TRIBUNA List študentov ljubljanske univerze 58. letnik, 767. Tribuna (posebna, spletna izdaja Narava in družba), julij 2017 Datum izida prve številke 8. december 1951 Zapis v razvidu medijev Ministrstva za kulturo: zaporedna številka 1492 ISSN (International Standard Seri al Number): 0041 -2724 Izdajatelj ŠOU v Ljublj ani Kersnikova 41 Pivovarniška 6, 1000 Ljubljana Telefon: +386 14380200 Faks: +386 I 43 80 202 Elektronski naslov: info@sou-Ij.si Maticna številka: 5133734 ID za DDV: S155049745 TRR: SI56 02010001 8933202 Za izdajatelja Andrej Klasinc, direktor Klemen Peran, predsednik Uredništvo Kersnikova 41 Pivovarniška 6, 1000 Ljubljana Elektronski naslov: tribuna.urednistvo@gmail.com Spletni naslov: www.tribuna.si Clani uredništva Ana Pavlic, odgovorna urednica Žiga Horvat in Nejc Jordan, gostujoca urednika Likovna urednica: Mihaela Romancšen Oblikovanje: Eva Žagar Programski svet Damjan Vinko Klemen Balanc Jernej Kaluža Aleš Šteger Ana Pavlic Lektura Urška Honzak v Spletna izdaja SOU V Lju bljani 1 Uvodnik 3 »Ženska esenca>narave« in »kulture<<- Ugotavlja, kako sta ta pojava med seboj povezana, kako ucinkujeta in oziroma ali se morda med seboj tudi izkljucujeta. Velika vecina bralcev verjetno ve, kaj je kultura, kaj pomeni in kakšno vlogo igra v naših življenjih. Bolj problematicen koncept pa predstavlja narava: »'Narava', kot pravi Raymond Williams, je ena od najbolj kompleksnih besed v jeziku. Vendar pa, kot pri ostalih problematicnih pojmih, je njena kompleksnost skrita za lahkotnostjo in rednostjo pojavljanja te besede, kijo uporabljamo v razlicnih kontekstih.«' Poenostavljeno povedano, koncept >>narave « se uporablja na dva razlicna nacina. V »kulturalisticni« perspektivi je narava pojmovana kot »samozanikajoc« koncept, skozi katerega se kulturni »predpisi« kažejo kot zunanje in preddiskurzivne dolocujocnosti na to kulturo. V»realisticni« perspektivi pa je narava pojmovana kot skupek »omej itev«, ki nam j ih nalagata struktura sveta in cloveška biologija, ki pogojujeta, kaj je mogoce (in nemogoce) za cloveška bitja, ce hocejo preživeti in napredovati. Kot pravi Soper: »Bistvena razlika ali napetost je splošno receno med 'potrjevanjem narave' in 'skepticizmom do narave'. Pri prvem, Id ima lahko konzer vativno ali progresivno obliko, se nana šanje na 'naravo' kaže v obliki potrjeva nja tega, kar bi radi ohranili ali skušali sprožiti na mestu obstojece resnicnosti. Pri drugi, ki se obicajno predstavlja kot progresivna, vendar jo lahko obtožimo konservatizma glede proste izbire, ki jo daje kulturni dolocujocnosti, pa je to nanašanje lahko viden o kot vprašljiva poteza, ki omejuje in ovira cloveško kulturo.«2 Vsaj v nekaterih družboslovnih teorijah se cloveštvo in cloveška kultura kažeta in teoretizirata kot antiteza naravi, civilizira no proti divjemu. S tem je povezano tudi pojmovanje >>narave« kot necesa, kar je zunaj cloveka in njemu tuje. Ali lahko govorimo o cloveku kot delu narave oziroma »cloveški naravi«? Kakšen je naš odnos do narave in kam vodi naš nespameten in unicujoc odnos do nje? Obe vprašanji nas vodita do druge teme v številki, ki jo lahko v najširšem smislu zajamemo v pojmu politicna ekologija. Politicna ekologija je podrocje, ki so ga ob zacetku razvoja zadevala podrocja onesnaževanja, ohranjanja narave, rasti populacije in izcrpavanja naravnih virov. Skozi cas so se našteti problemi združili z vprašanji energetike, biodiverzitete, genetskih sprememb, izginotja vrst, klimatskih sprememb in ostalih »motenj« v Zemljinem sistemu. Vse naštete težave so povezane z vrsto vprašanj o cloveškem preživetju ter odnosu do narave in ostalih entitet, ki prebivajo na Zemlji. Celotno podrocje je torej postalo prostor za razlicna vprašanja o lokalnih javnih politikah in globalnih odzivih na klimatske spremembe3 Ce govorimo o politicni ekologiji, lahko oblikujemo tudi predpostavko, da obstaja nekaj takega, kot je apoliticna ekologija. Ce povzamemo Robbinsa, lahko recemo, da »dominantni vidiki o ekološki krizi in njenih rešitvah (rast populacije in pomanjkanje virov, ki povzrocita socialne konflikte, ter tehnološka modernizacija) ignorirajo pomemben del vpliva politicno-ekonomskih faktorjev. [. . .} Poleg tega se moramo zavedati tudi politicnosti apoliticne ekologije. Ne gre za to, daje politicna ekologija 'bolj politicna' od ostalih pristopov do okolja, ampak se zaveda svojih raziskovalnih predpostavk, prepricanj in normativnih ciljev.«4 Clanki, ki sledijo, obravnavajo te problematike na razlicne nacine in z razlicnih vidikov. Žiga Horvat in Nejc Jordan F J iL Katc Sopcr, Whal is Namrc'! Crdmrc, Po/ilics alld Ihcl1ol1-H,lnWI1, (London: Blllckwell Publishcrs Ltd., 1995), str. 1. 1 Prav tam, str. 34. 1 John Dryzek, The polilics of!IlC Earl},: cl1l,irol1n1cl1lal discOIlrscs, Jrd cdiIiolI (Oxford: Oxford University Press, 20 13) . • Paul Robbins, Polilicai Ecology: A crilical il1lrod'ICliol1, 2nd edilioll (Chichcster: Malden: 1. Wilcy & $ons, 201 2). v »Zenska esenca«: dva vidika razvoja feministicne teorije UVOD Ukvarjanja s spolom, predvsem z idejo, da spol ni zgolj naravno dejstvo, v zgodovino družboslovja in humanistike ni vpeljala zgolj Judith Butler, ko je napisala svoje najbolj znano delo, Težave s spolom: feminizem in subverzija identitete.! O »denaturalizaciji« družbenega spola je pisal že Platon, o družbenemu spolu sta razmišljala tudi John Stuart Mili in Harriet Taylor'. Catharine MacKinnon in Andrea Dworkin, Nancy Chodorow ter Pierre Bourdieu so se posvecali »moški dominaciji« kot posledici delovanja družbenih norm in struktur3 Biološki in družbeni spol so z razlicnih teoretskih pozicij problematizirale tudi Simone de Beauvoir, Ann Oakley, Alison Assiter, Anne Fausto Sterling, Gayle Rubin, Christine Delphy idr' Skozi leta so ideje o cloveških znacilnostih, ki niso kulturno izgrajene, zahvaljujoc poststrukturalisticni prevladi znotraj družboslovnih in humanisticnih teorij postale tabu. Pojmi, ki vsaj malo nakazujejo obstoj preddružbenega', so postali osovraženi do te mere, da so vsi argumenti, ki vsebujejo trditve o cloveških umskih ali bioloških znacilnostih, takoj oznaceni za biološki redukcionizem in kot teoretsko neustrezni. Ravno zato se avtorji, kot je Shamus Khan', sprašujejo, zakaj bi gibanja za LGBTQI pravice podprla idejo, da cloveška biologija (vsaj do neke mere) doloca potek cloveških življenj, v casu, ko so razlicna osvobodilna gibanja iz prepricljivih razlogov (teoretskih in/ali empiricnih) opustila idejo biološkega determinizma. Z besedo biološki determinizem avtor oznacuje prepricanje, da ljudi v celoti dolocajo njihove biološke znacilnosti. Še vec, avtor nas opozarja, da biološko deterministi cne ideje nikoli v zgodovini niso služile namenom osvobajanja, ampak kvecjemu namenom zatiranja dolocenih ljudi, ki niso ustrezali prevladujocim družbenim preds- LJudith Butlcr, Tcžave s spolom: fcmil1i=cm iII .wb\'cr=ija idcl1lilc/c (Ljubljana: Založba ŠKUC, 2001). 1 Martha Nussbaum, »The Professor ofParody«, The New RepI/blic Online. Dostopno prek: hup://faculty.gcorgctown.eduiirvincmith(."{)ry/ Nussbaum -Butlcr-Critique-NR-2-99.pdf(l4. 5. 20 17). GI. tudi John Stuart Mili in Harrie! Taylor, Podrejeno.SI iCl1sk(Ljubljana: Studia Humanitatis, 2005). 1 Catharinc A. MacKinnon in Andrea Dworkin, JII Harm's Way: The Pornography Givi! R ig}lIs Hcarings(Harvard: Harvard University Press, 1998): Nancy J. Chodorow, Thc rcprodllclion o/mOlhcring: ps)'choanalysis and Ihc sociology o/gcndcr (Berkeley: University of California, 1978). GI. tudi clanek, ki je preveden v slovenšcino: ista, »Reprodukcija materinstva((, Apokalipsa: rel'ija =a prcboj l' =im kIt/111m. št. 103/ 104 (2006): 71-81; Pierre Bourdieu, Moška dominacija (Ljubljana: Založba Sophia: 2010) . • Simone de Beauvoir, Dmgi spol (LjUbljana: Krtina, 2013): Ann Oakley, Scx. Gcndcrand SocicI), (London: Gower Publishing Company Limited, 1985); Alison Assiter, EnligJlIcncd Womcn: Modcrni.w Fcminism in a Po.wmodcrn Agc (London: Routledge, 1996): Anne Fausto-Sterling, Biolo.Mi!dm=bcni spol: biologija l' dm=bi (Ljubljana: Krtina, 20 14): ista, Sexing Ihc Bod)': Gcndcr Polilics and !IlC CO/1S/mclion o/SexllGlil), (New Yo rk: Basic Books, 2(00); Gayle Rubin, »The Trafik in \Vomen: Notes on the 'Political Economy' ofSex((, l' TOImrd an Al1Ihropology o/ Jfamcn, ur. Rayna R. Reiter (New Yo rk: Monthly Revicw Press, 1975), str. 157-210: Christine Delphy, »Rethinking sex and gendem, v Sex in Qllc.wion: Frcnch Malcrialisl Fcminism, ur. Diana Leonard in Lis.a Adkins (London: Taylor & Francis, 2005): 31--42. ' Pojem preddružbenega je sopomenka za tisti del cloveške biologije in psihologije, ki nima družbenega izvora, tudi ce družba (družbene izkušnje in proces socializacije) kasneje vpliva nanj . • Shamus Khan, »Not bom this way((, 23. julij (2015). Dostopno prek: https:llaeon.co/ess.ayslwhy-should-gay-rights-depcnd-on-being-born-this- way (15. 5. 20 17). tavam o ustreznem cloveškem delovanju oziroma nacinu življenja.? Na prihodnjih straneh bom poskušala orisati dva odziva na biološki redukcionizem, ki predstav ljata dva vidika razvoja feministicne teorije, poststrukturalisticno in materialisticno teorijo. POSTSTRUKTURALlSITCNI ODZIV NA BIOLOŠKI REDUKCIONIZEM Razlicne kulturologinje menijo, da smo ljudje predvsem družbena bitja. Vivien Burr, ena najbolj znanih strokovnjakinj, v svojem delu Social COl1structionism zapiše celo: »Ker je družbeni svet vkljucno z nami, ljudmi, produkt družbenih procesov, sledi, da svet in ljudje ne morejo imeti nikakršne dane, dolocene narave. Nobenih esenc ni v stvareh ali ljudeh, ki bi stvari ali ljudi naredile, kar SO.«8 Ce pritrdimo zapisanem citatu, pravimo, da ljudje nismo ontološko zamejeni, saj je ena naših kljucnih znacilnosti ravno ta, da smo stalno spreminjajoca bitja. Ali smo res tako zelo gnetljivi, da nas dolocajo (in nenehno spreminjajo) le kulturne prakse, diskurzi in ideologije? Ljudje nismo zgolj biološka bitja, a to ne pomeni, da lahko zlahka odpišemo vse vidike cloveškega delovanja, ki niso družbeni oziroma kulturno izgrajeni. Skrajno stališce, ki ga zagovarja Burr, ni zgolj teoretsko neproduktivno, je tudi nevarno. Ideja, da cloveška telesa in jaz izgradi izkljucno kultura, v katero smo se rodili in v kateri ' Prav tam . • Vivien BUIT, Social COIwrrlcliol1ism (New York: Routledge, 2003), 5 . odrašcamo, lahko služi tudi kot opravicilo za izrazito diskriminatorna in nasilna dejanja znotraj posameznih kultur. Pojem, s katerim želijo postmodernisticne teoreticarke in postmodernisticni teoretiki preseci biološki redukcionizem, je dekonstrukCijO. Zaradi prostorskih omejitev se bom osredotocila le na dve feministicni avtorici, ki se ukvarjata z idejo, ki je zaznamovala postmodernisticni feminizem. Kate Nash uporabi pojem dekonstrukcije z namenom, da bi pokazala kljucno znacilnost cloveških identitet. Nash meni, da je vsaka identiteta nakljucna, zacasna in nepopolna. Ravno zato zavraca esencialisticne kategorije, znacilnosti, ki bi lahko bile univerzalne. Za dekonstrukcijo pravi, da je antiesencialisticna oziroma »[d] emonstracija nezadostnosti, nepopolnosti in nedolocnosti narave vsake karakterizacije 'ženske' ali celo 'žensk' in kot taka je bila pomembna znacilnost feminizma drugega vala, zato se zdi, da je dekonstrukcija z njo tesno povezana<<-Nash v svojem tekstu po eni strani poziva k zavracanju »velike« teorije, daje poudarek lokalnemu in specificnemu, po drugi strani pa razmišlja o feminizmu kot politicnem sredstvu, ki lahko vodi k spremembam, a za to potrebuje celostne strateške nacrte in ideje. Judith Butler gradi svojo teorijo spola in seksualnosti s pomocjo Foucaultovega argumenta o seksualnosti kot »zgodovinsko specificn[i] organizaciji[i] oblasti, diskurza, teles in aktivnosti<<-Butler vidi prihodnost feministicne teorije v subverzivnih akcijah, zato poziva k dekonstrukciji spola (oziroma spo lov). Dekonstrukcijo spo • Katc Nash, »The Fcminist Production ofKnowlcdgc: Is Dttonstruction li Practicc for Womcn?(, Femini.SI Revic", 47, (1994), 45. LO Butlcr, Tcžul'c s sp%m, 10 1. LL Judi th Butlcr, Undoil1g GCl1dcr (New York: Routledge, 2(04). la razume kot akademsko pozicijo in kot politicni cilj. V knjigi Undoing Gender" se osredotoci predvsem na eticni vidik dekonstrukcij e. Natancneje, pojav, ki ga ima v mislih, poimenuje kar »permanentna dekonstrukcija<<- V vseh esej ih, ki so zbrani v Undoing Gender, je bolj ali manj ocitno prisotna trditev, da je vecina ontoloških trditev O spolu izkljucujoca in zatiralska. Še vec, Butler meni, da so vse obstojece teoreticno osnovane taksonomske razvrstitve neprimerne, saj ljudi, ki ne predstavljajo vecine, vedno marginalizirajo, jim odvzamejo glas, možnost samoreprezentacije itd. Ravno zato poziva k premisleku kategorij, kot je spol, k premisleku o možnostih udejanjanja oziroma uprizarjanja spola in k premisleku o tem, kaj sploh pomeni, da je nekdo clovek." Butler v svoji analizi spola in seksualnosti razlikuje med biološkim in družbenim spolom: prvega razume kot produkt drugega. V Težavah s spolom zapiše: »Ce je nespremenljiva narava biološkega spola sporna, je morda konstrukt, imenovan 'biološki spol', ravno tako kulturno konstruiran kot družbeni spol; nemara je bil vselej že družbeni -tako se pokaže, da razlike med biološkim in družbenim spolom ni. «13 Ni nenavadno, da Butler kljub nenehnemu poudarjanju, da med biološkim in družbenim spolom ni enacaja ali podobnosti, da iz prvega ne sledi drugi, na tem mestu zapiše, da med njima ni razli ke. Butler se ne odrece pojmu družbenega spola, ampak obrne smer argumentacije in predpostavlja obstoj mnogoterosti družbenih spolov, ki so pogojeni z mnogoterost jo identitet. Zdi se, da Butler razvija teorijo bolj z namenom upravicevanja dolocenih politicnih ciljev, ki naj bi bili »feministicni «, in ne toliko z namenom razvijanja teorij e, ki bi dejansko vkljucevala vse ženske." Za svoj projekt si ne zastavi dekonstrukcije družbenega spola, ampak dekonstrukcijo biološkega spola. Sledec Foucaultu trdi, da biološki spol ni izvor,je ucinek. IS Povedano drugace, Butler meni, da lahko cloveška telesa razumemo samo preko »zakona«, kot ucinek »izmenjave diskurza«16, ne pa kot (delno) preddružbena oziroma naravna. 17 Zapiše celo: »Ce 'je telo situacija', kakor trdi [de Beauvoir], se ne moremo vrniti v telo, ki ga ne bi že vseskozi interpretirali kulturni pomeni. Zato biološkega spola ne moremo oznaciti kot prediskurzivno [sic!] anatomsko dejanskost.«18 Identiteta in doživljanje spola sta brez dvoma tudi družbena, a to ne pomeni, da lahko zaradi politicnih ciljev zanikamo vidike cloveškega življenja, ki niso izkljucno družbeni. Tudi ce sprejmemo dekonstrukcijo kot ustrezno feministicno metodo, se zdi, da teorija, ki podpira metodo, ni v skladu z interesi feminizma. Butler govori o subverziji, o širjenju meja, ki jih proizvajajo oblastna razmerja, a ne ponudi L1 Caroline New, »Undoing Gende r. By Judith But lcn<, Journal ofCritical Rcalism 5, št. 2 (2006), 397. LJ Butlcr, Težave s spolom, 19. " Kot zanimivost naj navedem, da Butlcr na zacetku knjige zapiše, da o družbenem in biološkem spolu ne govori zato, da bi z njima gradila bazo oziroma osnovo politicne solidarnosti. GI. Butlcr 2001: 9, 27. V nadaljevanju knjige lahko preberemo, da Foucault o moških trdi nekaj podobnega kot Butler trdi o ženskah: »Nic v moškem [ ... ]-še njegovo telo nc-ni dovolj stabilno, da bi lahko bilo temelj samopoznavanja ali razumevanja drugih moških.« GI. Foucault v Butlcr, Tcža\'c s sp%m, 139. Butlcr doda, da Foucaultovo stališce kaže, da vseeno obstaja ena znacilnost clovešk ih življenj, ki je stalna. Natancneje, Butler zapiše, da Foucaultova teorija »kljub temu kaže na stalnost kulturnega vpisa kot 'edinstvene drame', ki deluje na telesu(c GI. Butlcr, prav tam, 139. " Prav tam, 104. L. Prav tam, 106. L' Prav tam, 18-19; Tamsin Spargo, Forlcmlil alld Qllccr Thcory (Cambridge: Icon Book" Ltd.), 55. LI Butlc r, Tc::a\'cs sp%m, 20. 5 dobrih razlogov, zakaj bi se ljudje sploh želeli upreti, zakaj bi subjekti nasprotovali diskriminatornim praksam ali zakaj bi bilo zanje dobro, da se jim zoperstavijo in zahtevajo dostojno življenje.l9 Zatiranja in izkorišcanja kljub dobrim željam in smiselnim ciljem ni mogoce razložiti s teorijo, ki stavi na koncept (vedno) spreminjajocih (se) identitet in hkrati na koncept, ki zagovarja zgolj subverzivne akcije in ne poziva h kolektivnim akcijam in sistemskim spremembam. Nenazadnje, kako naj upravicimo boj proti zatiralskim praksam, ce mislimo, da ne moremo govoriti o pravicah, ki bi zajele vse ženske, ker smo ženske tako zelo razlicne? MATERIALISTICNI ODZIV NA POSTRUKTURALIZEM IN BIOLOŠKI REDUKCIONIZEM Ali zavracanje razlag cloveškega delovanja, ki so prisegale na biološki reduk cionizem, pomeni, da se moramo v svo jem raziskovanju oddaljiti od cloveških znacilnosti, ki niso kulturno specificne? Nikakor ne. Kako naj se potem lotimo razumevanja položaja žensk, ce se želimo izogniti poststrukturalisticnemu zanikanju subjekta in sociobiološkemu redukcioniz mu? Strah pred govorom o naravnih znacilnostih oziroma tabu narave je posledica delovanja (najmanj) dveh dejavnikov. Nastanek tabuja lahko delno pripišemo nastanku in razvoju poststrukturalisticne misli znotraj feministicnih teorij , delno pa utemeljevanju podrejenosti žensk s sklicevanjem na naravne znacilnosti. Pri dru '· Prav tam,41. gem dejavniku ni problematicno dej stvo, da so govorili o bioloških, psiholoških idr. znacilnostih žensk. Težava razlicnih zagovorov patriarhaIne družbene ureditve je nacrtno in nenacrtno pripisovanje družbenega znacaja naravnim znacilnostim.20 Zato ni nenavadno, da so se mnoge ženske in njihovi podporniki ter mnoga feministicna gibanja v zagovoru pravic žensk odrekli trditvam, da so naravne znacilnosti ravno tako pomembne kot družbene, da obstajajo med moškimi in ženskami razlike, ki niso kulturno ustvarj ene, a lahko vplivajo na cloveško delovanje in potek vsakdanjih življenj. Ce želimo razumeti in odpraviti družbeno podrejenost žensk, moramo najprej premisliti osnovne filozofsko-sociološke kategorij e. Gre za pojme, ki so pogosto obarvani z moškosredišcnim pogledom. Alison Assiter predlaga iskanje kategorij, ki niso izkljucevalne. To pomeni, da poišcemo pojme, ki ne predstavljajo »ženskega « pola, ki bi jih samo postavili ob bok »moškim« pojmom, ne da bi slednje odpravili. 21 Gre za kategorije, ki niso kulturno specificne. Assiter upraviceno problematizira idejo, da ne moremo govoriti o univerzalnih cloveških znacilnostih, ko gre za proucevanje odnosov med spoloma, in nasprotuje ideji, daje realnost izkljucno diskurzivno posredovana, ker diskurzivno doloca vse (pomembne) vidike cloveških življenj. Stališce, ki ga zagovarja Assiter, je stališce, ki ga poststrukturalisticne feministke prezirajo. Zdi se, da je za mnoge problematicna že ideja, da lahko govorimo o skupnih feministicnih ciljih, o obstoju 10 Lena Gunnarson, »Naturc, Love and the Limits of Male Powen<, Jormw/ o/Crilicai Rcalism 14, št. 3 ( 20 15), 326. 1L Alison Assitcr, »The Fcmininc $ubjcct«, JO/mwl o/Crilical Rcalism 15, št. 5 (2016), 547-549. kategorije žensk in zatiralskih praks, ki zatocišcu. Vse to lahko obcutimo neodvijih ženske doživljajo ravno zato, ker so sno od poteka socializacije ali specificnih ženske. Ne gre za to, da bi Assiter in osznacilnosti kulture in okolja, v katerem tale materialisti cne feministke razmišljale živimo. So bistvene lastnosti slehernega o ženskah kot povsem enakih. Ideja, ki se cloveškega bitja, lastnosti, zaradi katerih znova pojavlja v feministicnih tekstih , ni sploh smo cloveška bitja. nic drugega kot to, da smo ženske sicer Za konec se ustavimo še pri vprašanju, ki razlicne, pripadamo razlicnim razredom, si ga zastavi Assiter: »Kaj lahko femini imamo razlicno barvo kože, naša spolna sticna misel prispeva k pravicnosti , pra usmerjenost ni enaka, nismo pripadnice vicam in dobremu?«" Vprašanje je po ene nacije itd., a imamo kljub temu ne membno, saj se nanaša na pojme, ki nam katere skupne znacilnosti (npr. zmožnost pomagajo pri raziskovanju in razlikova zanositve in zmožnost rojevanja), ki jih nju, ali je dolocena obravnava ljudi, do drugi pripadniki cloveške vrste nimajo." loceno dejanje diskriminatorno ali ne. Ce Ideja, da obstaja esenca, ki je skupna sprejmemo idejo, da smo ljudje povsem vsem ženskam, je v sodobnem družbosdoloceni s kulturo, smo zavezani kulturlovju zelo osovražena. A z uporabo besenemu relativizmu. Dejanja lahko sodimo de esenca še nismo nujno zagrešili napak samo znotraj posameznih kultur, z njibiološkega determinizma.23 Gre za pojem, hovimi kulturnimi standardi. Slednje nas ki predvideva realisticno razumevanje oropa teoretskih temeljev in nacinov za cloveka in cloveškega delovanja. Esenca obsojanje praks, kot so npr. napadi s kislije tu mišljena kot nabor znacilnosti, ki so n025, razlicni tipi obrezovanja žensk oziroskupne vsem ženskam. Med skupne znama pohabljanja ženskih genitalij, prisilne cilnosti lahko prištevamo mnoge potrebe, poroke, predvsem prisilne poroke mlazmožnosti in potenciale. Povedano drudoletnih žensk, siljenje otrok in odraslih gace, materialisticna teorija, ki jo predžensk v prostitucijo in spolno suženjstvo, stavljam v clanku, predvideva, da imamo posilstva, tudi posilstva znotraj zakonske vsi ljudje zmožnost obcutenja bolecine in zveze, neprostovoljna nosecnost, intimnotrpljenja. Med temeljne potrebe in zmožpartnerski umori, umori iz casti, sati26, nosti spadata tudi potreba po avtonomiji uboji novorojencic itd. in svobodi ter zmožnost obcutenja ugodja. Kakšen bi lahko bil kriterij , s katerim bi Omenjene zmožnosti in potrebe niso edi presojali, ali neka družbena struktura, in ne univerzalne cloveške znacilnosti , med stitucija, praksa itd. deluje zatiraino ozi nje lahko prištejemo še vsaj potrebe po roma diskriminatorno? Assiter in Gunnar hrani in ustrezni hidraciji, po varnosti in son27 predlagata, da je kriterij univerzalen, 11 Prav tam, 548. lj Gunnarsson, »Naturc(, 325. 1. Assitcr, »Thc Fcmininc Subject«, 549. " Gre za vse vrste napadov, v okviru katerih osebo, najpogosteje žensko, polijejo z dušikovo ali žvcplovo kislino ali uporabijo kislini podobno substanco, da bi žrtev iznakazili, mucili ali celo ubili. Opisana praksa ni omejena samo na eno geografsko regijo, o primerih namrec porocajo iz mnogih držav S V Azije, Podsaharske Afrike, Karibske kotline ter držav Bližnjega vzhoda. Vec infonnacij je objavljenih na spletni strani ASTI (Acid survivors trust international). Dostopno prek: hup://www.acidviolence.org/index.php(21. 5. 2017). l. Sežiganje vdov v Indiji. Od leta 1988 je sicer zakonsko prepovedano, a to ne pomeni, da je bila s prepovedjo praksa obrednega sežiganja vdov povsem izkoreninjena. 17 Assiter, »The Feminine Subject((, 549: Gunnarsson, »Nature((, 326. ne pa kulturno specificen. Obe poudarjata, da gre za kriterij, ki ne izkljucuje ljudi na podlagi njihove razlicnosti. Govorita o cloveški naravi28, o pojmu, ki pomeni zgolj to, da obstajajo nekatere cloveške potrebe, zmožnosti in potenciali, ki jih obcutijo oziroma imajo vsi ljudje neodvisno od prostora in casa. Gre za kriterij, ki ni del obstojecih (ali preteklih) družbenih struktur, iz cesar sledi, da ga ni mogoce »dekonstruirati« ali kako drugace odpraviti. Marike Grubar lO za podrobnejšo razlago razsežnosti pojma cloveške narave priporocam branje dcl Mart.he C. Nussbaum. GI. Martha C. Nussbaum, »Hum an Functioning and Social Justice: ln Defense ofAristotelian Essentialism(, Polilical Thcmy 20, št. 2 (1992): 202-246: ista, Jfomcl1 and H,lnWI1 Dc\'c1opmclII: The Capabililies Approach (Cambridge, Cambridge University Press, 20(0). 8 Boj proti podnebnim spremembam kot sredstvo opolnomocenja delavskega razreda1 UVOD Podnebne spremembe predstavljajo »globalno izredno stanje«' , so »fundamentalna grožnja razvoju in boju proti revšcini«3 in bodo imele, ce ne bomo pravocasno ukrepali, vecji negativni ucinek kot velika depresija ter prva in druga svetovna vojna skupaj'. Zaradi vseh razsežnosti problema je zmanj ševanje izpusta toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe neizogibno dejstvo. Že danes lahko opazimo zacetke tega procesa, ki pa zara di zavezanosti tržnim rešitvam, ideologiji rasti' in ohranjanju oziroma povecevanju razrednih razlik poteka prepocasi' ter povzroca razlašcanje najrevnejših in bogatenje pešcice', poglabljanje (neo)kolonializma in opolnomocenje kompradorske buržoazije' , pospešeno vzpostavljanje ograjenih sosesk' , prilašcanje narave v tujih državah10 , ograjevanje prej skupnostne zemlje11 in podobno. Ob tem kapitalizem s svojo imanentno zavezanost jo protitnemu imperativu in še posebej neoliberalizem s povecanimi rezi v socialno državo L Delavski razred \' pricujocem prispevku obsega vsc posameznike/ice, ki so eksistencno odvisni od denarne (individualne ali družbene) mezde, so strukturno loceni od proizvodnih sredstev, ne vplivajo na presežno vrednost in z njo nc upravljajo ali razpolagajo ter niso kapitalisti, rentniki ali ne živijo od kapitalskih dohodkov. Takšna definicija delavskega razreda vkljucuje tako delavce v javnem in zasebnem scktO!ju (oboji so eksistencno odvisni od placila Zli delo in ustvarjajo presežno vrednost, s katero ne razpolagajo) kot tudi brezposelne, študente, upokojence in druge (ti so odvisni od družbene mezde, tj. tistega dela presežne vrednosti, ki se skozi davcno redistribucijo v obliki javnih storitev vrne delavcem samim). 1 James Hansen in Makiko Sato, " Regional ClimateChangeand National Responsibilities", Earlh In.willl/c. CO/llmbia Unil"crsi/y: Climalc Scicncc. Awarcnc.u and SO/lIIiO/I, 29. februar (2016). Dostopno prek: http://csas.ei.columbia.edul2016/02/29/regional-climate-change-and-national- responsibilitiesllUlnl (1. 3. 2016). ' lim Yong Kim, "Remarks by World Bank Group President lim Yong Kim at the Announcement of the Transfonnative Carbon Asset Facility", Thc Jfor!d Bank Ncws, 30. november (2015). Dostopno prek: http://www. worldbank.orglenlnews/speech/2015/ 11/30/remarks-by-world-bank- group-president -jim-yong -kim-at -the-announcement -of-the-t ransfonnative-ca rbon-asset -facility. (10. I. 2017). • Sir Nicolas Stem v Gerald McNemey in ostali, Clean Energy Nation: Freeing America from the Tyranny of Fossil Fuels (New York City: AMACOM,2011),131. ' Z ideologijo rasti imamo v mislih prevladujoco miselnost, ki v nevprašljivem širjenju globalne ekonomije, izraženem preko rasti BOp, vidi glavno rešitev za družbenoekonomske probleme. • Medtem ko globalne emisije ogljikovega dioksida v zadnjih letih narašcajo z upocasnjeno hitrostjo glede na prejšnja desetletja, bi bi lo treba od leta 2014 za dosego rasti temperature za najvet 2 "C glede na predindustrijsko dobo zmanjševati koncentracije ogljikovega dioksida za 5,5 % na leto. Vir: Roz Pidcock, »Analysis: What global emissions in 2016 mean for climate change gools((, Carbon Bricf C/car on CaI'bon, 15. november (2016). Vir: https://www.carbonbrief.orglwhat-global-c02-emissions-2016-mean-climate-change(15.11. 2016); M. R. Raupach et al., »Sharing a quota on cumulative carbon emissios((, NallII"C Climalc Changc 4 (2014): 873-879. , lames Goodman, »From global justice to climate justice? lustice ecologism in an era of global wanning((, Ncw Poli/ica/ Scicncc 31, št. 4 (2009): 499-519; Heidi Bachram, »Climate fraud and carbon colonialism: the new trade in green house gases((, Capilalism Nalllrc Socia/ism 15, št. 4 (2004): 1-16: loonna Cabello in Tamra Gilbertson (ur.), No REOO! a rcadcr (Barcelona: Carbon Trade Watch and Indigenous Environment Network, 2010); Rebccca Pearse in Steffen Bohm, »Ten reasons why carbon markets will not bring about radical emissions reduction((, Carbon Mancgcmcl1l 5, št. 4 (20 14): 325-337. • Heidi Bachram, »Climate fraud and carbon colonialism: the new trade in greenhouse gases((, Capilalism Nallll"C Socialism 15, št. 4 (2004): 1-16: Rebccca Pearse in Steffen Bohm, »Ten reasons why carbon markets will not bring about radical emissions reduction((, Carbon Mal1cgcmcl1l 5, št. 4 (20 14): 325-337. Kompradorska buržoozija: »Nacionalne buržoazije se tako spreminjajo v nekakšne zvodnike, ki vabijo kapitalsko klientelo, prostituirajo svoje prebivalstvo in unicujejo okolje. Niso vet nosilci kapitalske epopeje, niso vec razred, ki organizira produkcijo: so zgolj posredniški razred, zatiralec svojega prebivalstva, zamenljivi služabnik svetovnega kapitala. Njihov dohodek ni vet podjetniški dobicek, temvet je samo še renta. Andre Gunder Frank je temu posredniškemu razredu pravil 'Iumpen-buržoazija', z bolj zadrŽ3nim izrazom mu retemo 'kompradorska buržoazija'. Ta razred na podrocju, ki mu vlada, organizira novo kolonialno odvisnosU( Vir: Rastko Mocnik, »Drugacni ekonomisti za boljši svet((, Dncl"l1ik, 10. november (2012). Dostopno prek: https://www.dnevnik.si/ I042562663/ mnenja/ mnenjaldrugacni-ekonomisti-za-boljsi-svet (10. 3. 2013). In pospešeno privatizacijo, deregulacijo in komodifikacijo povecujeta ranljivost ter zmanjšujeta odpomost vecine prebivalstva in držav na prihajajoce podnebne spremembe. EMANCIPATOREN, PRAVOCASEN IN ZNANSTVENO UTEMELJEN PODNEBNI PLAN Za razliko od zgoraj omenjenega »kapitalisticnega « podnebnega »plana« mora biti podnebni plan progresivnih skupin pravicen, delovnim ljudem prijazen, pravocasen in znanstveno utemeljen. Ceprav se zdi to neuresnicljiva želja, je tak podnebni program povsem mogoc in realen. Še vec, podnebne spremembe so v resnici >>najmocnejše orožje, ki so ga progresivne skupine kadarkoli imele v boju za enakopravnost in družbeno pravicnost<<-12 Zahtevam progresivnih sil po ekonomski, socialni in okoljski pravicnosti ter spremembi obstojecega sistema podnebne spremembe nudijo znanstveno potrditev in eksistencno nujnost13. Zato bomo v nadalj evanju z namenom odpiranja prostora za razmislek predlagali nekatere kljucne tocke takšnega podnebnega plana. Ta predstavlja >>nereformisticno refonno« reformo, ki bi ustavila neproporcionalno vecje posledice podnebnih sprememb na delavski razred14 in perifeme države kapitalisticnega produkcijskega sistema15, spremenila razredna razmerja moci v prid delovnim ljudem, naslovila tudi druge vidike sedanje vecplastne krize in pripomogla k boju za spremembo obstojecega sistema. 1. Za prilagajanje na sedanjo in prihajajoco »podnebno grožnjo« je treba porazdeliti bogastvo, prekiniti s procesi varcevalnih ukrepov ter nižanja delavskih in okoljskih pravic, zmanjšati in regulirati moc lastnikov kapitala, povecati socialno državo in okrepiti delovanje mnogih državnih organov (predvsem s podrocja kmetijstva, gozdarstva, voda, zdravstva, sociale, financ, infrastrukture, energije in civilne zašcite). Le tako bi lahko državni organi usmerjali in prilagajali razvoj države skladno z napovedanimi podnebnimi spremembami, države pa bi preprecevale izsiljevanje korporacij po dodatnih nižanj ih socialnih in okoljskih standardov. Tako bi se lahko tudi delovni ljudje in državni organi resnicno spopadali s posledicami podnebnih sprememb. V primeru izvedbe takšnih ukrepov bi se zmanjšal tudi ogljic • Martin Lukilcs, "New, privatizcd African city hcralds climate apartheid", The G,wrdial1, 21. januar (2014). Dostopno prek: https://www. theguardi an.comlenvironmcntltruc-n0r1hi20 14/janl2 1 /ncw-priv3tizcd -african-city-hcralds-climatc-ap3rthcid ( 1 o. I. 2016). LO Heidi Bachram, »Climatc fraud and carbon colonialism: the new trade in gre<::nhouse gases(, Capilalism Nall/rc Socialism 15, št. 4 (2004): 1-16; James Fairhcad in ostali, »GrcCI1 grabbing: a new approprialiol1 ojI1Glllre'!« ThcJOIlr/wl ofPcasGI1I SIlIdies )9, št. 2 (2012): 237-261: Rebttca Pearse in Steffen Bohm, » Ten reasons why carbon markets will not bring about radical emissions reduction((, CarbolI MallegcmclII 5, št. 4 (2014): 325-337. LL Patrick Bond, »Emissions trading, new enclosures and eco-social contenstation(c Alllipodc 44, št. 3 (20 12): 684-70 1; Rebecca Pearse in Steffen Bohm, » Ten reasons why carbon markets will not bring about radical emissions reduction((, CarbolI MallcgcmclII 5, št. 4 (2014): 325-337. L1Naomi Klein, "Why Unions Need toloin the Climate Fight", Naomi K/ciII, 3. september (2013). Dostopno prek: hup://www.naomiklein.org/ articlesl2013/09/why-unions-need-join-clirnate-fight (5. 5. 2016). LJ Kot smo omenili že v uvodu, podnebne spremembe predstavljajo »globalno izredno stanje((, so »fundamentalna grožnja razvoju in boju proti revšcini(( in bodo imele, ce ne bomo pravocasno ukrepali, vecji negativni ucinek kot velika depresija ter prva in druga svetovna vojna skupaj. "Cepravje delavski razred v mnogo manjši meri kriv za nastanek antropogenih podnebnih sprememb, ga posledice podnebnih sprememb zaradi manka najrazlicnejših sredstev neproporcionalno bolj prizadenejo. Med drugim World Bank, SHOCK WAVE$: MalIagilIg Ihe impacls oJClimale CiwlIgc 011 POl'crly(Washington: The World Bank, 2016), 91-97. "Cepravje periferija kapitalisticnega produkcijskega sistema v mnogo manjši meri kriva za nastanek antropogenih podnebnih sprememb, je leta 2010 placala 88 % vseh stroškov podnebnih sprememb, do leta 2030 pa naj bi ta številka narasla na 96%. Vir: DARA in the Climate Vulnerable Forum, Climalc Vtilllcrahilily MOllilOr 211d Edilion: A Gllidc 10 !IlC Co/d Ca/cIilIlsoJa HOI P/allcl(Madrid: Fundacion DARA International, 2012), 16. ni odtis najbogatejših 16, revni, ki so zaradi (glej naslednji odstavek). Ce bi vzpostavizagotavljanja golega preživetja le redko li ceno 200 $ na tono ogljika in celo ce bi sposobni zasledovati polno in vzdržno se vsa zbrana sredstva v enaki meri porazživljenje, pa bi koncno imeli možnost za delila med celotno ameriško populacijo, celovit razvoj. bi se neto dohodki najrevnejšega dec ila zvišali za 24 %, spodnjega kvintila pa za 2. Za znižanje koncentracij toplogrednih 14,8 % (spodnji trije kvintili bi imeli po plinov v atmosferi skladno s predlogom tem predlogu višje neto dohodke)." Medvladnega panela za podnebne spre membe (IpeC) za 40-% znižanje toplob) Drugi ukrep je državno (in sledece prigrednih plinov do leta 2035 glede na leto vatno) investiranje v kljucna podrocja za 2005 bosta kljucna dva ukrepa17 . prehod v nizkoogljicno družbo. V primeru implementacije bi se investirana sredstva a) Prvi ukrep je zadosten davek na ogljik namenila predvsem v ucinkovito rabo (v zacetnih fazah je sprejemljiva tudi she energije, obnovljive vire energije, poso ma omejitev in dividend, ki pa ne sme dobitev industrijske opreme in procesov vkljucevati brezplacno podeljenih emisij ter razširitev, posodobitev in pocenitev skih kuponov). V primeru implementacije nizkoogljicnega transportnega sistema. bi davek postopno transformiral delova Takšen ukrep bi pripeljal do (mnogo) vec nje sistema in ga usmeril stran od ogljicno jega števila novih zelenih delovnih mest, potratnih dejavnosti. Da davek ne bi imel kot pa se jih bo izgubilo v procesu tran regresivnega ucinka, naj se vecji del na zicije v nizkoogljicno družbo.l9 Zelena takšen nacin zbranih sredstev direktno delovna mesta so številcnejša kot fosil no ali indirektno (preko zagotavljanja sub gori vska prav na vseh stopnjah izobrazbe vencioniranih ali brezplacnih storitev in in imajo v primerjavi s fosilnogorivskimi blaga, na primer javnega prevoza, ener boljše možnosti za napredovanje.'o Izve getske sanacije stavb, soncnih celic ipd.) deni ukrep bi posledicno zmanjšal število vme revnejšemu delu prebivalstva. Višina brezposelnih ter zaradi manjšega bazena omenjenih direktnih in indirektnih tran brezposelne delovne sile in vecje poga sakcij naj bo višja, kot bodo znašali po jalske moci delavskega razreda povišal višani stroški gospodinjstev zaradi višjih mezde vseh zaposlenih. Ob tem naj se v cen blaga. Manjši del zbranih sredstev naj izogib mizernim delovnim pogojem vsaka se nameni za zelene državne investicije državna investicija tega ukrepa pogojuje z ,. 10 % najbogatejših Zemljanov izpusti okoli 50 % celotnega ogljikovega dioksida. Vir: Oxfarn, »EXlrCmC CarbolI Il1cqlw/iI),« (Oxford: Oxfarn, 2015). "V nadaljevanju predstavljeno podrocjeje najceloviteje in najkonsistcntncje raziskano za Združene države Amerike, zato se pri podkrepitvi trditev opiramo na podatke in rezultate razlicnih študij iz te države. V Sloveniji po nam znanih podatkih podobne študije ne obstajajo, upamo pa, da bodo pricujoci in podobni clanki spodbudili raziskovanje tega podrocja. Ob tem verjamemo, da so predstavljena razmerja in odstotki podobni slovenskim. lO James K. Boyce in Matth ew Riddle, Cap and Dividcnd: How 10 Olrb Global Warming Whilc Prolccling Ihc incomcsojAmcrican Familics (Amherst: Political Economy Research Institute, University of Mass.achusetts, 2007). LO Daniel M. Kammen in ostali, »Plllling l"Cnc)wblcs 10 work: How many jobs can !IlC c/can cncrgy indllslry gcncrale'!" (Berkeley: Energy ResourcesGroup, Goldman School of Publ ic Policy, University ofCalifornill, 2004); UNIDO in GGGI, »GLOBALGREEN GRO \VfH: Clcan Encrgy Ind'lslriallnl'c.wmc/llsand ExpandingJob Opporllll1ilics« (Dunaj in Seul: UNIDO in GGGI, 2015); Robert Pollin in ostali, GREEN PROSPERITY: How Clean-Energy Policies Can Fight Poverty and Raise Living Standards in the United States(Ahmerst: PERl, NRDC in Green for All, 2(09); Greenpeace in EREC, »Encrgy IRjcmllllion, a .mslainablc world cncrgy mIIlook" (Amsterdam : Greenpeace International in EREC, 20 10). 10 Robert Pollin in ostali, GREEN PROSPERITY: How Clean-Energy PoliciesCan Fight Poverty and Raise Living Standards in the United States (Ahmerst PERl, NRDC in Green for All, 2(09). Il zagotavljanjem pravICne in dostojne mezde, temeljitim nadzorom nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in neodtujljivo pravico do organiziranja. Sredstva za predlagani ukrep se lahko pridobi iz dela davka na ogljik, postopnega opušcanja subvencij za fosilna goriva in/ali višjih progresivnih davkov. Upoštevanje eksternih stroškov ogljika je samo še dodaten argument za izvršitev opisanega ukrepa. 22 Združene države Amerike bi z zelo podobnim planom v višini 200 milijard $ državnega in privatnega denarja (1 ,2 % BDP)23 na leto dosegle s strani IPCC priporoceno znižanje toplogrednih plinov, poleg tega pa bi pridobile tudi 2,7 milijona neto delovnih mest", brezposelnost bi se zmanjšala za 1,5 %", realni dohodki vseh zaposlenih pa bi se zvišali za 2,25-5,25 % 26. Ker podnebne spremembe povzrocaJo neproporcionalno vecjo škodo delovnim ljudem in perifemim državam kapitalisticnega produkcijskega nacina, bi opisana ukrepa z znižanjem izpustov toplogrednih plinov in posledicno preprecitvijo najhujših podnebnih sprememb v veliki meri ustavila še dodatno pavperizacijo delavskega razreda in pospešeno destabilizacijo perifernih držav. In nenazadnje, pridobivanje, transport in kurjenje fosilnih goriv ne povzrocajo le podnebnih sprememb, temvec so odgovorni še za mnoge druge negativne posledice. Tako bi opisana ukrepa preko opušcanja fosilnih goriv pripeljala tudi do znižanja onesnaženosti zraka, boljšega zdravja ljudi, manjšega števila prezgodnjih smrti, kvalitetnejših bivanjskih pogojev, nižjih položnic za elektriko in ogrevanje, zaslužka s prodajo lastne elektrike, manjše okoljske in naravne škode in podobno. PRAVICNI PREHOD ZA PRIZADETE DELAVCE/KE Fosilnogorivske in pomožne industrije bi bile v procesu izvajanja omenjenih ukrepov prizadete. To bi vplivalo tudi na zaposlene, vendar bi se jih vecina (v ZDA 83 % ) v casu postopnega opušcanja fosilnih goriv upokojila. Preostalim naj se na podlagi pravicnosti in solidarnosti omogoci pravicen, dostojen in celovit plan prestrukturiranja" . Takšen plan" naj med drugim vsebuje prihodkovno kompenzacijo v višini pretekle place za cas trajanja univerzitetnega izobraževanja 30, v celoti placano izobraževanje po svobodni izbiri31 , zadosten mesecni prispevek za placilo lL Neposredne subvencije fosilnim gorivom so leta 2014 znašah: 493 milijard $. Vir: Imema/ional Energy Agency, »Energy Subsidies by Country 2015", International Energy Agency (20 17). Dostopno prek: hup://www.worldcncrgyoutlook.org/rcsourccsicncrgysubsidics/ (17. 5. 20 17). 11 Leta 2015 so eksterni stroški fosilnih goriv znašali 5,3 bilijonov $. Vir: Damian Carrington, "Fossil fucls subsidiscd by SlOm li minute, says IMF", The Grwrdiall, 18. maj (2015). Dostopno prek: https://www.thcguardian.com/cnvironmcntl2015/may/ 18/fossil-fucl-companics-gctting- IOm-a-minute-in-subsidies-says-imf (19. 5. 2015). lj 200-milijardna investicija je v povprecju seštevek 55 milijard $ državnega in 145 milijard $ privatnega denarja. Državni vložek v višini 55 milijard $ predstavlja 4 % zveznega proracuna ZDA. Vir: Robert Pollin in ostali, »GrcCII Growlh: A u.s. Program for COl1lrolling Climalc Changc and Expanding Job Opporllll1ilics((, (Washington: Political Economy Research Institute University of Massachusetts Amherst in Center for American Progress, 2014). 1. Ustvarjenih bi bilo 4,2 milijona delovnih mest, 1,5 milijona pa bi se jih izgubilo. Vir: prav tam. l ' Pravtam. lo V primeru 1-% padca brezposelnosti se povprccno zvišajo realni dohodki za 1,5-3,5 %. V našcm primeru bi brezposelnost padla za 1,5 %, torej bi se realni dohodki povprccno zvišali za 2,25-5,25 %. Vir: Timothy Bartik,Jobs/or Ihc Poor: Can Labor Demand Policics Help'! (New York: Russell Sage Foundation, 2001). 17 Tako bi se v Združenih državah Amerike ob spoštovanju predloga IPCC za znižanje toplogrednih plinov za 40 % do leta 2035 glede na leto 2005 upokojilo 83 % delavcev v fosilnogorivskih in pomožnih industrijah. Torej bi bilo prizadetih 17 % delavcev v teh industrijah. Vir: Robert Pollin in Brian Callaci, Thc Economics O/JIISI Transilion: A Framcwork/or SlIpporling Fo.uil FlleI-Dependcl1l Jforkcrsand Comnlllnilics in Ihc Unilcd SWlcs(Amherst: Political Economy Research Institute, 2016). stanovanjske najemnine32 , placane prevozne stroške, stroške za malico in stroške selitve, preferencno obravnavo pri iskanju zaposlitve, dodatno namensko pomoc za ženske, manj izobražene in invalide, financne in nefinancne spodbude prizadetim posameznikom, financne in nefinancne spodbude lokalnim organizacijam, društvom in podjetjem ter vzpostavitev smiselnih državnih podjetij, ki bi izvajala dolocene projekte in prispevala k nadaljnjemu razvoju regij. Vizogib mizernim pogojem dela naj se vsa državna sredstva tega plana pogojujejo s spoštovanjem delavskih pravic, družbeno smiselnost jo, okoljsko vzdržnost jo ter upoštevanjem znacilnosti in priložnosti prizadete regije. Ob tem naj se razvoj pospeši tudi preko ukrepov za obvezno delno najemanje lokalne delovne sile, obvezno delno uporabo lokalnih komponent ter preko državnih in obcinskih dolgorocnih odkupnih pogodb s (predvsem mladimi) podjetji iz prizadetih regij. Cena podobnega, a malo manj celovitega plana prestrukturiranja bi Združene države Amerike stala 600 milijonov $ na leto, kar predstavlja okoli 0,00018 % letnega federalnega proracuna3) ZAKLJUCEK Politike zniževanja toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe so neizbežno dejstvo, vendar pa obstojeca pot podnebne nepravicnosti34, ogljicnega kolonializma" , zelenega prilašcanja)6 in le upocasnjenega narašcanja globalnih izpustov ogljikovega dioksida ni ne nujna ne naravna. Kot smo pokazali, lahko prehod v takšno družbo poteka tudi na pravocasen, znanstveno utemeljen ter delovnim ljudem in perifernim državam prijazen nacin -preko ustvarjanja množice novih in dostojnih delovnih mest, zviševanja mezd vseh delovnih ljudi in razpoložljivega dohodka najrevnejših, kvalitetnejših pogojev bivanja, reguliranja moci lastnikov kapitala, prerazporeditve bogastva, socialne pravicnosti za prizadete delavce/ke, krepitve socialne države in nekaterih državnih organov in podobno. To so dejansko ukrepi, ki jih (ne glede na podnebne spremembe) emancipatorne skupine zagovarjajo že od nekdaj. Podnebne spremembe takšnim zahtevam nudijo le še piko na i -znanstveno potrditev in eksistencno nujnost. Zato je še toliko bolj pomembno, da tudi l. Prvi si je takšen plan zamislil veliki sindikalni vOdja Tony Mazzocchi. Vir: LNS in Stratcgic Praeticc, ».hm Tral1siliol1l' -J,/SI IVila! Is II'! All Analysis ofLal1grwgc. SWlcgics. alld Projccls (Maryland: Labor Network for $ustainability in Strategic Praeticc: Grassroots Policy Projects, 2016),4. Podrobneje o Tonyju Mazzocchiju glej Les Leopold, The Mali Who HalCd Workal1d Lo\'cd Labor: The Life ulld Timeso/TolIY Ma==occhi (Vennont: Chelsea Green Pu blishing, 2007). ,. Vec o tem v neobjavljenem clanku Izidor Ostan Ožbolt, KONCEPTUALlZACIJA PROGRAMA PRAViCNEGA PREHODA, 20 16. za dostop do clanka piši a\10rju na izidorostanozbolt@gmaiLcom .. lO Tako bodo študirajoci delavci prejemali prihodkovno kompenzacijo v višini pretekle place, novo zaposleni pa v višini razlike med preteklo in sedanjo placo. Tistim, ki ne bodo niti študirali niti v dolocenem obdobju uspeli najti nove zaposlitve, naj država za doloceno obdobje ob krajšcm izobraževanju ponudi družbeno smiselno in okoljsko vzdržno delovno mesto za 70 % pretekle place oziroma za placo, ki ne bo nižja od minimalne. V primeru, da delavec ponujenega dela ne sprejme, naj bo deležen nadomestila za brezposelnost. Ukrep državnega zagotavljanja družbeno smiselnih in okoljsko vzdržnih delovnih mest bi bilo pametno vzpostaviti trajno in ga raz.~iriti tudi na druge brezposelne (v tem primeru bi zagotavljal delovna mesta z minimalno placo). Predstavljal bi enega kljucnih korakov v smeri ekonomije polne zaposlenosti in najboljši posamezni ukrep za rešcvanje prizadetih delavcev nasploh. Ukrep bi prizadetemu posamezniku omogocil hitro, netežavno in uspešno iskanje nove zaposlitve, z ramen davkoplacevalcev odstranil fiskalno breme, namenjeno financiranju tranzicijskih programov, od delodajalcev zahteval iskanje drugacnih rešitev kot Ic krcenje delavskih pravic, vlado pa postavil v položaj, ko bi ta koncno nehala kršiti v ustavo vpisane pravico do dela. J[ Pred kratkim objavljena študija pokaže, da bi v ZDA 35 % rudarjev in 57 % delavcev v tennoclcktrarnah na premog potrebovalo dodatna izobraževanja za primerljivo delo na podrocju soncne energije. Vir: Edward P. Louie in Joshua M. Pearce, »Retraining investment for U.S. transition from coal to solar photovoltaic employment"·, Energy Economics 57 (2016), 295-302. J1 Prispevek naj variira glede na lokacijo, mesto in placo posameznika. ob pomoci predlaganih ukrepov progresivne sile razmislijo o emancipatomem podnebnem planu in vlogi boja proti podnebnim spremembah pri doseganju svojih zahtev. Izidor Ostan Ožbolt " Robert Pollin in Brian Callaci, The Ecol1omicsojJ,/SI TraIlsilion: A Framework/or Sllpporlil1g Fo.uil FllcI-Dcpcl1dclII Jforkcrs alld Comnll/l1ilies iII the Ulli/cd Sla/es (Amherst: Political Economy Research Institute, 2016). "James Goodman, »From global justice to climate justicc? Justice ccologism in an era of global wanning«, New Poli/icai Science 31, št. 4 (2009): 499-519. lj Heidi Bachrarn, »Climatc fraud and carbon colonialism: the new trade in grccnhouse gases«, Capiwlism NUll/rc Socialism 15, št. 4 (2004): 1-16. lo lames Fairhcad in ostali, »Grccn grabbing: II new appropriation of nature?« The Jomai ofPcasal1l 5111dics 39, št. 2 (20 12): 237-261. 14 Clovek kot rezultat igre med geni in okoljem Eno najbolj kontroverznih vprašanj sodobne psihologije je vprašanje vpliva genov in okolja na posameznika, predvsem z vidika obsega teh vplivov na razlicne lastnosti, znacilnosti in sposobnosti ljudi. Namen pricujocega prispevka sicer ni razrešitev te dileme, poleg tega pa se prispevek prav tako ne bo ukvarjal z vsebinskimi vidiki tega vprašanja. Namesto tega je namen prispevka, da bralcu ponudi uvod v vedenjsko genetiko, ki se ukvarja s preucevanjem izvora razlik v vedenju razlicnih ljudi. V prispevku bomo tako predstavili osnovne termine, oblike študij in predpostavke, ki se nahajajo v ozadju raziskav, ki se ukvarjajo z identificiranjem vplivov genov in okolja na razlicne lastnosti posameznikov. Pri tem želimo hkrati razjasniti tudi dolocene dileme, napacna prepricanja in informacije, ki se vedno pogosteje pojavljajo v razlicnih debatah o vlogi genov in okolja pri oblikovanju vedenja in lastnosti posameznika. VEDENJSKA GENETIKA KOT PODROCJE RAZISKOVANJA Kot že receno, vedenjska genetika je podrocje znanstvenega raziskovanja, ki proucuje naravo in izvor medosebnih razlik v vedenju, pri tem pa skuša identificirati tako genske kot okoljske vplive. Pri tem je treba izpostaviti predvsem, da se vedenjska genetika v prvi vrsti ukvarja s pojasnjevanjem razlik (variabilnosti) med ljudmi v dolocenih lastnostih.' Na tem mestu namrec najveckrat prihaja do nejasnosti in napacnih interpretacij rezultatov vedenjskogenetskih raziskav. Zamislimo si, da bi raziskava ugotovila, da na izbrano osebnostno lastnost v 50 % vpliva dednost, v 50 % pa okolje. Takšni rezultati ne pomenijo, da je polovica te lastnosti pri posamezniku posledica genov, druga polovica pa posledica okolja. Namesto tega rezultati pomenijo, da lahko 50 % razlik med ljudmi v tej lastnosti pripišemo genom, 50 % razlik pa lahko pripišemo okolju. Ali drugace: vpliv dednosti na višino posameznika je okrog 90-odstoten, vendar to ne pomeni, da bo ta posameznik zrastel do 90 % svoje višine zaradi genov, preostale centimetre pa bo dodalo okolje. Pomeni pa, da lahko veliko vecino razlik v višini med posamezniki pripišemo njihovim genetskim razlikam. Kot že poudarjeno -vedenjska genetika se ukvarja s pojasnjevanjem razlik v vedenju ljudi in ne s pojasnjevanjem izvora neke lastnosti pri posamezniku. Sicer je širše sprejeto, da je vecina naših lastnosti posledica tako genov kot okolja, vendar pa je locevanje prispevka enega in drugega dejavnika pri posamezniku nesmiselno.' Za pojasnitev tega problema se pogosto uporablja analogija s plošcino L Robert Plomin in ostali, Bchal'ioraigcllclics. 6th ed. (New York: Worth Publishcrs, 2013). 1 Prav tam. pravokotnika. Plošcina pravokotnika je produkt višine in dolžine tega pravo kotnika, pa vendar ne moremo reci, koliko prispevka k plošcini gre pripisati višini in koliko širini. Podobno so lastnosti posameznika na nek nacin produkt interakcije genov in okolja, pri cemerbi bilo kakršnokoli ocenjevanje posameznih prispevkov pri posamezniku pravzaprav nesmiselno. Namesto tega lahko identificiramo izvore razlik med posamezniki, podobno kot lahko identificiramo izvore razlik v plošcinah pravokotnikov. Na Sliki I vidimo dve množici pravokotnikov. V obeh množicah so plošcine posameznih pravokotnikov razlicne, pa vendar vidimo, da lahko pri množici a vecino razlik v plošci ni pripišemo razlicnim dolžinam, pri množici b pa razlicnim višinam. 3 oL-I__-' DCl "==~II I cl .) b) Slika 1. Analogija s pravokotniki kot prikaz ene temeljnih predpostavk vedenjske genetike. Na podoben nacin poskuša vedenjska geneti ka identificirati delež razlik med posamezniki, ki jih lahko pripišemo genom, in delež razlik, ki jih lahko pripišemo okolju. OSNOVNI POJMI VEDENJSKE GENETIKE Kot že omenjeno, sta najosnovnejša pojma vedenjske genetike dednost in okolje. Dednost oznacuje obseg medosebnih razlik v doloceni lastnosti v populaciji, ki jih lahko pojasnimo z genetskimi razlikami med posamezniki. Se pravi, gre za prispevek genov k razlikam v populaciji' Pri tem je treba poudariti, da prepoznan ucinek dednosti ne pomeni genetskega detenninizma. Vpliv dednosti na vedenje je namrec ravno to -vpliv ali dejavnik, ki prispeva k vedenju, in ne nekaj, kar vnaprej programira in determinira vedenje. Pri tem so okoljski vplivi ponavadi ravno tako pomembni kot genski vplivi. Spremembe v okolju lahko namrec kljub ucinku dednosti vplivajo na spremembe v vedenju ali lastnosti posameznika.' Okolje je v vedenjski genetiki izredno širok pojem. Na splošno velja, da so vplivi okolja vsi vplivi, ki niso vplivi dednosti. Pri tem so v koncept okolja združeni tako družinsko okolje, širše socialno okolj e, družbeno okolje, vplivi bolezni in bioloških dejavnikov kot tudi napaka merjenja. Hkrati se koncept okolja v vedenjski genetiki deli na dva pojma: deljeno okolje in nedeljeno okolje. Deljeno okolje je koncept, ki združuje vse negenetske dejavnike, zaradi katerih so si družinski cla 1 Judith Rich Harris, No 11m alike. H,lnWl1lll1l11real1d JII/man il1dil'idlw/ily(Ncw York: W. W. Norton & Compaly, Inc., 2(06) . • Maja Zupancic, »Dcdnost in okoljc«, v Ra=mjnu psihologija, ur. Ljubica Marjanovic Umek in Maja Zupancic (Ljubljana: Ro kus, 2009), str. 89-118. ' Plo min, Bchal'ioral gCl1clics ni bolj podobni. Se pravi, okolje, ki si ga posamezniki delijo, predstavlja dejavnike okolja, ki prispevajo k podobnosti med družinskimi clani. Dejavniki skupnega okolja pri otrocih so na primer socialnoekonomski status, število knjig doma, mestni okoliš, šola itd. Nedeljeno okolje pa so vsi negenetski dejavniki, ki so neodvisni za posamezne clane iste družine oziroma zaradi katerih se clani iste družine razlikujejo med seboj. Dejavniki nedeljenega okolja so tako na primer razlike med družinskimi clani v doživljanju družine (npr. razlicni vzgojni stili), razlicne izkušnje, ki jih pridobivajo izven družinske situacije (npr. razlicni prijatelji, socialne skupine). Okolje, ki si ga posamezniki ne delijo, tako predstavlja vplive okolja, ki prispevajo k razlikam med clani družine.' NA KAKŠEN NACIN LAHKO LOCIMO VPLIVE DEDNOSTI IN OKOLJA NA RAZLIKE MED LJUDMI? Eno od najpogostejših vprašanj glede prepoznavanja obsega vpliva dednosti in okolja je vsekakor vprašanje, na kakšen nacin je sploh mogoce lociti te vplive. Za te namene so raziskovalci oblikovali vec razlicnih oblik študij, najpogostejše med njimi pa so študije dvojckov, posvojitvene študije in družinske študije. Osnovna predpostavka vseh je, da s primerjavami podobnosti in razlik med posamezniki, ki si delijo gene in/ali okolje v razlicni meri, locujejo vplive genov in okolja na izbrano lastnost. • Zupancic, »Dcdnost in okoljc(. ' Prav tam. Plomin, Bchul'ioral gCl1clics • Zupancic, »Dednost in okoljc(. Študije dvojckov so študije, v katerih primerjamo podobnosti med enojajcnimi in dvojajcnimi dvojcki, da bi ocenili genetski izvor razlik. Za izbrano lastnost najprej izracunamo povezanost tako pri enojajcnih dvojckih (DNK je IOO-odstotno enak) kot pri dvojajcnih dvojckih (DNK je 50-odstotno enak), nato pa primerjamo višino povezanosti pri enih in drugih. V primeru, da je povezanost za neko lastnost višja pri parih enoj aj cnih dvojckov, je ta razlika posledica vpliva vecje genetske podobnosti. S pomocjo same razlike v višinah povezanosti pa lahko ocenimo tudi delež tega vpliva7 Hkrati enojajcni dvoj cki, ki odrašcajo skupaj, predstavljajo direktno mero vpliva nedeljenega okolja -kakršnekoli razlike med njimi so namrec lahko zgolj posledica dejavnikov okolja, ki si ga dvojcki ne delijo' Druga oblika študij, ki se pogosto uporablja, so posvojitvene študije. Posvojitvene študije so študije, s katerimi ocenjujemo podobnosti v vedenju ali lastnosti med posvojenimi otroci in njihovimi krušnimi starši in/ali soposvojenci. Kakršnakoli podobnost med clani take družine, ki so genetsko nepovezani, gre namrec lahko le na racun dejavnikov okolja, ki si ga clani družine delijo. Podobno lahko primerjamo podobnosti tudi med posvojenimi otroci in njihovimi biološkimi starši, pri cemer pa povezanost oziroma podobnost pripišemo vplivom dednosti.' Poleg tega lahko vplive dednosti in okolja ocenjujemo tudi s pomocjo družinskih študij. To so študije, v katerih ocenjujemo podobnost v ciljni znacilnosti med genet sko povezanimi starši in otroki ter sorojenci, ki živijo skupaj. Podobnost lahko pripišemo genetskim dejavnikom ali dejavnikom okolja, ki si ga družinski clani delijo. Možnih je seveda še vec drugih oblik študij, ki pa so vecinoma razlicne prilagoditve zgoraj opisanih. Tako so uporabljene oblike študij še na primer študije dvojckov, ki so bili posvojeni loceno, študije otrok identicnih dvojckov in njihovih staršev itd. 10 Omenjene študije se morda na prvi pogled zdijo zapletene z vidika izvedbe in možnega števila vkljucenih ljudi. Vendar pa so vedenjskogenetske raziskave pogosto izvedene v državah, katerih populacije omogocajo zadovoljivo velikost vzorca. Pri tem govorimo tudi o vzorcih okrog 1000 ljudi. IGRA GENOV IN OKOLJA Vsekakor se raziskovalci zavedajo, da vplivi genov in okolja niso tako enoznacni in preprosti, kot se morda zdi iz do zdaj napisanega. Vplivi namrec niso popolnoma loceni, ampak se med seboj prepletajo in tvorijo razlicne interakcije. Tako kot na primer geni vplivajo na vedenje, lahko tudi vedenje vpliva na izraženost genov. Tisto, kar se navzven kaže kot cisti okoljski vpliv, lahko pravzaprav posredujejo genetski dejavniki. V tem primeru govorimo o korelaciji med geni in okoljem. Do korelacije med geni in okolje pride, kadar geni vplivajo na dejavnike okolja, ki nato vplivajo na doloceno lastnost ali vedenje. Pri tem poznamo tri tipe korelacij: pasivnega, evokativnega in aktivnega. Pasivna korelacija je korelacija, do katere pride, ker ot- LO Plomin, Bchllvioral geneties. LL Prav tam L1 Zupancic, »Dcdnost in okoljc(c roci podedujejo gene, katerih ucinki se povezujejo z družinskim okoljem. Se pravi, otroci podedujejo tako gene kot okolje od svojih staršev, to okolje pa se povezuje z genetskimi znacilnostmi otrok. Na primer, do pasivnega tipa korelacije pride, kadar starši z višjimi intelektualnimi sposobnostmi okolje za svojega otroka oblikujejo cim bolj intelektualno spodbudno. Geni in okolje, ki jih otrok dobi od staršev, so v tem primeru povezani. Evokativni (tudi reaktivni) tip korelacije se pojavi, kadar posamezniki na podlagi svojih genetskih znacilnosti izzovejo specificne odzive pri drugih ljudeh. Mera okolja tako v tem primeru pravzaprav odraža genetsko pogojene znacilnosti posameznikov. Na primer, na otroka s težavnim temperamentom se bodo starši pogosto odzivali bolj sovražno kot na otroka z mirnim in prilagodljivim temperamentom. Aktivni tip korelacije pa je tip korelacije med geni in okoljem, do katere pride, ker posamezniki na podlagi svojih genetskih znacilnosti izbirajo, oblikujejo in preoblikujejo svoje okolje ter izkušnje. Na primer, nekdo, ki je podedoval glasbeno nadarjenost, bo izbiral hobije, povezane z glasbo, vkljucil se bo v pevski zbor itd." Aktivni tip korelacije tako zajema razlicne oblike lastne dejavnosti in samoiniciativnosti posameznika. Druga oblika tako imenovane igre med geni in okoljem je interakcija med njimi. lnterakcija med geni in okoljem je pravzaprav genetska obcutljivost za okolje. To pomeni, da ima isto okolje na nekatere posameznike (s specificnim genotipom) vpliv, na druge pa ne. " Na primer, posamezniki z genetskimi predispozicijami za dolocene psihopatologije so izredno obcutljivi na stresno okolje, ki lahko vpliva na nastanek motnje. Medtem isto stresno okolje na osebno brez takšnih genetskih dispozicij ne bo imelo enakega vpliva. Korelacijski in interaktivni odnosi med geni in okoljem so v vedenjskogenetskih študijah vkljuceni v komponento nedeljenega okolja. S prej omenjenimi oblikami študij je mogoce dokazati delovanje takih odnosov, ni pa mogoce tocno dolociti obsega njihovega vpliva. ALI SE VPLIV GENOV IN OKOLJA SPREMINJA SKOZI CAS? Zadnji vidik, ki bi ga radi predstavili v tem prispevku, je vprašanje casovne stabilnosti vplivov dednosti in okolja na dolocene lastnosti. Treba je namrec opozoriti, da se dednost vedno nanaša na prispevek genetskih razlik k opazovanim razlikam med posamezniki v tocno doloceni populaciji ob tocno dolocenem casu. V drugi populaciji ali ob drugem casu bi bila lahko obsega vpliva dednosti in okolja drugacena. Vmimo se na zacetek k oceni, da dednost pojasnjuje 90 % razlik v višini med ljudmi. Ce se na primer zgodi naravna katastrofa in zacne primanjkovati hrane, kar vpliva na kvaliteto prehrane za del populacije, bi se lahko vpliv okolja na razlike v višini ljudi povecal. Visoka dednost znotraj ene skupine tako ne pomeni nujno visoke dednosti znotraj druge skupine. Prav tako visoka dednost znotraj ene skupine ne implicira, da morebitne razlike med skupinami prav tako izhajajo iz dednosti. Razlike LJ Plomin, Behavioral geneties. med skupinami namrec lahko izhajajo zgolj iz okoljskih vplivov, tudi kadar je vpliv dednosti znotraj skupin velik. Prav tako ocenjeni vplivi dednosti in okolja veljajo le za doloceno casovno tocko -tudi z vidika starosti ljudi, ki jih preucujemo. Izsledki so namrec pokazali, da se vpliva dednosti in okolja na doloceno lastnost skozi razvoj posameznikov sprem inj ata. Na primer, genetski vplivi na splošno kognitivno sposobnost s starostjo narašcajo vse do srednje in pozne odraslosti. Razlogi za so to kumulativni ucinki genov in dejstvo, da se nekateri geni aktivirajo šele kasneje v razvoju posameznika. 13 Tako ne velja pogosto predstavljeno prepricanje, da so imajo geni najvecji vpliv pri dojenckulotroku oziroma da na svet pridemo že z vsemi genskimi vplivi, vse ostalo v življenju pa prispeva okolje. KAKŠNO VLOGO IMAJO PRI TEM MOŽGANI? Problemi sodobne nevroznanosti, ki se ukvarja z možgani, njihovo strukturo in funkcijami, se morda na prvi pogled zdijo nepovezani s tematiko tega prispevka. Pa vendar imajo raziskave o možganih nekaj skupnega z raziskavami vpliva genov in okolja, in sicer navidezni genetski determinizem. Napacna interpretacija vplivov dednosti kot genskega detenninizma je bila izpostavljena že zgoraj, na tem mestu pa bi radi za konec izpostavili še napacne interpretacije, ki se pojavljajo pri razlagi rezultatov, pridobljenih v razlicnih študijah možganov. Z narašcajocim številom nevroznanstvenih študij narašca tudi poznanost in odmevnost nekaterih ugotovitev. Vendar pogosto prihaja do napacnih interpretacij, na primer da razlike v strukturi možganov med dvema skupinama posameznikov neposredno odražajo genetske razlike. To nikakor ne drži. Možgani so izredno plasticni, njihova struktura in funkcija posameznih delov pa se spreminjata tudi pod vplivi okolja. V primeru razlicnih duševnih bolezni je tako viden vpliv psihoterapije, ki pri pacientih povzroci spremembe v možganih (npr. v aktivnosti dolocenih predelov možganov). 14 Naj za konec zakljucimo s krajšo anekdoto, ki dobro prikaže, da je odnos med geni in okoljem veliko bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled. James Fallonje pred dobrim desetletjem raziskoval anatomske razlike v možganih ljudi s psihopatsko osebnostno motnjo. " Za namene študije je slikal možgane serijskih morilcev in ljudi, ki so storili razlicna kriminalna dejanja, ter možgane »obicajnih« ljudi (tudi svojih družinskih clanov in svoje), da bi primerjal strukturo možganov. Na podlagi slik je uspel identificirati dolocene posebnosti v strukturi možganov psihopatov. Vendar je ob ponovnem pregledu slik možganov ugotovil, da se slika možganov enega izmed clanov njegove družine ujema z identificiranimi posebnostmi psihopatov. Ob podrobnejšem preverjanju podatkov je na koncu ugotovil, daje ta clan družine kar on sam. Po prvotnem presenecenju se je FalIon odlocil, da ugotovljeno še podrobneje razišce, zato je na sebi naredil še dodatne genetske teste. Tudi rezultati teh testov so pokazali, da ima genetske predispozicije za vecje število lastnosti psihopatov, med drugim tudi za agresivnost in nizko empatijo. Na tem mestu se je znašel pred velikim vprašanjem. Kako je lahko nekdo, ki ima genske predispozicije in možgane psihopata, v realnosti nenasilen, stabilen in uspešen znanstvenik, ki živi obicajno družinsko življenje? Kaj drugega bi lahko to pojasnilo kot okolje?" Kaja Hacin p re- L< Hasse Karlsson, »How psychotherapy eha nges the brain(, Ps),chialric TImes 28, št. 8 (20 11): 1-5. " James FalIon, »Ncuroanatomical background to understanding the brain in the young psychopath«, Ohio SWIC Jo/lrlwl o/eriminai Law 3, št. 2 (2006): 341-367. '"James FalIon, The Psychopath inside: A Ncurosicicntst's Personal Joumcy into the Dark Slde of the Brain (New York: Pcnguin Group, 20 13). Hibridnost narave in družbe Namen tega delaje pokazati na združenost produkt cloveške odvisnosti od nje v innarave in družbe, predvsem pa ugotoviti, dustrijski družbi, saj kot pravi Dasgupta: kako se to kaže v raznih teoretskih delih. »Ker je podcenjeno, je okolje prekomerno Locitev narave in družbe je konstrukt 19. izkorišcano.«6 stoletja. Prva se sploh lahko loci od dru Odvisnost od narave ni nic novega. Dia ge ob vzniku kapitalizma, ko se vzpostavi mond pravi, da je bila že sama biološka popolnoma družbena sfera -trg. Istocasno danost na nekem geografskem obmocju se vzpostavi narava kot »cista narava«l, zgodovinski predpogoj za uspešnost neke takšna, ki je locena od družbe. Lahko bi družbe. Na primer: tam, kjer so uspeva le tudi rekli , da do te locitve pride, ko se kulture, bogate s proteini, oziroma tam, vzpostavijo trgi za delo, zemljo in denar'. kjer se je dalo udomaciti živali, so se lahko Konstrukcija nasprotja med naravo in ljudje bolj uspešno reproducirali, obenem družbo v 19. stoletju je služila dvojnemu pa so imeli tudi dovolj prostega casa za namenu: prvic, da bi naravo obvladali, in izumljanje. Tako so lahko tehnološko bolj drugic, da bi jo ignorirali. Tako je narava napredovali kot tam, kjer takšnih pogojev v 19. stoletju nekaj vnaprej danega, nekaj , ni bilo oziroma so bili ti viri omejeni7 kar si je treba podrediti, in predvsem ne Zgovoren primer je tudi osvajanje Ame kaj, kar se postavlja v nasprotje družbi 3 rik, ki bi bilo morda celo nemogoce brez Gre za antropocentricen, crno-bel pog bacilov, ki so na >>novo celino« prišli pred led, ki v sociologiji vztraja še v sredino 9 Evropejci in zdesetkali prebivalstvo8• 20. stoletja' Ob koncu 20. stoletja se je zgodovinska konstrukcija spremenila in Združenost narave in družbe je problemanarava je sedaj podrejena in izrabljena ter tiziral že Marx, za katerega so bili ljudje namesto vnaprej dani postane proizvededel narave. Pravil je, da lahko naravo in ni, notranji fenomen. Kot pravi Beck, je družbo locimo le z abstrakcijo. Sama inte »... postala zgodovinski produkt v naravrakcija med naravo in clovekom se zgodi nih pogojih svoje reprodukcije unicena ali znotraj okvirjev družbene forme in sam ogrožena notranja oprema civiliziranega pogled na naravo je družbena kategorija. 10 sveta«.' Ogroženost narave pa je verjetno Problematiziral je tudi degradacijo okolja, LA. Sohn-Rethel, Imcl/celllal and mG/llIGi labor (London in Basington: The Macmillan press, 1978). 1 Z. B. Kaup, »Markets, nature a nd society: cmbcdding economics & cnviromcntal sociology(, Sociologicallheory 33, št. 3 (20 15): 280-296. 1 U. Beck, DrrI::ba Il'cgunja: Na pOli l' !leko dmgo moderno (Ljubljana: U]cakar&JK, 2(09). • Z. B. Kaup, »Markcts, nature and society: cmbcdding economics & cnviromcntal sociology«, Sociologicallhcory 33, št. 3 (20 15): 280-296. ' U. Beck, Družba tveganja: Na pOli l' !leko drl/go moderno (Ljubljana: U]cakar&JK, 2(09): ]00. • D. Dasgupta, »Nature and economy«, Jotlrllal ofapplied ecology 44, št. 3 (2007): 475--487: 483. ' 1. Diamond, PII.~ke, hacili in jeklo: =akaj je l' C1o\'dki ra=mj Ila ra=licnih celinah napredom/ ra=licno hilro (Ljubljana: Ucila inte rnational, 2008). • Prav tam. • A.\V' Crosby jr., Ekolo.fki impcriali=em (Ljubljana: Studia humanitatis, 2(06). 21 pri cemer je razumel industrijo in agrikulturo kot glavna ekološka problema. Kot taka je narava nekaj, kar ima svoje meje, s cimer lahko zadržuje napredek v neki regiji." Torej, narava lahko pripomore k vecjemu napredku družbe, lahko pa ga zadržuje. Bistvo pa je, da je narava središcnega pomena za cloveško preživetje; danes sta industrijski kapitalizem in moderna potrošnja odvisna od nje. " Zdi se, da se združenost narave in družbe v raznih teoretskih delih manifestira kot locitev na tipicno dve naravi. Oglejmo si nekaj primerov. »Druga narava« Za Becka 13 je zakon življenja v industrializirani civilizaciji to, da je narava postala del industrijskega sistema in tudi pogoj za nacin življenja v tem sistemu. Odvisnost od potrošnje in trga, ki je znacilnost tega sistema, hkrati na nov nacin pomeni odvisnost od >>narave<<-Po njegovem mnenju se sedaj vzpostavi industrializirana druga narava, ki je produkt podružbljanja narave in je stvar znanstvenih, proti znanstvenih in družbenih definicij. Ta je sedaj ogrožajoca in predstavlja predvsem nevarnost za življenje ljudi: »Proti nevarnostim zunanje narave smo se naucili graditi koce in nabirati izkušnje. Industrijskim nevarnostim druge narave, ki je vkljucena v industrijski sistem pa smo izroceni na milost in nemilost skoraj da brez zašcite.«14 Najbolj pomenljiv primer tega hib rida med naravo in družbo, kot ga opisuje Beck, je verjetno hibrid atomski oblak, ki je v naravno silo sprevržena družbena sila. Lahko bi tudi rekli, da je istocasno nekakšen simbol za družbo tveganja, ki jo Beck opisuje v svojem istoimenskem delu in za katero je znacilno, da v njej potrebo po blaginji zamenja potreba po varnosti. Podružbljanje narave ima svojo drugo plat, in sicer istocasno nevidno podružbljanje unicenj narave ali, bolje, njihovo spremembo v ekonomska, družbena in politicna nasprotja ter konflikte, kar pomeni, da ce je prizadeta narava, je prizadeta tudi družba. Na primer: izsekavanje gozdov ne pomeni le unicenja življenjskega prostora za rastline in živali, temvec se hkrati z redcenjem gozdov dviguje cena lesa, po naravni poti se zrak ne cisti, v regiji se lahko zmanjša število turistov, ljudje lahko zahtevajo politicne spremembe na podrocju zašcite gozdov itd. Kahn in drugi 15 podobno opisujejo vzpostavitev druge narave, in sicer tehnološke narave. Za (post)modemo je znacilno, da cloveški obstoj preoblikujeta dva svetovna trenda: degradacija naravnega sveta in tehnološki napredek. V središcu leži t. i. tehnološka narava, ki zajema vse od robotskih živali in posnetkov narave v visoki locljivosti do igric tipa Zoo Tycoon, ki igralca postavijo v vlogo graditelja umetne narave ali, morda bolje, »posnemane narave<<-Tehnološka narava pa ni namenjena le ljudem; obstaja namrec vizija, da bi v prihodnosti kokošim v baterij- LO T. Jarvikoski, »The rclation ofnature and society in Marx and Durkheim( Acla Soci%gica 39, št. 1 (1996): 73-86. LL Z. B. Kaup, »Markets, nature and society: embcdding economics & enviromental sociology«, Sociologicalll1Cory 3), št. 3 (2015): 280--296. L1 Prav tam. LJ U. Beck, Družba tveganja: Na pOli l' !leko dmgo moderno (Ljubljana: U]cakar&JK, 2(09). " Prav tam, 9. " H. P. Kahn in drugi, »The human rclation with naturc and tc<:hnological naturc((, A.uOC;aliOIl for Ps),chological Scicllce 18, št. I (2009): 37--42. ski reji nudili virtualno izkušnjo kmetije in naravo«. Pred kapitalizmom je bilo vse tako ublažili njihovo eksistencno stisko. " neposredno povezano z naravo in ozka Problem tehnološke narave je, kot pravilocnica med njo in družbo ni obstajala. jo Kahn in drugi, v tem, da bo zamenjala V kapitalizmu pa se vzpostavi popolnodejansko naravo, saj se bomo » ... mi kot ma družbena sfera, trg, ki abstrabira od vrsta / .. ./ prilagodili izgubi dejanske navsega, kar je v blagu naravnega (realne rave<<-17 To bo povzrocilo tako fizicno kot abstrakcije) -v teh praksah se vzpostavi psihicno trpljenje, predvsem zaradi biofi »druga narava<<-Te se sedaj ne da zvesti lije, ki jo je definiral E. O. Wilson18 in ki nazaj na družbo, kar pomeni popolno lopomeni fundamentalno, genetsko clovešcitev narave in družbe. Na neki tocki se ko potrebo, da se poveže z »življenjem in trg osamosvoji in deluje nazaj na družbo življenju podobnimi procesi<<-Ali druga( na primer z gibanjem cen, ki ga lahko le ce, biofilija pomeni, da je clovek genetsko spremljamo). Deluje z objektivno silo in odvisen od gledanja narave, sprehodov v tako dobi kvazi naravne lastnosti; sicer naravi, stika z živalmi itd. Študije, ki jih je rezultat cloveške prakse, a deluje kot navajajo Kahn in drugi, so tako pokazaneka naravna nesreca, objektivna izvenle, da tudi minimalen stik z naravo, kot je zavestna sila. Temu sledi tudi porocanje v gledanje skozi okno, pomaga pri hitrejšem medijih, saj ti uporabljajo biološke metaokrevanju bolnikov. Medtem interakcija fore, kot so na primer kriza pustoši, v pris tehnološko naravo ponuja nekaj, a ne mežu krize itd. Ko se družba osamosvoji v vseh koristi interakcije s »pravo naravo<>narav« je seveda vec in zdi se, kot da so postale vidne, ko se je bolj uveljavilo vedenje O nelocljivosti narave in družbe, pa naj si bo govora o dejanskih, skorajda neotipljiv ih ali bolj abstraktnih hibridih. Logicno je, da v teoriji pride do locevanja na »drugo naravo«, saj ko postaja vidna hibridnost med naravo in družbo, postanejo vidni tudi njeni ucinki. Sara Bergman '· Pravtam,289. lO Prav tam, 289. 25 Med preteklostjo in prihodnostjo; izvor locevanja naravnega in družbenega sveta Zgodovinski izvor zahodnega razlocevanja med družbenim in naravnim svetom sega v obdobje anticne Grcije -v obdobje med 6. in 5. stol. pr. n. š. -, kasneje pa se pod vplivom kršcanstva konkretizira in pridobi današnjo podobo razumevanja cloveške umešcenosti v svet. Dva osrednja dosežka evropske, zahodne tradicije sta nedvomno pojava zahodne znanosti in demokracije' (ob spremljavi tehnike oziroma tehnologije), ki pa sta, ce se retroaktivno ozremo v zgodovino, prinesla dve osrednji posledici, ki vse bolj postajata resna grožnja cloveku oziroma celotnemu cloveštvu in vsemu bivajocemu. Kljub temu da se clovek skozi celotno zgodovino sooca s propadi družb in celotnih civilizacij, še nikoli ni bil tako blizu totalnemu prepadu/propadu, kot je sedaj, na prehodu v 21. stoletje. Ekološke katastrofe so vselej pestile ljudi -prekomerno izsekavanje gozdov je povzrocilo nerodovitno, pušcavsko zemljo, prevelik lov je pomenil unicevanja naravnega habitata živali, kar je pomenilo pomanjkanje hrane' ... ln kar je še pomembneje: po Diamondu družbe same izberejo svojo pot napredka oziroma napredovanja, ki je lahko tako pot propada kot tudi pot vzpona. Na to vpliva vec razlicnih dejavnikov; eden izmed mnogih je tudi odnos cloveka do okolja, ki ga ob daja. Vendar je treba poudariti, da smo v tem trenutku sooceni z »globalizacijskim« premikom univerzalizacije blagovne forme na vsako podrocje sveta in na vsako stvar, dobrin03, kar pomeni, da še nikoli do sedaj noben problem ni bil tako vseobsegajoc oziroma globalen, kot je danes prav ekološka kriza. Globalizacija v odnosu do ekoloških vprašanj nastopa kot biofizikalne spremembe, ki ogrožajo stabilnost oziroma status planeta kot ene enote. Težave, ki so posledica teh biofizikalnih sprememb, pa ne nastopajo v dolocenih delih ali obmocjih, temvec se pojavljajo po vsem svetu -globalno -; in prav to je skrb vzbujajoce dejstvo' , ki pa ima svoj specificen izvor. Cloveštvo je na koncu preteklega stoletja potegnilo crto. 20. stoletje, stoletje, ki ga je Alain Badiou oznacil za prekleto, bi lahko razumeli tudi kot »stoletje zmagoslavja kapitalizma in svetovnega trga«, stoletje, v katerem skupno sticišce najdeta prav neomejeni trg in vztrajno brzdanje demokracije, ki ob popolni ekonomski prisvojitvi tehnike v najvecji meri sledi le avtomatizmu profita'. Prav tedaj, ko je bil svet odet v nasilje in grozo, ki ga je pisalo preteklo stoletje, se je moral clovek soociti tudi z vse hujšo grožnjo ekološke katastrofe; postalo je jasno, da je cloveštvo L Kakor ju obravnava in izpostavlja Klaus Held. za vcc glej: Klaus Hcld, Fenomen%.Mi spisi (Ljubljana: Nova revija, 1998). 1za vec glej: Jared Diamond, Propad cil'ilizacij: kako dnlibc izberejo pol do Ilspcha ali propada (Ljubljana: Založba Ucila, 2007). 1 Poleg tega, da smo sooceni s cenovnim ovroonotcnjcm prakticno vsega, se danes soocamo s privatizacijo mnogih do sedaj nezamisljivih virov, ki so nujno potrebni za življenje in prcživetje: voda, zrak .. • Timothy Forsyth, Cri/icai polilicai ccology: The polilics ofCIII'irolln1Cl1lal science (London: Routlcgc, 2002), 166. zavoljo napredka demokracije in znanosti placalo izredno visoko ceno: »[PJri tehniki, ki jo je omogocila znanost, je to unicevanje okolja v svetovnih razmerah, pri modemi demokraciji pa totalitarna perverzija politicnega.«6 Obe posledici sta posledici clovekovega delovanja in razumevanja njegove samoumestitve v svet, ki ni neproblematicna, temvec se že po Heraklitu zrcali skozi problematiziranje t. 1. »duha napravljanja7<<. DUH NAPRAVLJANJA IN KRŠCANSKATRADICIJA Heraklitovo zoperstavljenje »duhu napravljanja « v smislu odvisnosti fizicnega sveta od cloveka tici v njegovih besedah: »[TJa k6smos tukaj, isti vsem, ni napravil nihce od bogov in ljudi ... « (Held 87), pa vendar Lynn White opozori prav na obdobje srednjega veka, ki je pomenilo nov mejnik v razumevanju odnosa med clovekom in naravo, ki pa v današnjem casu še kako velja. Kljub spremembi nekaterih jezikovnih in mišljenjskih vzorcev je naša zahodna tradicija, ki je s kolonizacij o, imperialisticnimi zlocini ter navsezadnj e tudi z globalizacijo prodrla v vsak koticek sveta, ohranila svoje temeljno bistvo nespremenjeno; to bistvo zahodn ega imaginarija pa je na las podobno tistemu iz preteklosti -cloveku, ustvarj enemu po božji podobi , ne pripada le gospostvo nad vsemi živalmi , temvec Bog menda vse svoje nacrtovanje plete zgolj za clovekovo korist ter oblast: »[NJobena stvar v fizicnem stvarstvu nima nobenega drugega smisla, kot da služi clovekovim smotrom.'« Dualizem med naravo in clovekom, ki ga poudarja, ohranja in konsolidira kršcanstvo, torej ne dopušca le ideje o izkorišcanju narave za voljo lastnih interesov cloveka, temvec to idejo tudi podpira'-Medtem ko je bil v mnogih kulturah odnos med clovekom in naravo precej drugacen10, se v kršcanstvu skriva aksiom, da naravni svet nima drugega vzroka za obstoj , kot da služi cloveku -kot pravi White, bomo, ce ne bomo zavrgli te predpostavke, sooceni z vedno hujšimi ekološkimi krizami, in kot vse kaže, so te krize lahko koncne za cloveštvo, a nikakor ne za naravo per se. Clovek se poskuša povzpeti nad naravo in poskuša spremeniti naravne zakonitosti in jih oblikovati glede na svoje ideje in želje, ceprav je popolnoma jasno , da te moci nima". Poskus Franciška Asiškega, da bi cloveka odstranil s pozicije stvarnika in da bi vzpostavil nekakšno univerzalno demokracijo prav vseh bitij, ni uspel, vendar bi bilo modro zaceti prav pri izviru ' Alain Badiou, 20. . Slo/elje (Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2005), 10--21 . • Klaus Held, Fenomen%.W spisi (Ljubljana: Nova revija, 1998), 79. ' Prav tam, 91. • Lynn White, »Zgodovinskc korenine našceko]oške krizc( , Il Pasli ra=voja: Ekolo.Me.~lfIdijc, lir. Neda Brglc=-Pagol1 {LjubJjana:CZDOKomunist -TOZD Komunist, 1985),43. • Vprašanje interesov sovpada z idejo hcgcmonskc pozicije vladajocega razreda, torej id<..-o]oškc sile, ki Il dolocenem momentu prcvlarla, vendar je tu na delu še neka praoblika intere~, ki je globoko zakoreninjena v tradiciji. '" Lynn White navaja, da je v antiki » v~kodrevo, v~k izvir, v~k potok, v~k gric imel !';voj genius loci, svojega d uha varuha(( (White, Zgodovinske korenine na.k ekolo.fke kri=e, 43). Razumevanje narave je bilo drugacno, kot je danes, kljub temu da so npr. novozelandski staroselci dobili bitko in reki Whanganui priborili status pravne osebe. Prav tako potenca verovanja igra mocno in pomembno vlogo v ekološkem odtisu dolocene družbe na okolje. Otrok Kwakw3ka'wakw, ki je vzgojen v duhu razumevanja, da so gozdovi del božanstva, ima drugacen odnos do naravnega okolja kot denimo kanadski otrok, ki je vzgojen skozi idejo, da gozdovi obstajajo zgolj za to, da se jih poseka. za vcc glej: Wade Davis, The Wayfinders: Wh)' ancielll wisdom ma((ers in Ihe modern world (Toronto: House of Anansi Press, 2009), 123. LL Crosby opisuje dobo odkritij zakonitosti vetrov, katerih poznavanje je cloveku omogocilo plutje preko morij na druge celine; brez tega znanja je bil v~k podvig spodletel poskus, ki se je mnogokrat koncal tragicno. za vcc glej: Alfred W. Crosby, Ekolo.W imperiali=em: EI'ropska biolo.fka ekspwdja 900---1900 (Ljubljana: Studia humanitatis, 2(06). zakoreninjene tradicije, ki še vedno ohranja marsikatero podobo nespremenjeno. Heraklitova usmeritev že pred casom svoje aktualnosti, torej že v casu, preden se pojavi kršcanska tradicija, nakaže na pomembnost razumevanja spremenljivosti sveta v gibanju in poudari pomembnost prekinitve z idejo, kijo kršcanstvo kasneje vzame v osrcje svojega izrocila, zahodna družba pa jo vse do danes skrbno varuje in deluje v skladu z njenim aksiomom. KAPITALIZEM IN EKOLOGIJA Kapitalizem se je, kakor zapiše Benjamin, povzpel in razvil na podlagi kršcanstva, dokler ni nazadnje zgodovina kršcanstva postala zgodovina njegovega parazita, kapitalizma". Ko torej govorimo o zahodni družbi in o izrocilu, ki ga le-ta v 21. stoletju prenese na skoraj vse sfere življenja in sveta, ne moremo mimo poudarka, ki zadeva celotno predstavo ekološke problematike: problematicnost locevanja naravnega in družbenega sveta sovpada najprej z idejo cloveške hegemonske pozicije nad naravo in drugimi ljudmi ter bitji, nato pa še s kapitalisticno (re)produkcijo obstojecih razmer in razmerij -obema poudarkoma pa sta podvrženi tudi ideji demokracije in znanosti13 , ki sta vpeti v ta sistem. Lahko bi dejali, da se duh naracije naravnega poteka stvari, ki je mnogokrat bistvo vseh tistih, ki zanikajo vpliv cloveka oziroma družbe na vztrajno pešanje narave in stanja, ki še dopušca in omogoca cloveku L1 Walter Benjamin, Usoda iII =l1acaj (Ljubljana: Bclctrina, 2016), 308. dostojno življenje, nahaja ravno v osrcju kapitalisticne predstave. »Prepušcanje stvari 'naravnemu toku', ki je ideološka opora kapitalizma, nam danes grozi z dobesednim unicenjem narave. Sam obstoj narave ni vec nekaj, kar bi bilo lahko prepušceno 'naravnemu toku stvari14" temvec nakazuje na problematicnost samega izhodišca, ki vzpostavi pogoje za to, da se oblikuje takšna kolektivna usmeritev, ki hiti proti prepadu. Komelj poudarja pomen ideologije naravnega poteka stvari, ki nastopa kot ideološka opora unicevanju narave oziroma planeta. Rešitev, kot navaja, obstaja samo v organizaciji takšne družbe, ki ne bo vsega prepušcala naravnemu toku. V tem duhu se pojavljajo tudi poudarki o »cloveški naravi« kot necem, kar je dokoncno, nespremenljivo; takšen poudarek pa vendar služi le enemu cilju, ki je opravicevanje družbenega statusa quo -v dometu ekološkega vprašanja je to status quo katastrofe15 • Dandanes si clovek namrec precej lažje predstavlja konec sveta kot pa konec kapitalizma" , in kot pravi Naomi Klein, ko problematizira usmerjenost globalnega ekonomskega sistema, ki ni zadolžen in odgovoren samo za financno krizo, temvec tudi za okoljsko krizo, je naš gospodarski sistem »v vojni s številnimi oblikami življenja na svetu, vkljucno s cloveško. Podnebje se propadu lahko izogne le tako, da cloveštvo zmanjša porabo virov, medtem, ko gospodarski model zahteva nebrzdano rast, da bi se izognil propadu. LJ Ustroj znanstvenih dognanj skozi zgodovino pridobiva drugacne usmeritve, vendar se že denimo v primeru Galileja razjasni, da mora znanost sovpadati s tradicionalnimi dolocili in jim "Jedili ter da duh casa, v katerem posamezni znanstvenik deluje, mocno vpliva na njegova spoznanja. za vec glej: Bertolt Bre<:ht, f=bral1G dela I (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1962), 327--446. " Miklavž Komelj, »Brttht, pesnik Komunisticnega manifcsta(, v Cas je =a Brcchlaf (Lj ubIjana: Studia humanitatis, 2(09), 102. " Prav tam, 103. '· Friedrich Jameson, The seedsoflime (New York: Colombia University Press, 1994), xii. Spremenimo lahko le en nabor pravil in to niso zakoni narave. 17« Vprašanje samorefleksivne umestitve sovpada z vprašanjem delovanja ljudi oziroma usmeritve skupnosti/ družb, ki je, kot smo že dejali, lahko opora ali pa se kaže kot brezizhodna past. Vse hitrejše unicevanje naravnega okolja, ki se kaže skozi unicevanje rodovitne zemlje, onesnaževanje morij, izsekavanje gozdov, krcenje bivanjskega habitata in ekološke katastrofe na splošno, spremlja tudi vse hitrejše pešanje družbenega življenja oziroma izpodbijanje družbene stabilnosti, kar nam nikakor ni tuje. Izvor tega, kar se nam danes kaže zgolj kot posledica, kot simptom, ostaja nekoliko bolj prikrit -mesto, ki ga clovek zaseda v svetu, zatorej ni nekaj, kar obstaja od nekdaj, torej ne gre za nekakšen naraven potek stvari, ki se pac dogaja po nekem kozmicnem ustroju, temvec je posledica tradicije in razumevanja podobe sveta in misli o njem. Problematicnost predstave o clovekovi nadvladi nad naravnim svetom in nad drugimi ljudmi se z dometa mišljenja tako preseli na podrocje delovanja in postane konkretno politicno vprašanje; clovek, kot pravi Hannah Arendt, je politicno bitje prav zaradi svoje sposobnosti delovanja, ki ga usposablja, »da se združi s sebi enakimi, da z njimi dela skupno stvar, si postavlja cilje in se posveca podvigom, ki mu nikdar ne bi mogli priti na misel, ce ne bi imel tega daru; zaceti nekaj novega18<<-Kot poudarja Lebowitz, ljudje svoje razmere vselej spreminjajo s spremembo svojega delovanja, izhodišce te spremembe pa je sprememba pogleda oziroma zavesti19 , ki predhodi vsakemu delovanju. NARAVNI IN DRUŽBENI SVET Heraklitovo razumevanje spremenljivega sveta, v katerem je edina konstanta vsemu bivajocemu sprememba, gibanje, se zacr!a skozi zapis: »[NJi mogoce dvakrat stopiti v isto reko ne dvakrat dotakniti se iste minljive snovi« (Sovre 1946). Razumevanje sveta kot konstantne spremembe ne pripada zgolj naravnemu svetu, torej svetu, ki je dan, temvec tudi družbenemu svetu, ki ga clovek sooblikuje skupaj z drugimi ljudmi. Naravni svet je namrec tisti svet, v katerega je clovek umešcen z rojstvom in ki se mu prikazuje skozi svoje pojavljanje -dejali bi lahko, da naravni svet obstaja neodvisno od cloveške volje, clovek pa je tisti, ki mu pripisuje dolocene pomene. Lagos je tisto, kar cloveku omogoca, da svetu okoli sebe podeljuje smisel, in nastopa kot osrednji princip cloveka in kozmosa -lagos oznacuje »besedo, izjavo, pa tudi razum in mišljenje, ki sta v sozvocju z jezikom20«, hkrati pa cloveku ponuja možnost za komunikacijo z ostalimi ljudmi. Za razliko od naravnega sveta clovek ustvarja oni drugi svet, družbeni svet, ki je mnogokrat neupraviceno razlocen od naravnega sveta, v katerega je sicer vedno umešcen. Glede na to, da clovek postopa kot sestavni del družbe, je umešcen v naravni svet in njegova pozicija ni pozicija tistega, ki je naravni svet ustvaril, temvec je zgolj produkt zgodovinskega razvoja. " Naomi Klein, To \'se spremeni: kapirali=cm prali podncbjll (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2015), 33. LI Hannah Arcndt, O I1Gsiljl1 (Ljubljana: Založba Krtina, 1970), 6l '9 Michael A. Lebowitz, SocialislicnG allCrnlllira: resnicni c/ol'ckol' ra=mj (Ljublja na: Sophia, 20 14), 3-9. 10 Valentina Hribar Sorcan, Ja= iII drl/gi l' (pos/)modcrni filo=ofiji iII IIn1cmo.wi: Ila poli k sodobnosti (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013), 30. Medtem družbeni svet nastopa, nasprotno, kot nekaj, kar je posledica clovekovega (so)delovanja; clovek v družbi tvori le del družbene celote, ki jo oblikuje skupaj z drugimi ljudmi. Kar je izredno pomembno, je to, da je družbeni svet odvisen od naše volje oziroma od volje tistega, cigar pripoved o svetu prevlada. Vendar kljub temu da clovek sooblikuje družbeni svet, to ne pomeni, da njegovo delovanje ostaja v okviru družbenega sveta, ki ga je sam locil od naravnega. Nasprotno. Vsako delovanje, in to postaja v tem trenutku še toliko bolj ocitno, ima vpliv na naravno okolje in s tem tudi neposredno na cloveka. Zlitje naravnega in družbenega sveta in nezmožnost lociranja tako naravnega kot tudi družbenega sveta ter nezmožnost lociranja nas samih in naše vloge v tej dejanskosti pa nakazuj ejo na še eno posledico, ki je dosti bolj ocitna in nakazuje na usmeritev vseh bodocih družbenih bojev: vse bolj se izgublja prostor, ki omogoca kriticno premišljanje in delovanje. Boj v 21. stoletju je torej najprej boj za interpretacijo in za prisvojitev glasu, ki pomeni zagotoviti si mesto v svetu (so )odlocanja o skupnem, kar je tudi bistvo politike. Mnogi za ta namen poudarjajo pomen ponovne obravnave in reinterpretacije dolocenih izredno konsolidiranih pojmov in podrocij , kamor spadata tudi predstavi o znanosti in denimo demokraciji. Ta spremenljivi svet, svet, kakor ga je razumel že Heraklit, je torej lahko drugacen le, ce bomo priceli drugace živeti 21 • Sprememba delovanja kot popolni preo brat za nas, razsipne potrošnike, pomeni, »da moramo spremeniti nacin življ enja, delovanja gospodarstva, celo zgodbe, ki jih pripovedujemo o svoji vlogi na svetu" <<-Prav zgodbe, ki jih pripoveduj emo o svoji lastni vlogi na tem svetu, krojijo zavest o celotni podobi stvari -skozi to podobo se kroji naše vsakodnevno delovanje. Danes ne »živimo preprosto v 'gospodarski krizi' ali 'krizi kapitalizma' -o kateri zdaj že vemo, kdo ima od nje dobicek in kdo placuje zapitek. Živimo v krizi velike pripovedi o svetu23«, ki pa generira in doloca vsako nadaljnjo usmeritev naše družbe. Ujeti v zev med preteklostjo in prihodnostjo" , se soocamo z vsemi tistimi vprašanji, ki bodo dolocali naš obstoj ali naš propad, zato je še toliko bolj pomembno, da se z njimi ukvarjamo konkretno in celovito. Nastja Vidmar 1L Humbcrto R. Maturami in Francesco 1. Varela, Drevo spo=IIGl1ja (Ljubljana: Stud ia humanitatis, 1998), 204. 11 Naomi Klein, To \'se spremeni: kapilali=em proli podncbjll (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2015), 15. lj Markus Metz in Georg Scd3lcn, Kapirali=em kOl spektakel ali slroji =a pol1crmlijanjc iII ecol1owinmcl1l (Ljubljana: Studia humanitatis, 2015), 70. 1. Hannah Arcndt v svojem delu Mcd prclCklo.wjo iII prihodno.wjo poudari pomen locke, na kateri se nahaja clovek: tej locki pravi prizorišce -» prizorišcc je bojišce, na katerem se mcd seboj spopadeta sili preteklosti in prihodnosti(. Sledec temu poudarku, naša obravnava izhaja iz enake casovnosti . Zev v casu nakazuje na nujnost raz umevanja preteklosti: ko nas vlcce nazaj, nas tudi potiska naprej. za vcc glej: Hannah Arendt, McdprclCk/osljo in prihodnosIjo: 5csI raj l' polilicncm mWjcnjrl (Ljubljana: Krtina, 2(06). Videti svet skozi mikroskop Ker sem po izobrazbi mikrobiologinja, bo clanek vseboval predvsem mikrobiološki pogled na svet in družbo. Mikrobiologija je veda, ki se ukvarja z organizmi, ki so s prostim ocesom nevidni -mikroorganizmi (to so virusi, bakterije, plesni, praživali in mikroskopsko majhni evkarionti, kot so npr. kvasovke). Ljudje smo z mikroorganizmi v nenehnem stiku; zavedamo se predvsem njihovih negativnih ucinkov na nas (npr. povzrocanje gripe, virusnih obolenj ... ), velikokrat pa pozabimo na njihove pozitivne ucinke. Ali imajo mikroorganizmi zaradi majhnosti sploh kakšen vpliv na okolje? V casu modernih tehnologij in razpoložljivih informacij bi lahko mislili, da natancno poznamo vsa biološka dogajanja. Smo najinteligentnejša bitja (kar se tice mišljenja, vrednot), ki so se razvila na planetu. Toda kako se je življenje sploh zacelo? »Življenje je nastalo pred približno 3-4 milijardami let v praatmosferi (vodik, metan, vodni hlapi; kisika ni bilo) ob sodelovanju razlicnih oblik energije.«' Pline v takratni atmosferi so mikroorganizmi spretno izkoristili za pridobivanje energije, pri enem od procesov pa je nastajal kisik. S kisikom v ozracju so bile ustvarjene nove razmere za življenje; posledicno so se razvijali cedalje bolj zapleteni organizmi, pri cemer so imeli mikroorganizmi še vedno glavno vlogo. Glede na simbiontsko teorijo so se bakterije, natancneje cianobakterije, zacele združevati z drugimi bakterijami, pri cemer se celici nista zlili skupaj, ampak so se cianobakterije vrinile v drugo celico'-Tako smo dobili prvotno rastlinsko celico, ki se je skozi evolucijo izoblikovala v danes poznano strukturo. Dele cianobakterij danes v rastlinski celici predstavljajo kloroplasti (na podoben nacin, a z drugimi bakterijami so nastali mitohondriji). Da so kloroplasti in mitohondriji res tujega izvora, potrjuje kar nekaj dokazov: DNK (deoksiribonukleinska kislina) rastlin je cisto drugacna kot DNK kloroplasta, kloroplast ima dve membrani ... In zakaj je vse to še vedno le teorija in ne dogrna? Ker še vedno obstaja nekaj dokazov, ki omenjene teorije o razvoju ne podpiraj0 3 Ljudje smo bili od nekdaj radovedni oziroma si nismo znali vsega pojasniti. Tako smo vlO. stoletju zacetek življenja pripisovali božanstvom (kar pocnemo še danes), skozi stoletja pa smo doživljali manjše preboje v znanosti (v 17. stoletju smo na primer skozi zelo preprost mikroskop prvic videli bakterije oziroma animalicule -živalim podobne strukture, kot jih je poimenoval raziskovalec). Na podlagi takšnih prebojev so bili v 20. stoletju osnovani veliki znanstveni dosežki (npr. ovržena je bila teorija o spontanem L Jelka Strgar, BIOLOGIJA (tema/ski leksikon) (Ucila International, 2007), 468. 1 Stephen 1. Giovanni in Sean Turner, »Em/llliol1ary Rcialiol1ships among Cy ul10baclCria alld Green Chloroplas(s«, Journal od Bactcrio)ogy, 170, Št.S (1988); 3584-3592. 1 Toni Gabaldon in sod., »Origil1 alld cm/lllioll oflheperoxisomal proICOn/CI< , Biology Dirc<:t 1, Št.S (2006): 1-14. nastanku življenja' ; dokazano je bilo, da je DNK nosilec dedne informacije; ogromen napredek smo doživeli s tehnološkim razvojem), predvsem pa smo zaceli veliko bolje spoznavati mikroorganizme okoli sebe. V 21. stoletju sicer še vedno ne moremo tocno opisati zacetka življenja, vendar lahko opišemo razmere. Ce nam je kaj skupnega z vsemi zlvlmi bitji (poleg osnovnih gradnikov), je to naklonjenost k združevanju. Zanimivo je dejstvo, da so se skozi evolucijo celice združile veckrat. Tako celotna evolucija ne temelji le na enem ali dveh dogodkih, ampak naj bi prišlo nekje do 46 evolucijskih združevanj celic'. Sledila je še diferenciacija oziroma specializacija celic, tako da je vsaka celica v novi skupnosti prispevala dolocen del (ce bi vse celice delale enako, se energetska bilanca organizma ne bi izšla)'-Praživali, rastline, živali in ljudje, vsi smo šli po isti poti združevanja celic in njihovega opredeljevanja. V preteklosti so znanstveniki postavili kar nekaj teorij o evoluciji. Lamarck? je evolucijo razlagal s potrebo po izpopolnjevanju: organi, ki jih živo bitje ne uporablja, zakrknejo, medtem ko se ostali deli izpopolnjujejo/ razvijajo naprej. Bolj prakticna razlaga je razlaga o razvoju žiraf, ki naj bi po tej teoriji dolg vrat pridobile z nenehnim generacijskim iztegovanjem vratu. Teorija je bila kmalu zavržena, saj pridobljenih lastnosti ne moremo dedovati (ker niso zapisane v dednemigenskem ma terialu DNK). Osebno mi je teorija všec ravno zaradi ideje o lastni potrebi po izpopolnjevanju, ki smo si jo ljudje vseeno prisvojili. Glede na moja opažanja bodo nekateri ljudje vedno posegali po necem višjem, pa naj bo to življenjski slog, družbeni status ali pa (le) osebno zadovoljstvo (v preteklosti so si vse to lažje prisvojili predvsem plemici, dandanes pa si lahko zaradi boljšega življenjskega standarda takšno izpolnjevanje lažje privošcimo tudi vsi ostali). Lamarkizmu (ideološkemu gibanju, ki je podpiralo Lamarckovo teorijo) je sledil darvinizem -idejno gibanje, katerega utemeljitelj je bil Charles Darwin, bolje poznan po svoji teoriji in knjižnem delu O nastanku vrstz naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek'. Teorija' pravi, da s(m) o bitja v konstantnem konkurencnem boju za obstanek, pri cemer nekateri organizmi z manipulacijo drugih poskrbijo za celotno dinamiko razvoja. Prakticni primer te razlage je lahko cloveška mikrobi ota -mikroorganizmi, ki živijo v cloveškem crevesju, na koži ... Mikrobiota se skozi življenja spreminjalO in niti dve osebi na Zemlji nimata enake sestave. Mikrobiota ima pomemben vpliv na cloveško prebavo, saj z njeno pomocjo pridobimo do 30 % dodatne energije ali pa (ob povecanem dolgotrajnem vnosu alkohola) zbolimo zaradi raka na želodcu (dolocena bakterija namrec naredi razjedo, ki sproži nenadzorovano deljenje rakavih celic in posledicno privede do rakave tvorbe). • Slednja pravi, da je življenje nastalo spontano iz ncžive snovi in življenjske sile. ' Richard K. Grosbcrg in Richard R. Strathma nn, »The cm/lllioll ojnw/licelllilarily: A .Millor Major Tral1silioJ1«, The Annual Rcvicw ofEeology, Evolution and Systcm3tics 38 (2007): 621--654. • Laura Wegner Parfrey in DanicI J.G. Lahr, »/lfllliccl/lilarily arose sc\'cra/ limes iII (he cllo/lllion ofcllkaryo(cs«, Bioess.ays journal 35, šlA (20 13): 339-347. 'Strgar Jelka, Biologija (Tržic: Ucila International, 2007), 350. • Prav tam, 74. " Mary Midglcy, »BCaSI andman, (he roo/sojJlIImaI1I1GlllrC«, Routledge Classics(1978), 37. L"Valentina Tremaroli in Frederik Backhed, »Functional interactions between the gut microbiota and host metabolism(( Review, Nature 489 (20 12),242. Druženje je v primerjavi z ostalimi vrstadirektnih potomcev), pa do poškodb ni mi najbolj izrazito ravno pri ljudeh. »Ko prišlo. Na ljudeh takšnega eksperimenta se osebek rodi je samo biološko bitje (ne niso naredili, saj je neeticen in nepotreglede na credni nagon), s socializacijo ben -svet pozna vse prevec primerov, ko pa postane tudi družbeno.«" To velja za clovek vzame življenje socloveku, pa naj vsa bitja (ne le cloveka), razlika je samo bo neznanec ali pa celo njegov brat/sestra. v nacinu obnašanja, ki ga bolj ali manj Smo ljudje kljub socializaciji in kulturni razumemo. Tudi Mary Midgley, avtorica razvitosti še vedno ohranili ostanke svojih knjige Beast and man -the roots of huživalskih prednikov (npr. živalsko agresiman nature, se sprašuje o naravi našega jo)? Sama mislim, da smo poleg »prijazne obnašanja: ali je posledica našega razvoja cloveške plati« razvili tudi negativne lastiz živali ali smo razvili samosvoje obnanosti, kot so npr. nadutost, napuh, privoššanje? Obe teoriji imata zagovornike in cljivost ... Z dolocenimi dejanji smo venasprotnike. Teorija" samosvojega obnalikokrat tako »zaostali«, da se kar bojim, šanja (t. i. Blank Paper view) je predmet kako bo v prihodnosti. Ljudje smo ena debate mnogih sociologov in psihologov. izmed redkih živalskih vrst, pri kateri se Teorija trdi, da naj bi bil clovek »produkt« kljub evolucijskemu razvoju, visoki intesamo svoje lastne kulture (na zacetku je ligenci in mocno razviti kulturi pojavljajo clovek kot glina, ki se izoblikuje s pomocpsihicne bolezni in duševne stiske. Komjo družbe, v kateri odrašca). M. Midgley binacija le-teh in morebitne izlocenosti iz zagovarja argument, da se skozi mnoge družbe (zaradi drugacnosti) lahko privede možnosti obnašanja zaradi števila razlictudi do samomorov. Katero živo bitje bi nih kultur, ki jih poznamo, clovek lahko svojega bližnjega sorodnika tako prizarazvije kot unikaten »izdelek« družbe, v delo, da bi storil samomor? Sicer se strikateri živi. Clovekje družbeno bitje, hkranjam, da obstajajo izjeme, npr. crna vdova ti pa tudi živo bitje, ki raste (fiziološko in in bogomolka po parjenju ubijeta samcka psihološko) in se razmnožuje. Navsezad( ce ji ne ubeži). Vendar izjeme potrjujejo nje s(m)o vsi socialna bitja -tako živali pravila (vsaj tako so nas ucili v šoli, na kot ljudje -, poznamo razlicne protokole fakulteti ... ). obnašanja, npr. za pozdravljanje in izka Pravijo14, da naj bi v prihodnosti odkrili zovanje custev, kretnje, s katerimi krepi »kljuc« za odpiranje dodatnih odstotkov mo medsebojne odnose. Zanimive pa so spominskega prostora v možganih. S tem študije13, ki kažejo, da clovek lahko izkaže bi lahko lažje pomnili pretekle dogod vecjo »surovost« v primerjavi z živalmi. ke. Tako se, ceprav smo že na res visoki V isto kletko so dali podgani razlicnih stopnji razvoja (glede na naše zacetke), družin, ki sta se hudo ranili; ko so dali še vedno razvijamo naprej. Pa se res? Ja skupaj podgani iz iste družine (sicer ne mes Owen je za National Geographic15 LL Janek Musek in Vid Pccjak, Psihologija (Educy, Ljubljana 1997), 189. L1 Midglcy »Beast and man(, 37. LJ Prav tam, 54. " Mikhail A. Lebedev in Miguel AL. Nicolelis, »Brail1 -machil1c il1lcrfaces: paSI, plT'selll alld jimlrC«, Rcview Trcnds in ncuroscienes 29, št. 9 (20 12), 536. L. James Owen, »FUTURE HUMANS: FOIlr ways I\'C mayor may 1101('1'0/1'('«, National Gcographic, 24. november 2009. Dostopno prek http:// ncws.nationalgcographic.comincwslZOO9/] 1/091 1 24-origin-of-spttics-150-darwin-human-cvolution.htmll (20. 5. 2017). 33 predstavil štiri napovedi o cloveški evoluciji: 1. Evolucija se je zaustavila. Cloveštvo se je razvilo do stopnje, ko nima vec možnosti nadaljnjega razvoja. Eden od razlogov, zakaj se ne razvijamo, naj bi bil tudi, da smo vsi na enem planetu in je naš celoten genom (genom celotne cloveške populacije) cedalje bolj podoben. 2. Cloveštvo se še naprej razvija. S pomocjo tehnologije bomo imeli vecje možnosti za izbiro »boljšega« partnerja, hkrati pa je za obvladovanje tehnologije potrebna dodatna inteligenca. Glede na to teorijo bo na evolucijo vplivala predvsem spolna selekcija, ki naj bi nam omogocila izbiro partnerja glede na bogastvo in inteligenco. 3. Z ustrezno tehnologijo bomo dosegli nesmrtnost cloveške linije. Ljudje želimo premagati svojo minljivost. Prihodnost bo zagotovo prinesla še vecjo vpletenost aparatur v cloveška življenja z namenom njegovega podaljšanja. 4. Cloveštvo se bo nadalje razvijalo na drugih planetih. Podobno kot so Evropejci pred stoletji z ladjami odšli na medcelinska potovanja, nam bo tehnologija v prihodnosti omogocala potovanja v vesolje, kjer bomo ustvarili nove kolonije. Sama menim, da je prva napoved popol noma nesmiselna, saj verjamem, da se neprestano razvijamo in izboljšujemo predvsem svoje biološke lastnosti. Sicer je ideja glede genoma in prenasicenosti »enih in istih« genov upravicena, vendar še vedno nismo na stopnji, ko bi genetika predstav ljala problem. Seveda prihaja do genetskih bolezni, vendar te niso posledica incesta oziroma znotrajsorodstvenih razmerij. Na razvoj ploda vplivajo tudi zunanje razmere in ne le genetika. Kar se tice druge napovedi, bi na kratko dodala, da si partnerja že sedaj lahko »izbiramo« glede na bogastvo in inteligenco. S tretjo in cetrto napovedjo se absolutno strinjam. Že sedaj uporabljamo aparature z namenom podaljšanja živ ljenja (npr. srcni spodbujevalnik), v prihodnosti pa bo njihova vpletenost v naša življenja še vecja. Sicer dvomim, da bomo živeli vecno, ker smo navsezadnje še vedno biološka bitja in so naši gradniki (celice) še vedno minljive, zagotovo pa si bomo podaljševali življenja. Logicna posledica prepolne Zemlje je poselitev novih planetov, ki bo s tehnološkim razvojem zagotovo sledila. Tudi zaradi eticnih in moralnih vrednot, ki se jih cedalje bolj zavedamo, bo potreba po novem življenjskem prostoru postala nuja. Osnove za raziskovanje vesolja smo postavili že v prejšnjem sto letju (z odpravami na Luno, stalno prisotno odpravo na Mednarodni veso ljski postaji ...), na teh temeljih pa se gradi16 prihodnost, ki bo zadevala tudi raziskovanje ostalih galaksij. Na teh temeljih se tako gradi prihodnosti, ki mora biti manj unicevalna do okolja in nas sam ih, za kar moramo poskrbeti. Ce se vrnemo k Darwinovi teoriji: >>V neprestanem konkurencnem boju preživijo le tisti osebki, ki so bolje prilagojeni na vsakokratne razmere. Tako pride med osebki ene populacije do (naravnega) izbora.«l7 Ta del teorije razvoja vrst de- LoInternational space Station, Overview, 22. april 20 17. Dostopno prek: https://www.nasa.gov/fcaturc/visiting-vehiclc-launchcs-arrivals-and-departures (20. 5. 20 17). "Strgar, BIOLOGIJA, 74. 34 jansko drži za vsa živa bitja -od bakterij do najvecjega sesalca na svetu. Tako v našem crevesju ostanejo le bakterije, ki jim trenutne razmere ustrezajo oziroma so jih sposobne preživeti, v morju pa enako velja za sesalce (ceprav se morski ekosistem spreminja veliko pocasneje kot cloveško crevesje). Drži tudi, da nas bakterije ne zanimajo toliko kot ljudje okoli nas. Res je, da smo ljudje skozi zgodovino naredili fantasticen preboj -iz jam smo prišli v urejen, kulturni svet (oziroma si vsaj želimo, da bi bilo tako), pridobivanje hrane se je popolnoma spremenilo, izobražujemo se ... Nemalokrat pa sem osupla nad cloveško inteligenco in neumnostjo hkrati. Smo edina živalska rasa " , ki je bila na Luni, ki si upa še dlje v neznano vesolje in hkrati zavestno unicuje svoj dom -Zemljo. Ljudje se ucimo o drugih organizmih, preucujemo njihov razvoj in lahko najdemo odgovor na marsikatero vprašanje. Zakaj torej ne ustvarimo še vecjih dosežkov, ki bi koristili družbi? Narava je za to cudovitost, ki nam jo je pripravila za življenje, potrebovala vec milijard let, tako da nikakor ne moremo pricakovati, da bomo sami v nekaj stoletjih vse skupaj razumeli oziroma mogoce celo presegli (vsaj od 18. stoletja naprej, ko se je zacela razvijati modema znanost). Sama menim, da glede na prejšnje stoletje, ki je bilo polno neverjetnih dosežkov (obisk Lune, razna znanstvena odkritja, tehnološki preboji, gensko spremenjeni organizmi ...), ne moremo19 vseskozi povecevati trenda novosti in cedalje bolj pomembnih odkritij. Dejstvo je tudi, da se še vedno ukvarjamo s svojo minljivost jo. Povprec na starost se sicer viša, vendar še dolgo (ce sploh kdaj bomo) ne bomo normalno in koristili družbi živeli vec kot 100 let. In to je vse, kar je cilj našega življenja -korist za celotno družbo oziroma našo populacijo. Tako kot so se celice v preteklosti diferencirale za razlicno delo, smo se tudi ljudje specializirali za razlicno delo, ki ga opravljamo za preživetje. Kljub raziskovanju, tehnologiji in napredku v znanosti pa še vedno ne moremo cisto natancno povedati, kako se je življenje zacelo. Vemo, da so imeli pri tem kljucno vlogo mikroorganizmi, ki so prvi zaceli s »proizvodnjo« kisika, ki je v nadaljevanju služil za razvoj ostalih organizmov (tako mikroorganizmov kot vseh ostalih). Mikroorganizmi imajo kljub svoji majhnosti velik pomen ne le za razvoj posameznega organizma20 , temvec za celotno okolje. Njihov recept za uspeh sta nedvomno številcnost in raznovrstnost, ki jim omogocata hitro prilagoditev na razmere v okolju. Martina Podgoršek lO Ce bi želeli trend povecevat i, bi morali vsako leto predstaviti vsaj toliko pomembnih odkritij kot prejšnje leto in še vec. To bi pomenilo, da bi znanstveniki cele dneve prcživljali v labomtorijih, na terenu itd. in ne bi imeli casa za nonnalno družinsko življenje. LO Ker so mu s kisikom omogocili evolucijski razvoj in ker v nekaterih (npr. clovek, živali ... ) poscljujcjo prebavni trakt ter jim tako omogocajo ucinkovitejšo rabo hraniL Narava, družba in politika UVOD Moderna doba kot markacija konca fevdalne dobe in razmerij ter kot zacetek kapitalizma je svoj navdih crpala iz anti ke. Predvsem ideali, filozofija in tudi politicno življenje te davne dobe so (bili) tisto, k cemur se v današnji dobi vedno znova vracamo, kadar »skrenemo s poti<<-S tem ciljamo na vse sodobno, kar ni v skladu z anticnimi idejami ali ideali družbe in politike. Narava, družba in politika' so bile kljucne navezne legitimacijske tocke (cloveške) realnosti tako v antiki kakor tudi v modemi. Te realnosti vedno živijo druga z drugo, vendar se bojujejo za prevlado, zato je vsaka posamezna realnost v vsaki družbi sodobnega sveta prisotna v vecji ali manjši meri, in sicer odvisno od razmerij moci , ki podpirajo te realnosti. Odvisno od realnosti obstajajo tudi predstave o cloveku kot bitju in, vzrocno-posledicno ali ne, predstave o organizaciji politicne skupnosti . Ceje bila predstava cloveka kot družbenega bitja predvsem rezultat 19. stoletja, je bila predstava cloveka kot politicnega bitja predvsem predstava 20. stoletja. Skozi politiko se namrec konstituira interes razlicnih družbenih skupin. Politika je imanentna predvsem demokraciji, ki je odprla javno kot prostor za konstituiranje politike. Politiko je tako treba razumeti veliko širše kot zgolj institucionalno državno delovanje; treba jo je razumeti kot politicni boj družbenih skupin za mesto oziroma položaj v družbi, kot vsakršno udejstvovanje v javni sferi in vplivanje na javno. Politikaje (pomenila) prostor, skozi katerega se je lahko v politicni skupnosti povzpel vsak posameznik ali družbena skupina ne glede na ekonomski ali družbeni položaj. Kje je tu našla svoje mesto narava kot realnost, ki vlada moderni in predpostavlja družbeno in politicno, bomo poskušali opisati v tem (pre )kratkem besedilu. Skozi razlago anticnega razumevanja cloveka, narave, družbe, politike in politicne skupnosti bomo sprva poskušali na hitro orisati (anticne) ideale, ki naj bi jim danes sledila moderna doba. V drugem delu se bomo lotili kratke primerjave anticnih in modernih idealov, hkrati pa bomo poskušali pokazati, da je moderna od antike v veliki meri prevzela le formo opisanih pojmov in idealov, pri cemer je njihovo vsebino predrugaci la v skladu z interesi (in obstojem) kapitala'. Ta razkorak med antiko in moderno bomo poskušali ilustrirati tudi na položaju moških in žensk skozi politicno skupnost oziroma državo. ln ceje bila naravna realnost emancipacijska 1 Manjka šc legitimiranje realnosti po božjem, ki je vladalo cloveški družbi predvsem v srednjem veku. Tako politicno kakor tudi družbeno življenje je bilo urejeno in pojasnjeno z božjo voljo. Ravno vznik legitimacije z naravnim pomeni vznik moderne dobe. 1 Ne smemo pozabiti, da kapitalu vedno stoji nasproti delo. Družbenopoliticna krajina, v kateri danes živimo, je rezultat politicnega boja med delom in kapitalom kot temeljnega družbenega razmerja. realnost ob razdiranju fevdalnih in božjih kriva za obliko ureditve sodobne skupnosspon srednjega veka, je danes postala reti'. Slednja se že na ravni ideje velikokrat akcionisticna v odnosu do emancipacije sooca s protislovji, ki jo vedno bolj ženejo skozi politiko in politicnost. v pogubo. Platon in Aristotel sta se zave dala, da clovek ne more živeti izven družbe, vendar sta se obenem zavedala, da tudi ANTIKA to ni tisto, kar dela cloveka posebnega in drugacnega od živali. Aristotel pravi, da je clovek po naravi Družbeno je naravno, a družbeno in na politicna žival (zoon politikon); kar mu ravno ni politicno. Narava je primorala daje pridevnik politicnega za razliko od cloveka (in živali) v življenje v družbi, ostalih živali, je zmožnost govora. Dokaz, kajti samo v njej je lahko preživel. Po sta da je polis/država kreacija narave, je ne rogrškem mišljenju cloveške sposobnosti zmožnost samooskrbe posameznika, ko je za politicno organizacijo ni treba samo ta locen od skupnosti oziroma od polisa. locevati od naravnega skupnega življenja, Vsak posameznik ima po naravi vsajen v središcu katerega sta dom in družina, socialni cut. In tudi to, kar ga po naravi lo temvec ju je treba razumeti v izrecnem cuje od drugih, je življenje v skupnosti, v nasprotju. Z nastankom polis pride do kateri vlada pravicnost. Pravicnost je tako izuma bios politikos, torej politicnega lepilo in pogoj za uresnicitev vseh poten okolja/prostora. Vsak državljan je od zdaj cialov cloveka, ti pa se lahko izpolnijo pripadal dvema redoma biti in nj egovo samo v skupnosti 3 Pravicnost je temeljno življ enj e je bilo zaznamovano s tem, da vodilo reda v politicni skupnosti. Zdi pa je bilo natancno razdeljeno med to, kar je se, da je jasno, kaj je tisti temelj in pogoj imenoval svoje lastno, in tisto, kar je bilo za politicno skupnost: najprej narava, nato skupno'. družba in šele nato politika, >>nekje vmes« pa ima ponekod mesto tudi božje. Pa je res Enostavno razlikovanje med privatnim in tako? javnim ustreza podrocju gospodinjstva! gospodarstva na eni in prostoru politicne Takšno razumevanje skupnosti, kot je opi ga na drugi strani; ti enoti sta obstajali kot sano zgoraj, je z zatonom antike zamrlo. medsebojno loceni vsaj od zacetka antic Šele z nastopom moderne dobe se je ideja nih mest oziroma držav'. Šele na locitvi o naravi, družbi in politiki vrnila. Verjejavnega in zasebnega ter nastanku demo tno bi lahko rekli, da je z vrnitvijo teh idej kracije? se je utemeljila politika8 Javno je šele lahko nastopila moderna. Zdi se, da je namrec tisto podrocje, ki je skupno vsem renesansa revitalizirala politiko in je tako v družbi, vsem v skupnosti -in prav to je 1 Aristotel, The Politics (Cambridge: Cambridge University Press, 1996). • V tem obdobju so prišle v Evrop, konkretno sprva v mestne državice srednjeveške Italije, ideje anticne Grcije in Rima, ki so jih poskušali takratni intelektualci prevesti in prilagoditi srcdnjeveškim razmeram. To je bilo pravzaprav rojstvo ureditve sodobne skupnosti, ki se je razvijala skozi stoletja vse do današnje oblike. , Hannah Arcndt, Vita Activa (Ljubljana: Založba Krtina, 1996). • Hannah Arendt, Vita Activa (LjUbljana: Založba Krtina, 1996). ' Med tem politicnost poskuša danes z »dnIŽbcnim( biti svoj politicni boj na ravni znanosti in na ravni javnega. To ji je v dolocenih obdobjih, kot je leto 1968, uspevalo, vendar pa je njen položaj od zacetka 80. let veliko slabši. • Jacques Rancier, Hatrcd of Democracy (London -New York: Verso, 2(06). politicno, tisto, kar je lastno samo cloveku in nobeni drugi (živalski) vrsti. Šele z novoveškim nastankom družbenega prostora pride do ponovnega nastanka javnega in zasebnega, vendar skozi metaforo družine', kar pripelje do pojmov, kot je politicna ekonomija. Vanticnem razumevanju politike je to protisloven pojem, kajti »ekonomsko je torej sodilo h golem življenju posameznika in preživetju vrste, je bilo že s tem identificirano in definirano kot nepoliticno«1O. Danes je ekonomija razumljena kot nacionalna ekonomija inje v domeni moderne države, torej v domeni Javnega. Z moderno, ko je zavladala legitimacija z naravo, se je poskušalo dolociti clovekovo naravo. Aristotelova dolocitev cloveka kot politicnega bitja je temeljila na izkušnjah, ki so nastale ravno izven naravnega podrocja cloveškega skupnega življenja in v izrecnem nasprotju z njim. Vendar postane ta dolocitev zares razumljiva, ce ji dodamo drugo znamenito aristotelsko definicijo cloveka, in sicer to, da je clovek »zoon logon echon«, živo bitje, ki ima lagos. Aristotel ni hotel niti zares definirati cloveka niti dolociti naj višje cloveške sposobnosti, kajti zanj to ni bil lagos, govor in govorece argumentiranje ter argumentirajoce mišljenje, temvec sposobnost kontemplacije (poglobljenega razmišljanja), ki je izredna ravno zato, ker ji ne ustreza noben govor ali govorjenje". MODERNA Z razsvetljenstvom pride do dokoncne afirmacije moderne dobe preko racionalnega in naravnega cloveka, ki izrine hegemonsko predstavo cloveka, postavljenega na svet po podobi Boga. Posameznik postane kljucen. Ta prehod od božjega k naravnemu se je utemeljeval predvsem kot pot k uresnicitvi posameznikove svobodne volje: sami si kreiramo življenj e. Clovek kot naravno in racionalno bitje je bilo s tem potrebno izobrazbe, da lahko izkoristi svoj potencial. Posameznika se je v modemi pricelo enaciti z individuumom in s tem že reducirati. Individuum je najmanjši in nedeljivi delec celote. Je »atom« cloveške skupnosti. Celota je razumljena kot stroj, delec pa je razumljen kot del stroja, ki ga lahko po mili volj i (iz)vzamemo iz stroja in ga (ne) nadomestimo s katerim drugim delom. Individuum implicira na družbo in njenega posameznika skozi mehansko metaforo, s cimer je bil posameznik zreduciran na pogrešljiv in zamenljiv del celote, postal je goli predmet, goli objekt. Clovek je sam sebe konstituiral kot objekt (preucevanja) predvsem z vznikom moderne, konkretneje z razvojem znanosti, ki je cloveka locila na subjekt in objekt". Danes je clovek razumljen predvsem kot objekt, kot predmet. V bolnišnici mu servisiramo telo kot stroj z medicinskim znanjem, v šoli ga dresiramo za cim boljšo uporabnost in • Zgodovinsko je zelo verjetno, da se je nastanek mest-držav in javnega podrocja izvršil na racun oblasti in pomena privatnega, družine in goSpodinjstva/ gospodarstva. za nas je samoumevno, da teh stvari mcd seboj ne locujemo, ker od zacetka novega veka vsako politicno obcestvo razumemo v podobi družine, pristojnosti in dnevne posle katere upravlja in izvršuje gigantski gospodinjski/gospodarski aparat (do neke merc lahko to pripišcmo zapušcini fevdalnega politicnega sistema, ki je temeljil na krvnih, družinskih vezeh, skozi katere so kralji udejanjali in legitimirali svojo oblast). Opraviti imamo torej z neko vrsto kolektivnega gospodinjenja. Privatizacija vseh cloveških dejavnosti in cloveških odnosov, torej tudi gospodarstva, je znacilna za srednjeveške poklicne organizacije v mestih. Današnje razumevanje javnega in zasebnega se tako v veliki meri napaja iz srednjega veka, iz slojev in organizacij, ki so bili nosilci in gonilo prehoda in nastanka moderne (Arendt 1996). '" Hannah Arendt, Vita Activa (Ljubljana: Založba Krtina, 1996). " Hannah Arendt, Vita Activa (Ljubljana: ZlMichel Foucault, Vednost-Oblast-subjekt (Ljubljana: Založba Krtina, 2008). tako naprej. Pa res lahko razumemo družbo kot agregat posameznih atomov -posameznikov; kot mehanski seštevek delov in sil med njimi? Modema doba za razliko od predmoderne sebe misli skozi naravo, prav tisto naravo, skozi katero so stari Grki utemeljevali svojo politicno skupnost. Tisto sveto, ki se ohrani od prejšnje legitimacije z božjim, se ohrani v znanosti. Brez znanosti ni legitimne moderne politike -ne zaradi moci znanosti, temvec zaradi moci mešcanskega politicnega projekta, ki se je prav skozi formo znanosti tako mocno utrdil v našem vsakdanul'. Naslednji radikalni prelom v zgodovini politicne misli se zgodi s Heglom in nato tudi z Marxom. Predvsem se (poskuša) opravi(ti) z mehansko predstavo skupnosti in v ospredje postavi(ti) (politicno) skupnost oziroma državo. Na idejni ravni je bila tako pred naravo postavljena družba in s tem (posredno) tudi politicna skupnost. Ta prehod iz božje legitimacije (predmoderno ) v naravno legitimacijo (moderno) družbe in politike je bil z razsvetljenstvom in kasneje z liberalizmom utemeljen skozi družbeno pogodbo. Družbena pogodba temelji na konsenzu med posamezniki, ki nekomu prostovoljno predajo dolocene pravice, ta pa jim bo ob njihovem strinjanju v zameno vladal in jim zagotavljal varnost in svobodo v politicni skupnosti 14 . Avtoriteta, na katero ljudstvo prenese nekatere pravice oziroma oblast, lahko prisili posameznike v upoštevanje splošnih pravil in zakonov, kar posledicno prinaša oblikovanje legitimne družbe in države ali, drugace povedano, zasebne sfere in Javne sfere. Moderno ureditev kot tako pa so prav zgoraj omenjeni teoretiki tudi utemeljevali. Še vedno je kljucna tocka in navezna tocka vseh treh teoretikov legiti maClja z naravo. Naravna legitimacija clovekaje namrec to, da je clovek naravno bitje; ta legitimacija pa se je v moderni dobi le stežka prebijala. Ni šlo le za bitko med novim in starim, med novim in srednjim vekom, med modemo in predmoderno, med kapitalizmom in fevdalizmom, znanostjo in teologijo, temvec za politicni boj med mešcanstvom in plemstvom. Šlo je in še vedno gre, ker ta boj ni niti dokoncan niti dokoncljiv. Gre za vprašanje, ali bodo vladali cerkveni dostojanstveniki v imenu božje volje ali pa cloveška telesa in njihove naravne potrebe, od katerih je najpomembnejša prav življenje. Naravna legitimacija zacenja pri mehaniki in gre prek drugih poglavij fizike do biologije in Darwina. Liberalizem kot zapušcina razsvetljenstva in kljucna ideologija moderne razume cloveka v skupnosti kot atom in skupnost kot skupek teh atomov. Narava je zopet vkljucena že skozi ponazori tv eno moc metafore, medtem ko lahko mehaniko zaznamo v razmišljanju in pojmovanju skupnosti. Skupnost je namrec zamišljena kot stroj, katerega deli so pogrešljivi in so temu primerno zamenljivi. Takšen imaginarij, takšna predstava o svetu se je zasidrala tako trdno tako v našo kolektivno kot tudi individualno zavest, da to lahko zaznamo na vsakem koraku v filozofiji, v politicnem sistemu, v institucijah, v pravu itd. ln to se je zgodilo z reduciranjem demokracije na volitve, ceprav se le-ta lahko LJ Igor Luk šic in Jernej Pib lo, Uvod v zgodovino politicnih idej (Ljubljana: Založba Sophia, 2007). " Igor Luk šic in Jernej Piblo, Uvod v zgodovino politicnih idej (Ljubljana: Založba $ophia, 2007). prakticira na vrsto drugacnih nacinov, ali pa na cisto argumentacijski ravni, ko se pricne delovanje države primerjati z dobro/ slabo naoljenim strojem itd. Narava in razmišljanje skozi njo sta pustila mocno sled v nadaljnjem razumevanju in s tem tudi izgradnji najvišje politicne skupnosti: države. Družbeno pogodbo moramo razumeti kot instrument, kot metaforo, preko katere so želeli skozi zgodovino nekateri avtorji utemeljiti nastanek moderne kot take in vsega, kar pride z njo. Družbena pogodba oznacuje instrument, oznacuje racionalizacijo nastanka politicne skupnosti in politike, kot jo poznamo v moderni, današnji dobi in skozi katero so bili razgrajeni fevdalna ureditev, fevdalni vladarji, fevdalna razmerja moci, fevdalna legitimacija in predvsem fevdalna predstava sveta kot taka. Družbena pogodba oznacuje prehod iz naravnega stanja v družbeno in politicno stanje ter oznanja prehod iz srednjega veka v moderno. Družbena pogodba kot taka v sebi skriva modrost novega obdob ja racia in racionalnosti, na cemer gradi celotna ideologija moderne dobe. Država v moderni za razliko od antike ni vec naravna tvorba, ampak umetna, dogovorljiva tvorba. SODOBNA DRŽAVAJAVNO IN ZASEBNO Danes je z >>narašcajoco kompleksnostjo« cloveštva prišlo do predrugacenja nekaterih pojmov. Ekonomija, ki danes zagotavlja hrano in zatocišce, je bila v antiki razumljena kot povsem stvar posamezni ka, stvar zasebne sfere. Danes ni vec tako. Zmotno prevajanje" in enacenje družbenega in politicnega je pripeljalo do nekaterih trdoživih in dolgotrajnih posledic. Politicno, torej javno, je namrec vsaj z današnjega gledišca »posrkalo« ekonomijo oziroma obratno: ekonomska logika je zavzela vsa mesta javnega (zaradi tehnicnega razvoja, kompleksnosti družbe in še katerega drugega razloga). In to je le ena od primerjav anticnega in sodobnega. Idejno je namrec sodobna družba utemeljena na idejah anti ke. Razumevanje nekaterih pojmov in s tem nacina urejanja skupnega in tudi zasebnega ter rešitve, ki so bile plod prilagajanja narašcajoci kompleksnosti sodobnega življenja, so se izgubili in popacili s prevodom. Tudi od tod izvirajo protislovja, ki nas danes vse bolj pestijo. V antiki tehnologija in ureditev (politicne) skupnosti nista omogocali »vecje« akumulacije kapitala/dobrin. Temu primerno je bilo urejeno tudi razmerje med moškim in žensko. Ženska (in sužnji) je namrec s skrbjo za gospodinjstvo zagotavljala in omogocala možnost javnega udejstvovanja moškemu. Naravna nuja oziroma preživetje je še vedno pogojevalo delitev nalog in vlog v družbi. Gospodinjstvo/ gospodarstvo je bilo stvar zasebne sfere. Danes ni vec tako, je ravno nasprotno, v sferi javnega. Še vec, razvoj tehnologije in razvoj politicnega, ki ga ne smemo pojmovati linearno, je omogocil predrugacenje razmerja med moškim in žensko. Država se je organizirala kot tisto, kar danes mocno posega v zasebno, v ekonomijo z namenom cim vecje produktivno " Globok nesporazum, ki se izraža v latinskem prevajanju besede polit icno v družbeno, se morda najjasneje pokaže, ko Tomaž Akvinski primerja bistvo gospodarjenja v gospodinjstvu z vladanjem na javnem poli ticnem podrocju (Arcndt 1996, 30). sti", »Iogika kapitalisti cne demokracije je brez antagonisticnih konfrontacij , seveda logika vzajemne kontaminacije: avtoritedokler ne razmišljamo mehansko, dokler ta pronica v gospodarstvo z vsesplošnim naš imaginarij ni podrejen ekonomski loupravljanjem zahtev, prenosov in uregiki -prav kakor posameznik ne obstaja janja, tako da vedno bolj izgublja svojo brez družbe in družba ne brez posameznispontano in samouravnaino naravo; v drka. Tako politicno ne bo izgnano iz cložavo se vkljucujejo tržne nakljucnosti , ki veških skupnosti, kakor ženske ne bodo tako kompromitirajo vsakršno predstavo izgnane nazaj v sfero štirih sten doma. O absolutni avtoriteti in absolutnem dobrem17<<- Sama ureditev politicne skupnosti je omogocila nastanek družbenih institucij ZAKLJUCEK in mrež, ki so pricele zagotavljati varstvo za otroke, graditev domov za družine itd. Zakljucek, ki sledi, se zdi (ne )jasen. CloDanes vse to pojmujemo tudi pod pojmom vekova narava je predpostavka, je ideal. socialna država, ki je sicer vse bolj stvar Clovekova narava je odvisna od politicne preteklosti." Država kot politicna skuppercepcije politicne skupnosti, torej od nost je postala vseprisotna, politicno je casa in prostora. V nekem trenutku in zapostalo vseprisotno. Vse to je v fizicnem kljucku pa lahko tudi sama besedna zveza smislu vkljucilo ženske v produkcijski clovekova narava hitro postane >>napacsistem (ekonomijo). Hkrati sta nastopila na<<-Clovek v zadnji instanci ni nic drugetudi politicna angažiranost in vstop žensk ga kot politicno bitje, bitje, ki je prilagov javno, politicno sfero. Seveda vse to ni dljivo in spremenljivo, seveda odvisno od potekalo brez politicnega boja. Sile, ki so okolišcin in konteksta. nekoc omogocile tehnološki in politicni Foucault pravi, da je clovek bitje življe napredek, so danes postale konservativne nja, govora in dela19. Pravi, da clovek ni sile, ki , temeljec na naravi, vse bolj sesu postal objekt mnogih družbenih in tudi vajo politicni >>napredek<<-Od tod izvira drugih ved zaradi neke ideologije, am antagonisticni boj med javnim in zaseb pak zaradi obstoja (racionalne) politicne nim, ki ga danes v skladu z liberalno ide tehnologije, ki smo jo izoblikovali sredi ologijo razumemo povsem mehansko, kot naših družb. Clovek je torej postal obj ekt dve nasprotujoci si sili, ki morata za svojo v trenutku, ko smo družbo zreducirali na »zmago« uniciti druga drugo. posameznika, na seštevek vec manjših V politicnem smislu pa ni tako. Razumedelcev, posameznikov; v trenutku, ko smo vanje, ki ga išcemo, mora iti preko boja zanj priceli uporabljati mehanske metafomed zasebnim in javnim. Je nekaj, kar re. Znanost in vse, kar je prišlo z njo, je klice po novi kreaciji. Javno je zasebno in bilo v vecinski meri le posledica in pogzasebno je javno. Eno lahko živi v drugem labljanje takšnega mehanskega razume- L. Neoliberalizem govori o umiku države, vendar hkrati potrebuje mocno državo in ideološke aparate države, ki vzpostavljajo trg in vzdržujejo pravila na njem, kar šcleomogoca »kreacijo( profita. L' Claus OfTe, Družbena moc in politicna obbst (Ljubljana: Delavska eno tnost, 1985). LI To nam razloži razpad tradicionalne družine in obstoj nuklearne družbi ne ter nastanek vse vcc novih (»3ltcrnativnih«) oblik družinskih sku pnosti. Vse to je namrec omogocil »razvoj« politicne skupnosti. Današnja razgradnja (socialne) države, ki smo ji prica pod neolibcralno ideologijo in rcžimom, pa potiska ženske nazaj, od koder so prišle: mcd štiri stene doma, v izkljucno priva tno sfero. Nekatere družbene skupine (z akcijami proti splavu, kontracepciji itd.) želijo žensko ponovno konstituirati kot stroj reprodukcije delovne sile -vulgamo rcceno -z namenom podrcditve kapitalisticni logiki, ki se je znašla v krizi profita (vsaj na Zahodu). 41 vanja cloveka. V okviru današnjega pojmovanja »znanosti" pa ostajajo, obstajajo in so se razvili nacini, ki zavracajo to hegemonsko razumevanja cloveka, s cimer ciljamo predvsem na humanizem in vse tiste netržne, neaplikativne, torej za kapital »neuporabne« znanosti. Razumevanje cloveka se zdi temelj in kljuc usmeritve razvoja cloveka/cloveštva oziroma vsega, kar pride z njim -politicne skupnosti in družbene ureditve, torej. Naravo(slovje) moramo razumeti kot refleksijo moderne. Praviloma gre za stopnjevanje razvoja cloveštva stran od narave v politicno skupnost, v novo družbeno formacijo. Narava (oziroma družba, utemeljena skozi naravo) je namrec postala reakcionisticna v razmerju do politike in politicne skupnosti prihodnosti. »Telo, oropano duha je zgolj masa v rokah elite, manipulacijska gmota, ki se hitro in pravilno odziva na dobro voden mehanski potisk.« lQ Kristjan Runovc " Michel Foucault, Vednosl-oblasl-subjekl (Ljubljana: Založba Knina, 2008). lO Igor LukSif in Jernej l' ikaJo. Uvod v zgodovino politicnih idej (Ljubljana: Znložba Sophia, 2007). Vrste materializma V družboslovju obstaja preceJsnp zmeda glede natancnega in vcasih že celo zgolj grobega pomena, ki naj bi ga imel izraz »materializem«. S tem ne mislim samo na obicajno zmedo glede definicije in medsebojne povezanosti razlicnih vrst materializma, recimo splošnejših, kot je ontološki, filozofski materializem, ali konkretnejših, kot sta sociološki materializem -bodisi v svoji marksisticni, webrovski ali darvinisticni obliki -ali antropološki materializem Marvina Harrisa in njegovih kolegov. Mislim predvsem na to, da je sploh v zadnjih 30 letih postalo zelo modno govoriti o materializmu, materialnosti, materialisticnem in telesu, ceprav ti izrazi nimajo natancne definicije oziroma, ko se ji približajo, odzvanjajo prej protimaterialisticnost kot pa karkoli drugega. Pravzaprav je, ironicno, govor o materialnosti in telesnosti postal mocnejši in vidnejši z vzponom radikalnih konstrukcionisticnih družbenih teorij (sploh poststrukturalizma), katerih glavna znacilnost je ravno zanikanje ali drasticno podcenjevanje tistih razsežnosti družbenega in naravnega sveta, ki niso kulturni produkt tega ali onega porekla, denimo jezikovnega, ideološkega ali oblastnega. Terry Eagletonje že leta 1990 izpostavil ta podivjani levi kulturalizem, ki prevladuje v zadnje m casu -kulturalizem, ki si retoricno prisvaja naziv 'materializem' in ki nato mirno potlaci vse najocitnejše materialisticne dele cloveških bitij, njihovo biološko sestavo. Nekje okoli zgodnjih 70. let 20. stoletja j e vsa osredotocenost na biologijo cez noc postala 'bio!ogisticna'. tako kot je vse ubadanje z zgodovino postalo 'historisticno' in vse ukvarjanje z empiricnim 'empiristi cno' . 1 Ali, kot izpostavlja David McNally: [Glovor o telesih najdemo povsod v postmodernisticnem diskurzu. Imamo že!cca telesa, pcrformativna telesa, kiborgovska telesa. Toda postmoderno telo je nenavadno zoženo. Dematerializirali so ga, odrešili materije, biologije, organov, krvi, živcev in kit. Celo želja je obicajno abstrahi rana od te lesa in reducirana na metafizicni gon po obvladovanju ontološkega 'manka', dejstva, da smo kot bitja nepopolni. Smiselne potrebe po hrani, ljubezni, spolnosti in zavetju v tem diskurzivnem prostoru niso sprejemljive. Postmodemo telo je tako sestavljeno iz radikalnega zanikanja telesne substance.2 To protislovje -kvazi materialisti cni kulturalizem -je postalo tako ocitno, da so v zadnjih letih celo zacele vznikati nove paradigme, ki so izšle neposredno iz poststrukturalizma, a ki so se koncno zacele zavedati in izrecno poudarjati, da je materializem v vecjem delu družboslovja zadnjih 30 let v resnici mrtev in pokopan, L Terry Eaglcton, »Defending the Free World((, SocialisI Regisler 26 ( 1990): 89. 1 David McN311y, Bodies ofMeaning: SlIIdic.s on Langrwge. Labor. and Liberalion (New York: State University of New York Press, 200 1), 2. ceprav so ga retoricno polnih ust prav njegovi kulturalisticni rablji in ceprav sta bila tako njegova smrt kot pokop neupravicena. Zaradi svojega poststrukturalisticnega rodovnika sta dve takšni paradigmi, t. i. >>novi materializem« Elizabeth Grosz, Diane e oole, Samanthe Frost idr. ter »posthumanizem« Rosi Braidotti, sicer sami nagnjeni k podobnemu protislovju in splošnejši notranji nestabilnosti, saj skušata pripoznati vzrocno vlogo narave v družbenem življenju, ne da bi se zares znebili poststrukturalisticnega okvira3 Kljub temu sta obe paradigmi osvežujoc prispevek k deradikalizaciji »kulturnega obrata«, k njegovi reformaciji od znotraj. Namen tega, kar sledi, je dvojen. Prvic, na kratko bom prikazal, kako zelo razširjena je materialisticna retorika v poststrukturalizmu in kako zelo nematerialisticna je po svoji vsebini. Drugic, predstavil bom nekaj dejanskih in smiselnih pomenov oziroma razlicic materializrna in pokazal, zakaj morajo samooklicani materialisti (bodisi marksisticnega bodisi nemarksisticnega kova) manj bojece prepoznati vlogo narave, biologije, nediskurzivnega v družbenem življ enju. MATERIALNOST IN TELO ALA KULTURALIZEM Ce materializem v konkretnejšem smislu, tj. kot je apliciran na družboslovje, pomeni karkoli, nas vsaj ne sme narediti, kot pravi Eagleton, slepe za biološko razse žnost cloveka; ceprav cloveška telesa niso izkljucno surova, kulturno neposredovana biološka materija, so gotovo vsaj v velikem delu neizgrajena s kulturnimi dejavniki (cetudi jih ti dejavniki nezanernarljivo posredujejo). Poglejmo, kaj o tem rnislijo vidnejši poststrukturalisti. Najprej v oci pade njihovo navdušenje nad telesi in materialnost jo. Da je Louis Althusser na vsakem koraku poudarjal materialnost, sicer ni prevec presenetlji vo, saj je vedno znova skušal dokazati svojo zvestobo marksizmu, torej historicnemu (ali, kot bi rekel Althusser, dialekticnemu) materiatizmu. Takole gre znani odlomek: »[E]ksistenca idej [subjektovega] verovanja [j e] materialna, zato ker so ideje materialna dejanja, vkljucena v materialne prakse, ki j ih urejajo materialni rituati, te pa doloca materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega subjekta.«' Bolj presenetljivo pa je to, da so nad materialnostjo in materializrnom navdušeni tudi poststrukturalisti, na katere je vplival Foucault, ne marksisticni in dialekticnomaterialisticni Althusser. Alan Sheridan v svoji (skoraj) hagiografski študiji Foucaulta tako denimo odobravajoce vztraja, da je Nietzsche Foucaultu »preprecil , da bi postal filozof«, kar je pomembno, saj mu je s tem omogocil, da je postal »pravi materialist«.' Kot nadaljuje: »Povezava oblast-telo [je] podlaga za pravi materializem «, podlaga, »ki je ne moremo najti nikjer v marksisticni tradiciji«.' Ne moremo je najti, pravi Sheridan, ker je Marx navkljub svojim zgodovinskim in eko 1 Elizabeth Grosz, Bccomil1g Undol1c: Darwil1ial1 Rcjlccliol1sol1 Life, Po/ilics, alld Ari (Durharn: Duke University Press, 20 11); Diana Coole in Samantha Frost, )dntroducing the New Matcrialisms«, v D. Coole in S. Frost (UL) New .Halcrialisms: Olllolog)'. Agency. alld Po/ilics( Durham: Dukc University Press, 2010),1--46; Rosi Braidotti, The Po.w/mmall (Cambridge: Polity, 20 13) . • Louis Althusscr, I=bral1i spisi (Ljubljana: /·cf., 2000), 94. Poudarek v izvi rniku. ' Alan Sheridan, Michel FOIlcmill-The Will 10 Tnull (London: Ro utledge, 2005), 217 . • Prav tam, 216-217. nomskim raziskavam »ostal filozof, nepvkljucuje opušcanje telesa, anatom ije, biremagljivo evropski, natancneje nemški ološkega in funkcionalnega?« iO Odgovar' idealisticni' filozof«.' Po Sheridanovem ja seveda, da ne, vendar ne poda nobenega premisleku Foucault ni le ravno tako maprepriclj ivega primera ali argumenta, ki bi terialisticen kot Marx. Pravzaprav je Foupravicil ta odgovor. Vendar tudi ce zavoucault edini »pravi materialist«, medtem ljo argumenta predpostavimo, da njegova ko je Marx >>nemški 'idealisticni' filozof<<-genealoška metoda res ne reducira cloveškega telesa na kulturni konstrukt in biolo Karkoli si že mislimo o tem Sheridano giji priznava pomembno vlogo, se lahko vem nenavadnem sklepu, vsekakor drži, vprašamo vsaj, kako je to domnevno dej da so se Foucault in tisti mlajši poststruk stvo skladno s siceršnjim Foucaultovim turalisti, na katere je imel mocen vpliv, in foucaultovskim zanikanjem cloveške izrazito ukvarjali s telesom. Pri Foucaultu narave, univerzalnih, biološko-psiholo je to ocitno sploh v njegovem genealo ških lastnosti, ki so znacilne za vse ljudi. škem obdobju. Vseeno mislim, da nacin, Ocitno je, da ni skladno. To pomeni, da na katerega se je ubadal s telesom in ma tudi ce ima Foucault prav, ko trdi (sicer v terialnostjo, kaže odlocno stran od mate neposrednem nasprotju s svojimi prejšnji rializma in k »Ievemu kulturalizmu«, o mi sklepi), da njegova teorija ne zanika katerem govori Eagleton. Po Foucaultu je biološkosti teles in je vsaj v tem minima telo tako kot subjekt krotki ucinek oblasti, listicnem smislu dejansko materialisticna, vselej spreminjajoci se kulturno-zgodo iz te teorije potem ravno logicno sledi, da vinski konstrukt, na katerem ni nic (vsaj obstaja cloveška narava, kar je sicer Fou nic, kar ne bi bilo trivialno) stalnega, nad cault odlocno zanikal. zgodovinskega, biološkega, materialnega v obicajnem pomenu besede. »Telo posDrugic, zanimivo je, da naklonjeni kotane, « kot Foucaultove »radikalno 'konmentatorji Foucaulta in njegovih najstrukcionisticne' implikacije« povzema vidnejših naslednikov, denimo Judith Stuart Hall, >>neskoncno gnetljivo in konButIer, pri odzivanju na materialisticne tingentno.«8 Z ozirom na to je pomenljivo kritike radikalnega kulturalizma skoraj vsaj dvoje. nevidno zacnejo nihati med dvema precej razlicnima trdit vama. Tako recimo Samu Prvic, na koncu prvega zvezka Zgodovi el A. Chambers poudarja, da Foucault in ne seksualnosti Foucault zacuti težavo, v Hutler ne »zavracata, zanikata, izpustita katero ga je nemara pahnila njegova gene ali izbrišeta telesa«, saj sta, nasprotno, aloška metoda; metoda, katere namen je oba vselej osredotocena nanj in prizna po njegovih lastnih besedah »razkrinkati vata njegov obstoj." Foucault in Butler telo, na katerega se je zgodovina povsem ravno raziskujeta, kako sta telo in oblast vtisni la, in procese, prek katerih je zgodo povezana, natancneje, kako oblast ustvar vina unicila telo<<-' Samokriticno se vpra ja (kro tka) telesa. ButIer, ki se v svojem ša: »[A]li analiza seksualnosti [ ...] nujno , Prav tam, 216 . • Stuart Hall, )dntroduction: Who Nccds Idcntity?( v S. Hall in P. du Gay (ur.) Q,IC.wiol1s ofCri/lllra/ldclllil}' (London: Sage, 1996), Il . • FOUClIUlt, »Nictzsche, Gcncalogy, History«( v P. Rabinow (ur.) The FOIlcGll1I Rcadcr (New York: Pantheon, 1984),83. '" FOUClIUlt, Zgodovina sek.ma/nosli. 144 (Ljubljana: Škuc, 20 10). LL Samuel A. Chambers, »Reconstr ucting Judith Butlcr's Thcory of SexlGcndc[«, Body & Socicl)' 13, št. 4 (2007): 64. slavnejšem delu -nezanemarljivo naslovlj enem Bodies That M alter -ukvarja z »reformulacijo materialnosti teles«, razume »materijo teles kot ucinek oblastne dinamike«, biološki spol pa kot »kulturno normo, ki upravlja z materializacij o teles<<-" Res je, pravi Chambers, da oba poudarjata izgrajenost telesa, toda »to, kar je izgrajeno, ni nic manj resnicno zaradi svoje izgrajenosti<<-13 To je zelo šibka argumentacija, vsaj ko gre za odzivanje na materialisticne kritike, ki problematizirajo poststrukturalisticno redukcijo telesa na družbeno-kulturne dejavnike. Težava z argumentacijo je, da ceprav vsekakor drži, da družbeni konstrukti (recimo kapitalisticni gospodarski sistem) niso nic manj resnicni ali vzrocno ucinkujoci od tistega, kar ni izgrajeno z družbo (recimo kamni), to sploh ni bilo vprašanje. Vprašanje je bilo, ali Foucault (oziroma ButIer) zanika biološko razsežnost cloveškega telesa in pomembnost vzrocne vloge te razsežnosti v družbenem življenju, ne ali družbeni konstrukti res obstajajo. Na vprašanje glede biološkosti telesa (in ne glede njegove resnicnosti) moramo, kot smo videli že zgoraj, odgovoriti pritrdilno: sklicevanje Foucaulta in Butler na »biologijo in materijo je bolj retoricno kot teoretsko<<-14 Navsezadnje Butler sama namigne k temu odgovoru, ko pravi: »Priznam, da nisem zelo dobra materialistka. Vsakic, ko skušam pisati o telesu, na koncu pišem o jeziku.«" L1 Butlcr, Bodies Tha! Maller, 2-3. LJ Chambers, »Rc<:onstructing Judith Butlcr's Thcory«, 63. Materializmi Na podlagi zgornjega lahko sklenemo, da karkoli že pomeni »materializem«, ki je danes v modi in ki neprestano govori o telesih, je zanj znacilno vsaj to, da se izrazito boji in na dalec ogiba Darwina. To v resnici ni znacilno zgolj za konstrukci onisticni, poststrukturalisticni »materializem «, marvec tudi za nekatere marksiste in druge progresivne, leve teoretike. Kot opaža Peter Amato: Presenetljivo je, kako prestrašeno se 1evicarji lotijo tega predmeta takrat, ko se ga sploh lotijo. in kako vztrajno se mu izogibajo. Na darvinizem, kije sicer ena najbolj revolucionarnih znanstvenih teorij vseh casov, javnost in akademska kultura gledata kot na ideološki vir, ki priporoca nespremenljivost in konservativnost. 16 V nasprotju s tem bi morali vsaj marksisti, kot poudarja Sanderson, »zavreCl svoje sovraštvo do Darwina -svoj iracionalni strah pred biologijo -in marksizem povezati z darvinizmom<<-17 Podobno izpostavlja Alan Carling: Vec let -pravzaprav desetletij -sem potreboval, da sem spoznal ocitno dejstvo. da ce sprcjmcš naturalisticni [tj. znanstveni] pogled, nujno sprejmcš tudi darvinisticno evolucijsko biologijo in njeno razlago cloveškega izvora in zmožnosti. Ta izbira ni poljubna za materialista ali, sledec iz tega, za marksista. Ne gre le za to, da je marksisticna teorij a zgodovine analogna darvinisticni evolucijski biologiji; teorija zgodovine mora biti skladna z uveljavljenimi spoznanji iz evolucijske biologije, kakršnakoli že so. [ ... ] Cudi me, da ta nacin razmišljanja mnogi na levici, " Lena Gunnarsson, » The Naturalistic Turn in Feminist Theory: A Marxist-Realist Contribution((, Femini.SI Theory 14, št. I (20 13): 6. " Judith Butlcr, Undoing Gender(New York: Routledge, 2(04), 198. ''' Peter Amato, »Book Review((, Social Theoryand Prac/ice 29, št. 3 (2003): 517. '7 Stephen K. Sanderson, The Em/lllion o/HI/man Socialily: A Darwinian Conjlicl Perspeclil"e (La nham: Rowman & Littlcficld, 2001),70. ki se še vedno primejo za pištolo, ko slišijo Darwinovo ime, izkušaj o kot grožnjo. IS In kot v svoji sicer ne najboljši knjigi upraviceno poudarja Peter Singer: »Cas je, da prepoznamo, da produkcijski nacin vpliva na naše ideje, našo politiko in našo zavest prek posebnih lastnosti naše biološke dedišcine.«19 To priložnost bom izrabil, kot sem napovedal na zacetku besedila, za predstavitev nekaterih (smiselnih) razlicic materializrna, med katerimi sta vsaj dve takšni, ki ne bi smeli biti sprejemljivi zgolj za marksiste -te samooklicane in obicajno precej mocne materialiste -, marvec za vse, ki preucujejo naravo in delovanje cloveških družb. Prva, najsplošnejša razlicica materializrna, filozofski ali ontološki materializem, pomeni preprosto, da svet objektov in vzrocnih zmožnosti, ki jih imajo objekti, ni sestavljen iz cele vrste razlicnih, medsebojno avtonomnih snovi, denimo duhovne in božje (poleg materialne). Ce gre za t. i. »izlocevalni materializem« (fizikalizem), se objekti in njihove lastnosti reducirajo na najbolj temeljni ontološki sloj, ce tak sloj sploh obstaja, denimo fizikalni sloj podatomskih, kvantnih delcev. Objekti in njihove lastnosti, ki domnevno pripadajo višjim slojem, so zgolj vsota objektov in lastnosti z najnižjega sloja. »Višji sloji« resnicnosti sploh ne obstajajo. Ce pa gre za emergencni materializem, so objekti še vedno lahko samo ene, materialne vrste, toda njihove vzrocne zmožnosti in lastnosti se ne reducirajo le na najbolj temeljni ontološki sloj. Na primer, um oziroma umske lastnosti možganov po emergencnem materiali zrnu niso ontološko reduktibilne na molekule, atome ali podatomske delce, iz katerih so sestavljeni možgani in brez katerih um ne more obstajati ali delovati; podobno je z družbenimi strukturami, ki niso reduktibilne na cloveške posameznike in njihove biološke lastnosti, na katerih sicer temeljijo, iz katerih izhajajo in brez katerih ne bi mogle obstajati. Po emergencnem materializmu je torej svet le en, materialni, a je razslojen. Vzrocni mehanizmi z višjih slojev ne morejo obstajati in delovati brez mehanizmov z nižjih slojev, na katerih temeljijo, zato imajo tisti z nižjih slojev nekakšen razlagaIni primat, vsaj ko gre za raziskovanje stika med mehanizmoma z dveh slojev, ki sta drug nad drugim. Tako bo za razumevanje delovanja in narave bioloških organizmov nujno (ceprav ne tudi zadostno) razumevanje njihove kemicne podlage, za razumevanje delovanja in narave cloveških družb pa razumevanje njihove biološko-psihološke podlage. Kot poudarja Collier: [Z]nanosti, ki razlagajo bolj osnovni sloj , imajo lahko delni razlagaini primat nad tistimi znanostmi, ki razlagajo manj osnovni sloj. Zakoni fizike in kemije lahko v nekakšnem smislu razlagajo zakone biologije. [...] [8]olj temeljne znanosti lahko delno razložijo mehanizme manj osnovnih znanosti , a jih ne morejo razložiti tako, da bi jih zreducirale. Zakoni biologije so nereduktibilni na zakone kemije, ceprav nam kemija lahko pove, zakaj se denimo molekule DNK podvajajo.2o Tu sta pomembni vsaj dve pripombi. Prvic, ker sta tako nižji kot višji sloj ontološko resnicna in vzrocno ucinkujoca, ne moremo napovedovati dejanskih dogodkov iz "Carling, »Karl Marx's Thcory ofHistory and the Recovery of the Marxian Tradition((, Scicncc & Socicly, 70, št. 2 (2006): 280. LO Peter Singer, A Darwinian Lcji: Polilics. Emimimi and Coopcralion (London: Weidenfeld & Nicolson, 1999),32. 10 Andrew Collier, Crilical Rcalism: An IlIIrod'lclion 10 Roy Bhaskar's Ph ilosophy (London: Verso, 1994), 46--47. kljucno na podlagi mehanizmov z nižjega sloja, denimo biološkega. Mehanizmi z višjih slojev niso vzrocno reduktibilni na mehanizme z nižjih. Razlikovati moramo med >>navpicno« in »vodoravno« razlago. Pri prvi gre za razlaganje mehanizma z višjega sloja z mehanizmom z nižjega (recimo, ljudje imajo zmožnost za refleksij o zaradi zgradbe svojih možganov); pri drugi gre za razlaganje konkretnega dogodka, ki ga povzrocijo mehanizmi v dolocenih pogojih (recimo, ko država napove drugi državi vojno). Še vec, mehanizmi z višjih slojev (denimo cloveški ekonomski sistemi) lahko mocno vplivajo nazaj na mehanizme z nižjih (denimo naravno okolje), zato tudi >>navpicna« razlaga mehanizma z višjega sloja z mehanizmom z nižjega ne implicira nikakršne »izkljucne«, poenostavljene, enosmerne vzrocnosti, po kateri so mehanizmi z nižjih slojev ved no vzrocno mocnejši od mehanizmov z višjih. Drugic, mehanizmi z višjih slojev obicajno ontološko predpostavljajo mehanizme z vseh nižjih slojev, ceprav razumevanje mehanizmov z vseh nižjih slojev ni nujno za razumevanje mehanizmov z viš jih slojev. Na primer, dinamike družb ne moremo razlagati brez razumevanja njene cloveške (tj. biološke in psihološke) podlage, lahko pa jo razlagamo brez razumevanja njene fizikalne in kemicne podlage. Materializrnu, ki je bolj neposredno relevanten za družboslovje, bom zavoljo prikladnosti rekel »sociološki materializem<>naravni pojav, je obenem tudi družbeni produkt«.27 Ce sklenem, v progresivnem in radikalnem delu družboslovja žal že nekaj casa vlada »sociološki imperializem«, ki sicer koraka pod praporom materializrna in je fasciniran nad telesom, a ki »[t]eles ne spoštuje vec kot necesa nereduktibilno materialnega, necesa, kar posreduje naš stik s svetom, marvec jih razume zgolj kot prepusten medij, ki privzame obliko idealnih vtisov(!. 28 Levica je dolgo in obicajno upraviceno -cetudi obcasno na precej neniansiran, pretiran nacin -usmerjala 1. Jonathan M. Wiener, »Max Wcbcr's Marxism: Thcory and Method in 'The Agrarian Sociologyof Ancicnt Civilizations'( , Thcory alld Socicly Il, št. 3 (1982): 389-40 l. l'Yivck Chibber, »Ghost of Theories Past«, Erlropcall Jmlrllal ofSociology 54, št. 3 (20 13): 439--449. lo Glede Smitha glej Robert Brenner, »Property and Progress: WhcreAdam Smith Went Wrong«, v C. Wickharn (ur.) Mani.SI His/ory-wrilillg for !IlC TWCl1Iy-firsl CCIIilir)' (Ox ford: Ox ford University Press, 2007), 49-111; glede teorije racionalne izbire in iger glej Roberto Vcneziani, »Analytical Marxism((,Jormw/ o/Economic Slln'cp (2010): 11-24. Glej tudi Margaret S. Archer, Being Human: the Problem of Agency (Cambridge: Cambridge University Press, 2(00), 51-85. 17 Eagleton, Malcrialism. 63. lO Arc her, Bcil1g Hllmall, 315-316. svoje analiticne topove proti mehanicnemu materializmu, sploh proti sociobiologiji CE. O. Wilson, Richard Dawkins). Cas je, dajih danes, po uspešni kampanji proti imperializmu bioloških sil, obrne še proti nasprotnemu, a enako napacnemu polu imperializma družbeno-kulturnih sil, »Ievemu kulturalizmu«, kot pravi Eagleton. Tibor Rutar »Modni nesmisel« »Vcasih so besedni nadomestki, ki so za »[P]rav tako kot žanr, ki ga ta satira pamaskirani kot prispevek k vednosti, tako rodira -nešteto primerov. kijih lahko najnesmiselni in ocitni, daje težko verjeti, da dete na njenem seznamu virov -, je moj so avtorji res mislili, da razkrivajo nove clanek mešanica resnic, po/resnic, cetrtiresnice { . .}, in da se na skrivaj ne smejijo noresnic, neresnic, izjav tipa 11011 sequitur lahkovernosti svojega obcinstva.«' in sintakticno pravilnih povedi, ki nimajo absolutno nobenega pomena. «5 Naslov clanka smo si sposodili pri knjigi z istoimenskim naslovom (FashionaGre za zelo ekstremno obliko kognitivneble Nonsense. Postmodern Intellectuals' ga relativizma, ki gre nekako takole: Abuse ofScience), ki sta jo napisala Alan »[P]o zasmehovanju staromodne 'dogme', Sokal in Jean Bricmont. Soka!' je postal da obstaja zunanji realni svet, katerega »zloglasen«, ko je objavil clanek' z nas lastnosti so neodvisne od posameznih clo lovom »Prestopati meje: nasproti trans for veških bitij in od cloveštva nasploh, [ko mativni hermenevtiki kvantne težnosti« gnitivni relativizem] kategoricno razglasi, (Transgressing the Boundaries: Towards da je fizicna realnost tako kot družbena a Transformative Hermeneutics of Quan realnost le družbeni in lingvisticni kon tum Gravity) v priznani znanstveni revi strukt. S serijo osupljivih [ne}logicnih ji Social Text. Clanek je bil napisan kot skokov pride clanek do zakljucka, da sta parodija na postmodernisti cne clanke in je Evklidov 7[ in Newtonov G, za katera se služil kot eksperiment, da bi avtor poka je prej mislilo, da sta konstantna in uni zal, kako postmodernizem brez kakršne verzalna koncepta, sedaj le neizbežno hi gakoli sramu in predznanja uporablja storicisticni formuli in da vsak domnevni analogije, koncepte in tehnicni žargon s opazovalec postane usodno decentriran in podrocja fizike in matematike. Šlo je torej brez kakršnihkoli epistemicnih povezav do za parodijo, ki je bila skrita za »znanstve prostorsko-casovne tocke, ki ne more biti nim diskurzom<<. Kot je priznal tudi sam vecdefinirana z geometrijo. «6 avtor, je clanek poln nesm islov, absurdnih in zelo ocitnih neveljavnih in logicno ter Clanek je bil sprejet; še vec, objavljen formalno napacnih argumentov,' oziroma: je bil v posebni številki revije, ki je bila namenjena izpodbijanju kritik, ki so bile L Stanislav Andreski, Social ScicI1cCS as Sorr:ery (London: Andre Deutsch Limited, 1973), str. 63. 1 Alan Sokal je profesor matematike in fizike na University College London in New York University. 1 Clanek je dostopen na hup://www.physics.nyu.cdu/sokalltransgress_v2 _noafterword.pdf. • Alan Sokal in Jean Bricmont, Fashionable Nonsense. Po.wmodern Imcl/eclllals' AbllseojScience (New York:Picador,I999), str. 2. ' Alan Sokal, Be)'ond Ihe Hoax. Science, PMlosophy and Olllllre (Oxford: Oxford University Press, 2008), str. 93 . • Alan Sokal in Jean Bricmont, Fashionable Nonsellse. Po.wmodernlmelleclllals' Abiise ofScience (New York: Picador, I 999), str. 2. naperjene proti postmodernizrnu in družbenemu konstruktivizmu. Po pricakovanju je »Sokalova prevara« (Sokal Hoax) dvignila veliko prahu, zato je kmalu po tem clanku izšla knjiga' , ki je bila namenjena prav vprašanjem in debatam, ki so vzniknili iz potegavšcine. Poleg odzivov na prevaro je razlog za objavo po besedah obeh avtorjev naslednji: citati in koncepti, ki jih uporabljajo znani intelektualci (Lacan, Kristeva, Irigaray, Baudrillard in Deleuze), zlorabljajo znanstvene koncepte in terminologijo ali pa so uporabljeni popolnoma izven konteksta, ne da bi avtorji podali kakršnekoli utemeljitve (ekstrapolacija brez argumentov)'-Prav tako isti avtorji/- ice »obmetavajo« poslušalce/-ke in bralce/-ke z znanstvenim žargonom brez kakršnegakoli upoštevanja ustreznosti ali pomena konceptov1O. Kot pravita avtorja: »Ali ne bi bilo lepo (vsaj za nas matematike injizike), ce bi Godelov teorem ali teorija relativnosti imela takojšnje in globoke posledice za preucevanje družb? Ali ce bi lahko uporabljali aksiom izbire za študij poezije? Ali ce bi imela topologija nekaj opraviti s cloveško psiho? Vendar žal ni tako.«JJ Drugi glavni razlog za nastanek knjige pa je napad na episternicni relativizem, tj. prepricanje, da je moderna znanost le »mit«, »pripoved« ali »družbeni konstrukt «, torej le eden od konstruktov ali pripovedi, med katerimi nima noben privilegirane pozicije ali vecje veljave pri razlaganju realnega sveta. Avtorja oznacita postmodernizem kot: »intelektualni tok, znacilnosti katerega so izrecno zavracanje racionalisticne tradicije razsvetljenstva, teoretski diskurz, ki je popolnoma locen od vseh empiricnih tekstov in dokazov. ter kognitivni in kulturni relativizem, Id obravnava znanost kot pripoved', družbeni konstrukt med ostalimi konstrukti«Jl. Izvirni clanek je pokazal (med drugim) na intelektualne standarde dolocene znanstvene revije. Kar je bolj pomembno, vsebina parodije/clanka je bila sestavljena iz citatov eminentnih intelektualcev o domnevnih filozofskih in družbenih posledicah matematike in naravnih znanosti. Sam Sokal pravi, da so odlomki, ki jih je izbral, sicer absurdni in brez pomena, a vseeno avtenticni. Vse, kar je storil sam, je to, da je povezal citate v celoto in hvalil izbrane avtorje, med katerimi so bili Gilles Deleuze, Jacques Derrida, Felix Guattari, Luce Irigaray, Jacques Lacan, Bruno Latour, Jean-Francois Lyotard, Michel Serres in Paul Virilio. Ko je Sokal pokazal clanek svojim kolegom/- icam s podrocja naravnih znanosti, je bila reakcija naslednja: »[N}iso mogli verjeti, da bi kdorkoli -kaj šele priznani intelektualci in intelektualke -lahko napisali take nesmisle.« 13 Namen knjige je bil torej poskusiti prikazati, zakaj so izbrani odlomki teh avtorjev/-ic nesmiselni in brez pomena. Cilj avtorjev knjige ' Pregled clankov, debat in kritik dostopen na: http://www.complctc-rcvicw.comlrcvicwslsokalalthcshoax.htm . • Knjiga, ki nosi isti naslov kot ta clanek : Fashiol1able NOl1scl1se. Po.wmodcrn Imcl/ccllla/s' Ab,Ise o/Science. • Prav tam, str. x. LO Prav tam, str. x. LL Prav tam, str. x. Ll Prav tam, str. l. LJ Prav tam, str. 4. " Prav tam, str. 4. je bil »kritika nebuloznega 'Zeitgeista', ki se imenuje postnlOdernizem«14. Seveda ne gre za velikanski projekt kritike postmodernizma15 na splošno, ampak le za kritiko tistih delov, ki jemljejo in zlorabljajo koncepte (ter terminologijo) matematike in fizike. Samo zlorabo avtorja definirata z naslednjimi nacini in znacilnostmi: I. Uporaba znanstvenih teorij, o katerih ima avtor/-ica v najboljšem primeru le izredno pomanjkljivo znanje in ideje" . Gre torej za uporabo znanstvene (v nekaterih primerih celo psevdoznanstvene ) tenninologije, ne da bi avtor sploh vedel, kaj te besede v resnici pomenijo. 2. Vnašanje konceptov iz naravoslovnih v družbene znanosti brez kakršnekoli konceptuaIne ali empiricne utemeljitve17 . 3. Navidezna eruditskost z uporabo tehnicnih terminov v kontekstu, kjer so ti termini popolnoma irelevantni18. 4. Manipuliranje s frazami in povedmi, ki so v resnici brez pomena oziroma, kot pravita sama: »[NJekateri od teh avtorjev kažejo pravo zastrupitev z besedami v kombinaciji s fantasticno brezbrižnostjo do njihovih pomenov.«l9 Pri tej uporabi/zlorabi konceptov (oziroma citatov) ne gre za napake, ampak za »globoko brezbrižnost«, ce ne celo prezir do logike in dejstev, gre torej za popoln odmik od racionalnosti in intelektualne odkritosti, ki bi morala biti skupna znanstveni skupnosti in disciplinam. Kot opozori ta Sokal in Bricmont, obstajajo »osnovna pravila«, ki se ukvarjajo z vprašanjem, ali so uporabljeni koncepti iz naravoslovnih znanosti namenjeni intelektualnemu dobremu ali pa je njihov namen le napraviti vtis na bralce/-ke. Njihova uporaba je legitimna le takrat, ko avtor/-ica poseduje dobro razumevanje podrocja z naravoslovnih znanosti, kajti le tako se izognemo ocitnim napakam pri razlaganju tehnicnih terminov. Ker imajo koncepti v naravoslovnih znanostih (ponavadi) tocno dolocene pomene, je njihova uporaba primema le v tistih poljih, kjer imajo koncepti (bolj ali manj) tocno dolocene pomene. Po besedah obeh avtorjev je treba biti še posebno pozoren v primerih, ko npr. matematicni koncepti, ki se v fiziki (ali pa kemiji in biologiji) uporabljajo zelo redko, postanejo cudežno izjemno relevantni in pomembni v humanisticnih in družbenih znanostih20. Pomemben ocitek, ki ga zavracata avtorja glede prenašanja konceptov in terminologije, je tudi »poetsko dovoljenje<<- Kot pravita sama: »[PJrimeri, navedeni v tej knjigi, nimajo nic skupnega s poeticnim dovoljenjem. [...} Njihova dela so predmet neštetih analiz, eksegez, seminarjev in doktorskih tez. Njihov namen je jasen, to je producirati teorijo, in na teh temeljih jih kritiziramo. Poleg tegaje njihov stil obicajno zelo težak in domišljav, zato je malo verjetno, " Vec o tem glej v: Perry Anderson, Origins ofPoslmodcrnily (London: Verso, 1999); David Harvey, The CondiIiolI ofPoslmodcrnil),-" All Enqlliry imo (he Origins ofCri/lllral ChaIIge (London: Willcy·Clackwcll, 1991); Alex Callinicos, Agail1s{ Po.wmodcrnism: A Man:is{ Criliq/lc (Cambridge: Polity Press, 1991); Richard Wolin, ThcScdllClioll o!Unrcasoll, The Imcl/cclllal Romance wilh Fascism: From NicI=sche lO Poslmodcrnism (Princeton: Princeton University Press,2(04) in The Wil1dfrom (he Easl , Frcne;' Imcl/ccllla/s, (he Cri/lllral Rcm/llliol1, alld Ihe Legacy o[J960s (Princeton: Princeton University Press, 2010); Peter Dews, The LimilS o[Disellchal1lemel1l: Essays 011 COl1lemporary EII/vpeall Philosophy (London: Verso, 1995): Jose Lopez in Garry Potter (ur.), After Poslmodernism: All Jl1Irmilllioll 10 Crilical Realism ( London: The Athlone Press, 2005). L. Prav tam, str. 4 " Prav tam, str. 4. lO Prav tam, str. 5. LO Prav tam, str. 5. 10 Prav tam, str. 9-10. lL Prav tam, str. 10. 53 da je bil njihov cilj predvsem literarni ali poetski. «11 Vsekakor je vloga metafor v znanosti pomembna. Njihov namen je razjasniti nepoznane koncepte, tako da jih povežejo z bolj poznanimi, ne pa obratno. Namen metafor ni kazanje (navidezne) eruditskosti oziroma »ne vidimo prednosti sklicevanja, tudi le metajaricnega, na znanstvene koncepte, ki jih tudi sam avtor razume izredno slabo, ko naslavlja neznanstveno skupnost. Ali je morda cilj, da v filozofiji in sociologiji predstavi nekaj, kar je v resnici precej banalno, kot nekaj izredno globokega in znanstvenega?«12 Tudi sama vloga analogij je v znanosti pomembna, vendar pa »mislimo, da gre tukaj za analogije med uveljavljenimi teorijami (v naravoslovnih znanostih), in teorijami, ki so prevec nejasne, da bi jih lahko empiricno testirali (npr. lacanovska pSihoanaliza). Clovek si ne more pomagati, da ne bi sumil, da je fonkcija teh analogij to, da skrije pomanjkljivosti te druge nejasne teorije.«23 Na splošni, družbeni ravni so lahko te analogije videti »prodome«, na ontološki in epistemološki ravni pa so preprosto blazne in nore. Avtorja se v knjigi lotita vec avtorjevi-ic. Na tem mestu na žalost nimamo dovolj prostora, da bi se poglobljeno ukvarjali z njimi, zato bomo predstavili le kratke 11 Pr3vtam, str. Il. lJ Prav tam, str. Il. zakljucke, ki jih podata avtorja" . Lacanova analogija med topologij o in psihoanalizo ni podprta z argumenti; avtor jemlje kljucne besede iz matematike, ki jih med seboj arbitramo pomeša, ne da bi upošteval njihov pomen. Njegove definicije teh pojmov so ali napacne ali pa navadno »žlobudranje«" . Prav tako meša iracionalna in imaginarna števila, njegova alge bra je arbitrarna, ne operira s števili, »njegove kalkulaCije so cista Jantazija«" . Poleg tega je njegova matematicna logika bizarna »in ne more igrati nobene plodne vloge v kakršnikoli resni pSihološki analizi «" . Avtorja prav tako omenita, da je glavni problem Kristeve in njenih tekstov to, da ne pojasni ali upravici relevantnosti matematicnih konceptov v poljih, ki jih preucuje (lingvistika, literarna teorija, politicna filozofija, psihoanaliza); »in to po najinem mnenju zato, ker obstaja zelo dober razlog, da ta povezava ne obstaja«" . Pri Irigaray se kaže izredno slabo razumevanje problemov matematike in fizike. Njen diskurz temelji v najboljšem primeru na zelo medlih analogijah oziroma, kot pravita sama: »Irigaray zapade v misticizem. Kozmicni ritmi, odnos z univerzumom -O cem za vraga govori? Redukcija žensk na njihovo seksualnost, menstrualne cikle in (kozmicne ali ne) ritme je napad na vse, za kar so se borila Jeministicna gibanja v zadnjih desetletjih.«'" Latour arbitrarno in nelogicno povezuje koncepte fizike in semiotike. Na logicni ravni teo 1. Namen Sokala in Bricmonta ni v tem, da bi poskusila dokazati, da so tcorije, ki jih razvijajo zgoraj opisani 3\1orji, napacne. Njun namen je (kot tudi sama vcckrat povesta) Ic to, da pokažeta na tiste dele teh teorij, v okviru katerih se njihovi avtorji sklicujejo na naravoslovne znanosti. Njun namen je torej prikazati, kako ti avtorji v svojih družboslovnih teorijah zlorabljajo naravoslovne znanosti. Seveda se lahko na tem mestu vprašamo, ali so te teorije glede na izkazano visoko stopnjo naravoslovnega šarlatanstva morda napacne tudi v svojih družboslovnih vidikih. lS Prav tam, str. 20. l. Prav tam, str. 26. 17 Prav tam, str. 36. lO Prav tam, str. 49. l. Prav tam, str. 123. rija relativnosti nima nobenih posledic za Vrnimo se sedaj k postmodernizmu in sociologijo. Zakaj bi sprememba v teorinjegovim težavam32. Za postmodernizem jah fizike imela kakršnekoli posledice, ki je znacilen relativizem. Grobo receno, bi vodile v spremembe v teorijah o družgre za kakršnokoli filozofijo, ki trdi, da je bi?30 Deleuze in Guattari mistificirata maresnicnost ali lažnost trditev (ali dejstev) tematicne objekte, ki so dobro razumljeni relativna in odvisna od posameznika/-ce že vsaj dvesto let. Virilio je mešanica veali družbenih skupin. Vrst relativizmov je likih zmed in divjih fantazij. Njegove anasicer vec; nas bo zanimal kognitivni relalogije med fiziko in družbo so popolnoma tivizem. Preden mu posvetimo nekoliko arbitrame. Njegova fizika je psevdofizika, vec prostora, si le na hitro oglejmo nekaki prepakira banalna opazovanja v zapletere skupne znacilnosti postmodernizma. teno terminologijo; kot pravita avtorja: Verjetno najbolj pomembne znacilnosti » Ta paragraf -ki je v francoskem izvirso fascinacija nad obskurnim jezikom in niku ena poved s J93 besedami, »poezije« epistemicni relativizem ter splošni skeptikatere na žalost prevod ne more zajeti v cizem glede moderne znanosti33. Prav tako celoti -je najbolj popoln primer diareje je prisotno pretirano navdušenje nad superesa, ki smo jo kadarkoli srecali. In kobjektivnimi verjetji, neodvisno od njihove likor lahko vidimo, ne pomeni popolnoma resnicnosti ali napacnosti, ter mocan pounic. «31 Sama izposoja konceptov morda darek na diskurzu in jeziku, ki služita kot ni problem, vendar pa je problem prenos nasprotji dejstvom, na katere se ta diskurz celotnega tehnicnega žargona in logike, ki nanaša (ali še huje, zanikanje same ideje, zunaj svojega polja, kjer koncept deluje, da dejstva obstajajo ali da se lahko nekdo nima popolnoma nobenega pomena ali nanaša na njih)34. To je podprto z zanesmisla. marj anj em empiricnega (znanost ni le jezik + teoretski formalizem); scientizmom Vsem zgoraj omenjenim avtorjem in av v družbenih znanostih (odstranitev dela torici je skupno naslednje: nanašanje na realnosti v teoriji ali analizah); )>naravnim avtoriteto namesto na logiko; špekulativ relativizmom« družbenih znanosti (res ne teorije, zamaskirane kot uveljavljena nicnost ali napacnost dejstev je relativna znanost; nerodne in absurdne analogije; glede na doloceno kulturo, znanost pa je retorika, ki se sicer sliši dobro, vendar pa le še eden izmed mnogih sistemov verje ima zelo dvoumen pomen; mešanje teh tij) ter tradicijo filozofskega in literarnega nicnega pomena besed s pomenom, ki ga treninga na univerzah (pomembne so be imajo te besede v vsakdanjem življenju. lO Prav tam, str. 133. l LPrav tam,str. 175. 11 Glej vec v: Frederic Vandcnbcrghe, Post-ism or Positivism? A Comparison bctween Theories ofReification and Theories OfPosl-moocrnity (with apologies to Cultural Studies) v Felix Geycr (UL), Alicnalioll, ElI1I1icily. Ulld Po.wl1odcrnism (Westport: Grccnwood Press, 2(06), str. 159-169; Terry Eaglcton, After Thcory (New York: Basic Books, 20(4); Terry Eaglcton, Malcrialism (New Haven: Yale University Press, 20 17): James Robert Brown, Smoke ulld Mirrors.How Science Rcflccls ReaU!)' (London : Routledge, 1994). lJ Vec o tem v: Stephen R. C, Hicks, Exp/ail1ing Po.wmodcrnism. Skcplicism and Socialismfrom RorlsSCGlI lO Forlcmill (Arizona: Scholargy Publishing, 2(04): Imre Lakatos in Alan Musgrave (ur.), Crilicism and Ihc GroWlh ofK/lOw/cdgc (Cambridge: Cambridge University Press, 1970) in Prob/cms in !IlC Philosophy ofScicncc(Amsterdam: North-Holland Publishing Company, 1968); Andrew Sayer, Mc!llOd in Social Scicncc. A Rcalisl Approach (London: Routledge, 2010): Roy Bhaskar et al (ur.), Crilica/ Rcalism . E.ssclllia/ Rcadings (London: Routledge, 1998): Jonathan Dancyet al (ur.), A Companion 10 Epislcm%gy (Sussex: Wiley-BIackwell, 2010). " Prav tam, str. 183. lj Prav tam, str. 176--182. sede, ki jih avtor uporablja, ne pa dejstva in teoretski argumenti)35. Glavna rdeca nit, ki se vlece skozi obe Sokalovi knjigi, je obramba znanstvenega »pogleda na svet« oziroma, kot pravi sam, gre za spoštovanje in upoštevanje dokazov in logike ter nenehnega soocanja teorij z realnim svetom36. Gre torej za argumente razuma nad pobožnimi željami, vraževerjem in demagogijo. Prav tako izpostavi dve najbolj pogosti napaki, ki sta prisotni v postmodemisticnih tekstih. Prva napaka je mešanje resnice s trditvami o resnici in dejstev s trditvami o dejstvih ter vednosti s trditvami o vednosti. Druga napaka pa je enacenje konceptov o resnici s koncepti o trditvah o resnici. Avtor izpostavi pet vprašanj znanosti, ki jih ne smemo mešati ali enaciti: 1. Ontološko vprašanje: Kakšni objekti obstajajo v svetu? Katere trditve o teh objektih so resnicne? 2. Epistemo loško vprašanje: Kako lahko cloveška bitja pridobijo vednosti o resnicah o svetu? Kako lahko ocenijo zanesljivost teh vednosti? 3. Vprašanje sociologije vednosti: Do katere mere so te resnice (ali vednosti) znane cloveštvu v dani družbi, ki je dolocena (ali vplivana) z družbenimi, ekonomskimi, politicnimi, kulturnimi in ideološki mi dejavniki? Podobno vprašanje si moramo postaviti glede napacnih trditev, za katere se zmotno verjame, da so resnicne. 4. Vprašanje individualne etike: H kakšnim vrstam raziskovanja naj bi se znanstvenik/-ica zavezal/-a? 5. Vprašanje družbene etike: Kakšne vrste raziskovanja naj družba spodbuja?37 Nasprotje in odgovor relativizmu je (lahko) realizem38 . Grobo receno, v realizmu je znanost kognitivni proces (ali prizadevanje), ki išce (in vcasih tudi najde) objektivno vednost (v takem ali drugacnem smislu) o zunanjem svetu. Morda bi bilo celo bolj primerno govoriti o »zmernem realizmu«, v okviru katerega je cilj znanosti prav tako odkriti, »kakšne so stvari v resnici«, in ki podaja trditve, s katerimi lahko dosežemo napredek v tej smeri, vendar pa istocasno prepoznava, »da bo ta cilj vedno dosežen v nepopolnosti, in se zaveda tudi glavnih ovir na poti do tega cilja« . Za postmodernisticni relativizem je znacilen princip »enakosti veljavnosti« oziroma »obstaja vec radikalno razlicnih, ampak 'enako veljavnih' nacinov vednosti o svetu, znanost paje le en od njih«40 Problem tega principa je, da ce znanost nima privilegirane (ali primarne) vloge pri razlaganju sveta in vednosti, potem moramo dati enako veljavnost npr. tako evoluciji kot tudi kršcanskemu kreacionizrnu. Pri družbeni konstrukciji vednosti41 se znanost pojmuje kot »družbeno odvisna,>neodvisno obstojeco realnostjo«, in tudi racionalnost tega verjetja ni odvisna od odobritve s strani »transcendentalnih l.Alan Sokal, Bcyol1d Ihe H()(L'(, Science. Philosophy and Crdlllre (Oxford: Oxford University Prcss,2008), str. 106. " Prav tam, str. 96--97. " Glej vec v: Roy Bhaskar, The Po.uibililyo!Nalllralism, A Philosophical Criliq/lc oflhe COlllcmporary H ,lnWI1 SciCI1CCS (London: Routledge, 2008): Roy Bhaskar, Scicl1lijic Rcalism and H,lnWI1 Emancipaliol1 (London: Routledge, 2(09): Roy Bhaskar, A Reali.SI ThcoryojScicl1ce (London: Routledge, 2008); Lee Braver, A Thil1g of{lIis Jforld. A Hislory ojCol1lil1cl1lal Al1Ii-Rcalism (Illinois: Northwestern University Press, 2007). 19 Prav tam, str. 229. • 0 Paul Boghossian, Fear ofKnow/edge. Againsl Rcialil'ism and Consl/"llclil'ism (Ox ford: Clarendon Press, 2(06), str. 2 . • L O problemih in težavah družbenega konstruktivizma glej v: lan Hacking, The Social C0/1SImClion of What'! (Cambridge: Harvard University Press, 1999). procesov racionalne presoje<<-Ali verjetje demisticna teorija ne predstavljata vprapostane vednost, je odvisno le (ali pa vsaj šanja življenjske pomembnosti, vendar pa delno) od kontingentnega družbenega in se to zelo hitro spremeni, ko prevedemo materialnega okolja, v katerem je to verpostmodernizem v politicno polje (kojetje ustvarjeno" . Ampak kot pravi Sokal: likor je to znotraj postmodernisticnega »[RJeci, dajefizicna realnost družbeni in okvirja sploh možno). Same identitetne lingvisticni konstrukt, je navadna neumpolitike niso vec del »klasicne« politicnost; ce pa recemo, da je družbena realne aktivnosti, politika postane vprašanje nost družbeni in lingvisticni konstrukt, pa »stila« in tekmovanje med razlicnimi in je to le navadna tavtologija.«43 hitro nastajajocimi (in razmnožujocimi se) identitetami. To hitro vodi v »politicno Ali se je torej sploh vredno kriticno spo impotenco«, kajti pri identitetah je glavni padati s postmodernizmom? Verjetno poudarek na »razlikah« in »razlikovanju«, obstaja na svetu veliko nevarnih stvari, ki ne pa na principu ali skupnem imenovalcu bolj ogrožajo naša življenja in naš planet enakosti. Identitetne politike hitro posta kot postmodernizem. Vendar ta vseeno le nejo »sovražne« proti kakršnemukoli poj ni tako nedolžen, kot bi se zdelo na prvi mu »univerzalnosti«, ki mora biti skupni pogled. Temelja, na katerih stoji nevarnost temelj za borbo proti nepravicni družbeni postmodernizrna, sta zanikanje kakršne ureditvi in za oblikovanje kakršnihko koli objektivne resnice44 in relativizem, ki li možnosti za transformacijo te družbe. nenehno meša ali enaci mnenja, verjetja in Zato pri postmodernizrnu pojem (in tudi resnico. Ostali temelji so: kulturni relati realnost) »razreda« zelo hitro leti skozi vizem; zanikanje kakršnekoli objektivne okno, kajti sam pojem že predvideva obli moralnosti45; moderna znanost kot le še ko solidarnosti in univerzalnosti. Problem ena od »pripovedi«, ki ima isto veljavo identitetnih politik je naslednji: tudi ce se kot ostale »pripovedi; nestalnost pomena celotna populacija planeta Zemlja jutri tekstov -vse je odvisno od bralca. V se to zbudi z drugimi identitetami ali pa s spre vodi v vracanje k iracionalnemu (predraz menjenirni pogoji, ki omogocajo razlicne svetljenskemu) mišljenju in pogledu na identitete, bomo vsi (in naše »plavajoce« svet ter v (ekstremni) družbeni konstruk identitete) še vedno izkorišcani v kapitali tivizem in prevlado identitetnih politik46<< sticni družbeni ureditvi. Politicno delova Dokler ostajamo znotraj znanosti, teorije nje identitetnih politik je vedno zreducira in vednosti, morda relativizem in postmo ., Pra v tam, str. 6. >narava« -tako kot vse, kar je predmet našega mišljenja in zaznavanja -v celoti družbeno konstruirana, kar pomeni, da ni »ene »narave«, ampak so samo narave. In te narave niso inherentne jizicnemu svetu, ampak diskurzivno konstruirane skozi ekonomske, politicne in kulturne procese.«' Zato postmodernisticni konstrukcionisti najdejo poglavitni vzrok clovekovega unicevanja narave v opresivnih, antropocentricnih in and rocentricnih koncepcijah narave, ki po njihovem prepricanju že implicirajo instrumentalizacijo in unicevanje drugih bitij. Kot zapiše Val Plumwood, »dualizem narava -kultura in dominantni moški model cloveštva ne vodita samo k opresiji žensk, pac pa tudi k unicenju narave, k rasizmu in družbeni neenakosti«.'o Glavna pred postavka je torej, da dihotomicna locnica kot taka generira nepravicnosti, ki jih (zahodni) clovek/moški/zahodna civilizacija izvaja nad naravo/živalmi/Drugim II, zato je glavnina pozornosti namenjena koncepcijam narave, cloveka, živali, moškega itd., ne pa družbenim, gospodarskim, ekonomskim, politicnim in sorodnim dejavnikom. Rešitev je tako prepoznana v odpravi locnice med naravo in kulturo (in vseh locnic, ki ležijo na tej premici) oziroma v odpravi tradicionalnih konceptov narave, poskusi pa prihajajo iz širokega teoretskega spektra, kamor lahko med drugim uvrstimo ekokriticizeml2 , živalske študije, ekofeminizeml 3 in dekonstrukcijske pristope. Tisti, ki ne pristajamo na postmodernisticni konstrukcionizem, ker zagovarjamo ali sprejemamo realisticne epistemologije (znanstveni realizem, kriticni realizem), mehki esencializem in univerzalizem, bomo lahko ugovarjali, da je konstrukcionizem ujet v neprediren eksoskelet diskurzivnosti in zato ne more zašcititi »narave «, ki je v realnem smislu »natanko to, kar ni družbeno kontingentno«,14 fizicni svet, ki obstaja neodvisno od cloveka in njegovih koncepcij o njem. Ker je v perspektivi konstrukcionizma >>naravni svet prikazan kot nem, intrinzicno brezpomenski, ontološko nedolocljiv, epistemološko nedosegljiv in estetsko nejasen«,15je 8 The Blackwcll Encyclopedia o/Sociolog)" ur. George Ritzcr (Singapore: Blackwell Publishing, 2(09), 1437. 9 Phil Macnaghtcn in John Urry, CO/1le.Sled Nall/res (California, SAGE, 1998), 95. Moja poudarka. 10 Val Plumwood, »Bcyond the Dualistic AssuptionsofWomcn, Men and Naturc(, The Ec%gisl; Fcmil1ism, Nall/rc. Dc\'c1opmcI1l22, št. 1 (1992),12. Moj poudarek. Il Pod »Drugcgaldrugcga(( razlicnc tcorijc subsumirajo žcnskc, manjšinc, pripadnikc dnJgih kultur, vcroizpovedi, seksuaInc usmcrjcnosti in živali. Lcvinas, ki jc populariziral izraz in na cigar tcorctski okvir se štcvilni avtorji/icc navczujcjo, vztraja, da jc Drugi vcdno in samo clovck. Matthcw Calarco, Zoographics: Thc QJlcslion oflhc Animalfrom Heidcggcr 10 Dcrrida, (California: Columbia Univcrsity Prcss, 2008), 66. 12 Scrpil Oppcnnann, »Thcorizing Ecocriticism: Toward a Postmodcm Ecocritical Practicc(, ISLE: imcrdisciplinary Sll/dics in Lilcrall/rc and Enl'ironmcm 13, št. 2 (2006,): 103-128. 13 Colleen Mack-Canty, »Third-Wavc Fcminism and thc Nccd to Rcwcavc thc NaturclCulturc Duality«, NWSAJoumal 16, št. 3(2004): 154-179. " David Dcmcrrit, »What Is thc"Social Construction ofNaturc"? A Typology and Sympathctic Critiquc, Progrcss«, HJlIJwn GcograplJy 26, št. 6 (2002), 786. " Eileen Crist, »Against thc social construction ofnaturc and wildcmcss«, Enl'ironmcnwl Elhics 26, št. I (2004), 8. pripisovanje pomena naravi enosmerno v ce, dekonstrukcija pa vsak tak problemasmislu, da bistvenih (fizicnih, bioloških) ticen koncept >>nadomesti z vednostjo o lastnosti, esenc ne razberemo iz narave v njegovi figurativni in epistemološko nezarealnem smislu, ampak jih povsem arbinesljivi strukturi<<-18 Ker so nekatere kontramo pripišemo iz vase zaprtega družcepcije implicitno opresivne, jih moramo benega sveta. V zvezi s tem je Andrew zaradi negativnih politicnih implikacij Sayer tocno pripomnil, da >>namesto da popolnoma odpraviti ali nadomestiti z nobi razsvetlili odnos med biološkim in vimi, ki ne bodo takšne. l9 Ker konstrukcidružbenim, družbeni konstrukcionizem onizem in postmodemisticne teorije niso zgolj zaobme biološki redukcionizem«, deskriptivne, temvec normativne -ker ne ko naravo obravnava kot »konvencijo, ki opisujejo epistemsko nedosegljive realnima nicesar opraviti z naravo<<-Za postnosti, temvec jo konstruirajo -, je njihov modemisticne družbene konstrukcioniste poglavitni smisel, da so emancipatorne. ne obstaja nic izvendružbenega, tako kot Nove koncepcije potrebujemo, toda ne za diskurziviste ni nicesar izven diskurza ker stare ne bi ustrezale realnosti, saj je in za dekonstrukcioniste -ki so zaostritev le-ta nedosegljiva, ampak ker stare ustvarkonstrukcionisticne redukcije -nicesar jajo nepravicno realnost. Ce bi bilo vse izventekstualnega (Derridajev iln'y a pas v redu s starimi koncepcijami, bi jih bilo dehors du texte)." Kjer je celotnost sveta nesmiselno spreminjati, še vec, lahko bi reducirana na družbenost, diskurzivnost jih spremenili na slabše, da bi generirale oziroma tekstualnost, na izkljucne domenepravicnosti. Kaj je tisto, kar v tradicine cloveškega sveta, so vsakršni pozivi k onalnih koncepcijah implicira in generira odpravi antropocentrizma samospodbiopresijo, instrumentalizacijo, unicevanje jajoci. Postmodemisticno-konstrukcioniitn.? Najpogostejši odgovori so dualnost, sticni boj za naravo in za živali je tako boj binarnost in dihotomicnost, pri cemer za drugacne clovekove koncepcije narave imajo vsi v mislih to, da je eno pojmovain živali. Je boj, ki ostaja vezan na crko, nje, npr. clovek, definirano in razumljeno na clovekovega duha oziroma, kot je zase kot nasprotje drugega, npr. žival, in vice rekel Derrida, »[ s Jem vegetarijanec po versa. Clovekje umen, žival je neumna in duši«.17 tako naprej, pri cemer je en pol -seveda cloveški -privilegiran, drugi pa podrejen. Postmodernisticni konstruktivizem pa ni Rešitve, ki jih ponujajo teorije, so razlic neodporen le na zunanjo, marvec tudi na ne, najveckrat pa vkljucujejo poskuse hi imanentno kritiko, podano v okviru nje bridizacije (Donna Haraway) in jluidiza govih doktrinarnih postavk. Konstrukci elje (Val Plumwood) locnice med naravo onizem torej ugotovi, da so koncepcije in kulturo. narave, družbe, kulture, cloveka in živali ideološke, arbitrarne, skratka nezavezujo ,. Jamcs A. Whitson, »Poststructuralist Pcdagody asCountcr-Hegcmonic Praxis((, v P. McLarcn (ur.) Po.wmodernism. Po.w-eolollialism alld Pedagog)' (Melboumc: Jamcs Nicholas Publishcrs, 1995), 129, 130. " Po Dawid Wood, »Commemlle pas mallger -Dcconstruction and Humanism((, v P. $k.-cvcs (ur.) Allimal Olhers: 0 11 Elhics. Omolog),. alld Allimal Life (Albany: SUNY Prcss, 1999), 32. LI Paul dc Man, AllegoriesofReadillg: Figiiral Lallglwge iII ROIISSeall. Niel=sche. Rilke. 1I11d ProliSI (Ncw Havcn: Yale University Press, 1979), 187. '9 Dcmcriu, »What Is thc '·Social Construction ofNaturc·'? A Typology and Sympathctic Critiquc, Progrcss in Human Gcography((, 768, 769. Hibridizacija locnice S hibridizacijo mislim na stapljanje razlicnih polov, na preseganje razlike z združitvijo nasprotnosti. Glede hibridizacije (>>naravakultura«) lahko hitro ugotovimo, da s tem ne naredimo nic emancipatomega. Ideja o povsem nedihotomni locnici med dvema entitetama, iz katere bi bilo mogoce izpeljati moralno odgovornost, je nesmiselna, »zakaj odnos je mogoce le tam, kjer ni eno, temvec dvoje«, to »pa je možno le, ce obstaja razlika, [ ...Jki locuje eno od drugega<<-20 Razlika pa implicira dihotomijo. 21 Hibridiziratije možno le dve loceni entiteti , pri cemer se vzpostavita dve novi razliki, med hibridom (»kentaver «) in prvim originalom (»konj«) ter med hibridom in drugim originalom (»clovek«), in z njima nove nasprotnosti (cist -mešan), ki po konstrukcionisticnih predpostavkah generirajo novo izkorišcanje, instrumentalizacijo, opresijo, dominacijo in tako dalje. Hibridizacija hibridov ad infinitum resda tendira k popolni odpravi razlike, vendar je teoretsko ne odpravi, kar ilustrira Zenonov pomenljivo poimenovani »paradoks dihotomije«, a tu je zlasti relevantno dejstvo, da se prav toliko, kolikor se hibridiziran hibrid približuje enemu originalu, oddaljuje od drugega. Hibrid, ki ga zasnuje Haraway, je >>naravakultura«, s cimer avtorica poimenuje laboratorije, v katerih clovek ge netsko modificira in ustvarja živali. Ce »mušice, kvasovke, transgenska miš in ponižna glista, Caenorhabditis elegans,« na nek nacin res nadaljujejo svojo »evolucijsko zgodbo«" v laboratoriju, iz tega ne sledi, da je clovekovo eksperimentiranje enako naravnim procesom in da bi j ih morali presojati s tega vidika, kakor to pocne Haraway. Trditev, da eksperimentalne živali živijo v svojem >>naravnem habitatU «23 in da je to zanje pravi »prostor evolucije «" -in zaradi tega onkraj (avtoricine) kritike -, nam ne pove nicesar o tem, kako koncipirati naravo in kako kulturo, da locnica med njima ne bo generirala ali vsaj omogocala domi nacije. Stapljanje razlike se celo za Haraway, ki jo odlikuje izreden dar fantasticne imaginacije, izkaže kot nemisljivo, saj ko laboratorij, to je kulturno okolj e, proglasi za naravni habitat, zgolj naturalizira kulturo, le da jo zamaskira pod drugim imenom. A ravno zato, ker je »v biosocialnosti [... J narava oblikovana po kulturi, razumljeni kot praksa«" , moramo samo oblikovanje -tj. clovekove delovanje -presojati z merili kulture, se pravi z eticnimi merili. Hibridizacija, ki skuša zanikati nasprotja originalov, tega ne zmore, zato pa ji uspe v naše razumevanje sveta vnesti konceptualno zmedo in nejasnost. 10 Borut Ošlaj, Clovek in narava (Ljubljana: Znanstveno in publicisticno središce, 2(00), 63. lL Obstoj dveh razlicnih fizicnih entitet namrcc že (zakon o neprotislovnosti: ~A1\~A» implicira nasprotstvo mcd njima, kar se konkre tno izraža v dejstvu, da dve razlicni fizicni entiteti ne moreta istocasno zasedati istega fizicnega prostora (npr. dva kamna), se nahraniti z isto eno enoto hrane, ki zadostuje potrebam ene (npr. dve živali) in tako naprej. Nasprotstvo (diholomicnosl) mcd razlicnimi bi tji že vselej obstaja, neodvisno od našc konceptualizacije le-teh, in nova konceptualizacija sveta, v katerem dihotomije ne bi obstajale -kar je mogoce le, ce je vse eno ali ce zakon o neprotislovnosti ne bi držal: A~A-, ne more nikakor odpraviti realnega dejstva, da ni vse eno in da so nasprotstva med razlicnimi bitji, med clovekom in naravo vpisana v sa mo fizicno zgradbo sveta. 22 Donna leanne Haraway, Harmm), Rcadcr(Routledge: Psychology Press, 2(04), 72. 23 Prav tam. 24 Prav tam, 272. 25 Paul Rabinow, »Ar1ificiality and Enlightenment: From Sociobiology to Biosociality((, v 1. X. Inda (UL) Al1IhropologicsofModcrnil)': FOII cariII, GOl'crnmclllalil): and Lifc Polilics (Cornwall: Wiky-Blackwell, 2005), 186. Poudarek je moj. Fluidizacija locnice Gotovo ne, saj ni lastnosti, ki bi si je ne delile vse bitnosti ... In ker je zgolj vecji Sjiuidizacijo mislim na vse poskuse konali manjši delež neke lastnosti razlog, da strukcij, ki želijo ohranjati ohlapne, odto lastnost pripisujemo izkljucno doloceni prte, prehodne, fleksibilne, transparentne bi/nosti ... 18 meje med entitetami in zato pristajajo na o tej in podobnih ontologijah s prehodnineko vrsto fluidne ontologije, na takšen mi, prosojnimi in migljajocimi ontološki ali drugacen »heraklitovski univerzum, mi locnicami ali celo brez njih je treba v katerem vse tece«," miglja, alternira, najprej reci, da so svetovi, ki jih postuli pulzira, se vztrajno izmika našim klasifi rajo, nenaseljivi, tudi ce sprejmemo tezo, kacijam. Težava takšnega pristopa, ki ga da je cloveški svet v celoti družbeno skon implicira dosledni antiesencializem, je, da struiran. Svet, ki ga v vrocicnem bledežu onemogoca kategoriziranje, ki pa je nujno izsanja literarni D'Alembert,je kaoticen in potrebno za smiseln razmislek in delova dezorientirajoc ter se neprestano spremi nje v svetu, v katerem obstaja mnoštvo nja. Zato tisti, ki »vidijo, da se svet narave stvari, med katerimi so si nekatere bolj nahaja v gibanju, in da z ozirom na to, kar podobne, druge pa bolj razlicne. Zato so se spreminja, nimamo nicesar resnicnega, nekateri antiesencialisti (denimo Gaya menijo, da o tem, kar se ravno v vsakem tri Chakravorty Spivak in Luce Irigaray) oz iru popolnoma preobraca, ni mogoce privzeli uporabo »esencialisticnih opisov biti v resnici«.29 Ker vse nenehno tece in se za strateške namene«27. Da bi si lahko spreminja, je edino možno in dosledno de zamislili, kakšni so ti heraklitovski uni lovanje Kratilovo, »ki je sodil, da napos verzumi, si oglejmo enega najnazomejših led ni treba nic govoriti, temvec je samo primerov antiesencialisticnih ontologij, ki premikal kazalec, Heraklitu pa je ocital, gaje v 18. stoletju podal Denis Diderot v da je rekel, da ni mogoce stopiti dvakrat delu D'Alembertove sanje: v isto reko: on sam je sodil, da ni mogoce Vse bitnosti prehajajo druga skozi drugo, stopiti niti enkrat samkrat<<.30 Ker je svet zato tudi vse vrste ... vse je v nenehnem konstantno prehajajoc in obstaja v nenehtoku ... Vsaka živalje bolj ali manj clovek; ni fluktuaciji, se ga ne da cutno »zgrabivsaka kamnina je bolj ali manj rastlina; ti« kot objekt -v nenehnem spreminjanju vsaka rastlinaje bolj ali manj žival. V nane moreta obstati niti predstava niti ideja, ravi ni nic dolocnega [.. .} Vsaka stvar je ki bi nastala na podlagi predstav. Že dejbolj ali manj katerakoli stvar, bolj ali manj stvo, da berete ta zapis in da imate neke zemlja, bolj ali manj voda, bolj ali manj konsistentne predstave o svetu, postavlja zrak, bolj ali manj ogenj; bolj ali manj radikalne heraklitovske ontologije pod pripada enemu ali drugemu kraljestvu ... nemajhen vprašaj. Živalske študije, ki Torej ni nic po bistvu posebna bitnost ... so si izrecno zadale namero nasprotovati 'o Val Plumwood, The Eycoflhe Crocodile (Canberra: ANU E Press, 2012), 35. 17 Andrew Saycr, »Essentialism, Social Constructionism, and Beyond(, The 5ociological Revic", 45, št. 3 (1997),454. ,. Denis Diderot, D "AlemMr/ore sanje iII dnlgifilo=of~ki spisi (Ljubljana: Založba ZRe, 2010), 52. l. Aristoteles, MClajdka (Ljubljana: Založba ZRe , ZRe SAZU, 1999), IOlOa 7-10. 10 Prav tam, IOlOaI3-15. 63 nekaterim clovekovim praksam ravnanja z drugimi entitetami, bodo bržkone morale biti zmožne locevati med entitetami, za kar pa bodo potrebovale dovolj trdne in obstoj ne ontološke meje. A tudi manj tekoce ontologije s fiksnimi, a prehodnimi mejami bodo težko opredelile esencialno razliko med enim in drugim bitjem (denimo solato in kravo) in razložile, zakaj bi bilo uživanje enega bolj sporno od uživanja drugega. Ce hocemo zagovarjati moralno pomembnost in prednost nekaterih redov entitet, npr. prašicev, pred drugimi, npr. kamni, bomo morali tudi vedeti, kaj je tista bistvena lastnost, ki jo imajo vsi tipicni pripadniki prašicje vrste, ne pa kamni, da so prvi vredni našega (vecjega) moralnega upoštevanja. In te moralno pomembne lastnosti, ki vrednotenjsko locujejo entitete, nujno implicirajo dihotomije (živo -neživo, cutece -necute, zavest -brez zavesti), po katerih pripisujemo enemu polu vecjo vrednost kot drugemu. Ce dihotomije in vrednostna razlikovanja »vodijo« k dominaciji, se zdi, da je dominacija neizbežna, saj brez dihotomij in vrednostnih razlikovanj ne moremo niti povedati, zakaj so nekatera naša dejanja nepravicna. NUJNOST LOCNICE »Iznajditelj znanosti o cloveku«," razsvetljenski filozof Jean-Jacques Rousseau, je zacrtal najvplivnejšo in obenem izjemno pomenljivo locnico med naravo in družbo, ko je med drugim zapisal, da »tisto, kar tvori med živalmi specificno distinkcijo cloveka, ni toliko razum, kolikor je to njegova lastnost svobodnega dejavnika. Narava vsem živalim ukazuje in zver uboga. Clovek izkusi enak impulz, vendar se pripozna za svobodnega, da na to pristane ali se upre.«32 Rousseaujev dualizem, ki izhaja iz tega, nikakor ne odreka vrednosti ži valim in naravi, nasprotno, ženevski filo zof privilegira naravo in »divja plemena«, družba in kultura pa sta zanj nujno zlo, ki ga mora clovek, iz narave »sprijena žival «, zaradi pridobljene možnosti svobode razviti, da se izogne >>najbolj groznemu vojnemu stanju«, najhujšim nepravicnostim in barbarstvu.33 Ker imamo svobodo in razum, da jo lahko udejanjamo, ker smo se že podobno kakor udomacene ži vali degeneriraii,34 je vrnitev v naravno stanje nemogoca, saj lastnemu delovanju tako na družbeni kot na individualni ravni zavestno postavljamo konvencije, pravila, norme in cilje -za razliko od živali, ki tega ne morejo. Vprašanje, kako naj živim, je mogoce zastaviti šele, ko ima mo svobodno voljo (kar pomeni, da se je racionalno zavedamo) in racionalnost, ki je zmožna pojmovnega zastavljanja vprašanj -cloveški jezik. Vprašanje, ki si ga morajo zastaviti odpravIjevaIci velike locnice med naravo in kulturo, je torej, kako zastaviti cloveško individualno in kolektivno delovanje brez te locnice. Moj odgovor je: to je nemogoce, ce želimo ohraniti idejo moralnega delovanja in pravicnosti. lL Claude Levi-Strauss po T. M. Luhnnann, »Qur Master, Our Brother: Levi-Strauss's Debt to ROUSSC3U(, CrIIllIral Alllhmp%gy 5, šl. 4 (1990): 396--413. J1 lean-Jacques Rousseau, DrrI::bcl1G pogodba; Ra=pram o i=\'Orrl iII lemelji}, neenakosti mcd ljlldmi (Ljubljana: Krtina, 2017), 161. " Prav tarn, 161-193. " Rousseau primerja razvoj cloveška z domestikacijo živali in zapiše, da clovek tako udomacene živali »postanc družaben in suženj, postane slaboten, plašcn, klcceplazen(. Prav tam, 159. Rousseaujev3 primerjav3 clovekovega prehoda iz naravnega stanja k družbenemu stanju z domestikacijo živ31i je izredno daljnovidna, le da za sodobne znanstvenike, na primer Richard Wrangham in Dale Peterson, zmanjša nje agresivnosti, kar je omogocilo kohezivnejšo družbeno življenje, ne prcdstavlj3 degeneracije. Ce želimo govoriti o kakršnikoli odgovorin samo v (cloveški) družbi in kulturi, ter nosti do narave, do biosfere, do živali ali šele z zavedanjem moralne odgovornosti, do rastlin , moramo namrec nujno prepoki izhaja iz svobodnega delovanja, je moznati bistveno razliko med naravo in tisgoce reci, zakaj so nekatera dejanja, ki se tim, ki to odgovornost, skrb in zavedanje dogajajo vselej »znotraj narave«, praviclahko ima, kajti narava sama se ne ohrana ali nepravicna in kako zastaviti svoje nja, ne skrbi zase in za »svoja« bitja, nadelovanje skladno s pravicnostjo. Preserava ne preferira ravnovesja in biodivernetljivo, da najdemo idejni osnutek tega zitete nic bolj kot biotske monotonosti in zavedanja v enem najstarejših ohranjenih ekosistemskih sprememb; ni ji mar za živzapisov zahodne civilizacij e. Pred vec kot ljenja, ki so za druga življenja samo gola 2600 leti je slavni bojotski pesnik Heziod sredstva lastnega obstoja. Narava ni bitje, zapisal: da bi ji sploh lahko za karkoli šlo. A ce To je postava [nornos l, ki Zeus jo Kronion si še naprej dovolimo personifikacij o -in ljudem je dolocil: naturaliziramo Schopenhauerjevo »voljo do življenja« -, se mora narava »hraniti ribe v vodah in divje zveri in ptice krilate sama s sabo , saj zunaj nj e ni nicesar, in žro se med sabo, zakaj med njimi ne vlada je lacna<<-35 Strogo gledano, »zunaj nje ni nicesar«, clovek je del biosfere tako kot vse oblike življ enja, vendar to ne pomeni, pravicnost, toda ljudem dobrino. 37 pravi cnost je dal , naj višjo da se od njih v nicemer ne razlikuje. Rousseauj evska36 razlika med naravo in družbo oziroma med živaljo in clovekom tako ne Rok Plavcak implicira clovekove eksploatacije narave in neskrupulozne instrumentalizacije drugih živali ali ljudi -kot tudi mravlj e brez vsakršnih locnic, dualizrnov, dihotomij in binarnosti nic manj ne eksploatirajo svojega naravnega habitata in ne instrumentalizirajo drugih živali -, ampak, nasprotno, šele omogoci utemeljitev delovanja, ki bo nasprotno od tega. Šele z razliko, z veliko locnico med naravo in kulturo, S prepoznanjem clovekove sposobnosti svobodnega delovanja, ki mu jo omogoca razvitost njegovega razuma, custev in jezika in ki je ne najdemo nikjer drugje v naravi kot le lj Arthur Schopenhauer, S\'CI kOl \'Olja iII pred.~Ia\'G (Ljubljana: Društvo Slovenska matica, 2008), 177. '6 Rousseau prepozna pri cloveku »{)ve naceli, predhodni razumu(, in sicer ammlr de soi, ljubezen do samega sebe, ki je »naravno custvo, ki žene vsako žival, da skr bi za lastno ohranitev«, in pilic, usmiljenje, naravni odpor do pogleda na trpljenje nekoga drugega. Ammlr de soi »vzbudi gorec interes za dobrobit in ohranitev nas samih, drugo nacelo [piliej pa nas navdaja z naravnim odporom do pogleda na propadanje ali trpljenje kateregakoli cutecega bitja in zlasti na našc podobnike. [ ... j Zdi se namrec, da ce sem prisiljen podobniku ne narediti nit žalega, to velja manj zato, ker je razumno bitje, kot zato, ker je cutece bitje; kvaliteta, ki je skupna zveri in cloveku, mora pl>'i vsaj dati pravico, da je clovek po nepotrebnem ne trpinci.(( Rousseau, Dm::hcna pogodba; Ra=prara o b·om ill lcmcljih nccnako.wi mcd ljlldmi, 144, 244. " Hesiodus, Teogonija; Dela in dncvi (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974), 39. recenzija Nafeez MosaddeqAhmed. 2017. Failing States, CoUapsing Systems: BioPhysical Triggers of Political Violence. Springer. Razlicnih nacinov argumentacije in analize razlicnih kriznih žarišc po svetu je veliko. Nafeez Mosaddeq Ahmed v novi knjigi Failing States, Collapsing Systems: BioPhysical Triggers of Political Violence, ki upošteva tudi aktualna dogajanja (na primer v Siriji in Jemnu), ponudi zanimivo argumentacijo, ki zagotovo presega ustaljene razlage, zakaj prihaja do krize v dolocenih državah in družbah po svetu. Knjiga je zelo dobro strukturirana in razdeljena na enajst poglavij. Osnovna teza, ki jo Ahmeed najprej teoretsko in metodološko utemelji, potem pa tudi poskuša prikazati na konkretnih študijah primerov, je naslednja: zaradi cloveškega vpliva na okolje, cezmernega izkorišcanja naravnih virov, ki vodi v globalno segrevanje, naj bi prihajalo do dvojnega feedbacka znotraj velikega sistema -avtor obravnava celotno Zemljo in cloveštvo znotraj sistemske teorije -: prvi je Earth System Disruption (ES O -motnja Zemljinega sistema), drugi pa Human System Destabilization (HSD -destabilizacija cloveškega sistema). Kljucno je, da ESD po Ahmedovem prepricanju nujno vodi v HSD oziroma da je geopolitika nelocljivo povezana z biofizicnimi procesi. To je teza, ki jo Ahmed poskuša cim bolj natancno in s pomocjo empiricnih podatkov razviti skozi analizo študij primerov razlicnih držav, ki se nahajajo na razlicnih celinah. Po uvodnem prvem poglavju, v katerem predstavi osnovno idejo knjige in bistvene elemente svojega pristopa, Ahmed najprej utemelji kljucne teoretske in metodološke predpostavke lastne analize. V drugem poglavju zelo natancno razgrne svoj sistemski pristop k razumevanju Zemlje. Najprej razloži koncept krize civilizacije (ang. Crisis of Civi!ization), ki v bistvu opisuje holisticni pogled na krizo cloveštva! civilizacije, vendar pri tem ne gre vec za spopad civilizacij, temvec za enotnost naravnega sveta, kamor spada tudi vse cloveštvo. Ob tem Ahmed razloži pogled na cloveško civilizacijo kot na kompleksen sistem, ki je sestavljen iz množice pod sistemov, je zmožen adaptacije in ima tudi lastne pojavne lastnosti (ang. emergent properties). Gre za poskus, kako razumeti tako povezanost množice podsistemov kot tudi povezanost med razlicnimi dejavniki, ki vplivajo na nastajanje kriz in na cloveške dejavnosti, ki prispevajo k destabilizaciji podsistemov in s tem tudi celotnega sistema/c ivi lizac ij e. V tretjem, cetrtem, petem in šestem poglavju Ahmed vpelje in analizira razlicne dejavnike, ki morajo po njegovem prepricanju postati pomemben del kriticnega premisleka o razlicnih krizah in njihovih posledicah. Tako najprej v tretjem poglavju naslovi problem zmanjševanja kolicine energije, ki se pridobiva iz fosilnih goriv. Ahmed poskuša pokazati, da se država, ko doseže vrhunec crpanja in prodaje kljucnih energentov, pocasi bliža krizi in destabilizaciji. Pomemben argument za avtorja je tudi, daje globalni EROEI (ang. Energy Returned on Energy Invested) pri crpanju nafte od 60. let prejšnjega stoletja v upadu. Z ozirom na to, da gre za neobnovljive energije, logicno sledi, da bodo države prej ali slej dosegle vrhunec crpanja teh resursov. V cetrtem poglavju avtor obravnava povezanost gospodarstva in energije oziroma vpliv povecane rabe neobnovljivih virov energije na gospodarsko rast. Tukaj poskuša avtor »razkrinkati« prevladujoce ekonomske teorije, ki teh dveh podrocij (povecana raba energije in gospodarska rast) ne analizirajo povezano. V bistvu gre za razdvajanje dveh polj, ki sta nelocljivo povezani: namrec porast BDP in poraba energije. Ahmed zaradi tega zapiše, da je gospodarstvo vedno zasidrano v energij i. Gospodarska rast je bila v zadnjih nekaj desetletjih na vrhuncu, hkrati pa se pozablja na posledice za Zemljo, kajti gospodarska rast je bila in je še vedno povezana s povecavanjem crpanja in rabe neobnovljivih virov energije, ki jih takšna rast povzroca. Hkrati avtor trdi, da gospodarstvo, ki je utemeljeno na dolgovih (ang. debt-driven ecol1omy) lahko samo ublaži in preloži izbruh nasilja in HSD. V petem poglavju avtor analizira ESD, in sicer prek povecanja toplotnih valov, problemov s produkcijo hrane in tudi zakisljevanja oceanov. Bolj ko se poznajo klimatske spremembe in posledice neizmernega izpušcanja toplogrednih plinov, tem bolj so oceani zakisljeni. Zaradi crpanja neverjetnih kolicin neobnovljivih virov energije bo prišlo tudi do porasta temperatur na Zemlji. Povecanje tempera ture in na splošno klimatske spremembe kot posledica uporabe fosilnih goriv pa imajo tudi zelo resne posledice na produkcijo hrane. Ekstremne vremenske razmere (suše/poplave) onemogocajo in otežujejo pridelavo osnovnih življenjskih potreb šcin. V šestem poglavju Ahmed naslovi razlicne vrste nasilja kot nekakšen indikator HSD. Oba pojava, nasilje in HSD, je treba razumeti predvsem kot posledici ESD. Avtor predstavi empiricne podatke o tem, da se nivo meddržavnega nasilja (torej vojn) po koncu druge svetovne vojne zmanjšuje, vendar pa v zadnjih desetletjih obstaja tendenca povecanja stopnje nasilja in konfliktov znotraj držav, predvsem pa prihaja povecane militarizacije, terorizma in državljanskih nemirov. Po tem sledijo konkretne študije primerov, kako ESD (kar Ahmed predstavi od tretjega do petega poglavja) vpliva na HSD (šesto poglavje), ki je po njegovem mnenju znanilec razpadanja sistema/civilizacije. V sedmem poglavju avtor analizira države Bližnjega vzhoda: Sirijo, Irak in Jemen ter tudi Savdsko Arabijo kot potencialno »kandidatko« za razpad. Upoštevajoc intervencionizem ZDA, predvsem v Iraku, in poskuse ZDA, da bi obvladovale kljucne geostrateške in z naravnimi resursi bogate države, avtor poskuša prikazati skupne znacilnosti vseh obravnavanih držav. Vse so že dosegle vrhunec crpanja neobnovljivih virov energije (nafta, plin), vse imajo težave s produkcijo hrane (tudi zaradi klimatskih sprememb, ki so posledica crpanja in rabe fosilnih goriv), populacija vseh držav se povecuje, prav tako pa je v vseh prišlo do (obsežnega) zmanjšanja kolicine vode. Omenjene znacilnosti naj bi že skoraj same po sebi vodile tako v militarizacijo in nasilje kot tudi v neke 67 vrste državljanske vojne na tem obmocju. V osmem poglavju na podoben nacin argumentira državljanske vojne in državljanske nemire v dveh afriških državah Nigeriji in Egiptu -, ki sta se sicer razlicno odzvali na ESD. V Nigeriji je dejansko prišlo do HSD; primer Boko Harama je najbolj zgovoren. V Egiptu pa so HSD samo odložili za nekaj casa. Bistveno je, da Ahmed pri analizi Egipta upošteva tudi dolg, ki naj se v zadnjem desetletju v povprecju gibal nekje okoli 90 % BDP. Hkrati je treba dodati, da je tudi v Egiptu prišlo do militarizacije družbe in do obsežnega nasilja (arabska pomlad in vse, kar je sledilo). V devetem poglavju Ahmed naslovi potencialne bližajoce se probleme Indije in Kitajske. Pri analizi obeh držav pride do podobnih ugotovitev kot pri predhodnih študijah. Težava Kitajske je, da je že dosegla vrhunec v izkopavanju premoga. Ob tem pa obstaja tudi velika nevarnost, da bo globalno segrevanje skupaj s spremembo oziroma osiromašenjem prsti pripeljalo k velikim problemom pri pridelavi hrane. Hkrati je Kitajska zaradi odvisnosti od uvoza žita zelo obcutljiva na cene na trgih, ki so deloma odvisne od letne letine, ki pa je vedno pod vplivom podnebja in klimatskih sprememb. Indija ne bo mogla slediti energetskim potrebam za ohranjanje nivoja rasti, zaradi cesar bo postala odvisna od uvoza energentov. Ce bo povecala lastno pridobivanje premoga, bo soocena z velikim številom okoljskih problemov. Klimatske spremembe in monsuni bodo v veliki meri privedli tudi do težav z oskrbo z vodo in hrano. V desetem poglavju se Ahmed usmeri v analizo možnosti za HSD v Evropi in ZDA oziroma v »evro-atlantskem jedru«, kot pravi sam. V Evropi je bilo vloženega veliko truda v zagotavljanje energetske samozadostnosti, in sicer tudi na podlagi povecevanja okoljskih nevarnosti zaradi crpanja nafte in plina iz skrilavca. Na podrocju pridelave hrane bo za Evropo v bližnji prihodnosti velik problem predstavljalo segrevanje ozracja, kajti na jugu bo prišlo do zmanjšanja kolicin pridelka, medtem ko bo na severu prišlo do povecane pridelave letine, kar bo poglobilo prepad med severom in jugom celine. V ZDA bo crpanje plina doseglo vrhunec v naslednjih letih, zaradi širjenja nekonvencionaInega crpanja nafte in plina (torej iz skrilavca), ki je veliko dražje od navadnega procesa, pa bodo ZDA še vedno odvisne od uvoza energentov. Hkrati že vidimo tudi vplive suš na produkcijo hrane in probleme z oskrbo z vodo (Kalifornija). V zakljucnem, enajstem poglavju Ahmed pokaže možne alternative in dolocene druge probleme, zaradi katerih se zdi, da se bo zgodba nadaljevala (ang. business as usual) oziroma samo še poslabševala. Avtor še enkrat izpostavi, da sta militarizacija tako Zahoda kot tudi islamskih teroristov le dve plati istega kovanca -pri obeh gre namrec za odziv na HSD, ki je produkt procesov ESD. Ob tem naslovi tako potrebo po drugacni, »cisti« energiji in prehod v postkapitalizem kot tudi preseganje zacaranega kroga medijske manipulacije, ki ne dopušca, da bi se o teh problemih zacelo razpravljati. Na koncu avtor predlaga transdisciplinaren pristop k analiziranju problema krize civilizacije in reševanju te krize. Velika prednost knjige je, da Ahmed vseskozi uporablja empiricne podatke, razlicne tabele in razpredelnice. Ce se ozremo na avtorjev nacin argumentacije, pa moramo izpostaviti (vsaj) dva problema. Prvic, Ahmed popolnoma prezre kolonial no zgodovino vecine držav, ki jih obravnava (torej afriških držav in vseh azijskih države razen Kitajske). Veckrat se zdi, kot da se je za avtorja zgodovina zacela šele v drugi polovici 20. stoletja. Razpravljati o gospodarski politiki omenjenih držav, o njihovih strategijah razvoja ipd. je nemogoce, ce ne upoštevamo kolonialne preteklosti in (pol)kolonialnega položaja, ki ga imajo nekatere od teh držav še danes. Brez zgodovine in zgodovinskih procesov na Bližnjem vzhodu v zadnjih nekaj stoletjih, ki so bili neposredno vezani na kolonializem in kapitalisticno akumulacij o evropskih metropol, je nemogoce razložiti dogajanje v posameznih državah, o katerih avtor razpravlja. Drugic, družbeno in/ali politicno delovanje in strukture so za Ahmeda sekundarnega pomena. Ceprav naslavlja dolocene probleme, ki so še kako pereci in ki realno obstajajo (suše, pomanjkanje hrane in vode itd.), pa se velikokrat zdi, kot da je biodeterminist oziroma vse zvede na en dejavnik. Vendar družba ni )>naraven«, zaprt sistem, v okviru katerega obstaja le en vzrok za vse posledice. Interpretacija državljanske vojne v Siriji le skozi in prek ESD je izjemno problematicna, kajti hitro lahko vodi v razreševanje odgovornosti ZDA, ki so sprožile val nasilja na Bližnjem vzhodu z napadom na Afganistan (ki ga avtor komaj omenja) in Irak in okupacijo obeh dežel ter tako ustvarile pogoje za razmah razlicnih milic in ekstremnih islamisticnih skupin, hkrati pa so tudi (ne) posredno financirale nastanek Islamske države. Ob tem se zamegli tudi kolonialna preteklost teh držav in njihova religijska heterogenost, ki je (bila) na Bližnjem vzhodu še kako prisotna. Po drugi strani ne smemo pozabiti na razlicne kapitalske interese, ki imajo ravno tako velik vpliv na dogajanje na Bližnjem vzhodu. Podoben primer je Jemen, v okviru katerega avtor v ospredje postavlja specificne probleme, ki so vezani na primanjkljaj vode, hrane ipd., ne spregovori pa o konfesionalnem elementu vojne in le posredno namigne na interese Savdske Arabije. Ce povzamemo, gre za zanimiv pristop k preucevanju problema krize civilizacije. Res je tudi, da Ahmed poleg (geo )politicnih in ekonomskih želi pokazati druge razloge, zaradi katerih države propadejo. Ker avtor poskuša vzpostavljati vzrocno- posledicne povezave med ESD in HSD, pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da zadeva zelo hitro postane splošna in tudi premocrtna. Le nekaj strani je namenjenih posameznim študijam primerov, ki vecinoma vkljucujejo le razlicne statisticne podatke -brez poglobljene interpretacije in brez upoštevanja zgodovine, (družbenih) struktur, kapitalisticnih odnosov, kolonializma in politicnih procesov, ki so velikokrat tako vzrok kot tudi posledica dolocenih procesov, o katerih avtor razpravlja skozi knjigo. Zaradi tega je treba biti izjemno previden in knjigo jemati tudi z doloceno rezervo oziroma jo brati skupaj s drugimi analizami, ki pri ukvarjanju s konkretnimi problemi in krizami upoštevajo zgodovino, politicne, družbene in kapitalske interese. Marko Hocevar recenzija knjige Peter J. Jacques Environmental Skepticism: Ecology, Power and Public Life Burlington, Farnham: Ashgate (2009) Environmental Skepticism: Ecology, Power and Public Life (Skepticizem do podnebnih sprememb: Ekologija, moc in javno življenje) je knjiga ameriškega profesorja politicne znanosti Petra J. Jacquesa z Univerze v osrednji Floridi, ki se usmerja v raziskovanje skepticizma do podnebnih sprememb.' Knjiga nam lahko ponudi osnovna analiticna orodja za razumevanje nedavnih dogodkov, ki so pretresli ameriško znanstveno skupnost zaradi zanikanja podnebnih sprememb s strani Trumpove administracije.' Knjiga je razdeljena na šest poglavij. V prvih petih poglavjih avtor skozi razlicne tematike opredeli svoj konceptualni aparat in pojme, kot so skepticizem, gibanje, skupnost, modema, individualizem, hegemonija, antropocentrizem, odnos sever jug, Drugi/Drugost, javnost in znanost. V zadnjem poglavju pa skuša ponuditi odgovore na identificirane probleme OZIroma njihove rešitve. V prvem poglavju z naslovom Science, Nature and Environmental Skepticism (Znanost, narava in skepticizem do podnebnih sprememb) opredeli in oriše razvoj skepticizma v ZDA kot gibanja, ki je zgrajeno na ideji, da so podnebne spremembe izmišljotina in prevara. "Skepticni projekt" avtor razume kot zgodbo, ki je sestavljena iz vec ideoloških podplasti, saj se nekateri skeptiki predstavljajo kot libertarci, drugi razumejo skepticizem kot boj proti regulacijam in omejitvam svobode, spet tretji pa so skepticni zaradi svoje zaveze k protestantizmu in njegovi etiki. Nasprotovanje ekologiji in znanosti je lahko preživelo tako, da je prikazalo skepticizem kot "avtenticno gibanje" proti zavajajoci znanosti in radikalnemu okoljevarstvu. 3 V resnici so bile takšne poteze del strategije konservativnih možganskih trustov, ki so z uporabo/izrabo "avtenticnega gibanja" zakrile uveljavljanje svojih interesov.4 L S podnebnimi spremembami avtor ne misli samo na ucinek tople grede, temvec tudi na zmanjšanje biotske raznovrstnosti, vprašanje GSQ, izumrtje živalskih vrst in onesnaževanje vodnih virov. 1 Andrew Anthony, '!he climate change baltIc dividing Trump's America", The Guardian, 18. mare<: (2017). Dostopno prek: https;//www. theguardi an.comlscicncel20 17Im3rl I S/the-scicntists-taking-thc-fight -to-trump-climate-changc-cpa (5. 5. 2017). 1 hups;//junkscicncc.com/ JunkScience.com je portal, ki ga ureja Steve Milloy, kolumnist Fox News, samoklicani strokovnjak za energijo, okolje in javno zdravje. Namen tega portala naj bi bil razkrivanje skritih agend in interesov, ki naj bi se jih uresnicevalo preko znanosti. Milloy sodeluje tudi s Trumpovo ekipo pri strateškem nacrtovanju delovanja ameriške agencije za zašcito okolja (U.S. Environmental Protection Agency) . • S pojmom avtenticno gibanje v tem kontekstu ne mislim subverzivnega gibanja, ki prcizprašuje in/ali spreminja obstojcca razmerja moci, ampak gibanje, ki je videti, kot da je vzniknilo iz resnicnega interesa skupnosti. Ker naj bi skepticno gibanje predstavljalo javni interes, služi kakor legitimnost modernisticnega razumevanja posameznika, svobode, države, narave itd .. V drugem poglavju, World Politics and Political Ecology (Svetovna politika in politicna ekologija), avtor skozi politicno ekologijo razdela pojme moci v politiki in skepticno gibanje postavi v širši kontekst. Skepticno gibanje umesti znotraj koncepta hegemonije nacionalnih držav in industrijskega kapitala, ki zavraca jedrne ideje politicne ekologije in skozi svoje delovanje crpa presežno vrednost iz perifemih držav. Avtor pravi, da se takšne oblike (nad)moci lahko razvijejo skozi separacije in dualizrne, kot so narava -kultura, racionalnost -custva, moški -ženska, ter ustvarjanje sveta po svoji -vladajoci ideji in discipliniranje tistih, ki se z njo ne strinjajo. V tretjem poglavju z naslovom Civic-Ontological lmplications of Environmental Skepticism (Javne in ontološke posledice skepticizma do podnebnih sprememb) se avtor osredotoca na zanikanje pomena in povezanosti cloveškega vpliva na naravo, kar povzroci izbris necloveškega Drugega -narave. V tem poglavju avtor konceptualizira skepticizem do podnebnih sprememb kot antropocentricno zanikanje resnicnosti. Skeptikov v tem pogledu ne moremo razumeti samo kot konservativno kliko, ki jo vodi interes razlicnih korporacij, ampak gre za eticno pozicijo, ki jo vodi etika individualizma in posedovanja bogastva. V cetrtem poglavju, Biopolitics and the Representation of the Other: Skepticism, Violence and Disposal (Biopolitika in reprezentacija drugega: Skepticizem, nasilje in odstranjevanje), avtor raziskuje, na kakšen nacin so predstavljene marginalizirane skupine globalnega juga. Skeptiki z dualizmi oznacujejo globalno periferij o kot nerazvito, divjo, neracionalno. Avtor prav tako razcleni in kritizira eticni argument skeptikov, da ko "nerazvitim ljudstvom omogocajo razvoj po neoliberaInem modelu, jim v resnici nudijo po moc". V petem poglavju, Environmental Skepticism and Dynamics ofCollapse (Skepticizem do podnebnih sprememb in dinamike propada), avtor raziskuje, kako skeptiki zavracajo podnebne spremembe in skušajo uveljavljati ta pogled z zavracanjem kakršnihkoli možnosti za reševanje podnebnih sprememb, ceprav se kažejo mocne potrebe po spremembah naših predstav, saj sta podoben razvoj in razmišljanje civilizacij v preteklosti vodila do njihovega propada. V zadnjem poglavju z naslovom The Ecologic al Demos (Ekološki demos) se avtor ukvarja z rešitvami nastalih problematik. Odziv na definirane probleme vidi v razvoju ekološkega demosa, ki bi predstavljal demokraticen prostor za razlicne oblike znanja, ekološko sebstvo (etika, ki omogoca razvoj in vkljucenost Drugega) in skupno ohranjanje vitalnih elementov in zemeljskih virov, ki sploh omogocajo življenje. , Na tem mestu je treba poudariti, da tudi "globoka ekologija" (ang. deep ecology) ni koherentna miselna šola brez problematik. za ilustrativen in osnoven primer uporabljam Williama Graya, ki pravi, da se težava "globoke ekologije" nahaja v mchanicisticncm, rcdukcionisticncm in instrumentalnem razumevanju znanosti. Pni\, tako je z njegovega vidika problematicno predstavljanje predtehnoloških kultur in njihovega razumevanja narave kot supcriornih današnjemu. William Gray, .0 A Critique of Decp Ecology", Journal of Applied Philosophy, št. 3 (1986): 211-216 . • Tim Forsyth, "Environmcntal Skcpticism: Ecology, Powcr and Public Lifc", Journal of Intcgrativc Environmcntal Scicnccs, št. 7 (20 10): 145-147. , Mark B. Brown, ··Book Rcvicw: Gcncral Polities: Environmcntal Skcpticism: Ecology, Powcr and Public Life··, Political Studics Rcvicw, št. 10 (2012): 138-139. Knjiga po mOjem mnenju ponuja dobro izhodišce za nadaljnje raziskovanje skepticizma do podnebnih sprememb, saj ponudi tako zgodovinski kot konceptualni pogled na izbrano tematiko. Zgradba knjige je smiselna, razdelana in bralcu prIjazna. Po mnenju Tima Forsytha, ki je edini izmed recenzentov postavljal meje knjigi,je delo zanimivo za posameznike, ki jih zanima globoka ekologija ali kritika moderne.' Po njegovem mnenju se problematika te knjige nahaja v enostranskosti pogleda in razumevanju znanosti kot necesa dane ga in nespremenljivega. Glede na njegove izkušnje bi bilo bolj pomembno premisliti, kako razlicni akterji v konfliktu vzpostavljajo legitimnost, namesto da avtor ob kritiki enega akterja vzpostavlja svoj pojem resnice.' Poleg Forsytha se tudi Brown in sam avtor knjige zavedajo pomanjkanja empiricnih podatkov, s katerimi bi avtor potrdil trditve skeptikov in okrepil svoje argumente. 7 Nejc Jordan recenzija Relevantnost razsvetljenstva Razsvetljenstvo: zelo kratek uvod / John Robertson; [prevedla Mojca Dobnikar] Ljubljana: Krtina, 2016 Ko je Kant slavno zapisal, da je razsvetlj enstvo »clovekov izhod iz nedoletnosti, kije je kriv sam«, zaradi cesar si mora clovek pridobiti možnost >>uporabljati svoj razum brez vodstva po kom drugem«,l si ni niti v najbolj norih sanjah predstavljal, da je s svojimi besedami blagoslovil nacisticna koncentracijska taborišca in holokavst. Pa vendar sta Adorno in Horkheimer v Dialektiki razsvetljenstva 1944 odpirala vrata tej interpretacij i, ko sta zapisala, da se razsvetljenstvo »vede do reci kot diktator do ljudi. Pozna jih, kolikor more z njimi manipulirati.«' Avtorja sta zbanalizirala razsvetljenstvo na tehniko, kajti »[k]ar se hocejo ljudje nauciti od narave,je to, dajo uporabljajo tako, da do kraja obvladujejo njo in druge Ijudi«3 Njun idejni dolžnik in nedavno preminuli sociolog Zygmunt Bauman je utemeljeval prav to povezavo, ko je v »prelomnem« delu Moderna in holokavst sklenil, da »[t]eror ostaja ucinkovit dokler balon racionalnosti ne poci . Najbolj zlovešc, krut, krvolocen voditelj mora ostati strasten pridigar in branilec racionalnosti -ali pa propade. Ko se obraca na svoje podložnike, mora »pozivati k razumu«. Varovati mora razum, opevati vrline preracunavanja stroškov in ucinkov ter, braniti logiko pred strastmi in vrednotami , ki v nasprotju z razumom ne upoštevajo stroškov in se ne pokoravajo logiki.«' Od tu je samo še korak do ugotovi tve, da je »[ s ]truktura misli, ki omogoci možnost holokavsta, [ ...] vpisana v filozofsko strukturo samega razsvetljenstva«.' A crnitev razsvetljenstva ima daljšo zgodovino. Tako je že leta 1797 jezuit Augustin Barruel napisal svojcas izredno odmevno delo, v katerem je zatrjeval, da je francoska revolucija rezultat skrbno nacrtovane zarote, ki ji naceljujejo Voltaire in enciklopedisti. Avtorji 19. stoletja so razsvetljenstvo enacili s francosko revolucijo, in sicer ne glede na to, ali so ji bili naklonjeni (Hegel, Marx) ali pa so ji odkrito in ostro nasprotovali (Maistre, BonaId, Hyppolite Taine). Leta 1932 je ameriški zgodovinar Carl Becker objavil intelektualnozgodovinsko klasiko Heavenly City of the Eighteenth-Century Philosophers, »skoraj grozotno anticipacijo postmodernisticnega »branja« osemnajstega stoletja«', v njej pa zacrtal danes vsem znana tropa, da je razsvetljenstvo po božje castilo razum in da se je namenilo popolnoma podrediti naravo. Leta 1952 je LImmanuel Kant, »Odgovor na vprašanje: kaj je razsvctljcnstvo?(, Nora rCl'ija : mesecIlik =a kri/lllro. (maj 1995), 141. 1 Max Horkheimer in Theodor W. Adorno, D ia/cklika ra=s\,cl!jCIIS{\'a : filo=of~kifragmcllli (Ljubljana: Studia humanitatis, 20(6), 23. 1 Prav tam, 18. • Zygmunt Bauman, Moderna iII "olokar.SI (Ljubljana: Š tudentska založba, 2(06), 304. ' Postmodcrnism: AReader (ur.) Thomas Dochcrty, (New York: Routledge, 2016), 12 . • Johnson Kent Wright, »Thc Prc-Postmodcmism ofCarl Bcrken< v Po.wmodcrnism and (he Elllig}lIellmel1l: lIew perspecli\'es iII eighteel1lh-cenilir)' FreIIch il1lelleClllal hi.wory (ur.) Daniel Gordon. (New York: Routledge 2001), 162. 73 izraelski zgodovinar Jacob Talmon objavil nic manj vplivno študijo The Origins of Totalitarian Democracy, v kateri je razsvetljenstvo in Rousseauja neposredno povezal zjakobinskim terorjem in totalitarizmi 20. stoletja7 Nemara najvplivnejšo kritiko razsvetljenstva je podal Friedrich Nietzsche in tako postal »praprevratniški, grozoviti provocateur, ki je prerokoval krizo postmodernega diskurza z neusmiljeno jasnostjo« (Hassan, 1987, 442). Postmodernizem, izhajajoc iz Nietzscheja, se definira kot opozicija moderne, ki bi naj izšla iz razsvetljenstva. Zato ni presenetljivo, da številni postmodernizmu naklonjeni avtorji in avtorice za vse tegobe zadnjih dveh stoletij krivijo razsvetljensko, humanisticno, kartezijansko, dualisticno, baconovsko, newtonovsko, galilejsko, kantovsko, racionalisticno, materiaiisticno, pozitivisticno oziroma znanstveno naziranje zahodne civilizacije, ki inherentno generira totalno dominacijo nad naravo, vkljucno z dominacijo nad clovekom. Na drugi strani imamo zgodovinarje, naklonjene razsvetljenstvu (Gustav Lanson, Daniel Morne in Paul Hazard),' ki so v zacetku 20. stoletja »opustili naivno enacenje [razsvetljenske] philosophie in revolucije «'. Šele po ženevskem kongresu o razsvetljenstvu leta 1963 se je preucevanje razsvetljenstva, ki je bilo dotlej omejeno na nemški Aujklarung in francoske /umieres, preusmeril o tudi na nacionalne kontekste. 10 Pocasi se je zacela kristalizi rati bolj verodostojna podoba razsvetljenstva vsaj med njegovimi zgodovinarji, ki ne govorijo vec o homogenem razsvetljenstvu, ki »je totalitarno« in ki povelicuje hladni, »instrumentalni« razurn, ki si je za glavni cilj zadal o dominacijo narave in povzrocilo »odcaranje sveta«, ki je napovedalo nesveto vojno religiji in oboževalo nujnost neskoncnega zgodovinskega napredka ter neomejeno izpopolnjivost cloveka. Številni razsvetljenci (Rousseau, Burke, Hume) ali kar cela regionalna oziroma tematicna razsvetljenska gibanja (škotsko razsvetljenstvo, katoliško razsvetljenstvo) imajo malo ali pa prav nic skupnega s temi doktrinami, ki jih morda najdemo pri nekaterih razsvetljencih (Condorcet, Kant, d' Holbach, Helvetius), a so bile deležne kritike že s strani samih razsvetljencev. Zato ti slabo pouceni kritiki razsvetljenstva, kamor zgodovinar filozofije Ronald Schechter prišteva tudi Hegla, Adorna, Horkheimerja, Lyotarda in Baumana, »že vec kot dve stoletji carajo zvecine fiktivno podobo hladnega, brezcutnega, brezkrvnega razsvetljenstva<<-" Johna Robertsona in njegovo Razsvetljenstvo: zelo kratek uvod bi lahko brez vecjih težav umestili v kategorijo tistih zgodovinarjev, ki so ujeti v »kontradikcijo med strokovno težnjo, ki je sovražna do vsake oblike kulturne ali intelektualne zgodovine, ki kaže naklonjenost do klasicnih avtorjev ter besedil, in nelagodjem do postmodernisticnih filozofij, ki pripeljejo duh negativnosti do njegovih , Roussclluja je doletela ista neslavna usoda v dvodclni monografiji Lesterja G. Crockerja: Jean-Jacques Rousseau: The quest, 1712-1758, 1968 in Jean-Jacques Rousseau: The prophctic voice, 1758-1778, 1973. Šc vedno relevantni deli slednjega sta prevedeni v slovenšcino: Paul Hazard, Kriza evropske zavesti: (1680-1715), 1959 in Evropska misel v XVIII. stoletju: od Montcsquicuja do Lcssi nga, 1960 . • John Robertson, Razsvetljenstvo: zelo kratek uvod (Ljubljana: Krtina, 20 16),17. '" Prav tam, 18, 19. " Ronald Schechter, »Rationalizing the Enlightenment: Postmodernism and ThcoriesofAnti-Semitism((, v Po.wmodcrnism and Ihc EnlighlenmcIII: ncw pcnpcclil"cs in cig}IICclllh-cCnllllJ' Frcnch illlcl/cclllai hi.~IO/J'. 112. najradikalnejših zakljuckov<<-" V vsebinseznam temeljne literature, potrebne za skem smislu je njegov doprinos k vecjekraljevski vstop v razvejano miselno tekmu razumevanju kompleksne pojavnosti toniko razsvetljenstva. razsvetljenstva dragocen zaradi vec razlo Avtor nas uvede tudi v problematiko am gov. Ucinkovito razbija stare predsodke bivalentne interpretacije razsvetljenstva, o antireligioznem razsvetljenstvu, ko pozacrtane v tem prispevku, vendar namesto kaže, »da je bilo razsvetljenstvo dalec od apela k spravi med intelektualnimi zgo preprostega nasprotovanja religiji«" in da dovinarji (razsvetljenstva) in (kriticnimil ga je ustrezneje razumeti kot prizadevanje postmodernisticnimi) filozofi -kar lahko za toleranco. Robertson opozori na po pomeni le to, da filozofi upoštevajo odkri membnost dostikrat spregledanega »zgo tja zgodovinarjev in revidirajo svoje teze, dnjega razsvetljenstva«, intelektualnega zastavljene na pokvecenih karikaturah obdobja, ki ga obravnavata Paul Hazard razsvetljenstva -ponudi le ležerno opa v Kriza evropske zavesti: (1680-1715) ter zko, da »gotovo obstaja prostor za vecje eminentni sodobni zgodovinar Jonathan vzajemno spoštovanje<<-Mlacnost ne pre Israel v delih Enlightenment Contested: seneca, saj si Robertson, distanciran do Philosophy, Modernity, and the Emanci teme svojega raziskovanja, >>ne prizade pation of Man, 1670-1752 in Radical En va za relevantnost preteklosti, temvec za lightenment: Philosophy and the Making to, da bi razumeli, kako so bili problemi ofModemity, 1650-1750. Robertson pre formulirani, kako so se jih lotevali in kon pozna »jedro razsvetljenskega prispevka ceptualizirali v pojmih, drugacnih od teh, k zahodni misli« v politicni ekonomiji, ki jih uporabljamo danes<<-" tacas razumljeni »kot obet izboljšanja clovekovega položaja na tem in ne na onem Relevantnost razsvetljenstva za današnji svetu«, 14 pri cemer oznaci Smithovo Bocas bosta morda našla bralec in bral ka, ki gastvo narodov za kronsko pridobitev. ju ne obvezuje zahteva po brezosebni zaGlede na druge sodobne zgodovinarje, ki držanosti do predmeta preucevanja, znaomenjajo vse od idej enakosti in tolerancilna za »starejšo generacijo francoskih ce do deklaracije o clovekovih pravicah zgodovinarjev<<-17 Nenazadnje je lahko in odprave praznoverja, je to precej ozka intelektualno poštenima bralcerna Robertopredelitev. Eno poglavje je namenjeno sonov prikaz kompleksnejše podobe raztudi »institucijam družabnosti«, epicensvetljenstva povsem dovoljšna spodbuda trom, od koder so filozofi razsvetljevali za ovržbo starih predsodkov in klišejev javnost, satonom, kavarnam, ložam in ter za nov premislek popularnih teorij, ki s tisku, o cemer obsežneje piše Ulrich Im preteklostjo pometejo z zamahom peresa. Hof v monografiji Evropa v casu razsvetljenstva. Robertsonovo poucno kratko Rok Plavcak knjižico pospremi nadvse informativen L1 Daniel Gordon, »Introduction: Postmodcmism and the Frcnch Enlightcnmcnt( v Po.wmodcrnism alld Ihe El1lig}lIcl1mcl1l: I1cwpcrspcclil'cS iII cig}IICel1lh-ccl1l11ry Frcne;' imel/cclllal MS/or)'. 4. LJ John Robertson, Ra=s\,c!ljcl1s{m: =clo kratek 11\'00, 51. L< Prav tam, 88. " Prav tam, 138. L. Prav tam, 140. L' Gordon, »Introduction: Postmodcrnism and the French Enlightcnmcnt(, 4. 75