo za delo proučuje načrt o organizaciji brezposelnih in skuša najti sredstva za pobijanje brezposelnosti. Macdonald utrujen London, 6. februarja AA. Ministrski predsednik Macdonald bo odSel zaradi preutrujenosti dva dni na dopust. Njegovo zdravje je dobro, zaradi prenapornega dela v zvezi z indijsko konferenco in parlamentarnim zasedanjem pa je dokaj izčrpan. Macdonald je nameraval poleteti v Lossiemouth, kar pa je zaradi mraza opustil. Dopust bo prebil najbrž v Chequer-su, kjer ostane preko nedelje. London, l. februarja. 8. Od merodajne strani se označujejo vesti, po katerih so zdravniki priporočili Macđonaldu za nekaj časa popoln mir, da bi preprečili živčno krizo, docela napačne. Izjavlja se, da je zdravstveno stanje Macdonalda izvrstno. Vlak prevozil avtomobil z dinamitom Salilake City, 6. februarja. AA. V bližini mesta je zadel potniški vlak na želez* niškem prelazu v neki avto natovorjen z dinamitom, ki je eksplodiral. Šoferja avta sta bila ubita, vlak pa močno poškodovan. Strojevodja je bil ubit, dočim je bil kur* jač težko ran jeo. Komunistični izgredi v GSR Praga, 6. februarja. V Dushcovu je sedaj popoln mir. V Asu so oblasti aretirale zaradi udeležbe pri komunističnih izgredih nadaljnih 33 oseb. Izdano je bilo tudi zaporno povelje za komunistična voditelja VVettengla in Rusa. ki sta iz Asa izginila. Vsi aretiranci so bili izročeni sodišču v Hebu. Za 25. februarja pričakujejo nove demonstracije komunistov, zato so oblasti ukrenile obširne varnostne odredbe. Kakor se govori, so v merodajuih krogih razpravlja o možnosti proglasitve obsednega stanja v severnih in zahodnih okrajih Češke- Vatikan in modus vivendi v ČSR Rim, 6. februarja. Glede na izjavo če* škoslovaškega zunanjega ministra dr. Be* neša, po kateri se bo 1. 1931 v polni meri uporabil meseca februarja 1. 1928 med Če* škoslovaško in Vatikanom sklenjeni mo* dus vivendi, opozarja neka koresponden* ca, ki ima z Vatikanom dobre zveze, na posebne težkoče. ki so nastale glede teri* torijalne izpremembe posameznih Škofij, potrebne zaradi novih mej na podlagi mi* rovnih pogodb Čimdalje bolj postaja ver* jetnejše, da se more priti do zadovoljive rešitve teh problemov samo s splošno kon* ferenco zastopnikov Vatikana in prizade* tih držav. Kot samo ob sebi umevno se smatra, da bi se naj ta konferenca vršila v Vatikanu samem V Češkoslovaških me* rodajnih krogih mislijo na to. d? bi manj* še škofije v Slovaški združili. Ra^en tega naj bi se osnovala nova škofija za Morav* sko in tud? nova škofija na Češkem, ki bi mela svoj sedež v Plznu Na Slovaškem nameravajo razen tega osnovati pravo* slavno episW >!Jo. Trgovinska pogajanja Grčije in Bolgarske prekinjena Sofija, 6. februarja. Trgovinska pogaja* nja med Bolgarijo in Grčijo so bila prekinjena. Bolgarski listi so zaradi tega zeio ogorčeni zlasti ker je grška vlada uvel'a maksimalne tarife za uvoz iz Bolgar ?e. Bolgarski listi pozivajo vlado, naj ta&oj ukitne potrebne rrotiodredbe. Grško-bolgarski obmejni incident Atene, 6. februari a. AA. Med zastopniki grške in bolgarske vlade se vrše pogajanja o odgovornosti za zadnje mejne incidente. Pariz, 6. februarja. AA. List* obžalujejo spopade na grško - bolgarski meji in pravijo, da se bosta moral! atenska in sofijska vlada podvizati za ureditev spornih vprašanj, ker so glavna zapreka balkanskega sporazuma. Avtomobilski hitrostni rekord London, 6. februarja. AA. Kapetan Mal* col m Campbell je dosegel včeraj v Davio* nabeachu s svojim avtom »Bluebird« nov svetovni hitrostni rekord na kopnem. Vozil je s hitrostjo 245 milj na uro. Znižanje obrestne mere na Švedskem London, 6. februarja. AA. Švedska na« rodna banka je znižala obrestno meso na 3%. Razpust pruskega deželnega zbora Na zahtevo »Stahlhelma« se bo vršilo ljudsko glasovanje o razpustu pruskega deželnega zbora — Izprememba nemškega tiskovnega zakona Berlin, 6. februarja. A A. Vodstvo Stahlhelma predlaga naj vlada razpusti pruski deželni zbor. V pismu na notranjega ministra utemeljuje vodstvo te organizacije svoj predlog s tem. da bi bil razpust deželnega zbora ustaven. O razpustu naj odloči ljudsko glasovanje. Pruski notranji minister je izjavil, da bo ugodil temu predlogu, ker je Stahl-helm predložil potrebno število podpisov. Časopisje je napram temu predlogu zelo skeptično in dvomi o uspehu te akcije. V dokaz navaja, da se temu predlogu nista priključili stranki nacionalnih socialistov in nemških nacionalistov, ki sta prej stavili podobne predloge. Ča- I sopisje obeh strank smatra, da sedanji trenutek ni ugoden za to akcijo. Berlin, 6. februarja. AA. Parlamentu je bil predložen predlog o izpremembi tiskovnega zakona. Večinske stranke predlagajo, da odgovorni urednik peri-jodične tiskovine ne sme biti oseba, ki jo je mogoče kazensko zasledovati šele s pristankom dotične ustanove. S to iz-prernembo hočejo preprečiti, da bi poslanci pod okriljem svoje imunitete objavljali v listih žaljive članke. Berlin, 6. februarja. AA. Včerajšnji govor državnega kancelarja dr. Brunin-ga je napravil na poslance globok vtis. Poučeni krogi sodijo, da bo vlada pridobila veliko večino za sprejem novega parlamentarnega poslovnika. Potresna katastrofa v Novi Zelandiji Morska obala se je v dolžini 200 km znatno izpremenMa — Tuđ mnoge reke so izprememle svoje struge — Podporna akcija za prizadeto prebivalstvo London, 6. februarja. AA. Tu so pričeli nabirati za žrtve novozeland* skega potresa. Nabiralno polo je otvo« rila z večjim zneskom kraljeva druži* na. Za žrtve potresa je prispelo že mnogo darov. London, 6. februarja. Po zadnjih vesteh iz Nove Zelandije cenijo škodo v Napieru in Hastingsu, ki jo je po= vzročil potres, na 4 milijone funtov šterlingov. Po poročilih nekega letalca, ki je napravil polet nad potresnim ozemljem, se je morska obala v dolži* ni 200 km znatno izpremenila. Tudi mnoge reke, v katere so se z gora po* Francija in agrarne države Pariz, 6. febr. V odboru za zunanje zadeve je poročal francoski delegat pri Društvu narodov Loucheur o svojih pogajanjih s podnunavskimi državami glede na njihove zahteve o izvozu žita. Loucheur je naglasil, da Francija ne more ugoditi njihovim željam, ker utegne Francija v najugodnejšem primeru uvoziti zelo malo količino žita, dočim so gotove druge države veliki kupci žita. Prepoved ruskega uvoza v Anglijo London, 6. februarja. AA. Konzervativ* ni poslanec v Maidstonu v Kentu, povelj* nik Bellaries, je predložil v imenu 118 to* varišev resolucijo, v kateri poživlja vlado, naj prepove uvoz ruskih proizvodov v An* glijo, ki izvirajo iz prisilnega in sledi v tem primeru akciji, ki jo je sprožil toza* devno posebni odbor ameriške reprezen* tantske zbornice. Ponovna aretacija članov indijskega kongresa London, 6. februarja. AA. Na prošnjo indijskega kongresa, naj vlada ukine v In« ddji izredne varnostne odredbe, je indijska vlada po Fazliju Husseinu odgovorila, da bo izjemno stanje takoj ukinila, čim posta* ne nepotrebno Vlada je izdala naredbo, naj policija nastopi edinole v primeru pto* vokacij. Bombav, 6. februarja. Predsednik de* lovnega odbora narodnega kpngresa in tri* je odborniki so bili v družbi večjega števi* la prostovoljcev aretirani in pridržani v zaporu, ker so davi pričeli na morski obali pridobivati sol. Člani tega odbora so bili šele nedavno izpuščeni iz zapora. Pomoč gladujočim na Kitajskem Ženeva, 6. febr. A A. Včeraj se je sestala pod pokroviteljstvom svetovne cerkvene zveze komisija, ki razpravlja o lakoti na Kitajskem. Komisija je sklenila ustanoviti odbor za borbo proti lakoti na Kitajskem, v kateiem bodo zastopani razni evropski ua-rodi ter ameriške dobrodelne organizacije. Komisija bo pozvala Evropo, naj pomaga kitajskemu prebivalstvu, ki umira lakote. Prebivalstvo Anglije London, 6. februarja. AA. Po najnovejs ših podatkih je v Angliji 40 milijonov ljudi. Napram lanskemu letu je prebivalstvu na* raslo za 200.000. Presežek žen nad moškimi poldrag milijon. nekod vsuli plazovi, so izp remeni le svoje struge in ustja. Število človeških žrtev doslej še ni bilo mogoče ugoto* viti. London, 6. februarja. AA. Kakor poročajo iz WeIlingtona, bo novoze* landska vlada najela 5 milijonov fmv tov sterlingov posojila v Londonu za pomoč po potresu prizadetim mestom. V Napieru so proglasili obsedno sta* nje. Po cestah patrolirajo oddelki po* licije in mornarjev, da preprečijo ro* panje. Ker so bile vse zaloge živil uni* cene, vlada v mestu veliko pomanj* kanje. Kraljeviči na Bledu Ljubljana, 6. februarja. Davi ob 8.7 je prispel v Ljubljano dvorni vlak, s katerim so se pripeljali Nj. Vis. pre* stolonaslednik Peter ter kraljeviča To* mislav in Andrej. Na peronu kolodvo* ra so se zbrali ban dr. Marušič, šef vojne komande pri železniški direkciji polkovnik Nedeljković ter direktor policije dr. Guštin. Iz vlaka je izstopil adjutant kraljice podpolkovnik Pogač* nik, ki se je pozdravil s predstavniki oblasti. Dvorni vlak je nekaj minut nato nadaljeval svojo pot na Gorenj* sko ter s kraljeviči prišel ob pol 10. na Bled. Brezposelnost in naši delavci Beograd, 6. februarja. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje Ni* kola P reka je sklenil sklicati širšo konfe* renco zastopnikov zainteresiranih državnih oblasti in družb, da sc prouči vprašanje brezposelnosti v tujih državah, zlasti v ti* stih državah, kjer se nahajajo na dehi naši delavci. Konferenca bo 16. t. m, v mini* strstvu za socialno politiko m narodno zdravje. Udeleže se je zastopniki ministr* stva za socialno politiko in narodno zdrav* je, ministrstva za kmetijstvo, trgovinskega ministrstva, prometnega ministrstva, mini* strstva za gradnje, zunanjega ministrstva, notranjega ministrstva, zastopniki centrale industrijskih korporacij, zveza zdTtrženih delavskih sindikatov, centralni odibor za posredovanje dela, izseljeniški komisaTijat in sekretarijat splošnega delavskega s a* veza. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.785, Berlin 13.4775—13.5075 (13.4925), Bruselj 7.9113, Budimpešta 9.9014, Curih 1095.9. Dunaj 795.76—798.76 (797.26), London 275.59, Newyork 56.505—56.706 (56.605), Pariz 232.39, Praga 167.49—168.29 (167.85), Tret 296.82 povpraševanje, 296.99 ponndba. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Pariz 20.29, London 25.1475, Newyork 517-5, Bruselj 72.15, Milan 27.10, Madrid 52-26, Amsterdam 207.96, Berlin 123.10, Dunaj 72.75, Sofija 3.7475, Praga 15.32, Varšava 58.— Budimpešta 90.35. Spominjajte se slepih! Otvoritev tečaja za železobeton Otvorjen bo čez teden dni hi sicer pod okriljem Zadruge stavbnfto Ljubljana, 6. februarja. Sooči se je vršil v odseku za železobeton sekcije Udruženja jugoslavenskih iu žen jer* jev m arhitektov v Ljubljanj sestanek, na katerem ae je razpravljalo o otvoritvi te* čaja za železobeton m se končno sklenilo, da se ta tečaj otvori čez teden dni. Pozvana so bili zastopniki vseh interesiranih korpo« racij, udružen j in zadrug, ki so se pozivu odzvala polnosteviino. Prof. dr. ing. Kasal, predsednik odjseka za železobeton v Udr ing. in arh., je otvorH sejo z uvodnim govorom, v katerem je zbra s niin pojasnil svojo zamisel giede otvoritve omenjenega tečaja. Najprej pa je pozdravil navzoče zastopnike kprporacij, zadrug itd., tako zastopnike Zadr. zid. mojstrov in stu-denčarjev zid. mojstra Hlebša, za TOl, pod* predsednika I. Ogrina, Referata za pospe? sevanje obrti tajnika Brezovica, Zadruge stavbnikov stavbnika Iv. Briclja, Teh. sred; nje šole ravnatelja dr. Reisnerja, Zveze in« dustrijcev ing. Sukljeta itd. V uvodnem govoru je prof. Kasal poveš dal to, kar je nadim čitateljem že več ali manj znano. Pojasnil je s stvarnim artju; mentj, da je tečaj potreben, kar je dokazal takojšnji od*?iv interesiranih krogov ter da je zadeva toliko dozorela, da se že lahko o nji definitivno sklepa na tej seji. Zato pa je sklepati prav za prav le o tem, kdo naj prevzame organizacijo tega tečaja, pod či* gavim okriljem se naj otvori. Zastopal jc stališče, da mora biti tečaj za obiskovalce brezplačen, kvečjemu bi se smelo zahte* vati od njih plačilo režijskih stroškov (raz* svetljava, kurjava, stroški za čiščenje učil; niče). Nadalje jc prof. Kasal izjavil, da pre* vzame predavanja sam ter da upa, da bo a* približno desetih predavanjih obdelal v glavnem tvarino tak*o, da si bo vsak, vsaj srednje talentirani delovodja pridobil toliko znanja, kolikor ga potrebuje za vodstvo še tako komplicirane železobet. zgradbe. Ker bo pa ta šola privatna, jc treba naglasiti, da bodo dobili absolventi le potrdila, da so absolvirali omenjeni tečaj. Nikakor pa ni smatrati te<*a potrdila za izpričevalo, ki bi njegovega lastnika usposabljalo za kako višjo kvalificirano moč v stavbni stroki. Prof. Kasal je tudi omenil, da se jc raz? :-U>\arjal glede tega tečaja s prof. ing. Kras lom, ki vodi laboratorij za preizkuse vanje gradbenega materijala na naši tehniki ter da mu je pri tej priliki prof. Kral obljubil so* delovati v tečaju. Sicer nc more predavati zaradi slabega zdravja, dal bo pa na raz* poiago laboratorij, v katerem se bodo obi* skovalci seznanili « preizkušnjo materijala. Nato Je prof. Kasal predlani za pred; sednika debate ing. Žnidaršiča. ki je pred* scdnišrvo sprejel. Najprej je prišlo v razpravo vprašanje, ee je omenjeni tečaj sjploh potreben. Od; govoril je najprej za Zadrugo stavbenikov stavbnJk g. Bricelj. Dejal je, da je znanje železobeton a silno potrebno za graditeljsko osobje, nc le za polirje, temveč tudi za ppd-ietnike sme, ter da je v interesu podjetnikov samih, če je njih osobje strokovno usposob; fjeno v železobeton«. zlasti dandanes, ko ae železobeton vedno bplj uveljavlja. — Za njim je spregovoril zastopnik mest* nega gradbenega urada ing. Pogačnik. Iz* javtl je, da ae gradbeni urad v celoti stri; nja z zamislijo otvoritve tečaja, ker je nuj? no potrebno, da se železobetonske zgradbe pravimo grade, kar pa je pač mogoče le pod strokovnim vodstvom. Ing. Pogačnik je pri* pravljen sodelovati v tečaju s predavanji. Profesor na Gradbeni rokodelski šoli mg. Skof pa je dejal, da otvoritev tečaja iskre* no ippzdravlja, vendar pa se je težko otre* sti vprašanja, zakaj so potem tozadevne strokovne šole in zakaj Teh. sr. šola ni de* lak že prej v tem pravcu. Vsekakor pa je tak tečaj potreben, a težko ho obiskoval eem tečaja dopovedati kdaj jc prav za prav železobeton, če ne poznajp osnovnih poj; mov statike. Mladih polirjev, absolventov Gradbene rokodcl. šole, ki so teoretično in praktično dovolj usposobljeni in mno^pkrat ne dobe primerne zaposlitve — je pa več kot dovolj. Na to jc odgovoril prof. Kasal. Dejal je. da bi bilo seveda najbolj idealno, če bi bilp polirsko vprašanje rešeno z zakonom, da bi se smele nastavljati za polirje le strokovno usposobljene moči. absolvente strok. šol. Sedaj pa moramp računati s tem, da naša podjetja zaposlujejo približno 80 odstotkov starih nešolanih polirjev, ki jih ne moremo kratkomalo upokojiti, temveč jih lc usposo* biti za njih službo. Znatna razlika pa je med strpkovno Šolo in tečajem. Tečaj bo nudil predvsem praktično izobrazbo, stro; go za delovocTjc, ki ga bo lahko vsakdo ob; iskoval brez vseh žrtev, dočim jc šola vse; eno bolj teoretična in je marsikomu, ki bi sc hotel, strokovno izobraziti, nedostopna. Svoja mnenja je podalo še več zastop* nikov, ki so se v bi-štvu izrekli vsi za tečaj. Med drugimi pa se je zelo precizno izjavil ravnatelj Tehniške sr. šole, g. Reisner, ter predvsem naglasa!, da mora v prvi vrsti pojasniti zaradi javnosti, da bi nc bila ne* točno informirana, bistvo vprašanja, da strokovno šplo za polirje pravzaprav ima* mo in to je Gradbena rokodelska šola, ki je velikega pomena za gradbeno stroko ter jc nikakor ne smemo podcenjevati ali celo smatrati, da doslej ni bilo v tem pogledu nič stprjenega; nekateri nepoučeni bi po; tem takem mislili, da so hiše, zidane pred tečajem, ki sc snuje — v nevarnosti. Znano pa je, da »o iz omenjene šole izšli vsi naši ugledni stavbniki. Dalje je dejal, da zago; varja prosto tekmo vseh sposobnih ljudi in da nobena šola ni popolna, vendar pa se jc ozirati predvsem na strokpvno izbraže: nc moči, zato pa naj stavbniki dobro izbi« rajo med pomrdniki za polirsko službo, ker je mnogo absolventov Gradb. rok. šole brezposelnih. Prpf. Kasal jc nato pojasnil, da tečaj ni; kakor nc bo konkuriral šoli ter še ponovno naglasil zakaj sc tečaj otvori in kakšen jc njirgov namen. Nato jc sledila debata. kdo naj tečaj otvori, v teku katere so se prisotni zedinili. da sc tečaj otvori ppd okriljem Zadruge stavbnikov. H kuncu sc je prof. Kasal zahvalil vsem. ki so sodelovali pri osnovanju tečaja ter dejal, da se pouk prične že čez teden. Radi bi delali.. • Kako Je na Borzi dela — Brezposelnih je v Ljubljani mnogo Ljubljana, o. februarja. Milo zimo imamo. Pozimi je za ljudi na> ▼adno še alabše kot poleti. Toda mnoga mu alšjo, da letošnjo zimo ni brezposelnosti, ker zime prav za prav ni in ker v Ljubljani grade neprekinjeno več velikih zgradb. Mi; ki zima in vse to pa je brez pomena. Na zi* mo se mnogim življenje vedno zamrači, beda redno potrka na vrata, vedno brez za; raudjc, četudi izostane mraz. To se ppnav; lja že več let kot neizogiben, že sam po se* bi umeven pojav. Lahko rečemo, da sc pri nas k^jub temu sliši še malo tožba ter da nista beda in brezposelnost niti preveč očitna. V nekem pogledu še velja vedno rista o zadovoljnem Kranjcu. In to je men; da pri vsej stvari edino dpbro. Nedavno pa smo tudi slišali nekaj o »čitkih brezposelnih, o »barabah« in o škandalu sredi Ljubljane. Torej, sredi Ljub; liane imamo Borzo dela, zato pa mora biti tudi nekaj na stvari — se pravi, če se za* eno celo v naši zaspani Ljubljani spodtika* ti nad Borzo dela, odnosnp nad brezposel; mmi, tedaj je gotovo tudi pri nas nekaj vil delo. In to je edina tolažba, ki jim jo lahko nudi uradnik — pridi vprašat jutri! Tako vsak dan. Mnogo pa se jih pride tudi vpisat. Uradnik ima dela čez glavo, menda ni v nobenem drugem uradu toliko dela. Masa ljudi čaka in čaka in večkrat niti ne pride na vrsto. Zrak v čakalnici ni posebno prijeten, ker ni ventilatorja — toda ne za; radi nesnage, pljuvanja in tobačnega dima, nego zaradi majhnega zaprtega prpstora, v katerem diha množica ljudi več ur. Toda, kot rečeno, to so navsezadnje povsem po* stranske stvari. Komentarji na račun brezs poselnih o nesnagi itd. so brezpredmetni, red pa vzdržuje, če je sploh potrebno, straž* nik. ki se v dušljivem zraku tudi najbrž ne počuti preveč dobrp. Knjigovodska pisarna, kjer izdajajo tis skovine za podpore, jc poleg prve pisarne na desni. V to pisarno pušča sluga lc do* ločeno število brezposelnih, katerim prej izpraša vest, če so delali v preteklem letu dovplj dolgo, da so upravičeni prejemati podporo, in če še niso letos prejeli podpo* re. Kajti Borza dela ne razpolaga 7. milijo* ne hcezposelnih. Morda bi tudi koga zanimalo, j ni, kredit za podpore ie omejen. Ni treba kaj je potem takem res na stvari, ali kak* j misliti, da delavec, zlasti še. če ima druži; sen škandal ie prav za prav sredi Ljublja* no, lahko živi od brezposelne ppdpore, ker prejme le po dva* do trikrat na teden okoli 100 Din redne in morda še enkrat izredno podporo, potem pa jc amen. Da se pa sploh prejme podporo, je pptrebno prej mnogo komedij. Januarja je iskalo dela 2718 brezposel; ni h, 1944 moških in 774 žensk. Delodajalci pa so ponudili delo za 147 moških in 54 žensk. Borza dela je opravila posredovanj za 138 moških in 45 žensk. 3. t. m. je ostalo v evidenci 1805 moških in 713 žensk, sku* paj 2518. To stanje je še danes bistvu ne« izpremenjeno Tako vidimo, da išče samo na ljubljanski Borzi dela, dokaj visoko šte* vilo brezposelnih delo, povrh tega pa še ni rečeno, da so to vsi brezposelni. Mnpgi se namreč te posredovalni ee ne poslužujejo, bodisi da nimajo upanja, da bi jim poma* gala, ali pa niso niti dovolj informirani, da lahko kdo za njih posreduje brezplačno. Največ neprijavljenih je pa onih, ki stanu* jejo daleč izven mesta, na dežeb. ker se ne morejo pripeljati v mesto. Iz evidence Borze dela je razvidno, da Borza dela ima poslovne prostore v pa* laci Delavske zbproice na Miklošičevi ee* sti. Skoraj tesni so ti prostori. Oddelek za moške in ženske, vhoda ze delodajalce in delojemalce sta tudi posebna. Uradne ure od 8. do 13. Čakalnica za moške pred pisar; no jc majhna. In če se že govori o škan; dalu itd., je človek radoveden, pa si ogleda vse to. Stppniščc pred vhodom v urad in veza sta res popljuvana, če je to važno. In pljuvalnika ni. Menda pa ne gre toliko za estetiko in higijeno, ker to v glavnem ne igra nobene vloge. Glavno je, da prihaja na Borzo dela dan na dan mnogo delavcev aH brezposelnih. Kdor misli, da zaradi za; bave, bi bil gotovo razočaran, če bi si stvar ogledal pobliže. Takoj v veži pred čakalni; eo moškega oddelka je vse polno ljudi, na* ravnost gneča. Čakalnica je tako natlačena, da ni mogoče priti skozi njo do pisarne. Pa tudi v pisarni pred okencem vedno čaka do 30 ljudi. Večina j* pride vsak dan ppiOTedovat, če je Borzi dola že kdo prija; vlada brezposelnost v vseh poklicih več ali manj. Preseneti nas tudi, da iščejo Jeio številni proiesfjonisti, o katerih se večkrat govori —da so večinoma tujci, češ, dama« činov primanjkuje, ker se za to nc uče. Takp išče delo 28 elektromchamkov, 26 elektromonterjev in 35 železostrugarjcv. Največ brezposelnih pa je uradnikov — ©9, in navadnih delavcev, dninarjev. 68. Za temi stoje stavbni profesijonistj ali sezon; ski delavci. Zidariev in tesarjev Borza de» la nima v evidenci, ker stanujejo večino* ma na deželi, lahko pa rečemo, da je oaš teh rokodelcev na/jveč brezposelnih v tem času, lahko pa z gotovostjo računajo, da bodo dobili defo takoj ob pričetku stavbne sezone. Stavbnih ključavničarjev je (?5 v evidenci. Brezposelnih je tudi mno£o po; možnih tovarniških delavcev — 52 in pf* sarmških slug, 4*?. Delo išče tudi 40 mizar; jev, 35 krojačev, 22 čevljarjev.. 21 kolar= jev, 27 Žagarjev. 32 hlapcev. 14 kovačev itd. Ponudb pa od strani delodajalcev za* enkrat ni. V posameznih ženskih poklicih jc šc mnogo hujše. Tako išče delo 227 dninaric. 123 služkinj. 56 pisarniških moči. 44 nata; karic. 54 šivilj. 38 prodajalk itd. Delo jim pa ne ponuja nihče. O brezposelnosti po tem takem lahko govorimo. V zvezi z navedenimi po lutki so vsa vprašanja brezposelnosti vsekakor pereča. Brige pa menda nc delajo nikomur preveč in tako se jih je res najlažje v/.-ogniti. Se lažje pa jc govoriti o nekakšnih krivdah brezposelnih tistemu, ki jih je slučajno opazil. Seseda, gospodarska kriza itd. — to so dandanes »višje sile« in najlepši — izgovori. Generalka za današnji koncert Včeraj zvečer je bila v unionski dvorani javna generalka za današnji simfonični koncert. Na podaljšanem podiju se je razmestilo do 80 članov orkestra, sestavljenega iz opernih in matičnih muzi-kov pod vodstvom dirigenta g. L. M. šker-janca. Ze sam pogled na to izvenredno orkestralno armado imponira. Generalka je potekla gladko in so se številni poslušalci takoj uverili, da je koncert izvrstno pripravljen. Program mora zadovoljiti tako ljubitelje klasične simfonične muzike, ker se kot prva točka izvaja znamenita Es-dur simfonija W. A. Mozarta s popularnim menuetom, kot 3. stavkom, ki ga bo vsak poslušalec pozdravil kot ljubega znanca. Kot 2. točko sporeda bomo slišali pompozno, do triumfalnega konca se vzpenjajočo simfonično pesnitev Tasso« Laszta in za njo Debussvjevo najznamenitejšo simfonično dela :>Frelude a V apres midi d' un faune impresijonistično kompozicijo polno presenetljivih harmoničnih, ritmičnih, zlasti pa instrumentalnih presenečenj ter k sklepu kalejdoskopsko v vseh neštetih orkestralnib barvali žareči »Valček« Ravela, ki je postal v najkrajšem času priljubljena repertoarna točka koncertnih programov vseh velikih simfoničnih orkestrov. Vse skladbe so bile izvedene na generalki v brezhibni koncertni formi, žal bo sigurno vsem, ki bi hote ali nehote zamudili današnji koncert. Sicer pa kaže izredno zanimanje za to glasbeno, pri nas vedno še redko simfonično prireditev, da bo Union tudi danes poln. —č. Občni zbor šoferjev Ljubljani. 6. februarja. Snoči se je vršil v gostilni Novak na Kim ski cesti redni občni zbor Zveze šoferjev za dravsko banovino. Da obstoja šoferska organizacija, se komaj ve, da pa je zelo potrebna, nam pričata predsedniško in tajniško poročilo ob?, zbora. Odbor je zelo agflen, a uspehov ne more pokazati znatnih, neka.' zaradi prema-le stanovske zavednosti šoferjev in prema-iega števila članstva, pa tudi zato, ker obstoja v državi več enakih organizacij, ki životarijo posamezno prepuščene same sebi. ne da bi se zeclinile v močno celoto. Povrh tega je v šoferskem poklicu velika nadpre-dukcija, največ zaradi številnih Šoferskih šol in zato. ker šoferji še nimajo popolne zakonske zaščite. Namen organizacije je. da temu odpo* more. predvsem da zastopa eksistenčne Interese svojih Stanov, jim daje bolniško podporo v primerih bolezni, izplačuje pa tudi skromno posmrtnino rodbinam ponesrečenih članov. Če se član ponesreči izven službe, dobi rodbina 1000 Din. če v službi, pa 2000 Din. To je zlasti priznanja vredno zaradi tega. ker organizacija nima drugih dohodkov kot prispevke, članarino in podpore 13 podpornih članov. Organizacija je v preteklem letu poslala večkrat deputacijo na pristojna mesta, na bansko upravo in k Avtoklubu. da bi .se ugodilo njenim upravičenim zahtevam. Predvsem bi se naj upoštevalo šoferje, ki so praktično usposobljeni, izuceni v kakšni kovinski stroki. izucene mehanike, ne pa one. ki ne znajo drugega kot voziti — tudi pr! šoferskih izpitih, kjer v teoretičnih vprašanjih praktik, četudi še tako usposobljen, lažje podleže kot teoretik iz šoferske šole. Šoferji-mehaniki so se morali več učiti, doprinesti mnogo več žrtev, kot tisti, ki postanejo no nekaj mesecih šoferske šole njihovi konkurenti ter mnogokrat prevzamejo službe za polovico nižjo plačo kot šoferji-mehaniki. Nekateri šoferji tudi vozijo avtobuse brez predpisane 2 letne prakse, s čimor škodujejo dragim stanovskim tovarišem, ki ne dobe zaposlitve kljub vsej svoji praksi ki znanju. Zveza je dalje pozivala z dopisi slične organizacije v državi, da bi vse šoferske organizacije stopile v skupno zvezo. Na poziv se je odzvala samo sarajevska organizacija, druge pa niso odgovorile niti v negativnem smislu. Tako vidimo, da imajo tudi šoferji mnogo križev in težav, blagajna pa izkazuje kljub temu zelo povoljno stanje. Dohodkov je bilo v preteklem letu 19.61'J Din, izdatkov 8.979, prirastek dohodkov znaša torej samo v enem letu 10.640 Din, imovine pa je v gotovini 81.85b' Din, kar ni malo, saj je organizacija ustanovljena šele 1. 1922. ima pa 88 rednih članov. V^odbor so bili izvoljeni: predsednik Horvat (i., zapisnikar Perovšek J., blagajnik Cerar F., nadzorni odbor Aiihevc. Malako\-ski in šloser, v odbor pa 12 odbornikov. Prva ntaškerada Sokola IV Toliko je plesov, maškerad, veselic in zabav, da si jih človek vseh nr: ogledati ne mr-re. kaj še da bi jih popisal. Tako so imeli pr\j večer v mesecu kar tri velike prireditve in vendar so bile vse tri prav dobro obiskane. Ker smo pa o sijajnem lovskem plesu na Taboru in o vesel: Slavec-v: maškeradi v Unionu čitali že v .lutrir . ho dosti, če opišemo samo Še prijetno maškeradi1 Sokola IV. v Mestnem domu. Bilo je riskantno na tak večer prirejati večjo prireditev, še bolj na društ\u. ki ni staro n?t; šc pol leta — ali vendar se je maske-radu za čudo dobro obnesla, saj ima društvo tudi že čez 600 za delo vnetih članov. Na pročeiju Mestnega doma je vabil nc, zabavu iz žainic sestavljen napis >^ Sokol IV:«, pa tudi velika dvorana je bila prav okusno in bogato okrašena z zelenimi gir-iandami, ki je bilo vanje vpletenih polno rdečih nageljčkov, pod stropom je pa frfotalo polno pisanih metuljev. Pozabiti pa ne moremo dveh izvrstnih času primeru h šaljivih slik, ki jih je napravi! br. Avgu^i Lulik, šolski upravitelj z Rudnika. Najlepši okras so bile pa seveda maske in pa gospodične, ki so stresle mnogoštevilnem stoin po paviljonih. Na maskerado je namreč prišlo toliko članov in prijateljev društva, da je h:la dvorana premajhna in jih je moralo mnojro oditi. Ce bi bil Sokol IV. ime! na razpolago vsaj še stranske prost -re, b; bilo mnogo boljše, tako je pa moral celo garderobo premestiti v II. nadstropje. Kljub veliki gneči so bili pa gostje, ki s;uo med njimi opazili tudi društvu vedno naklonjenega polkovnika g- Cvejiča, komandanta 40. pp. in društvenega odbornika, nvestnega župana g. dr. Dinko Puca z obč. svetnikom g. Likozarjem in druge odlične osebe, prav zadovoljni, saj je za dobro voljo skrbelo 10 mož godbe dravske divizije, ki so igrali neprenehoma, in pa br. Kvas, topot društveni krčmar, v buttetu pa med drugimi podnačelnica s. Tilka Luke-ževa ter brat in sestra Kumar. Najlepša maska gdč. Mici Primšarjeva ie dobila velik lestenec, gdč. Anica Zajčeva dragoceno vazo z velikim šopkom, tri druge prav lepe maske pa tudi še troje krasnih nagrad. Tudi materijalen uspeh je tako dober, da agilnemu Sokolu IV. k prireditvi lahko če. stitamo, saj bo denar gotovo plodonosno naložen v prospeh sokolske misli. Iz gledališke pisarne Drama Ljubljanska drama vprizori v soboto du-e 7. t. m. Balzacovo komedijo Mercadet v režiji dr. Gavelle ter z Le varjeni v glavni in naslovni vlogi. Mercadet je brez dvema ena najboljših naših dramskih predstav, ki je tudi v naj manj šili detajlih izvrstno i<> defcma. Vsak izmed sodelujočih se v poini meri potrudi, da da s celoto lepo zaokroženo in umetniško igro. Sobotna predstava je za red A. Nedelja v Ljubljanski drami. Popolu-dne dne 8. t. m. ob 15. uri se vprizori Go-lieva vesela pravljica Princezka in pastirček po ljudskih, znižanih cenah Vsi medvedje, zajčki, žabe, predvsem pa »moji ljubi veterančkK skrbijo, da se zabava od začetka do konca vse, staro in mlado, ki je pri predstavi navzoče. Lako mirno rečemo: ena najbolj uspelih pravljic, kar se jih ie k€daj vprizorilo v naši drami. — Zvečer ob 20. uri bodo pa nastopili zopet >Trije vaški svetniki^ z ženinom, učiteljem, potovko, bogato posestnico, župnikom in z drugi ni vred. Vsak po svoje in vsi skrbe za dobro razpoloženje navzočega občinstva. Predstava je izven abonmana. Tegeniseerji v Ljubljani. Kakor Že iavljeno. bodo gostovali v torek dne 10. in v sredo dne 11. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču Tegernseerji. ki so lansko sezono prvič nastopili v Ljubljani. Izmed vseh bavarskih skupin, ki nastopajo pod sličnim imenom, je ta brez dvoma najboljša in njena igra najbolj umetniška. Lansko leto so imelii z ljudsko igro Die drei Dorfhei-ligen pri nas ogromen uspeh. Letos bodo izvajali prvi večer »Sedmega fantička«, izvrstno veseloigro, drugi večer pa ljudsko igro »Strigalica^ (Der G\vissenswurm) ali po naše tudi Slaba vest. pod katerim naslovom je bila pred par leti v našem dramskem repertoarju v režij; blagopokojnega Milana Puglja. Vstopnice za obe gostovanji se bodo prodajale od sobote dalje pri dnevni blagajni v operi. Opera Jutri *>c uprizori mladinska opera Nina napa. punčka moja in balet Pignrine. V prvem delu nastopi okrog: 100 učencev in učenk ljubljanskih šol. Režiser prof. šest. Balet je naštudiral plesni mojster g. Golovin. pieše baletni zbor z g^dčno Mo-harjevo na čelu. Kot slikar sodeluje g. Drenovec. Dirigent g. štritof. Predstava se vrši za abonma K. Naslednja operna noviteta bo Luiza z gospo Zlato Gjungjenac-Gavella v naslovni partiji. V nedeljo popoldne se izvaja Faust z g. Križa jem kot Mefistom, izven abonmana, pri znižanih cenah. Zvečer je premijera Millbckerjeve operete Dijak prosjak. Zasedba: Palmatika ga Kogejeva njeni hčerki igrata gospe Foličeva in Ribičeva .polkovnik Ollendorf g. Zupan, dijaka sta gg. Goatač in Drenovec. jetničar Enterich g. Peeek, oficirje predstavljajo gg. Erklavc, Jelnikar. škabar in gdčna Jeromova, dalje sodelujejo gg. Strnlševa, Sekuia, Bekš in Magolič. Gdčna Moharjeva in g. Golovin plešeta interesantno poljsko mazurko. Dirigent g. Neffat. režiser g. Povhe. Predstava se vrsi izven abonmana. Koledar. Danes: Pete1*. 0. februar.j 1931. katoličani: Doroteja, pravoslavu:: 24. januarja, ^alimir. Današnje priredin*.-. Opera: zaprto. Kino Matica: Gospod po nar:či!u. Kino Ideal: Tigrov s:u. Kino Ljubljanski dvor: zaprto. Simtoničiii koncert v l u »o u u oh 2n. Predavanje o Potočki jami ob iS. v mineraloškem institutu na univerzi. Razstava slik Matije Jame v Jaki piče« vem paviljona. Danes: Sušnik. Marijin trs. KuraJt, Go-six>svetska cesta. Iz policijske kronike Ljubljana, k. februarja. V Jvjuhljaui smo imeli zadn:<- 6aje pred vlomilsko in tatinsko sodrgo popoln mir, davi je pa bila na policiji cela kopica prijav o številnih tatvinah in o poskušenem \ tomu v trnovsko župnisče, polog toga j« bil pa prijavljen tudi en poskoŠ>n samomor. POSKUSEN SAMOMOR? V K<..šakovi gostilni na Krekovem tr.cn je sede! sno^i vojni invalid Praoče K., ro-jon 1. 1901 v Dravijah. Nenadoma jp ,>o-sroltnil voč praškov oetove kisline in zahteval od natakarice, naj nru prinese kozarec vodo. Popil Je vodo, naglo vetal in opotekajoč so zapustil gostilno. Pr*d gostilno mo je nenadoma postalo slabo t hipoma se je zgrudil. V bližini službu joči stražnik je obvestil re-šilno postajo, nakar so invalida prepeljati z rešilnim avtom v bolnico. K. ae je zavedel soJe davi. Dejal je, da ima večkrat hude napade padavice in da je nehote zavžil preveč r»r.i-škov proti padavici. Koliko je resnice na tom, ni znano. POSKUSEN VLOM V TRNOVSKO ŽUPNIŠĆE Danes ponoči so neznani zlikovci počastili s svojim obiskom trnovsko žu.pn>-šče. Prinesli so s seboj lestev in po nji splezali v župnišče, kjer so razbili okno in zlezli v urad. V sobah so vse premetali, toda denarja, ki so ga očividno iskali, ui-so našli. Odnesli so samo Dokaj rJrok.ZM Vlomilci so odšli po isti poti, po kateri so bili prišli, lestev so pa pustili pri župaiificu. župni urad je davi prijavil vlom policiji. TATVINE Te dni je nekdo na Privozu Izpred Kranjčeve hiše odpeljal moško kolo. last mesarja Antona škerjanca. Kolo je znamke ^Styria<, vredno 2500 Din. Tovarniška številka kolesa je 744.856. — Delavec France Novinec ie prijavil, da mu j© bile izpred stanovanja včeraj ponoči ukraden'* 600 Din vredno kol znamke »Pueb«. Ta* je prišel skozA straniAče na hodnik. Tam sta stali še d?ve kolesi, Tri ju je pa pustil pri miru. ker sta bili zaklenjeni. — Včeraj popoldne med 16. in 17. se je noki približno 40 letni moški splazil v Rokodelski dom. kjer je tam stanujočemu Stanku Torkarju ukradel 200 Din vredno odejo, 4 srajce in dvoje spodnjih hlač v vrednosti 300 Din, Milanu Pavčišu črn površnik, vreden 200 Din, Ivanu Ribtarju par nizkih čevljev v vrednosti 150 Din in 30 Din vredno žepno svetiljko. Skupna Skoda znaša 900 D5n. — Poštna uradnica Pavla Rot, stanujoča v Stiski ulici 1, je prijavila, da je včeraj ponoči nekdo vlomil v kletno drvarnico in ji ukradel 200 Din vredno ročno košaro. —■ Stavbenejnu mojstru Ignacu černetu je te dni nekdo na 'ogalu selenburgove in Kuafljeve ulioe ukradel za 100 Din zidarskega orodja. — Janko Arnšku, d-ijaku s Hm&ioe, je nekU-o na Miklošičevi cesti ukradel aktovko » šolskimi knjigami. Dijak ima 2v0 Din škode. in potresi Potresne katastroie zalite vajo sicer mnogo človeških žrtev, toda še več jih zahtevajo vsakdanje nesreče, katerih človek skoraj ne opazi. V knjigi »Naša premikajoča se zemlja« raz-pravlja angleški profesor R. Dalv o trditvah Roberta Maleta, ki je izračunal, da so zahtevali potresi približno v 4.000 letih 13 milijonov človeških žrtev in pripominja, da je to ogromno število komaj šestina žrtev, ki so jih zahtevali avtomobili samo v Ameriki. Geolog Dawison je pa objavil v »Timesu« članek, v katerem je poskusil izračunati, koliko človeških žrtev zahtevajo potresi vsako leto. Po njegovem mnenju je Mallet še vedno prevelik optimist, kajti v njegovih računih niso vštete žrtve najstrašnejših potresov in sicer v Indiji leta 1737., ko je našlo smrt 300.000 ljudi in na Kitajskem leta 1556., ko je zahteval potres nad 830.000 človeških žrtev. Potresi zahtevajo vsako leto povprečno 3.800 žrtev. Od leta 1S00. do 1S99. ie bilo 2006 potresov. Od teh je bilo \922. tako močnih, da so padali dimniki s hiš, 510 jih je podiralo cele hiše, 36-1 je bilo pa tako hudih, da so se porušila cela mesta. V seznamu italijanskih potresov navaja dr. Mario Baratta število človeških žrtev, ki so jih zahtevali večji potresi. V njegovem seznamu jc -13 potresov tretje in 125 druge vrste. Število človeških žrtev, ki so jih zahtevali potresi tretje vrste, znaša 181.567, druge vrste pa 971. Ce prištejemo še število žrtev, ki so jih zahtevali v 19. stoletju drugi potresi, vidimo, da najde ob potresnib katastrofah smrt vsako leto 15.410 ljudi To je sicer mnogo, toda avtomobilski nesreče zahtevajo samo v Ameriki vsako leto še več človeških žirtev. Avtomobil je toTcg nevarnejša od potresa. Brez posebnih vabil. JUTRI NA TABORU Brez posebnih vabil. BOHEMSKI KARNEVAL S. K. ILIRIJE Dnevne vesti — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 9 z dne 4. t. m. objavlja zakon, s katerim se izpreminjata zakon o ureditvi vrhovne državne uprave in zakon o ustrojstvu ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe, zakon o uporabi glavnega šolskega fonda za zgradbo doma učencev srednjih šol, dopolnitev v pravilniku o delu, redu in pouku v državnih tehniških srednjih šolah, izpremembe v pravilniku o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov, izpremembe v pravilniku in norme o kontroli semenja kulturnih rastlin, iapremerabe in dopolnitve v pravilih o obliki, sestavi in načinu obeleževanja so-«k>v in o mejah njihove točnosti, pravilnik m banovinskem za\rarovalnera fondu zoper požar pri kr. banski upravi dravske banovine, razglas o volitvah delavskih in na-inegčenskih obratnih zaupnikov in 86 objav glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931. — Pocenitev prašičev. Dočim so plačevali pred letom dni p»itane prašiče v firemu in Bački, kjer jih jo največ, po 11 do 12 Din živa teža. je padla zdaj cena na 7.75 Din, najboljše bla^o jc pa po S Din- V Zagrebu so se pocenili prašiči v primeri z lanskim letom za 3—4 Din pri kilogramu. — Dražba lova. Lov občine Polhov Gradec se bo oddajal v zakup za čas od 1. aprila 1931 do 31. marca 1936 na javni dražbi v četrtek 26. t. ni, ob 9. pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. — Izpreiueraba rodbinskega imena. Kr. banska uprava dravske banovine je dovolila Potokarju Avguštinu, Potokarju Leonu, Potokar Sonji in Potokarju Teodorju .pristojnim v občino Radeče, izpre-merobo rodbinskega imena Potokar v Tavčar. — Umetniška Matica uaznaiij« Svojim članom in poverjenikom, da je monografija slikarjev Vidmarjev dotiskana. Te dni jo pričnemo razpošiljati. Kdor je ne bi tekom drugega tedna prejel, naj takoj urgira. Ker srno izdali knjigo v večji nakladi, je še vedno čas za naročbo. Obe -liki ter knjiga stanejo skupno 24.— Din. Monografija je bskana na najfinejšem papirju ter obsega pole? tekshi !)4 celostranskih reprodukcij najboljših del obeh slikarjev Vidmarjev. Ne zamudite te lepe prilike! Naslov: Umetniška Matira v Ljubljani, Poljanski nasip 12. Odbor. — Gostovanje Šentjakobčanov v Novca mestu. V soboto, 7. iebruarja gostuje iz prijaznosti šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane pri elitni prireditvi SK. Blana z izvrstno veseloigro v treh dejanjih »Križni pajek«, ki je v Ljubljani imela popoten uspeh r>ružina Šentjakobčanov ie v Novem mestu že poznana po krasnih predstavah. Tud: ta veseloigra je izvrstno naštudirana, tako. da bodo prišli vsi prijatelji dobre veseloigre na svoj račun. Upamo, da bo tudi tokrat, kakor vedno dvorana popolnoma razprodana. - — Gimnazija doma. Koonu-r je potrebna gimnazijska izobrazba, pa ne more po-sečati gimnazije, si lahko pomaga z Vi-rtovičevo dopisno šolo, v kateri ^deluje 20 najboljših profesorjev. Uči se lahko doma n. zvezkov za samouke in pa iva podlagi pismenih navodil, ki mu jih pošilja direkcija šole. Prospekte pošilja brezplačno V:-dovjčeva dop originalno darilo. Gotvo bo ta novica razveselila vse maske, saj je ta tvrd-ka znana po okusnih aranžmajih vseh večjih prireditev in vedno bogati zalogi. Za dobro razpoloženje bodo poskrbele maske, tiemaskiranim pa bo odbor po nizkih cenah nudil vsakovrstne času primerne okrase. Buftet bu oblino založen. Posebnih vabil ni. Ves čist: dobiček ie namenjen počitniški koloniji Preporodašev. Vse dostojne maske in prijatelji zabave in plesa iskreno vabljeni. — Ples pevskega društva »Grafike«. Kakor običajno vsako leto, se vrši tudi letos na pustno soboto ples ^Grafikec v Kazini. Dostojne maske dobrodošle. —IJ Ciri! Metodovi podružnici v Šiški priredita v endeljo, dne 8. februarja v restavraciji Reininghaus predpustno veselico. Začetek ob pol 4. popoldne. —lj Na splošno željo kulturnih zvočni film »Tihi sovražnik« aH »Pri Olibway Indijancih«, v nedeljo dopoldne ob 11. uri zadnjikrat. Ogromni obisk pri predstavah kulturnega zvočnega filma ZKD priča o vsesplošnem zanimanju za ta spored. Zato bo ZJKĐ predvajala ta film na splošno željo še v nedeljo dopoldne ob 11. uri in to nepreklicno zadnjikrat. Predstave se bodo vršile zopet v kinu »Ljubljanski Dvor«. Zadnja prilika je tedaj, da si vsakdo ogleda ta film, ki se odlikuje po lepi vsebini in čarobnih slikah. —I j Predprodaja vstopnic za bohemski karneval. Predprodaja vstopnic za bohemski karneval se vrši v kavarni Evropa do sobote ob 18. uri- Vstopnina znaša za člane tHn 15, za nečlane pa Din 20. Članske vstopnice se dobijo samo v prede roda ji. Ravnotam se lahko rezervirajo balkonske lože. 74-n —lj Večerni tečaj na gospodinjski šoli Mladika. Drugi letošnji večerni tečaj na Mladiki se prične v sredo 11. t. m. ob 17. Vpisovanje bo v soboto 7. t. m. in v ponedeljek 9. t. m. od 16. do 18. Prednost pri sprejemu imajo omožene žene in neveste. —lj Četrte predavanje slavističnega kluba se bo vršilo v nedeljo, 8. t. m. v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Predaval bo g. prof. dr. Stanko Gegala" o temi: >Clevefc in letigieauest«. Začetek ob pol enajstih, vstop prost. —lj Ra&stava slik Matije Jani« v Jakop. paviljonu ostane odprta samo še nekoliko doi dnevno od 10—3. Sobota, 7. februarju. 12.15: Plošče (mešan programi: 12.45: Dnevne vesti: 13: Čas, plošče; 17.30; Radio orkester: 18.30: Dr. Reya: Nekaj o vremenu; 19: Dr. France Veber: Poglavje v filozofije: 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina: JU: Prenos družabnega večera ruskih oficirjev iz oficirskega doma. Vmes poročila in časovna napoved: 20.30: Valčkova ura: Radio orkester: 22: časovna napoved in poročila, 23: Napoved progTama za naslednji dan. krivice učiteljstvu Spomenica UJU poverjeništva Ljubljana glede na kritiziranje učiteljstva na prvem zasedanju Danskega sveta Ne delajte Na prvi seji banskega sveta dravske banovine so bili med debato o prosveti izneseni tako težki, krivični, pavšalni »n doloma tendenciozni očitki na breme učitelj.sfcvi in učiteljskega stanu, da se je seja širSejrp sosveta Udruženja jugoslovensk3tf-i neitelj-stva. zastopana po predsednikih in zastop-nikih sreskih učiteljskih društev iz celotne dravske banovine, soglasno odločila opozoriti kraljevsko bansko in tudi centralno upravo na neutemeljenost glavnih trditev in obdolžitev nekaterih članov banskega sveta in na posledice, ki lahko nastanejo iz tega. Trdote zakona o narodnih šolah, 'Ji nalagajo občinam nova bremena, so se na zasedanju banskega sveta iznašale tako. da morejo ustvariti vtis, da je učiteljstvo krivo teh trdot in da nosi ono odgovornost za prepad, ki nastaja zaradi tega med učitelj stvom in ljudstvom. Učiteljstvo, ki je na svojih zborovanjin. v spomenicah, predlogih in predstavkah zastavljalo ves svoj vpliv in tudi javno poKa-zalo na dalekosežne posledice novih dajatev občin, ki pa ne obstojajo samo v učiteljskih stanarinah in kurivu, odklanja talc tendenciozen in krivičen očitek. Na sejah banskega sveta se niso iskali pravi vzroki nerazpoJoženja ljudstva in učiteljstva, Lcn-več so nekateri člani banskega sveta izbrali to nerazpoloženje za demonstracijo proti ućiteljstvu. Tudi konstatacija, da je gmotni položaj učiteljstva nasproti položaju dragega urad-ništva zavidanja vreden, je krivična in tendenciozna. Sam g. minister prosvete je ugotovil, d* z zakonom o narodnih šolah gmotni položaj učiteljstva ni bil reguliran. Učiteljstvo je med redkimi skupinami državnega Ufftdni-stva II. kategorije, ki še. vkljub obljubam, nima doklad, katere že leto dni prejemajo ostale skupine. S prenosom stanarine na občine je bila vsemu učiteljstvu ukinjena —C Promocija. Na zagrebški univerz e državna stanarina. V mnogih primerih ne te dni oromoviral e. Ivan Podpe^an vi Ce-prejema ne ene ne druge stanarine, ali se j ija za doktorja vsega zdravilstva. Cesri-mu pa ista izplačuje neredno, šolski upra- j tamoj mnenja, da naj iznašajo člani banskega sveta le to, kar so temeljito pretehtali in svoje trditve podpro a konkretnimi primeri in dokazi. Da oe taki primeri preprečijo v dobrobit stvari, je učiteljstvo mnenja, da spadajo v vse korporacije, tako tudi v banski svet. zastopniki učiteljstva kot zastopniki stan i. ki ima širok in pomemben delokrog v narodu ter je prizadet pri obravnavi skoro vseh občevažnih vprašanj. Učiteljstvo ugotavlja, da se mu niti v najhujših partizanskih časih ni jemal služ-benj ugled na ta način, kakor se je to zgodilo na prvem zasedanju banskega sveta dravske banovine. Ker obramba učiteljstva v banskem svetu, kakor je razvidno iz poročil v listih, ni bila zadostna, čuti in poudarja učiteljstvo potrebo svojih zastopnikov. Tudi smatra, da ni niti v skladu z inten-cijami manifesta Nj. Vel. od 6. januarja 1929 in ne z intencijami deklaracije kraljevske vlade od 4. julija 1930, da se v narodovo življenje globoko sega jočem u stanu na tak način jemlje službeni ugled: zato mora pod vzet i vse v varstvo svoje časti in ugleda, ki ju je dolžno varovati tudi po zakonu. Ako tega ne doseže, se bo moralo učiteljstvo posvetiti izključno le Šoli in delu, ki mu ga in v kolikor mu ga. nalaga zakon. VDKTŽKNJK JITGOSL. ITčlTELJSTV.V Poverjeništvo Ljubljana dne 1. februarja 1931. Slede podpisi članov ožjega sosveta iu predstavnikov sreskih učiteljskih društev dravske banovine. Iz Celja vitelji pa imajo na deželi po izidu zakona o narodnih šolah celo večje dolžnosti, a manjše prejemke, kakor so jih imeli prej. Učiteljstvo ne more kritike nekaterih članov banskega sveta v tem primeru kvalificirati drugače kot za demagoštvo in ne more preko tega, da ne opozori na opasnost take kritike, ki je v nasprotju z resničnim položajem. Odločno odklanja učiteljstvo poizkus po-edinih Članov banskega sveta vmešavati se v posle šolskih oblasti. Izjava, da so pridni učitelji le redke izjeme, iznesena brez utemeljitve in dokazov, je zaslužila grajo že na licu mesta. Kolikšna je pridnost posameznih učiteljev in učiteljic in ali je premalo otrok v posameznih razredih, je zadeva šolskih oblastev, ki imajo dovolj sredstev na razpolago, da urede razmere, kjer niso urejene in ki se glede števila otrok v posameznih razredih ravnajo po vidikih moderne pedagogike, ne pa po starih tradicijah in konservativizmu. Glede delovnega časa v primeri z drugim uradništvom si pridržuje učiteljstvo pravico dokumentaricno doprinesti javnosti dokaze o svoji zaposlenosti v službi in zaradi službe, kakor tudi o izvenšolskem delu. Pridržuje si tudi odgovor onim, ki trdijo, da se učiteljstvo premalo udejstvuje. Tudi svari pred predlaganim lekom a« potrebne remedure, ki so baje premestitve, ker je doslej praksa pokazala, da so r&vbo premestitve zakrivile marsikje kaos in nerazpoloženje ljudstva kakor tudi učiteljstva. Brez stvarne utemeljitve je tudi predlog, da naj se poročene učiteljice ne nameščajo več. Učiteljstvo odklanja tudi ta. v predlogu skrit očitek, da so omožene učiteUioe šoli v kvar. Zagovarjati pa ne more tistih omoženih učiteljic, ki zasedajo le radi svojih zvez in vplivov najboljša mesta in smatrajo svojo službo za luksuz, se izven šole absolutno ne udejstvuje jo, so dobršno dobo svojega službovanja na razpoloženju in bi jim ne bUo treba služiti po moževih prejemkih. NameŠčenje učiteljstva se je izvršilo naj-neredneje tedaj, kadar so se vmešavali v nameščenja lajiški vplivi, ali kadar so se pri namestitvah upoštevale le privatne razmere, ne pa službene okoliščine, ki pridejo za dotični kraj v poštev. Učiteljstvo je dovolj samo opozarjalo na kvarne posledice v tem oziru in vztraja na svojem stališču, da se premeščanja vrše le na osnovi disciplinskih razsodb, nameščenja pa po iavnem razpisu strogo po določilih uradniškega zakona. Iznesel se je dalje očitek, da se šolski vrtovi zanemarjajo in da se učiteljstvo premalo udejstvuje na gospodarskem polju. Prvemu očitku se ni iskalo vzroka, kt tiči v proračunih krajevnih šolskih odborov, kateri po večini odklanjajo potrebne izdatke za šolski vrt in ga mora učitelj-vrtnar obdelovati na lastne stroške. Na drugi očitek pa odgovarjajo kmetijski in gospodinjski tečaji, ustanovljeni in vodeni po učiteljstvu, gospodarski tečaji, ki jih vodi učiteljska organizacija v počitnicah, skoroda na lastne stroške in vse tiste gospodarske ustanove, ki jih je ustanovilo in jih vodi učiteljstvo. Istotako zavrača očitek, da bi se učiteljstvo ne udejstvovalo pri kmetijstvu, čeprav se izločuje iz kmetijskih korporacij. Očitek, da učiteljstvo preko mere dopustnosti zakona izkorišča šolske vrtove v privatne namene, je ostal popolnoma nepodprt s konkretnimi primeri in brez ugotovitve gornjega položaja. Zastopniki učiteljstva, zbrani na sej; predsednikov sreskih učiteljskih društev. —C >'•» l'ja#*fcfW vsenrilišfii bo nadali*--val »z. prof. dr. Fran Žcrer iz Maribora v po~ nedeljek 9. t. in. ob 20. svoje zanimivo m poučno predavanje o potrebi spolne v^gofa. Na to predavanje opozarjamo zlasti *uirš>. —r Sokolska rnaskerada. Sokolsko dru- š1vo v Celju bo priredilo na pustno soboto 14. t. m. v CVliskern domu vHiko maskerado. — c Umrli j«> v sredo 4. t. m. v Celju r starosti 73 let vdova po trgovcu in posestniku *ra. Justina Drolnirjpva. Blai? ji spoTn»n' Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« frrenčice, ker poživlja delovanje želodca in Črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posvežt kri. »Franz «Jo-sefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. OTROŠKE. NOGAVICE l£lGOM Stolpe obsojen ' na smrt Poročali smo že o sen^aciiouainern procesu proti Luisi Neumann in njenima pajdašema Stolpeju in Benzlnger-ju, ki so umorili v Berlinu urarja Ulri-cha. Obravnava je spravila na dan žalostite podrobnosti neverjetne nioralne pokvarjenosti- Posebno so se zanimali za obravnavo psihijatri. Zadnji dan je izpregovoril rudi oče Neumannove, Ki ie prosil sodnike, naj sodijo milo, Češ da je podlegla njegova hčerka vplivu svojih zapeljivcev. Njen zadnji Hubček je bil Stolpe. Državni pravdnik je bil mnenja, da so krivi umora vsi trije. Samo glede na mladoletnost obtožen-ke je predlagal kazen 9 let in 2 tedna, za njena pajdaša je pa zahteval smrtno kazen. Sodišče je obsodilo Stolpeja rva smrt zaradi umora, Benzingerja na 6 let in ! tri mesece ječe zaradi uboja. Neuman-novo pa zaradi umora na 8 le* in 2 j meseca ječe. Ker velja za Neumanno-vo še zakon o mladoletnih, bi bila lah- ko obsojena na najvišjo kazen 10 let. odklanjajo način kritike članov banskega j Vsi trije obsojenoi so spreieli kazen in sveta na breme učiteljstva in sole, in so izjavili, da obžalujejo svoj zločin. C 6. Norri*. 47 Vroča k%i Roman —Te tvoje stave na konjskih dirkah? — Kaj vem? — To ni noben odgovor. Jaz sem ie sita tega. Ne vzdržim več. Saj... saj sil prišel že docela rz tira. Izuremenil si se; čisto drugačen si postal, tuj. neznan mož 7 rn^nni ravnaš kako- 'a sem Buster ali Queenie. pes ali mačka, ne pa Lvoja žena. — ^aj te pa tako grize? — je vprašal osorno, se ofornffl in jo sreno pogledal, dočim si je z brisačo obrisal kri z brade. — Takoj ti povem, kaj me grize! — je zakričala in njen glas je nehote zvenel osorno. — Ko sem te vzela, nisem vedela, da dobim za moža čisto navadnega igrača. Mrzim, zaničujem te, kadar igraš. To te temeljito rzpremeni; ska sem že tega. — Torej kaj pa hočeš storiti? — je vprašal malomarno. — Storiti? Storiti? — je zakričala 10 njen glas je postal še osornejši. — Zapustim te, evo, kaj storim! Nič se ne feoj, delo dobim tudi brez tebe. Prestrašeno se je zdrznil. Tako osorno ni še nikoli govorila z njim. — Glej, — je dejal nekam plaho, — saj bi se tudi sam rad odkrižal te neprijetne zadeve. Potreben mi je en sam srečen dan. nič drugega... Cuj vendar, Zel, — je nadaljeval prijazno, — saj delam to prav tako zate kakor zase. Tebi se zdi morda vse to smešno, računanje, špekuliranje in preudarjanje. Toda v resnici je to neverjetno naporno delo, verjemi mi. Napol mrtev sem že. Žal je bridka resnica, da sem se močno izpremenil. Bolan človek sem. Moje moči so pri kraju. Nemudoma bi moral v sanatorij. Ali še veš, kako sva govorila, da odpotujeva v Španijo ogledovat stare gradove ki druge znamenitosti? Torej to storiva letos poleti, če se mi le posreči staviti enkrat prav. En sam srečen dan, več ni potrebno; samo enkrat uganiti pravo, pa sva na konju. — Toda to se ne bo nikoli zgodilo, George; kaj takega se nikoli ne posreči, — je dejala otožno. — Kaj se pravi »se ne bo nikoli zgodilo«? Kaj ne poznaš tega krivo-gledega falota Whiteya? Ta je našel v začetku sezone pravega konja in zdaj je bogat. — Že mogoče, toda tebi se to ne bo posrečilo. — Prav gotovo ne, če boš tako ma-lodušna! — je vzkliknil ogorčeno. — Bože moj, takale ženska lahko spravi človeka ob pamet! Neprestano nerga m nerga. Storim, kar morem, delam noč in dan, žrtvujem svojo karijero, da se dokopljem do denarja in te popeljem v Evropo, in namesto da bi mi pomagala, mi prigovarjala in me podpirala, ner- gaš in sitnariš. To je pravi pekel... * Gerry Page je prišel ob določenem času po njo. odpeljal jo je v razkošno restavracjo, io kateri ni še nikoli slišala praviti in naročil izborno kosilo, potem jo je pa peljal v elegantnem avtomobilu ob obali na izprehod. Zelda je bila navdušena. — Kako to, da si med tednom popoldne prost? — ga je vprašala — Mislila sem. da si zaposlen v očetovi trgovini. — Saj tudi sem, toda moj oče misli, da sem se odpeljal k enemu njegovih odjemalcev. To tudi v resnici večknt storim. Kaj nisi moja dobra znanka? Pogledala ga je, toda pred njegovim pogledom je povesila oči. Ta pogled je še predobro poznala; moški so jo često gledali tako — Mihael. Boyi-ston, John, George. — Bolje bi bilo, da napravim takoj konec, — je razmišljala; saj sem vendar omožena. Toda storila tega ni. Končni prelom je raje odgodila do »prihodnjič«. Gerry je bil očividno zaljubljen v njo in to jo je mikalo. Saj ni mogla nič za to. Zdelo se ji je zabavno in prijetno, če je postajala njegova bela koža rožnata »n njegove oči temne, čim ga je nekaj časa nepremično gledala. Ko je pa dobro premislila položaj, ji je postalo nekam mučno. Georga bi ne bila rada vara;a, toda drugega izhoda ni bilo; če bi mu kaj povedala, bi gotovo pripisoval tem srečanjem prevelik pomen, v resnici pa ni bilo nič posebnega. Bilo je lažje najti vse polno pretvez kakor pa vso zadevo pojasniti. — O Zelda, Zelda. srček moj, ob pamet me spraviš. Ves dan mislim sanu nate. — Nehaj vendar s tem, Gerry. Bod. no pameten. Srečno poročena žena sem in svojega moža obožavam. Da, zares —; neverjetno. — Da, zares — prav gotovo. — Saj se spk>h ne briga zate. Ce sem prav poučen, nista nikoli skuoaj, te nikamor ne pelje« čepi po cele dneve na dirkališču. —Morda, toda to dela enako zame kakor zase. Poleti odpotuje i menot v Evropo, v Španijo. — Zelda, ali veš. da imam sto t>sič dolarjev lastnega premoženja? — Kaj hočeš reši s tem? — No, da bi lahko skrbe' zate. te vzdrževal. Podrobnosti potresa na Novi Zelandiji Cerkve, bolnice io druga poslopja v razvalinah — Število človeških žrtev še ni znano. Po mnogih manjših potresnih sunkih v območju Tihega oceana je nastal katastrofalen potres na severnem novozelandskem otoku. V strukturi Nove Zelandije je še mnogo nejasnega. Potresna katastrofa je najbolj prizadela okoKco zaliva Hawkes Bay. Najbolj sta trpeli mesti Napier in Gisborne, potres je pa posegel tudi daleč v notranjost otoka, kajti reko Rangitaiki je zasuk). Okrog Napiera so nastale v zemlji ogromne razpoke. Govori se tudi o dvigu morskega dna, kar pomeni, da se je morala suha zemlja v okolioi pogrezniti. Mesto Napier leži sicer ob morju, vendar je pa v tesnem stiku z glavnim mestom Nove Zelandije WelIingtouom in sicer potom ceste in železnice, ki vodi preko Hastingsa. mesta s 15.000 prebivalci. Po morju je zveza težja, ker je morje navadno razburkano. Iz Napiera izvažajo mnogo zmrznjenega ovčjega mesa. To mesto in bližnji Ha-sting sta postala žrtev strahovitega potresa. Tla severnega zelandskega otoka so sploh zelo nemirna. Znan je potres iz leta 1869 pri Taraveri. Morje je tu zelo globoko in morsko dno nemirno. Podrobnosti potresne katastrofe še niso točno znane, ker so bile pretrgane vse brzojavne in telefonske zveze. Po zadnjih poročilih se je porušilo rimsko-katoliško semenišče v Green-meadowsu. Dva duhovnika in 8 bogo-slovcev je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Pri Wairoa se je porušil železniški predor, v katerem je delalo mnogo delavcev, ki so ušli skozi ozko razpoko sigurna smrti. Neki farmar iz okolice Gisborna pripoveduje, da so nastale na njegovem posestvu tako široke razpoke v zemlji, da bi lahko padle vanje ovce. Morsko dno v napierskem pristanišču se je dvignilo za 6 m. Zato tudi manjše ladje ne morejo pristati v notranjem pristanišču. Potresna opazovalnica v Wellingtonu je zabeležila, da je trajal potres, ki je sledil glavnemu sunku, celih pet ur, toda poznejši sunki so bili k sreči lažji. Središče potresa je bilo najbrž vzhodno od Napiera, kjer se je dvignilo morsko dno in posledica je bila, a> se je pristanišče v Napieru znatno pogreznilo. Število žrtev seveda še ni znano. Mnogo trupel so že potegnili izpod razvalin, druge pogrešance pa še išče- jo. Povsod, kjer je divjal potres, je rešilno moštvo noč in dan na delu. V neki ulici v Hastingsu se je porušila velika trgovska hiša in pod razvalinami je ostalo 6 deklet. Vsi bančni zavodi v Napieru so se porušili in potres ] je razdejal popolnoma cel mestni okraj. Promenada na obali nudi zdaj žalostno sliko porušenih hiš. Povsod je polno rodbin brez strehe. Tudi tiskarne so porušene in v razvalinah leže modemi tiskarski stroji. V pristanišču Ahuriri je brizgnilo olje iz gorečih tankov na parnikih in uničilo vse, kar je doseglo. V Napieru samem je posebno strašno razdejanje katedrale sv. Pavla, ki se ne bo dala več obnoviti, in pa novega gledališča, ki je pogorelo do tal. Na poslopju tehnične šole se je porušila streha in padla na dijake. Porušila se je tudi bolnica in pod razvalinami je našlo smrt več bolnikov. Velike tribune športnega igrišča, so hitro izpremenili v lazarete. Cesta iz Napiera do Hastingsa se je na nekaterih krajih pogreznila. V okolici Mohake je zemlja tako razrita, kakor da bi bila preorana z ogromnim plugom. V mnogih dolinah so se utrgale skale in zatrpale struge rek in potokov, ki so preplavili vse nižje ležeče kraje. Središče glavnih potresnih sunkov, ki so trajali pet ur, je bilo najbrž v morju. Vehka kotlina v pristanišču mesta Napiera, kateri pravijo domačini »železni lonec«, in kjer so navadno pristajali manjši parniki. je zdaj suha. V mestu Palmerstonu pripravljajo zasilna stanovanja-za 5000 beguncev iz prizadetih krajev. VeMki črni gejztr Wairakei, znan prej pod imenom Kru-ger, brizgne zdaj večkrat na dan vrelo vodo 10 m visoko. Oblasti sodijo, da je zahteval potres samo v Hastingsu nad 100 človeških žrtev. Begunci, ki so prispeli v Hastings iz Napiera, zatrjujejo, da je v mestu nad 1000 ljudi ubitih. V torek zvečer so oblasti odredile izpraznitev Napiera. Kanalizacija je poškodovana m oblasti se boje, da bi ne izbruhnila epidemija. Mnoge rodbine tabore po vrtovih in ob cestah. Potresni sunki se še ponavljajo. Oblasti nameravajo razstreliti v Napieru mnogo poškodovanih poslopij, da bi se ne širil požar. Nad mestom je krožilo po potresu 5 letal s kemikalijami za desifekcijo vode. Usmrtitev orožnika - morilca V sredo zjiuraj so obesili na dvorišču jetnišnice v Pečuhu na Madžarskem orožniškega stražmojstra Štefana Ambrusa. Ko so mu sporočili, da ni bil pomrloščen, se je onesvestil. V torek popoldne je pa dal poklicati k sebi v celico mater in brata. Ta čas je krvnik Kozarek z dvema pomočnikoma na dvorišču postavljal veša'a. Mnogi radovedneži so prišli gledat vešala in krvnika Dopoldne je hotel govoriti Ambrus s krvnikom, ki je pa posetil svojega klijenta v celici šele popo'dne. Ambrus je vprašal krvnika kako ga namerava spraviti na oni svet in če ne bo pri tem pTeveč trpel. Krvnik mu je odgovoril, da ima že veliko prakso in da se mu ni treba bati. Mislite si — mu je dejal — da vam pade opeka na glavo, ali da vas na ulici povozi avtomobil. Po kratkem pogovoru je krvnik odšel, toda Ambrus je hotel kmalu zjpet govoriti ž njim. Krvnik se je vrnil ;.u dolgo sta z obsojencem prijateljske kramljala. Ambrus je dejal, da je videl nedavno v nekem ilustriranem Usta sliko krvnika Kozarka z njegovim psom. Prosili je krvnika, naj mu odpoveduje o svojem psu in življenju. In Kozarek mu je dolgo pripovedoval o dresiranju psa in o svoji rodbini. Ostal je pri njem, dokler ni prišla obsojenče-va rodbina. Zadnjo noč je preživel obsojenec v prebiranju svetega pisma, zjutraj je pa dal poklicati pastorja. Končno je prišla zadnja ura Ln odvedli so ga k vešalom, okrog katerih je stalo 40 orožnikov. Bil je miren, bled ko zid in oči je imel močno upadle. Po prečitanju smrtne obsodbe je krvnik opravil svoj posel zelo h rro. oda obe-šencu je utripalo srce še tri minute. Usmrtitvi sta prisostvovala .udi obso-jenčeva mati in brat. Truplo so izročili anatomičnemu institutu. Ambrus je bil v Szalanti povelnik orožniške postaje in je lam v februarju umoril 66 letno poštno uradnico in njeno 72 letno sestro. Iz poš:ne blagajne je ukradel 1800 pengo. Potem se je pa sam zelo marljivo udeleževal zasledovanja morilca. Iskali so ga do'go. končno je pa padel sum nanj in moč je po kratkem obotavljanju svoj z'-o-čin odkrito priznal. Med zakonci. Mlada ženica: »Dobro sem ti s pekla piščanca, a? Če bi le vedel s koliko ljubeznijo sem ti ga pripravila. Mož sam pri sebi: Takoj se mi je zdelo, da je v tem piščancu nekaj, kar ne spada vanj. Občina Ljubljana = tni Doerebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, skrbni oče, brat, stric in svak, gospod Ivan Potočnik admin. kapetan I. kl. v pok. in hišni posestnik dne 5. t. m. ob 12. uri po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 7. februarja 1931 ob M>5. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Uubljana-Zg. Šiška-Kamnik, 5. n. 1931. Žalujoča soproga MARIJA z otroki in ostali sorodniki. SOBO S kuhinjo oddam z marcem. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 761 ENONADSTROPNO hiso 17 m dolgo in 9 m Široko s pri-tiklinami in vrtom, ob oblastni cesti Šaleške doline, blizu kolodvora, cerkve, šole in industrije, pod ugodnimi odplačili poceni proda Franc Skasa, Velenje. 754 KRONAT. HARMONIKO dobro ohranjeno, črno politira-no, okrašeno z bisarnimi vložki, norm. uglašeno, glasovi 3 X ojaceni z nižjo oktavo, 85 melodij skih in 120 basovskih tipk, prvovrstne izdelave in s krasnim polnodonečim glasom, prodam. Na zahtevo pošljem sliko na ogled. — Natančne informacije daje Jožef Milošič, Trbovlje I, Loke 241. 753 AVGUST KOBILCA, tapetnih In dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 21 , vhod iz Dvofakove št. 3, dvorišče, se priporoča za specialna tapetniška dela. *_2/L Občina Ljubljana Mestni pogrebni V globoki žalosti javljamo vsem, ki so ga poznali, da je prestalo biti po dolgem trpljenju zlato srce našega predobrega očeta, dedka, brata, strica in svaka, gospoda Jakoba Keržana policijskega nadzornika L reda v pokoja V njegov zadnji mirni dom ga polože v soboto, dne 7. februarja 1931 in se vrši pogreb ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 3063 V LJubljani, dne 5. februarja 1931. DOBA, hčerka — IVANA JUVAN, sestra —- MARKO, vnuk FRANCKA, nečakinja Zopet govori in poje WILLY FORST ljubljenec filmske publike, to pot v novi, velezabavnl, humoristični vlogi kot >poklicni govornik! I„ Gospod po naročilu44 Novi dovtipi! Nove popevke! Godba in pesmi: Robert Stolz. Nova >Micky miška«! Predstave ob 4^ 7. ta 9. uri! Sijajna premiera smeha in zabave! Elitni kino Matica Za dečke so najzanimivejše etivo potopisne povesti Karla Mava. Pravkar Je izšla OLD SUREHAND v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta najzanimivejše darilo Knjigarna tiskovne zadruge v LJubljani. Aelenburgova ulica št. S. ftftV Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo centralne Gurjave, vodovodne in eleŠctricne instalacije za zgradbo ob Gajevi ulici v Ljubljani. Proračun in načrti se dobijo pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50.—. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 23. februarja t 1. pri podpisanem zavodu do pol 12. ure dopoldne. Pokojninski zavod za nameščence T LJUBLJANI 3061 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo ln inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v LJubljani.