PoStnina plačana v gotovim- Leto LXVIII., št. 275 Ljubljana, torek j. decembra 193$. Cena Din 1.- zjiaja vsak dan popoldne tzvzenruV aedelje ud praznike - Ln&erau a cO peui rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2JS0, od 100 do 300 vrst š Din 3.-, vecj* in .rati petit /rsta Din 4.«. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenji Narod« v*»l1a mostno v Jugoslaviji Din 12.-. za tnozemsvvo Din 2fS - Rokopisi *e n*- vračalo URED.VISTVO OS UPRAVNI8TVO LJIBLIANA. Knanjeva ilica itev. 6 Telefon: 3122 3123 9PU 312ft In 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaver jeva 3t> - NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon1 SL 26. — CELJE: cellako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon ftt 65 po*iru±nica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Vftn prt postnem čekovnem zavodu v LJubljani št 10.351 čilnim spopadom Na severni Srenfi so Abesinci zbrali 400.000 mož — Cesar je Imenoval rasa Kasa za vrhovnega poveljnika in Izdal nalog za odločilno ofenzivo Addis. A beba, 3. decembra, r. Posebni dopisnik DNB objavlja ^edaj obširno in pregledno poročilo o položaju na abesinskih frontah. Med drugim poroča: Taktika, ki .90 *e je posluževali Abesinci od vsegn početka italijanskega vojnejra pohoda v Abesinijo, se je izka-7ala za uspešno. Abesinci so najprvo pustili, da je sovražnik prodrl precej daleč na abesirsko ozemlje, ne da bi pri tem naletel na večji odpor. Abesinci so napredujoče italijanske kolone na. padali sedaj tu, sedaj lam» izzivali nerede in neprestano vznemirjali italijansko vodstvo, ki nikdar ni vedelo, pri čem je- Ob enem pa so Abesinci zbirali svoje čete in jih dobro opremili za odločilni spopad, ki bi se imel pričeti še le v onem trenutku, ko bi bil sovražnik zvabi jen na tak teren, kjer bi Abesinci kljub temu. da se morajo boriti proti neprimerno bolje oboroženemu in tehnično nau1 močnemu sovražniku, lahko izbojevali zmago. Italijani so se ujeli v tako nastavljene zanke in so danes v takem položaju, da je po mnenju Abe-sincev napočil čas za odločilno bitko. Abe^ineem Se je posrečilo tako razde, liti italijanske armade na severu in jogu, da so jim sedaj Abesinci prišli tako rekoč za hrbet in jih malo ne odrezali «,l zaledia. Abesinski napadi na it:>Bjanske transporte živil in municije so tako česti in tako spretno organizirani, da Italijani nikdar ne vedo, kdaj zaidejo v nastavljeno zasedo. Četudi so vesti s front dokaj pomanjkljive, se da iz njih vendar le nedvomno posneti, da so se morali Italijani zadnje dni povsod umakniti pred navalom abesinskih čet. Pomanjkljivost ve-*ti s front je pri ahrsinskih razmerah razumljiva. V glavnem obstoja samo ena telefonska zveza. Zato pa se oddajejo s front vse vesti najprvo v abesinski glavni stan v De>ii. kjer se od sobote dalie mudi tudi ctsar sam. Seveda je težko kontrolirati, v koliko *o te vesti, ki jih prinašajo večinoma p obrzih slih, točne, kar se tiče ča**a in številk. Dejstvo pa je, da močni nalivi, ki se vrste v zadnjem času zlasti v severnih predelih A besi. ni.j<\ ki so jih okupirali Italijani, delajo italijanskim četam silne preglavice. Po najnovejših vesteh so čete, ki jim poveljuje cesarjev zet ras Desta, na južni fronti zelo zmagovite. Operacije se vrše tam zelo naglo, ker so Vbesinci za: Ji veliko število italijanskih tovornih avtomobilov in se jih pridno poslužujejo pri svojem prodiranju, posnemajoč pri tem taktiko Italijanov. Ras Desta je sedaj nujno zaprosil abesinsko vlado, naj mu takoj da na razpolago še 500 tovornih avtomobilov, da bi mogel svojo prodiranje proti italijanski Soma liji še bolj pospešiti* Sovražnik, ki je na umiku, ne sme imeti časa, da bi se kje ustavil in znova utrdil. Željo rasa Deste pa bo težko izpolniti, ker v Addis \oehi nimajo toliko avtomobilov. V abesinski prestolnici« kjer se skoro ne pozna, da je vojna, so vesti o zmagovitem prodiranju abesinskih čet silno dvignile razpoloženje in spremenile že prirojeno borbenost Abesincev v nepopisno vojno navdušenje. Prebivalstvo z največjo napetostjo zasleduje razvoj dogodkov na fronti. Duhovščina je izdala poziv, naj se povsod prirejajo molitve za cesarja in zmago abesin^kega orožja. Odanega jutra do pozne noči so cerkve nabito polne. Po informacijah, ki so jih dobili inozemski novinarji na meroda jnih mestih v Addis Abebi. se da posneti, da je treba neposredno računati z važnimi, po vsej priliki odločilnimi dogodki na obeh frontah. V splošnem pričakujejo, da se bo na severni fronti v najkrajšem času pričela velika bitka (Po zadnjih vesteh je bitka že v teku). To se da sklepati rudi že iz dejstva, da So zadnje dni pospešili transporte vomih bolnic in Jazaretov na severno fronto. Addis A beba, 3. decembra, z. Po vesteh iz Desije je abesinski cesar zbral na severni fronti mogočno, dobro oprem. Meno in z živili in municijo chi«'-^ preskrbljeno vojsko- ki šteje 400 000 mož. Vrhovno poveljstvo je poveril rasu Kasi. Pričetek ofenzive je samo še vprašanje par dni. Po zadnjih vesteh bi se morala pričet? Se danes, ker ie d»nes praznik varuha Abesinije exti. da se je že koncem preteklega tedna zaradi slabegi vremena Halijonska, leta* ska akciji 7c'o omejila. Abesinci so prišli tako nepričakovano do zelo po- trebnega počitka. Zaradi nezadostnih prometnih zvez med abesinskim glav* nim stanom in abesinskimi oddelki na fronti, se širijo najrazličnejši glaso: vi. Tako pripovedujejo med drugim, da ie ras Desta na svojem zmagonosnem nohodu v Somaliio prodrl že v bližino Vogadiscija Novi italijanski transporti Voapeli. 3 đeeembr? \ \ M vzhodno Afrika.« s*a od plula parnih .^Tovore« z večjim številom iiravn ko\ n okrou 300 sanitejci ter voma ladjn »Mireerlia«:. ki **lu£i koal uspeh Stališče angleške vlade bo v tem pogledu v pr\>i vrsti od; visno od tega. kako daleč bo popustil Mttssolini. J7 tnkaišn Hh krogih se govori. dr> ho Hoarp n priliki svoiega bivanja v ^vici stopil v stike ?. MussoUnijem in se 7 njim opphno no^ovoril o vseh nerečih problemih Anglija na je slej ko nrei trdno odločena, odkloniti vsak predlog ki hi nomenil ol-rnifsn* ahesinpke suverenosti in prevelika okrepitev lta= lije v vzhodni Afriki dnsi v načelu ni proti temu, da dobi Italija primerne koncesije. Če z Italijo ne bo prišlo do sporazuma, se bo Anglija izjavila proti vsakemu nadaljnemu odlaganju poosU ritve sankcij, ker je mnenja, da bi to po nepotrebnem podaljšalo vojno v Abesiniji. Angleži so slej ko prej pre* pričani, da bo prepoved izvoza petro* le j a, premoga, nafte in železa pomeni* la takojšnji konec abesinske vojne. L0ndon, 3. decembra. AA. Kakor poroča »JEwening Standard., pripisujejo francoski politični krogi velik p0men napovedanemu obisku angleškega zunanjega ministra Hoarea v parizn. V Parmi so razočarani zaradi neznatnih uspehov, ki so bili doseženi na konferencah francoskih in angleških vzhodnoafri&kin strokovnjakov. Franc<>zi se sedaj nadejajo, da se bo Hoare Lah k o pogajal na o611^^ mnogo širših pooblastil, kakor jih je imel Pe-terson. Diplomatski poročevalec agencije Re«" ter pravi, da se pristojni faktorji povsem zavedajo, da bi se lahko realizirala samo solucija, ki bi dala Italiji znatne koncesije. Na druiTi strani pa vztrajajo še nadalje na tem, da. kakor to mislijo tudi angleški politični krogi, sploh ne more priti v poštev izvajanje kakega pritiska na ahesnnskega cesarja. da bi sprejel kako formulo za rešitev spora, ki bi ne bila Absnniji v k0rist. Poročevalec meni dalje, da je §vica. kjer bo Hoare prebil neka.: dni svojega dopusta, ne samo ter i tori a: no, negG tudi s političnega vidika bližj° Rrtrrrn nego Londonu. Vendar še nikjer ni razloga, da bi bilo tej okolš£mi treba pri. nison-ati kak poseb*1^ <*'nTr>matski pomen Velika tatvina Laval zahteva od Mttssolinifa predlogov Tariz. 3. decembra, g. Kakor piše »Echo de Pariš« je Laval v soboto po itaMjan-skem poslaniku Ceruitrju prosil Mussoli nija. naj predloži mirovne predloge, ki h opravičevali o^od^ev zasedanja o*1001*3 osemnajstih, določenega na 12. decembra Do sedaj Mussolini ni sledil temu nasvetu Laval je nameraval priti 9. decembra v London, da bi prisostvoval pomorski k on" ferenci in imel obenem konferenco z m-nanjrm ministrom Hoare jem. toda Foretg Office je baje naziranja, da spričo skrom* nih uspehov, ki jih je pričakovati na tej konferenci, Lavaiova nav-zočno&t nle] ne bi b;.ia umestna Trije glavni italijanski problemi Rim. 3. decembra, o. V političnih krogih naglašajo, da je sedaj vsa aktivnost Italije osredotočena na ureditev treh glavnih problemov: 1. Na vojaško akcijo, ki jo bo maršal Badoglio izvedel v vzhod, ni Afriki. Maršal ima točen nalog, kako naj izvede to akcijo, od katere pričakuje, jc hitrih rezultatov. 2. Sredozemski problem, o katerem se bo govorilo na lon_ donski pomorski konferenci. 3. Vprašanje sankcij glede petroleja. Za Italijo je petrolej življenskega pomena, ker hi pre. poved uvoza pomenila prekinitev vojnih operacij v času. ko se pričakujejo najda-lekosežnejši rezultati. V vprašanju petroleja se bo Italija nijodločnejše zavarovala in tudi izvajala represalije. Vendar je upanje, da se bo treznim držovnikom posrečil^, odloži zaključkp odbom en.aj-storicr vsaj do onega časa. ko b0 vojaški uspeh talije definitiven ter se bodo na podla-g-i tega potem tudi lahko začela uspešna pogajanja. Zbiranje zlata v Italiji Rim, 3. decembra AA. Kardinal Lavite-ramo v Palermu je izročil tajniku polcrajdn-s»ke fašrisitčne organizacije kot voi prispevek državi v znak odpora proti sankcijam del sv.jjLh nadškofovekih d^ragoceDOsti, med njimi tudi e*vojo zlato škofovsko erižico. Kmetovalci v Ferrari so v isto <=nrrbo izročili državi vsa svoja odlikovanja, kn so jih dobili na pokrajinski razstavi Bti in 3«e mnoge diruisre zlate in srebrne pred. ete. Xovi transport; Staro železo namestil vstopnine Berlin. 3. decenil ra. AA. DNB poroča iz Rima: V enem izmed največjih rim. skih kinov lahko blrfakovalec po novem plača vstopnino s starim železj.^m. Blagajna kina je doslej dobila za vstopnino razno kuhinjsko posodo, dosluieno želez je in celo neki star avtomobil. Nekateri obi. skovalci so pa plačali vstopnino celo z zla. timi in srebrnimi dragotinami. / Vznemirjenje med Italijani v Egiptu Port Said, 3. decembra, g. V tukajšnji laaLijansJvi kolonij na/rašca vznemirjenje is dmeva v dan številni tukaj bivajoči Ita-ijjarr se pripravljajo z-, povratek v domovino. Italijanski konzul je članom 1 ta/l/i janske kolou;je. naj dvignejo svoj*? vl<>e:e pri lokalnih bajik-ah Ln aeiip-tov/ ij, \ IratOTOfJI bi prisa Rumunija. tt prepovedan uvoz petroleja v Italiju Tc rolej je za Rumunij,^ glavno brvoano blago od katerega ima korist- država, kakt>r tudi mnoji podjetn;ki. Cc b-> priHo de p rep vedi izvoza, bo Rumunija najtežje p 1/t deta. Ves trud Ri munije, da najde nov tro -za svoj petrolej, ie ostal breau6pe$e< Sklica ti jje italijanskega parlamenta Rim. 3. decembra o. Za 7 december je sklicano zasedanje poslanske ibornieei n 9. december pa zasedanje sen :ta. Na dnev nem redu je 22 zakonskih dekrotov. mo«l katorimi je najvažnejši 7pkon«ki predlog 0 reoreranizneiji generalnega Staha 'm 7nk°n j o vojnih dokladnh podoffeirfean in voi a kom i v Vzhodni Afriki Milifardni kredit Amerike za oboroževanje Waghington. 3, decembra. AA. Vlada je predložila kongresu naort zakona o nai-lijardnem kreditu za narodno o4>ra«mbo-Mornarižfci minis.ter Swanson, ki ne pričakuje d»r«ti od londonske pomorske raz- oro^itvene konference, je izjavil, da je p,, trebno zirradlti ceflo vrsto novih vojnih l** dij, do katerih ianajo ^dinjene AniavC pravico v sdtk^Au d^^e-'^nfb nrvm^^v Vb PoPodh. Hndi viharji v Franciji in Švici Pariz, 3, deembra. w. Po vsej Franciji drvjajo že od sobote močni zapadni vihar, ji, ki so povsod povzroć'li znatno škodo in niso prizanesii niti Parizu. Vihar je v Parizu pobil mnogo sip. celo izložbenih, iz-ruval mnogo dreves pEzcelsk>r« j«' objavil intervju evojega atenskega po»o-čevaJjoa z novim gT&taim ministrskim pre-1 sednikom Demerzieom, ki je med dirugJuii tejaviJ, da bo G-rčija tudi v bodoče o^taJa zvesta Balkanakemu evporazumn. Prizadevala si bo ohraniti pj*ijateJjBtv0 z vwem: Ostalimi 'tržavaoni, zte**ti z velesilaimi, > katerimi je povezana po starm prijateU-ekih tradJctjah, pred vsem bo po^l^bria svoje eojdelovanje s Francijo- s katoro jn veže že stoletno prijateljstvo. i: • TVTj aM češkoslovaške Praga, 3. decembra, b. Pri zakljo^ni raz pravi o proračunu finančnega ministrstva v proračunskem odboru je izjavil nanoni mi nrastor da* Trapi, da ravnovesje v prors* čunu za leto 1936. nima nobeaie dvomTjrv^ ali netofine podJace. Njegov ojpti-nm »eni nikakor ni preriiran, kajtfci v noticah ima podat ke, da se je proizvodnja v nekaterih goa-po-darokih panogah v p^rb devetih mee^ili tega leta zelo poveoaka. Pritožbe proti H-nafnoni ur>rav; *e no muejo '«TK»rail i t. ■ ker je že spomdad« naročil podrejennm ura dom, naj ravnajo z dnvkoolta^onTniloi pmavi<-no tti dostoino. Tisoč žrtev eksplozije Tokio, 3. decembra. AA. Agencija »i'n bun Rengo je obiavila vest iz Tientsina. da jc bflo o priliki eksplozije, ki jc nastalo v skladiSču streliva v Lancau, glavnem mestu pokrajine Kansu ubitm in ranjenih preko tisoč ljudi. Sorzna ooročsls Ljubljanska bo1** a (Devtee z všteto premijo ae.oVc) Ameterdam 2975.70 — 2090.29; Berlin 1766.0« — 1769.95: Bruselj 741.79 - 746.81»; Curih 1421.01 — 1428.08; London 215.58 218.05; New York 4^58.98 — 4596.30; Pa rfe 2«9.60 — 291.03; Praga 181.78 - 182.89. Trst 353-87 — 356.96. Avetrijekl sUing • privatnem kliringn 8.77 — 8.87. Inozemske borze. Curih, I decembra Beograd 7.02, Pa-rfe 20.2R 1 >ond0n 15.235. New Tork 309.26. Bmeeij ^2.25. Madrid 42.20. Amsterdam: 209.40, Berlin 124.30. Dunaj 56.60. Pra£v 12.80 Varšava 68.Ž0, BakareMa 2^0. Stran 2 >SLOVENSKl M A R O D« torek, 3. decembra 1<>35. Stev. 575 V svitu Miklavževe kupčije Izložbe nas letos opozarjajo, naj bodo Miklavževa darila praktična HI ELITNI KINO MATICA ■g Telefon -'1-24 B Jutri velika premiera !! ■ „Igra MtraiMti" flB ^ pravico lahko trdimo, da ta umetnina drla čast filmski umetnosti! j^B Pokazali Vam bomo film, ki Vas bo navdušil in Vam J*> ostal v vernem Wm spominu! Ta nevsakdanja vsebina, dovršena režija in igra igralcev, ter |B prekrasni posnetki Ivasablanke so glavne odličnosti tega umotvora!! p Jutri velika premiera ! ! 1 BI l* k i. m i E k M ki N o E£3KSa8^2Si^^ Ljubljana, 3. decembra. Trgovina je začela cvete ti. To je dogo-dek, ki ga je treba zapisati a posebnim naglasom ki pozornostjo. Ko začno ljudje kazati optimizem pred trgovskimi izloi. bami, je upravičen splošni op tim iz ©n. Zelo čudno je, da Miklavž ta&o spretno odrine krizo z dnevnega reda, ko ji sicer ne morejo do Sivega niti strokovnjaki, ne politiki in ne zborovalci na neštetih zborovanjih. Zdaj ne gre za krizo, ker pač ne sme nihče govoriti o nji pred Miklavžem, čeprav je treba Se vedno računati s to po_ šastjo. Tradiciji gre prednost. Tudi zdaj kaže, da si ljudje ne belijo posebno glave, kdo bo letos Miklavžev dvorni dobavitelj. Izložbe so aranžirane^ kakor da gre za res in kakor da nihče ne sme niti pomisliti na to, kar je v žepu in česar ni. Ljudje so zavzeti s samimi skrbmi, kako bi najbolje ustregli miklavževski tradiciji. Kakor da je največja dolžnost, hodijo že drugi teden od izložbe do izložbe po vsem mestu ter bolj ali manj občudujejo vse, kar je razstavljeno tako resno. Se bolj resno so m<>_ rali vzeti vso stvar trgovci, kajti potolažiti je treba vse bese, ki groze iz žepov kupcev še bolj kakor parkiji iz izložb. Pri ljudeh je treba zbuditi zanimanje za več ali manj potrebno blago, za vse tiste lepote ter dobrine, ki so pač zatn na trgu. da bi jih konzumirali. To je pa težka na. loga kljub tradiciji. Prava umetnost je vplivati dovolj sugestivno na množico, zbuditi dovolj zanimanje za blago, prav za prav skomine pa njem ter prepričati konzumente, da res ne morejo več odlašati. Ta_ ko j je treba poseči po blagu. In trgovci so psihologi. Brez psihologije ne moreš živeti baš dandanes. Vsak« propaganda sloni na psihologiji, a navadno na praktični, in zdaj je doba propagande. Zdaj ne čitaš več v izložbah, da diktira moda nakup blaga. Moda je sicer Se vedno vsemo. gočna, toda skriva .se za besedo *praktič_ no«. To je velika beseda5 in, če hočete, Novo mesto, 3. decembra. V noči od sobote na nedeljo je bil storjen v Regerči vasi grozen zločin, ki je razburil vse prebivalstvo. Blizu cerkve sv. Roka v Regerči vasi stoji hiša, kjer sta živela 78 letni Ignacij Rcpovž in njegova hči Marija- V nedeljo se jc zdelo sosedom čudno, da ju ni na spregled, vendar pa ni nihče slutil, kaj se je zgodilo. Šele včeraj zjutraj so šli pogledat skozi okno. kaj jc z njima. ZajgJedali so strašen prizor. Za vrati je ležalo napol pokrito truplo. Hitro so obvestili orožnike in popoldne ie prišla sodna komisija. Vlomili so zaklenjeno vrata, za katerimi je stal na mizici okrvavljen umrivalnik. Tu so našli tudi debel kamen, ki so se ga držali še koščki kože in lasje. Vrata v sobo so bila samo priprta in za njimi je ležala mrtva Repovževa hčerka. Naši izložbeni aranžer] i Ljubljana, 3. decembra. V soboto SO. nov. je r>id zaključen tečaj za dekorativno pisalo- ki ga ..e kit ;>'~vo tovrstno prireditev oroani2iraJo dm£r*o izložbenJh eranžerjev za dtraveko laao-vino. Tečaj je d0^egel v moralnom Pogledu lep uspeh. Obiskovalo ga je v^-ii 52 prijavljenih udeltežencev, od 26 okt dal."€ v 20 večerih po 2 uri, ves čas vzorno vestno hq točno. Oh zaključku «o seeajai-ki podarili voditeljici tečaja gdč. Almi Staorečnikovi, aranžer ki >Nove Založb^, v priznanje aa njen trud okusno spouim-ako darilo. Zaključno prireditev, ki ;e bila sicer internega značaja so p<~»setih šte vihri predstavniki icz trgovskega f vela Navzoči bo bili za Združ. ri-gavoev rreds. g. K. Soss in taj. g. L. gmuc, z« ZTOI taj. g, dr. Iv0 piess. 3« Zvezo pomoč. zbor0v g! VI Kravo«, dalje g. prof. Santel in trgovca R Kette ter g. A. Verbic z go-apo Po pozekram prede, društva g. Z. Cul k a in referatu tajnika g. S. Megušarja, eo predstavniki izložbenih aranžerjev izročili diplomo častnega članstva novemu stnemu članu g. dr. Ivn Pl©ssu, ki se je za rzkaaano Častno Poznanje topl0 zanva-1H mla/iiiin delavcem za dvig in ugled araaažerskaga Poklica. Pt>uda~i- ^, da se zaveda ooen€*m s častnimi; prav tami tu dl veikLh častnih nalog in je v tem ^rai-Itei obljubil društvu tudi za v bodoče vso svojo moralno. oPoro. Nazdravil je agilnosti hi vztrajnosti mladega r&ini in ga p^jevaJ, dta započeto delo krepko nadaljuje za proovit našega tngovstva. Diplomo:', je mmetnifiko delo g- L Trpina mladega grafika, ki ©e Je * novim ieiom p,>aovno krepko n»veljarvđQ mod naći m i rr.>ir'»mi mcketzsLki. Velika tatvina zlatnine Te dnd Je prijavila stranka M. Z* iz Rožne doline, dR je bito ob koncu prete-kle«& meseca vloandjeno v podstrešno sobo, kjer je tat o/taeeed mnogo zlatnine Med drugim je pobrafl iz Satnije zlato moško dvojtoo verižico s StirJo^Tlatim me-ki-ljonctfn s si?iko. V medaljon je bil vdelan lep briljant Poteg te»ea je ukradel tat zlat poTooni pretan z monogramom M. Z zktt prstan s eedttnAmi brfljanti. zlatmo»k; briljantni prstan, dolgo zlato žensko masivno verMico, sestavljeno rz podolgast i h č3enkov .ztetnlft an 100 kron, zlat črn uha« m ziat oban i modrim kamnom, vse skupaj v vrednosti 30-000 Dtn. tudi »sodobna«^ Zato je postal tudi Mik. lav* praktičen. Izložbe nas letos opozarjajo, naj daruje, mo praktično. Beseda darujte! nas pa ne moti posebno, ker itak vedno 'mislimo predvsem nase. Ce že kaj darujemo, so darovi namenjeni prvi osebi ednine. Vendar je to rečeno nekoliko presploSno, zla. sti za one, ki uživajo sladkosti zakonskih dolžnosti. Čeprav je Miklavž svetnik, je njegovo kupčijo izumil sam vrag. ki je v zvezi, saj veste s kom. Zato si pač ne moremo misliti Miklavža brez p.irklja in tudi ne brez njegovega koša. Vani moramo posegati med peklenskim mukami ne le zaradi nedolžnih otročičkovf temveč zaradi družinske sreče, ženu baje podpira pri hiši tri ogle, pripomniti pa še mora. mo. da na nji e od njega dni sloni tradicija. Ona jo ohranja ter nadaljuje. In zaradi tega je še Vedno tako živa miklnvževska tradicija. Zato je tvegano govoriti nespoštljivo o težavah, ki letos delajo še bolj sive lase Miklavžu. Pozabiti ne sm^mo. da se je Miklavž vsestransko moderniziral, da se zelo rad poslužuje vseb propagandnih sredstev To ni več tisti Miklavž, ki je včasih prihajal med nas v spremstvu legijonov peklenščkov in angelov kakor pristna prikazen onega sveta, temveč svetovljan in zemljan ki se zna dobro orijentirati tudi na modnih revijiih in razgibati pol mesta s svojim propagandnim blagoslovom, ko stopi med množico iz trgovske hiše. Skratka, miklavževsk:i reklam:« je postala velemestna. Prihod Miklavža pomen! vroč jug. ki zr.čne tajati zumrznjpiif kred »te. afttslavi je torej tisti odrcšen'k. ki p:a pričakujemo že šesto leto. da bi Zavil krizi vrat. Nc smemo mu pa šteti v z'o dala hiestna Abčlna 'or^z-obreslno po?oiilo. ki fe tudi redno odplačeval. Vendar je pa priSel v gmotno stisko, a ne po svoji kriv-1 i. Težil ga je še drog dolg. Upnik je pritiskal nanj. Tod; Zajec ni mo^el plačevati doliza kljub vsej skrbnosti in varčnosti. Bil je čedalje v večji stiski. Končno so mu zarubili hišico. To je Pa izbilo sodu dno V nedeljo je bil Zajec na Dolenjskem. Najbrž je iskal posojilo aH pa vsaj tolažbo in nasvete pri svojih sorodnikih Nedvomno pa mu ni vedel nihče svetovati nič tolažil-nega- Zajec se je vrnil obupan domov, ko so domači že spali Ker je stanoval v svoji sobici, menda niso niti slišali, kdaj je vrnil. Nihče ni vedel, kaj ?e je godilo z njim. Včeraj zjutraj so ga pa našli obešenega v svoji sobici. Strle so ga skrli. K sreči so njegovi trije otroci že odrasli ter preskrbljeni. Žalostna smrt dobrega očeta jih je pa silno potrla, kakor tudi vse znance. Uboj v silobranu Mjribor. :i. decemlira. V nedeljo okrog 20. so viniČarji Ludvik Kugel. Anton Grašič in Franc Kovane iz Frama brez vsakega povoda napadli posestnika Josipa Moma. Ta se jih je nekaj PaSa otepal kakor je vedel in znal. nato je pa potegnil iz žepa nož in v silobranu zabodel kletnega Antona Grmiča v *'ral-Prerezal mu je žPo in je nesrečni mladenič že čez nekaj minut izkrvavel. V krvavem pretepu je bil nevarno ranjen v glavo tudi KovaČič, ki so ga morali prepeljati v bolnico. a Momu je en napadalec z nožem prerezal žilo v zapestju. Mom je bil aretiran, truplo ubitega Grašiča so pa prepeljali v mrtvašnico. Mariborska Volnica je v nedeljo sprejela že dve žrtvi nasilja in pretepov. Ponoči so prepeljali v bolnico 211etnega tovarni-kega delavca Maksa Prosenjaka iz Nove vasi Popival je v neki gostilni, ko jo je pa zapuščal, ga je zunaj č-akai nekdo in ga 5 kolom pobi! na tla. Udaril ga je tako močno, da mu je počila lobanja in ga poškodoval po vsem telesu. ProS-enjakpvo stanje je zek) resno in se dosedaj še ni zavedel. 21 letni tovarniški delavec Štefan Bukšek iz Nove vasi je v nedeljo plesal v neki gostilni v Studencih. Iz ljubosumnosti ga je z nožem napadel neki tovariš. Sunil gg je večkrat in mu prizadejal več ran. Tudi Bukše-kove poškodbe so resne. Zanimivo predavanje Ljubijana. 3. decembra. Snoči je bila predavaina dvorana Ljudske univerze v DeSavsk' zbornici do zadnjeg« kotička zasedena. Predaval je dr. Jos Nagy. profesor ekonomske komercialne visoke šole v Zagrebu o temi »Od Jadrana do Kanarsikih otokov« Predava, telj je predavanje razdelil v dva dela. Sooči je obravnaval zgodovinski in gospodarsko politični pomen Sredozemskega inorja, prihodnji teden bo pa govoril o svojih vtisih nu potovanju s trgOvefciti parnikom •>\Ta« last parobrodne družbe »Oceania«. Snoćnje predavanje je bilo zelo zanimivo že zaradi tibesinsko.itali ian-ke^a spora, ki ima svoje vzroke prav za prav v vprašanju nadvlade v Sredozemskem morju. G. prof Nagy je najprej seznanil poslušalce z zgodovino Sredozemske kotline in je pri tem citiral izrek slovitega zgodovinarja da je nemogoče pisat' svetovno zgodovino, ne da bi se omenilo Sredozemsko morje, p.-^č pa lahko trdimo da je zgodovina Sredozemskega morja obenem tudi svetovna zgodovina. Vsi stari naroda so spoznali p memhnosr Sred; zemlja in so se za vsako ceno hoteli poas*iti njegovih najvažnejših oporišč. V novejši dobi je vse pomembnejše točke zased'a AngPja. kar je povzročilo, da je po«tal:i prva dr.'ava na svetu. Že Napoleon se je d,Ahro zavedal da bi najbolj omajal gosp tstvo Anglije, ako bi zasedel Kg-pt ker bi ime ^ t m ldprto pot do Indije. V nainoveišem času poizkušajo neka'ere države omnati moč Anglije in je to prav za p av edi:v razlog, da je prišo đO voinc v AheMn'ji. Ravno zato je Velika Britanija v fem pog'edu nepopustljiva ker s*, zaveda d^ ere za nadvlado v Srednzcn-kem morjM ^"dor bo tu i'ohil odločeno Nesel', '-»o t^cli določ1! pot svetovne Bgodovire. Predavanje so zel,i poživile kr^s^e c=k:on*i'-r>e s'ike kraicv Tr.i-mo katerih ?c plula \" !-w ra svojem p>)_ *ovan ju. SteaH so s® Ljubljana, 3 dec mbra. Snoči okrog 22 ie popivala v neki baraki v mestni :ami ob VoJ'-vodni ce-.t: večja družba de'avcev \'inu jim jc itoplld v iilave in zaradi žensk so se zaceli rircpirati. Prepiru je sled*' p etep Delavec Miha Peternel je udaril*Martina Koka ja po g a_ vi. da je ta p-idel. nato sta se na spoprijela Peternel m delavec JiHlo S;«»i. Prepir in pretep se jc kmalu polegel. k>> po je Sislč idha al >d Peterre'a. je te p tegnil nož in zabodel Sisiča v trebuh 'i . k > ranjenega ^Isč:: so m-'rali prepe'jati z re^ev'ilnim avtomobilom v b 11 n šnico. prav tako pa tudi K o kalja, k: jc bil resvejše poškodovan 'ia glavi. Pcterncla je p -'ičija aretira'.a 5. t. m. je Miklavžev večer za mladino in odrasle ob 18. in 30. uri. 6 t. m. ob 19. priredi društvo čajanko za deco in naraščaj z dcklamacijami in petjem, da se mladina nasmeje, pridobi volje do dela in čut družabnosti. VVilSanov uspeh na Dunaju V dunajskem »Dianabadu« se je v soboto in nedeljo vršil dvodnevni mednarodni plavalni miting »Hakoah«. ki zanima tudi nas. ker se ga je udeležil član ljubljanske Ilirije Wilfan in dosegel na I0Q m prosto m 100 m hrbtno časa, ki sta mnogo boljša kakor uradna j u gos I o venska rekorda. Doseženih je bilo več nov h madžarskih, avstrijskih in češkoslovaških rekordov. Prinašamo le najvažnejše rezultate V soboto je bilo postavljenih 5 rekordov Na 100 m prosto je zmagal znani Csik (Budimpešta) v času 58.4, drugi pn je b\I \\ilfan, fcl je nastopil za dunajski »Schurarz-Roi \- 1 :(X) S!!! pred dr. Stei-nenem (1:02.2) Jugoslovenski rekord znaša 1:07.5 >H> m prosto gospodje 1. Len-gvcl 4:50.2 m'd/.irski rekord. 3x100 m mešano BEAC (Buoimpešta) 3:20 mad/. rekord štafeta Schvarf-Rot v kateri je plaval Wilftm hrbtno je doaegki cas 3".Vv\ 400 m pros*o dam« I. Sramek (Brno) 5^58.4 "o .-'. n ,,v>d" rekord KM) m prosto dame 1 ftramek 1:11.4 Beškosl rekord. 4x100 m ^ ,,t(> ,|,nie 1 H«k«'.(H 5*16.2 avstr« rekord. fifcvr ki ju je dosencl D'aŠko NVilfan. ga vi v\\> v rpe-dr-nrodno plavalno elito. Z'' drugo mesto. Glede na to d" »m i Wi!f*r /n ctSoi dober zimski trening lahko nHhodnje leto pričaku'emo od njega ltn««cHdtta!n« re/ultate. Po štirih remiiih ie v peti partiji zmaga Janko Kemškar ia «i priboril v prehodno last klubov p kal z,a letane«t 'l'oio<, :;. decembra« katolii od: Franeidek K-.:\eri \, DA N ASN J K PR1R1CDITVK Kino Mi\iita; Na tafta r\ i no Ideal: Rumba. Kino SUiira« C<* I•" - Kino l niea: Kr.:i»-1,: valček. Ljadska ■■iveraa; i univ. dr. Vuliča i/. Beograda ol» IS v .;\» .ni l): predavani« g ! Krobatha i/ Beliaka ob 2.). v dvor.mi H'4 lavske ziM)rnice. Jadranska >tra«a: predavanje u. i -»Iz ljubljanske megli' na sončni ju£ ob 2ii v dvorani >Sloge<-. DEžl'KNK LEKARN K Danes: Dr. Kmot. Tvrš-va cesta ' iVvar. Celovška cesta 02, Harlus. Mo e Zaloška it^sta. Naše gledališče Drama Zadetek ob JW. uri Torek 3. decembra- Zaprto. Sreda 4. decembra« Frak ali Od kfOftgSa do ministra, ited B. Četrtek 5. decembra: Kako zal>o*:atič. K', d '"Vtrtek. Petek ir>. i bogi An. k.,. Promiera. Mladinska pCedstaTa. Izviti. Ob 20. Vesela boija pot. bnre Opera. Za*-etok ob -U. i*rt l\>rek 3. decend^ra: Kraljičin ljubljease. Premiera. Red C. Sreda I deeomtea' /Uda. Kad Sreda. Otrtek o. decembra- ob 15. Od bajk.- d l>a)ke. Mladinska predstava. Nastop tw. Miklavža in obdaritev Otrok. Is ven. (Jlol>oko znižane cene od 154 Din navrdoL Petek ti. decembra: ob 15. Pepelka Angelina. Dijaška predstava. Globoko ni žane cene od 5 do 15 Din. Iza Iz Maribora — Železniškim upokojencem. Od L d -oembra t. 1. naprej naj oddajo iok-Enifck upokojejiei im vdove leg-itimajcij* \ *yVTii' PodaJj?saJija za leto IgM na Poatajaii Ma riboJ1 gl. kal. in Maribor kor. kol. priioz ti je treba zadnji od^ez«* od pokojaiaj-' Ti»>ti pa, ki pu«tdj)o looi Lianami je prvič p«, daJjAati kot upokojenci ».ap^vkoJKjttike)^ m^, rajo pol-eg: reea predložil fte reAecijV o m meri n^kojziine. — Drevi repriza >Majde<. lziboJ-n<> ut.t, io Kozino vo OPereto »Ma>lae v vnel ozrfrilh zelo pokrećemo bar je pri vivh iadijin uprizoritvah na-poLnilo gledailiAe, — Nac.j,,nalna mlaćn,>at Klj^b trimu je biCo eelo meeto n& 1- dec^mib>ra ovi to v narodne troboJnice, je bitto &e vendar nekaj hi&nili po&estjiikov% ki so v svoj. nacijonalni mjačaioetj vPoaa4wi« razoibeflit. jn 45 1 žlica, vilic.-, nož in žlička za kavo v etulja........Din 65 Na obroke brez pribitka. M. JLGER-fev SIN URAR EN JUVEL1R MARIBOR, Gosposka ul. l£ — Požar. Po*eatniku Francu SSTjsi GrajenSčaku z»sor©io g"o»Pi)d in>k<> po»ioil je in trpi preko 35.000 dinarjev Wk* Ogenj je zajietife zločinska rnkn Prijeta oegunc. Ljubljana, 3. deceuihii Iz policijskih zaporov v Sentpeterski vo jadnici sta v noft od nedelje na ponedeljek pobegnila dva neznana vlomilca 'ioietni italijanski državljan Karel Čennelj in 2Blrmelj \o lil že 21. novembra prvič aretiran, ko je vlomil v neko hiso v Grabi iičevi ulici a je ' krat stražniku pobegnil Re£Tuncn se pa nista dolgo veselila /lat--svobode. Drolca jo prijela !• včemi policija, a Cermelja H davi ustavili vevški orožniki in sicer na ftmartinski cesti, ko je bil v družbi rlveb drugih potepuhov, ki so hi tudi prijeli. Zdi se. da imata Cermelj in Drolc precej masla na glavi. Drzen rop Tržič. 3. decembra. Ko se ie v nedeljo zvečer vračala uči-telica Franja Gromova domov v Tržič, jo je med (w>-*t;ijo in VaSjjO Križe nad Trzičem nenadoma napadel neznan moški jo pahnil na tla in ji iatrgal ročno torbico, v kateri je imela -00 Din Napadalec je bil srednje |»o?tave. nosil je siv površnik Po zločinu je pobegnil. Orožniki <=o mu že na sledu. V Tržiču in okolici se klati polno tatov in vlomilcev, ki vznemrjajo ljudi Minule dni je neznan tat vlomil v farno cerkev, polomil tam Štiri nabiralnike. v katerih je sicer našel majhen plen, 1 napravil je 400 Din Škode. Bil je to nek: 30 letni mladenič v temni obleki in s črnim klobukom, bledega neobritega obraza- Akademija Sokola Ljubljana - Ljubljana, 3. decembra Jutri ob 30. un bodo mladi neumorni šišenski telovadci pokazali svojo izvežba-;iost in svoje lastne telovadne kompozicije. Prav radi tega bo akademija posebno zanimiva, kajti vse točke sporeda so domače delo. snov zanje individualno vzeta iz najrazličnejših virov. Posebno zanimive so simbolične vaje na recitacijo po Gregorčičevi pesmi »Soči«. Avtor je globoko zajel misel pesnitve in ga izrazil v lepih in pomembnih gibih ter formaciiah. Vrsta članic v sredini predstavlja Sočo. vrsti članov na obeh straneh pa bregova, oziroma slovenski narod. »Sulejmanova koračnica« jc pokazala prvič izvedena na godbo izredno lepo učinkujočo živahnost in skladnost odgovara jočih gibov in prehodov. Antična »Grška epopeja« simbolično prikazuje tendenco £rške telesme vzgoje: Ne militarizem, temveč vzgoja telesa in duha! Prijetno presejnečajo orijentfllsko zveneči starogrški motivi glasbe, vpletene v skladbo ki jo jc prav za to tooko spfeal društveni član. Polna hitrih gibov in formacij je tudi točka »Slovo gladiatorjev«, izvajana na istoimensko glasbo. Na^i mali se bodo pa topot predstavili v ljubkih narodnih nošah z folklorističnimi »Narodmimi plesi*. Zaple-nnrl bodo i nripevi nekai tfptčnih srbskih in hrvatskih kol. Zanimivost je »udi skladba »Junaka iz Like«, ki jo bo izvajala moška deca. Na sporedu je se nekaj srečno izbranih točk, orodna telovadba in raznoterosti. Vabimo vso sokolstvu naklonjeno javnost in one. ki se zaoiimajo za telovadbo, da se ta večer gotovo udeleži ter res zanimive akademije v Sokolskem domu. , — Stane Šporn, član ljubljanske Ilirije in večletni jugoslovenski prvak v maratonskem teku. >c je preselil v Beograd in tam prevzel vodstvo podružnice neke ljubljanske športne trgovine. Baje se bo prijavil /a beograjsko »Jugoslavijo«. Iz Celja —c Zanimivo predavanje pod nasdoVotm >OM Sušaka d0 Getinjat priredi krajevni odbor Jadranske straže v Celju v petek 6. t. m. ot) 20. v ri&alnici meščajis»ke šol* (!.juu. novembra na nov0 prijavilo 113 brezposelnih, delo je bulo PonuJono za 15 oseb, posredovanj je bilo izvršenih T, odpotoval^ jc 41 useb Dne 30. novembra je ostalo v evidenci 442 brezposeln iti (3&€ moških in 56 žensk) nasproti 377 (32-6 mo-škinn in 51 ženskam), dne 20. novembra, število brezposelnih se je povečalo zaradi dovršitve regulacije Savinje v Tremer-ju in prenehanju sezonskih deL Delo dobijo: Po 1 mizar, čevljar m lončar, po j kuharici in kmečki dekli ter 1 sobartoa. —c Kaj vse oddajajo! Na vrata neke [ hi'še na Cankarjevi cesti so pri trd idi Ii-1 stek i napisom Odda se avto^oraža. Ljud" je *v sprašujejo, ali <"Maja avtor< te?a listka lastno koraj-žo ali pa menda vendarle pravo garažo —c Umrla sta v celjski bolnici v petek 51Jetua dninarica Jera Pdkova iz Celja, v soboto Pa S5-letni kočar Matija Rttitar i«z ftt Jurija ob juž. žel. ŠAH — Šahovski klub »Triglav« savi letos 10 letnico obstoja. Zato si je za jub lejno leto začrtal prav obširen in zanimiv program. Na sporedu so poleg treh turnirjev t. j. pokalnega. Kordiševega spominskega in prvenstvenega turnirja še številni rratehi z drug m; šahov, društvi odn. krožki, in brzoturnirji. Te dni se je končal pukalni turnir, ki se igra po sistemu istega imena t. j. vsak premagani igralec izpad j iz na-daljnega tekmovanja. Remis-p.»rt;jc je treba ponoviti do končne odlo^i've. Tur. nirja se je udeležilo 10 članov. V prvem kolu ni bilo iznenadenj — favoriti so zmagali brez težav Edino VVagman se je trdo upiraj Remškarju in šele v druui partiji podlegel. V drugem kolu sta izpadla Kitek in Erker. slednj' je šele v drugi partiji priznal šiškino nadmoć. V tretjem kolu je ista usoda doletela tudi Šiško, poražen je bil od RemSkarja v trenotku. ko ie d« rnne-val, d« zmaguje V finalni partiji sta trO'1-i skupaj Ferfila in Remškar V vseh letih ka--obstoja društvo še ni b;1o t?»k^ srdite borbe za pokal, kot je bTa le^os Ob3 nasprotnika sta igrala zelo previdno in oprezno. Grozen fdpars&I mmt V Regerči vasi pri Novem mestu sta bila uradorfena posestnik Ignacij Repovi in njegova hči Marija Stev. 275 >SLOVENSKI NAROD« torek, 3. decembra 1935. Stran 3 Ljubljana se hoče pošteno nasmejati: ze žene stavkajo Kot dodatek senzaciji! Revija najnovejših modnih modelov! Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri zato prinašamo najboljšo burko lz kmetskeg-a Življenja (Ehestreik) Trude Marlen in Paul Kichter KINO SLOGA Telefon 2730 DNEVNE VESTI — i^ove uredbe in pravilniki. V pravo-sodneau ministrstvu pripravljajo uredbo o tarifi in pristojbinah pnc, o organizaciji oorzaiiti soditiC m postopku pred njimi, ureuibo o ^Hladnosti pred'p*sov q Po^toP^u v bračnih tožbah pred rednimi sodišči na področju apeiae.jskib sodišč v SP^1^ fcn Ljubljani ter apelacijskegi sodišča v Ztigirebu « prC'.| is aovega a.vBtto*pravnoga p^«siopka, ii.re«i'bo o »eot-avi in pri-st^jnosu o'^Jnskin sooedinih športnih savezov članov SSS — Prvenstvo plačevanja zavarovalnih prispevkov. Po zakonu o zavarovanju delavcev pridejo v primeru če dolžnik, ki jo dolžan pUicati prispevke napove konkurs terjatve Okrožnega urada z-a te prispevke v isti plačilni red kakor državni davki. V praksi je bilo pa to pri sodiščih sponio, aH pripada ta pravica Okrožnemu uradu tudi pri razdelitvi depozitov od prodane dolžnikove imovine ali samo pri stečaju. Splošna seja kasaci;skega sodišča je v konkretnem primeru razsodila da imajo terjatve Okrožnega urada tudi pri delitvi depozitov v razmerju do drugih upnikov isti vrstni red kakor terjatve države za zaostale davke. — Vodstvom osnovnih, meščanskih in vseh ostalih šol. ki so prejela razpis kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 20. XI 1985 M 17.519/1, glede šolskega preti, vanja v okviru obrtniškega tedna, sporočamo da bodo izšla vsa navodila za to predavanje v prihodnji številki »Učiteljskega tovariša, ki bo izšla v četrtek 5. t. m. Ugledna vodstva vljudno prosimo, da prirede to predavanje no možnosti v soboto 7. decembra- ko -e bo zaključil obrtniški teden. Glavni odbor za obrtniški teden v Ljubljani. — Takse in kinematografi. Razvoj naših kinematografov najbolj o»v^raJo visoke taktse Poklonjena je znova akcija, da 64 le takese znižajo. Pobiral naj bi se po K^itogoriji kinematografov. Najnižjo tajsko naj bi plačevali kinematografi v mestih do 10.000 prebivalcev, srednje od 10.000 d0 100.000 najvišje pa v mestih nad 100.000 prebivalcev. Z znižanjem taks v manjših mestih bi se število kinematografov v njih povečado- _ Narodno—obrambni sklad društva Bran-i-bor. Nabiralna akcija v Braslovčah je prinesla Din 414.50. Nabiralna akcija v Novem mestu je prinesla Din 400. Prav toplo se zahvaljujemo vsem onim občinam, ki so se tako promptno odzvale našemu nozi-vu ter nam nakazale svoj obolus. Prosimo ostale, da se z blagohotnim pospešen jem odzovejo naši prošnji. Bran-i-bor — osrednji odbor v Ljubljani. — Podražitev mleka v Zagrebu. Zagrebško mlekarne so sklenile zvišati cene mler' za 50 par. Doslej je bilo mleko v "2ie£,\ Ju 2 do 2.50, od 1. decembra bo Pa Po ^.^ do 3 Din. Mlekarne utemeljujejo Podražitev mleka s tem, da ga morajo tudd 0ne dražje plačevati — Sedež subotiške železniške direkcije naj bi se prenesel v Beograd. V novosadskih gospodarskih krogih se mnogo govori o prenosu sedeža železniške direkcije iz Subotice v Beograd Gospodarski krogi se seveda temu upirajo in zahtevajo naj se preseli železniška direkcija v Novi Sad, če se že mora seliti. — Mnogo snega je zapadlo zadnje dn: zlasti v višjih legah po Gorenjskem in so planine že bele io vznožij. Včeraj ponoči pa je s-pet dobila eneg Dolenjska, kjer so pobeljeni vsi vrhovi in kopasta pobočja. TuKij Krim. s katerega Je pred dnevi izginil prvi sneg, je zdaj pon<>vno dobil belo odejo. — Slovenci v Ameriki, v Bon Airu si je končal življenje Prane Breznik star 50 let doma iz &t. Ruperta na Dolenjskem, kjer zapušča ženo, sina in dve hčeri, v Ameriki pa eno hčerko. Usmrtil se je z dinamitno patrono. V Imperialu je nenadoma umrl Anton Božič, star 51 let, do. ma iz Praprotna pri Šentviški gori, v Clevelandu je umrl Franc Drobnič star 59 let doma iz Ponove vajsi pri Grosupljem. Jakobu Zadnikarju v Kenosha je umrla žena. V Waterfordu je nenadoma umrl Jože Ermenc. Zadela ga je srčna kap. Škofijska katedrala v Marwuettu, pod katero je grob znanega slovenskega mi-sionarja in škofa Friderika Barage, je nedavno do tal pogorela, grob pa ni poškodovan. Zato je odpadlo romanje Slo. vencev na Baragov grob pod vodstvom ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana. SRBSKO VINO črno......po Din 10. belo......po Din 9. čez ulico Črno......po Din 9. belo......po Din 8. toči vinarna KAJFEŽ v nebotičniku _ Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani je prejela meseca novembra 1935: I. Podružnice. Zi-danitmost 300.— Din; Doka vec 300. Din; Trbovlje 248.50 Din; Rog. Slatina 100.— Din G. Radgona 41.50 Din; St. -lij 350.— Din; Slovenji gradeč ž. 2.240.— Din; Sladki vrh 150.— Din; Svecima 50 j— Dim Ljubljana, šentjakobs-ka-tm. ž. 533__Din; Beograd 700— Din; II. Ivan Vrhovnika sklad. Sentpeterska ž p0dr. 2.290.25 Din; Ml. CM ob. sklad. Iv. Prekovšek. Celje. 134.— Din dr. Reber-rtik, Celje 134.— Din; šentpet. ženska p. 300.— Din; aentpetr trn. m. p. 300__Din IV. Jubilejni sklad. Poda*. Jesenice 81.— Din; podr. Ptuj 2.100.— Din; podr. Kranj 200.— Din; podr. S večina 50— Din. V. Razni prispevki. A. Kavčič, gulinci 20,— Dni; Anči dir. Kramierjeva, Ljubljana 30.— Din; T. Kovač, Ljubljana 20— Din; M. Orehek. Ljuibljana 15__Din; ing. Stim. Ljubljana 100.— Din; Pran Dukič. Ljubljana 300.— Din; dr. Vagaja. Ljub. ljana 50.— Din; K Modic, Ljubljana 100. Din; A. Zeleznik, Ljubljana 100.— Din; A. Vodnik. Ljubljana 100.— Din; K Vo- klač. Ljubljana 20__Din; dr. A. Korošec, Beograd 100.— Din; S. šenk, skofja Loka 100— Din; 1. Klemene, Ljubljana 200.— Din; A. Potočnik, Ljubljana 400.— Din; De Reggi, Ljubljana, 170.— Din; Iv. R0z* man, Ljubljana 70.— Din; Iv. Laurat, Ljubljana 150.— Din; A Grom, Ljubljana 100.— Dan; J. Zupančič, Ljubljana 130.— Din; M. Heren, Ljubljana 50.— Din; A. Zesehka, Ljubljana 60.— Din; Eagrl. Gansr' Ljubljana 100__Din; mr pr. Sušnik. Ljuibiljana 50.— Din; saldo Joslpine Blu-mauer, Ljubljana 3.000 Din; Občine: Lim-buš 300.— Din; šk0fj» Loka 60.— Dan: Lož 40.— Din; Hrastnik 200.— Din; Homec 20.— Din. Vsota vseh prispevkov 16.937.25 Din. — V okviru obrtniškega tedna, ki je prirejen pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena bo oddajala ljubljanska radio oddajna postaja zanimiva obrtniška predva-nja in sicer vsak dan ob 12. uri. Spored predavanj je naslednji: V sredo 4. t m.: dr. Josip Pretnar, tajnik zbornice za TOI: Ali nam je treba toliko uvažati V Četrtek 5. t. m.: Ivan Bricelj, svetnik Zbornice za TOI: Najcenejše ni najboljše. V petek fi. t. m.-* Iglic Fran: Obrtniški izdelki in naš konsument. V soboto 7. t m.: Paulin Alojzij: Obrtnik v oblačilnih strokah. V nedelj 8. t. m.: Brilly Janez: Problem strokovne vzgoje in zaposlitve našega naraštaja. - Ia ljubljanske megle na šolnini jug! V vsej Jugoslaviji priznanj strokovnjak g. Fuzy je na odličnih ploščah dovršeno posnel najlepše kraje solnčnega primorja od mejnega Sušaka do Budve in UlSinja. Pripravil si je preko 100 sijajnih diapozitivov, s katerimi bo drevi ob 8. v dvorani »Sloge< Pražakova ul. popeljal svoje poslušalce po vsej naši divni obali in stotinah naših otokov ter z živo besedo pričaral v zimski večer vso toplino in Čar. našega juga- Naj nihče ne zamudi izredne prilike, ki mu jo nudi Jadranska straža! Pohitimo za eno uro iz puste ljubljanske megle na sončni in oboževani naš jug- — Vreme. Vremenska napoved praVi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno vire* me in dež. Včeraj je deževalo skoraj po veeh krajiih nase države. Najvišja tempera tura je znašala v Sarajevu in Splita 1§, v Beogradu 14, v MaJibom, Zagrebu in SkoPlju 10, v Ljubljani 8, v Rog. Slatin« 7. Davi je kazal barometer v Ljubijan 747.2, temperatura je znašala 2.2. — Stoletna slepa starka spregledala. V Čapljini v Hercegovini živi mati Murgaje Malohodeziča, ki je stara 104 leta in je bila 15 let popolnoma slepa, zdaj je pa naenkrat spregledala — Župnika so umorili. V noči od Sobote na medel jo »o vdrli roparji v stanova nje zmpnika Lovra Pabjaniča v vasi V lasici na otoku Pagu. Župnika so umorili in oropali- Star je bil 73 let m ljudje so ga imeli zelo radi. — Zlato v Dunavu. Nedavno smo poročali, da ao našli v Dunavu na češkoslovaškem zlato. Pesek iz Dumava so preiskali in izkazaibo se je, da je v njem precej zlata. Družba Aurea v Pragi bo začeta v kratkem pridobivati zlato iz Dunarva. Pravijo* da ga bodo pridobivali v začetkii 240 do 270 kg na leto. Morda nosi Dunav zlato s seboj tudi po naši državi. — Samomor. V nedeljo ponoči se je v Samoboru ustrelil sin gostilničarja Franjo TkaKič, star 21 let. Življenje si je končal v hipni duševni zmedenosti. Iz Ljubljane —lj Umetniške i^zstave v kavarni. Ljubljanska umetniki bodo prirejali v posebni srvbi prenovljene kavarne Zvezde intimne razstave. To bo za Ljubljano no_ v ost. V velikih mestih posebno v Parizu so pa take razstave običajne in gotovo koristne saj pospešujejo stike med umetniki in občinstvom. Intimne razstave v kavarni Zvezda ne bodo samo praktičnega pomena, temveč v prvi vrati budi strogo kiilturrnega. Zato bo program stro. go omejen- Upoštevalo se bo čim bolj stilna enotnost razstavljenih umetnin. Radi omejenega prostora ne bomo videli velikih, platen, temveč po večini grafike in sploh slike pod steklom in podobno. Kot prvi so nastopili z zbirko svojih del ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Hitite da ne zamudite!! SAMO SE DANES NATAŠA (Ker moramo film poslati v Split) Danes ob 4., 7.15 ln 9.15 zvečer PBEMIERM KINO ljubljanski akvarelisti zmernejše struje-Sledili bodo na*i Ilustratorji, lesoreze!, risarji, bakrorezci in drugi. — Za Miklavža smo znižali cene damske-tnu. moškemu in otroškemu perilu. §amo-veznicam. rokavicam, nogavicam i. t. d. M. PIRNAT. Sv. Petra c. 22 in Poljanska tX (Peglezen). —lj Kaj je z regulacijo živilskega in mesarskega trga? O potrebi regulacije ljubljanskega živilskega in mesarskega trga, se je že veliko pisalo po naaih 11. stih in so bili pripravljeni že tudi načrti. Z deli pa letos niso pričeli, zakaj ni znnno. Mesarji so se strinjali z načrti mestne občine, da bi se postavile zidane strojnice in so bili pripravljeni nekaj prispevati k stroškom. Kakor čujemo, namerava mestna občina regulirati trg prihodnjo leto in pričeti z deli že zgodaj spomladi. Upajmo, da tedaj ne bo ostalo le pri besedah in da se bo to, za Ljubljano res pereče vprašanje, končno uredilo. KINO UNION ™ Telefon 22-21 Danes: Willy Forst, Carola flbhn. Oeli Fin henzeller, Paul Horbiger v čudovitem filmu Kraljevi valček Predprodaja od H. do 12.30 in od 15. ure dalje. fB Zvočni kino Ideal mm Samo še danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer George Raft in Carola JLomham v glasbenem rumu RUMBA Godba. ples, veselje in labavi Vstopnina 4.50. (5.50 in 10 Din. Pride rusko—sovjetski velefilm VIHAR I —lj Umrli so v Ljubljani od 22. novembra do 28. novembra Lininger Roza, roj. Pat-tay. 80 let, zasebnica. Smrkolj Ljudmila, roj. Katalan, 45 let. žena trgovca, Marjetic Marija, roj. Zorman, 82 let. zasebnica, Trbež-nik Dionizij, 53 let, Čevljarski mojster. Korošec Marija roj IvanČiČ. 49 let žena vla-kovodje v p., Koseninj Marija, roj. Zor-jancie, 65 let. vdova delavca, Poljak Martin. 73 let, duhovni svetnik in župnik v p. Pauletič Karo lina, 73 let, vdova pos^tni-kas Luscher Marija, S4 let. zasebnica, RV-bec Alhina sestra Ivana. 51 let, usmiljen-ka. V ljubljanski bolnici *o umni; Ti/inar Ivan, 27 let, bivši uradn pripravnik. Jakelj Marija, 61 let. kuharici. Lahovč*», 2a£?ar Zorka 25 let, počaka dninari<;\, C"rni potok. Kunaver Marija- 4 l^ta. hči hi^arj.^, Ser-juče, Bernik Janez. 9 let, sin železničarja. Kokalj Pavel. 32 let, zaseoni uradnik, Udovč Ana. 36 let. Tržišče, Gregar .ložefa, bi let šivilja. Hribar Marija, 55 let. ž>na posestnika. Strma njiva- Kosec Fr. 69 let, čevljar, Crtanec Tilda. 46 let, /ena občinskega delovodje, Vače. Rudolf Vrane, 27 let, posestnik. Vel. Bloke. Zupane Ivina. 65 let, žena posestnika, ^tara Fužina, Benko Franc 3 leta, sin hiiarja, .lesenovo pri Za-porju ob Savi. Petelin .ložefa, ">7 let, tovarniška delavka. —lj Zanimivo skioptično predavan je pod naslovom ^>Od Sušaka do Cetinja; priredi ž.dezničarski krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani drevi ob 8. uri Bve6 r v dvorani Sloge v Pražakovi ulici (po_ slupje direkcije državnih železnici. Predava g. Milan Fiizy iz Zagrebu. Sto leP° uspelih slik bo prikazalo najlepše in naj. zriamenitejše spomenike, arhitekturo, življenje itd. na naši obali. Vstopnine ni. —lj I. modna revija Obrtniškega društva v Ljubljani se je obnesla nad vsa pričakovanja. Predvaja se samo še danes in jutri ob 16. uri in 1o21. uri v Trgov akem domu. Da bi vsak obiskovalec pri- šel na svoj ra>un, je preskrbljeno pravo Miklavževo obdarovanje. ki eo <; < van: pripravili naši trgovci. Ob:$čito m t&at revijo. Buffet je dobro založen n je obiskovalcem na razpolago popobi ii-1 ■ kuaka in večerja ter dobra pijaca. Predprodaja vstopnic pri Fuchsn, ftel^nburg va ul. in pri M. gfapefti, 1 : ' Srajce niodne in sporlnv, krav..le. n;i ramniee. žepne robce ter razno jagrovo perilo^ si nabavite res Zadovoljivo pri tvrdki MiloS KarniČnik. Stari tr^ s. —lj Vse za otroka. Akcifa mostno občne za pomoć našim ii;ijbednejšim in na mlajšim someščanom poteka ugodno. Po sobno pu je odziv me l solato ml;»din< hvalevreden in razveseljiv. Nekateri razredi kar tekmujejo med seboj, tedo bo nabral več podpisov za to res velevažno akcijo. Pogrešamo p;i odziv med premožnejšimi sloji Ljubljane, ki pa? upamo, ne bodo zaostali za drugimi ^ žrtvovali p* svoji moči za otrok i —lj Predavanj*- v društvu »Pravnik Društvo >Pravnik. priredi v letošnji sr. zoni vec predavanj iz raznih panog pravn*-znanosti. Prvo predavanje bo v četrtek 5. t. m. ob 18 uri v dvorani štev. 79. tukajšnje justične palače in sicer bo pro daval g. sodnik okrožnega sodišča dr. Jurij šterupihar »O varnostnem (fidueiar-nem) prenosu premičnin in terjatev«. — Vabimo vse Člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v Su večjem številu udeleže. Odbor —lj V Abesiniji ne bo Miklavža, zab i ga bomo imeli na Taboru v četrtek 5. de< ob 16. za otroke in ob 21. za i-drasie. 3>l. rila se sprejemajo 4 .dec. od 18. do 20. in 5. dec. od 13. dalje na Taboru vbod ob vojašnici. Vstopnina popoldne 2 Din, a zvečer 5 Din. Zvečer po obdaritvi rde*** Iz Kranja — Nelivaleien prenočevale«. Pri Lampie tovih na Klancu so pred dnevi prenočili ubogega neznanca, ki je [fl*osil za posteljo. Namestu zahvale je pa ukradel par čev Ijev in pone^nažil postelja. Včeraj so fca stražniki izsledili na tnni in zaprli. Oddal je bil sreskemu sodišču. — Boiirna drevesca že vozijo na kotodvo odkoder bodo nastopila »vojo no* v razni mesta. — Živinski sejem. Tudi |xnl mestom na živinskem tnru ie bik> včeraj prav živahna Živinski sejem je bil prav dobro obiskan Pripeljali so na trg: d4 volov, cena Din 4__ 3.50, 3.— ; 34 krav. cena Wn 3.3>, 3.— . 2.30; 5 bikov, cena 3 50, 3—, 2.25; 3 t« lice. cena Din 4.—, 3.50, 3.— ; 10 telet, OB na Din 6.—, 5.50. 5.— ; 120 prašičev pita nih. cena Din 7.60. 7.—. 6.30; 44) praittai za rejo. cena Din 180.—, 280.— po komadu: 1 ovco. cena Din 3.— kg žive teže. — Tudi precej kupčij je bilo zaključenih. MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Dfcn 3.—, beseda 1 Din, davek s Din, preklici Za pismene odgovore glede malih Dglaaov je treba priložiti znamko - Popustov za male ogiaae ne priznamo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din KUPIM FIAT—AVTO 521 veliki, prav dobro ohranjen. Avtopodjetje Kuzmanič Split. Gospinicn 8 3320 RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Dtn MIKLAVŽ, Oslejte si bogate izložbe in »latnine i.t.d. GR4HOF. PLOŠČE uratniMomo : Zrn 3 stare tm doplaCllo Dtn. 30.- do-bil« »o noro po iablrlt w ...©•io ^J^y' PASAŽA NEBOTIČNII ur B. Rangus — Kranj POSEBNO VELIKO IZBIRO eenenih Hubertus plažčev in lepo krojenih zimskih sukenj dobite pri Preskerju. Sv. Petra c. 14. 4/L POSEST Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Dtn POSESTVO naprodaj- h5 oralov, hiša z gospodarskim poslopjem, cena 45.000 Din gotovine. Jerman, Pijavce p. Tržišče, Dol. 3364 PRODAM Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. dave* 3.- Din LONČENA PBC se poceni proda. Gradaška ul. 8/1. 3360 ŠPERANO SPALNICO (imitacija ptičji javor) s psiho in ogledalom prodam za 2.200 Din. F. Bitenc, Gosposka ul. 10. mizar. 3366 GLASBA PI ANINE dobite najceneje tudi na obroke. Gosposvetska cesta 12 dvorišče. 3362 STAnOVAIlJA Beseda 50 par. davek 3.- Dtn Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE dvosobno s kopalnico in ori-tiklinami v Povšetovi ulici se odda z januarjem. Poizve se pri Christof. Domobranska c 15/1. 3361 STANOVANJE cnosobno in dvosobno oddam takoj. Pojasnila: Dolenjska ee-a 12. 3363 MALI OGLASI »SLOV NARODU« IMAJO SIGUREN USPEHI JAVNA SODNA DRAŽBA : Solingen jedilnega pribora ter hotelskih in kavarniških potrebščin bo dne 4. decembra t. 1. ob 14. uri v trgovini »Service« v pasaži »Nebotičnika«. Interesentje so vabljeni. iserira'te v SlD! 1 Ali bodo deklice pod 18 let z zakonom prisiljene, nositi uniforme zaradi presenetljive iznajdbe za pomlajevanje žen 18ali 40? Kdo ve i Senat neke velik« države se že bavi z na crtom zakona, ki bi prisilil vsa dekleta pod 18 leti. da nosijo uniforme, da bi se tako lahko razlikovale od starejših žen. Odkar je dunajsk vseu-čilUki profesor Dr. Stejskal napravil ve.iko odkritje, je lahko vsaka žena od 35 do 40 iet videti kakor mlado dekle. Ne leta, temveč pomanjkanje biocela je vzrok, da se ca koži pojavi o gube, ki napravijo ženo staro V dokaz premotrite razliko med kožo svojega lica in kožo svojega telesa. Profesorju Dr. ^tejskalu se je oosrečilo, pridobiti čisti bioce! od m'*H'k *i -a'i ter Ca zmetati s kremo, ki ^ hitro pomlajuje staro, nagubano kožo ter daie tudi starejšim ženam mladostni videz. Na dunajski vseučlliški kliniki so bili napravljeni poizkusi na ženah od 55 do 72 let, pri katerih so gube v Šestin tednih zginile. V -remi Tokalon je biocel zmešan v pravilnem razmerju z izredno hranljivimi sestavinami. Poslužujte se kreme Tokalon rožnate barve — zvečer, kreme Tokaln« bele barve (ni mastna) - pa zjntrpi L0 S trač 4 >5lOVEN5KT NAROD«, torek, 3. decembra 1935. Stev. 275 Pozdrav smučarjev snegu Daleč Ma. nami so ča>-.. ko &o zapečkarji trepetali pred Trmo, tro «o se bali snega In mraza, ko so a&mevaJje zafinedtane poljane, zasanjane v belo odejo, tja cio pomladi. Daleč za 'ami je zavijanje v tople kožuhe profj zimo že po caso. Se borj pa po daihu. po pogledih na »rravje in telesno vzgojo w(vi^megift iloveka. Zdaj »e zime veseli n mlado, ker nam prinaša potao rva -ročje radosti Zasnežene poljane ne sa/me. vajo več pod bek> odejo, mirjade biserom ivja po drevja niso več zakrite elove-ške tvu očeeo V zismsko naravo hiti človek našocr.-i časa, razigran, razgiban jn vzra-d»sf-t>n.. da se v njenem mrzleon. a odsra- wa r»hfemii utrdi na duhn in na telesu Ko rnzpro®txe starka zima čez hribe iti rJolir.f bel plašč, zamrgoli po belih Poljanah pisana ninožiea zdravju hn veselju d<> življenja naproti hitečih smučarjev im «»n nčark, njihovo radostno rajani iz rineva v dan v zimsko naravo, da po-teone za seboj vee staro in mlado, da se se ono razgildje in rn'/:rrra. Zima n^-m prinaša i a,tx*si in zdravje, sneg je naš dobrotnik m prijatelj. Zato se pa 6podobi, da ga pozdravimo, da mu zakličemo toplo dobrodošlico vsi. kar se je Das oklenilo zimekega sporta, njegovih radost: in njegovih koristi. Zima je pred durmi š> nekaj dni Iti morda bo že zagrnila bela odeja zemljo, zganile se bodo trume radostnih smučarjev in smučark, zakipolo bo novo življenje po belih poljanah. Slalom klub 34 in SK polž »ta sklenila organizirati prvič v Ljubljani pozdrav smučarjev snegu Zato polivata vse smučarje in smučarke naj bodo pripravljeni ko zapade prvi sneg, da se zberemo zvečer in pozdravimo našega belega prijatelja z baklami v rokah v velikem smučarskem pohodu skozi mesto Bratski smučarski kluibi bodo na to športno manifestacijo ziroiskega športa še posebej povabljeni. Podrobnosti pozdrava smučarjev sne.Tu bodo objavljene pravočasno. Slalom klub 34 SK Polž Kosegger s Vesela božja pot Ei£il9<3 svrfea te šgre je nedolžne nedolžno zabavati, kar se ie tudi naši predstavi posrečilo Ljubljana, 3. decembra. In jorttev te vesele itjre jc s ma m ->c p-;i\ . ■'->•• dovtip, ki se te posrec'1 upravi drame menda bolje kakor je pričakovala. Vremena dr »ni bodo se zjasnila! 'Tisti, ki SO pn-rcsrir«li proti ru k mu kavijarju in paprtkovanenru j*ulj;tžn. bodo zda i z močno k*»so zadovoljni. Po Svarkinu s honfiscir n m »Tujim detetom«, p> Kranjčevem »Direktorju Campi«, po Shavra in Bahm Pet r Rose«toer / dramatizirano »Veselo božjo potjo«! To jc ck' k. ki mu ljudstvo hvaležno n&rska. Sii ■ c »Vesel« božjapot« prstna ljudska igra kakor je na našem odru še nismo videli. Cilj ;e romarska cerkev na (J^ri. osredna oseba župnik, ki vodi nc le pro-cc>i'<>. nego tudi u«sodo svojih hr-r.mih ovčic vzvišeni ohickt drumatskcda konflikta pa hundero sv. Barbare. In nič več, N i sjj je to velikansko. Vse tako ginljivo naivno, dobrodušno, idealno, neverjetno sladko, da gledalca zanaša spomin za štirideset let nazaj v slovenski literaturi. Če je Peter Rosegger navduši' A. Kamnika, Hana graškega gledališča k tej dramatizaciji, jc zdaj pričakovat!, da član ljubljanskega gledališča dr matizira A. Kodrovo »Marjetico-« ali p.i ».Vuča i c Je-< Pavline raj kove. In ljudstvo dobi repertoar, ki mu sodobna cenzura ne bo ugovarjala in ki ga p -vetarji razširijo do zadnje, najvišje gorske vasi. Igralec je ustvaril tukaj igralcem zelo lahke, zelo simpatu-ne in učinkovite uloije. rc :iserju prav prijetno, vseskoz zabavno nalogo, inscenatorju slikarju pa prav tako zelo hvale/no delo. ki se lahko izkaže v celih rrimi jsterih slikah Procesija roma s Slemen na Goro in z Gore nazaj na Sle- mena, šes; ur gor m šest ur dol se krajinske slike menjajo neprestano. S tekočo dekoracijo hi se dalo to menjanje kraj;ne krasno prikazati, pri nas pada zastor vsakih pet mnut in tr^a učinek na drobce. Ali '_!. prof. šest jc storil vse. kar jc pri nas možno, čeprav je imel dekoracij za ozadje premalo. Glavno osebo, slemenske ga /upnika, dobrosrčnega in porednega be-lola^ca. ki sc k^pricira. da mora bande-o nositj dekle, itjra g. Cesar s pristno sim-paličnostjo, s ko tem osvaja vse gledalce. Zadrego, ker mu zaradi bandero nosečega dekleta procesija že neprijetno narašča po moških, ki vsi tišče za postavilo Mar čk >. izraža izvrstno in zares komično, Župniko. vo oblastno, na Maričko ljubosumno gospodinjo oživlja ga Na bi očka odlično v maski, govorici in ign. Preblagega kmeta Krtinarja igra g. Lipah gruntarica, k: ima trmastega sina. veseljaki, jc gn. P. .1 u v a n o v a. čisto resnična kmet'ška mo-ma. njen sinko France pa g. Stupica. Tudi kot kmetiški fant, kajpak idealiziran, se je uveljavil prav dobro. Kako naskoči tekmeca lovca, izziva zadovoljstvo in pri. znanje. N'ičeniurne^a 70 letnega kmeta Starina, ki je dvanajst let hrepenel po časti d« bo nosil bandero. igra krepko in realistično g. Kralj, idealno pridna, poštena in brumna pianšarica in dek1« Matička pa jc ga. B o 1 t a r j c v «. Epizodne uloge imajo še ga. Gabrijelći-čeva, ki je čudovito dobra lcctarica. g. Bratina. ki je zavistni kmet Ambrož, Pia_ neeki drvar in pa mali C i. Coriari. ki podaja pogumno vaškeu« paglavca. P. Roseggerjeve kmečke povesti smo včasih zaradi dialekta, naturne humornosti in pristnosti v slikanju narave in gorjan- cev prav radi čitali. V Hamikovi okorni dramatizaciji se marsikaj oiti prisiljeni, s čara dialekta celo v najboliš.^n prevedu ni mogoče podati. V celoti je igra brez dramatske napetosti in zanimive miselnosti ter ji je edina svrha: nedolžne nedolžno zabavati. To se je posrečilo tudi naši pred- stavi, ki je z mnogimi situvacijami in izreki izzivala obik> zdravega smeha ter prinesla igralcem »nnogo priznanja. S£a nedeljo in praznike popoldne in zvečer bo igra privabljala občinstvo — nadejam se — v množicah. Fr. G. Zlato je postalo nervozno Ameriške finančnike skrbi, kaj bo, če se dotok za ta ne bo ustavil Odkar je Amerika leta 1931 opustila zlato mluto, se je polastila bogastva po vnem svetu velika nervoznost. Vznemirjeni kapital bega iz kraja v kraj v iskanju vajin dobickanosnih investicij. Zadnje teče &mtp v Ameriko in posledica je, đa je porasla saloga zlata tam za 3 miljar. Cm dolarjev. V oktobru je prišlo v Ameriko .nego v kateremkoli mesecu od 1934. Proti avgustu se pokaže na. il velik porast dotoka zlata od 101.975.800 dolarjev na 297.702 0000. Od januarja do konca oktobra je prišlo v Ameriko iz 27 držav, ki imajo v rokah dobro polovico vseg"* zlata na svetu, za celo miljardo zlata. Te države so izgnbile 9% svojega zlatega kritja. Italija je izgu. bila v 10 dneh od 30. septembra do 10 dneh od 30. septembra do 10. oktobra dnevno za 2.000 dolarjev zlata Kaj se godi z ogromnimi zalogami zlata in valut, ki se kupici jo v Ameriki? Tu smo navezani samo na domneve in ugiba, nja- Gotovo pa je. da vedno večji dotok zlata atneriske gospodarske kroge vzne. mirja- Morda tuj kapital samo razmno_ žuje gotovino, ložeeo v bankah ni pa tudi izključeno, da bo v ugodnom trenutku preplavil denarni trg. se vrgel na borze in dvignil tam val dozdevne konjunkture, ki utegne imeti resne posledice. Ameriški fi_ nančniki naglašajo, da ta dotok zlata ni nadomestilo blago temveč samo premi, kanje kapitala, ki dokazuje, da nalagajo zdaj Američani in tujci svoje premoženje najraje v dolarjih. Ameriki je morda to v ponos .toda položi j .ki nastaja s tem je baš Za Ameriko nezdrav. Najpomembnejši finančni list New Yorka piše: ^Gotovo je, da dotok evrop. skih papirjev, vzpodbujen z glasbi o na. »tajajoči konjunkturi in Z vladno politiko ogromnih kreditov, zelo živo spominja na razmere pred velikim polonom leta 1929. Tudi takrat so privlačili naglo dvigajoči se ameriški industrijski papirji kapital iz vsega sveta v Ameriko, ki ga ni potrebo. Vala. Posled;ca je bila znatno poslabšanje v razde! t v- zl:,tih zalog na svetu, kar je razbilo fir»ar?%"io podlago svetovnega go_ spodarstva. * naerka ni zaostali država, ki bi pot*-' b i • ■ tuj kapital, ona je naj. napredne]?- u oišks država in bilo bi za njo mnosT". bo i 'iC?Krio in amotreno. če bi sama lov?^t ra:a v tujini kapital ne pa da doma sprejema tuji kapital. Na vprašanje o vzrokih nenadne^ dotoka kapitala v Ameriko odgovarjajo ameriški finančniki in drugi gospodarski krogi: Iz strahu pred vojno v Evropi, ki je dal pobudo zanj italijansko.fi besinski konflikt. Vse zalogo zlata v vrednosti 22 miljnrd dolarjev so bile v juli|u razdeJjone takole: Amerike *27>, Francija 22. Anglija 7, drugo zlato je bilo pa razdeljeno na druge države. V avgustu in septembru zteistj pa v oktobru in novembru se j(> večina zlata preselila v Ameriko, kar je tnko omajalo ravnotežje, dn ameriški finant^niki znova resno majejo z glavami v skrbeh .kaj bo. če se dotok zlata v Ameriko ne bo ustavil Najbogatejša rodbina Na^oo£Bfets,- na svotu u i Nizaoii /. Hajdajraiba^ia, niti RockefeUefr, temvee ameiriški milijonar Du Pont. Enkrat na mesec se zbero v sta>ri h.ši v New-Ca«tl.' člani Du ^nt^ve rodbine, kakor ae zb*-čdanri japon&ke rodbine Mitsui. Na te?m čisto rorfA«nskem pcevetovanju se delajo sikleipi za oo(locnost. Na novembersK* u evetovanjiu &o sklepaili IXi Poflitovi o pri-hodtagem teto, ki bo baje o^lločiino za vet. svet. V jaivnos-t je prišlo samo to, da Du Pon to vi v novem letu ne bodo gradili Bili tovarn za 6trelivo in topoye, niti babo- rart*,Tijev za strupeaie p»Line. temveč tovarne za na-ltsmestil© sirovjn. m'obhod'no Potrebnih Ameriki, če bi se zapletla v vojno. V teh tovarnah bodo izdelovali umetni kavčuk, umetno usnje, umetno svilo in uimet.no voflnio Du I»ont bogiastvo ni na* tal o iz na vadne industrije, temveč so ga orineoli to" Po vi. ra/strelivo, »tniponi plini in strup. Vso to je bil pa te odmev onih velikih kmpčij. ki po vrnile Du Pontu v za^nijut ' med francosko nevolueijn pobegnil Iz domovine, d® je ušel morišću. V Franciji je iizd-eloval rakete za »vezanosti francoskih krailtieiv. V Amoriki se takrat nnso zanima li za ognjemet, pač pa so potreboval i smodnik, pierre Du Pont je torej ustanovili prj mes&tecu Willingtonu s-modnišnieo. t^rla šele njegov sati si je z.na.1 z njo Pomagati na no^e Potem so se pa mšlijon^ kar kupicili in zdaj so Du Pontovi tako bogati, rita njihova beeseula mnogo zaleže v gos.podB»nFitvu \Tse Amerjke 157 jezikov v Rusiji Poseben odbor. ki mu jc poverila so. vjetska vlada sestavo primernih nbeced za jezike v sovjetski državi, ki še nimajo abecede, pravi s svojem poročilu, da je izmed 157 jezikov, kolikor jih govore narodi na ozemlju Sovjetske Rusije, še vedno 47 takih, ki nimajo abecede. Glede jez. je najbogatejši Kavkaz kjer zavznmeta med jezikovno pestrimi ozemlji prvo rne. sto D a ges ta n in Azerbejdžan. Tam tvori cesto nekaj vasi jezikovno celoto, ki pa lingvistično Se ni preiskana. Kraj Ando-Didoisk šteje 50.000 prebivalcev in ti go_ vore svoj jezik. Pleme Gumzoli v dage_ stanskih gorah šteje 122 pripadnikov, pleme Ginikhi pa 120: vsi prebivajo v eni vasi in tvorijo jezikovno samostojno ce. loto Na Kamčatki žive Zadnji ostanki plemena, ki je bilo nekoč zelo razširjeno in se je imenovalo Itelnem. Zanimivo je, da je bil jezik tega plemena zelo soroden s kavkaškimi jeziki. To je nov dokaz, da so bili kavka_ ški jeziki n^koč razširjeni na velikem prostranstvu ne samo po Evropi in Mali Aziji, temveč tudi tja do vzhodne Azije. Pleme Itelnem ima zdaj že svoj^ abecedo in tudi sicer zadnje čase lepo napreduje. Čeprav .šteje samo 600 pripadnikov, ima celo svojo znanstveno literatu, ro. Zdaj pripravljajo abecedo z=t Kumandi-ne v zapadni Sibiriji, z:i šungane. Iskane, Jagnobo, Berbere, ki štejejo 182 pripadni. ko»v, in za ostanke indijskih plemen v sred. nji Aziji. Iz Trbovelj — 1. December v Trbovljah. 1'raz.jiik na-rodnega in državnega uoiinjenja je bil tud.i v Trbovljah svečano i>roj»lavlje>n. Kljub deževnemu vremenu pinčeli že takoj po S. uri zjuJi.em vpra.vinju Ka u aktualna je spričo meJaiarodjiih iogodkon zadnjih tetinov ta snov, je dokaizuia števiina udeUežiba. Govorniku te mora priznat. 'Ja je v sodobaih mednarodnih vpra^injih pt«eej podlko\Taffi, aaj je poslušalrem S[vre4no nam zal vse vziroke aamašnji^ ^»>Tii mo,j odmiki vojskujočima «se državama, ki ne dat: raj«, od v-oeraj ali danes, marveč so pl<^| /e |»red-vojnih dogovorom nu\J tremi /.anad n m v lesilami- Svoje zanimiv.) prelavn.ire dir. Vrčon zak.ljuoi-1 litinijgfl izjao ,ir li.••;»>,. ^: >» t(' -in: ;«»vratku .7. Z^re-ve po da botio iiosamezne države im*■!». Urw| r!an ce I>ru^fva nai>hlov o I u*:.im-^h, zaščito le, 6e bolo tome nioi-i.' — lii'OaU trjr- V soboto -o bil pM W dan pa se to na ti»kajšn;e.:n trL'u r,- pbseb poznalo. Ob prejšnjih pJa^ 1 n !i .1 ievh kme'je i lUVeji.is.Ve p, 'p.'L.a!; ni |T| poje \v«ov«e krompirja, repe. 'ah' ' , poael mnoco \x>zoa' pa je tvlo s ;r; Tokrat po so bil le trije POUMri rleloma - Itn mpiejeot, deL-mw pa z jal>ol3ci. Najbolj rptivi prepoved uvoza pcaJieoi nad j orinjake ku^\ ki je v lancem Knezu pret*oj razš ri-na \" oata-lem 8*> ee-ne posameznih pr'le!,< -v ne mejtijen»\ jajca sUmejo še visino ■ • P ?. ■ ko-vxk\ p« tudi rotia jt-bolk je c,st,];i Mm t i 2.50 do 3.- Dj,n k-. ' ' J* — Izredni oboni zbor u koleew na državnih rudnikih. Glrde stavb«, v kn. teri je nastanjen rudarski oddeteJi univr ze v Ljubljani, se je sprejela obširna r«B0 lucija, ki bo poslana ministrstvu za sod. jalno politiko. Odbor se je naprosil. dn organ:zirM spomladi enodnevno ekskiirzijr-v Velenje. - Zvečer se je vrnili s* člnno in povabljence v pr*xstorih rudn ske re. stavracije proslava driavnega praznik., in praznika Sv. Barbare, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. — Akademija trboveJjnkeira Sokol«. K., kor vsako leto, tako je tudi letos priredil tukajšnji Sokol na praznik narodnega in državnega zedinjenja zvečer o 20. \wi v veHki dvorani svojega doma sveč me ,ka. demijo. Ta vetfkn prireditev, pri k so sodelovali vwi oddelki tukajSnjejra So kora, jp pokazala razrveaeljrv napredek na poiju telesne vzgoje nase sokolsk. mladine. Akndemljo je otvoril starešina, narodni poslanec g. Pleskovič, ki jc uv.. domj< pr očital spomenico sokolskega s;i. veza, nato pa v primernih besedah rsjtfo tU pomen 1. decembra za Ve* naš nami zlasti pa na sokolstvo. Nato so ^e vrstile vaje vseh oddelkov od starih članov -članic do naraščajev in dere. Vsi na.^toi-so bili dovršeno strumni in vzorni, kar je plod vztrajne in sistematici i h eeloi*»t-nlh naporov ^»okolskih vaditeljev. Vsi na. stopi posameznih i»dde!ko\* so IsBvaU Bsv dušeno odobravanj"-1 RevitBef> občinstva. zlai»ti je sprožal apl vz n:»57ton moHce der, ki je izvajala posebno tettt vaje n;i dn> gih z dovršeno gibčnostjo in |SjfnJjMiusXio. Proti koncu so nastopili pevci okteta Dni štva nidniških nameščencev h pesrnvjo >Hej trubači*, nakar je drž.vn , himna, ki jo je odigrala sjofcojsjfci ^odba^ zaključrila le'toSnjo sokolsko akudemijo. — ĆioveAki *ikejet v Pr:ij»r,.tne"». V , raj opoldne so delavci pri kopanju terena v Praprernem nad Hr^tn-kom B*ftH okrog 70 m globoko v zemlji Sjikefsm človečki skelet. Skelet $c pi bi popotnomi razkrojen m je soditi. dn jo mMkr:;* j spola. Ta strašna najda Je probiv.|l>t ; prava uganka. saj M ne spom nja ;o. ' j bi kdaj v okolici kak elovvk br^z risjdu i izginil. Gotovo gre za zločin, ker se1 čl»v vendar sam ni mogel zakopati. Ni seveda izključon\ da je bil nekoč ti olov.k pri pel jan na t:> kraj od drugod m t;)m Ziko pan. O najdbi je ob\esič^no r.blastvo. ki b.^ poslalo na rta diš^e uradna* komisijo, : stvari sami pa bo uvedlo naj.-tr preiskavo. — Doslej je gotovo le ono. ds Se je moral zločin zgoditi žo pred leti. i SiMiniiriaft* sv CM1 Lion Feucht\vagner: Roman Del>eluha^ti m oz je hitel v svoji težki obleki nazaj po dolini, sopol je, se spodtikal, padal, vstajal in hitel naprej. Prispel je do ljudi in se vračal hitro po isti poti. po kateri je bil prišel, ni mezgih, konjih in z vozom. Zi seboj jc pa čutil neprestano pogled zlatorjavih. plahih, otrokovih oci in v možgane so se mu zaril" roteče, kričeče črke: Pomagaj! 6. Y Hiisauu, v tihih prostornih VVeis-srnseevih sobah z velikimi za^t^ori so sedeli z domačinom vojvoda, lokavi tajni svetnik Schiitz z zakri vlienim nosom \n mrki major von Rodor z grobimi tacami, s katorih rri skoraj nikoli vlekel rokavic. Tu je še vfcdno plaval otroško zasanjani obraz Magdalene Si-bvle, oce je neprestano videl hčerko sedečo V svetlobnem krogu luci e knjigo v roki in z otroško resnim, zamišljenim obrazom. Videl jo je. kakršna |C bila prej. njena zagorelo, zdravo lica in modre, izrazite oči, ki so se tako čudno odražale od temnih las Koliko svetlobe in opore je črpal iz tega obra-za-r Kako žalosten in potrt je bil zdaj, ko je ugasnil. V sobi, ki je bila še vedno polna njegovih nad, njegovega dela s svetopisemskim komentarjem in dekličinih -arij. je zdaj pil in razgrajal s svojimi pajda.ši razvneli vojvoda. Karel Aleksander se je čutil mladega in svežega. Bil je izredno dobre volje. Zeleni suknji«' j imel široko odpet, telovnik tudi, žo nekoliko sive kodre skuštrane. Bila je sijajna misel, da so prišli sem na lov. V Stuttgartu žn Ludvvigstnjrgu je šlo vse kakor po maslu, katoliški naort je bil na najboljši poti. Poleg tega je bila nova operna pevka llonka čisto po njegovem okusu. Lahko bi jo bil vzel B seboj. Toda ne, tako bo vendarle boljo. Podnevi samo veter v obraz, zvečer vino in krepak, sočen moški pogovor. Nobenih žensk! Nobene politike! Nobenih prepirov B parlamentom. Kako mlad je §e Tristo vragov, saj svojih petih križev sploh ne čuti! Kako se še zna smejo t i in veseliti gozdička iu dobrega strela. Neuffer je hodil sem ter tja m nalival vino. V temi izven svetlobnegn kroga >filk^ ie Mhn čep^l zamorec Karn1 SVe« Aleksander jc pil mnogo, iztegoval je predse noge, se smejal kosmatim Rode-rovim dovtipom, VVeissenseevim nam ga-vaniem in izredno svinjskim anekdotam, ki jih je pripovedoval med sp1ošnim krohotom ta.in* svetnik von Schiitz, vpletajoč v svojo zgovornost mnogo francoskih besed. Potem jc vojvoda sam pripovedoval prigode iz voaških taborišč n pustolov« šene. ki jih ie bil doživel v Benetkah \Veissesee je poslušal z zlobno naslado. Ce premisli to temeljito, ie ž;d kriv. da mora on zdaj oskruniti svoje bek zobe s to grobostjo in jalovim čvekaniem. Seveda, če pa hočemo kai videti, če smo radovedni, moramo za svojo radovednost neka' plačati. Toda to se izplača, po še kako! Ko so gospodie odhajal k počitku, vsi močno vinjeni, je dejal We;ssensee vo-vodi, da mu je pripravil za drugi dan popoldne presenečenje Svetova' ie gospodom, naj ziutrai malo poleže potem pa dobro zaitrkujejo. Po zajtrku odvede NjCgOVO ViSOkOSt V gozd. kjer pokaže svoje presenečenje NVeissens^e. se je zasmejal vojvoda star lisjak eksc^leica. prez;dent! Zadovoljen sem z n:im! On prinrav^ za vsak dan ka noveea To ie zelo poraben prelat. In potreMjal ga ie po ram*, potem se ip o:> ndmaHil v srHrfco. Drugo jutro so se najprej pošteno najedli in napili starega vini il kleti izkušenega VVeissenseea. potem so pa kren;li na pot. Najprej so jo ubrali po cesti, potem so pa zavili na kolovozno pot. Tam SO pustili voz in se napotili dale po stezi. Slednje so se ustavili pred visokim plotom. Naprej niso vide'i. ker jim je drevje zastiralo pogled. Stali so pred plotom. Pihal je južen veter. Vino se jim še n; bilo skadMo iz glav. Težko so dihali, se potili in zbijali šale Tam j h torej čaka obi ubijen d presenečenje Ali ie pa vredno tolikega truda? Mar bi ne bilo hol e, da bi VVeissensee povedal, kakšno presenečenj? je pripravil? Le-ta jih ie prosil naj se ne strašijo truda in preplezal ie plot. Težko sop^č so mu gospodie sledli Nadaljeval5 ^o pot radovedni, polni prčakovan'a Pr šli so do gredic n belega doma. Ustavih so se in ga začudeno ogledovali Karlu Aleksandru so stopile pred oč mračne podobe: B^n^tke. Beograd Ni^č^ n; mogel razumet, kako je prišlo to belo poslopje v tuiem slocrn v srodno švab-ske2:a srozda Ta dom ^ magova last je dejil VVeissensee — strca fnancneea r^vn^t^l''. Presenečeni, bebasti obrazi 'zbuVene oč' Vo vod ie na°nW ont^n'1 v usta ne-nr":eten okus no vinu bil ie ng»nknt zeln urrujen n čutil je hromo nog\>. k. bia razbolela po slabi kotanja*!] p ti zi gozd. 7-r\ ie mra^-io na h S c« m im je nejasen obču*ek. &;\ ;e ur \i : srep pogled kalno «iv:h o"i. — Magu? Tako? e dc al s hrb ■•e*'■• /aii^olklim glacom. To e r?s ;> es n ceni.:. — To ie ni vse. se jc za s rc il \\ e -sensee široko Mi /an Vfduje ^ n' Svetlost, na krenemo dalje0 Karel Aleksander se 'e odkafljal in pljunT. — Ta stari čarovn k mi itak dolguje odgovor. — ie vzkliknil. Sphlin -sovo v gnezdu. Oospodje so se približal1* h še in potrkal', a ker se ni nfbče oglasi, so vstopli Kaj bi radi? — tih je vprašal star. iianleii sluga k; 'im c stopil naproti - Onv -rili bi radi i gospodom Gospod i n doma sicer nko^ar ne sp-< ema, ie odgovori sluarn osocno. Torej ^: ea brez njega oerledamo hišo. — je men ! \Voss.ensee. Kai van^ oa pride na misel? — ie zakričal <;^uga srdito. P< b^r se! Tu n;m.ite kil Uotf! — Drž' ie/ik za zobmi! — ga je nahru-!il maor Rodor Toda starec je ponov1 odločno in j^sno: — Tu n^mat^ kai iska"* Tu uka7iiie nmo moi gospod in nnV dnigi Dreraie JojHp Zupan«« - Za »Narodno Mskarno« Pran tew»r*tk - Za upravo m tnserarm