89. številka. Ljubljana, v četrtek 19. aprila. XXVII. leto, 1894. SLO« MOD. Uhaja *rsak dan »veier, isimfii nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden aaeaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. na meseo, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje ae od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trga št. 12. D pravni štvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. P. n. volilci stolnega mesta Ljubljana! Na shodu narodnih volilcev, vršivšem se dnć 8. t. m., vzprejeti so bili po nasvetu podpisanega volilnega odbora za letošnje dopolnilne volitve v mestni zastop sledeči gg. kandidati: za I. volilni razred, ki voli v peteli. dne tO. t. ni. s CrOgola. Ivan^ c. kr. notar in posestnik; Otoa.SSel.il Peter, mestni župan in posestnik; St&VO Josip dl?., c. kr. finančne prokurature pristav in posestnik; Volkovi? 1& Iva.XI« c. kr. nadporočnik v p. in posestnik. Narodni volilci! Bodite složni in izkažite soglasno svoje zaupanje tem izkušenim, vestnim in odločno narodnim možem! Za klub narodnih obč. svetovalcev: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški. Stambulov. Stambulov, ta prototip bolgarskega trinoga, bo menda potaplja v svojih grehih in veak dan ae lahko zgodi, da izgine s površja. O tem ni dvoma, da se vzdržuje le z brutalno silo in da z nečuvenimi sredstvi duši pravo voljo narodovo. Doba njegovega vla danja se da razdeliti v manjše perijode, katerih vsako zaznamujejo politični umori. Paševanje Stambulovo traja že leta in da mu še ni konca, da vzdihuje bolgarski narod fie sedaj v tej sužnosti, tega so v prvi vrsti krive tiste države, ki podpirajo sedanji regtme. Ko je bil Stambulov odstranil vse svoja nasprotnike in zadušil opozicijonalno gibanje, ko Bi je podvrgel Koburžaoa, da je bil le fie orodje njegovo, tedaj je bil ta Človek na višku svoje moči in svoje veljave. Kmalu pa so se jeli najboljši njegovi somišljeniki in sodelavci upirati njegovemu pučenjanju. Bivši ministri Radoslavov, Stranskv in drugi so zbirali okolo sebe tiste pogumne može, ki so bo upali svojo nezadovoljnost javuo izraziti, in so ustanovili opozicijonalno stranko, ki ima jedini namen, odstraniti Stambulova in zagotoviti Bolgarski pošteno vlado s Koburžanom na čelu. čim je Stambulov spoznal, da opozicija ni naperjena zoper Koburžana, ampak samo zoper njega, da je Koburžao celo porazumljen z opozicijo in da jo moralno in materijelno podpira, tedaj je tudi spoznal, da utegne državno krmilo kmalu iz njegovih rok priti. Delal je sicer obupne poskuse, zagotoviti Bi vlado, ali pozitivnih uspehov ni dosegel. Opozicija je rasla od dne do dne in Stambulov je začel pleniti državne blagajse, da si za bodočnost zagotovi brezskrbno in prijetno življenje. Koburžan dela s pomočjo opozicije na to, da doseže porazumljenje z Rusijo. Sedaj se mudi na Duoaji in prišel je celo v dotiko z ruskim veleposlanikom knezom Lobanovom, kateremu se je sicer skrbno ogibal. Tudi drugi znaki kažejo, da več ne želi samo porazumljenja z Rusijo, nego da tudi deluje na dosego tega smotra. Politična konstelacija je za to kaj ugodna. Vsled trgovinskih pogodeb Rusije 8 Nemčijo in Avstrijo oo se te tri države druga drugi kolikor toliko tudi politično približale in prav verjetno je domnevanje, da se glede Bolgarske do-seže nekak modus vivendi. Prva Žrtva takega porazumljenja pa bi bil brez dvoma Stambulov. Z njegovo odstranitvijo postal bi Koburžan samosvoj, nehal bi biti marijoneta brezvestnega pustolovca io mogel bi uveljaviti aa Bolgarskem razmere, s katerimi bi bile zadovoljne imenovane velesile, a morda tudi narod. Za Koburžana je to življensko vprašanje, ker bi le v tem slučaju, da se porazumejo Rusija, Avstrija in Nemčija mogel računati na to, da ga velesile kdaj priznajo legitimiim vladarjem Bolgarske. Državni zbor. Na Dunaji, 18. aprila. Tako burne seje, kakor danes, že dolgo ni bilo v našem parlamentu. Posl. dr. Lueger je brez usmiljenja bičal nemške liberalce in ostro ob-Bojal postopanje Dunajskega vojnega poveljnika barona Schonfelda. Ta lekcija je bila pošteno zaslužena in povsem umestna. Začetkom seje oglasil se je posl. dr. Ko p p kot načelnik tiskovnega odseka in naznanil, da se bo odsek danes posvetoval o Pacakovem predlogu in o njem tekom osmih dnij poročal, glede poročila o premembi tiskovnega zakona pa je rekel, da bo ž njim počakati, dokler se vlada o njem ne izreče, kar Be utegne v kratkem zgoditi. Ko se je odklonil predlog poBl. Pernerstorferja, naj bodo posvetovanja tiskovnega odseka javna, nadaljevala se je razprava o zakonu glede zglaševanja črno-vojni k o v. Domobranski minister grof W el bo r shei mb pravi, da naša država glede vojne organizacije samo drugim državam Bledi, kar mora storiti, da ne zaostane. S to predlogo se prebivalstvo res vnovič obremeni, a potrebna je neizogibno. Reklo se je, da bo utegnejo uvesti tudi orožne vaje črnovojnikov. Ta trditev je dokaz, da se nič preveč ne zahteva, sicer pa ni treba volka klicati. Govornik opravičuje potem posamne določbe in priporoča zbornici, naj predlogo vzprejme. — Generalni govornik contra, posl. dr. Lueger, se čudi, da kosliranci tako trdovratno molfo, kadar se nalagajo prebivalstvu nova bremena. Zakaj molče* zastopniki kmetov, zakaj zagovorniki svobode, levičarji? Ti glasujejo za vojsko, za valuto, za proračun in za vlado, svobodo pa od-kladajo, glej tiskovni odBek in volilno reformo. Zakaj molče Poljaki ? V duhu že vidijo RuBe uničujočo armado. Drugi narodi pa, izvzemši židovske Madjare, ki Be hočejo maščevati za Vilagos, žele miru tudi z Rusijo. Vedno se govori, da Živimo v miru, in vedno se množi vojska. Občine bodo vsled tega zakona imele velike troške. Pri komisijah bodo tudi obč. svetniki sodelovali. Ti ne smejo stradati, in ker so boljši ljudje, se jim bo tudi kaj boljega dalo. Smodke sicer ne bodo na razpolaganje, ker se je pri drugih prilikah pokazalo, da so jih preveč pobrali, ali vsak bo dobil po dve smodki in papirnato cevko. To vse velja denar. Govorilo se je o patri-jotizmu. Takega apartnega patrijutizma ni, sicer pa bi bilo jako žalostno, ko bi imeli izveBtni sloji pa-trijotizem v zakupu. Prav iz patrijutizma opozarjam na dve okolnosti, ki nikakor ne obujata simpatij za vojaštvo. Prva je atališče odločilnih vojaških faktorjev glede dvoboja. Radi dvoboja ae je predarlski deželni zbor hkrati zaključil. Prebivalstvo ne misli na dvoboje. Rečeni deželni i bor se je zaključil, ker je hotel nekaj skleniti zoper trpinčenje vojakov. To LISTEK. Šolska slika. Srbski spisal L. K. Lazar o v i d. Preložil J. P. Planinski. II (Dalje.) • Tako smo mi mislili, a tudi učitelj se ni temu protivil, da je Mara dovolj omikana, zatorej naj se poslej uči domačemu delu. Že se je pop mislil o tem posvetovati z narodom, kar se zopet dogodi nekaj, kar je premerilo naše sklepe. To leto pride v naše okrajno mesto vladika. Ne bom vam pravil, kaj se je vse tu pripravljalo in kako so ae shajali popje od vseh atranij. Dovolj, da veste, da je naš pop bil najstarejši v celem okraji ter da ga je potemtakem zapala posebna čaat in naloga pri pozdravu novega vladike. Narod odloči, da se ima napraviti popu nova oprava, in učitelj je cela dva tedna šival kapo in ugibal, kako bi jo lepše napravil. Ko je pop sedel na voz pred našo cerkvijo, pričakovalo ga je ondu dvanajat jezdecev, ki so iz našega aela v narodni vojaki, ki bo spremljali popa v mesto In atreljall in prepevali celo pot. Za popom, aa drugem vozu, vozila ata aa kum Ninko in Gluvić, za njima mnogo naroda. Pravijo, da so potrkavali zvonovi in pokali topiti, ko je naš pop prispel v mesto, ker je jezdec, kateri je stal na razkrižji, uzrši popa v onem sprevodu, mislil, da je vladika in vzpodbodel konja, da dobi nagrado. Bilo, kakorkoli mu drago, vladika je prispel in naš pop se je izkazal s svojim pozdravom. Vladika je takoj dal prirediti obed. Bilo je mnogo sveta, a naš pop, pravijo, je sedel na čelu. Kdo se bo z nami 1 Po obedu, pravijo, se je polagoma razkropil svet, le popje so ostali pri vladiki. Tedaj jame vladika vsakega poBamnega izpra-ševati, kako se imenuje, odkod je, kakšna mu je župnija itd., pa vpraša tudi našega popa. Pove on vse, kako je, in se hvali z nami, hvala mul kot b svojo deco. Potem, pravijo, deje sveti vladika: — Ti si, oče, izmej najstarejših tu; Boga ti, koliko ti je let? — Jaz, odgovori pop, ia narod računamo, da mi jih je tako okoli sedemdeaet. — Lepa starosti pravi vladika. Da te Bog polivi še mnoga leta! — A Boga ti, oče, ne štej mi v zlo, kje si ti fiole pohajal? — Učil tem ae, deje pop, pri svojem očetu, kateri je popoval v starih časih. Ko so ga Turki ubili, ostal sem sirota in pobegnil v to selo, kjer me je pozneje oblast zapopila. — A sicer nisi pohajal, kakor praviš, nika-keršnih šol? — Ne, aikakeršnib. — A znaš li pravilo službe, kakor je treba, in obredoslovje ? — Jaz, oče vladika, kakor je dejal stari pop Stoko: kogar sem kratil, ni se poturčil, kogar sem poročil, ni Be razporočil, a kogar sem pokopal, ni se po vampi ril.1) Pop Mitar potegne našega popa za mantijo.9) Vladika se sladko nasmeje. — Lepo, oče! pravijo, da je dejal. Hvala ti ! Takih je meni tudi treba! *j Povampiriti s e - p o v o 1 k o d I a 6 i t i se. Volkodlak se zove človek, v katerega zaide — tako narod — 40 dnij po smrti kak z61 duh in ga olivi, t. j. on so povampiri. Volkodlak vstaja ponoCi is groba, hodi davit ljudi po hišah in pit njih kri. Polten Človek se ne more povampiriti, liimfti tedaj, ako preleti nad njim, mrtvim, kaka ptica ali kaka druga žival. Zato povsod čuvajo mrtveca, da se to ne zgodi. Prel. prip. ■) Popovska halja. Prel. prip. (Dalja prib.) je prebivalstvo razdražilo, kakor tudi premeščenje vojaškega duhovnika iz Iuomoata v Sarajevo, ki ae je odredilo, ker je duhovnik atoril avojo dolžooat. Zadnji čas se je nekaj drugega primerilo. Službeni reglement pravi, da vojaške oseb« v uniformi se do smejo udeleževati javoih shodov in demonstracij, ki imajo politično tendenco. Dne 11. aprila bil je na Dunaju banket na čast županu Grtlblu. To je bil shod a politično tendenco, strankarski ahod, abod velekapi-taliatov in njihovih hlapcev. (Viharno odobravanje in ugovarjanje. Posl. dr. Menger: Kaj je to? Novo odobravanje. Velik nemir. Posl. dr. Menger: Strano-petnež, ki po takem razžaljenju ne da zadoščenja. Posl. dr. Gessmann: Molčite!) Za besedo „strano-petnež" ne bom dra. Mengerja pozval na dvoboj ker je vsak, kdor pozivlje na dvoboj, ničvreden, zanikern zločinec. (Viharno odobravanje. Podpredsednik Abrahamowicz: Pokličem Vas k redu. Živahno ugovarjanje. Posl. Scbneider: Žide pokličite k redu) ProBim, d* se v zapisniku konstatuje, da me je dr. Menger imenoval strahopetneža in da sem izjavil, da je zločinec, kdor pozove koga na dvoboj. Naj nadaljujem. Rečenega banketa ae je tudi vojni poveljnik baron Schoofeld udeležil v popolni uoiformi. Udeležil se je torej javne demonstracije a politično tendenco. Govoril je na tem shodu, o katerem je vedel, da je liberalen in velekapitali-stičen, in sicer govorit tako, da moramo zoper njegove besede z vso odločnostjo protestovati. Rekel je, da stoje za gospodi, ki so banketirali, vojaki, ki so pripravljeni braniti težko pridobljeno imetje. Na banketu ni bil nihče, ki je svoje imetje težko pridobil (Burno odobravanje.) Scboofaldov govor je razdražil Dunajsko prebivalstvo, če je bilo temu generalu dovoljeno, udeležiti se takega shoda, zakaj ni dovoljeno podčastnikom in vojakom prihajati na naše shode. Avstrijska vojska nima tistih braniti, ki so na troške prebivalstva obogateli. Dolžnost ima braniti državo in vse prebivalstvo in če greši zoper to dolžnost, potem ni več cesarska avstrijska vojska, ampak Rothschildova vojska. (Viharno odobravanje in ploskanje. Velikanska seuzacija.) — Posl. Wrabe t z pravi, da so na banketu bili meščani in v istem zmislu govori posl. dr. Fux. Oba zavrača dr. Lueger. Posl. dr. Kronavretter konstatuje, da je demokrat in ne velekapitalist. Ko je govoril Še poročevalec dr. Promber, vršilo se je glasovanje in se je sklenilo, da je začeti specijalno debato. V specijalni debati upravičuje domobranski minister grof Welsersheimb barona Schoafelda, potem pa govorita poslanca Morre in dr. Vašatv, na kar se ves zakon vzprejme brez dalje debate in se začne razprava o proračunu domobranskega ministarstva. O tem govori posl. Adame k, na kar se po malem reokontru mej drom. Lueger jem in drom. Mengerjem seja zaključi. Prihodnja aeja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 19. aprila. Tiskovni odsek Sinoči je zboroval tiskovni odsek, da se posvetuje o Pacakovem predlogu. Vse kaže, da se bodo svobodoljubni levičarji zopet pobratili s pravosodnim ministrom, časopisje ljubečim grofom Scboaboroom. Glede te afere je prav zanimivo, kar piše na adreso poljskih poslancev poljski list „Reforma*. Pravi namreč, da je glasovanje o Pacakovem predlogu, naj tiskovni odsek v osmih dneh poroča o njegovem načrtu zakona glede konfiskacij, novic pokazalo, da od sedanje poljsae delegacije ni ničesar pričakovati, in da bo ideja o državljanski svobodi dobila v poljskem klubu šele tedaj zagovornikov, če pridejo po radikalu) volilni reformi neodvisni možje v parlament. JI al o ruti Aa zahteva. Maloruska državnozborska delegacija se je predvčerajšnjim dogovorila glede zahtev, od katerih izpolnitve je odvisen klubov pristop h koaliciji. Ma-loruBi zahtevajo: 1. Ustanovitev maioruskih paraleik na drugi gimnaziji v Crnovcab, 2. ustanovitev utra-kvističnega učiteljišča in maloruske vadnice v Sokolu ; 3. ustanovitev utrakvistične vadnice na učiteljišču v Somboru; 4 uvedeuje utrakvističnega pouka na vseh učiteljiščih v vzhodni Gališki; 5. podelitev štipendij za maloruBke srednješolske učiteljske kandidate in docente na Lvovski univerzi; 6 ločitev maioruskih paraleik na gimnaziji v Przemvslu od poljskih; 7. imenovanje liudskošolskih nadzornikov, zmožnih poljskega in maloruakega jezika; 8. imenovanje ma-loruskega gotskega nadzornika za Ijudflke in srednje šole v Bukovini. — Pri razpravi o proračunu na-učnega miaisterstva utemeljeval bode posl. Maadi-čcvski te zahteve. Migljaj 8 polenom. Socijalistiški shod aa Dunaji je, kakor znano, sklenil resolucijo, v kateri je protestoval zoper izjemne naredbe v Pragi in pozval delavce, naj praznujoč dan 1. maja, tudi take proteste aklenejo. Vlada ae je najbrž nekoliko ustrašila take velikanske demonstracije, vsaj aklepati bi ae to dalo ii ofici-joznega komunikeja, kateri je včeraj priobčila Dunajska „Presae". V tem komunikeju se apeluje na zdravo pamet delavcev, naj ae store, kar se jim je nasvetovalo na socijalistiškem shodu, čeS, da se take demonstracije zoper pravnoveljavue naredbe nikjer ne pripuščajo, ker se s tem pritiska na državna ob-lastva. To bi bilo celo zoper pravico, izražati svobodno svoje mnenje, ker bi prekoračilo tej pravici stavljene meje, ter bi bile potem konstkvencije neizogibne. — Na kake konaekveucije misli oficijozoi modrijan, nam je nerazumljivo. Vitanje države. Jezuiti na Nemškem. Splošno Be sodi, da je sklep drž. zbora, a katerim se je jezuitom dovolilo bivanje na Nemškem, brez praktičnega pomena, ker ni kar nič upanja, da bi ga zavezai svet odobril, in ker so po specijalnih zakonih v WUrtembergu in v Badesu cerkveni redovi sploh prepovedani, na Bavarskem in na Saksonskem pa jezuiti, dočim je na Pruskem treba posebnega dovoljenja vlade za vsako naselbino kakega reda. Angleška. Agitacija zoper angleškopersko zbornico, katero je bil lani začel stari Gladstone, je že dosegla vidnih uspehov. V poslanski zbornici se je preložil zakonski načrt, določujoč, da perska zbornica ne imej več pravice od poslanske zbornice sklenene zakone zavreči. Pri prvem branju tega zakona, ki se je vršilo predvčerajšnjim, je bil načrt vzprejet in prav verjetno je, da obvelja tudi pri drugem in pri tretjem branju. S tem zakonom bi Be perski zbornici odvzela najvažnejša pravica. Tudi z neko drugo stvarjo je vlada zmagala predvčerajšnjim. Kakor smo svoj čas poročali, je vlada predlagala, naj o škotskih stvareh sklepa poseben odsek, v katerem bi bilo poleg vseh škotskih poslancev tudi nekaj angleških. Vodja konservativcev, Dalfour, je predlagal amendement, čigar namen je bil, skrčiti pravice in delokrog tega odseka kar najbolj mogoče, a zbornica ga je odklonila. Dopisi. Od Sv. Ilja v Slov. Goricah, 13. aprila. [Izv. dop.] (Občinska volitev v drugem volilnem razredu. Glavni agent firme „Pisto r in drugovi".) Nad dve leti je preteklo, odkar smo se tukajšnji Slovenci jeli boriti za pravično volitev v drugem volilnem razredu. Trikrat smo imeli v tem času volitev v občinski odbor, dvakrat v drugem razredu, trikrat smo protestovati zaradi nam prizadejanih krivic od strani Pistorja in njegovih pomočnikov in vselej nam je deželna gosposka pripoznala pravico. Dne* 29. marca bil je odločilni dan. Vršila ae je zopet volitev v drugem volilnem razredu, in sicer Že tretjikrat! Tukajšnjim Nemcem je predlo, ker ao vedeli, da bode odločil žreb. Pa v tej sili priskočil jim je na pomoč neki tukajšnji nemškutar. Ta „poštenjak" ponudil je slovenskemu volilcu Francu Zeleniku (doma od sv. Bolfenka) kupico vina, ter ga s tem pregovoril, da je izostal od volitve, ter tako oškod 1 narodno stvar, zatajil svojo narodnost in osramotil sam sebe. Mi smo glede njega pač vse boljše nade gojili, a žalibog da smo se motili. Tu je pač zopet dokaz, da je dandanes narodnost res v nevarnosti. Vprašanje pa je: Komu sta ta dva več Škodovala, nam Slovencem ali sebi? To bode pokazala prihod-njoBt. Pač si ne smeta misliti, ker sta pripomogla tukajšnjim Nemcem na tak način do zmage, da bode zdaj nas Slovencev konec. Ako to mislita, se psč motita. Svaka Bila do vremena! — Pistorjev agent je torej odločil pri miuolih volitvah. Saj pa je tudi pošteno delal in radovedni smo le, ali ga bodo sedaj iz svojega žepa podpirali, da mu ne bo več treba posojila beračiti pri slovenski posojilnici. Vprašali bodete, kako to, da se zagrizen, vse kar je slovenskega prezirajoč nemškutar tako poniža, da si izposodi slovenski denar? Zakaj ni potrkal pri tukajšnji „VorschsBskasse" ? Na to je pač lahek odgovor. Pri tukajšnji nemški „Vorschuaskasse" je suša, da, suša, večja kakor je bila tista sveto-pisemska suša, kateri menda ni bilo več primere. Zaradi te velike suše so bili primorani ti „blagi" gospodje od „ Vorschusskasse" beračiti pri deželnem zboru v Gradcu, a dobili so le sladke besede, denarja nič. Kak „pošteojakovič" je mej tukajšnjimi nemškutarji, izprevidite iz sledečega: Pred letom dnij prodal je nekdo svoje mu svaku vincarijo z nekoliko orali zemlje. Svak mu je celo kupnino izplačal, ali kot lastnik zemljišča pred kratkim še ni bil vpisan. Pred nekoliko čnsom so se temu nemškutarju sline poce-dile po alovenakih penezih. Veledušni Slovenci so ae ga usmilili in mu pomagali. Ali ker je za zahtevani znesek njegov „grund" v zemljiški knjigi že preveč črn, dal je ta modrijan dobljeni zaesA meni nič tebi nič vknjiliti tudi na svaku prodani del posestva. Umeje se, d* to ne ostane brez posledic. Kako bode se iz te luže ižkobacal, pove nam bližnja prihodnjost. (?) Domače stvari. — (Koalicijska servilnost.) .Slovenec" piše: .Svetla kneginja Gabrijela Windiscb Gratz, roj. princesa Aueraperg, soproga gosp. c. kr. niini-Bterskega predsednika, kneza Alfreda Windisch-Graetza mudi se začasno na gradu b v e 11 e g a kneza Hugona Windiach-Graetza v Konjicah. Tje je, kakor ae nam piše, spremljana od svoje vdove matere svetle knegioje Viljemine Auersperg, pripeljala dne) 13. t. m. desetletno hčerko, princeso Nežiko, da bi ta v zdravem podpohorskem zraku okrevala od pozimske bolezni. V nedeljo sta v i a o k o goapo obiskala z Dunaja mladi knez Hugon Win-discb-Graetz in njega a v e 11 a soproga Kristjana, sestra kneginje Gabrijele, ki se pojutranjem zopet povrne na Dunaj k avoji svetli rodbini." — Sedaj nam pa naj Še kdo pride in trdi, da tičimo Slovenci v temi in ne v svetlobi. Prihodnjič bodi tudi „desetletoa hčerka, princesa Nežika" svetla, potem bo pa svetloba popolna, tako da bode ž njo lahko zadovoljen vsak — koalicijski strežaj. — (Pogreb šolskega nadzornika in učitelja g. Ivana Tomšiča.) Nebrojna množica stanovskih tovarišev, Matičinih In mestnih odbornikov, odličnega občinstva iz vseh slojev Ljubljanskega probivalstva, uradnikov, učencev itd. zbralo se je včeraj na mestnem trgu, da izkaže poslednjo čast možu, ki je bil ves čas svojega življenja jako marljiv delavec na polji narodove prosvete ne samo kot učitelj nego posebno tudi še kot urednik časopisa ,Vrtec", ki ga je ustanovil sam in potem spretno vodil 26 let. O literarnem delovanju pokojnega, ki je bil uzoren rodoljub in kremenit značaj, spregovorimo v jedni bodočih številk obširneje. Včerajšnji pogreb je pokazal, kako vsestransko priljubljen je bil pokojnik. Pred hišo žalosti zapeli ao učiteljski pripravniki žaloBtinko, potem pa se je uvrstil dolgi sprevod. Veocev z napisi je bilo 15, ki so se deloma nosili, deloma pa so bili položeni na krsto. Poklonili so jih: Mestna občina Ljubljanska ; Mestni učitelji; Tjčiteljstvo Ljubljanske okolice; Slovenska Matica svojemu marljivemu odborniku ; G. kr. okr. šolski svet svojemu odličnemu Članu; Hvaležni učenci svojemu dragemu učitelju; Der Lehrkttrper der k. k. Lehrerbildungsanstalt seinem lieben Col-legen; Nezaboravnomu Ivanu obitelj Tomšič, Zagreb. Gescbwister Pirz; Dem best n Familienvater — Glo-bočnik; Rodovina Steinmetz; Nepozabljivemu prijatelju rodbina Kokaljeva; Zadnji pozdrav J. M. Gerber; Obitelj Treven; Žalujoča soproga — hvaležni otroci. Poleg teb vencev bilo je mnogo drugib brez trakov. Slov. učiteljsko društvo je poklonilo meatu venca 2 0 kron za učiteljski konvikt, rodbna Sebe« nikar-jeva na Rakeku pa 10 kron za družbo sv. Cirila in Metoda. — Na pokopališči zapeli so učiteljski pripravniki Še jedno žaloatinko, ko so se izročili materi zemlji smrtni ostanki moža, ki naj bode uzor učiteljem slovenskim in ki si je z neumornim svojim delovanjem postavil najlepši spomenik v letnikih svojega časopisa, s katerim je vzpodbujal slovensko mladino tudi zunaj šole. Slava njegovemu Bpominu! — (Osobne vesti.) Delovodja na lesni strokovni šoli v Ljubljani g. Ernest C igo j je imenovan Btrokovnim učiteljem; g. Rudolfa Schadingerja, gozdarja v Kočevji imenovala je deželna vlada zastopnikom učne uprave v novoosnovanom šolskem odseku obrtne nnpredovalne šole v Kočevji. — Po-dvornik pri dež. sodišči v Trstu Valentin Kova-čiČ dobil je povodom svojega umirovljenja srebrni križec za zasluge. — (Podpore za zdravljenje škrofu-loznih otrok.) Deželni zbor kranjski dovolil je znesek 400 gld. za zdravljenje škrofuloznih otrok v morski kopelji v Gradežu in bo deželni odbor kranjski v ta namen podpore podelil 8 otrokom, kateri imajo domov no pravico na Kranjskem. Prošnje za podpore vlože naj Be do konca meseca aprila 1.1. pri deželnem odboru kranjskem. »3 alisov ,mtov mnjjj.j \\, /in ,&uoqoq tS, ,)u<\ oje*) — (Zgradba avgmentacijskega skladišča) Ker nikakor ne zadoSČajo prostori, T katerih se nahaja zdaj avgmentacijsko skladišče 17. pešpolka, izjavil je mestni magistrat, da je pri* pravljen zgraditi novo avgmentacijsko skladišče za omenjeni pešpolk. Dne 26. t. m. se inide mešana komisija, ki bode sestavila načrt za zgradbo. — (Na mejnarodoo razstavo za ljudske hrane, oskrbovanje vojske, rešilna in prometna sredstva) odposlal je tukajšnji erarični špediter g. Lorenc Treo za oddelek tipov kmetskih voz tri kmetske vozove, kakor se rabijo na Kranjskem in aicer na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. — (Odlikovanje.) Nemški cesar Viljem podelil je povodom svojega bivanja v Opatiji Se na atopna odlikovanja: Predsednik južie železnice princ Egon Hohenlohe je dobil pruski kronski red II. razreda z zvezdo; višji inšpektor južne železnice v Trstu Alfred pl. T h o m a s kronski red III. razreda; postaj evodja orožnikov v Voloski srebrno vojno zaslužno svetinjo. — (Za tamburaška društva.) Ker se vedno bolj razširjajo tamburaška društva po Sloven skem, naj povemo, da je nedavno izšel nov natis šole „Navod zatamburanje" ter se dobiva po 1 gld. 20 novi1, pri izdajatelju g. Milutinu pl. F ar ka šu v Zagrebu (Prilaz 4), ki ima tudi zalogo raznih tis-kanib partitur. — Jako marljiv skladatelj za tamburo je tudi g. AHouh G uči v Gradci, o katerega skladbah smo že večkrat govorili. Nedavno je izdal partituro: „Hrvatica m" in »Tri čaŠeM, kateri obe je po Zajcu priredil za tamburo. Cena 1 gld. 1)1 starejih Bkladb ima še:Fantazijačeškihna-rodnib pesmi (14 pesmi, 11 strani)) 1 gld. 50 novč. Pastir i pastarica 50 novč., Dalmatinski ŠajkaŠ, duo za 2 brača J., s spremi je van jem ostalega zbora 1 gld. 20 novč. Partiture je dobiti pri skladatelju v Gradci (Merangasse 18.) — (Vreme) Včerajšnji dan pokazal je še le april svoje pravo lice. Ziutraj je bilo lepo, popo-ludoe pa je zopet deževalo. Proti večeru je na zahodu sijalo solnce, izhodna stran pa je bila zagrnena s temnimi oblaki in nad meBtom je bila videti velika krasna mavrica. Pri solnčnem svitu deževalo je polagoma najprej, potem pa ae je kmalu aopet zagrnilo tudi zahodno nebo in je začelo prav pošteno liti. Danes nadaljeval je april svoje kaprice. Poglavitna stvar pri tem pa je, da je blagodejni dež okrepčal izsušeno zemljo, ki ga je bila že tako potrebna. — (R o p a r s k napad) Dobili smo od c. kr. drž. pravdništva sledeči dopis: „V št. 82 „Sloven-skega Naroda" z dne 11. t. m. bil je mej drugim tlup s iz Škofje Loke o nekem roparskem napadu, kateri se je bsje dne 7 t. m. zvečer v Stari Luki storil na posestnika Tineta Fajdigo iz Dorfarjev. — Po poizvedbah c. kr. orožnlške postaje Škofjeloške je vest o tem napadu neresnična in sposobna, begati ljudstvo ondotoe okolice. — Radi tega izvoli naj slavno uredništvo dotično poročilo v tem zmislu popraviti. C. kr. državno pravdnifitvo. V L ubijani 17. aprila 1894. Pa j k m/p." — (Izlet Ribniške čitalnice.) V nedeljo due 22. t. m. ob 8. uri popoludne napravi si. Ribniška čitalnica svoj prvi izlet v Sodražico. Vzpored večerne zabave v prostorih g. Fajdige je mnogovrsten in sodelujejo pri istem iz prijaznosti tudi Ribniški tamburaši. Zanimanje ta ta izlet je veliko in vae kaže, da bode o lepem vremenu tudi prav lepa zabava. — (Veselica „Pevskega društva v dturji",) ki je zadnjo nedeljo radi požara v tvornici izostala, vršila se bode to nedeljo (22 aprila) po že naznanjenem vzporedu. Mej točkami je tudi dr. B. Ipavčeva opereta „Tičnik". — (Društvo „Sloga" v Ormožu) Due 22. aprila 1894 ob V412. uri dopoludne ima katoliško slovensko politično društvo „Sloga" za Ormož in okolico svoj redui občni zbor v gostilni gospoda Franca Gorozija, h kojemu se udje prijazno vabijo. — (Furlanski parni tramvaj.) Goriška trgovinska in obrtna zbornica je imela te dni aejo, v kateri se je razpravljalo o Furlanskem parnem tramvaju. Seje no se udeležili poleg zborničnih članov tudi zastopniki dež. odbora in magistrata in inženerja A n t o n e 11 i in D r h o s s i , katerima se je naročilo, da bo poslužujeta načrta Gorica Oglej. Glede proge Gorica-Ajdovščina se je sklenilo, da su vrše nova poizvedovanja. Ko bodo dovršena pripravljalna dela, bode lomlsfjV pregledata vso progo Ajdovščina-Oglej. — („Legs Nazionale" v Tržaški okolici.) V Sv. Križu dalo je to lahonsko društvo zgraditi šolo, ki je pa bolj podobna letovišču ter je po velikanskem naporu res zbobnalo skupaj 16 otrok furlanskih, v Sv. Križu naseljenih starišev, kateri naj bi na slovenskem Krasu se na-vzemali iredentovskega duha, akoravno njih očetje aluzijo a v s t r i j s k i kruh na slovenskih tleb. Da se bodo pa tudi slovenski otroci lovili v to laško šolo, to je več nego gotovo, kajti poitalijančevanje slovenske okolice Tržaške je jedaa bistvenih točk delavnosti .Lege". Zavedni prebivalci slovenske okolice se bodo pač odločno uprli takemu za našo narodnost pogubnemu delovanju italijanskega društva. — (Lahunska predrznost.) V okolici Dolinski blizu Trsta bil je minulo nedeljo ples, kjer je bilo mnogo domačega ljudstva in tudi nekoliko goitov iz Trsta. Mej poslednjimi je bil neki slovenski renegat, ki je bil toli predrzen, da je zahteval, naj godba zaigra znano psovalno pesem „Lasce pur". To je jako razburilo domačine, ki so zahtevali, naj godba svira cesarsko pesem, kar se je tudi takoj zgodilo Omenjeni Lafaon se je na to tako razljutil, da je zasramoval celo cesarsko pesem. Sreča njegova je bila, da jo je skoro popihal. — (Pravila kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico) prijavlja .Edinost" v poslednjih številkah. Novo ustanovliena družba utegne kmalu pričeti svoje delovanje, ki bode gotovo blagodejno, ako bode, kakor ne dvomimo, vodstvo družbe v spretnih rokah. — (Slov.-hrv. veterinarski klub „Tomislav* na Dunaj i) priredi v petek dne 20. aprila II. redni shod s sledečim vzporedom: 1.) čitanje zapisnika. 2) Poročilo odborovo. 3.) Slučajnosti. — Lokal: Steiuerjeva restavracija „Hotel Nagler", III , Renovvrg št. 59. Začetek ob 8 uri zvečer. — (Zagrebški delavci in prvi m a j n i k. ) Na shodu, ki so ga priredili Zagrebški delavci minulo nedeljo, so sklenili jednoglasno, da oatavijo dne 1. nuja delo ter tako v smislu zaključka mejnarodnega socijaliatičnega delavskega kongreaa v Curinu I 1893 praznujejo delavski praznik. Volil se je tudi odbor 14 članov, da oskrbi vse potrebno za proslavo prvega majnika in reditelji, katerim bode skrbeti za red. — (Krapinske toplice) dobe novega zdravnika dra. Pavla pl. Oreškovica, mladega medicioca, ki bi je v Zagrebu pridobil dober glas. Posebno je strokovnjak za ženske bolezni in namerava v Krapini uvesti takozvane blatne kopeli (Schlarnm-und Moorb&der). Toplice se bodo olepšale in Be uvede tudi električna razsvetljava. Za sezono pa se je najela vojaška glasba 53. pešpolka. — (Volkovi požrli kobilo ) V Lupini, v okraji Nova Gradiška na Hrvatskem, raztrgali in požrli so volkovi ponoči kobilo, katera se je pasla na prostem. Našlo se je samo nekaj oglodanih ostankov. Dan prej pa so napadli na paši pri belem daevu žrebe, katero ao hudo ogrizli. Napadeno žrebe je zbežalo mej ostale konje, ki so s svojimi kopiti odgnali napadalce. Tako so pripovedovali pastirji, ki ao videli ta boj konj z volkovi, katerih je vse polno po okolici. — (Požar v tovarni.) Kemična tovarna Ruhra in Binovskega v Orehovici blizu Reke bila je v noči 14. t. m. v veliki nevarnosti. Nastal je požar v skladišči in le požrtvovalnemu naporu Reških ognje-gascev je zahvaliti, da se je ogenj omejil. Škode je kakih 30 0O0 gld., a tovaroa je bila zavarovana. Jeden ognjegascev je teško poškodovan. I__I - ti H Slovenci in Slovenke! ne zabite i družbe sv. Cirila in Metoda 1 ^ A - Bazne vesti. • (Fran KosHUtb) se je odpeljal v nedeljo zvečer iz Budimpešte v Neapolj. Za slovo prišla je na kolodvor velika množica ljudstva, dalje podžupan Gerloczv, več mestnih uradnikov, državnih poslancev in takih 5O0 črno oblečenih Žensk. Podžupan pozdravil je odhajajočega in izrekel nado, da Be kmalu zopet vrne. Koesuth je odgovoril, da želi to on sam in da bode, ako le mogoče, to željo tudi izpolnil. Odpelje se v Neapolj, da uredi najnujnejše svoje zadeve, potem pa gre v Rim, da se zahvali kraiju tfftroertu — kakor je to is storil brat Ludo vik — za 'izraz soiil j a ob smrti njegovega očeta, v maju pa se morda že vrne v domovino. ' Ko so se vračale črno oblečene dame v mi sto, pele bo KoBsuthove pesmi. * (Iz rimskih katakomb.) Nemški listi poročajo, da je našel monsignor dr. Wilpert v Rimu nove stenske slike iz prve polovice II. stoletja v glavni kapeli sv. Priacille blizu sv. Neže na severni strani Rma. Na jedni sliki vidi ae daritev sv. maše. Prelat Wilpert peča se izključno z učenjem slik po rimskih katakombah in je izdal že več učenih razprav o tem predmetu. * (Štiri sinove najedenkrat.) V Be-gaškem Št. Jurju na Ogeiskem povila je žena Riste Nedačina štiri fantičke. Mati in štirje otroci so pri dobrem zdravji. To je pač jsko redka prikazen. * (Boj s turškimi razbojniki.) Blizu Soluna napadli so pri vasi Sence turški razboiniki oddelek avstrijskih in ogerskih železnižkih delavcev. V boji bil je jeden Oger ustreljen, štirje avstrijski delavci pa so b li težko ranjeni. * (Novi topovi.) Poskušnje, ki so se delale v CalaiBU z novim topom, ki ga je izumil neki francoski konjiški kapitan, so bile tako povoline, da se bodo taki topovi uvedli pri vsem francoskem topni-čaretvu. Za to Be bode potrebovalo 240 milijonov frankov. Novi topovi imajo kolesa iz kovine in so bolj lahki, ter imajo večjo prestreljivno moč. * (Nočni marši v francoski vojski.) Francoski vojni minister je izdal ukaz, da se od dne 15. aprila do 15. septembra ne sme noben vojaški marš vršiti po daevi. V to svrho se morajo uporabljati nočne ure, to je čas mej zahodom in izhodom solnca. * (Anarhist Emile II e n r y.) ki je vrgel, kakor znano, dne 12. februvaria bombo v kavarni Terminu« v Parizu, pride dne 27. in 28. t. m. pred porotnike v Parizu. Književnosti — .Prosvjeta" ima v št. 8 to-le vsebino: Tri ljubavi, iz mladenačkih uspomena Josipa Kozarca ; JuMj Gaesar, tragediia u 5 čina, napisao VVil-Uam Shakespeare, preveo dr. August Harambaš'ć; Primorska prfpoviest, slika iz mornarskog života, napisao Stj. Ilijić; Na izvoru, poljski napisao Henrik Sieokiew>cz, preveo S. Sušnik. (Svršetak). Proljetne pjeBtne, spjevao Selim J.; Čari liubavuoga žara, pri-povieet D V. Grigorović*, prevadja M Lovrenčević; Za pobjedu kod L panta, spjevao Fernando de Her-rera, preveo iz španjolskog dr. A. Tresić Pavičić; Hrvatski zemal|ski arkiv, u spomen stopetdesetgo-dtšnjice njegova obstanka, piše Emilij Laszovvski; Što me gledaš? Spjevao Rikard Katalinić Jeretov; Ave Maria; Karara; U proljeću; Posjet kod Leger-e., napisao dr. A. Tresić Pavičić; Listak; Zagonetke, odgonetke; Zadaća za igraće šaha. Slike: Ave Maria, slikao H. Corrodi; U proljeću; Karara; U mrarao-rolomu Karare; Prva juha; Kaštel Toblino; Prof. Louis Leger. Dunaj 19. aprila. V sinočni seji tiskovnega odseka izjavil je pravosodni minister, da s svojim ukazom ni hotel poostriti sedanje kon-fiskacijske prakse ter priznal, da bi bilo koristno, ako bi se stvar zakonitim potem uredila. Obljubil je začetkom prihodnjega meseca izjaviti se porazumno z ministerskim svetom o tej stvari. O ministrovi izjavi unela se je daljša debata, katere so se udeležili poslanci Eim, Pacak, Scliorn in Rutovski. Kopp je nasvetoval, naj odsek z ozirom na ministrovo izjavo predlaga zbornici, naj se ne posvetuje o Pacakovem predlogu. Debata se bo v petek nadaljevala. Dunaj 19. aprila. Štrajkujočim mizarjem pridružilo se je mnogo drugih delavcev. Doslej niso imela pogajanja uspeha. Sinoči bili v XIV. okraju izgredi. Policija zaprla je več oseb. Praga 19. aprila. Občinski svet je sklenil, da so ulična imena lastna imena in da jih zategadelj ni moči preložiti na tuje jezike. Sklenil je nadalje premeniti vsa dosedanja imena ulic in trgov in nove napise napraviti v narodnih barvah. Seja je bila sila viharna. Bruselj 19. aprila. Delavsko gibanje okolu AutwerpeiKi postalo je jako nevarno. Delavci oplenili so neko tovarno in užgali več hiš. Vojaki so je morali z orožjem razgnati. Več oseb je bilo ubitih. Vlada namerava razglasiti obsedno stanje. Barcelona 19. aprila. Pri ukrcanju romarjev poskusil je neki anarhist ubiti navzočega guvefnČrjaLarocco, a se mu ni posrečilo. ' o A uiaoTt : al ju bani tata * onim ur u ih.mNvI Narodno-gospodarske stvari. — Oddaja modre galice za škropljenje trt T 1. 1894. Kranjska kmetijska družba bo tudi letoa modro galico za Škropljenje trt oddajala po znižani ceni, in sicer tistim vinogradnikom, ki se pravočasno zglasn zanjo in ki se zavežejo: 1.) plačati galico uže naprej, oziroma takoj po prejemu po 22 kr. kilogram z zavojem vred, 2) prejete galce ne prodatati z dobičkom naprej. Ta pogoja veliata za ooe, ki naroče galico neposredno pri družbi. Predstojništva podružnic, katera mislijo naročiti galico skupno za svoje člane, stopijo naj neposredno v dogovor z družbo. Od galice se plača na Železnici le polovica vozniue. Upanje je, da bo deželni odbor tudi letos prevzel stroške za prevažanje galice iz Ljubljane do podružnic, zato je članom ugodneje galico naročiti skupno potom podružnice. — Tovarna za izdelovanje sladkorja na Dolenjskem. Zadnje „Dol. Novice" razpravljajo v uvodnem članku veliko korist, ki bi jo imela vsa Dolenjska, ako ne uresniči misel, katero so sprožili nekateri veščaki, da se namreč ustanovi na Dolenjskem tovarna za izdelovanje sladkorja. Glavni pogoji se nahajajo, to je namreč za nasajevanje sladkorno pese pripravna zemlja in ugodno podnebje, kakor ro to dognale razno posku.šnje, katere sta delala v tej stroki izvedena gospoda inženerŠind-le r in pokojni graščak v Zalogu (Breitenau) Schie-bel. Prvi je bil svoj čas inžener neke sladkorne tovarne v Sieziji, drugi pa soposestnik jednake tovarne. Ako e« torej obistini ustanova take tovarne, imeli bi dolenjski posestniki dober in stalen zaslužek z uasajanjem sladkorne pese. „LJUBLJANSKI IW ■ tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. IVfffffvl Tlljcl: 18. aprila. Pri INiallel t Klein, Hurgtnann, Plickber, Bressel-mayr. Parnlk, Schaehrl, Pulitser, Kobitschek, Bsss, Klug, Kreidl, Sneli, Schubert, Eckutein, VVanmck, KobitBchek, Kitschel, VVallerstdn, Steiner, Pordes z Dunaja. — Z ffer iz Urna. — Salom, Turri, Culeinann it Traia. — Grossmaun iz Mnnakovega. Pri klonn : Herz, Grubrr, G laser, Krische, Kobelt, Semen, Gali/enstein, Prasse z Dunaja. — Perne, Peruiz, KraiiHuneck iz Trstu. — Leder iz Gradca. — Dr. .Jagodic iz Novega Mcuta. — VViuaur iz Maiibora. — Tomšič iz Zagreba. Meteorologično poročilo. ' J Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. — >— ! o. i * 00 1 ""^ 7. zjutraj 9, po po i. 9. zvečer ■ A '■ '■ > mm. 733 7 ■■. 734 1 am, 11 -4° C hI. svz. 13 6° C si. vzh. 10 0" C isl. vzh. obl. dež. obl. 18 10aa dežja. Srednja temperatura 11*7°, za 2 1* nad normalom. Dunajaka borza doc 19 aprila t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 45 Skapni državni dolg v srebra .... 98 , 30 Avstrijska zlata renta . . .... . 119 , 60 Avstrijska kronska renta 4°/...... 97 „ 75 Ogeraka zlata renta 4°/0...... 118 , 20 Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ 10 Avatro-ogerske bančne delnice .... 100O „ — Kreditne delnice......... 358 , 40 London vista........... 124 „ HO Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 „ 10 20 mark............ 12,21 20 frankov........... 9 „ 91 Italijanski bankovci........ 43 , 80 C. kr. cekini.......... 5 a 88 Dne 18. aprila t. 1. 4°/0 državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. 50 Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 197 „ 25 Donava reg. srečke 5°'0 po 100 gld. . . 127 „ — Zemlj. obč. avstr. 4V/o slati zast listi . 123 „ 95 Kreditne srečke po 100 gld...... 199 , 25 Ljubljanske srečke........ 23 a 25 Rudolfove srečke po 10 gld...... , — Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 151 , 50 Tram way d rast. velj. 170 gld. a. v. . . . i86 „ — Papirnati rubelj......... 1 „ 34 Zahvala. Za Ijnbezno sočutje, ki se nam je mej boleznijo in o priliki tako neizrecno bridke izgubo našega sedaj v Bogu počivajocega nepozabnega soproga, o Inosno očeta, blagorodnoga gospoda Ivana Tomšiča lastnika c. kr. zlatega zaslužnega križca, vadnič-nega učitelja na c. kr. učiteljski pripravnici v Ljubljani, c. kr. okrajnega Šolskega nadzornika, občinskega svetovalca glavnega mesta Ljubljane od vseh stranij na tako blagodejen tolažljiv način izkazovalo, izrekamo a tem svojo najglobokejšo, najprisrčnejio zahvalo. Zlasti ae zahvaljujemo plemenitim darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast, spremljajoč ga do pokopaliAČa, v prvi vrsti slav. občinskemu svetu, gospodom profesorjem in učiteljem, gospodom učiteljskim pripravnikom za ginljive žalo-Btinke, slavni policiji in raznim deputaoijam. V Ljubljani, dno 19. aprila 1894. (441) Globoko žalujoča obitelj. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja ie mej dolgu boleznijo in o smrti nase iskreno ljubljene, nepozabne soproge, matere, odnosno babice in tašče, gospo Marije Reits poroj. Grerbitz kakor tudi za častno, mnogobrojno spremstvo drage rajnice do poslednjega počivališča, konečno za krasne darovane vence si štejemo v dolžnost, izrekati globoko ganjeni najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 18. aprila 1894. (440) Žalujoča rodbina. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. dri. Menic. Izvod iz voznega reda -veljat-srci.«ar«- od 2.. ©IctoTor**, 1893. Naatopno omenjeni prihajal ii In odhajalnl £aii oinadenl io * ir*Hi>iJrrrmp*kem ta*u. SrednJesTropeki eaa Je krajnema omu ▼ LJob-1js.nl mm 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ott lit. uri S min. po noti oaebni Tlak ▼ Trbli, Pontabel, BMJak, Oe-loveo, Franaenafeate, Ljubno, Dunaj, 6»a Helathal t Auaane, Iiohl, Omiinilen, Bolnograd, Ijenil-Oaatoln, Zali na Jeaeru, Btejrr, Lino, Hn-dejovice, PlaenJ, Marijine Tare, Eger, FranooT« Tare, Karlove rare, Prago, Oraidane, Dunaj Tla Amatetten. Ob 7. uri OS mi**, zjutraj oaebal Tlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeito, Ljubno, Dunaj, 6ee Helzthal t Holno^rad, Dunaj ria Amatetten. Ob 11. uri SO miti. dopol\tdnn oaebni Tlak t Trbli, Pontabel, Heljak, Oeloreo, Franaenafeate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 'JO min. popoludt** oaebni Tlak t Trbli, Beljak, OelOTee, Bolnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inomoat, Hregniu, Oiirih, fleiUTO, Pari«, Lino, Ieohl, BudeJeTloe, PlaenJ, Marijine Tare, Kger, PranooTe Tare, Karlove Tare, Prago, Draidane, Dunaj Tia Amatetten, Prihod v Iajabljavno (juž. kol.). Ob 6. uri BB min. nfutrat oaebni Tlak ■ Dunaja Tla Amatetten, Drai-ilan, Prage, FranooTih TaroT, KarloTih TatOT, Kfrre, Marijinih rarov, Planja, BudejeTio, Solnograda, Linoa, Stejrra, laohla, Omundana, Zetlla na Jaaeru, L«nd-Oaatelna, Ldubnega, BeUaka, OeloToa, Franaenifeele. Trbiia. Ob 11. uri X7 mit«, dopoiudne oaebni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, Draidan. Prage, Krancovih TaroT, Karlorlh TarOT, Kgra, Marijinih TaroT, Planja, BudejeTio, Solnograda, laohla, Omundana, Linoa, Stejrra, Parila, OeneTe, Ouriha, Bregnioe, Zella na Jeaeru, Lend-Oaatelna, I no-moata, I.Jubnega, OeloToa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri B3 min. popolu*tne oaebni Tlak a Dunaja, LJnbaega, Beljaka, OeloToa, Vranaenifeate, Pontabla, Trbiia. Ob 9. uri iš7 min. mve&er oaebni Tlak a Dunaja, Ldubnega, Beljaka, Oe> loToa, Pontabla, TrbUa. _ Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob 0. Mr< Uli min. »JutritJ t KočeTje. „ XV. „ OO „ opvtudne n „ „ 8. H 10 |. Prihod v LJubljano (juž. kol). Ob H. uri 10 min. mjutraj la Kooerja. „ J. m Ol n impoludne „ „ »t a. 4H „ •vw0ll n n Odhod ls LJubljane (drt. kol.;. Ob 7. uri 1» min. mjutraj t Kamnik. • »■ » OS „ popoludne . H n S. i SO n »verrr n m Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri SI min. ejutrvaj la Kamnika, a 11. a IS s dopotudn* m „ „ 0. „ tfO .. (4-87) Velika izbera <487> iako dobrih služeb za fine in priproste kuharice posebno za drugod; priporoča se nekoliko pridnih is spretnih iiatnknrlc. Posredovalnica gh FLUX, na Bregu št. 6. Direktne nnročbe elegantnega iLiber^egasutagablagal ■n eele oblek« po nizki ceni. t^lato volneni cheviot in gredaisne tkanine (Kammgarne). Cela obleka za gospode gld. f>.70. Vzorci se pošiljajo, če se nam pošlje znamka za 5 kr. Fran Keliwtalil «lnovl« zaloga stik urnega blaga v lilberel (Keichenberg), Češko. (369—7) ceni Po nedosežno nizki se dobe jako lepi in dobri rouleauii (zastirala za okna) v slo-večero eta b 1 i saeroen tu pohištva Iv. Baar-a naslednika, Dunaj, IX., W iih r in ge r h t r a a se 2 6. Mnogoštevilna priznanja. (253—18) Diiringer-jev muzej ■v I-iattermannoTrem drevoredu je v petek dne 20. t. m. otvorjen izključno le za dame. Na umo^obrojen obisk vabi najuljudneie (438) Clir. Iliirliif;er-Ja vdova. m Grof Gfea Esterliizyjeva Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere VVaitznerstrasse 23. Poluo t pliK-iiiiu delnlAku j^-luv-niča OiO.OOO kron. Esterhfey«Cognac se prolsvaje ls čistega neravnega vina po franooskl metodi. (439-1) Naši aparati za destilovanje lahko podelajo na leto 1 itiilijoii 959 tisoč Ilirov vina. Esterhazy-Cognac se priporoča od zdravniških avtoritet ne samo kot ugodna piiača, nugo tudi kot ubran)ujoče sredstvo proti melu* Itrvnoell, katera erev in želodca, za okrevale«« zlasti pa ae priporoča najbolje proti influenci. Dobiva se Alojziju Leuček Ljubljeni pri M. Kaatnerju. V. SchilTerju, Iv. Perdann, J. Klauerju, uku, J. Voltinaiimi, Herm. Osvraldu, J. Kavbetu, Ueur. lloseluiayru. NOVO! *^» (821-6) Kranjska vinopivnica v Ljubljani, Slonova ulica štev. 52 toplo priporoča namizno vino: MstrJJanca rudečkastega...... liter po 94 kr. a, rudećega....... „ „ «8 „ » mm belega........ » „ n Tiroljea rudečega........ „ M W n belega ......... n n %%% n IloleilJMlVeaja CVlckts rudečkastega „ „ 89 „ ,, belega ... n „ 99 m Specijalno vino: * BiirKiiiitlerJa. rudečega .... liter po iO kr. * Nlwiljan«^rjav belega......„ . 40 , * ZeleillllC (Rlesllna;} belega . . . „ M „ * TcmilCR rudečega........„ #S „ Pivo: Fino Itn v tar h ko crno* iz občeznane pivarne Kundl (uatanovlj. 1658) bavarski bokal (Vs litra) 11 kr. V množini nad 10 litrov, v steklenicah v hišo stavljen, ceneje liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno po 6 kr. Na debelo mnogo ceneje. ~^Lg pejeST Za pristnost vsako jamstvo. ~15£41 One m * saBiiamovane vrate so lm obče-znanega vinokletarstva kneginje llolienlolie. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodoe TIskarne".