61 itevllko. i izfaaja vsak dna zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poaH prejeman za »giika dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, zar pol leta 12* K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tole detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe 5rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf Rokopisi sc>e vračajo. — Uredništvo In upravni*tvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Dcedniirva telefon št 34. JNesečna priloga: „Slovenski Tehnik"« Posamene itoeilko po 10 k. Upravni* tva telefon št 85. Volilno sibnnje no Štajerskem. Volilni shod v Slovenjem Gradca. Shoda se j** udeležilo okoli 400 ljudi, med temi več kot 350 kmetov. Shodu je predsedoval gosp Fran Verdnik iz Meže, podpredsednikom sta bila izvoljena gg. Uran iz Arlice in Koleno iz Ljubnega, zapisnikar pa je bil gosp. Peister iz Sv. Miklavža. - Predsednik pozdravi navzoče zborovalce in jih pozove, da predlagajo moža domačina, ki bode kmetovalec in katoliškega prepričanja, kandidatom z* državni zbor. Nato so po vrsti izstopili možje iz okrajev ^ornjigrad, Marnberg, Arvež. Šoštanj in SloveDJigradec ter enoglasuo predlagali za kaudidata gosp. Vinko Je-žovnika. posestnika iz Velenja. vnik. G. Ježovnik ima veliko posestvo in je delal od mladih nog na polju: on tedaj razume, kje kmeta čevelj žuli. zadosti. Da ga ima gosp. Ježovnik tudi ,.v glavi", kaže dejstvo, da je ta gospod v tolikih zastopstvih, kjer že dolgo let prav pridno in uspešno deluje. — Obema govoroma je sledilo burno odobravanje Razen omenjenih večjih govorov je bilo še nekaj manjših, kateri pa so bili kolikor toliko le zavrnitve na neslane opazke navzočih "2 župnikov. — Župnik Pečnik je namreč opomnil, da ne gre, da se je poslanca Kobiča popolnoma preziralo in da je takozvana ..neodvisnost" nekaj nemogočega, ker bode poslanec odvisen a i od Maribora ali od <^elja — Župniku se je odgovorilo, — da se delovanje profesorja Kobiča popolnoma pripoznp.. — da pa ni nikakor prav, da je kmetska zveza izbacnila kratkomalo Robiča iz volilnega okraja Maribor desni breg ter tam postavila kandidatom kmeta Sišeka. Kako pride ljudstvo našega okraja do tega, da naj voli moža, katerega niti ne pozna .... Tudi ^neodvisnost" se je župniku PeČniku pojasnila. — Župnik Krohne je hotel zabavljati čez narodno stranko in je trdil, da je bila pri ustanovnem shodu te stranke, ki se baje rekrutira iz samih učiteljev, deviza „dol s klerikalizmom .** Župnik Krohne, ki je bil sieer s Pečnikom vred jako razburjen, je dobil seveda v odgovor, da laže, in ko je še rekel, da bode na to že v „Slov. Gospodarju** odgovoril, nastal je v dvorani šum, -- med katerim sta župnika izginila. — Ker je bil dnevni red itak že končan, je nato predsednik ta ve-lepomembni shod zaključil. - Toliko o shodu. Pripomniti pa še moramo, da so pristaši kmetske zveze na vse mogoče agitirali proti nam, trgali so lepake, — — da celo iz gostilne v „Narodnem domu" so silili ljudi domov in lagali, da pridejo na shod sami učitelji, liberalci in hlapai .... Radovedni smo sedaj samo še, kaj so stuhtali po dokončanem shodu v nemški Jolovi gostilni, — kjer so baje cele pole papirja popisali. — Odpor zoper vikarja Soriška v Celin. Vikar Gorišek, znani konsumar, je vzbudil med Slovenci v Celju m okolici tolik odpor zaradi svojega hujskanja, da utegne stvar imeti velike posledice. Pretekli torek so bili kmetje zaradi hujskanja zoper kandidata neodvisnih kmetov Robleka tako razjarjeni, da so uprizorili demonstracijo, ki je bila po poročilu samega „Slovenca" hujša nego ob času češkega obiska, (-rorišek je osebno letel na policijo, da bi s to policijo strahoval njemu nepokorne kmete, seveda mu policija ni sledila. Razburjenost je bila tolikšna, da je bilo treba le z mezincem migniti in bi zažvenketale pri belem dnevu šipe celjske opatije. Ve-leuglednega kmetskoga kandidata Robleka je Gorišek naravnost nečuveno žalil. Ker je Roblek nekoliko boleh en, /Jasti ker ga je potrla smrt edinega sinčka, se mu je rogal Gorišek pred vsemi kmeti, da državni zbor ni bolnišnica. Ta nesramnost katoliškega duhovnika se mora kaznovati. Roblekova rodbina je ena najpobožnejših in je cerkvi darovala tisoče in tisoče. Ker pa Robleka ni postavil za kandidata Gorišek, se dela zoper njega s tako nesramnimi sredstvi. Utegnemo doživeti v Celju, če se bode stvar nadaljevala, kak čudež, kako malo Riomanje. Mnoge slovenske rodbine iz Celja in okolice so že izjavile, da nočejo imeti nikake skupnosti in zveze s •erkvjjo, katere duhovnik je Gorišek. ki je sposoben vsakega dejanja, tudi vsakega hudodelstva, da le doseže uspeh za klerikalno vladoželjnost. Hoče se nabirati v Celju in okolici ter celi Savinski dolini podpise za prošnjo na škofa, naj tega petelina takoj prestavi na drugo faro in se namerava podati k škofu v ti zadevi posebna deputacija. (Gorišek je pravi križ za celjsko faro. SČuva uslužbence soper njih gospodarje (slučaj SchotF), hujska zakonske žene zoper može, piše nesramne Članke v „Slov. Gospodarju1*, katere si drzne ja?no s svojim imenom podpisati (glej številko z dne 14. t. m.), podpihuje uradnike, da bi zlorabljali službo zoper službodajalce, rabi redarje okoliške občine za agitatorje svojih hujskajočih shodov. K vsemu mu daje potuho opat Ogradi. Dokler bode Gorišek vikar v Celju, ne bode miru med prebivalstvom in mi sveto prisezamo, da bodeuio tega človeka zgrda iz Celja spravili, če njega prevzvišenost knezoškof Napot-nik, kateremu celjski Slovenci v ti zadevi pridejo z zaupanjem nasproti, ga ne bi odpravil sam iz Celja/Tega ru-šitelja miru, rodbinske sreče in družabne sporazumnosti nočemo videti več niti 14 dni v Celju, ali pa izvajamo posledice. Več celjskih Slovencev. * * * Dr. Povalej na delu. Po celjskem okraju se aranžira že vsestransko vohunstvo zaradi prihodnjih volitev. Klerikalci imajo v vsa- kem uradu, v vsaki trgovini, pri vsakem gostilniškem omizju svoje vohune. Podkupljene imajo razne agente. Za dr. Povaleja kot finančnega komisarja je že na delu neki podrejen uradnik, ki bode odredil baš sedaj pri županstvih revizije, da bode vplival na župane in tajnike pri sestavitvi imenikov in razdelitvi volilnih listkov. V zvezni trgovini v Celju imajo vohuna Schoffa, enakega pri nekem brivcu in baje tudi v zvezni knjigoveznici, tako da vedo o vseh tiskovinah, predno izidejo. Občinski taJDik v Žalcu, Zupan, in v Gotovljah, Goršek, ter baje celo neki višji nego očinski tajnik v celjskem okraju so ^pridobljeni", enako baje nekateri uslužbenci celjske okoliške občine, kakor tudi občine okolice Št. Jur ob južni železnici. Vikar Gorifiek z denarjem kar trosi, informira ga dr. Pegan. Potrebno je, da se vse to pravočasno izve. Mužje volilci, župani in svetovalci, pazite, da ne bodete ogoljufani od lastnih ljudi. Somišljeniki, pozor! Deželni zbori. Gradec, 21 marca. Posl. R o i je utemeljeval svoj predlog za ustanovitev trsnice in sadne drevesnice v Laškem trgu. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. — Trški občini v Planini se je dovolilo 1000 K podpore in 6000 K brezobrestnega posojila za napravo vodovoda; v isti namen se je dovolilo občini Kapele pri Brežicah 8000 K brezobrestnega posojila. — Posl. dr. P loj je poročal v imenu finančnega I odseka glede nadaljnega posojila 30.000 K za razširjenje bolnišnice t Radgoni, kar se je tudi sklenilo. Potem je prišlo na vr«to poročilo finančnega odseka glede ureditve službenega razmerja, d ©-klad in pokojnin deželnim uradnikom in učiteljemna deželnih zavodih v istem razmerju, kakor so se uredile ravnokar plače državnim uradnikom. Do pokojnine imajo pravico po 35. letn službe. Regulacija stopi v veljavo s LISTEK. Gospodarski moment v svetovni politiki. (Dalje.) Kar ne tiče Azije, so bile v zadnjih desetletjih zlasti Kitajska in nji sosednje driave torišče osvojevalnim težnjam vseh kolonialnih držav. Ko se je Francija, dasi s težkimi žrtvami, polastila 1 1885. Anama in Tonkinga. kateri državi ste bili preje ▼saj po imenu pod nadvlado Kitajske, j« postala od leta 1894 zlasti Koreja, ki je bila preje v enakem razmerja s Kitajsko kakor navedeni dve državi, preporna točka med raznimi državami, katerim >e je sedaj pridružila tudi Japonska. Opor Korejcev proti tujcem sploh, zlasti pa proti japonskim trgovcem, ki so nastopali kakor gospodarji te dežele, je imel za posledico kitajsko-japonsko vojno v imenovanem letu, ki je končala s tem, da je bila Kitajska premagana, da je priznala popolno neodvisnost Koreje, odstopila Japonski Formozo in plačala znatno vojno odškodnino. Veliki japonski uspehi so izvali ljubosumnost evropskih velesil, z!a«ti Rusije, ki ste si ji pridružili fudi Nemčija in Francija ; te države so skušale pri mirovnih pogajanjih v Simonosekiju meseca aprila 1895.; spraviti Japonsko ob sadove zmage in jo tudi prisilile, priznati v deželah, ki jih je odstopila Kitajska, politiko notvorjenih vrat" to je priznati enakopravnost vseh držav glede trgovine in industrije. Istočasno so evropske kolonijalne sile razdelile Kitajsko, kakor preje žo Afriko, v interesne sfere; pri tej razdelitvi so prevzele v dejansko vojaško in administrativno posest: Rusija Mandžurijo s polotokom Lia-tong, Nemčija Kiaočav, Anglija pa Vejhajvej. Skoro nato so razvile razne evropske finančne skupine,'podpirane po~~dotičnih diplomatskih agentih, veliko akcijo, da se jim dado koncesije za zgradbo železnic, za rudokope itd., pri tem so se kaj malo ozirale na suverenitetne pravice "Kitajske na one dežele, za katere bi se jim naj bile dale koncesije. To in breztaktno Čestc versko čustvo domačinov žaleče postopanje misijonarjev raznih krščanskih veroizpovedanj in sekt je povzročilo 1. 1900. gnano boksarsko vstajo proti tujcem in tujcem prijaznim domačinom, ki jo je mogla udu-šiti samo mednarodna intervencijska armada, ki so jo sestavile vse v Pekingu zastopane evropske sile, kakor tudi Severnoameriške združene države in Japonska. Okupacija Mandžurije po Rusiji je povzročila 1. 1904. rusko-japonsko vojno, ki je končala s tem, da se je morala Rusija umakniti za svoje prejšnje meje, da je odstopila južni del otoka Sahalina Japonski in dovolila, da so Japonci anektirali del Mandžurije. A vkljub izjavam in medsebojnim zagotovilom vseh intereso-vanih držav, da bodo izvajala v svojih iuteresnih sferah in v pokrajinah, okupiranih po njih samo začasno, politiko „otvorjenih vrat", ostane vendarle Kitajska ognjišče vseh sporov med njimi in skoro gotovo je, da* ho prej ali slej na daljnem vztoku zopet izbruhnila nova interesna vojna. S^Kar se tiče Amerike, so evropske države prisiljene vsled velike moči, ki j»> v zadnjih desetletjih" razvija severoameriška Unija, respektirati teritorialno posest raznih srednje in južnoameriških držav, dasi je že marsikatera evropska kolonialna država že dovolj često hlepela po njihovi posesti. Severnoameriška Unija je že takorekoČ uresničila takozvano Mon-roe-doktrino, ki ku minra v geslu: „Amerika Američanom!" in ki se je zdela za časa nje proklamacije (I. 1823.) kot utopija. l>a, še več! Unija je vstopila v vrsto kolonialnih držav in to vsled vojne s Špansko (1. 1898), ki jo je povzročila njena pohlepnost po Kubi, tako bogati po tobaku in sladkornih plantažah, in stremljenje, si pridobiti v varstvo svojih trgovinskih interesov tal v vzhodnji Aziji. S tem, da si je osvojila Filipine in več otokov v Polineziji, se je pridružila kolonialnim državam. Vkljub temu niso spori ttv-rope z ameriškimi državami ničesar redkega. Vseameriški kongres, ki je bil L 190H. meseca septembra v Rio de Janeiru, je Monroe-doktrino razširil s takozvano Drago-doktrino v toliko, da tvori vojna med kako evropsko in ameriško državo „ času m foederis" za vse ameriške države. Zato se nahajajo marsikatere južno- ameriške države na pr. Venezuela in Kolumbija v neprestanem sporu z evropskimi državami in sicer iz raa-ličnih vzrokov, bodisi da ne plačajo stroškov za zgradbo železnic, ali da zaplenijo zapuščine tujih državljanov, bodisi, da se ne ravnajo po sklenjenih carinskih pogodbah itd. Pri rešitvi takih sporov posreduje često Unija, ki razume ponajveč stvar zasukati tako, da je navadno oškodovana dotična evropska država. Izza Časa uspešne vojne s Špansko se Unija trudi, da bi čim najbolj povečala svojo kolonialno državo. In vkljub trditvi, ki jo je napisal A n-drew Carnegiev svoji knjigi nE m p i r e o f Business", da bi njegovi rojaki napravili velik korak naprej, ako bi spoznali, da politična okupacija novih pokrajin ni potrebna za razprostranjenje trgovine, lahko danes angleškemu „ imperializmu" stavimo nasproti severnoameriški ,jingoizemu in morda ne bo dolgo trajalo, da se bo Unija vmešavala že v čisto evropske zadeve. Sicer se je v tem oziru že poskusila, koje lani povodom konflikta s Turčijo zagrozila, da pošlje svoje brodovje v turške vode. (Konec priM 1. aprilom t. 1. ter bo prvo leto prov-zročila deželi nad 46 000 K preko proračuna. — Deželni fondi so zna-ieli v začetku leU 1905 15,710 645 K, ob koncu leta pa le 14,113.015 K. Računski zaključki so se odobrili, nakar se je pridela proračunska debata. Posl. dr. Hrašoveo je kritikova! kmetijsko družbo, ki dobiva letne podpore 13.000 K ter bi vsled tega morala ustanavljati podružnice povsod, kjer so potrebne. Toda družba dela na Spodnjem Štajerskem ravno narobe, tako da imajo Slovenci več kot dovolj povoda se pritoževati nad družbo. — Nato se je seja prekinila ter se nadaljevala zvečer. Posl. baron Rokitanskv je odgovarjal dr. Hrašovcu, ČeŠ, da se je ravnokar ustanovilo pet slovenskih podružnic. — Seja seje nadaljevala pozno v noč. Politični odsek je odklonil volilno dolžnost. Praga, 21. marca. Na razpravi je bilo poročilo komisije za nagodbo z Ogrsko. Znana resolu-oija v tej stvari je bila sprejeta enoglasno, nakar se je začelo razpravljati o deželnem proračunu. Nagodbena pogajanja. Dunaj, 21. maroa. V zadnji konferenci se je določilo, da se nagodbena pogajanja nadaljujejo v drugi polovici meseca aprila na Dunaju. BudapeŠta, 21. marca. Glasilo trgovinskega ministra Kossutha piše, da se je neznatno sporazumlje-nje doseglo le glede delitve užitnine, dočim se glede železnic ni doseglo sporazumljenje. Ogrska vlada pa tudi stoji nepremično na stališču, da je dolgotrajna nagodba nemogoča. Ker avstrijska vlada noče dovoliti nikakih koncesij glede železniških tarif o v, dokazuje, da se Avstrija že sedaj pripravlja na gospodarski boj z Ogrsko. Kmetski punti na Rumun-skem. Černovice, 21. marca. Židovski beguni pripovedujejo, da so kmetje samo iz mesta Ickana odpeljali 300 voz, naloženih z naplenjenim židovskim blagom. Tudi so umorili več Židov V Bardujenu so se vojaki gostili s puntarji ob naropanih zalogah. Bukarešt, 21. marca. V Jas-vasar je prišlo nad 2000 kmetov, ki so oropali židovske trgovine. V kleteh židovskih gostilničarjev so izpustili pijačo iz vseh posod. Po vseh vaseh požigajo puntarji židovske hiše. Nad okrajem Moldava je proglašeno obsedno stanje. — Snoči so napadli kmetje mejno mesto Mihaleni. Židovski prebivalci so zbežali v Seret. Vse vasi in graščinska posestva v okraju so oropana. — VCucutenu, kjer živi mnogo Ogrov, je bil krvav spopad med romunskimi kmeti in Ogri. Štirje Ogri so bih* ubiti, 30 pa je bilo ranjenih. V V a s t u r u so se kmetje lotili vojaštva, ki je streljalo ter ubilo dva kmeta. V Bivolaru so kmetje ujeli državnega pravdnika. Strahovalcl dveh kron. Zgodovinska povest (Dalje.) Na samem, sredi prostorne ravnine, je stal velik, že razpadel vodnjak, oddaljen nekaj streljajev od Famaguste. Pred vojno so tu ustavljali kmetje svojo živino, kadar sojo gnali na semenj v mesto. Sedaj je bil zapuščen, saj je bilo mesto oblegano, Turki pa so imeli v svojem taboru dovolj vode. Srečno in neovirano sta dospela Kržan in Tomo do vodnjaka. Iz bližnjega turškega tabora so jima svetile na šotorih viseče luči, da sta mogla natančno razločiti vsakega Človeka in vsako stvar. Svoja konja sta bila zapustila že poprej. Privezala sta jih ob drevo in se po trebuhih priplazila do vodnjaka. — Sredi vodnjaka je vhod v podzemski rov, ki vodi v mesto. Tako velik je neki in podzidan, da gre lahko več ljudi po njem kar vštric, tudi svetilke so pripravljene pri vhodu. Tako je Tomo izpopolnil, kar je bil že spotoma obširno in natančno V Stanoi pa so oropali in opustošili posestvo pravosodnega ministre G r e o i e n a. V Botošanuje bila pravoata bitka med kmeti in vojaštvom. Pet kmetov je bilo ustreljenih, devet pa ranjenih. Podpolkovnika Herescu je zadel kamen v obraz ter ga hudo ranil. Tudi ved vojakov je ranjenih. V mestu so nastanili še en polk vojaštva, tudi po vseh okoliških vaseh so nameščeni vojaki. Glavni blagajnik finančnega oddelka v Botošanu je brzojavil finančnemu ministru, da je državni zaklad v nevarnosti, ker se na vojake ni več zanašati Bukarešt, 21. maroa. Ura d-n o se razglaša: „Vesti po Časopisih o kmečkih nemirih so pretirane. Vsled vladnih odredb se je ohranil red (V). Po mestih vlada mir, le po nekaterih moldavskih vaseh so se izgredi ponovili, vendar se je že napravil red.u Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 21. maroa. V zborniei je predlagal posl. J a u r e s, naj se izvoli komisija 22 članov, da preišče zaplenjene spise papeževega nuncija Montagninija glede njihovega političnega pomena. — Minister P i-c h o n je dokazoval, da je papeževo postopanje proti francoski ustavi, ker si svoji nekako jurisdikcijo nad francoskimi katoliki. Francija ne more dovoliti, da bi tujec pod diplomatičnim varstvom organiziral zaroto. Posl. Rib o t je pobijal Jauresov predlog, nakar je izjavil ministrski predsednik C 1 e-m e n c e a u, da vlada nima nikakega povoda, varovati zarotnika Montagninija le zato, ker je duhovnik. — Jauresov predlog je bil sprejet s 370 glasovi proti 164 glasovom. Boji v Centralni Ameriki. London, 21. marca. Združene salvadorske in honduraŠke Čete so Nikaragvanci po tridnevni bitki popolnoma uničili. Na obeh strar_ehje mrtvih in ranjenih 110 0. Bila je to najbolj krvava bitka, ki se je spominjajo v Centralni Ameriki. Nikarag-viška vojska se pomika proti hon-durski prestolnici. Zedinjene države so pomnožile svoje vojno brodovje v Centralni Ameriki, tudi Anglija je odposlala svojo vojno križarko, da brani angleške interese. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. marca. — Shod v it Petni. Od Pivke se nam piše: V „Slovencevem" poročilu o šentpeterskem shodu „kmetske zvezeu, kakor jo imenuje vestni poročevalec, kar mrgoli samih laži, ter je celo poročilo skrajno pristransko sestavljeno. Namen mojih vrstic ni, dotičnim lažem oporekati, udeleženci shoda naj sami sodijo, namenil sem se le v kratko popisati, kako se je razložil svojemu gospodarju, med tem pa je prič vrstil dobro vrv ob vodnjak in je potem previdno ob tej z mnogimi vozli in klini opremljeni vrvi splezal v vodnjak. Z napeto pozornostjo je Kržan gledal v vodnjak za Tomom, dasi v temi ni mogel ničesar razločiti. Slišal pa je naenkrat kresanje in koj na to se je nekaj zasvetilo. — Gospod, pridite za menoj, je za klical Tomo iz globine in s svetilko posvetil iz rova. Kržan se je v hipu vzpel čez ozidje vodnjakovo in splezal po vrvi. Kmalu je bil v rovu, kjer ga je s svetilko v roki sprejel Tomo, ves iz sebe samega veselja nad svojim uspehom. Sla sta po rovu, ki je#bil s kamenjem podzidan ali podprt s trdnimi kratkimi hlodi. Poznalo se je, da je tu hodilo že mnogo ljudi. V primernih razdaljah so visele na zidu svetilke, pripravljene za vse slučaje. Pi-ratje so imeli vse dobro pripravljeno za svoje tihotapstvo. Proti konon se je rov razširil in se koneal v velikem nizkem prostoru, ki pa je bil popolnoma prašen, kar „81ov*aoevemu" poročevalcu godilo v klerikalni trdnjavi v — Št Petra, de pred začetkom shoda je par možem začel razkladati svojo politično modrost, a fantek jo je skusil, od priprostih kmetov je slišal take, da je kar ob besedo prišel ter v tla gledal. Pri več možakih je poskušal srečo, hujskal ter prigovarjal navzočim, naj gredo .domov, da saj ne bode shoda itd., a povsod mu je iz po d letelo. Ko pa se je zvedelo, da je poročevalec „Slovenca", prilepil mu je neki hudomušnež program kmetske stranke na hrbet, tako da je preoej časa nehote reklamo delal za nasprotno mu stranko. Priprosti kmetic mu je v brk povedal, da pri „Slovencu* sploh ne vzamejo v službo človeka, kateri ne zua dobro lagati. Sreča njegova je bila, da se je med tem shod otvoril, ter so govorniki pozor navzočih nase obrnili, sicer mu se gotovo ne bi dobro godilo. Govorov stenografirati ni mogel, ker ga je vedno kdo navzočih sunil. To je menda tudi krivo, daje pozabil omeniti v poročilu marsikaj za klerikalce „prijaznoga". Sicer pa od navzočih niti imen govornikov ni mogel izvedeti, ako jih je slučajno pri uglasitvi preslišal. Da je bilo „ naj manj polovico" njegovih pristašev na shodu, priča tudi to, da ni bilo slišati niti enega protiklica ter ni niti eden navzočih vzdignil roke, ko je dal gosp. predsednik shoda na glasovanje, kdo je proti kandidatu gosp. J. Deklevu. Fant je imel korajžo — v petah namreč. No za njegove laži in hujskanje doletela ga je kazen božja, prej ko je prišel v Ljubljano — v železniškemu vozu si je baje prste priprl. — Dr. Janez Evangelist Krek je prišel dne 10. t. m. v Domžale farbat ovčice, katerih je ondoti be-nefioijat Bernik nagnal do 150 v žup-nišče. Sicer ni ta shod vreden besede, bil je tako strašno klavern. Sami hinavci, ti so molčali — gospodje so pa farbali. Ko je bil predstavljen dr. Krek kot kandidat, se je opravičil najpreje, ker je nekoliko zamudil. Dejal je nekako takole: „Malo sem zamudil, pa to nič ne de." Krek si je gotovo mislil: „Saj ste samo ponižni backi, časa bo Še dovolj, da vas malo potegnem" No, potem je klobasal kot kak godec na svatbi. Menda je sam sebi verjel, da se ženi. Govoril je tako čudno, da so se mu oelo backi smejali. Pravil je, da prihaja kot snu-bač v Domžale. Kako „špasno". Skoda, da ni bilo žensk navzočih. Morebiti bi se ga kaka dekla res usmilila, če bi jo učil, kako na Danskem puter delajo. Kaj je vse potuhtal, ta Krek. „Kranjski puter smrdi", tako je rekel. Skrbel bode, kot državni poslanec, da se hlevi popravijo, gnojnica odvodi, da dobe hlapci in dekle čedno obleko ; morda dobe celo kake ekstra rokavice? Pravi, da na Danskem je vse tako lepo in puter ne smrdi tako kot kranjski. Krek mora biti gotovo velik prijatelj putra. Da rad je, se mu vidi. Skrbel bode dalje, da se bodo kupile planine, kamor se bode vsako leto je Toma tako presenetilo, da je obstal, kakor okamenel. — Pa ne, da me je punca nalagala, se je izvilo iz njegovih prsi. Rekla mi je prav natančno, da ima kralj Gjačič tu svoje zaklade. — Saj je mogoče, da jih je imel, se je smejal Kržan, a odnesel jih je še pravočasno Pomisli vendar, da bi Turki lahko prišli v ta rov. Gjačič je pameten mož in je svoje zaklade spravil drugod. — Jaz sem se pa že tako veselil, da naj deva tukaj cele vreče zlata in srebra, je ves potrt jecljal Tomo. Razočaranje njegovo je bilo tako veliko, da ga je jeza popolnoma prevzela in se je začel kričaje rotiti, da bo vse svoje življenje preganjal pirate, dokler ne bo zadnji uničen. Kržan se je tej onemogli jezi svojega sluge prav od srca smejal. Tedaj pa se je naenkrat v temnem ozadju podzemskega prostora dvignila visoka senoa in počil je samokres. Tik mimo Kržan a je zažvižgala krogla. Tomo se je bil nenadnega strela tako ustrašil, de mu je padle svetilka iz rok. V širnem prostora je zavladala tema. gonila živina. Morda se kupijo planine tudi na Danskem za živinorejce kam-nizkega okraja? Mogoče bo kar sam dr. Krek tako prijazen* pa bo vsako spomlad prišel semkaj s kakim velikim rogom in bo odgnal živino na Dansko na planine. Bo lahko sam puter delal in ga sproti snedel, de ne bo preveč smrdel. Napeljal bode tudi vodo na travnike in preekrbel več res potrebnih naprav. Povedal pa ni, kdo bi moral vse to plečeti, ampak pustil je becke, katerim so se gotovo sline cedile po sladki planinski travi, v sladki nadi, da bo Krek in pa država vse to poskrbela in plačala. Povedal je tudi, da ga je „S. L. S." postavila kandidatom in da se ni sam silil. Stranka je takorekoč zahtevala, da prevzame on ta mandat. Revež. Kolika žrtev! Rekel je tudi: „Saj vi meni naredite Čisto majhno uslugo, če me volite. Kar na listek bodete zapisali: Dr. Janez Krek, pa je. Jaz bom potem moral veliko delati za vas in velike bodo moje protiusluge " Za poČ't! Zaletel se je še, po stari navadi v „kanclijo" in davke, pa amen shodu. Zdaj pa so domač „gospod" komandirali: „Zdaj vzdignite vsi roke in izjavite s častno besedo, da bodete dne 14. maja volili gospoda dr. J. Kreka." Roke so se dvignile. Gospod so zavpili trikrat „živio" in backi tudi tako. Pa konec. Nekemu posluša cu je baje slabo postalo, ko je poslušal vse te pametne obljube. Morali so ga odpeljati iz dvorane in ga močiti z vodo. Čudno, da se ni vsem poslušalcem tako zgodilo. Imeti morajo gotovo dobre želodce, ali jih je pa danski puter in sladka trava tako po-krepčala. — »Katoliški shodi". Z dežele nam piše somišljenik: Takozvana „ljudska stranka", boljše klerikalna, pravzaprav pa farovški priganjaČi — napravlja po vseh krajih svoje zakotne in tajne shode. Le malo je krajev, kjer si upa javno nastopiti. To pa iz prav lahko umljivih razlogov. Ta stranka se boji svetlobe, se boji javne kritike. — In potem beremo v „resnicoljubnem" „Slovencu" bobneče dopise, koliko stot, včasih pa kar tisoč volilcev je bilo na tem ali onem shodu. Kdor pozna pa laž-njivost „SlovenČevih* poročevalcev, ve takoj, da so taka poročila naravnost od začetka do konca zlagana. Deviza vsem takim poročilom je: Namen posvečuje sredstva. — In edini namen vseh teh poročil je, sugerirati vsem katoliškim omahljiv-cem in onim, ki ne poznajo taktike ultraklerikalcev — nekak strah in nekako misel namreč : Vrnimo se, prestopimo v klerikalni tabor; kaj bo, kaj bo, vsa Slovenija bo kmalu že tam. — Mi pa, ki poznamo to taktiko klerikalcev, se posmehujemo vsem takim poročilom. Veliko smeha sta povzročili po deželi poročili v „Slovencu" o zadnjih dveh shodih v „Unionu". Tu se kar igra „Sloveuec" s tisočaki. Ali čudno! Ako je „kato-liška" ideja v istini tako mogočno prodrla že tako v širne mase, da hodi na shode, ki se prirejajo v Ljub- Ne da bi kaj pomislila, sta Kržan in Tomo instinktivno skočila nazaj proti vhodu, odkoder sta prišla v ta podzemski prostor. Ker sta bila še blizu stene, sta tipaje iskala odprtino v rov. Kaj bodeta potem storila, jima ni bilo še jasno. Prvi se je bil priplazil v odprtino Tomo in za njim je prišel tja tudi Kržan. Kdo je ustrelil? To je bilo vpra sanje, ki Kržauu ni delalo skrbi. Brez dvoma kak pirat, ki se je po svojih opravkih tod mudil in ki ga je Tomovo vpitje prebudilo iz spanja. Težje je bilo vprašanje, kaj bi kazalo zdaj storiti. Nazaj po rovu bi bila Kržan in Tomo pač lahko šla, a na to še mislila nista, ker je bilo Kržanu na tem, da pride za vsako oeno v mesto. Po dolgem ugibanju sta se vendar zedinila, kako poskusita, priti nazaj v podzemsko skladišče in od tam v mesto. Poiskala sta nekaj tistih svetilk, ki so v rovu visele ob zidu. Eno je vzel Tomo. Imel je nalogo, nžgati in jo držati na svojem meča nad seboj, sam pa se plašiti po tleh nazaj v podzemsko dvorano. Kržan je ra- ljani ■— tedaj v oni Ljubljani, kjer si „klerikalna stranka" ne upe postaviti niti lastnih kandidatov ea občinski zastop — kar tisoče in tisoče voli loe v, dovoljujemo si le vprašati one mogočneže: Zakaj si ne upate nastopiti javno, zakaj ne vabite brez razlike strank vse voliloe. Kadar storite to, potem bodemo verjeli vašim besedam. Dokler pa tega ne storite, trdimo in trdili bodemo vedno, da ste navadni poulični kričeči. — Yes uspeh, ki ste ga dosegli na Slovenskem v političnem o žiru med vernim slovenskim ljudstvom, ste dosegli edino le s zlorabljanjem Človeškega najsvetejšega čuta, z zlorabljanjem vere in verskih svetosti. — Dobro veste, da je naše ljudstvo v resnici verno, in ravno to vernost zlorabljate na naj-ostudnejši način. A nasledki te zlorabe že poganjajo svoje korenine. Sejete veter, a želi bodete vihar. — čim hujši je sedaj terorizem, s katerim tlačite narod, tem hujši bo odpor. O tem vas lahko pouči svetovna poveš tnica. — Dva volilna shOfU priredi v nedeljo in ponedeljek „Gospodarsko in politično društvo za Notranjsko." V nedeljo se vrši shod v hre-noviški občini v gostilni „Pri Diloah", v ponedeljek pa v Senožečah na dvorišču pred tovarno. Začetek vselej ob tretji uri popoldne. Ker sta ta shoda velike važnosti, je pričakovati, da se ga udeleže neodvisni napredni No-tranjci v kar največjem številu. — V Kamnu na Krasa je bil v nedeljo jako dobro obiskan shod narodnonapredne stranke. „Slovenec" se nekako posmehuje temu res impozantnomu shodu. Naj raje pogleda v notranjost komenske cerkve in opazil bo na Marijinem oltarju tole klasično slovenščino : „Altar BratoušČine sve-tiga ino neomadežniga Serca Marje." In take reve naj nas zastopajo v državnem zboru!? — 300 ,i zavednih odločnih v o lilcev" je običajno na vsakem zakotnem shodku klerikalne stranke, in to v takih krajih, kjer niti toliko volilcev ni. Dozdeva se nam, da ima dotični stavec, ki stavi pri „Slovencu" rubriko ,volilni boj", pri posameznih poročilih o volilnem gibanju edino to nalogo, da ustavi v dotično poročilo samo drugo ime in stvar je zrela za tisek. — O „sveta farbarija". Štefan Primožiči bivši vodja gluhonemnice, sedaj nad-učitelj v Dobrempolju, prodaja stojo modrost na farovških shodih po Dolenjskem in priporoča svojega kolego viteza „podrte peci" raznim bačkom in baculam. Sicer ne vemo, ali priporoča svojega kolego le s političnega stališča ali tudi z gospodarskega. Menimo, daje mož bolj izurjen na gospodarskem, kakor pa na političnem polju. Štefan! Štefan! V faro vžih se tudi dobro živi. — „jU' veste, kdo je Baku-nin?11 Kdor cenjenih bralcev ,Slov. Naroda" ne ve, naj le vpraša „res-nega kandidata** pasarja Kregarja. čunal , da si pirat ne upa užgati svetilke, v temi pa da ne najde izhoda. — Če bo zagledal luč, bo vedel kje je rov in pojde gotovo vanj. Najbrž bo zopet ustrelil, saj mu drugega ne kaže, a ker bo mislil, da imaš ti svetilko v rokah, bo ustrelil previsoko. Tedaj ugasni svetilko in za-kriči. Jaz se bom plazil kakih dvajset korakov pred teboj in Čim prid« pirat mimo mene. ga zgrabim za noge in ga poderem. Si li razumel ? Tomo je dobro umel in kmalu se je s svojim gospodarjem lotil izvršitve tega načrta. Še dolgo predno se je Kržan priplazil do konca rova, je počil samokres. Tomo je storil, kakor mu je bilo ukazano in hitro potem so se začuli lahni koraki previdno stopajočega človeka. Kržauseje stisnil tik zidu, meč pa je držal nizko pri tleh čez pot, opirajoč ga ob nasprotno steno. Zdaj je bil pirat v Kržanovi bližini. Še nekaj hitrih korakov in pirat se je spodtaknil ob Kržan o v meČ ter s glasnim krikom padel na tla. V hipu je bil Kržan na nogah in se je s vso silo vrgel na pirata, ki se je s velikansko silo trudil, d* Oa Van bo natančno raslo ti 1 njegov program, kajti on je pristen Bakuni-nee. Ysaj s tem mori ljudi po gostilnah. — Zapisujemo 1 BSloveneo" piše, da je imel Žitnik na zadnjem shodu v Blokah na Notranjskem 300 voliloev, seveda bloških. Na dan volitve se bo videlo, koliko glasov bo dobil ta katoliški kandidat na Blokah. Kako verodostojna so Zitni-kova poročila o njegovih shodih, dokazuje, da gre komaj 30 ljudi v tisto sobo, v kateri je dr. Žitnika poslušalo ,300 voliloev". Ne bi škodovalo, če bi se Žitnik nekoliko manj lagal! — Dr. Povalel — insčsj! de ni tako dolgo, ko je vedni „kandidat," dnančni komisar dr. Povalej, pri nekem klerikalnem volilnem shodu bil postavljen na zrak. Ta čas je dr. Povalej zapretil s pestmi in v sveti svoji jezi kričal: nLe počakajte, vi tarji, to se vam bo vračalo pri prihodnjih volitvah!" — A kaj smo doživeli? Ravno tisti, nad farji tolikanj ogorčeni Povalej, je pri zaupnem shoda 9Kmeteke zveze" dne 19. marca t. 1. v Celju le-tem zlezel pod plašč ter kapituliral pred generalom Korošcem. Emfatično je kričal: „Jaz sem veren katoličan, jaz priznavam VSŠ program: volite mene t1* — In res, „Kmetska avezau je povzdignila dič-nega Povaleja na svoj ščit! Vsa čast in priznanje takemu — značaju . . . — Sv. Krti prt Litiji: Gospod Anton Turk je imenovan naduči-aJjose. J?a dragi mestni deski ljudski šoli v Ljubljani je imenovan učiteljem g. Anton Ar k o, do-sedaj učitelj v Šent Vidu nad Tjub-Ijano. — Ha tretjo mestno deško ljudsko Šolo V Ljubljani je imenovan gosp. Andrej Rape, učitelj v Smledniku. — Služba sluge na ljubljanskem učiteljišču se je oddala Antonu Dolenou, podčastniku v Celovcu. — V Mekinjah pri Kamniku se je ustanovila enorazrednica. Novo šolsko poslopje pa se ima tako zgraditi, da bo imelo prostore za bodočo dvorazrednico. Enaka dvorazrednica seje ustanovila tudi v Stranjah. — Imenovanje in volitev. Za krajnega šolskega nadzornika za šolo v Karteljevem in za predsednika kraj. šolskega sveta v Mirni peči je imenovan in izvoljen g. nadučitelj Karel Piki. — Imenovanje. Deželni sanitetni nadzornik dr. Emil p 1. Cele brin i je imenovan za namestni-skega svetnika in dež. sanitetnega referenta pri namestnistvu v Trstu. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri (za lože par) gostuje drugič v sezoni dična slovenska umetnica, gospa Irma Polakova, v Buchbinderjevi burki „On in njegova sestra". G<»spa Polakova poje več vložk. — V ponedeljek sta^ ive predstavi na korist dramskemu osobju, in sioer popoldne (za lože bi se izvil iz Kržanovih rok, ki so se ^a oklepale, da se ni mogel geniti. — Tomo, hitro k meni, je zakričal Kržan, ki je moral napenjati vse moči, da se mu ni izvil iz rok splito braneči se pirat. V naglici je vkresal Tomo luč In prihitel svojemu gospodarju na pomoč. Bil je prav zadnji čas, da je prišel, kajti Kržan je vzlic svojim telesnim m čem že začel omagovati. Piratu ni bil kos. Tomo pa je postavil svetilko na stran in se kakor volk zagnal na pirata. Vojeva.1 se je Tomo načeloma in iz globokega prepričanja samo po kmetskem običaju. V tem slučaja je zgrabil pirata za vrat in ga tako stisnil, da je veliki mož kar v hipu izgubil zavest in izpustil Kr-šana, ki je težko sopeč, ves opraskan in krvav vstal z vlažnih tal. Ker nista imela vrvi, je Kržan s svojim pasom zavezal piratu roke, s Tomovim pasom pa noge in predno se je jetnik še zavedel, je že ležal v prostorni podzemski dvorani na tleh. Poleg njega je sedel z mečem v roki Tomo in pazil nanj, kakor da ima prod seboj Gjačičev zaklad. Kržan pa je raziskoval po prostorni dvorani, kje da je izhod in se je na tihem jezil, da ga ni mogel najti. (Dalje prin.) nepar) ljudska igra „RevČek An -drejček", zvečer (za leae par) pa izvirna noviteta „Na smrt obsojeni", drama v treh dejanjih a epilogom, spisal Fr. K s. Metko. — Sezona se zaključi v torek (sa loše nepar) s Čajkovskega opero „Pikova dama". r J V — Hat—aks) HoiillMt. Včeraj zvečer se je po preteku več let zopet pela slovenska opere v enem dejanju „K s eni j a" od V. Parme. Da je bila s velikim navdušenjem sprejeta se ni čuditi, ker so bile vse vloge v rokah mojstrov, poleg tega so se pa vsi solisti vidno potrudili, da s tem izrazijo svoje veliko spoštovanje priljubljenemu kapelniku g. Benišku. Meniha Aleksija je pel g Rezano V, da si ga bolje ne moremo misliti! V svojih dveh velikih arijah se je izkazal kot pravi junaški tenor, za kar ga je občinstvo koncem opere burno pozdravljalo. Prav tako lepo je pel viteza tudi g. Oui ednik . samo, daje bil v igri nekoliko neokreten. Gospa S k a 1 o v a je bila lična Ksenija, kateri je s svojim ljubkim glaskom stala na strani gdč. Prochazkova kot Tatjana. Zbor bi bil lahko boljši. Koncem opere je občinstvo opetovano poklicalo slavljenoa, gosp. Beniška, ter mu vsaj s tem izkazalo svoje priznanje, katero mu mora pač vsakdo priznati. GK Benišek je duša slovenske opere. Kakor ostane telo brez duše mrtvo, tudi če ima če tako dobre ude, prav tako bi bila mrtva slovenska opera letos, ko ima tako izborne soliste, ako bi kapelnik površno opravljal svoje delo. Koliko dela ima gosp. Benišek letos za seboj, ko smo imeli skoraj vsakih 14 dni vestno naštudi-rano novo opero! Seveda se nekateri i z podtikaj o nad tem in onim, češ, da so že to in ono v boljši obliki slišali; prav — priznamo. Vendar gotovo je, da bi g. Benišek vsako opero podal v mojstrsko dovršeni obliki, ako bi moral v celi seziji spraviti na deske samo eno opero ali kvečjemu dve. Vendar dvomimo, ako bi se potem njegova slava razširila po celi Sloveniji. G. Benišek je pač za delo, pa je sam zase premalo zavzet — Za „Ksenijo" so bih' na programu „Glumači" od R. Leoncavalla, ki se pa zopet niso mogli uprizoriti, ker je g. Rane k obolel. Namesto napovedane opere se je pela Mascagnijeva opera „Cavalleria rusticana", z istim uspehom kot pri reprizah. P. K. — Drntbe sv. Cirila in Metoda velikonočne razglednice, ki kažejo slovansko oblečeni štruča-joči deklici, so došle v ljubljansko Ivan Bonačevo trgovino. Krasne, da se lahko merijo z vsakim drugim umetnim proizvodom, naj vam bodo, Slovenci, za vaša velikonočna voščila in v spomin velikonočnega razvese-ljevanja naše mladine. — Ne več na družbo, nego edino le na bukvarno Ivan BonaČ v Ljubljani pa pišite po-nje. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Letošnji redni občni zbor vrši se v soboto, 6. aprila ob zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1) Poročilo odbora in sicer a) predsednika, b) glavnega tajnika, c) blagajnika. 2 ) Poročilo revizorjev blagajne. 3.) Volitev odbora. 4. ) Volitev dveh revizorjev blagajne. 5. ) Samostojni predlogi članov. — Elizabetna otroška bolnica. Jutri, v soboto, dne 23. t. m. bo popoldne ob 3. uri glavno zborovanje „Društva za vzdržavanje Elizabetne otioške bolnice". Zborovanje bo v občinski dvorani na rotovžu. — Podporo za vodovodne zgradbe. Dogaja se večkrat, da prosijo občine za podporo za vodovodne zgradbe, ki so se izvršile brez vednosti c. kr. poljedelskega ministrstva. Ker pa določa § 5. zakona z dne 30. junija 1884 drž. zak. št. 116, da morajo biti projekti in proračuni za podjetja, za katera se prosi podpore iz meJijoracijskega zaklada, izdelani sporazumno z viado in da mora imeti vlada pravico, primerno vplivati na napredovanje podjetja, je c. kr. poljedelsko ministrstvo prisiljeno, prošnje, ki se vlože za podporo še le po pričetem ali celo dovršenem delu, zavrniti. Posledica tega pa je tudi, da se takim podjetjem tudi deželna podpora ne more nakloniti, ker obstoji sklep deželnega zbora, da se morejo iz deželnih sredstev podpirati samo take naprave, ki so bile od države in dežele odobrene. Treba je torej, da se občine in korporacije, ki računajo na državno ali deželno podporo, obrnejo vselej, že predno začnejo izvrševati kak projekt, na politično oblastvo ali deželni odbor s prošnjo, da se pregledajo načrti in proračuni po o. kr. oziroma deželnih tehnikih. — Ustreliti ga je hotel. Med kočarjevim sinom Francem Tr-čkom is Loga in posestnikovim sinom A loj sijem Vrhovoem is Dra-gomera v ljubljanski okolici je nastal prepir, v katerem je Trček udaril s polenom Vrhovoa po rami in ga lahko poškodoval, nato pa letel domov po puško dvooevko in bi bil nasprotnika gotovo ustrelil, da mu nista oče in mati izvila orošja is rok in mu je razbila ob kamen. — fttflttallafcl veter v Krika** bo 26. t. m. ob 7. uri svedajr v telovadnici meščanske šole. Spored: 1. J. Materi; »Potovanje osokolo sveta". Poljudno poučno 0 50 skiop-tiškimi slikami sdrušeno predavanje. 2. A. Romih-Schmidinger: „O dekliški vzgoji." — iS BereVSdee 0» nam poroča: Danes, dne 21. marca, približno okoli polu ene popoldne, je začelo goreti v pritličju dvojnega Majaronovega kozolca. Severozahodni veter je bil tako silovit, da je bil v tem hipu ves obsežni kozolec v ognju. Predno je prišla še rešilna pomoč, vnela sta se že bližnja Suhadoinikova kozolca in pogorela do tal. V vseh teh kozolcih je bilo shranjeno skoraj vse obilo kmetako orodje, velika zaloga mrve, mlatilni stroji itd., ki je postalo v dobri Četrti ure vse žrtev ognja. Suhadolnik je še slasti občutljivo prizadet s tem, da mu je zgorelo za kakih 7—8 tisoč kron v kozolcu zloženih žaganic, ki niso bile zavarovane, če tudi je prihitela tukajšnja požarna bramba takoj na pomoč, pohvalno omeniti je tudi vrlih gasilcev iz Vrda, vendar je bila iz-k j učena vsaka misel na rešitev gorečih objektov. Edina naloga gasilcev je bila lokalizirati ogenj, kar se jim je po trudapoluem delu tudi posrečilo. Ogenj je bil grozovit, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje in v veliki nevarnosti je bila že Šola, cerkev in sploh vsa vas. Kako da je nastal ogenj, se še ne ve; prejkone po neprevidnosti poslov ali po otrocih. — ..Občinski odbor ¥ Spodnji Idriji" z veseljem pozdravlja kandidaturo g. Jana Grudna za državni zbor in izraža svoje popolno zaupanje. Spod. Idrija, dne 18. marca UK>7. Odbor. — Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo, dne 24. sušca t. 1. prirede zagorski diletantje dramatično predstavo „Cigani", malomestna šaloigra v treh dejanjih v prostorih gospoda R. MichelČiča v Zagorju. — Volilni shod v Slovenjem Gradcu* „Slovenski Gospodar" je praal: nMi kmetje ne gremo na Jože-iovo na shod, — Če pa že kdo pride v „Narodni dom", prišel bode radi postrežbe." Cadao v resnici, kako se sedaj naenkrat trgajo za postrežbo v „Narodnem domu". Na dan sv. Jožefa je prišlo v „Narodni dom" „radi postrežbe" toliko kmetov, da so bili gostilniški prostori naravnost natlačeni, — a več sto ljudi niti prostora ni moglo dobiti.....Je spodletelo, kaj ne? — — Voz s starim ielezjem se fe zvrnil v Štoreh pri Celju na delavca Koširja in Štora. Oba so hudo ranjena prepeljali v celjsko bolnišnico. — Umrl le v Pun ti gamu pri Gradcu pivarnar K. Mathes, ki je imel svoječasno pivovarno in gostilno „pri Kroni" v Celju. — Umrl je v Gradcu dvomi svetnik pl. Fladung star 90 let. Služboval je vedno na Kranjskem, in sicer kot namestnik državnega pravdnika in okrajni sodnik v Novem mestu in kot okrajni glavar v Kočevju ter kot vladni svetnik v Ljubljani. — Deželna zveza za promet tujcev se je ustanovila na (ioriško-Gradiščanskem. Predsednik je deželni poslanec odvetnik dr. Tre o. — Vlomili so dosedaj še neznani tatovi dne 15. t. m. v stolno župnišče v Celovcu, pokradli 131 K denarja in srebrno, pozlačeno, kanoniško o vratno verižico s križcem, na katerem je bil na zadnji strani napis „Kaiser Josef II.", vredno 100 K. — Obesil 80 je v Trstu H7letni Vincenc Gazzetta iz Padove. Gaz-zetta je 13. avgusta lanskega leta svojega zeta Skočirja v jezi zabodel, ker je grdo delal z njegovo hčerjo. Prišel je vsled tega pred porotnike, kjer je bil pa oproščen. Od takrat je bil Gazzetta ves izpremenjen, ogibal se je ljudi, dokler se ni žalostno končal. — Nenavadno bogat lov na sardele je letos v Kvarneru. Ves Kvarner mrgoli takorekoČ teh ribic. Dan na dan nalagajo ribiči svoje ladje z bogatim plenom. Ribiči v Cirkvenioi, Seloah in pri Sv. Jakobu so v dveh nočeh nalovili nad 6000 metrskih stotov sardel ter že ne vedo kam ž njimi. Ribji trg na Reki je tako preobložen s sardelami, da jih prodajajo kg po 10 do 14 h. Cožcti že sploh nočejo več loviti sardel ter jih množine po 4000 do 6000 kg sopet pomečejo iz mrež v morje. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca svečana so priglaglasili, ozir. faktično pričeli izvrševati svoj obrt sledeči obrtniki: Anton Karbl v Cerkvenih uliceh 21, obrt plakatovanja, Štefan Rovšek, trgovino z živili in žganjem v zaprtih posodah-, Krn s t Negy pl. Tokay, nrarski obrt v Flo- Sanskih ulicah 3; tvrdka Hitzl & [>zina na Bregu it. 20, Čevljarski obrt; Leonardo H al a n te na Rimski cesti it 11, pripravljanje in prodajo pelinova* in iadelevanje likerjev; Pavla Kosmačeva, prodajo šivil na Kongresnem trgu it 15; Karol Mir-tič, pekarski obrt na Rimski cesti 1; Marija Uštarjeva, prodajo jajo in ku-retnine na Vodnikovem trgu; Ivana Maverjeva, branj arijo, malo trgovino s špecerijskim blagom ter prodajo vina v zaprtih posodah in špirita v Komenekega ulicah št 34; Ivan Tur-kovic, čevljarski obrt v Linhartovih ulicah 5; Marija Žitnikov*, trgovino a mešanim blagom na Starem trgu 13 j Ettore Buaatta, trgovino s premogom in drvmi na Marije Terezije cesti 11; Anton Sohmidt, mizarski obrt na Poljanski cesti 67; Franc Blaž, akcidenčno tiskarno na Sv. Jakoba trga 6. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so svoj obrt: Ivan K. Worm, trgovino z gumijevimi izdelki itd. na Mestnem trgu 9; Marija Herzegova, trgovino s Čevlji na Starem trgu 9; Marija Hirschma-nova, malo trgovino z vinom, Ulice na grad 5; Marija Jenkova, branjerijo na Martinovi cesti; Leopoldina Po-kornova, trgovino z vinom, pivom in sodo vi co na Marije Terezije cesti 11. — Tetovirana lepotica Miss Carry v lokalu prejšnje SkuŠkove trgovine Pred škofijo vzbuja obilno zanimanja med občinstvom. Je pa tudi vredna, da si jo gre vsakdo ogledat, ker je tetoviranje njenega telesa pravo mojstrsko delo. Ker je Miss Carry le Še malo časa na pogled, naj si jo vsakdo ogleda, ki je še ni videl. Za odrasle moške so predstave zvečer od 7. do 9. ure. — Stanovanja meri. Minoli teden je prišel k neki stranki okoli 40 let star gospod, ki je govoril nemško in rekel, da je poverjen v svrho zvišanja plače, da premeri stanovanje. Ko je končal svoje delo, se je poslovil in odšel. Ko se je stranka potem pri dotičnem uradu o zadevi informo-vala, niso tam ničesar vedeli o tem. Ker se ne ve, kaj neznanec s tem namerava, naj se ga, ako se še kje pojavi, izroči policiji, ki bode zagonetko rešila. — Delavsko gibanje« Včeraj se je odpelja'o z južnega kolodvora v Ameriko 100 Hrvatov, 16 Slovencev in 26 Črnogorcev. V Heb je šlo 190, v Inomost 100, v Scheibbs 70, v Bad-Gastein 30, v Kočevje pa 70 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 90 Lahov. — Izgubljene in najdene reći. Tovarniška delavka Kristina Tonigova je izgubila za 28 K kolkov po 2 in 10 vinarjev, tri pa po 4 K. — Ga. Frančiška Lekanova je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 4 K denarja. — Gdč. Marija Megličeva je našla v zlatu okovan zob. — Najdeni so bili v frančiškanski cerkvi rmeni Čižmi. — Neka dama je izgubila zlato brožo z dvema opaloma, vredna 20 K. — V frančiškanski oerkvi je izgubila delavka v tobačni tovarni Karolina Breceljnikova bankovec za 10 K. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16. marca 1907. Število novorojencev 14 (= 19 35 %0), mrtvo-rojenci 3, umrlih 19 (=26 34 %0), med njimi je umrl za tifuzom 1, za vra-tico 1, za jetiko 1, vsled mrtvouda 1, za razhČnimi bolezriimi 15. Med njimi je bilo tujcev 6 (=31 57 %), iz zavodov 13 (=68 42%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tifuzom 1 oseba. — Jugoslovanske novice. — Madjaronsko gospodarstvo v saboru. V hrvatskem saboru je včeraj odbor za saborske posle predložil poročilo, iz katerega je razvidno, da se pod madjaronsko vlado niso pregledali saborski računi od 1. januarja 1901. do 30. aprila 1906. in d a j e pr o ti p r a v n o dvignil iz saborske blagajne bivši saborski predsednik V as o G j ur g j e vi Č 13 364 kron 56 v, madjaronski poslanec dr. Egersdorfer pa 134.130 K. Sabor je sklenil pozvati vlado, naj te vsote predpisanim potom iztirjajo od Gjurg-jeviča in dr. Egersdorferja in se naj o uspehu poroča v prihodnjem zasedanju. Takšna korupcija je vladala za časa madjarouskega režima na Hrvatskem. Je bil pač že zadnji čas, da se je tudi na Hrvatskem korenito pometlo in da je prišel na površje novi kurz! — Seja hrvatsko-srbske koalicije. V sredo je imela hrvat-sko srbska koalicija sejo, na kateri je v prvi vrsti razpravljala o dopolnilnih volitvah v državnozborsko delegacijo v Budimpešti. Oddati je namreč še h mandatov. Sklenilo se je, da se pošljeta v poštansko delegacijo razen koalicijskih poslancev Supila, dr. LorkoviČa, Muačevioa, dr. Vrbaniča, dr. Banjavčića in dr. Novosela še poslanca dr. Tropša in dr. Peršića. Sabor se odgodi s kraljevim reskriptom to soboto. — Slovenci v Ameriki. — Ponesrečil je v rudniku v Rea-dingu Matija Vardjan. Sioer še šivi, a njegove rane so tako hude, dt» ni upanja na ozdravljenje. — Vsled rasstrelbe smodnika sta bila blizu Bradocka hudo ožgana Jernej Podobnik in njegov 18letni sin. V bolnišnici trpita grosne muke, in ako kateri tuai ozdravi, ostal bo slep. S ž # Cajtffc l. *3 A Asb i4 Js>1£L 1 * najnovejšo novico. — Za vladarja v Brunšviku bo izvoljen vojvoda Albreht Meklenburg-šverinski. — Pristanišče Sebasto-polj je ruska vlada zaprla ter odpustila vse, nad 2000 delavcev, zaradi politične gonja. — Pravda proti ameriškemu milijonarju Thavu, ki je umoril svojega tekmeca, se je po devettedenski obravnavi zaključila s tem, da so spoznali Thava sa slabo umnega ter ga izroče norišnici. — Akademični senat Ivov-skega vseučilišča je obsodil zaradi znanih izgredov 11 maloruskih dijakov na izključenje za vedno; dva sta bila izključena na štiri semestre, dva pa na dva semestra. — 800 milijonov za javne in dobrodelne namene je določil v oporoki znani ameriški milijonar Bockefeller. Od te vsote pripade 200 milijonov za vzgojne namene. Književnost — „Slovenski Trgovski Testnih" ima v Št. 3. naslednjo vsebino : 1.) Za ustanovitev lastnega deželnega mesta penzijskega zavoda v deželi Kranjski! 2. O varstvenih znamkah. 3.) Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko- 4.) O fakturi. 5) Iz trgovske prakse. 6.) Raznoterosti. 7.) Slovensko trgovsko društvo v Celju. 8.) Društvene vesti. 9 1 Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. — Telovadba. Kakor je znano, je prof. Fr. Brunet izdal 1. 1900. učno knjigo za telovadbo z naslovom „Telo vadba". Ker je knjiga že pošla* je g- pisatelj poskrbel nje drugo izdajo, ki ne bo samo ponatisk prve, ampak bo pomnožena. Pridejan ji bo načrt za 6., 7. in 8. razred ljudskih, oziroma za 1., 2 in 3. razred meščanskih šol; razširjen in popolnjen bo tudi slovar telovadnih tehničnih izrazov. Knjiga je prirejena za ljudske in meščanske šole, za učiteljišča in višjo dekliško šolo in je edina v tej stroki v slovenskem jeziku. Nova izdaja izide septembra meseca t. 1. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. marcs. Previden} upravnega sodišča grof Friderik Schonborn je na plučoici smrtno nevarno obolel. Tudi nje gcv namestnik marki Bacque-ham je težko bolan. Praga 22. marca. V kuloarju deželnega zbora je bil danes buren prizor. Prišla sta dva sina dr. Edvarda Gregra in zahtevala od dež. odbornika, agrarca S tiar s k ega pojasnil zaradi njegove izjave, da je prevzel od dr. Edvarda Gregra sanitetni referat v dež. odboru v največjem neredu. Prišlo bi bilo skoro do preena. Stiar8ky je izjavil, da prevzame vso in vsako odgovornost za svoj izrek. Budimpešta 22. marca. Kmetski punt na Rumun-skem se mogočno razširja. Starodavno sovraštvo proti židovskim zakupnikom državnih, cerkvenih in zasebnih veleposestev je udarilo na grozen Dačin na dan Zdaj je tudi mesto Jassy v nevarnosti. Budimpešta 22. marca. V mestu H od ul u so kmete oropali vse židovske hiše in C3rkva. Bukarešt 22 marca. Uspeh kmetskega punta je, da hoče vlada odstopiti v to svrho, da se ustanovi iz vseh strank s stavljeno koalicijsko ministrstvo, ki bi imelo edino nalogo, rešiti agrarno vprašanje Bukarešt 22. marca. Vse vojaštvo, ki je na razpolaganje, je odposlano, da zatre kmetski punt. V raznih krajih so že bili krvavi spopadi. Rim 22. marca. Vest, da pripravlja Vat kan publikacijo pri Montagniniju konfisciranih papirjev, je neresnična. Vat kan razglaša, da bi kaj takega nikdar ne storil. Pariz 22. marca. Klerikalni „Figaro" prijavlja danes celo vrsto pri Montagniniju konfisciranih spisov, izpustil pa je najvažnejše. Poslano*) lm o prireditvi eleevega veter« v SkelJI pes o i ovalen e prireditvi irogor- I Loki. Natečaja prirediti v napravo Gre gorčice* t slike, ni potreba. Slikar Mcrčep je napravil sliko, katera je dobre pogođena. Imam jo na sklada is sem jo tndi inseriral. Slav. čitalnici sem jo dal po posredovanja gd£. Dolenčeve na razpolago — pa n« nihče prišel po njo! Toliko v pojasnilo, da se ne bode, tolmačilo, da je ta slika kaka kari-katara. iooo Jernej Bataovec v Ljubljani. •) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Umrli so v Ljubljani Dne 17. marca: Aloizij Len ček, mag. po-možni « radnik 24 let, Zaloška cesta štev. 11, Absceaa. frigidi. Dne 1K marca: Jakob Modrijan, c. kr. major v ■., ?>0 let, Kesljeva cesta 3, Arterio-seltrosta. — Valentina France k o vic. šivilja, 23 let, Sv. Petra cesta Abs intest penton. — Katari« h, Scocionaro, gostija. 73 let, Kla-desne alice 20, oatareloat. Dn« 19 marca: Mar. Verhovnik, složkinja, 6? I., Pred 3k< fijo 16, Arteriosclerosis — Peter Seaga(-tto, sidar, 81 let Radeckega cesta 11, pljacaiea — Szerena Popper, upravitelja hči, 1 in pol nies, Dunajska cesta 15, Broncbitls eapillar. — Viktor Babšek, posestnika sin 2 1, Karolinška semlja 49 jetika. Borzna poročila Ljubljanski „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 21. marca 1907. 4 V; ju ' »j srebrna renta . . *»/f avstr. kronska renta „ iiata i«'e eip^a kronika ran t« 4* „ i lata » Vil pesijjile dež. Kranjske ■oeottle mesta Spljet . Zadar *-;»: bos.-here. želesn!'- posoiiio *902 . . . 4% čeaks ć*t. banka k. s ¥t* • . 9 t. 9 sasc pisma gal. d>*. hipotečne banke . . peit kam k o. i 10° pr...... , aast. ^iatns Iseterst kranilalce..... . rast pismi ogr. o>., hranilnice . . . x. pis. ogr. hip. ban. jt lokalnih ie-ifrmf '-. cir. obt c»jšx« ine\ barke prior, tek. želez. Trst- Perei..... **,e prior. JoJer.jskin iei. ^ , unor. ivi. ie\. icup. « avs*r za lil. p. e. tisiae SrecU^r *4 !. , . . . , ov L .... B Štefka...... . 'srs*. J. sssJzeJe , ogrska sip. &anfce Den*r 98 55 99 9:, 98 651 11C bo. 94 40' 40 98 50 104-50' 9985 28 75 100 15 y8 85 116 70 94 KO 11*60 B9*60 101 60 100 85 99 45 100 45 99 75i 10075 4» 3 f«. ft^- ^eallikč SfVSSB] Kreditite 9 . - JaoioJkf „ . . Cijubiiar.sk* ■ . . . A.vstr. rdeč krUei m . . Ogr. , , » . . - 3udoI?ove , . ■ . Salcburike , . . - Dunajske k-cd* b , , . Dtlaiaa. kžne ie*errtice . . « . brfcavne ielsialc« . . . farstr.-ogrskc s^naike žel. ie4. 4r. . . fiiHa-Vur&ayi..... rb^voijsiM prs«, issdfts Avstr. croi«« U»w. 4r*šh* 9y 20 I0O-— 105-80 100-—I 100-— 100--!00- — 99 90 9875 30450J 99 50 160 76; 265—I 149-16' 268—! 272 5: 249 -; 97 -I 184 25; 21 70j 438 -80- , j*8 -: 56 -j 45 75 2675 68-84 50 482 — 145 75 67i> 26 J1766 *78 75 801 — 241 76 729 — F03 50 99 70 00 8"» 206 80 i'.)l~ 100-60 100 20 :oo2c !'l- 99 76 306 60 100-čO 152 75 2*7 — 61 16 278 — 282 75 268 50 106 50 18V26 23 70 t48--90 96 -61 70 47 75 28 75 6') 90 50 492 — U6 75 671 25 1775 679 50 80Ž — 2«2 — 730 -604 f 0 266^- - !2b73 — !IC57 -i 6f8-- 275 — 561 —j 130 —I 11-36 1913; 23 64' •4-10 t i7-88 »40 2-62J 4 4 279 — 653 — ;34 — 11*40 1916 SS 62 24-1 o ::8- 9^ 66 2-63 t?tne oone v Budimpeite Dot 27. marca 1907 TovoiiBE-rženica sa april . . . i Komu R april maj spnJ 60 kg BO . 60 . 60 . 60 R &0 7- 70 8-Oh 6-67 6*j9 6- 43 7- 8-J 5—10 višje MeitorolojICno poroffls. Um* raso ; ar. saak. dal. ablač. sl. ivsbod I jasno 4 1 -11 10 U p. m. jaah. dal. obla« Srednja včeraj laja temperatmra: - 6*1* nor-mate: 4 6°. Padavina v avas 0.0. I t I šivilja in učenka m takaf aprtlsmata. 786 -1 Wolfove ulice S, II. nadstr Talnim srcem javkamo vsem sorodnikom, prijateljem in ananeem, da je ljubljeni soprog, o£e, gospod 3van Prime trgovec in posestnik dne 20. t. m ob 8. nri svečer v 43 1. svoje starosti, po djlpi bolezni, pre viden s svetotajstvi v Gospoda zaspal Pogreb dragega pokojnika bo dne 22. t. m. popoldne. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin. brivski pomočnik dobi kondicijo pri Fraa Ftrka ¥ Poaitaiah, *19_t Nastop takoj. Takoj m spre|me i govoren in iiarfen Vel. ltnkoviee, i'O. marca 1907. 9.^3 talnioči ostali. Zahvala« Za vse izkazano srčno sočutje povodom prebridke izgnbe našega ljubega soproga, oziroma očeta in sira, gospođa Hinko Teuta kakor radi za mnogobrojno spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijate! i e m in znancem srčno zahvalo Posebna in iskrena zahvala pa bodi sl. slov. del. pevskemu društva „Slave c1* za to!ažr epolrco petje, gg. uradnikom c. kr sodišč* za mnogobrojno spremstvo ter povskemu klnbn ,Škrjanćeka za pokiunjeoi lepi venec. V Ljubljani, 22. marca 1907. 995 talvjoči ostali. mm jroHtllne>. sss Več pove TorOSlfa NOTOtllV. Dnaa|ska cesta št. 1L Slama v balah se po nizki ceni prodaja. Jtiartinova cesta 10. «47 10 Razne prevode iz nemščine v slovenščino in kalarjev, pisem in drogib tiskovin oskrbi OOBO izveiban uradoik v tej •trosi. Naslov v upravoistvn ^81ov. Naroda". Dve hiši ki ae dasta deliti 788 G S92 se ugodno p rod a sta IK V hibi so pekarija, gostilniški in trgovski prostori ter vel ko skladišče. Vprašanja le pismena pod „2 hiSi" sprejema upravmstvo nSlov. Narodau. Oes. kr- •vetrljeke ^ tlriavne ieleintoa. Izvod iz voznega reda. Veijaveo adl šr>t 1. te LfoSllaa« trni. SaLi *o ajutraj Osebni vlak v smeri: Jestetc«, Oorica e. kr. drž. zel, Trst c. kr. dri. SaL, Celovec. Glandorf, Salcburg, Inoraost, Line. Budejevice. Praga. r-i7 -jutra, Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Srraža-Tophce. Kočevje. KSO preip-Jdn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. sel., Trbiž, Beljak, Franzcnsfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. ^oo ».'.opo'c ^ > Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. * oo psp"»dip. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. tel., Trbiž, lici jak, Franzensfestc. Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. ?-c8 zv»6er Osebni vlak v smeei: Nava mesto, Kočevje. rw iv«6»r Osebni rtek v smeri: "rtoii. iO-aa p«n*e4. Oeebal vlak v smeri: ieseniee, Gorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. 4ri. ž«4. Beljak, raosiost, Mcnskovo •efcei v Mmbltajio lat. tal.: foo ajutrai. Osebni vlak ne Trbiža. 9-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega masta, Koosvja. e4etoe>ra 1006. leta H IS predpol4ne. Osehni vlak Is feffc^ c* kr. dri. žel., Trbiža, Celovca, Lteo* Prage, Dunaja zahodni kolodvor. »■32 popoldne Osebni vlak is Seral^ Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*so popoldne. Osebni vlak iz leietak Celovca, Inomosta, Monakovegm, SoJjtlrav Trbiža, Gorice c. kr. drž. i.t Trsta e. kr. dr«. * O-SS zvcoer. Osebni vlak Is Stf*se-T**4s> Novega mesta, Kočevja. t-48 ivefi.-.:. Osebni vlak Is Prage, Unce Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, TrbUta Trsta c. kr. drž. žel., Oorice c. kr. dri. *tf ica* ponoći. Osebni vlak is Pootsbtk Trbiža, Trsta c. kr. d. ž.. Gorice c kr. C I Odhod Is L|abl|aaa drl. halesvn i 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Ktssalfc. S-oo popoldne. Mešani vlak v KaauiMi T io zvedor. Mešani vlak v tO 4* ponoOl Mešani vlak v v oktobru in le ob nedeljah Sohod v Mahllaao drl 0-40 zjutraj. Mešani vlak is •O-SO p'od poldne Mešani vlak ki • io zvooor. Mešani vlak ls Kamnika O »O p on odi. Mešani vlak iz Kamnika. v oktobru in le oh nedeljah io pi (Odhodi in dohodi se nainačeal v evropejak« C. kr. ?wfnkM)afre driavnih železnic v Trste Lep oWi voziček •e zaradi preselitve takoj proda« Vpraša naj se w BOVi peketni voJašBiol (27.), poslople sa pod-šastoiko, IL aadstr., vrata 60 6L wa—i Plohe! hrastove, debele 8 cm, dolge 2 60 m do 3 m, iiroke od 16 cm naprej, kupuje po BS|agodne|šik cenah proii Ukojiniemn plačila parožaga ĐEGHENGHI Ljubljana. 894 1 Lepa prilika! Ha Bleda se pod ugodnimi pogoji dalo ▼ najem s 15. junijem ie dalj časa obstoječa Dr. IVO ionu ,M za motjem' Jo ssaJzanimiveJSi slo en-ski roman sedanjosti. < ena vezani knjigi S krose Založila: SOi>-l Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. ■V~ Knjiga so dobi tadl v vsaki večji bukvami. s opravo in orodjem za 4 delavce. Pojasnila daje lastnica Marijana Potočnik, Za gorice* Bled. 922—4 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 550 K. Vsled n godnega ogromnega nakana se odda za to oizko r«no: par moftkih tal par ženskih ftevhev. crnih air r^vib na trakove z moćno atuticaJ podplatr, m _;.j.,voblike, dalje par moških ie par ženskih modnih čevljev, elegantnih in 'ahkih. -Ca u»rfM'itPv zadoetn|e doi^-.^i 883 Hi^iljantp to p..vnetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. NmU!ajO|oa* ra« zan». maru ^ V w w w st? 1 Posteljno perje m puli oprano m osnaženo "ks od 35 kr. naprej prodala C. I- Hamann v tjubljani. V v v wifci gospica želi takoj mesta v kakŠDi pisarni. Je vešča le^'k'-v , vajena pisarniškega poslovanja — Ponudbe pod „Pošte-MSt B. V." na upr. „Slov. NaroUa.^ Meblovani sobi! Dve skupni skoraj nanovo oprem-lieni sobi s porabo klavirja se Od* dasta v bližini frančiškanske cerkve. Dalje se išče kaka majhna te vpeljana trgovina. Ponudbe pod ltA. D." na sprava. »Slov. Namda*. t9»—1 i Vljudno se priporoča trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnri trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. »i Otvoritev gostilne. Slavnemu občinstvu v Ljubljani in v okolici vljudno uaznanj da otvorim v nedeljo, dne 24. marca t. I. ovo gostilno pri kemični tovarni na Selu št. 24 (Predovičeva kila). ■\ Postregla bodem vedno s pristnim vinom, svetim pivom ia Okusno mrzlo m gorko kuhinjo. — Zagotavljajoč ve«tuo potireibo ^5 se pl poročam za miiogoDrojui obis& z odi. spoitovauiem •-| Lucija Makovec H 06 1 na Selu pri LJubljani it. 24 poleg kemične fcovasae}. 4a M sefeji, se dreta aavarevatetea Zlastt Je mavarovanj« mm, aeSSasOt ki maoikaJ«e««4 M veiaSm. Vaak *4aa hmm pa preUk« peSlk let pravico 4e AivMeaie. „SLAVIJA - - vsejsmne ^avsrevslns bssks v Fra|i. - - - -fOfldl: **tlB9.B37m76 K. tepta***« odškodnine In kapital!]« 87,170.38376 K. Po velikooti druga vznjeisina zavarovalnica na&e države mmM »1«. « Mt.k*-Mertt4i Vm v LJtlhijani, eifar pitava« to v laataei se* pešaniai Ik ikoaa —*W UUva aarWUli Devete ■ LJUBLJANA Prešernove ulice 9. GRICAR & MEJflC LJUBLJANA PreJernoue ulice 9. vljudno naznanjata, da Je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekak za gospode in dečke kakor" v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen posel, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 916—3 Isdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pust o 81 emiek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne" 94