LETO 1938
13. JULIJA
ŠTEV. 23 J
O shranjevanju zelenjadi
r Sliranjevanje (konserviranje) zelenjadi 5e tako potrebno in koristno, kakor shranjevanje sadja. Čez poletje je teh pridelkov dovolj, navadno celo čez vsakdanjo potrebo. Pozimi, zlasti pa na pomlad pa vsega zmanjkuje. Zato je že od nekdaj v navadi shranjevanje zelja in repe v obliki kislega zelja in kisle repe. Shranjevati pa se da tudi marsikatera druga ze-lenjad, čeprav ne na tak način in v takem obsegu kakor zelje in repa.
V bistvu se shranjuje zelenjad tako kakor sadje. Treba jo je le tako predelati in zavarovati, da ji razkrajevalne glivice (mala živa bitja, mikroorganizmi) ne morejo do živega. Ta predelava in to zavarovanje zelenjadi se vrši po istih načelih kakor vsako drugo konserviranje: ali jo tako močno in tako dolgo razgre-vamo (navadno kuhamo), da se zanesljivo za more razkrajevalci in jo potem neprodušno zapremo, ali jo pa zavarujemo s takimi snovmi, ki razkrajevalnih bitij sicer ne zamore, vendar pa njihovo delovanje trajno ovirajo ali pa popolnoma za-branijo. Pred pokvarjenjem je moči obvarovati zelenjad tudi na ta način, da jo primerno posušimo in s tem onemogočimo razkrajanje. (Prim. sušenje sena, gob itd.)
Najlažji in najcenejši način shranjevanja zelenjadi je pač sušenje. Žal, da se vsaka zelenjad ne da sušiti. Vendar pa se doseže na ta način razmeroma dober uspeh pri raznih dišavnih in zdravilnih rastlinah. Pa tudi fižol v stročju, zelen grah, ohrovt, karfiole, korenček, kolerabe, peteršilj in zeleno s pridom lahko sušimo.
Zelenjad sušimo navadno na soncu, kakor n. pr. gobe. Lepo se suši pa tudi v sušilnicah, ako pazimo na primerno toplino.
Za sušenje pripravimo zelenjad tako, kakor jo pripravimo za takojšnjo uporabo. Ohrovt in zelje n. pr. razrežemo kakor za kisanje, karfiole razdelimo v majhne glavice, kolerabe razrežemo v tanke krožke, tako tudi zeleno, korenje itd. Preden denemo tako pripravljeno zelenjad sušit, 1Q g a rimo. Tako pripravljena je bolj
okusna in redilna, ker se v njej strdi be* ljakovina in se tudi sicer ugodno spre« meni. Ako zelenjadi ne moremo pariti, jo pred sušenjem vsaj popačimo z vrelim, kropom. Nikakor je pa ne smemo kuhati*
Vsaka zelenjad se mora tako posušiti, da je trda in krhka, ker potem na zraku odvolgne. Suho zelenjad shranimo v red« kih vrečah v suhi, zračni shrambi.
Pred uporabo moramo suho zelenjad oprati v mrzli vodi, potem jo pa v mlačni vodi 3—6 ur namakati. Kuhamo jo po-i tem v tisti vodi, v kateri se je namakala.
Drug način shranjevanja zelenjadi je v tem, da jo zavarujemo pred razkrajanjem s takimi snovmi, ki človeku ne škon dujejo, mala živa bitja pa zadržujejo, da ne morejo shranka razkrajati. V to svrho uporabljamo pri shranjevanju zelenjadi sol in kis.
V	slani vodi shranjujemo navadno le kumare in v stročju fižol. Ponekod vla« ga jo v slanioo tudi nezrele paradižnike in gobe.
Kumare vlagamo v kis takole: Mlade, zelene kumare operemo in denemo čez noč v mrzlo vodo. Drugi dan jih vložimo v pripravljene posode (sodčke, dežo, velike steklenice s širokim vratom), in sicer denemo na dno posode najprej nekoliko zelenja (listov od višenj, rožic od vinske trte, kobulov od kopra), na to plast kumar, potem zopet tako plast zelenja in tako dalje, da je posoda polna. Zaključek tvori zopet močtna plast zelenja, kakor na dnu. Nazadnje zalijemo kumare s slano vodo. Na vsak liter vode vzamemo 5 dkg soli, raztopimo, prekuhamo in ohladimo. Posodo s kumarami pokrijemo s pokrovom in jo postavimo na topel prostor. Tako shranjene kumare se v treh, štirih tednih skisajo in so potem takoj užitne. Ako zmanjkuje slane vode, jo moramo doliti, da so vedno v slanici. Na suhem se pokvarijo. Slanici dodajamo nekoliko na drobno zrezanega hrena; s tem se trpežnost kumar podaljša.
V	strožju fižol v slani vodi pripravimo pa takole: Mlad fižol v stročju »trebimo
in namakamo nekaj ur v mrzli vodi, ki jo pa večkrat odlijemo in nadomestimo s svežo. Potem stročje na rešetu ocedimo in osušimo. Nato ga nasolimo, tako da ga v kaki široki posodi potresemo plast za plastjo s soljo Na vsak kilogram fižola vzemimo četrt kilograma soli. Tako naj se soli fižol 48 ur. Potem odlijemo slanico, fižol pa tesno vložimo v primerne velike steklenice in ga naposled zalijemo s slanico, ki smo jo prej odlili. Napolnjene steklenice zavežemo s pergament-nim papirjem in spravimo na suh, hladen prostor. Tako konserviran fižol jemljemo po potrebi iz steklenice. Za ostanek se ni treba bati, da bi se pokvaril, ker ga sol varuje pred razkrajanjem. Preden tak fižol rabimo, ga moramo dobro oprati, ker bi bil sicer preslan.
Na opisani način bi lahko konservirali H slani vodi gobe in zelene paradižnike.
Močan vinski kis ali jesih je tudi kaj izvrstna snov, ki brani zelenjad pred
razkrajanjem. V njem shranjujemo na* vadno kumare, fižol, gobe, pa tudi para-i dižnike, buče i. dr.
Kisle kumare pripravimo takole: Drobne, sveže, zelene kumare osnažimo in namakamo čez noč. Nato jih vložimo tesno v kozarce ali velike steklenice. Vmes vlagamo lavorjeve liste, cel poper, stroke paprike, koper, šalote in višnjevo listje. Na vrh položimo nekoliko zrezanega hrena in v krpico zavitega gorčičnega seme-, na. Tako napolnjene steklenice zalijemo s prekuhanim kisom, ki mu pridenemo na vsak liter po dve žlici soli. Preden zli jemo kis čez kumare, ga moramo ohladiti. S pergamentnim papirjem zavezane stekle-iiice spravimo na suh in hladen prostor.
Fižol v kisu pripravimo prilično kakor kumare, le pred vlaganjem ga 5 minut kuhamo. Ker se fižol laže pokvari nego kumare, svetujejo, da nalijemo na vrh kisa za pol centimetra namiznega oljas da se zraku zapre pot do shranka. H.
Delo na kmetiji v juliju
Na sadnem vrtu bo tudi v mesecu juliju največ opravka z zatiranjem raznih bolezni in škodljivcev, predvsem škrlupa in jabolčne plesni. Nujno je potrebno jablane in hruške drugič škropiti z pol odstotnim nosprasitom ali 2 odstotno žveple-no-apneno brozgo z dodatkom 500 gramov aresina, kdor tega dosedaj še ni storil. Proti koncu julija se pa priporoča s sadjem obloženo drevje še enkrat poškropiti s pol odstotno žvepleno-apneno brozgo brez dodatka arzenikovih pripravkov (me-ritola oz. aresina). Škropijo se le pozne jesenske in zimske vrste jabolk in hrušk in sicer v prvi vrsti po plodovih, da s tem postane sadje bolj zdravo, trpežno in dobi lepšo barvo. To škropljenje je letos zadnje in ga ne sme nihče opustiti, kdor hoče imeti trpežno sadje. Mladike, ki jih je napaola jabolčna plesen, odrezujemo in sežigamo, plodove pa, ki se jih je lotila monilija, pobiramo in v zemljo zakopavamo, da ne okužujejo zdravega sadja.
V juliju je čas, da se lotimo izredče-Vanja sadnih plodov. Znano je, da se hitro in dobro razvije le gotovo število plodov na določenem delu veje. Pri navadnih sortah in na visokem drevju se izredčevanje seveda ne izplača, pač pa naj se izvrši na vsak način na žlahtnih sortah na ta način, da ge odstrani sse> kržljavo in goisa*
ženo sadje, pa tudi zdravi plodovi lo fak-i šne mere, da ostane na 1 meter vejne dolžine le 8—10 plodov. Kjer so po dva ali trije plodovi skupaj, pustimo le en plod. Izredčevanja pa ne opravimo naenkrat, marveč dva ali trikrat v presledkih po 14 dni. S tem dosežemo, da nam drevo rodi po večini sadje prvovrftne kakovosti, ki doseže boljši dohodek, kakor bi ga imeli od količinsko morda večjega, pa kakovostno mnogo slabšegi pridelka.
Med škodljivci nam dela največ preglavice listna uš, ki napada vse vrste sadnega drevja in mu zelo škoduje. Pri mladem drevju je treba napadene vršičke pridno škrepiti z 1 do 1 5 odstotno raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila. Naravna zaveznica sadjarjeva je osica aphelinus mali, ki jo opažamo na naselbinah krvave uši, pa tudi sedmero-pikčasta polonica, katere ličinke uš unU čujejo.
Vesten sadjar nikoli ne pozabi sproti rahljati zapljeveljenih drevesnih kolobarjev, zlasti po vsakem nalivu, da zemlja ohranja vlago. Prav tako ne pusti, da bi odpadlo sadje ležalo vsevprek, ker ve, da je v njem vse polno jabolčnega zavijača (črva), ki potem napada tudi še zdravo sadje.
Proti koncu julija bo giišel čas obira*
nja breskev in marelic, pa tudi prvih, agodnih hrušk in jabolk. Nujno priporočamo, naj nihče sadja ne trga prehitro, pa tudi ne prepozno. Postati mora — kakor pravimo — drevesno zrelo, to se pravi: ko opaziš, da zdravi plodovi začno odpadati in da se lahko odtrgajo, ne da bi se poškodoval peoelj ali rodni les. Če obiraš prej, je sadje neokusno in se kmalu začne kvariti, če ga pa predolgo pustiš na drevesu, izgubi kislino in postane moka-sto, kar mu je v kvar. Vsekakor je pa rano sadje malo trpežno in ga je čimprej treba spraviti v denar. Da je s sadjem bogato obloženo drevje treba podpreti, je samo po sebi razumljivo in tega dela ne sme opustiti noben sadjar, ki mu je do ohranitve drevja.
Pri vinski trti, ki letos po večini dobro kaže, bo vse vinogradnikovo delo usmerjeno v to, da ohrani trto zdravo in da pospešuje razvoj grozdja. V juliju bo treba vršičke še enkrat poškropiti z i.5 odstotno raztopino modre galice, pa tudi ostali trti bo to škropljenje koristilo. Pri tem škropljenju se primeša bordoški brozgi tudi 120—150 gr urania zelenila ali pa 300 do 400 gr kakšnega apnenega arsenata na 100 litrov škropiva zaradi obrambe proti ki-seljaku ali grozdnemu sukaču, ki spet nastopa v drugi polovici julija. Njegove gosenice se zavrtajo v jagode in jih uničujejo. zaradi česar je treba obdati jih z arsenovim škropivom.
Tudi proti grozdni plesni se bo treba ta mesec še boriti. Ravno letos se je pri količkaj večji vlagi in toplem vremenu
bati nevarnega pojava te bolezni. Da to preprečimo, bomo takoj vinograde zažve-plali s fino zmletim in presejanim žve* plom, če tega še nismo storili. Žveplamo vedno ob toplem in sončnem vremenu in pazimo, da dobro oprašimo predvsem mlado grozdje. V vinogradih, kjt« se je ple-i sen (to menda vsak ve, da se ji s tujini imenom pravi oidij!) lansko leto močno pojavila, svetujemo čez kakih 10 dni trto ponovno zažveplati. Povsod naj bo vinogradnik skrbno na straži: kjerkoli zapazi oidij tudi v majhni meri, naj to nevarno bolezen takoj zatre in s tem njeno širje-t nje prepreči.
Poleg borbe proti škodljivcem in boleznim vinske trte bo važno opravilo vi* nogradnikovo privezovanje mladja in od* stranjevanja zalistnikov. Mladice se na* rahlo privežejo h kolu, zalistniki se pa na dva lista okrajšajo. Na ta način dosežemo, da bo med trtami vedno dovolj zraka in toplote. Ako dosedaj vinogradov še nismo drugič okopali, bomo to storili čimprej* Ako smo pa opravili zimsko kop šele spo* mladi, bo to letos že tretja! Z njo ohra* nimo v zemlji potrebno vlago in dose« žemo, da se grozdje ugodno razvija, poleg tega pa uničimo škodljivi plevel, ki ga pa sedaj ne kaže podkopati, ampak pustiti na površju, da se posuši. Če bi kje zadela vi* nogradnike nesreča — česar jih ljubi Bog varuj! — da bi jim trto poškodovala toča, je treba po toči škropiti proti peronospori, ki poškodovano trto takoj napade, zalist* nike pa, ki poženejo na poškodovanih mladicah, na vršičkih poščipatL
petelinčhov
bilo sklopljenje petelinov še bolj malo znana in težka operacija, so tvorili kopuni višek okusnih dobrot na kraljevih mizah im danes se branimo teh dobrot mi preprosti ljudje, kmetje in delavci, ki si jih lahko igraje preskrbimo doma.
Po svoji vmanjosti se kopuni prav moč* no razlikujejo od svojih neskopljenih bratov iste pasme. Kopunu se ne razvijata greben in podbradek in sta blede (ne rdečkaste) barve; perje, zlasti na vratu in hrbtu, je mehkejše in daljše, isto velja za repna peresa, ki so povešena. Kopunov glas je hripav, zato pa, če je zaveden, se kopun le redkokdaj oglasi. Vsa njegova telesnost je bolj neokretna, dočim nastopa petelin zavedno in pokonci
Kopanjenje
Kopun, iz francoskega chapon, je rezan ali skopljen petelin, torej žival, ki smo ji odstranili obe modi. Namesto besede skopiti slišite večkrat tudi besedo »ka-strirati). Pri nas in drugod po svetu je še precej ljudi, ki še niso videli živega ko-puna. — »Kakšne krasne kure imate vendar pri vas! Ali bi mi ne hoteli prodati ene ali dve, ali bi mi pa prepustili od njih vsaj nekoliko jajec za valjenje?« tako je vpraševal lansko leto marsikdo, ko je občudoval krasen trop naših, doma prirejenih štajerskih kopunov. Žal, da mu nismo mogli postreči, kakor bi bili radi, kajti kopuni ne ležejo jajec, zato pa imajo najbolj nežno, najbolj sočnato meso izmed v&e naše perutnine. Včasih, ko je
Pri mnogih naših domačih živalih je tfkopljenje v navadi že izza davnih dni. Posledica kastriranja je tudi ta, da nastavi rezana žival mnogo več tolšče in da Je njen značaj zelo miren. Vsakemu gospodarju se zdi samo ob sebi umljivo, da daje rezati prašičke, teleta, ovce, tudi konje. Pri mladih petelinih mu kaj takega še na misel ne pride. Morda je vzrok ta, da večina naših ljudi ne pripisuje perut-minarstvu važnosti. Morda jih odbija tudi dejstvo, da ležita obe modi skriti globoko v telesni votlini blizu hrbtenice? In vendar kopunjenje po modernem načinu ne dela nobenih težav in je brez vsake nemarnosti za petelinčka.
Nekaj petelinov seveda morate imeti na dvorišču za razplod, a to samo spomladi, ob času valjenja. V ta namen pa (zadostuje po en petelin na osem do dvajset kur. Kar je več, je za vas sama zguba, kajti tri četrtine živeža se spremeni pri petelinu v plodilno silo, ki vam ne prinese čez leto nobenega sadu. Dokazano je, da meso kure mnogo več, ako jih ne nadleguje noben petelin Važno je tudi to, da se ohranijo neoplojena jajca dalj časa kakor oplojena. Prav lahko prečarate danes sitne petelinčke v mirne, okusne kopune, katerim je edini življenjski smoter to, da žro in nam nastavijo mnogo mesa in tolšče za kuhinjo. Tukaj leži zakopan še cel zaklad, ki ga lahko dvignete igraje, ako pokličete veščega človeka, da vam oko-puni mlade piščance, dokler se ne naučite tega dela sami. Kot veščaki v tem poslu so znani n. pr. Iv. Kosmatin »Niko« v Št. Vidu nad Ljubljano, Cecilija Zaje v Grobljah pri Domžalah in še marsikdo drugi. Vsaka vas bi morala imeti svojega veščaka za kopunjenje in bi profitirala gtotine in tisoče vsako leto!
držite dorma za lastno uporabo, ram »0
napravijajo posebnega veselja. Da je meso starejšega petelina močno žilavo, o tem vas prepričajo vaši lastni zobje.
Kopun pa pride v prodajo, ko je star 9 do 10 mesecev, torej v februarju, marcu. V tem času je na trgu manj dobrega mesa in zato so tudi cene ugodnejše. Mlad kopun rase nekoliko počasneje kot petelin. Od tretjega meseca naprej pa boste opazili očividno razliko v rasti. Razvoj spolovil in nemirnost mladih petelinov porabita mnogo energije v obliki hrane, ki jO pa izkoristi kopun raje za napravo mesa. Kopun doseže za 40, mnogokrat tudi 50 odstotkov večjo težo kakor petelin iste starosti in pasme. Važno je tudi to, da se pri kopunu tolšča ne nabira kar na kupu, kakor pri kaki zamaščeni kuri, ampak da je lepo porazdeljena med mesom, kakoii opažate pri dobri svinjski gnjati.
Ker je zdaj čas za kopunjenje, zato vas opozarjam, gospodarji in gospodinje, na to prekoristno operacijo. Vsaj aekateri poskusite v vsaki vasi, pripravite petelinčke istočasno za rezanje, pokličite veščaka ali veščakinjo za določen dan in skrbno pazite, kako se vrši operacija, da se je naučite za bodoče sami.
Glede kopunjeinja velja tole: Dajte kopunit petelinčke kolikor mogoče mlade< dokler še niso spolno razviti. Veščak Koli nijon, po čegar načinu danes kopunimo, priporoča.: Raje režite nekoliko prezgodaj kakor pa prepozno! Natančno določiti čas za kopunjenje je težko; pa tudi ni potreb^ no. Kopunite v obče takoj, kakor hitro prično živali razvijati spolne znake, na vsak način pa davno prej, preden začno mladi petelinčki naskakovati. Približno lahko rečemo, da je čas za kopunjenje pri naših lahkih do srednje težkih pasmah med 7. in 11. tednom,, pri težkih pasmah pa od 10. do 14. tedna.
Paziti morate pa na tole: Petelinčke, ki jih mislite kopuniti, zaprite najmanj 36 ur (poldrugi dan) pred operacijo v kur-nik in jim ne dajte nobene hrane, pač pa pijačo; zadnjih 6 ur tudi nobene pijače. Če bi.se moralo iz kakršnegakoli vzroka vršiti kopunjenje že po 24 urnem postu, potem dajte petelinu nekoliko raztopljene Glavberjeve soli v vodi, da se mu iz« prazni črevo. Le če so čreva prazna, je mogoče hitro najti modo na desni in levi strani in je v trupu tudi dovolj prostora, da š pripravnim orodjem lahko primeš modo in ga odtrgaš z vrtenjem. Najlažje
Zakaj pa priporočam kopunjenje, ki se fcačenja za zgodnje piščance konec maja in se vrši lahko skozi juni, juli do jeseni? Polovica piščancev, ki jih dobite vsako leto izpod kokelj ali iz valilnega stroja, so petelinčki. Izvalijo se povečini od marca do julija (s strojem valimo samo od marca do srede maja!), to se pravi: večina piščancev vsakega leta dozori za kuhinjo približno ob istem času. V teku treh, štirih mesecev pride na trg ogromna množina mlade perjadi in to v najbolj vročih mesecih. Trg je prenatrpan, gospoda se naravnost norčuje iz vašega truda in vam ponuja cene, ki ne krijejo niti vaših last-ftili stroškov. Pa tudi getelinij ki jih pri-
Je izvršiti operacijo, kadar imata modi velikost drobnega fižola, prav spreten operater ima pa še raje velikost močnega pšeničnega zrna* Seveda smete kopuniti tudi starejše peteline, a živali, starib 5 mesecev in čez vam ne svetujem več za to operacijo. Pri odraslem petelinu doseže ysako modo velikost vrabčjega jajca, vsi organi v obližju mod so močno prepreženi s krvnimi žilicami in zato je nevarnost, da ti žival izkrvavi pred očmi, posebno, če še nimaš vaje. V tem primeru seveda poroma petelin naravnost v kuhinjo. , Ako bi se pri nas kopunjenje razširilo, kakor je svoje dni že bilo — saj so bili štajerski kopuni znani in cenjeni na ee-6arskem dvoru na Dunaju, v Parizu in drugod! — bi imeli od tega trojno korist:
Konzumenti, in to tudi neimoviti, bi si lahko privoščili ob raznih prilikah fino, slastno pečenko.
Kmet, ki mora v času nadprodukcije in velikih ponudb prodati svoje petelinčke jza vsako ceno, bi te obdržal, kopunil, krmil največ v prosti naravi, nedostatek pa
izpolnil z lastnimi pridelki, i* J« c žitom
druge ia tretje vrste, ki že itak >e gredo v denar, a krompirjem itd. in bi tako zre* dil kopune za tisti čas, ko primanjkuje na trgu perutnine. Trud in krmo bi imel bolje plačano in če bi upošteval vse pogoje, po* trebne za dobro rejo, bi mu ostal še lepi dobiček.
Pri večjih množinah kopirno v bi laže izbirali in izvažali v inozemstvo, kar bi zelo koristilo našemu narodnemu gospo* darstvu.
Dostavim naj še, da v razvoju zaosfa*
lih in bolnih petelinčkov ne kopunimo. in njih ne boš nikoli vzredil lepih kopirno v, kakor bi tudi ne mogel odgojiti nikdar dobrih plemenjakov.
S poskusi so dognali, da potrebuje ko* pnn manj beljakovinaste hrane kakor pa kura ali petelini. Zato krmiš ceneje kol ostalo plemensko perutnino. Čisto poseb* no poglavje pa je uporaba kopuna za kokljo. V marcu in aprilu lahko uporabiš, če ni na razpolago prave koklje, kopuna za valjenje. Izvrstno se obnese, pvfr,
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Otrok v naravi
V naravi človek oživi. Čut svobode ga prešine, veselje in radost mu napolni dušo, nekaj dobrega in mehkega mu prevzame srce, česar med tesnimi stenami dostikrat ne pozna. Plemenite, pobožne misli se mu vzbujajo v duši. Tu čuti, da je blizu Bogu, ko občuduje čudeže stvarstva, ki se razprostirajo pred njim: zelene travnike, posejane s cvetlicami, valujoča žitna polja in visoko v nebo kipeče gore. Zvečer se ozira proti zvezdnatemu nebu in ob njem začuti neskončnost božjega stvarstva. Vse mu govori veličastju božjem.
Veselje nad naravo je eno naših najlepših radosti in nas odvrača od plehkih in nizkotnih razveseljevanj. Zato bo skrbna mati že zgoraj budila v svojem otroku ljubezen do narave. Kadarkoli more, naj gre z otrokom na prosto, zlasti nedeljske popoldneve naj porabi za to. Skozi ves teden se otrok, zlasti poleti, igra na prostem. Toda sam ne zna opazovati narave, če ga mati ali oče nista na to navadila. Zato je prav, da na. nedeljske sprehode, ko gresta ogledovat posestvo: njive ju
travnike, vnameta tndi otroka 8 seboj. Tfs teh sprehodih mu lahko pokažeta, kako lepa je zemlja in kako čudovito je živ* Ijenje na njej. Na takih sprehodih se boi otrok seznanil S cvetkami in njih čudo* vitim življenjem. Mati mu bo pokazala, kako cvetice razvijajo svoje čaše, kako jih na večer zapro, kako s pisanim cvetjem in omamnim vonjem vabijo k sebi čebelice in metuljčke da jim raznašajo cvetni prah. Opazovala bosta drevesa v gozdu in njih tiho, čudežno rast, seznanila se bosta s ptički, poslušala njih petje ia opazovala, kako znašajo gnezdeča in skr* be za mladiče. Opazovala bosta murenčka; na travniku in poslušala njegovo pesemco« Zasledovala bosta mravlje in občudovala njih pridnost. Gozd ju bo zajel s svojo tišino in vendar bosta dognala, da je v tej tišini vse živo, da se giblje na tisoče in tisoče življenj in vse hiti za svojim delom. To življenje nikoli ne miruje. Jeseni bosta občudovala radodarnost narave, vese* lila se bosta nad jablano, ki težko upogiba svoje veje pod bogatim sadom, zasledo* vala bosta živali, ki se pripravljajo za zimo. Nikjer drugje se otrok ne bo to* liko naučil kot zunaj^ v prosti naravij no*
bena šola mu te šole ne more nadomestili. V tej veliki šoli bo otrok spoznal, kako modro in smotreno je Bog uredil življenje. Spoznal bo, da se mora na svetu vsakdo truditi, da mora vsakdo delati. Spoznal bo, da je vsakdo poklican v to, da daje sad, da nekaj doprinese k splošnemu razvoju. Vsaka cvetica, vsaka živalica otroka uči,
Posebno kmečkega otroka morajo star-8i zgodaj že spoznavati z naravo, da jo bo Vzljubil, da mu bo zemlja, katero bo nekdaj morda sam obdeloval, velika prijateljica. Če jo bo dobro spoznal in bo prodrl v njene tajne, jo bo vzljubil in jo bo pozneje rad obdeloval.
Navadi otroka, da bo znal naravo opazovati, nato pa ga pusti, da se tudi sam večkrat poda na nova odkritja. Na takih pohodih v naravo bo otrok marsikaj odkril, kar je bilo tudi tebi dozdaj še morda neznano. Na skupnih sprehodih bo nato otrok stavil na tebe nebroj vprašanj. Raz-govarjaj se z njim. Življenje in dogajanje y naravi je najlepša povest, ki jo moremo otroku pripovedovati. Otrok še opazil ne bo, kdaj se je seznanil z živalmi v gozdu in na polju Spoznal bo tek sonca in pota oblakov. Seznanil se bo s potočkom v gozdu in ribicami, ki plovejo v njem Vse bo opazoval in če si ga navadila na nedeljskih sprehodih na to opazovanje, se bo potem lahko dolge dneve v tednu sam zabaval v prosti naravi in mu ne bo dolg čas, ne bo sitnaril in iskal ,drugega razvedrila.
Ta ljubezen do zemlje, ki sta jo skrbna starša že v mladosti vcepila otroku v srce, mu bo pomagala, da mu delo na domači zemlji ne bo nevšečno in težko, ampak ga bo vzljubil, kakor bo ljubil zemljo, ki ima v sebi toliko čudes in po kateri se razvija tako čudovito življenje.	Ho.
KUHINJA
Napolnjena zeljnata glava. Bolj majhni zeljnati glavi odrežem na spodnji strani tanko plast. Potem izdolbem obstranske liste, jim izrežem štoričke, liste pa drobno sesekljam. Te sesekljane liste opražim na masti ali surovem maslu z dodatkom drobtinic, surovega, drobno sesekljanega svežega svinjskega mesa, kimelja, muškata, sesekljanega zelenega peteršilja in treh celih jajc Vse dodatke dobro zmešam in z njimi napolnim zeljnato izdolbino. Odprtino pokrijem z odrezano zeljnato plast-
jo, povežem z nitko in zavijem zelje v snažen prtič. V prtič zavito zelje kuhani eno uro v slani vodi. Kuhano zelje vzamem iz prtiča ter celo ali na kose zrezano potresem z drobtinicami in parmezanom. Površino zabelim s surovim maslom.
Riževa juha na italijanski način. V 10 dkg surovega masla ali masti zarume-nim nekaj odrezkov čebule. Zarumenelo čebulo poberem iz maščobe, nato stresem vanjo četrt kilograma zbranega in izbrisanega riža. Na riž nalijem 1 liter vrele juhe. Najboljša je kurja juha. Posodo pokrijem in pustim 8 minut na hudem ognju vreti. Kuhanemu kokošjemu mesu odstranim kosti, meso zrežem na koščke, želod-ček na rezance, surova jetra opražim na masti in vse mesovje zmešam med riž. Riž dam s čisto juho in parmezanom na mizo.
Pražene piške z rižem. Osnaženo piško zrežem na kose, jo potresem s soljo in papriko ter opražim na masti ali surovem maslu z dodatkom sesekljane čebule. Če se sok posuši, polijem piško z juho. Zmehčano piško denem na sredino krožnika in jo obložim z rižem, ki sem ga takole pripravila: 30 dkg riža zberem in izbrišem. Nato ga stresem v 1 liter osoljene vrele vode in pustim toliko časa vreti, da se vsa tekočina vkuha. Riž potegnem na stran in ga polijem s 5 žlicami razbeljene masti, dobro zmešam z vilicami in pustim pol ure stati.
Češnjev kolač. 10 dkg drobtinic namočim z 2 žlicama ruma. V skledi mešam 5 rumenjakov z 10 dkg sladkorja. Mešanici dodam sneg 5 beljakov, namočene drobtinice in sesekljane limonine lupinice. Skledo ali obliko namažem dobro z maslom, potresem z drobtinicami in stresem vanjo polovico testa. Skledo ali obliko postavim v pečico toliko časa, da se površina strdi. Potem vzamem jed iz pečice, obložim površino s češnjami, ki sem jim odvzela ko-ščice in odstranila peclje. Po češnjah potresem pest sladkorja in pest drobtin. Ko sem to izgotovila, zlijem ostalo mešanico na češnje in denem v pečico, da se lepo zapeče. Pečenino potresem s sladkorjem in dam na mizo. Namesto češenj so dobre tudi višnje. Ker so višnje bolj kisle, potrebujejo več sladkorja.
Za premražen želodec: Stolci 4 dkg karkarilovega luba, (v lekarni), razreži prav na drobno 12 dkg kandiranih po-marančinih lupin in 4 dkg kandiranega korenčka. Tega devaj žličko v kozarček žganja ali vina. Pred kosiloml
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Ljubljana, 6. julija. Na sejem so prignali 73 volov (prodali 32), 41 krav (9), 16 telet (12), 163 konj (20) in 121 prašičev (109). Cene: voli I. vrste din 5.50 do 6, II. din 4.50 do 5.50, III. din 4 do 4.50; telice I. din 5.50 do 6, II. din 4.50 do 5.50, III. din 4 do 4.50; krave I. din 5.50, II. din 4 do 4.25, III. din 2.50 do 3.50; teleta I. din 8, II. din 7; prašiči špeharji din 10 do 10.50, pršutarji din 9 do 9.50 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje din 7 do 9, telečje din 10, svinjske din 6 za 1 kg.
g Novo mesto. Na redni mesečni sejem 4. julija so prignali 283 glav goveje živine in 694 prašičev vseh starosti. Pri prašičih je bila kupčija živahna in so se cene gibale za mlade od din 70 do 150 za glavo, prodali so skoraj vse, goveje živine so pa prodali 169 glav večjidel »na Čez<, tako da je bila preračunano na vago cena od din 3 do 5 za 1 kg. Cene goveji živini so v zname.nju padanja.
g V Sevnici je imela živina na se-manji dan 22. junija sledeče cene: voli din 5 do 6, krave din din 4 do 5.50, junci in telice din 4 do 5.50, prašiči debeli din 8 do 9 za i kg žive teže, mladi prašiči din 100 do 150 za komad.
g Iz Brežic poročajo za začetek julija sledeče cene živini: voli I. vrste din 5.50,
11.	dini 4.50, III. 3.50; telice I. din 5, II. din 4, III. din 3; krave I. din 4.50, II. din 3.50, III. din 2; teleta I. din 5.50, II. din 5; prašiči špeharji din 9, pršutarji din 7.50 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje din 8, ieiečje din 11, svinjske din 3 za 1 kg.
g Kranj. Na rednem tedenskem sejmu 4. julija, kamor so prignali 60 volov (prodali 45), 24 krav (20), 5 telet (5), 16 junic (14), 12 ovac in 109 prašičev (57), je živina dosegla tele cene: voli I. vrste din 6.50, II. din 5.50, III. din 5; telice I. din 6, II. din 5.25, III. din 5; krave I. din 4.50, II. din 4, III. din 3.50; teleta I. din 7.50, II. din 7; prašiči špeharji din 10.50, pršutarji din 8 za 1 kg žive teže Surove kože goveje din
12,	telečje din 12, svinjske din 8 za i kg.
g Dol. Logatec. Za začetek julija sporočajo te-le cene: voli I. vrste din 6.25, II. din 5, III. din 4.50; telice I. vrste din 6, II. din 5.25, III. din 4.50; krave I. din 5, II. din 4, III. din 3; teleta I. din 8 do 9, H, din 125 \ prašiči špeharji din 9, gršu*
tarji din 7 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje din 10, telečje din 10, svinjske din 5 za 1 kg.
g V Litiji imajo v zadnjem času sle-i deče cene: voli I. vrste din 6.25, II. 5.50, III. din 5; telice I. din 6, II. din 5.50, HI. din 5; krave I. din 5, II. din 4.50, III. din 4; teleta I. din 7, II. din 6. Prašiči špeharji din 9.50, pršutarji din 7 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje din 10, telečje dia 12, svinjske din 6 za 1 kg.
g Črnomelj. Za konec junija poročajo te cene: voli I. vrste din 5.50 do 5.75, 1L din 4 do 4.75, III. din 3.50 do 3.75; telice
1.	vrste din 5 do 5.50, II. din 4 do 4.50; krave I. vrste din 4 do 4.50, II. din 3.75 do 4.25, III. din 3 do 3.50; teleta I. vrste din 6.50 do 7, II. din 5 do 6; prašiči pršutarji din 6.50 do 7 za 1 kg žive teže.
g Maribor. Cene živini: voli I. vrste din 5.50, II. din 5, III. din 4; telice I. din 6, II. din 5.50, III. din 4.50; krave I. din 4.50, H. din 4, III. din 3; teleta I. din 6, II. din 4.50; prašiči špeharji din 9.50 do 9.90, pršutarji din 7.20 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje din 8.50, telečje din 11, svinjske din 7 za 1 kg.
CENE
g V Ljubljani: pšenica 1 kg din 3, ječmen din 2.70, rž din 2.75, oves din 2.50, koruza din 1.65, fižol din 3, krompir din
2,	seno din 80 za 100 kg, slama din 45, vino navadno din 10 do 16 za 1 1.
g V Kranju: pšenica 1 kg din 2.80, ječi men din 2.50, rž dini 2.65,oves din 2.25, koruza din 1.60, fižol din 1.75 do 2.50, krompir (nov) din 2.50, seno 100 kg din 75, slama din 50.
g V Brežicah: pšenica 100 kg din 170, ječmen din 120, rž din 160, oves din 150, koruza din 150, krompir din 2.50, lucerna din 70, seno din 55, slama din 30, vino navadno na debelo din 5, kvalitetno vino din 7 za 1 1.
g Dol. Logatec: pšenica 1 kg din 3 ječmen din 2.20, oves din 2.20, koruza din 1.70, fižol din 2, krompir din 1 do 1.50, seno 100 kg din 75.
g Črnomelj: pšenica 1 kg din 2.20 doi 2.40, ječmen din 1.80, rž din 2.20 do 2.30, oves din 1.90 do 2, koruza din 1.85 do 2, fižol din 3, krompir (star) din 1.50, seao
rn kg dia ze dfi 9Qt slfuftft di& 60.
PRAVNI NASVETI
Nejasna poravnava. Ž. A. č. » Z nasprotnikom ste se prepirali zaradi neke poti, po kateri ste mu branili voziti. Pri-r šlo je do sodnega ogleda in vam je končno sodnik svetoval, da se med sodnimi počitnicami sami dogovorite z nasprotnikom in je predlagal, da mu pot dovolite, in naj vam pa stroške povrne in dovoli vožnjo po njegovem svetu, kjer ste tudi vi včasih peljali. Po odhodu komisije je sosed prišel k vam s sinovi, da se poravnate. Vi ste pristali na predlog, kakor vam ga je stavil sodnik, nasprotnikov sin pa je hotel, da bi vsak polovico stroškov plačal. Vi na to niste odgovorili. Nasprotnik vam je ponudil roko in rekel, da naj bo itako in vi ste nato tožbo umaknili. Nasprotnikov sin je zopet ponudil plačilo stroškov, vi pa zahtevate plačilo vseh, ker niste pristali na sinov predlog, ampak na sodnikov, ki je predlagal, da vam plača vse stroške. Vprašate, ali boste mogli prisiliti nasprotnika, da vam plača vse stroške in ali boste mogli zahtevati plačilo potnih stroškov, ker ste obrtnik? —1 Iz vašega pisanja izhaja, da je dogovor, če je sploh do kakšnega dogovora prišlo, zelo nejasen. Obvezen dogovor ali obvezna poravnava se je mogla skleniti le,' če sta bili obe stranki glede medsebojnih dajatev ali storitev soglasni. V vašem primeru pa ni jasno, če 9ta oba pristala na predlog, ki ga vam je stavil sodnik in če sta se tudi dogovorila, kakšne stroške je treba plačati. Če upate dokazati, da je nasprotnik pristal, da vam bo plačal vse stroške in če sta imela tudi vaše potne stroške v mislih, kar pa zelo dvomimo, bi morda s tožbo uspeli. Zdi se nam pa, da boste svojo trditev težko dokazali, ker je bil izgovorjen nazadnje predlog nasprotnikovega sina, ki je govoril le o plačanju polovice stroškov. Vsekakor ste prehitro umaknili tožbo.
Ponočni hrup. S. L. - Poleg vaše hiše Je igrišče za balinanje, kjeV se igralci zabavajo pozno v noč in povzročajo velik hrup. Vprašate, ali in kako bi lahko preprečili nočni hrup? — Opozorite lastnika igrišča, da je dolžan skrbeti za nočni mir. Če ne bo pomagalo, pa stvar sporočite okrajnemu načelstvu in prosite ia. od-pomoč.
Izgubljena tožba. F. Š. K. - Imeli sle tožbo na okrajnem sodišču, pa je tožnik zgubil. Pritožil se je na okrožno sodišče, pa zopet zgubil in se je končno pritožil na Stol sedmorice v Zagrebu. Vprašate; kdo bo stroške plačal, kajti tožniku ni nič za vzeti in sam trdi, da se ni on pritožil proti sodbi, ampak da je to storil njegov zastopnik, —. Stroške je dolžan
plačati tisti, kdor končni) pravdo zgubi. Vas je tožil tožnik, on je najel odvetnika, kateri ga je le po njegovem naročilu zastopal. Če bo tudi stol sedmorice zavrnil tožnikovo pritožbo, potem je tožnik končno pravdo zgubil in je tožnik napram vam zavezan, da vam povrne vse pravdne stroške, ki so vam tekom pravde narasli. Na temelju že izrečenih sodb boste mogli tudi proti tožniku voditi izvržbo in če ima kaj zarubljivega, bo prodano za vaše pravdne stroške. Če tožnik trdi, da se je njegov zastopnik proti njegovemu naročilu pritožil zoper prvo in drugo sodbo, bo mogel tožnik zahtevati od njega odškodnino za to, kar mora vam plačati stroškov. Sami pa v nobenem primeru nimate pravice zahtevati povračila vaših pravdnih stroškov od tožnikovega zastopnika, kajti on je bil vedno le tožnikov zastopnik in niste vi napram njemu s nobenem pravnem razmerju.
Graditev banovinske ceste. J. Ž. Ž. Ba« novinsko cesto nameravajo zgraditi preko vaše njive in se je vršilo že merjenje. Vi pa nikakor ne morete odstopiti zemljišča za novo cesto, ker bi s tem izgii« bili najboljše zemljišče, ki vas preživlja. Vprašate, kaj bi storili? — Pametno boste ravnali, če popustite in Se samo glede odškodnine za odstopljeno zemljišče lepo dogovorite. Če je potrebno, da se zgradi banovinska cesta preko vašega zemljišča, vam upiranje ne bo pomagalo. Postava namreč dopušča, da se sme zemljišče, ki je potrebno za zgraditev ceste, razlastiti, če ga lastnik neče prostovoljno prodati. Zahtevajte ceno, ki je v vašem kraju za tako zemljišče običajna, pa se boste gotovo lahko pogodili.
Avstrijsko vojno posojilo. R. G. I. S. Knjižica dunajske poštne hranilnice, ki jo je vaša sestra dobila po pokojnem možu, je po vašem opisu sodeč, le hrambena knjižica dunajske poštne hranilnice: ta je od strank sprejemala v svojo hrambo vojna posojila ter poskrbela, da so se vsakokratno zapadle obresti sproti dvigale in naložile v poštni hranilnici. Vasa sestra, ki živi v Italiji, ne more potom naših oblasti dobiti na Dunaju hranjena vojna posojila, ampak jih lahko dvigne osebno ali po pooblaščencu na Dunaju. Po našem mnenju naj pa to kar pusti, saj zaradi inflacije tudi obresti, ki so do prevrata zapadle, ne predstavljajo nobene prave vrednosti, po prevratu se pa obresti niso več plačevale in tudi vojna posojila so propadla.
Služba pri železnici. M L. Vprašate* kakšno službo bi lahko dobili pri želez« niči. Dovršili ste osnovno šolo in en te« čaj dopisne trgovske šole. — Z Vašo šol« sko izobrazbo imate pogoje za ftlužitelj-j sko službo,