62. številka. Ljubljana, petek 15. marca. XI leto, 1878. ENSKI Inhaja vnak dan, iivaeiuffi poBMltuJka ta il".c»v1 pc pi ai;:;uii., ; ta I. ^.ld.,' M oetrt leta 4 gld. — Za LJtt&tjead • -o* poiiuanja iia doiu M oulo kuto 12 gloL, n čem let* 3 tfld. 30 kr., za on nioseo 1 gld. 10 kr. Za peilljaaj« na dom au računa 10 kr. za niosoo, 80 kt, a* Aftrt leta. — Za tnje decele toliko -;oo, kolikor pofitntna iznaša. — Za goipodo unitoljo ua Ijmlakili iuUtli tr za iljako volja znižana » «a in Hftoi : Za Ljubljano za četrt le.'* 2 tfld. 60 kr., po uoati prejotnaii sa četrt leta 3 iii fourig Sebneii, Imcho Anu«' Hclilitzon 1'orgaiuiM. KiiinjiliMnI tlir »Ion bo'\'w>\\ llenl iliT (iiilter Pall' Icb, mul »les Vaturlninlos Kettt»r Stii^ irb nii'ilor '/u doai ■tjrg'aohan l''lii38.u Odpriino malo knjižico našega slovstva! M ur slovenski sinovi, pesniki matera Slave ne ljubijo svoje tožue majke, svojeg i milega naroda? vsak priležen položaj zasesti, dočim bi mi gledali mirno, vprašam za Boga svetega, kdo bi jih pač od tod izgnati zamogel? Oni bi lehko, kakor bi jih bila volja, vpadali v ravani in se zopet leno v svoje varne položaje vračali. Oni bi utegnili 60 do 70000 strelcev na konjih spustiti v doline ter pustošiti, in s katero močjo bi se jim mi mogli ustavljati? Ako se jim to posreči, potem je pak razkosanje Indije smatrati za izvršen Čin." V obče mogo Busi, ako zares nameravajo, prijeti Indijo, prav lehko seznati iz indijskih novin, kako naj to stvar prično. Češki klub v Pragi je imel v nedeljo z večera sejo. Na dnevnem redu je bila obravnava o poteklej dobi češkega deželnega zbora. Predsedoval je izredno dobro obiskanemu zboru dr. E. Kaizl. Za prvega govornika se je oglasil J. Korza n. On je na kratko navel pregled delovanja deželnega zbora od 1872. 1. počenši, ko je s pomočjo chabrusa prišla večina „ustavovemej" stranki v roke. On je poudarjal, da so se v miuolej dobi troški za celih 12 odstotkov povečali; potem je prešel na šolske razmere, katere je hudo grajal. Dr. Brauner je naglašal, da Čehi ne morejo iti in ne pojdejo dotle v državni zbor, dokler bode veljal sedanji volitveni red. Oni tam ne morejo glede najvažnejših svojih interesov biti nevarna priteklina ali šta-faza. Naravna manjšina se ne sme nikoli odtegovati zastopstvom, a češka manjšina je nenaravna in mogoča jedino po obstoječem vo litvenem zakonu; zatorej mora ta zmanjšana večina z neprestanim nazasedenjem poslanskih sedežev protestirati zoper nepravični volitveni red. Dr. Rieger je poudarjal, da je sedaj jedino o tem govor, da Čehi, dokler bode obstajal sedanji volitveni zakon, ne morejo aktivne politike poprijeti se. Za podlogo volitvenemu zakonu naj se vzame Število prebivalcev, davki, ali kar si bodi, samo, da ima za obe stranki veljati ista mera. Ako bi mi pod temi razmerami ostavili pasivnost, in bi prepustili kakovo historično ali narodno pravo, pregrešili bi se zoper naš narod. Drugače bi bilo, da ima naš narod pra vično zastopstvo. Poslanci, kateri so iz na rodnega tabora stopili v deželni zbor, doživeli 80 dovolj britkih izkušenj. Tudi oni so se uverili, ka Staročehi prav ravnajo, in ne bode dolgo, da se bode povrnila v naroden tabor zopet popolna jedinost. „Ustavoverci" sami vidijo, pravi govornik h koncu, da so se- svojim gospodarjenjem uže pri kraji. V jednakem smislu sta še govorila Zeit-h a miner in dr. Mil de. Politični razgled. V Ljubljani 14. marca O*« t* se v posebnim pismu do kneza Auersperga ol 13. t. m. zahvaljuje za tola-žilne izjave sočutja, ki jih je vse prebivalstvo monarhije ob priliki smrti njegovega očeta dalo in s tem zvesto udanost do cesarske hi te pokazalo. V ftršannenm zthnnt je bila včeraj generalna budgetna debata končana in prešlo Be je v specijalno debato. V Mjvovu je bila 12. t. m. volitev državnega poslanca namesto dr. Smolke, ki je bil prisiljen mandat položiti, ker nij na Rusijo ščuval. Resultata nij, temuč bo še ožja volitev mej Goluhovskim in Smolko. Viiiiii|4* države. Httskn oficijozna „Agence Russe" poroča, da se bode kongres v kacih dveh a 1 i treh tednih sešel. Ona misli, da je tele gram iz Aten, ki je poročal, da je Anglija pripravna Grško zastopati na kongresu, le telegrafna pomota, ter je le tako razlagati, da Anglija dovoljuje, daje Grška zasto pana na kongresu. Civilno upravo v JBnttfnrifi je po smrti Čerkaskega prevzel general Dandukov - Kor sakov. Iz glavnega mesta ttomne, Sarajeva, se piše v „Politische Correspondenz", da je nemirno gibanje mej begi (nekdanjimi slovanskimi plemenitaškimi renegati) začelo se, zlasti zarad tega, ker je Turčija sama uže začela študirati, kako bi jim neko liko zemlje vzela in jo dala kršćanskoj raji. Mohamedanski begi so veliki protivnik i Srbije, zato volijo imeti avstrijsko gospodstvo in upajo, da bodo pod to vlado njih „pravice" bolje branjene. Frcincaskn je vnovič izrekla, da pride na kongres samo potem, ako ne bode nobeno drugo vprašanje na vrsti razgovorov nego le orijentalno. Iz Hi m* t se poroča, da hoče Rusija s papeževo kurijo v dogovore stopiti zarad urejenja katoliške cerkve na Poljskem. O ministerskej krizi italijanskej nič novega. Le to se čuje, da je teško dobiti ministra za vojne in vnanje zadeve. Dopisi. Z cleetiiffffi t»r<»yrn Not?«' 12. marca. [Izv. dop.] (O združenji desnega Sočnega brega z Italijo.) Veliko se je uže po različnih domačih in vnanjih časnikih pisarilo ter mnoge kombinacije so se delale, kak delež bode sosedna Italija pri razdeljenji Turčije dobila. Posebno pa so se v takem pisatenji nekateri italijanski listi odlikovali ter kot plen pri razdeljenji Turčije odškodovanje od avstrijske strani, namreč združenje vseh zdaj še zvunaj Italije, v Avstriji živečih Italijanov terjali. V tej njih navdušenosti pa nijso nekateri italijanski listi samo prebivalcev i u ne.-a Tirola in jugo-za-padnega Goriškega kot ne še z Italijo združenih „Italijanov" smatrali, temveč so Italijane tudi onkraj Soče iskali ter kot mejo mej Avstrijo in Italijo Savo zahtevali, opiraje se na to, da je enkrat, ob času rimskega cesarstva, provincija Italija do Savo segala. Pa sprevideli so precej, da so te njib terjatve preveč pretirane, da jih nobeden pameten odobravati ne more, zategadelj so od njih za korak nazaj stopili; ne terjajo veft Save, vendar pa Sočo za meio. Prebivalce desne« i Sočnega brega, zveste Avstrijce, je ta vest strašno razburila in vsakdanji pogovori »o se le o vprašanji sukali: „pridemo res pod Italijo ali ne?" Ker pa je bilo pi-sarenje in govorjenie o tem predmetu, iro-alo se je vendarle vsakemu dozdevati, da je morebiti vendar kaj resničnega na nesramnih laških pretenzijnh Da bi se tedaj prebivalci desnega brega Soče še o pravem času združenja z Italijo obvarovali, napravila se je pred nekaterimi dnevi, ne vem niti kje niti na če-gar svet, prošnia do visokega mini-sterskega sveta na D n n a i i, v katerej ae je udanost in pokorščina prebivalstva desnega Sočnega bretra do avstrijskega prestola potrjuje, ter prosi, da bi se visoka krona za to potegovati hotela, da bi tudi za naprej z Avstrijo združeni ostali. To prošnjo mora prebivalstvo desnega Sočnega brega v prav obilnem številu podpisati, kajti temveč ko je podpisanega občinstva tem bolje so iz tega njih udanost do avstrijskega cesarstva razvidi. V ta namen je eksemplar omenjene prošnje vsem županstvom na desnem Sobnem bregu razposlan in zraven tudi pola papirja za podpise občinarjev. Župani so tudi naprošeni. naj se potrudijo, da se občinstvo v mnogobrojnom številu podpiše. Vse to se mi prav hvale* vredno delo zdi, samo to mi nij prav po volji, da je prošnja le v italijanskem jeziku pisana, akoravno je večina prebivalstva desnega Sočnega brega slovenska, vendar pa upam, Da, ljubili so ga, ljubijo ga, ljubili ga bodo, dokler zadnjemu ne utihne vroče rodoljubno srce. lieiimo pesen Simon Jenkovo, berimo, poslušajmo in občudujmo: „Žalost truma me prešine, Ko se .spomnim domovino, Cel'mu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovano." Kdor hoče izraziti najiskrenejšo ljubav, imeti mora Jenkovo umetnijo. Kaj pa naš Levstik: „Kak lepa jo zemlja, kak jo nebeška! Ko vstane iz morja zjutraj Spet solnoo, rožce evotejo, Prepevajo ptice. In bratje! v pozemakih tacih nebesih, Ki vretlua so dana biti Serafoin v dom in svetnikom, Ne bomo veseli?" In zepet neumrljive besede Stritarjeve: „Svoto (dužimo, svetej domovini." Da, ne manjka se nam v sto in sto pesnih naslikane domovinske ljubezni pri pesnikih domačih in tujih, slavnih in neslavnih. A kdo Be more meriti s teboj, o neumrli Preširen, če se ozremo bolj na tanko v razmere onega časa, v katerem si živel ti, v primeri z onimi, v katerih so prepevali tvoji vrstniki.* Kakor se čisti zlato v ognji, tako se ceni pravo rodoljubje po času in stanu naroda. Če primerjamo se tega stališča Preširna z največjimi pesniki prvih omikanih narodov, ga še le vemo ceniti, še le spoznamo njegove zasluge in neumrjočo slavo, ki presega vse njegove vrstnike. Kdaj je cvetelo grško pesništvo, ali ne ob času Perikleja? Kdaj je prepeval Horac svoje neumrljive ode, Vergilij svojo Euejido, O vid svoje žalostinke? Ali ne v dobi Cezar jevi? Enako so Be rodili Petrarkovi soneti, Dantejeva „divina komedija" v cvetočej dobi njegovega naroda. (Dalje prih.> Ženitovanjski običaji pri Ljutomeru na Štajerskem. (Priobčaje A. B —ž—ć, kmet v Radislavcib.) (Konoc.) Najznameniteje je kadar se „bosmani" na mizo nosijo, ker vsi se morajo naenkrat mej sviranjem godcev na mizo nesti. Ko se nekoliko popleše, vpraša prednji postrežnik očeta starešino, ali je voljen ta dar, katerega nam je nebeški oče dal, za ljubo vzeti ali ne, na kar so ta navadno zavoljo kacega izmišljenega pogreška odreže, da ne. Sedaj se zopet pleše in igra in to dostikrat cele ure ponavlja, tako, da se navadno sprejme in se krsti za ime načetek, za priimek pa pojede k. Černovškova, gospod in gospa Vučnikova — pod vodstvom skladatelja g. dr. Ipavca je prav častno reševal svojo nalogo. Vmes pa so se vršile raznovrstne napitnice. Prostori so bili napolneni; bila je prava narodna zabava, za kojo se najtopleje izreka zahvalo častitim pevcem in pevkam, posebno pa še vrlim celjskim gospodom. Občna je želja, da bi se pri enakej veselici kmalu zopet sošli. Ravnatelja tihega večera, gospoda dr. Ipavic in Rtipschl, sta se pohvalno obnesla. Tukajšnji semenj 12. marca je bil kaj močno obiskan. Prignali so mnogo goveje in konjske živine, prav lepe. Kupčija je bila živahna. Domače stvari. — (Kranjski novi deželni načelnik) g. Kallina nastopi svojo službo, kakor predvčerajšnja „Wiener //g " poroča, še le v teku prihodnjega tedna. — Tudi graški dopisnik „Vaterl." ga zaznamuje kot strogega uradnika. To je nam uže prav, če je le tudi vsem strankam pravičen. — (Kranjski deželni muzej in Dežman.) Uradni tukajšnji nemški list od 8. t. m. je prinesel prilogo, ki obsega zapisnik daril in pridobitev kranjskega deželnega muzeja leta 1877. Iz tega zapisnika vidimo, da se izobraženo naše občinstvo za ta zna-nostni naš zavod še vedno živo zanima. Tem bolj moramo obžalovati, da je muzej v tako slabih rokah. Kustos Dežman, da si si je dal od dežele plačo dobro povišati, prepušča vse „delo" svojemu natoroznansko čisto neomika-nemu služabniku, a on sani se celo leto bavi z agitacijo in politiko, v muzeji pa nij nobenega pravega reda, tako, da nekatere stvari ginejo in se pačijo, druge pa najti nijso. Zlasti arhiv je baje v popolnem neredu. Deželni odbor bi dobro storil, ko bi kustosa Dežmana vendar enkrat nekoliko prijel. Eden človek ne more lehko biti deželni odbornik, agitator kazinski in vodja nemškutarjev, sodelavec „Tagblatta", deželni in državni poslanec, urednik Bambergove „slovenske Pratike" in vseh nemških pamfletov, kar jih na Kranjskem izide, potlej pa še pravi kustos muzeja, ki bi imel s tem samim poslom dovolj dela, ako bi ga vestno opravljal. — (K statistiki konfiskacij.) Tre-tečeno leto 1877 so bili ljubljanski časniki konfisciram: „Slovenski Narod" 24krat, „Slovenec" 1'Jkrat, „Novice" 5krat, „Laib. Tagbl." lkrat. — (Umrl) je 13. marca v Ljubljani starejši sin spoštovane rodovine Jarnejeve, Peter Čeme. Ranjki je bil iskren domoljub in dra-štvenik Sokola od početka do sedaj. Sokolsko društvo ga bode spremilo pod svojo zastavo do gomile. Pogreb bode denes ob 4. uri po polu dne. — (O ljudskem gibanji v Ljubljani leta 1877 ) Porok je bilo sklenenih 182. Najmlajša nevesta je bila 16l/, let, najstarejša 54 let; najmlajši ženin 21, najstarejši 70 let star. — Rodilo se je 807 živih otrok, 18 bilo je mrtvih rojenih. Možkega spola jih je bilo 409, ženskega 416; od teh zakonskih 004, a nezakonskih 221. — Umrlo je otrok do 5. leta starosti 224 zakonskih in 38 nezakonskih. — Sploh je to leto umrlo 035 osob, in sicer 477 možkega 458 ženskega spola, od teh 17 v zaporu. — Uzrok smrti je bila pri 22 osobah epidemična bolezen, pri 800 pa navadne bolezni, 10 se jih je ponesrečilo, eden je bil ubit, 3 so se usmrtili. Najstarejša osoba doživela je 102. leti starosti. — (Koliko smo mesa pojedli.) Leta 1877 je bilo v Ljubljani pobitih in použitih 3900 goved. (Tedaj na jednega Ljubljančana ne pride Bng ve kaj na leto.) — (Iz Šenčurja) se piše „S1.": „UŽe celi dve leti tukaj nameravajo ustanoviti „Bralno društvo", pa dozdaj še nijjio storili potrebnoga koraka v tej zadevi. Kako potrebno in črez vbo koristno bi bilo to društvo, mi nij treba omenjati. Iz tukajšnje velike vasi, ki šteje kakih 180 hišnih Številk, bi se gotovo takoj vpisalo mnogo udov. Zdaj, Žalibog, mnogim denarno stanje ne dopušča, da bi si sami naročili časnike in gredo zdaj sem zdaj t-ja si izposodit kake novine, da se prepričajo o resnici tega, kar se je n. pr. ▼ preteklem letu kvasilo kmetijskemu ljudstvu o vojski in volitvi slovenskih poslancev. Naj bi tedaj društvo uže skoraj osnovali tukajšnji neodvisni narodnjaki v prid cele srenje, da napreduje v vsem, kar zadeva blagor domovine, ker prepričani smo, da narodnost in sv. vero je treba ohraniti, potem se nam nij več bati nasprotnikov, da bi poki ili z meglo luč, ki je začela krasno svetiti na slovanskem ob-nebji." — (Gozd pogorel.) Soboto 9. t. m. je pogorelo črez 20 oralov bukovega in hrastovega gozda pri Litiji. Sodi se, da je suho listje zažgano bilo od iskre iz mašine želez- I ničnega brzovlaka. da ne bode zaradi tega nobeden pošten Slovenec prošnje podpisati opustil. Pa zopet nastaje staro vprašanje: Zakaj se Slovanje ne podpirajo bolj v našem Primorji ? Iz z«loleiaJe "Pivko 13. marca. [Izviren dopis.j Večkrat me opravila v Postojno — glavni kraj Notranjskega — pripeljejo. Kolikorkrat sem v tem nemškutarskem gnezdu, vselej kaj tamošnjih dogodkov zvem, ki so vredni, da se po svetu razglasijo. O volitvah občinskega predstojništva Postojnskega, ki so se pred dvema mesecema vršile, in o vloženih protestih zoper te je ob svojem času „Slovenski Narod" poročal. Slišal sem denes, da je slavno c. kr. okrajno glavarstvo pred nekaj dnevi na imenovane proteste odlok dalo ter volitev županstva — in ravnanje pri tej volitvi — potrdilo. To pa je pouzročilo, da so črez ta odlok narodni občinski odborniki, pa tudi nemškutarski matadorji. na visoko c. kr. deželno vlado rekurirali. Pričakuje se, da bode deželna vlada teč drugače rešila. Mi *pa želimo razglašenja celega zapo-padka protestov in pritožeb. Naši priprosti Pivčani Bi glave lomijo in se čudijo, kako je mogoče bilo, novega nem šku turškega župana v Postojni imeti, in sicer tacega, ki zdaj v spričevala o nravnosti tudi postavlja „er war immer verfassungst reu", kakor je novo Postojnsko županstvo to nekemu L. D., ubozemu cestarju, ki je za penzijo prosil, v spričevalo postavilo. Vprašamo, ali je verfas-sungstreu biti kakšna posebna nravna čednost, dušno dobro delo? Ali bode tak Človek kaj več penzije dobil? Kakor da bi bil lojalen, cesarju vselej zvest narodnjak, kakor so sploh Slovenci, menj, nego drug človek. Ako izraz .verfaasungstreu" zasluge v sebi ima, more potem logično izraz „naroden" pa kaj hudodelstva zapopasti? Kaj? — Kadar iz Postojne zopet kaj zanimivega zvem, vam hočem poročati. Mm kt. .Iliri** n. j. ž. 10. marca [Izv. dopis.] — V Četrtek 7. t. m. smo imeli tukaj prav lepo zabavo. Naš navadni tihi večer bralnega društva bil je ta večer jako živ in mikaven. Na povabilo nas je počastilo 14 pevcev celjske čitalnice s svojim vrlim pred sodnikom g. dr. Serncem načelu. Popevale so se narodne pesni kakor: Slovan, Domovina — mili kraj, Moja želja, Pri zibeli, Pod oknom, Ločitev, Pet čašab, in še več druzih. Pa tudi naši domači mešani kvartet — go-spodičine Terezika Nendelova, Josipiua in Ivana Še le zdaj, ko so postrežniki vse na mizo znosili, začno se razne šaljivosti in burke uganjati. Posebno so godci v tem dobro izurjeni. Pred vsem drugim pa se ne pozabi zdaj za kuharičino streto in uže se slamo zvezano kuhačo za godce nabirati, itd., pri čemur se delajo raznovrstne in smeha vredne kratko-Časnosti. Vsak gost sedaj slobodno gre od mize, kamor mu je drago. Nekateri plešejo, drugi pojejo in sploh cela družba je živa, vesela in zgovorna, tako dolgo, dokler jih polu-nočui spanec enega za drugim ne začne v oči pikati in jih tako prisili nocoj se nekoliko počiti in okrepiti za bodoči dau, ko se začne zopet gostovanje. Brž diugi dan, ko se vstane, gresta ženin in nevesta k maši. Mej tem časom so se pa tudi uže vsi gostje sešli. Ko prideta ženin in nevesta, gre se k zajutrku, kateri se pa vrši brez kakih znamenitostij. Po opravljenem zajutrku gre se na jutrnce k bližnjemu sosedu, kjer se igra in pleše. Večkrat se izmej gostov naredijo nekateri cigani, kateri kradejo, kar njim oči vidijo in roke nesti morejo, potem pa so licitacije raznega nanose nega blaga in mej tem se tudi dosta šaljivega in smehavrednega godi. Te kratkočasnice se tako dolgo gode, da se napravi obed, na katerega potem vsi sklicani pridejo. Brž, ko se je vso dalo na mizo, začno se pripravljati, da nevesto na ženinov dom odpeljajo. Tu je treba zopet velikega poslova. Igrati, plesati, streljati, da, še celo jokati se je prej treba, nego hoče stopiti sneha črez očetov ali materin prag. Ko se jo dala pregovoriti, vzame se navadno njeni največji i u najlepši „bosman", kojega nese na svoj novi ženinov dom. Prišedši ta z igro in navadno ceremonijo do ženinovega praga, kjer jo čaka uže oče ali mati s kolačem kruha, da ga, prej kakor stopi pred prag, prereže, v znamenje, da bo dobra, pa tudi darežljiva hišna mati. Tu se vršijo zopet razne napitnice, in ko so dokončane, gredo gostje v hišo, nevesta pa navadno v kuhinjo, kjer tu in tam v kateri škaf — ščavnjak — vrže nekoliko krajcarjev ali petič, v znamenje, da bi naj živina od njo rada jedla in se pitala. Zdaj se pa vsi gosti vsedejo brez male izpremembe ravno tako, kakor so prejšnji večer sedeli, in cela večerja in nje običaj je jednak prvemu. Ko pa pride nevesta v ženinov hram, navadno v četrtek, je razloček le to, da pride denes pred kot so naši gostje mislili polu noči, posebno, ako je kdo domačih kazalec na uri pomaknil, in v tem trenotku stopi ne-izprosljivi policaj — petek — katerega povelje je, da se vesela družba razide, kar se je, se ve da, uže tudi meni v mojem življenji dogodilo. — (Iz zadnje Beje deželnega odbora.) Služba vrtnarskega pomočnika na vino in sadjerejskej šoli na Slapu se je podelila bivšemu učencu te šole, Josipu Crbančiču. — V okrajni šolski svet Logaški je bil Uvoljon Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici. — Prtd logu poiiinožnemi krajnega šolskega BVeta, da se učitelju Karlu Kriitofu iz Planino dttiui tivno podeli učiteljska služba na ljudskej £oli v JBavti vasi, je deželni odbor pritrdil. — (Ustanove postonjske jame za bivše ranjene v o j a k e) po 37 gl. 80 kr. bo za tekoče leto prejeli: Franc Adain iz Petelin, Miha llergač iz Trnja, Nace Mdhačifi iz Hruševja, Jaka Prunk iz Dolenjega Vrema, Luka Brno iz Velikega otoka, Janez (Ješina iz Orehka, Franc Kovač iz Postojne, Andrej Ogrišek iz Materije vasi, Janez Počkaj iz Ostročnega Brda, Jurij Zornian i/. Klenika in Miha Žnidariifi iz Orehka. — Knako Metelkovo ustanovo pa so dobili: Martin Iležen iz JelŠevca, Janez Gomilar iz Malkovca, Šunen llovar iz Kadulje, Jožef Kocijan in Anton Nabtigal iz Trebelna, Jurij Pucelj iz Loga. Matija Režen iz Jelševca in Janu j Ulepič iz Starevasi. — (Požar.) V Konjicah je v nedeljo po noči nastal v nekoj hiši ogenj, ki se je tako hitro raznel, da so morali nekateri prebivalci iz ene hiše, kjer so uže spali, skozi okna poskakati, da so življenje rešili. V dru-gej hiši so ljudje vrata in okna utrli, da so speče izklicali. vrsti. * (Poskusen umor.) Iz Oedenburga poroča ondotni list, da je oficirjev sluga La-katos poskušal umoriti svojega gospodarja, tiuzarskcga lejtenanta pl. Szluko. Lejtenant je minolega petka, ko je še ležal, naenkrat začutil na vratu nekako bolečino, se vzbudil in, videč svojega slugo z britvijo v roci preko postelje naguenega, je poskočil ven ter ga zgrabil za roko, pri čemur se je obrezah Ker iu u lejtenant nij mogel takoj izviti britve iz rok, segnil je po svojo sabljo, a mej tem si je sluga, ki je še prav mlad vojak, prerezal vrat in kri mu je jela teči. Ni gospodar ni sluga nijsta nevarno poškodovana. Preiskava bode pokazala, zakaj bo jo sluga lotil lejtenanta. * (Ukraden obešeuec.) Iz Pešte se telegrafira v staro „Presse", da je mrtvo truplo onega bon vedskega lejtenanta T o t h a, ki je bil obešen, ker je svojega predstoj nika, ritmajstra grofa Szaparvja, iz jeze ubil, iz groba u kr ude no bilo. * (Strela) je udarila v cerkev mej mašo zadnji petek v Čistrovu pri Kamenici na Češkem, ubila pet ljudij, ranila jih Bedem močno iu sedemnajst lehko. Kavno tako je v Dimi pri Sobieslavu strela tudi v cerkev uda rila in 85 ljudij omamila, v Milčinu in Golč Jenikovu je strela zapalila cerkvene stolpe. * (O revoluciji švajcarskih stražnikov na papeževem dvoru) se poroča v angleško „Times": Poveljnik žvnjcurske garde je dal pet upornikov svoje četo zapreti. Na to so drugi gardiHti v ječo ulomili, ujetnike osvobodili, puške in helebarde stolkli in se uporno obnašali, dokler nij bišni mojster papežev jim dal za tri mesece plačo kot darilo. Dalje se poroča, da je bilo potem 3f> mož slovesno iz švajcarske garde izključenih in je papež ukazal celo gardo prenoviti, t. j. najbrž odpraviti. * (K < > iu n n n. i V Parizu je te dni izšel nov delavsk časnik nConimuneu. Na čelu prinaša pismo Ganbaldijevo, v katerem stari Ita-lijantc izdatelja tega lista, Pyata, kot soborca svetovno demokracije pohvali, in obodruje, naj vstraja v borbi za veliko familijo svobodnih narodov. Ali prvi broj tega časnika je bil celo v republikanskej Praucoskej konfisciran. * (Iz Carigrada) se piše v „K. Z.": V mestu se sedmimi griči ob Bosporu nij skoraj vredno več bivati, ako nijsi Uus ali Anglež; tako izključno se usredotočuje zani m nuje ljudij za zastopnike teb dveh narodov. Ves Stambul se kakor ob ljudskem preseljevanji pomiče proti San Štefanu ali na prin-cevske otoke. Na ladij u h in vozeh, na konjih in peš hitu vsak dan silno velike množice iz mesta, Neštevilne čolne vozijo vsakega dne na kraj, kjer je usidrana angleška rhtn, a na njih jedilu, sadje, smodke, obleko in pred vsem žganje; cele karavane tovornih konj in voz so vedno mej potem, da Rusom v San Šttfano nosijo vse potrebno, koristno m ugodno. Spanjski židje, kateri so v Galati in Peri doslej „kramarili", preselili so se vsi v Sau Štefane j mlekarji, kruharji, prodajalci sadja, snažitelji črevljev in vsakovrstni mešetarji sledili so jim za petami. Sau Štefanu je Kldorado vseli trgovcev, kramarjev iu sleparjev. Za Carigrad se nikdo več ne meni, in kdo bode zdaj v Peri ali Galati čakal, da — v najboljšem slu čaji — napravi iznieren dobiček, ko more v malih dneh v San Štefanu desetkrat već prislužiti si! Tam se uobedna stvar no kritizuje, nego vse se z veseljem sprejema in najslabše blago plačuje trikrat bulje, kakor je cena najboljšemu. Sumo Osmanec, ki nema sposobnosti za trgovstvo, ne more se zdaj zlim Mo-»kovitoin osvetiti s tem, da bi jim komi praznil žepe; on bodi jedino na izprehod iu mirno ogleduje tabor svojega najhuj-ega sovražnika, iu to mu zadostuje. V Carigradu pak raste gospodarstvena sila iu potrebu vsak dan bolj. Po nekoliko za tega del j, ker se v*a hrana Kuno m in Angležem lehko prodaja po največjih cenah, a po nekoliko, ker domači ljudje ne majo sploh denarja, da bi si mogli kupiti najpotrebnejših stvari). Delavec, ki na dati prisluži po 20 pijastrov, mora samo za dvu funta kruha dajati polovico dnevnega prislužka. Kaj mu potem ostuje za druge potrebe? O samem kruhu mu nij moči živeti, iu kaj celo tedaj, ako ima živiti tudi družino svojo V S čim plačati stanovanje, obleko itd. V Poleg vsega mora mesto tudi skrbeti za obilne pribočnike, katere tare še večja beda. Tako tedaj prijazno spomladno solnce, katero se nam tako ljubo smeje, obseva po največ nesrečne, trpeče in žalostne ljudi. Tujci. 13. marca: Pri Nlouu i IVaizuian iz Maribora. — Braune iz Dunaja. — groi Lichtenberg iz Dolenjskega. — Bondiencr iz Gradca. — liudolf in Kamnika. Pri MkIIAI t Adlur v/. Kranja. — Matoma iz Vinkovce. — Uofbauor iz Danaja. EiOierlJne »roc-lio. V Trstu 9. marca: 77. 24. 87. 29. 89. V Liuci 9. marca: 80. 55. 11. G5. 21. Dunajska borza 14 marca. (Izvirno tolografičuo porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovuii 69 gld. x> ki Enotni drž. dolg v srebru „ 35 9. Zlata renta ....... . 74 r 10 -mod drž. po u>ji.ij . . , . . 111 „ a& Akcije naroduo banke . . , . 7i>7 n ' Kreditne akcije..... . SW , BO n 35 Napol......... y ti f>3 r l. kr. cekini...... 5 » 80 „ HO Državno marko . , . f>8 „ 70 r •ob boliu* moč in i dravje bre* lek In brez »treskov po izvrstni Matecie i Banj 80 let tf« je nJJ l.<,!....;.., ki bi ju i« bila ofrtr*-rlla ta prijetna zaravilnu hrana, pri udraaceuib i m jrocih bre« modiciu iu strofoov; zUmvi vse boloxni » ielodou, ca živcih, dalje nruue, i na jetrah; ilea-: uaauho, boločiue v ledvicah, j etiko, kasolj, nopre uavljenje, aaprtjo, proklajeiijo, uespanjo, slabosti, riku iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, oileuje krvi v glivo •i i^enje v členih, ilaboitti in biovauje pn nosečih loinont, diab< ., trganje, hhnjiuuje, blodičioo in pre aiajenjej punco*.o no piiporoeu ta dojeueo in je bolje otgo uojmčino mleko. — Izkaz iz mej «0.000 sprioJ ?al zdravilnih, bre« viake medicine, mej njimi ■pri"--ovala prolesorja Dr. VVurzorja, g. F. V. Beneka, pra--ga profesorja medioine na vseučibiči v Maribora, '..irnvihioga svetnika Dr. Aug>dateiua, Dr. Shorelanda, M CaminSetla, prol Dr. Dč.lč, Dr. Ure. gratfnjt Caatle-f .ivi, Mirki«;« de Biohau a mnogo druzih Iuonitnih '■. Ki rit; p ...odjava ua poaeonu tahtovanje zastonj., K rat nI i*ka* )s «0.000 spricevalov. Spričevalo At. 73.»»70. pričevalo adrhVilnt+;h svetnika Dr. "VViirzorja, Bonn. 10. j ul. 1852. BevaltBciere Du Barrj' v lunogih aluća;ili na-griidi vsa zdravila, i ■ nbim koriutiin je pri driati in dalje pri seniiiuih in obistnih boleznih a t d. tiri katinuii, pri pii.-jidljivrn a boluhncui dražctiji v •• h ni cevi, zaprtji, pri bulehneiu bodtsnji v obiatih i. mehurji, trganje v mehurji L L (L — Najbolje in iu neprotvnljivo sredntvo ne sauiu pri vratnili in prB-iih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. L*. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec m člen .ninogo utenih družtev. Winchester, Angleško, 3. de<-embra 1H42. Vaia izvrstna Kevaleacivre je ozdravila večletne i * cv»mostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, i - me čutuice in vodenico. Prepričal sem se sam glede Aaega zdravila, ter vaa toplo vsakemu pripor... juh. Jamea Shoreland, ranocebiik, '.iti. polka, lakusnja tajnega sanitetnega svetovalca tfosp. Dr. Augolatoiua. Bero lin, S. maja 185(>. Ponavljaje izrukam gltdč Boviiloaciero du Burry • a >«trancko, najbolju spričevalo. Dr. A n g u I h 111 i 11, tajni sanit. avetovaloc »pričuvalo rit, 7S.92L. Obergimperu, ^Badeusko), S8. apfila IS/.;. Moj pat ioni., ki jo uže bolehal H tednov za strašnimi bolečinami vnotio jeter, ter ničeuar použiti ni; »".'^ol, je v sled rube Vade Ueviiludcioro du liarry >t>, pumama zdrav. Viljem Burkart, i\mocoluik. Spričevalo ar. 7"J.rtl8. L a Kuehe a ur You, 30. julija 1UIJ3. Vasa K* \»U Mio.ru o/diavila uio je pupi»lnouQ-strašnih želodčnih iu ćutuiciuh bole^uij, katere ao i.e deset let juučilo. (Goapa) Armanda 1* rev ost, posestnioa. Bevalosciere je ■! krnt tečneji^ uego uu .j, ter ki pri oura,učenih ir otrocih pnuraiu 50kr.u vet. ca i):ui, ko pri zdravilih V |4uhuctih pumo^i t;o gol iunta ] goM. 60 tu., ODt '.i .^olu 'Ju e./., i fttnta) i gold, 60 5 ionov 10 geid., i:t runeov iO gold., H tuacov goid. iijjciut.i mil-:.,i..;n v »aikioail in ltevalosoiore-bocolatče v prahu »y tM i gld. 'y-) i.r., M 'm i) gi« ii., 4o tai -i g*. ^Li xr., r ;.r*ha ^. 190 ta* tO ar/y , oa A»a ..iji, >&.»kj. **..»..,49 it. 8t kokeC v vmu j>it'»h pri a«»l»f »ii ivo'ih, tad] ra*posi'ja Jn-^■M i.-.*-ua ■.»< toraja im poiciu;: i-tkuzuiuau »n povai;ti}u*. V jL.jBifc.fijifciui' Bd i kbr. J. 3 v o b o da, i-k-i, ;...-i y alate m onu", i Kekl pn lek.irj u J. P t o-iaiuu, v l«lut«a aoh er j u, v M|»ljein pri iuk«rju Aiji novica, v Tratu pri k b... i'(u Jakoba Sorravailo, pri uroKoristu P. K o i ca i J. Uirschu, v Kadro pri Audroviču. Trpotcev sok. Ta uopreoeiiljivi sok služi za zdravilo proti bolečiiiiuu v prsih in na pljučih, proti zasliženju bronhij, kaaljii, hripavici itd. ('ena velikej aklenici z nAvodoui SO kr., maiej skle-nici •/, navodom l!0 kr. Zaloijc v Kranjskej: Viktor v. Trn-koeaj, lokariiičar rpii zlatem jeduorogu" v Ljubljani, ua meslnum-trgu st. 4. (78—1) ••eonooe ♦♦♦♦♦ : x i i i X l ♦ Butova te« (šibe), \ vsake debelosti in velikosti, o za Žagance, /a tako imenovane ta- ♦ VOlete i. t. d. Be prod a jej o. ♦ Blagovoljna vprašanja odgovorita T Hvata Koren, $ (73_3) -r j'/d u i ni, j>o.sf