ptaSnnci v Qofovinl* Leto LXXIL, št. 132 a Ljubljana, torek Ij. Junija 1039 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike, 11 Inserati do 80 petit vrst 6 Din 2, do 100 vrst a Din Z50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserami davek posebej. I/ „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflpva ulica 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21 Podružnice* MARIBOR, Grajski tra st. 7 // NOVO MESTO. Ljubljansko cesta, telefon it. 26 /7 CEUE. celjsko uredništvo: Stroismaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenovo ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov tog 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351 Razčiščeni pojmi: „Na vsako nasilje bomo odgovorili s silo vsega britanskega imperija in naših zaveznikov" Ž Ponovno pojasnilo lorda Halifaxa o angleški politiki — Odločna zavrnitev napačnega tolmačenja izjav angleških državnikov — Napad na Gd ansk pomeni vojno London. 13. junija, br. Zadnje dni je ves svetovni tisk razpravljal o izjavah, ki sta jih pretekli četrtek podala v angleški zbornici ministrski predsednik Chamber-lain in zunanji minister lord Halifax. Oba sta podčrtala pripravljenost Anglije vse-sti se za zeleno mizo in razpravljati o vseh mednarodnih spornih vprašanjih in o vseh upravičenih zahtevah v duhu spravljivosti. Potrebno pa je, da se poprej ustvari atmosfera zaupanja. Te izjave so naletele na najrazličnejše komentarje. Ponekod so jih tolmačili kot znak slabosti in oklevanja angleške vlade, drugi zopet so videli v tem možnost povratka k Cham-berlainovi monakovski politiki. Na nemški strani pa so te izjave tolmačili kot nov manever zapadnih demokracij, s katerim da hočejo zakriti neuspeh pogajanj z Moskvo. Da bi presekal vse te nejasnosti, je podal zunanji minister lord Halifax snoči v gornji zbornici novo izjavo, v kateri je na nedvoumen način razčistil pojme. Predvsem jc poudaril, da iskreno mišljeni izjavi, ki sta jih podala ministrski predsednik in 011 o pripravljenosti Anglije za miroljubno rešitev vseh obstoječih sporov, nikakor ne pomenita kake spremembe angleške politike. Angleška politika nikogar ne ogroža in ne prikriva ni kakih tajnih ciljev. Toda oni. ki se poslužujejo metod nasilja za reševanje mednarodnih vprašanj, naj vedo, da bo vsako nasilje kjerkoli naletelo na strnjen odpor vega britanskega imperija. Tuja propaganda, ki skuša z vsemi sredstvi zbuditi dvom v iskrenost angleške politike, pozablja omeniti, da Anglija ni še nikdar snedla dane besede in se ni še nikdar izneverila pre- vzetim obveznostim. Anglija bo zastavila ves svoj veliki vpliv, da pride do pravične rešitve vseh mednarodnih sporov. Enaka dobra volja na drugi strani pa je predpogoj za vsaka pogajanja. Anglija presoja mednarodni položaj po delih in izjavah onih, ki vodijo politiko drugih držav. Oni lahko izbirajo med dvema metodama: metodo nasilja in metodo miroljubnih pogajanj. Toda v dobi politike nasilja se mora vsak resen državnik vprašati: kakšen je cilj te politike? Za obrambo reda in pravičnosti je Anglija pripravljena odgovoriti na vsako nasilje s silo vsega britanskega imperija in svojih zaveznikov. Kar se tiče g danskega problema, je Ha-lifax naglasll, da gre za težaven problem, ki zahteva mnogo potrpežljivosti in previdnosti. Zagotovila, ki jih je dala An- glija Poljski, so jasna: Anglija želi, da bi se spor med Poljsko in Nemčijo zaradi Gdanska rešil na miren način s pogajanji. Toda vsak poskus nasilne rešitve, ki bi ogrožal poljske interese, bo dovedel do svetovnega požara, v katerega bo Anglija takoj posegla na strani Poljske. Končno se je lord Halifa% dotaknil tudi pogajanj z Rusijo in izjavil, da v tem trenutku, ko se bližajo kraju, ne smatra za primerno dajati kaka podrobnejša obvestila. Mirovne fronte, ki jo gradi Anglija, se ni treba nikomur bati, kdor ima miroljubne cilje in ne zasleduje kakih zahrbtnih namenov. Toda ta fronta bo takoj začela funkcionirati, kakor hitro bi se kjerkoli pojavil nov poskus nasilne spremembe državnih meja in ogrožanja neodvisnosti in samostojnosti drugih držav. Strang prispel v Moskvo Spotoma se je ustavil v Berlinu in Varšavi Široka pooblastila za pogajanja London, 13. junija, br. Vodja oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu William Strang je včeraj kmalu po 12. s posebnim letalom odpotoval v Moskvo. Spotoma se je ustavil najprvo v Berlinu, kjer ga je na letališču pričakoval svetnik angleškega poslaništva, s katerim je imel 20 minut trajajoč razgovor. Nato je nadaljeval pot v Varšavo, kjer je ostal preko noci. Takoj po prihodu se je sestal z zunanjim ministrom Bečkom, s katerim je imel daljši razgovor. Davi je nadaljeval polet v Moskvo, kamor je prispel proti poldnevu. Na letališču so ga sprejeli pomočnik zunanjega komisarja Potemkin in angleški poslanik z osobjem poslaništva. Strang bo za časa svojega bivanja v Moskvi stanoval v angleškem poslaništvu. Prvi razgovori z ruskimi državniki bodo že danes popoldne. Kakor se doznava, je dobil Strang od angleške vlade pooblastilo, da pristane še na nekatere spremembe kompromisnega predloga glede baltskih držav, če bi moskovska vlada to zahtevala. Angleško-francoski kompromisni predlog je sestavljen tako elastično, da na vsak način omogoča sporazum. Ministrski predsednik Chamberlain je danes dopoldne ponovno sprejel ruskega veleposlanika Majskega. Amerika solidarna z Anglijo Roosevelt o mednarodnem položaju — Važni dogovori med Anglijo, Francijo in Ameriko Washington. 13. junija, br. Prezident Roosevelt je prisostvoval včeraj razdelitvi diplom v vojni akademiji ter je imel pri tej priliki govor, v katerem se je dotaknil tudi mednarodnega položaja. Naglasu je, da sedanji mednarodni položaj in možni razvoj dogodkov nujno narekuje, da mora biti Amerika močna. Opozoril je mlade oficirje na usodo, ki'doleti slabotne države ter je navedel primere Avstrije. Albanije in Češkoslovaške. Nato je omenil oblak angleškega kralja in naglasil, da je ta obisk pred vsem svetom manifestiral tesno sodelovanje in prijateljstvo dveh velikih imperijev, ki sta trdno odločena zo-perstaviti se vsakemu nadaljnjemu nasilju In nastopiti v obrambo mednarodnega reda in pravičnosti. Moč Amerike sloni ne samo na ni enem orožju, nego še bolj na njenem razumnem in iskrenem sodelovanju z vsemi miroljubnimi narodi in državami. VVashington, 13. junija, br. Semkaj ie prispel ameriški poslanik v Parizu Bullit Jutri bo sprejet od zunanjega ministra, nato pa od Roosevelta. Obema bo poročal o položaju v Evropi. Novinarjem ie izjavil, da je položaj v Franciji odličen. Tam ni nobene mržnje do drugih narodov in nihče ne želi vojne. Toda sleherni Francoz je pripravljen seči po orožju, ako bo potrebno braniti francoske interese. Bullit ostane samo teden dni v Washingtonu, nakar se vrne v Pariz. V političnih krogih spravljajo njegov prihod v zvezo z važnimi dogovori, ki bodo sklenjeni med Ameriko, Anglijo in Francijo v zvezi z vojaško zvezo z Rusijo. Razgovori Gafenca v Ankari Balkanske države morajo spraviti svojo politiko v sklad s cilji Balkanske zveze Ankara, 13. junija, e. V zunanjem ministrstvu so bili včeraj prvi službeni razgovori med rumunsklm zunanjim ministrom Gafencom in turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Razgovori so trajali več ur. Razpravljala sta v zvezi z mednarodnim položajem o vseh vprašanjih, ki zanimajo Balkansko zvezo glede na nove smernice svetovne politike. Prvi razgovori so bili zaključeni v popolnem soglasju. Ko sta oba ministra zapuščala poslopje zunanjega ministrstva, sta bila zelo optimistično razpoložena. Razgovori se nadaljujejo danes in se spet sestaneta najprej oba zunanja ministra, nato pa se bo Gafencu sestal s predsednikom turške vlade dr. Sajdamom. Tudi temu sestanku 00 prisostvoval Saradzoglu. O včerajšnjih razgovorih ni bilo izdano nobeno službeno obvestilo, pričakujejo pa, da bo dano po današnjih razgovorih. Ni izključeno, da bo turški zunanji minister Saradzoglu posredoval med Rumuni-jo in posameznimi balkanskimi državami, s katerim ima Rumunija še nekatera odprta vprašanja. Nič manjša važnost se ne pripisuje razgovorom, ki se vodijo o zu-nanje-polilični orientaciji držav Balkanske zveze, od katerih so nekatere zaključile neke pakte z evropskimi državami brez predhodnega posvetovanja s članicami Balkanske zveze. Jasna je tendenca Turčije in Rumunije, da se na temelju teh sedanjih razgovorov še bolj ojači in stabilizira Balkanska zveza in da se odstranijo vsi dvomi. Atene, 13. junija, e. Rumunski zunanji minister Gafencu bo prišel v četrtek v Atene in cstal tu štiri dni kot g^st grške vlade. Nova napetost v Tiencinu Japonci skušajo popolnoma izolirati mednarodne koncesije Tokio, 13. junija, br. Iz Tiencina prihajajo vesti, ki kažejo, da napetost med Japonci in Angleži vedno bolj narašča ter da ae je položaj v Tiencinu znova zelo poostril. Kakor poročajo listi, je japonska vlada sedaj odločena energično nastopiti v zaščito japonskih interesov in bo popolnoma izolirala tako angleško, kakor sosedno francosko mednarodno koncesijo v Tiencinu. Japonski pionirji so začeli danes graditi okrog koncesij žične ovire, ki so urejene tako, da jih lahko vsak čas stavijo pod električni tok. Japonski trgovci so že začeli zapuščati koncesije in so se naselili v kitajskem delu mesta, kjer jim je japonski poveljnik odkazal poseben okraj. Možnost novih presenečenj? V Berlinu demantirajo vesti, da namerava Nemčija ukiniti protektorat in okupirati vso češko in Slovaško London. 13. junija, br. Reuter poroča, da so vsi v Berlinu akreditirani diplomatski zastopniki obvestili svoje vlade, da namerava Nemčija 15. junija ukiniti protektorat nad Ceško-Moravsko in Slovaško ter vse te pokrajine priključiti nemškemu rajhu. V zvezo s to namero spravljajo tudi posvetovanja, ki jih je imel Hitler zadnje dni na eni strani s protektor-jera Češke dr. Neurathom, na drugi strani pa s predstavniki slovaške vlade dr. Tisom in zunanjim ministrom Durčanskim na čelu, ki so v ta namen prišli na Dunaj. Po informacijah berlinskih diplomatskih krogov so bili zadnje dni poslani na Slovaško in Češko močni vojaški oddelki, ki bodo izvedli okupacijo. Varšava, 13. junija, br. Včeraj so v bližini Katovic pristala tri slovaška vojaška letala s tremi oficirji in 6 možmi posadke. Izjavili so, da so z letali vred pobegnili iz Slovaške, ker ne žele, da bi prišla v roke Nemcev, ki nameravajo v par dneh okupirati vso Slovaško. Zadnje dni so ie v vsa večja mesta prišle nemške vojaške posadke. Poljske oblasti so letala zaplenile, slovaške begunce pa razorožile. Izjavili so, da bodo odpotovali v Francijo. Nemški demanti Berlin, 13. junija, br. DNB objavlja: V zadnjem času so se začele v inozemstvu širiti vesti, da namerava Nemčija ukiniti protektorat nad Češko in Slovaško ter obe pokrajini priključiti nemškemu rajhu. Pooblaščeni smo izjaviti, da so te vesti brez podlage in da ostane protektorat nad Češko in Slovaško neokrnjen. V zvezi s tem DNB tudi zavrača trditve, da izzivajo Nemci incidente v Gdansku, da bi tako odvrnili pozornost od svojih načrtov na Češkem in Slovaškem. Benešev brat pobegnil na Poljsko London, 13. junija. AA. Reuter: Sem je prispela vest. da je brat bivšega predsednika čsl republike Vojteh Beneš pobegnil preko češkoslovaške meje na Poljsko, čez mejo je prišel z ženo ter je že na poti v Varšavo. Varšavo, 13. junija, e. Semkaj je prispel Vojta Beneš, brat bivšega predsednika češkoslovaške republike, ki je z ženo in rodbino vred pobegnil iz Češke kljub temu, da je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom. Protest dr. Benesa v ženevi Bivši predsednik čsL republike zahteva od DN9 da zaščiti češkoslovaške interese Ženeva, 13. junija, o. Ruski poslanik v Londonu Majski je poslal tajništvu Društva narodov pismo, v katerem prosi v imenu svoje vlade, naj se protest dr. Benesa, ki je bil poslan v Ženevo, postavi na dnevni red septembrskega zasedanja skupščine Društva narodov. Dr. Beneš protestira v svoji spomenici proti temu, da je nemška vojska vkorakala v Češkoslovaško in da je nemška vlada postavila protektorat nad Češko in Moravsko ter prav tako nad Slovaško. Nadalje protestira, ker je madžarska vlada v nasprotju s svojimi svobodno prevzetimi prejšnjimi obveznostmi s silo napadla ozemlje "Slovaške in Pod-karpatske Rusije ter si prisvojila vso Pod' karpatsko Rusijo in nekatere dele Slovaške. Dr. Beneš označuje to postopanje za kršenje temeljnih načel Društva narodov in splošnih načel mednarodnega prava. Zato mora skupščina DN o tem razpravljati. Kar se posebej tiče Podkarpatske Rusije, ji je Društvo narodov zajamčilo avtonomijo v okviru Češkoslovaške republike. S postopkom Madžarske pa ni bilo prekršeno samo pravo čsl. republike kot naroda v Pod-karpatski Rusiji in Slovaški, temveč so bile prekršene tudi pravice in dolžnosti Društva narodov. Zato prosi dr. Beneš kot bivši predsednik Češkoslovaške republike svet Društva narodov, naj predloži zadevo v razpravo skupščini Društva narodov, da bi podvzelo akcijo na podlagi določb pakta Društva narodov. Češkoslovaška po Bene-ševi trditvi še nadalje zakonito obstoja ter samo začasno ne more biti zastopana v Društvu narodov zaradi režima, ki je bil v njej uveden. Dr. Beneš pravi na koncu, da je 17 let sodeloval v Društvu narodov za ohranitev in konsolidiranje mednarodnega miru in da je bil večkrat predsednik skupščine in sveta Društva narodov, zaradi česar smatra za svojo dolžnost in pravico, prositi svet Društva narodov, naj sprejme niegov protest na znanje in ga postavi na dnevni red plenarne skupščine DN. Nov incident v Gdanska Nemci so aretirali poljskega carinskega inšpektorja, češ da je kotel ugrabiti dva kitlerjevca Gdansk, 13. junija. AA. Senat mesta Gdanska je poslal generalnemu komisarju poljske republike v Gdansku pismo, v katerem poskuša obtožiti poljskega carinskega inšpektorja Lipinskega. češ da je imel namen ujeti v Gdansku dva uniformirana člana nacionalsocialistične stranke ter ju odvesti na poljsko ozemlje. Lipin-ski je baje hotel od omenjenih dveh nacional socialistov izvedeti gotove podatke vojaškega značaja. Senat mesta Gdanska poskuša na ta način opravičiti aretacijo Lipinskega. Generalni komisar poljske republike je odgovoril senatu, da so okoliščine, pod katerimi je bila izvršena aretacija, tako kakor so navedene v pismu senata, neverjetne, ker je nerazumljivo, kako bi mogel Lipinski sam sredi mesta in pri belem dnevu prijeti dva uniformirana člana nacionalsocialistične stranke ter ju odvesti na Poljsko. Poljski komisar si je pridržal pravico na daljnih ukrepov, zahteval pa je takoj, naj njegov predstavnik obišče aretiranega inšpektorja, ter ga zasliši, da se na ta način omogoči ugotoviti dejansko stanje. Ali som prispeval zrn sokolski dam v Trnovem? politični o$§ornik Nerodni poslanec l pokojcnec, ki živi sedaj v celjskem okraju, nam je poslal zanimive pismo, ki mu ga je poslal bivši narodni poslanec, na katerega se je pred leti obrnit z neko prošnjo. To pismo ie tako originalno da bi bila škoda, ako bi se z njim ne seznanila tudi Širša naša javnost. Pismo se glasi: »Vaše blagorodje! Oprostite mi, da si dovol jujem Vas danes vljudno prositi in opozoriti na Vašo obljubo, da mi boste vse stroške za intervencije in posredovanja pri raznih uradih in pri ministrstvih vse kolke in znamke plačali, se skazali hvaležnega m meni materialne stroške pošteno povrniti Ne zahtevam ničesar za intervenci\e m '** p^sredo vanja, za zamudo časa in z,t ves trud, ki sem ga imel neštetokrat. zamudil aneve m dneve, potoval po cele noči, kar di>k,ižem s pričami, a podnevi posredo\ I/Indiffweot«, ki je vredno S do 4 jone frankov. Tat je odne*el sliko iz žeja z okvirjeni vred. Naro£a}te, čitajte la Urite »Slovenski Narod«! Cm-th, 13. junija. Beograd 10,—, 11.755. London 20,7775, New York 443.50, Bruselj 75.50. MUan 23.335, Amoterdam 235.87, Berlin 177.87 Praga 15.10, Varšava 83.62, Sogja 5.40, Bukareata Sifon 2 fltov. 132 Ljutomer potrebuje bolnico ^^S^t Važno socialno vprašanje ob naši severni meji — Za povzdlso zdravja naiega podeželja Ljutomer, 12. junija \ -.idnjem času so se začele razširjati po Ljutomeru, Murskem polju in celo po Slov. goricah govorice, da bo Ljutomer dobil bolnico. Baje je neka osebnost o tem problemu dala neke izjave. Murska Sobota je dobila okrožno sodišče, Ljutomer pa naj bi dobil prepotrebno bolnico. Ljutomer s svojo veliko okolico Murskim poljem in vse do Sv. Trojice potrebuje nujno svojo bolnico. Bolnica v Murski Soboti niti za Prekmurje ne zadostuje V Prekmurju razsaja predvsem trahom, ki ga v ljutomerskem okolišu ni. Jetika pa je silno razširjena po Murskem polju in Prekmurju in te bolezni polnijo vse prostore itak majhne murskosoboške bolnice, tako da morajo bolniki čakati večkrat dalje časa na bolniške postelje. Prekmurje samo, ki je že po svojem številu prebivalstva silno gosto naseljeno, potrebuje bolnico samo zase. Sedaj je dotok v to bolnico silno velik z Murskega polja pa vse tja notri do Sv. Jurija ob Ščavnici in Ivanje Od Sv. Trojice naprej hodijo ljudje v mariborsko bolnico, ki je tudi stalno napolnjena. Ni torej čudno, če zaradi preobremenjenosti in velikega števila bolnikov, ki imajo razne težke in nalezljive bolezni, v mur-skosoboški in mariborski bolnici ne more biti zdravljenje tako popolno kakor v drugih bolnicah z manjšim okolišem. Bolniki morajo večkrat mnogo prej zapuščati bolnico, preden so popolnoma okrevali. Tudi zdravniki so v takih bolnicah silno obremenjeni, kar ugurao ni v korist bolniku in zdravniku. Prav iz teh socialnih vzrokov bi bilo nujno potrebno, da se zgradi v Ljutomeru bolnica, ki bi razbremenila ne samo mursko-soboško bolnico, ampak tudi mariborsko in ptujsko, kamor se zatekajo bolniki sedaj. Bolnici v Ljutomeru naj bi se odredil okoliš od Sv. Trojice za vse področje do Mure in državne meje. V tej bolnici naj bi se uredil obširen oddelek za jetične, da bi se lahko zdravili tam številni jetični bolniki, ki sedaj niso deležni zdravljenja. Poleg tega bi bila bolnica nekaka centrala, iz katere bi se vodila propaganda in borba proti jetikL Tudi porodnice bi imele blizu zatočišče in bi jim ne bilo treba hoditi v Maribor ali v druge bolnice. Zdravstveno stanje tega velikega okoliša. kakor tudi Prekmurja, bi ae brezdvomno silno popravilo če bi se v Ljutomeru zgradila bolnica. Obenem bi lahko na ta način zaposlili brezposelne zdravnike, ki bi služili v tej bolnici napredku našega podeželja v zdravstvenem pogledu. Zadeva glede gradnje bolnice v Ljutomeru je že stara. 2e 1. 1923 in 1. 1924 se je sprožil ta problem in organizirana je že bila akcija, ki pa je zaspala. Dolgo časa se je potem o tej zadevi govorilo, ker pa je vse padlo v vodo, so tudi te govorice utihnile. Sedaj se ljudje spominjajo akcije za gradnjo bolnice pred 15 leti. Takrat so neki menihi hodili okrog in pobirali prispevke. Ljudje so takrat, ko so bili najboljši časi, dali precej v denarju in tudi v naturi in so akcijo z navdušenjem pozdravili. Tudi občinski odbori mnogih takratnih občin so vnesli v svoje proračune čedne vsote in so se celo zavezali, da bodo vsako leto prispevali precejšnje vsote za amortizacijo posojila, ki bi se najelo za gradnjo bolnice. V Ljutomeru je bil že iz-bran prostor, nasajeno je bilo že drevje. Prostor je bil za bolnico Idealen in lepšega v Ljutomeru ne bi mogli najti. Akci_ ja je hitro napredovala in tudi uspeh akcije je bil lep, ker so se vsi odzvali, ki so čutili, da je bolnica v Ljutomeru res nujna potreba. A kakšno je bilo razočaranje, ko so se raznesle govorice, da je akcija padla v vodo. Menihov ni bilo od nikoder in tudi denarja ni bilo. Kam so šli, ae še sedaj ne ve. Prostor, kjer bi stala bolnica, je bil prodan in akcija se je končala, ne da bi rodila kake uspehe. Ljudstvo je bilo ogorčeno, saj so prispevki, ki so bili zbrani v dobri veri, da bodo koristno naloženi v bolnici za ves narod velike ljutomerske okolice do držav, ne meje, izginili. Veliki optimizem po res velikem uspehu je splaval po vodi. Ni torej Čudno, če so ljudje tudi sedaj silno pesimistično razpoloženi v veri, da bo od sedanjih govoric res prišlo do de. Janj. Z realizacijo velikega načrta, da bi se v Ljutomeru zgradila bolnica, bi se pričelo resno reševanje naših zdravstvenih problemov na deželi. Izpolnitev te želje bo brezdvomno v korist naši severni meji. Ce bo narod zdrav in čvrst, bo zdrava in čvrsta tudi država. K nesreči r Orehovi vasi V premislek za varnost prometa na naših cestah Maribor, 12. junija. K prometni nesreči v Orehovi vasi je pripomniti, da ne gre za karambol. Tudi je bilo uradno ugotovljeno, da ni vozil dr. Benčanov avto preko rupel na tleh ležečih ljudi, ampak je dr. Benčan, ki je vozil z brzino okoli 30 km, lahko v zadnjem hipa ustavil svoj avto. Nesrečni Tominšek, ki je umrl, je priletel v luč dr. Benčano-vega avtomobila, ko je obstal pred kopico na cesti ležečih ljudi. Ta primer zbuja razmišljanje o nedo-statkih. ki se opažajo v prometu tovornih avtomobilov. Znano je, da prevažanje potnikov s tovornimi avtomobili ni dovoljeno, izvzemši primere, kjer oblast izrecno dovoljuje prevažanje oseb s tovornimi avtomobili. Dejstvo je tudi, da je število 55 ljudi preveliko, da bi bila taka vožnja dopustna brez skrbi za usodo potnikov. Nedvomno bi se nedeljska nesreča najbrže ne pripetila, če bi ne bilo na razmeroma majhnem obsegu tovornega avtomobila 55 ljudi, kd so bili na vozilu natlačeni kakor vžigalice. Razen tega bi v takem primeru, čeprav bi bila takšna vožnja dovoljena, ne smel tovorni avto voziti z večjo brzino kakor 10 do 15 km na uro. V zadnjem času opažamo, kako se vse bolj uveljavlja moda prevažanja oseb, zlasti šolske mladine, s tovornimi avtomobili, na katerih so urejeni sedeži no sredini ter na obeh straneh. Bilo bi potrebno, da se z doslednimi ukrepi prepreči takšno prevažanje šolske mladine, ki ie še bolj izpostavljena nevarnostim med vožnjo, kakor odrasli, ki si v primeru nesreče z možno prisebnostjo lahko pomagajo. Bolje je za šolsko mladino, da uporablja na svojih izletih železnico. Končno naj omenimo še stanje ceste Maribor — Slovenska Bistrica. Neštetokrat so prodrle v javnost prošnje in pritožbe, ki pa so ostale brez uspeha. Primeren delež je prispevalo k nedeljski nesreči tudi stanje ceste, ki postavlja nemalokrat v preizkušnjo vozačevo prisebnost ter obvladovanje volana. Ko se bomo pričeli temeljiteje baviti z bistvenimi vprašanji našega prometa in ko se bo pokazala dobra volja glede izločitve teh pomanjkljivosti, bomo smeli upati, da je vožnja z raznimi vozili po naših cestah boljša, varnejša in prijetnejša. Inserirajte v „SL Narodu44! K otvoritvi sezone na Mariborskem otokn Maribor, 12. junija Začela se je kopalna, sezona na Mariborskem otoku. Mariborčani in Mariborčanke že pridno posečajo kopališče, kjer se vneto solucijo in kopajo. Iz leta v leto narašča zanimanje za- nase krasno, moderno urejeno kopališče. Ob priče t ku letošnje kopalne -sezone bi opozorili na dva nedostatka, ki smo jih že lani opažali in ki jih je treba v interesu čim večjega pose ta kopališča na Mariborskem otoku odstraniti. Predvsem gre za dopoldansko avtobusno vožnjo na otok. Zdi se nam zelo pomanjkljivo vezanje vožnje na gotovo število oseb. Ta metoda povzroča med prizadetimi nesigurnost, zbeganost. Marsikdo ne mara riskirati poti do Glavnega trga in jo rajši ubere pes preko polj in travnikov proti Mariborskemu otoku, čeprav bi v primeru redne in sigurne vožnje rad prispeval 2a avtobus. Potrebno bi bilo, da odhaja dopoldne z Glavnega trga mestni avtobus ob določeni uri ne glede na število interesentov. Prav gotovo bi se namreč pokazalo v tem primeru, da je število interesentov veliko večje, kakor pa bi morebiti miPliM ob eksperimentiranju, ko ve- žemo odhod avtobusa na določeno število potnikov. Vsi, ki reflektira jo na avtobusno vožnjo, bi v tem primeru redno in točno prišli na Glavni trg, z dosedanjo metodo pa nastaja zmešnjava, ki ni v korist niti avtobusnemu podjetju, niti obiskovalcem kopališča na Mariborskem otoku. Drugi nedostatek opažamo na stezi, ki pelje ob Dravi proti otoku. Zaradi te tte-ze je bilo že lani nešteto pritožb. Popolnoma so je namreč vzeli v zakup razni kolesarji, čeprav je pristojna oblast ponovno razglasila, da je kolesarjenje po njej prepovedano. Lani se je začela izvajati kontrola in so se kolesarji morali nazadnje odločiti za pokorna't. Preko zime so oči-vidno zopet pozabili na- prepoved vožnje a kolesi po omenjeni stezi. So med kolesarji celo taksni, ki se niti najmanj ne ozirajo na pešce in ki s svojim brezobzirnim dirkanjem ogražajo varnost pešcev. Primerno bi bilo. da bi oblast posvetila tudi letos pozornost tem koledarjem in da bi za učinkovitejše uveljavljenje ukrepov uvedla vsaj od časa do časa strogo kontrolo. Razno iz kriminalne kronike — Tajinstven vlom. Posestnik Rudolf Kauran iz Srebat ja pri Velkl v Slov. goricah je prijavil ientiljaktm orožnikom, da so neznani zlikovci vlomili v njegovo stanovanje ter ukradli iz omare 21.000 din gotovine ter tri hranilne knjižice za 25.000 din. Orožniki 00 takoj pričeli temeljito ptrilelr*:»u ter so dognali razne okolišAing, ki Isključuje jo, da bi bil Kauranu denar ukraden. V preinkavi so našli v bližnjem PJtajBej polju bmailne knjižice, dočim gotovina niso mogli najti V zvezi a to zadevo so ovadili orožniki hčerko posestnika Kotirana, O tili jo Ketiševo, državnemu tožilstvu v Mariboru in sicer zaradi napačne prijave, kar je dovedla orožnike v zmoto. Obstoja namreč sum, da je Otilija Keti-sovm, ki stanuje pri svojem očetu, vlom JtogUala zaradi tega, da ne bi izplačala ppnjojiui bratu Irancu Kauranu del de-flBJMirP oziroma deleža za prodano posestvo, m katerega Je hranilo isfcupMofc _ Tatovi t sjkcftjL Vteičarju Janezu Ur povofku te Motava js tov*** ukradel 1900 osa, ki jih js doba m prodano kravo. lir T brze okradli tovariši, ki so ga spremili domov. — Lastnico cirkusa Viktorijo Nem-čkovo so olajšali tatovi za harmoniko in razno perilo v skupni vrednosti okoli 2000 din. Za zlikovci poizvedujejo orožniki. — Priporočljiv raznasalee peciva je 21. letni Dominik V., ki je bil zaposlen pri pekovskem mojstru Francu Orožimu v Gradišču pri Velki v Slov. goricah. Pone-veril je namreč svojemu delodajalcu okoli 900 din ter z izkupičkom pobegnil neznano kam. — Tihotapske zadeve. Na mariborskem i glav. kolodvoru so ustavili finančni organi Franca G., ki je nosil precej težak nahrbtnik. Pri preiskavi so našli pri njem 110 j vžigalnikov, več IdlogTamov saharina ter okoli 40 paketov igralnih kart. Tihotapske predmete so finančni organi zaplenili, možakarja pa čaka sedaj precej huda ka- Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru v Sv. Lovrencu bo 17. junija ob pol 9. zvečer v hotelu »Jelene (GeratiČ). Mariborski igralci bodo vprizorili uspelo Bevkovo komer1 \irtijo šaha Nastopijo: Starčeva, .a. Nakrst, Crnobori. Mariborčani, pojdimo v Mursko Soboto! Iz Ptuja — »Jadransko slavje«, ki ga je priredil krajevni odbor Jadranske straže« v Ptuju na obsežnem prostoru v mestnem parku ob Dravi, so posetili mnogi gostje iz raznih krajev. Predvsem so prispeli gostje iz Maribora s predsednikom oblastnega odbora JS dr. Lipoldom, zastopniki oblastnega odbora JS iz Zagreba s podpredsednikom dr. Knaževicem, zastopniki krajevnega odbora JS iz Čakovca in še iz drugih krajev. Ob 15. popoldne se je formirala mogočna povorka izpred mestne deške ljudske šole. Na čelu je korakala mestna godba, nato pa prapori tukajšnjega krajevnega odbora s prapori oblastnega odbora JS in krajevnega odbora JS iz Maribora ter papori podmladka JS. odbor JS. delegati in drugi, nato pa mladina z zastavicam1. Povorka je krenila po mestnih ulicah, pred veseličnim prostorom pa je bil mimohod. Na veseličnem prostoru je pozdravil goste predsednik k. o. JS g. Jerše Ladislav, nakar so še spregovorili tajnik oblastnega odbora JS iz Maribora g". Pire in delegat oblastnega odbora JS iz Zagreba. Veselični prostor je bil okusno in bogato okrasen ter gre predvsem zahvala komandantu mesta g. majorju Markovicu, ki je dal za ureditev prostora na razpolago vojaštvo in potreben materijal. Zvečer je bila bogata razve ti java in umetni ogenj na Dravi, ki je zelo ugajal. Pri prireditvi sta nastopila tudi pevski zbor železničarjev skupno s člani Glasbene Matice in mladinski pevski zbor meščanske Sole pod vodstvom učitelja g. Hasla- Dijaki meščanske šole in gimnazije so nastopili tudi s telovaclriimi točkami. Z lepo prireditvijo so bili vsi zadovoljni. Iz Ljutomera — Imenovanje. Za začasnega upravitelja narodne šole v štrigovi je bil postavljen Učiteljski pripravnik Toroš Ljubomir, za upravnico poste pri Mali Nedelji pa je bila imenovana Matilda Goseničnik. — Požar. Posestniku Panjhartu v Pristavi je zgorelo pred dnevi gospodarsko poslopje in vse poljsko orodje. Škode je nad 20,000 din. Iz Celja POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM —cVpisovanje novincev na drž. H. deški narodni Soli v Celju bo v ponedeljek 19. in torek 20. t. m. od 8. do 12. dopoldne. Po zakonu o narodnih šolsn morajo biti novinci zdravniško pregledani. Starše šoloobveznih otrok odnosno njih namestnike poziva vodstvo Sole, da pripeljejo navedena dneva dečke v drž. II. deško narodno šolo (Okoliško) k zdravniškemu pregledu in vpuu. Kdor bi se odtegoval tej dolžnosti, bo kaznovan po zadevnih odredbah. Vsak šoloobvezen otrok, ki biva na ozemlju bivše celjske okoliške občine, m^-ra obiskovati drž. n. deško narodno šolo v Celju. —c V Mursko Soboto bo voz:l na sokolski župni zlet v nedeljo 18. t. m. ob 5.30 zjutraj iz Celja avtobus, ki se bo vrnil okrog 23. Voznina 65 din. Prijavite se takoj v pisarni Sokolskega društva Celja-matice ta to v večernih urah. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 46 brezposelnih, ielo je bilo ponujeno za 39 oseb, posredovanj je bilo troje, odpotovalo je 18. odpadlo pa 10 oseb Dne 10. tm. je ostalo v evidenci 514 brezposelnih (457 moških in 57 žensk) nasproti 499 (442 moškim in 57 ženskam) dne 31. maja. Delo dobijo po 4 urarji in hlapci, po 1 zlatar čevljar in Žagar 10 kuharic, 5 kmečkih dekel. 3 služkinje, 2 po-strežnici ter po 1 gospodinja, sobarica in orožniska kuharica. —c Napad v gostilni. V neki gostilni v Sp. Sečovem pri Rogaški Slatini je več moških v prep.ru z noži napadlo 201etnega delavca Jožeta Bercka iz Rogaške Slatine ter ga hudo poskoci cvalo po glavi in levi nogi. Bercka so o;idali v celjsko bolnico. —c žrtve ne»reč. V nedeljo dopoldne je padla 221etna delavka Marija Ribičeva od Sv. Jurija ob Taboru doma na cest: s kolesa ter si zlomila de no nogo in si poškodovala tudi desno roko. V nedeljo se je peljal 711etni posestnik Martin Zorko od Sv. Štefana pri Šmarju z mestnim avtobusom v Petrovce. Ko jc ob 13. v Petrovčah stopil iz avtobua. je privozil mimo avtomobil in podrl Zorka na tla. Zorko je dobil hude poškodbe ra glavi in rokah. V nedeljo ob 17. je padel 13letni posestnik:v sin Anton Lončar z Gomilskega pri telovadbi na Gomilskem in si zlomil levo roko v zapestju. Ko se je peljal 401etni pomožni monter ptefan Kumer s Polzele v nedeljo okrog 18. s kolerom iz Liboj pri Petrovčah je privozila po cesti neka kočija. Kumer je padel pod voz ter se težko poškodoval po glavi In trebuhu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Celjski mestni svet bo imel redno sejo v petek 23. t. m. ob 18. SPORT 18. junij — olimpijski dan po vsej državi. Tudi naša slovenska mesta ne žele zaostajati, proslaviti hočejo ta dan čim sve-čanejše. V Ljubljani bo obsegal spored tekme v atletiki, moški in ženski, telovadbi, v kajak sportu, v kolesarskih in motornih dirkah, v tenisu a v ponedeljek v plavanju m sabljanju. V Celju se bodo pričele prireditve že v soboto zvečer in bodo trajale v nedeljo ves dan. V Kamniku in Novem mestu bodo proslave olimp.j. :.ega dne v nedeljo, dočim bodo priredile J-°cnJce proslavo šele 24. in 25. t. m. V vseh mestih se bodo prodajale olimpijske značke po 3 d n v korist olimpijskega fonda. Vabimo občinstvo, ki je naklonjeno sportu, naj pripomore k čim boljšemu uspehu olimpijskega dne s svojim obiskom prireditev in z odk"nom olimpijskih značk. V nedeljo IS. t. m. bo v prestolnici našega Prekmurja, v Murski Soboti, zlet "* rske sokolske lupe. V zvezi ■ ce-^rganisacijo prvega prekmurskega redatavlja pohod obmejne sokolske - v našo prekmursko metropolo Isti važen dogodek. Pozornost, U jo kale nase sokolstvo napram Morski Soboti s tem. da je določilo bai prekmursko metropolo sa mesto letošnjega sleta mariborske sokolske župe, lz-podbnja tud1 vsa ostalo obmejno nacionalno občinsi- lični pozornosti, ki je tem bolj dobro v zaradi posebnosti prilik* v katerih Živimo. Mariborska nacionalna ter sokolstvu naklonjena javnost se globoko zaveda pomena nedeljskega sokolskega župnega zle ta. Najlepše bo izpričana tesna povezanost usode Maribora in Murske Sobote s tem, da se bodo Mariborčani v prav velikem števila odzvali vabilu k udeležbi a* nedeljskem murskosoboikem zlet« mariborske sokolske župe. Na stotine sokolskih rdečih srajc bo ob tej priliki pretusvllo našo Mursko Soboto. Kakor se bo tudi tokrat sijajno izpričala disciplina ter globoka zavesi skupnosti vsega obmejnega sokolstva, tako naj da tudi Maribor pričevanje o svoji zavednosti in svojem globokem razumevanju, s katerim motri sadove vztrajnega sokolskega delovanja ob vsej naši meji od Koroške pa do Madžarske. Vse to obmejno področje, ki ga obsega mariborska sokolska župa, naj pošljt-v nedeljo tisoče zavednih Sokolov in narodnjakov v prekmursko metropolo. Mariborčani dokaiimo, da mislimo na Prekmurje, da mislimo na domovino kneza Koclja, ki Jo moramo danes s se večjo bratsko ljubeznijo in s tem žsrkejšo toploto prikleniti na svoje ljubeče srce. Počitniški tečaj za angleščino v Mariboru V Mariboru bo od 1. do 21. julija počit- j niski tečaj za angleški jezJt in angleško literaturo. Tečaj bc organiziran pod pokroviteljstvom in s pomočjo »British Coun-cil-a« (britanskega sveta za kulturne odnosa je s tujimi narodi) ter s sodelovanjem univerz in anglofilskih društev v Jugosla-vijL Tečaj je v prvi vrsti namenjen jugoslo-venskim učiteljem angleščine in dijakom, ki se pripravljajo za poklic učitelja, organiziran pa bo tako, da bo prikladen vsem, ki se zanimajo za angleški jezik ter angleško življenje in civilizacijo. Potrebno je seveda, da "imajo vsi. ki se nameravajo udeležiti tečaja, že gotovo praktično znanje angleškega jezika, ker tečaj ni namenjen začetnikom. Posebno privlačnost tečaja bo tvorila prisotnost družbe 20 do 30 akademikov z angleških univerz, ki bodo prišli iz Anglije predvsem z namenom, da pomagajo pri družabnem delu tega tečaja. Zato mora biti angleščina edini jezik, ki se bo uporabljal ne le pri učnih urah temveč tudi pri jedi in izletih, organiziranih v zvezi s tečajem. Pouk bo v obliki predavanj o angleški literaturi, tudi o moderni ter o angleškem življenju in angleških ustanovah (novinarstvu, zakonodaji upravi in obliki vlade imperija) ter v obliki majhnih praktičnih tečajev a Čitanjem tekstov, gramatike, fonetike, predavanj v angleščini in konverzacije. Vršile se bodo tudi debate, prikazovanja filmov in skioptičnih slik o angleškem življenju. Za učitelje bo poseben tečaj o poučevanju angleščine v Jugoslaviji. Počitniški tečaj bo vodil mr. G. S. Frod-sham, direktor studia pri angleški čitalnici v Zagrebu, s sodelovanjem dr. J. Tor-tarina in mr. S. Clissolda. lektorjev angleškega jezika na univerzi v Zagrebu ter mrs. F. Copeland in mr. AJexander Law-rensona, lektorjev angleškega jezika ljubljanske univerze. Nadalje so pristali na sodelovanje pri učnih tečaj .h tudi mr. G. Roberts. učitelj angleščine British Coun-cil-a iz Niša, mr. T. Baker, učitelj snglei čine British Council-a v Zagrebu, mr. A. Hindle, učitelj angleščine British Council-a v Dubrovniku, mr. C. E. Pullev in mr. A. Robinson. Učna pristojbina brez hrane in stanovanja bo 20O din, od katerih mora biti lOO din priloženih prijavi, ostalih 100 din pa se bo plačalo ob začetku tečaja. Prospekti ter prijavnice se morejo dobiti pri dekanatu filozofske fakultete univerze v Ljubljani, v Angleškem društvu v Ljubljani (pri tajniku dr. Zdenku Šv.glju. Dalmatinova ul. 11) ter pri ostalih anglofilsk h društvih v Jugoslaviji. Prijavnice je treba poslati na naslov »The Secretarv of the Summer Curse. The English Reading Room, Ilica 12, Zagreb* najkasneje do 20. t. m. Za tečajnike izven Maribora bosta na razpolago za omenjeno število tečajnikov dekliški zavod »Vesna« (za ženske) ter Dijaški in dečji banovinski dom (za moške) proti plačilu 550 din za stanovanje in hrano. Zeli se čim prejšnja prijava. Za ostale tečajnike bodo na razpolago eno-sohna zasebna stanovanja po zmerni cen:. Mestno poglavarstvo v Mariboru je obljubilo vso podporo tečaju ter bo na ta način možno organizirati izlete v okolico po zelo nizki ceni. Vsem. ki se zanimajo za angleščino toplo priporočamo udeležbo pri teh tečajih ne samo zaradi možnosti pouka odličnih angleških učiteljev temveč tudi možnosti tritedenskega občevanja z akademiki iz Anglije in na vezanja stikov z njimi. Mariborske in okoliške novice šolstvo Drž. učiteljska šola v Mariboru bo sprejela letos v I. letnik 80 učencev in 40 učenk. Prošnje naj so pošljejo ravnatelj-dfi £X Ju*!*, — Popravljanje strojev na železnici. »Del. pol.« poroča v št. 67: V tukajšnji delavnici drž. železnice sedaj s polno paro obratujejo in delavci ne morejo dovolj hitro izgotavljati popravil pri strojih. Nekatere vrste lahkih strojev, ki so bili že določeni, da se jih bo izločilo iz prometa, bodo sedaj zopet popravili. V načrtu je, da mora delavnica tekom meseca junija in julija popravit: 18 lokomotiv. Aka se bo ta načrt uresničil, bo 8 tem dosežen pač rekord, ker tako veliko število lokomotiv ni bilo mogoč * še nikoli doslej popraviti v tako kratkem ča*u. V delavnici izdelujejo tudi nove osebne vozove za ozkotirne železnice na podrečju sarajevske železniške direkcije. Delavci v železniški delavnici opravljajo svojo težko nalogo nadvse vestno in požrtvovalno, zato bi bilo želeti, da se jim zboljša gmotno položaj, ki je vse poprej kakor zadovoljiv in zaslužek že dolgo ne odgovarja več cenam na trgu in cenam drugih življenjskih potrebščin. — Usoda tekstilnega delavstva. Poročali smo že večkrat o težki usodi našega tekstilnega delavstva v zadnjem času. V soboto 10. t. m. je potekla odpovedna doba tekstilnim delavcem likvidirane predilnice tekstilne tvornice Zelenka & Co, tako da je sedaj 169 delavcev družinskih očetov ob 'icer skromen zaslužek. Bati se je, da bo konec tega meseca ustavljen tudi obrat tkalnice tvrdke Zelenka & Oo. S tem bo še 300 delavcev in delavk ob kruh in zaslužek. — Poučno potovanje na kolegih do Cr-nega morja. SedmosoLe*e Milivoj Mohor, šest^šolec Bogomil Mohor ter sedmosolec Teodor Majav pojdejo s kolesi na poučno potovanje iz Maribora preko Zagreba. Beograda, Sofije, skozi Bolgarijo do Črnega morja. Ker so stroški za potne liste in drugo opremo precej veliki in ker so njihovi starši uradniškega stanu, se obračajo tem potom na mladinci jubne. da bi po možnosti prispevali za to svrho ter pripomogli tem idealnim dijakom k poučnemu potovaDJu. Prispevke sprejema do 20. junija uprava našega lista, — Ruški pevski tabor. K včerajšnjemu poročilu o nedeljskem pevskem taboru v Rušah pristavljamo, da so poleg ruškega mešanega in moškega pevskega zbora nastopili še Poštni rog pod vodstvom g. Kova čiča, Bistrica pod vodstvom g. Kovačiča, mariborska Grafika pod vodstvom g. Živka, Nanos ter Enakost pod vodstvom g. Plevanča, Drava pod vodstvom g. Horvata; Sloga iz Rogaške Slatine pod vodstvom g. Fer lin ca, Trgovski pevski zbor pod vodstvom g. Cibica, Kobanci iz Kamnice pod vodstvom g. Laha, matičarji pod vodstvom g. Pertota. Vse zbori so požrtvovalno, ubra. no ter učinkovito odpeli svoje pesmi. Nacionalno kulturno pomembnost nase rodne pesmi sta proslavljala tudi predsednik Ipav-čeve pevske župe prof. Mir k ter predsednik Nanosa prof. Bizjak. G. Korošec je izročil v imenu »Enakosti« ruskemu pevskemu zboru ob srebrnem jubileju vzglednega delovanja lepo diplomo, delo slikarja Maksa Kavčiča. Ob zaključku se je predsednik ruškega pevskega zbora g. A. Požar iskreno zahvalil vsem navzočim za cenjeno sodelovanje. — Mariborske tržne novice. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu veljavne sledeče cene: Zelenjava, krompir 0.75 do 1.29, čebula 6, česen 8 do 10, zelje 2 do 5, kumaric ce 2 do 6. karrijola 1 do 8, ohrovt 0.75 ov 2.50, hren 8 do 10, buče 2 do 4, fižol v stročju 14 do 16, grah v strocju 6 do S. beluai kg 10 do 12, lusosn grah 7J50 do 10. Sadje: jabolka 5 do 10, creanjs 4 do 10, črnice 3 do 6. žito: (za liter) pšenica 1.75, rž Ui Jecmn .T 30 X3B> do \J¥L oves 1 do 1.25. proso 1.75. ajda 1.25 do 1.50 proseno pšeno 3.50. fižol 2 do 3 din. Ribe: klini 9 do 10, belice S, ščuke 14, morske ribe 10 do 22. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2, surovo majrio 24, čajno maslo 28 do 32, domači sir 8 do 10. Perutnina: kokoši 18 do 28, par piščancev 18 do 60, goo 25 do 30, race 15 do 20. Domaće zajce prodajajo po 5 do 25, kozlifo po 45 do 60. Seneni trg:: sladko seno S5 din za 100 kg. Meso: teletina 8 do 12. svinjsko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso izlužčeno 13 do 14, salo 14 do 15, slanina 13 do 14 din za kg. — Smrtna ko^o. Umrla je hišna pocestnica Ljudmila Kancler iz Selnice ob Dravi, stara 67 let. Umrl je pomožni ključavn čir držav. žel. Ivan Frajujež. žalujočim nase globoko sožaJje. — Poroka. V Mariboru sta »e poročila. Milan Komareto, major v p. in generalni zastopnik tukajšnje podružnice Comeroial Union, ter Clolia pl. Fodor, hčerka pokojnega generala pl. Fodorja iz Zagrebsu — Nočno lekarniško *Iužbo imata tekoči teden Min ar: k ova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove ter Meljske ceste. — Domačija v ognju. V Strezetincih pri Veliki Nedelji je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Valentina Rakuse, ki je oškodovan za približno 18.000 din. Ogenj so zanetili otroci, ko so se igrah z vžigalicami. — Konj v množico. O pa-nfld gasilske tombole v šikolah pri Pragerskem se je splašil konj. ki je zdirjal naravnost v množico. Pohodil je neko deklico, ki je nevarno poškodovana. — Zaboden. 23-letni Žagarjev sin Andrej Sloser iz Peker se je znašel v gneči fantov, ki so se spoprijeli. Sredi vrveža je obležal šloser, zaboden z nožem v desno nogo. Šioserja so prepeljali v boln-co, — Razne drobne. 40-letni monter Ferdo Vanek je padel z lestve in si zlomil desno nogo. — 30-letni dninar Ivan Toplak iz Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji je padel z voza in si zlomil desnico. — V Brezoveth so se spopadli fantje in je obležal zaboden 16-letni viničar Ivan Emersič iz Paradiža. — Na Rad vanjski cesti sta tr&la skupaj motocikl ista in se pre vrnila. Obležala je s težkimi poškodbami po glavi poatreznica Marija Horvat iz Taborske ulice. ■— žena kovača drž. žel. Ana Zima je padla s voza in si pri padcu zlomila hrbtenico. — Na klancu iz Rospoha v Kamilico je zavo 36-leLni sodarski mojster Leopold Vebar iz Cmureka v obcestno ograjo. Obležal je nezavesten in si pretresel možgane. Z motornega kolesa je padla 22-letna šivulja Antonija Pustnik iz Mežice, ki si je tudi pretresla možgane in razen tega dobila tudi druge poškodbe. Ponesrečene« in po-altodovanoe so prepeljali v bolnico, — Iz Framsk Frsjnčanom nam bo ootal v trajnem spominu nedeljaki zlet pohorskega sokolskega okrodtja. Učinkovita, in velika povorka je razodeJa moč in zakoreninjenost sokolskih gnezd ob vznožju našega zelenega Pohorja- Tople in spodbudne so bile besede, ki Jih je »pregovoril br. Cer-ne. Frani je bil poplavljen z rdečimi sokol-skimi srajcami. Telovadni spored je opravičil sloves, ki ga v tehničnem in telesno vzgojnem oziru uživa pohorsko sokolsko okrožje. Franvčani smo Sokole a veseljem sprejeli ter jbn dali tudi hvaložno priznanje sa vidne uspehe trajnega, sokolskoga prizadevanja. Zeleh hd, da bi nas Sokoli se večkrat počastili s tem, da prihitijo med nao in da. nest o svojim wmo dis^pliniranto nootopuui spodbujajo k vzvišenim sokolskim ter nsjcionaJnim sde-