Poštnina plačana v gotovini
IZHAJA VSAKO SOBOTO tbadniitvo in uprava Ljubija-{ML DahaatiMva aUea 11. -lini predal It lil. — NaroS-l4aa na «m«c 4 Din, 6etrt leta HI Dia, pol WU M ia aa lete IB Dml. — Za iaosematro aa ■«Me • Dia.
edinost
ezna številka 1*— Din
Inserati po tarifi. — Cekoval račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne (prejemajo. — Rokopisi aaj aa pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana L
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
Leto I.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1934
Štev. 36.
Proglas kraljevega namestništva;
Jugoslovanskemu narodu!
S poslednjo voljo blagopokoj- Čvrsto združeni znotraj, varni in nega viteškega kralja Aleksan- spoštovani od zunaj, vojaško do-dra I. Uedinitelja smo določeni bro pripravljeni, smo v stanju, da kraljeve namestnike vzviše- gledamo z vedrim čelom v bodočnost. Na ta način bo veliko delo viteškega kralja, močna in napredna Jugoslavija, še bolj učvrščena in bolj napredna v splošen dobrobit naroda.
za
nemu sinu, nasledniku prestola, kralju Jugoslavije, Njegovemu Veličanstvu Petru II. v smislu odstavka 2. čl. 42. ustave.
To težko dolžnost smo prevzeli, položivši predhodno v smislu odstavka 4 čl. 42 ustave pred narodnim predstavništvom prisego, da bomo Njegovemu Veličanstvu, kralju Petru II., verni in da bomo čuvali nad vse edinstvo naroda, nezavisnost države in celino državne oblasti.
Vršeč kraljevo oblast, bomo mi vedno in edino imeli pred očmi interese prestola in dobrobit Jugoslavije.
V	naši plemeniti nalogi za napredek kraljevine Jugoslavije smo uverjeni, da bo z nami ves naš narod, ker smo imeli priliko videti v teh težkih dneh in usodnih momentih, kako velika je bila ljubezen in globoka udanost vsega naroda napram svojemu viteškemu kralju Uedinitelju in kolikšno je spoštovanje do velikega dela, ki ga je s samozataje-vanjem tvoril.
Naša sveta dolžnost je, da čuvamo veliko delo svojega voditelja naroda, delo, ki nam ga je zapustil v sveto sporočilo v bolnem trenutku, ko se je poslavljal od življenja, in da združeni in složni še bolj delamo za napredek in krepimo svojo ljubljeno zemljo, da bi jo z vedrim čelom in z radostjo v srcu izročili Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., ko bo dorastel, da bo na svoja pleča sprejel težko breme državne uprave.
Vse svoje življenje, vse svoje moči je blagopokojni viteški kralj Uedinitelj posvetil svojemu narodu. On sam je s tem dal primer in pokazal pot, kako se služi dobrobiti in interesom svojega naroda, a usoda je hotela, da tudi njegova tragična smrt izpriča vsemu svetu, kako je naše narodno edinstvo čvrsto in nerazdruž-no. Na nas leži velika dolžnost in zgodovinska odgovornost, da njegovo veliko delo čuvamo in da bomo dostojni svojega slavnega vladarja.
Mi smo prepričani, da nas bo pri tej težki nalogi podpiral ves jugoslovanski narod, ker se zavedamo sile duha in rodoljubja, ki sta vedno bila odlika naše viteške zemlje. Uedinjeni v tugi in in boli za izgubljenim svojim velikim kraljem, združeni v ljubezni in vdanosti do države in doma Karadjordjevičev, bodo Ju-gosloveni znova pokazali vsemu svetu, da jih noben udarec usode ne more omajati in da so vedno v stanj ui, da svojo državo močno in zbrano povedejo v boljšo bodočnost.
To bo tudi naša najboljša skupna služba kraljevskemu domu in kraljevini Jugoslaviji
Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.!
Živela Jugoslavija!
25. oktobra 1934 v Beogradu.
Kraljevski namestniki: Pavle s. r.
Dr. Radenko Stankovič s. r.
Dr. Ivo Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovic s. r. — Minister za vojsko in mornarico,
častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general Peter R. Živko-vič s. r. — Minister brez portfe-lja dr. Vojislav Marinkovič s. r.
— Minister brez portfelja dr. Milan Srskič s. r. — Minister za kmetijstvo dr. Dragotin Kojič s. r. — Minister za prosveto dr. lija Šumenkovič s. r. — Minister za pravosodje Boža Maksimovič s. r. — Minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Angjelinovič s. r. — Minister za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrovič s. r. — Minister financ dr. Milorad Gjorgjevič s. r. — Minister za gradbe dr. Stjepan Srkulj s. r.
— Minister za zunanje zadeve Bogoljub Jevtič s. r. — Minister za notranje zadeve Živojin Lazič s. r. — Minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Franjo Novak s. r. — Minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski s. r. — Minister za promet Ognjen Kuzmanovič s. r.
Vladar nad vladarji
Pred tremi tedni smo Ga položili k večnemu počitku, med beli marmor vladarskega Oplenca. Z morjem iskrenih jugoslovanskih solza je bila porošena zadnja pot Njega, ki nam je bil kralj, vodnik, varuh, oče, ki nam je bil vse. Kakor so krvavela srca takrat, tako krvave tudi še danes, le bolest je postala bolj tiha, umirjenejša, bolj pokopana vase.
Žalostni praznik Vseh svetih je znova prebudil v nas silno bolečino, ki jo more občutiti sleherni Jugoslovan le v trenutku, ko ga zadene izguba, kakor ga je zadela usodnega 9. oktobra letošnjega leta. Milijoni lučic so goreli na letošnji praznik vseh pokojnih, vseh naših najdražjih, ni ga pa bilo človeka, ki ni na ita dan prižgal luči ali sveče v prisrčen, svetel spomin Njemu, ki nam je bil najdražji med dragimi, najmilejši med ljubljenimi.
Ves svetovni tisk še vedno polni svoje stolpce s toplimi, ne izumetničenimi članki o našem pokojnem kralju Aleksandru. Najznamenitejši politiki in druge odlične osebnosti poveličujejo na-
šega blagopokoj nega vladarja, ki mu ni bilo in mu ne bo enakega v evropski zgodovini. Bil je naš blagopokojni kralj Aleksander I. Veliki Uedinitelj res kralj nad kralji, vladar nad vladarji, ka-ikor je napisal neki inozemski list.
Jugoslavija je šele po dragocenem odkupu s krvjo svojega največjega in najslavnejšega sina zavzela v svetu ono stališče in ugled, ki ji gre in ki ji ga niso mogli prinesti oziroma ustvariti njeni najboljši sinovi na vpeh popriščih življenjskega udejstvovanja in viteškega tekmovanja. Danes govori ves svet že tedne le o Jugoslaviji in o Njem, ki jo je ustvaril s svojimi junaškimi borci, o Njem, ki jo je uedi-nil.
Posebno prisrčno piše o nepre-žaljenem junaku bratski češkoslovaški tisk. Veliki dnevnik »Li-dove Noviny«, ki je eden izmed najpomembnejših češkoslovaških javnih glasil, je objavil pred dnevi pod naslovom:	»Izgubili
smo prijatelja«, naslednji članek
Naš kongres bo 25. novembra 1934
Prijave delegatov in udeležencev prvega državnega kongresa Jugoslovanske narodne stranke, ki bo v nedeljo 25. novembra t. 1. v Beogradu, se bližajo svojemu zaključku. Vsi morebitni zamudni prijavljen« naj poliite in NEMUDOMA oddajo svoje prijave v pisarni Akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 11, kjer naj obenem tudi TAKOJ polože za vsakega udeleženca po 120 Din za četrtinsko voznino od Zagreba v Beograd in obratno. Do Zagreba in nazaj domov pa je odobrena polovična voznina.
Značke (trobojke z napisom: »Borbaš«) dobe udeleženci kongresa med vožnjo v vlaku.
Vsi delegati prejmejo pooblastila v vlaku oziroma po prihodu v Beograd.
RAVNAJTE SE TOČNO PO SPODNJIH NAVODILIH:
Od domače odhodne postaje do Zagreba kupi vsak udeleženec kongresa pri postajni blagajni RUMENO ŽELEZNIŠKO LEGITIMACIJO (obrazec K-13) in CEL VOZNI LISTEK DO ZAGREBA. S to potrjeno legitimacijo in tem voznim listkom, ki ga pa ne smete nikjer oddati, boste imeli nato brezplačen povratek od Zagreba domov. Od doma do Zagreba in nazaj domov je torej odobrena polovična voznina, od Zagreba do Beograda in nazaj do Zagreba pa četrtinska.
UDELEŽENCI S KRANJSKEGA se bomo odpeljali iz Ljubljane
V SOBOTO 24. NOVEMBRA
s potniškim vlakom, ki odhaja z ljubljanskega glavnega kolodvora ob 18.25 uri zvečer.
Vsi udeleženci kongresa Z GORENJSKEGA morajo biti v Ljubljani najpozneje z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 16.05 uri popoldne.
Udeleženci iz KAMNIKA morajo biti v Ljubljani najpozneje z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 18.10 uri zvečer, še boljše pa že s popoldanskim vlakom ob 15.35 uri.
Udeleženci iz DOLENJSKE morajo biti v Ljubljani najpozneje s potniškim vlakom, ki pride v Ljubljano ob 15.20 uri popoldne.
Udeleženci z VRHNIKE pridejo v Ljubljano z osebnim vlakom ob 18. uri zvečer.
Udeleženci s PROGE RAKEK — LJUBLJANA morajo priti v Ljubljano najpozneje s potniškim vlakom ob 13.39 uri popoldne.
Vsi se nato zberemo na kolodvoru, kjer bomo zasedli posebne, nalašč za kongres označene vagone pri rednem večernem zagrebškem potniškem vlaku in se odpeljemo skupaj iz Ljubljane
OB 18.25 URI ZVEČER.
Udeleženci ob progi LJUBLJANA — ZIDANI MOST vstopajo na ta vlak na svojih postajah, kjer so si že nabavili pravo-
časno vozne karte obenem z rumenimi legitimacijami, kakor je navedeno zgoraj. Vsak udeleženec se opozarja, da pride k blagajni DOVOLJ ZGODAJ, da mu železniški uradnik lahko pravočasno napiše in izstavi legitimacijo ter vozni listek. Udeleženci s proge Ljubljana—Zidani most naj se ravnajo po naslednjem voznem redu: Ljubljana odhod ob 18.25, Dev. Marija v Polju ob 18.33, Zalog ob 18.38, Laze ob 18.47, Jevnica ob 18.52, Kresnice ob 18.59, Litija ob 19.10, Sava ob 19.18, Zagorje ob 19.29, Trbovlje ob 19.37, Hrastnik ob 19.44 in prihod na Zidani most ob 19.54 uri.
Tukaj se nam pridružijo
UDELEŽENCI S ŠTAJERSKEGA,
ki se odpeljejo iz Maribora ob 18.05 uri, iz Ptuja ob 17.08, s Pragerskega ob 18.36, iz Rogaške Slatine ob 18.23, z Grobelna ob 19.22, iz Velenja ob 18.12 in iz Celja ob 19.48. Vsi ti udeleženci prispejo na Zidani most s skupnim vlakom ob 20.20 uri ter se priključijo našemu vlaku v direktnih vagonih, nakar se vsi odpeljemo z zagrebškim vlakom
Z ZIDANEGA MOSTU OB 20.31 URI.
Sedaj se nam priključijo na svojih postajah še udeleženci s proge Zidani most—Zagreb po naslednjem voznem redu odhoda vlakov: Z Zidanega mostu odhod ob 20.31, iz Radeč ob 20.35, iz Loke ob 20.40, z lepega ob 20.45, iz Sevnice ob 20.56, iz Blance ob 21.06, iz Rajhenburga ob 21.15, iz Vidma-Krškega ob 21.22, iz Brežic ob 21.35 in iz Dobove ob 21.43 uri, tako pridemo vsi udeleženci iz Slovenije na zagrebški glavni kolodvor ob 22.25 uri zvečer.
Tukaj nas bo že čakal POSEBNI vlak za odhod v Beograd, ki bo odpeljal okrog 23. um
Za vse informacije in navodila se obračajte na pisarno AKCIJSKEGA ODBORA JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE V LJUBLJANI, DALMATINOVA ULICA ŠT. 11, POŠTNI PREDAL ŠT. 115.
Za BREZPLAČNA PRENOČIŠČA za revne člane je v Beogradu poskrbljeno, enako tudi za CENENO PREHRANO po 9 do 10 Din za kosilo in večerjo.
Iz Beograda se bo vračal posebni vlak V PONEDELJEK 26. NOVEMBRA zvečer okrog 21. ure in bo prispel v Zagreb v torek zjutraj okrog 5. ure, tako da bodo imeli vsi udeleženci iz Slovenije takojšnjo zvezo na potniški prvi jutranji vlak proti Zidanemu mostu, Ljubljani in Mariboru.
UDELEŽBA NA KONGRESU JE VELEVAŽNA ZA VSAKOGAR!
ODLOČAJTE SAMI O SVOJI USODI!
Akcijski odbor
Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo v Ljubljani,
k
uglednega češkega publicista dr. H. Ripke:
»Bilo je to več, 'kakor navadno politično prijateljstvo: bilo je to v resnici iskreno, globoko, človečansko, osebno topilo prijateljstvo, ki je vezalo naš narod z obema žrtvama marsejskega atentata. Kdorkoli je prišel z njima v dotik, se je mogel o tem prepričati.
Ob koncu novembra lanskega leta sem imel čast, da me je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel v daljši avdijenci. Dobil sem takrat od njega pozdrav za »Lido-ve Noviny«, ki so ga tudi objavile 1. decembra leta 1933. ob petnajsti obletnici jugoslovanskega uedinjenja. Kralj je ob tej priložnosti izjavil: »V tem trenutku, kakor tudi prej, v dneh težke borbe, so moje misli posvečene Češkoslovaški, s katero smo v preteklosti skupno trpeli in s katero smo nerazdeljivo zvezani z življenjskimi interesi in bratsko skupnostjo. V tej edinstveni skupnosti čuvstev in stvarnih interesov je najboljša garancija uspešne bodočnosti Češkoslovaške in Jugoslavije!« Mnogim so utegnile te besede izgledati kakor povsem običajno oficijelna izjava. Dejansko pa je izražala najgloblje kraljevo osebno prepričanje.
Ko se je v razgovoru govorilo o pripravljeni akciji gospodarskega sveta male antante (kralj je bil o njej odlično informiran, kakor sploh o vseh zunanje-poli-tičnih zadevah), je rekel dobesedno: »Strijam se s prijateljem Benešem, da bomo postopno prišli do konkretnih rezultatov; delim z njim povsem njegovo prepričanje, da moramo vse svoje delo usmeriti v tem cilju. Medsebojne vezi moramo zavarovati tudi gospodarsko, kar bo imelo še prav poseben političen pomen, zlasti v sedanji mednarodni krizi. Da, v glavnem gre za to, da še bolj utrdimo prijateljske vezi med obema bratskima narodoma. Mi moramo vedno hoditi ramo ob rami, pa naj se dogaja karkoli hoče in — dodal je s svojim zna-
čilnim nasmeškom — mi bomo tako tudi vedno hodili, kaj ne, zares, pa naj se dogaja, karkoli hoče, to vemo mi in je dobro, da se tega zavedajo tudi ostali!«
Nikdar ne bom pozabil, s kakšnim interesom je kralj spraševal za zdravje predsednika Masa-ryka; zelo se je veselil, ko je slišal, da predsednik Masaryk še vedno stalno jaha. Rekel mi je, da je pazljivo premotril fotografije predsednika Masaryka na konju na praških ulicah dne 28. oktobra lanskega leta. Ne bom nikoli pozabil, kako prisrčno in s priznanjem je govoril o zunanjem ministru dr. Benešu, večkrat izrecno poudarjajoč, da goji napram »svojemu prijatelju Benešu« posebno in popolno zaupanje in da je v njem imel vedno bližnjega, udanega sodelavca, čigar besedo zelo spoštuje. Presenetilo me je njegovo poznanje našega notranjega življenja. Njegovo resnično prijateljstvo napram našemu narodu se je posebno izrazito in prepričevalno pokazalo tudi v tem, da je zelo odkrito govoril o raznih naših zadevah in ni pri tem skrival tudi nekih gotovih skrbi. S tem je dokazal, kako tesno pri srcu mu leže tudi vse naše stvari in kako resno skrbi, da bi bila tudi naša država močna in urejena. Rekel je: »Imamo dosti podobnih skrbi in težkoč, toda verujem, da bodo nove generacije ne le razumele, temveč tudi notranje občutile, kaj je edinstvena Jugoslavija ali edinstvena Češkoslovaška.«
Veliki pokojni vladar si je znal povsod pridobivati obilo dobrih prijateljev. S tem je utrjeval mednarodno pozicijo Jugoslavije in ji ustvarjal sloves, kakršnega z ozirom na svojo slavno zgodovino in svoj položaj tudi. dejansko zasluži. Zato smo globoko hvaležni našemu Velikemu Uedimtelju za vse Njegovo ne-venljivo delo in zato nam vre iz iskrenega srca prisrčen klic:
»Slava neprežaljenemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Velikemu Uedinitelju!«
Poravnajte naročnino takoi,
ker bomo sicer primorani nerednim plačnikom ustaviti listi List je odvisen le od naročnine 1
Uporabite priložene položnice!
razkrajal v nasprotne si tabore, fronte in protifronte, napadalce in branilce. Kraljevi morilec v Marseilleu je s pravcatim dežjem smrtnih krogel iz strojne pištole v sekundah ubil svojo žrtev. In to moderno orožje je danes že starinsko v primeri z najmodernejšim orožjem vojnih plinov, smrtnih žarkov in drugimi iznajdbami moderne vojne tehnike. Kaj so danes razdalje tisočih kilometrov, ko preleti moderno bombno letalo v uri 450 kilometrov? Ves ta strašni vele-modernizem ima le preveč vpliva na zadržanje posameznih držav. Tako postaja pravilo stare
1 kimi politično- in kulturnoboj-•nimi sredstvi operira današnja reakcionarna vladajoča stranka, hočemo z neumornim delom med narodom in za narod pridobiti si iskreno zaupanje ljudstva, ki ga danes Jugoslovanska nacionalna stranka tako brezvestno in brezobzirno zlorablja.
Hočemo biti glasniki spontanega, splošnega ljudskega odpora
v ,, proti vsem neštetim krivicam in vilo svetovne politike nase dobe. .	■	v	,	v.
X, „	,	.	.	, ,	■	i	•	i	'Zlorabam, zagrešenim nad našim
rac prerokujejo dobrovidci, da j	,	.	.	-
. ,	.	i . ,	i	i narodom s strani raznih brezsrc-
pride v tvropi sedaj do solidar- , i • ■ i i •	• v.,	j
.. iii. .	•	..	. fnih pijavk, skrivajočih se pod
nosi ve t.si , i naj zajezijo m plaščem lažnega nacionalizma.
preprečijo strasno katastrofo, ki Energičm> delamo in tudi bom0
osebne soseščine »tudi najboljši ne more živeti v miru, če to ni po volji zlobnemu sosedu« pra-
grozi človeškemu rodu. Vprašanje je le, če bodo zmogle tri ali štiri velesile, česar ni zmoglo društvo narodov. Črnovidci vidijo krvavordečo zarjo na.evropskem obzorju in gledajo dan, ko preostane človeštvu le še prošnja: Lakote in vojske, reši nas, o Gospod!«
Pred našim prvim kongresom
Delegate vseh naših strankinih organizacij
čaka ve le važno, odločilno delo v korist
skupnosti, naroda in države.
Vojna ali mir?
Pod tem naslovom je objavilo glasilo naših slovenskih koroških bratov »Koroški Slovenec« ob smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra naslednji zanimivi članek, ki ga priobčujemo v izvlečku:
»Žrtve groznega umora v Marseilleu so pokopane. Na mesto padlih državnikov stopajo novi možje. Vsa Evropa sočustvuje z žalujočima narodoma, jugoslovanskim in francoskim, in to ni več navadno sožalje ali izraz zgražanja nad barbarskim zločinom, marveč pretresenost, ki išče globljih vzrokov strašnega zločina. Svet začenja misliti.
Ne ve se še točno, kdo je vodil roko zločinskega morilca. Le to je gotovo, da zločin ni dejanje enega človeka in tudi ne ene same skupine, marveč je dejanje, za katerim stoji miselnost celih narodov in držav. S padcem kralja, ki je hotel Balkanu in vsej Evropi pomagati k miru in sporazumu, sta se jasno odkrili dve sovražni si fronti, ki delita 6vet v dva tabora.
Vsa Evropa brez izjeme si je danes edina v spoznanju, da se svetovnega miru ne da ohraniti brez sredstev, ki služijo tudi vojni: z orožjem. To je euo dejstvo evropske politike zadnjih dveh lot. Misel o razorožitvi je pokopana in Mussolini je na milanskem trgu govoril trpko resnico, ko je dejal, da je drevo
miru podrto pod težo orožja. Danes se ne taji več, da je ves svet pod orožjem in misel razorožitve je samo še včerajšnja sanja. Staro pogansko rimsko načelo »če hočeš mir, pripravljaj vojno«
tnumfira v vseh državah sveta. ^ yfitaja ^ ^ noy yaruh ter
Najvisja instanca za svetovni zagovornik vseh delovnih slojev mir, Društvo narodov, se niti ob naroda Nesebični apastoli ideje umoru dveh velikih državnikov
sve ovnega ug ec a,^ ne^upa spre-jke> nagj vr]; narodni poslanci in še dovčerajšnji »politični ničli«
pravila, nakar se ti ta nepotreb-
,	,	.	.	.	,~„*ov	žrtvujejo	sleherni	trenu-
bila le povod prepirom m po-j tek svojega-prostega časa, ne ozi-
l	.	.	.	t-.	i/i	vvuja,	jic
dvojem vojni nevarnosti. Danes ;*ajož se na težke gmotne žrtye tudi ni vec nikakega govora o';„	   *--------
Stojimo skoraj tik pred prvim državnim kongresom mlade, opozicijske Jugoslovanske narodne stranke. Kongres je po ponovni preložitvi, nastali iz nepredvidenih, tehtnih razlogov, sklican na nedeljo 25. novembra t. 1. v Beograd v dvorano tamkajšnje palače Delavske zbornice. Ves narod iz vseh delov države čaka z veliko nestrpnostjo na sklepe in ukrepe, ki bodo storjeni na tem važnem, odločilnem sestanku mlade in borbene Jugoslovanske narodne stranke.
Ni še tako dolgo od dneva, ko je mala peščica zavednih, poštenih ljudi sklenila, da radi zgrešenih metod vladanja in splošnega nerazumevanja življenjskih potreb naroda s strani vladajoče JRKD oziroma imenovane Jugoslovanske nacionalne stranke, te umetno ustvarjene formacije, ustanovi novo borbeno politično organizacijo v svrho varovanja narodnih svoboščin in pravic.
Poudarjamo: Ni še tako dolgo! Vendar smemo že danes smelo trditi, da v vsej naši prostorni domovini ne najdete vec kraja, najbolj skromne vasi, kjer ne bi ljudstvo še slišalo, da na jugoslovanskem političnem popri-
cijacije in ostale podle spletke smo odgovorili s podvojenim pozitivnim delom med narodom.
Šli smo med naše dobro ljudstvo teškega Voditelja, moramo bud'
vedno tako delali v cilju, da iz sodobne človeške družbe, zlasti pa pri nas, enkrat za vselej izgine zločinski običaj, da se smejo pod krinko nacionalizma večinoma nekaznovano počenjati naj-uizkotnejše umazanosti in naj-podlejše nečlovečnosti. Trudili se bomo, da tujemu kapitalu onemogočimo brezvestno eksploati-ranje prirodnih dobrin naše domovine in krepkih delovnih sil poleg svetlih moralnih vrlin našega naroda; domač kapital pa se bo moral postaviti pod strogim državnim nadzorstvom v izključno in resnično službo naroda in države, v splošno dobrobit nas vseh.
Zlasti danes, po tragični smrti našega Velikega Kralja, našega Velikega Jugoslovana, našega Vi-
in ga poučili o njegovih pravicah, povedali smo mu pa tudi, naj se ne boji sile, ki si jo je v nezgodnem trenutku uzurpira-
no paziti na to, da gotova politična formacija ne bo mogla še nadalje podaljševati svojega umetno injiciranega životarjenja
pa kmalu prenehala oblačiti in vedriti na račun naroda v naši uedinjeni, s tako težkimi žrtvami ustvarjeni in varovani Jugoslaviji. To pa se bo zgodilo le, če bo vse delovno ljudstvo kompaktno v svoji borbi in edino v vsem svojem delu in nehanju. Iz nam nasprotnih taborov, zlasti pa iz tabora vladajoče Jugoslovanske nacionalne stranke, se nam skušajo s primeri v tujini dokazovati utemeljeni razlogi za vladanje samo ene politične stranke, tako imenovane državne, kar naj bi bila pri nas prav JRKD oziroma prekrščena JNS. Pravijo tudi, da je v duhu časa, vladati brez kontrole in odgovornosti ter tako, da je za nas sploh potrata, da pod videzom demokracije trpimo ustanavljanje novih političnih strank itd.
Prav radi priznamo, da je za Jugoslovansko nacionalno stran-1 ko skrajno potraten, nesmiseln in riskanten opravek vsako ustanavljanje novih strank. Res mora in programa naše Narodne stran-i biti hudo, če moraš odobravati
la gotovo politična klika, ki bo na račun narodnih interesov in
njegovih perečih potreb.
Zato pričakujemo, da bodo delegati vseh krajevnih organizacij Jugoslovanske narodne stranke, zbrani na prvem strankinem državnem kongresu, svesti si odločilnega trenutka za nadaljnji razvoj političnega življenja in za konsolidacijo sedanjih težkih gospodarskih in socialnih razmer sprejeli take sklepe, ki bodo služili uspešno le splošni dobrobiti naroda in države.
Široko je polje, kjer se mora razviti delovanje naše mlade stranke; povsod se čuti potreba po radikalni reformi zastarelih nazorov in načina vladanja 'ljudskih množic. Obupni položaj našega kmeta brezpogojno zahteva njegovo razdolžitev in zakonito reguliranje cen njegovih pridelkov. Stotisoči našega delavstva s svojimi mnogoštevilnimi družinami vred stradajo navzlic vsemu bogastvu in prirodnem obilju naše zemlje. Obrtniki, uradniki, trgovci in sploh vsi stanovi se vedno v večjem številu prole-tarizirajo. Življenjski standard širokih slojev naroda rapidno pada.
Nere-
1 y	1	-J	I	1/1	V^ll	V..'	11	11	171/1	l	W	ft	J	11	T	1/	VI
splosnem mednarodnem sporazu, ^. ^ ^ ustre*ejo ?njam mu; države le se zase sklepajo ljudstva5 ki hrepeni po evange-druga z drugo pogodbe, da si za- ]iiu Poštanja) Pravice) Svobode
jamčijo varnost in meje. To je drugo veliko dejstvo sedanje evropske politike. Danes lahko tri-umfira ona strašna temna sila, ki že desetletja strahuje Evropo in ves svet in ga vedno bolj iz rablja v svoje temne svrhe. To je sila sebičnosti in materializma s svojimi pridevki fašizma, hitle-rizma, komunizma in militarizma.
Kraljevski umor v Marseilleu zaključuje dobo zadnjih sledov mirovnega stremljenja in sporazuma v svetu in njega politiki. Preko kraljevskih, kanclerskih in ministrskih trupel ni več poti k bratstvu in miru! Sledi sedaj doba, ko se bo svet oborože-val javno in očitno naprej ter se
na nova pokora razšopiri v tvo jem delokrogu in ti priredi prav-^nvc.cato poplavo koristnih nasvetov,,v	..	v
in fizične napore, to pa v edini načrtov ter nezaslišanih obtožb. ^ ']a ,s. J1 c'°;'£a vrsta vprašanj,
Pravi dumping! Vendar pa je po- |kat.e/lh Prav,lna >n P^nusljena trebno. da ve gospoda iz tabora!!fSlte,V bl P^gak narodu kvi-vladajoče stranke tudi sledeče: i^u’ \ »aPreclk,u 111 blagostanju
in Enakopravnosti ter po njegovem dejanskem uresničenju.
Seme je posejano in že nadebudno klije, brsti in raste, srkajoč svoj življenjski sok ne iz bleska in slasti vladanja, ne iz raznih nezasluženih nagrad ip sumljivih, skrivnih fondov ter tudi ne iz usmrajenega ozračja korupcije, niti ne od najrazličnejših foteljev in portfeljev, temveč nasprotno in globoko preorane brazde resnične narodne zavesti. Že ob prvih korakih med naše ljudstvo se nam je očitalo marsikaj, zlasti s strani onih, ki so si svojo legitimacijo ljudskega zaupanja pridobili na način, ki se nikdar vec ne sme ponoviti. Na vse te očitke, klevete, denun-
Legaliziranje nove politič. stranke po ustavi in obstoječih državnih zakonih ni niti najmanj odvisno oziroma vsaj ne bi smelo biti odvisno od osebne naklonjenosti resornega činitelja ter od simpatije vladajoče stranke, temveč sta za to merodajna le ustava in dejanska narodna zahteva oziroma potrebe. S tem, da nam je zakonito odobreno javno politično delovanje, se niti najmanj ne čutimo v kakršnemkoli pogledu obvezane napram vladajoči stranki JRKD. Prav zato, ker smo se morali ob ustanavljanju naše stranke vobče boriti z brezštevilnimi težkočami, ki pa tudi danes še niso nič manjše, in ker smo dobili jasen vpogled, s ka-
Narodnih potreb je prepolno.
Zato želimo, da bi vsi delegati krajevnih organizacij Jugoslovanske narodne stranke iz vseh krajev naše lepe domovine v bratski slogi določili točen način dela in borbe, ki naj nas vse Jugoslovane povedeta v boljšo bodočnost. Pri vseh njihovih sklepih naj jih vodi le napredek in dobrobit izmozganega naroda, ki je pripravljen na prvi poziv slediti klicu, izrečenem v najtežjih dneh naše žalosti in tuge:
»Treba je delati in živeti za Jugoslavijo!«
Naprej, borbaši!
Vsi na kongres, 25. XI.
Na delo - v borbo!
Vsi, ki resno želite izboljšanje sedanjega
stanja in ki še niste izgubili vere v zmago
Pravice, pridružite se nam v borbi proti
škodljivcem naroda in države!
Naša lepa Jugoslavija je sad krvi stotisočev najboljših naših bratov, padlih v osvobodilnih bojih, je sad solza in trpljenja neštetih politično preganjanih in je izpolnjen sen naših junaških dedov in pradedov, ki so jo gledali s preroškimi očmi vso močno, veliko in svobodno. Ko pa danes ugotavljamo, da je vzrasla naša država res iz morja solza in krvi, ko s prijetno zavestnostjo varnosti ugotavljamo, da je Jugoslavija res močna in velika, moramo žal s trpkostjo v srcu tudi ugotoviti, da v vseh Jugoslovanih po krivdi vladajoče Jugoslovanske nacionalne stranke ni žive državljanske zavesti, da je Jugoslavija tudi povsem svobodna. Svobodni smo! Toda te svobode ne moremo uživati v polni meri zgolj po krivdi sedanje vladajoče politične stranke; le radi tega morajo mnogoštevilni naši sodržavljani v tem pogledu korigirati svoje misli in zato je ljudska zavest tako trpka.
Zato se tudi borimo in se bomo vedno borili proti Jugoslovanski nacionalni stranki za pravice ljudstva, za svobodo, pravičnost in enakost, kakor se glasi naše geslo, zapisano z zlatimi črkami na naših praporih. Ta borba je naša sveta vsenarodna borba. Hočemo v ljudeh poživeti ogenj domovinske ljubezni in spoštovanje do zakonov, ki sta bila našemu človeku sicer vedno sveta, dokler po krivdi Jugoslovanske nacionalne stranke nista pričela že ponekod kolebati, to pa zato, ker je moral prav naš preprosti državljan na vseh straneh ugotavljati kršitve zakonov in je instinktivno čutil, da se vse to dela če že ne po izrecnih navodilih, pa vsaj z vednostjo in privoljenjem odgovorne vladajoče stranke, ki je vse nezakonitosti in nepravilnosti pokroviteljsko tolerirala. Čeprav se je zavedala svoje odgovornosti, je vendar na zunaj vidno kazala svojo pravo naravo, bijoč se po prsih: »Mi smo na oblasti in nihče nam nič ne more!« Če se je pa kdorkoli usodil potegovati se za najsvetejše državljanske pravice, je takoj prišel v navzkrižje s prakso Jugoslovanske nacionalne stranke. Nakopal si je na glavo vso njeno jezo in besno preganjanje, dokler ni končno dobil na čelo »sramotnega« pečata punkta-ša in protidržavnega elementa.
Naša Jugoslovanska narodna (ljudska) stranka si je zato resno nadela zgoraj omenjeno nalogo in se postavila v zvesto službo ljudstva; postala je tudi zunanji izraz njegovega pravega, resničnega razpoloženja in je na pristojnih mestih veren tolmač njegovih teženj in zahtev. Z našimi shodi križem vse Slovenije se je predstavila Jugoslovanska narodna stranka kot resnična ljudska stranka, ki je po svojih predstavnikih v parlametu v imenu trpečega naroda neštetokrat ugovarjala, prosila, zahtevala, pojasnjevala itd. Vse to le za ljudstvo, za splošnost, za blagor domovine! Ker pa je zadevala v parlamentu vedno le na gluha ušesa, je prenesla borbo za pravice ljudstva med narod sam, in narod se je na neštetih javnih zborovanjih in shodih navdušeno solidariziral z delom in zahtevami naših poslancev.
Vsak vesten delavec se pa večkrat ogleda po že izvršenem delu nazaj, da morda še nekje ugotovi in najde kako napako. Le na ta način se dobiva prava življenjska šola in izkušnja, s katero se potem pri bodočem delu znamo ogibati napakam in dosegamo še smotrnejše, učinkovitejše uspehe, kakor doslej. Tako sklicuje tudi naša stranka svoj prvi kongres dne 25. novembra t. I. v Beograd in bomo na njem pregledali vse svoje dosedanje delo, za bodočnost pa si bomo začrtali varno, pravo pot po geslu: »Svoboda — pravica — enakost!«
Kličemo k sodelovanju vse člane, pristaše in somišljenike, vse poštene državljane in vse stanove! Vsi Jugoslovani so delali na izgraditvi države, vsi smo jo dolžni braniti, če treba tudi z orožjem, vsi pa tudi moramo so-odločevati o svoji bodočnosti in se odločno boriti za demokratično temeljno idejo, ki naj bo tudi praktično odločilna, kar pa močno ogrožajo politične metode vladajoče Jugoslovanske nacionalne stranke.
Mi hočemo, ker je to potrebno, poiskati temeljni demokratični misli novega izraza, nove širše in hkratu bolj točne oblike, tako da bo mogla zajeti vse pr o-, bleme današnjega političnega, kulturnega in zlasti še gospodarskega ter socialnega življenja.
Hočemo, da zmaga demokratično načelo prav povsod. Ljudstvo naj odloča v svojih občinah,
pokrajinah ter državni upravi! Zato je stremljenje po osamosvojitvi, stremljenje po tem, da posameznik in posamezna družabna skupina ali enota sama odloča o svojih zadevah, edino pravilno in na mestu. Najširše samouprave so naše načelo, so osnovna smer našega družabnega gledanja in so ideal uspešnega razvoja.
Naše organizacije, naš kongres, nam bo nudil zanesljiv temelj za naše splošno stremljenje oziroma za ono naše splošno načelo, po katerem naj bi vsak posameznik in vsaka posamezna družabna skupina ali enota odločala o stvareh in zadevah, ki se ju tičejo posredno ali neposredno.
Pozivamo vse naše člane in organizacije, naj nam sporoče vse svoje poglede na naš kongres. Izpolnili bomo svojo nalogo le tedaj prav in dobro, če bo sodeloval pri izgradnji naše stranke ves narod. Ves narod vabimo k sodelovanju. Vsaka enota naj pošlje svoje mnenje. Vsak posameznik je poklican, da postane zidar pri naši stavbi. Naša stranka hoče biti veren tolmač ljudske volje, ljudskih želja in zahtev, hoče biti iskrena zastopnica naroda! Zato greši nad seboj in svojim narodom vsak, kdor se v teh pomembnih časih odteguje javnemu delu; njegova odgovornost je tem večja, čim večjo intelektualno stopnjo ima v svojem narodu.
Naši delegati naj prisluhnejo našemu preprostemu človeku, naj bodo res verni tolmači želja, zahtev in potreb našega dobrega ljudstva, ki hrepeni le po pravici, svobodi in 'enakosti. Tako bomo vsi v bratski slogi pripomogli k temu, da bo narod zadovoljnej-ši, da bo tudi Jugoslavija močnejša in svobodna!
Dnevni red
prvega državnega kongresa Jugoslovanske narodne stranke, ki bo v Beogradu v nedeljo, dne 25. novembra 1934., je naslednji:
1. Otvoritev kongresa.
2. Volitev verifikacijskega odbora.
3. Volitev odbora za proučevanje strankinega programa.
4. Volitev odbora za proučevanje strankinih statutov.
5. Poročilo Glavnega odbora.
6. Poročilo Poslanskega kluba.
7. Poročila posameznih delegatov.
8. Razprava in sprejem strankinega programa.
9. Razprava in sprejem strankinih statutov.
10. Volitev članov Glavnega odbora.
F. K. Meško — šestdesetletnik
Dne 28. okt. je slavil naš dra-(stavljen za provizorja v nemško gi rojak, »koroški slavček«, pe- Knežo — Gnesau — za Trgom in
V tujini bič - doma pa cesta
Mrzla tujina zopet bruha, kakor ognjenik iz svojega žrela, našo kri, naše ljudi, ki se vračajo dan za dnem na domačo grudo bedni, izžeti, strti in jetični. Vračajo se pa tudi mladi in močni, ki jih tujina ne potrebuje več, brez slehernih upov in nad. Francija, Nizozemska, Argentina in druge države, kjer so pustili v rudnikih in tovarnah svoje zdravje in mladost, svojo moč in kri, jih sedaj izganjajo brez usmiljenja in brez nadomestila za izžete sile. Krivonosi satan mednarodnega velekapitala se jim hiuavsko reži v obraz, njegova z zlatom okovana knuta pa žvižga in poje svojo divjo pesem po hrbtiščih pregnancev, talko da tudi nas stresa do dna duše čuden mraz ...
Vračajo se. Razočarani, obupani, ubogi, bolni... Na postajah jih ne pozdravljajo slavoloki, slavnostni govorniki in navdušene množice. Žalne zastave in črni pajčolani so tudi njim nekak simbol težkega križevega, trnjevega pota, ki jih čaka doma v bodočih dneh. Na širnih cestah jih sprejemajo med se brezštevilni bratje, trpini in brezdomci, in dele z njimi skorjo kruha, pro-kletstvo usode in glad. Po samotnih senikih drobe njihovi šklepetajoči zobje skromno miloščino in le nadležen mrčes jim krajša dolge in mrzle zimske večere. Ti nesrečneži s trpko bolestjo v duši zavidajo srečo in blagostanje
Pa ne morda zato, ker so nas ob usodnem koroškem plebiscitu pozdravljali z ogabnimi psovkami, tepežem in s pljunki zaničevanja v obraz?
Našim izgnancem se ob teh pogledih kar nehote krčijo pesti. In kako se tudi ne bi?
Prav lahko pa si tudi predstavljamo, s kakšnimi občutki gledajo ti naši izgnanci vse one tujce, ki jih imamo pri nas na desettisoče zaposlenih v raznih tovarnah in rudnikih, kjer pod krinko »neobhodne potrebe« in »nenadomestljive strokovne sposobnosti« odjedajo domačinom kruh, sleparijo državo na davkih in se bogate na račun našega ljudstva. Za tujca je pri nas vedno dovolj kruha, naš domačin pa mora umirati od lakote doma ali pa v tujini. Mar smo res obsojeni, da moramo v lastnem do-i mu biti sluge tujcev?
Iz drugih, celo zavezniških držav se brezobzirno in neizprosno izganjajo naši delavci in nameščenci. Ali ne bi kazalo vračati milo za drago?! Ali ne meji naša pretirana gostoljubnost res že na svobodnega človeka nevredno hlapčevstvo?
Mar bomo večno trpeli, da se bodo tujci lahkomiselno poigravali z usodo naših ljudi?
Skrajni čas bi že bil, da bi se ta vnebovpijoča zadeva uredila, ker bi sicer utegnil narod izpre-govoriti besedo, ki bi morda v teh časih ne bila na mestu. Zato naj bi odgovorni in pristojni či-nitelji odnehali in storili ono, kar so dolžni storiti po vesti in zakonih ter dejanskih razmerah!
snik in pisatelj č. g. Franc Ksave-rij Meško svoj šestdeseti rojstni dan. V tihih, hribovskih Selah nad Slovenjgradcem so ga zbudile s tihim, skrivnostnim spominom šestdesetič k belemu dnevu ob obletnici človeškega začetka bele žene-rojenice in vajene so gledale naslednjo dolgo, trpkih izkušenj in trpljenja pa tudi viteškega samozatajevanja in grenke, kljub vsemu mile bolesti prepolno življenjsko pot:
Pri sv. Tomažu blizu Ptuja se je rodil pisatelj Meško kot tretji sin vernih kmečkih staršev. Že v šoli je kazal svojo izredno nadarjenost za pisateljevanje in že v tretjem gimnazijskem razredu je spisal prvo povest »Starši in sin«, ki jo je pozneje priobčil »Mir« kot podlistek. Kot višješolca ga je zadela doba velikih slovenskih pisateljev in pesnikov Jurčiča, Stritarja, Tavčarja, Aškerca, Jenka, Gregorčiča in njim sledečih modernih Govekarja, Cankarja, Župančiča, Ketteja, Murna. Kmalu se je naš Meško na Koroškem pridružil družini slovenskih književnikov. Iz ljubezni do domovine se je namreč odločil za bogoslovje, ki ga je dovršil v Celovcu in bil posvečen v duhovnika. V juliju 1898. je daroval prvo sv. daritev v svoji rojstni župniji in prišel nato za škocijanskega kaplana v Podjuno. Tod se je rodilo njegovo prvo večje delo »Kam plove-mo«. V gozdu ob Klopinjskem jezeru je imel svojo mizico, kjer je pisal in snoval. Njegova dela so zaslovela tako, da so jih kmalu začeli prestavljati v vse kulturne jezike. Iz Škocijana je bil kaplan Meško prestavljen v Žab-nice, da si na divnih Višarjah popravi svoje rahlo zdravje. Par
nato za provizorja v Grebinjski Klošter ter končno za župnika v Štanijel pri Prevaljah. Tu je nastal njegov naj lepši roman »Na Poljani«. Istotam je pisatelj Meško še spisal svoje najboljše lirično delo v nevezani besedi »Ob tihih večerih«. V žaru pisateljske slave je bil Meško leta 1906. inštaliran za župnika Marije na Zili. Tudi tukaj je poleg pastiro-vanja neutrudno pisateljeval. »Mladim srcem«, drama »Na smrt obsojeni« in še druga dela so tukaj nastala. S svetovno vojno pa se prične pisateljeva križeva pot. Začne se doba preganjanja in trpljenja. »Špijonaže« so ga osumili nemški nacionalni krogi, vršile so se pri njem mnogoštevilne preiskave, končno so ga gnali v beljaške zapore. Iz zapora izpuščen se ni smel vrniti nazaj na Zilo do leta 1918. Po prevratu so besne tolpe napadle njegovo župnišče, da je moral ponoči bežati iz svoje župnije, medtem ko so okradli njegov dom. V avgustu leta 1919. je postal namestnik prošta Einspielerja v Tinjah, po glasovanju pa je odšel v Jugoslavijo in končno postal župnik in pozneje dekan v Selah pri Slovenjgradcu, kjer še danes pastiruje.
Živl jenje duhovnika - pisatelja, desetletje veselega truda, dvajsetletje trpljenja. Ob njegovi šestdesetletnici se ga spominjamo Sovenci tako mehko in globoko čutečega pisatelja, ki nam je odkril toliko lepote slovenske duše in slovenskega srca. Naj naš skromni, časti in priznanja neželjni jubilant preživi še mnogo, mnogo veselih, njego-vo-tihih let v osvobojeni domovini in naj uzro njegove mile oči še uresničenje njegovih najtiš-
mesecev nato pa je že bil pre-'jih, najlepših sanj..
Domisleki . . .
Ali ni čudno, da je v prosvit-ljenem dvajsetem stoletju tako malo svetlih točk?!
Dober nadomestek za možgane je molčanje!
Gospodarstvo
Kako
gnilobe.
obvarujemo krompir vo apno obvaruje gomolje pred Letošnji krompir je zunanjo gnilobo in prepreči, da
vsled obilega dežja močno nag-se notranja gniloba ne širi na jen k gnilobi in bo zato treba po- druge, zdrave gomolje. — Še na dvojene pozornosti, da ga ohra- nekaj opozarjamo: ne pozabite nimo zdravega in neokuženega, jkrompirja prebirati! Za seme naj Že ponovno smo navedli, kako bodo gomolji z zdravih njiv. Celi naj se postopa s krompirjem v-gomolji jajčje velikosti so za hramu. Dodajamo še, da ponekod seme boljši od rezanega krom-kleti pobelijo z apnom in v njih pirja. Kar je nagrizenega, nare-
zažgejo nekaj žvepla, potem, ko so vse špranje in luknje dobro zamašili. Žveplov dim zamori vse klice in razkuži prostor. Krompir naj bi posebno letos bil dolgo kje pod skednjem ali v kaki uti, da se temeljito osuši. Šele v novembru naj se spravi v kleti. Tla, kamor polagamo krompir, potrosimo s prahom žganega apna, nato položimo plast krompirja, ki jo po vrhu potrosimo z apnom, drugo plast krompirja in spet apno, da je ves krompir obdan z apnom. Živo apno je brezdvoma najboljše sredstvo za to, da ostane krompir zdrav. Ži-
zanega, poškodovanega krompirja, služi za krmo. Na trg se postavlja samo dobro izbran krompir.
Krmljenje pozimi.
Prehitra menjava krmil pri krmljenju vseh domačih živali škoduje, zato je pametno in previdno, če gospodar le polagoma opušča krmljenje dosedanjega in preide na novo krmilo. Posebno je to važno pri menjavi krmil pomladi in jeseni.
Zdaj je zopet ponekod čas. ko je treba izvršiti prehod od poletnega zelenega k zimskemu suhe-
inu krmljenju. Živina je zdaj še zunaj na jesenski paši ali pa dobiva vsaj večinoma še zelena krmila v jasli, kar zna ponekod trajati še več tednov, drugod pa samo še nekaj dni. Vsak živinorejec pa mora pri svojih krm-skih razmerah vedno gledati na to, da živali pravočasno in polagoma odvadi zelenih in privadi na suha krmila. Paša in druga zelena krmila so bolj obsežna in vodena, kakor pa seno, vsled česar so se prebavila (želodec, čreva) v dobi zelenega krmljenja zelo razširila. Ker so zelena krmila lažje prebavljiva kakor suha, so se tudi prebavni soki med poletjem zelo prilagodili tej prednosti zelenih krmil in paše. Vse te in še druge razlike med zelenimi in suhimi krmili resno opozarjajo, da se prehod od zelenih k suhim ne more izvršiti v nekaj dneh, temveč mora trajati 14 dni ali za težko prebavljiva suha krmila tudi še dalje, da se živali privadijo na okusnost suhih krmil in se njih prebavila s prebavnimi soki in prebavo vred prilagodijo na suha krmila. Zato
začnimo pravočasno pokladati živini po malem seno v jasli pred in po paši ali pa primešavajmo med zelena vedno več suhih kr mil. Kakor na suha krmila, začnimo živino privajati po malem in polagoma tudi na krmsko peso, ki je pozimi delno nadomestilo za zeleno krmo, in pa na močna in druga krmila, ki prihajajo v poštev za zimsko krmljenje.
Vsekakor je treba upoštevati pri prehodu k zimskemu krmljenju tudi to, da dobi vsaka žival v novo pokladanih krmilih najmanj isto količino redilnih snovi, zlasti beljakovin, kakor doslej, ker se bo sicer močno znižala mlečnost krav, mlade živali pa nam bodo zastale v razvoju. Zato moramo pri prehodu k zimskemu krmljenju obvarovati živali vsake bolezni prebavil ter jih ohraniti kolikor mogoče pri dotedanji gospodarski donosnosti. Le komur se posreči oboje, bo lahko rekel, da je pravilno prešel k suhemu zimskemu krmljenju.
Po svetu in domovini
Dvoje novih veleposlaništev. Z
ozirom na tesnejše zbližan j e na podlagi novejših dogodkov sta Nemčija in Poljska spremenili svoji poslaništvi v Berlinu in v Varšavi v veleposlaništvi. Brez drugih pomembnih znakov zunanjepolitičnega značaja bi se ti spremembi dali formalno opravičevati samo s tem, da sta obe državi priznani kot velesila.
Avstrijska vlada proti pomir-jenju z nasprotniki. Zvezni pod-kancelar knez Starhemberg je izjavil v svojem govoru na zborovanju Heimwehra, da ne more biti niti besede o kakih pogajanjih z bivšimi nasprotniki in da je zato zgrešeno voditi kako akcijo za pomirjenje z marksisti. Še manj izgledov pa imajo razgovori z narodnimi socialisti, ker se ti ne morejo držati niti v Nemčiji.
Rusija sprejeta v Rdeči križ.
Na mednarodni konferenci Rdečega križa je bila sprejeta v članstvo tudi sovjetska Rusija.
Amerika skrbi za svojo varnost. Veliki manever vojnega brodovja Združenih držav Severne Amerike, poudarjen v prehodu iz Atlantskega preko Panamskega prekopa v Tihi ocean, se je posrečil nad vse pričakovanje. Ogromno brodovje, obstoječe iz 88 velikih vojnih ladij, je je preplulo prekop v rekordnem času 38 ur. V tem času je bil ves trgovski promet v prekopu ustavljen, da tako nepoklicane oči niso mogle opazovati manevra. Ameriško brodovje iz obeh oce-aov bo imelo te dni skupne manevre v kalifornijskih vodah.
Obmejni promet med Romunijo in Rusijo vpostavljen. Na podlagi pogajanj, ki so se vodila med Romunijo in sovjetsko Rusijo, je sklenjeno, da se zaenkrat odpre obmejni promet samo na eni točki, in sicer ipri Tigre-Ta-raspolu. Romunska vlada se je obvezala, da bo onemogočila ruskim emigrantom, ki žive na romunskem ozemlju, vsako politično delovanje. Sovjetska vlada bo odstopila romunskemu poslaništvu v Moskvi potrebne prostore v enem izmed najrenomiranejših moskovskih hotelov. Romunsko notranje ministrstvo je že pričelo izdajati potne liste tudi za sovjetsko Rusijo.
Strup v modernem pravosodju. Na predlog estonske vlade je bila izvršena zanimiva sprememba v
kazenski zakonodaji, in sicer lahko oseba, ki je obsojena na smrt, po novem zahteva kozarec strupa in tako sama izvrši smrtno obsodbo brez sodelovanja rablja. Zakon določa, da mora državni kemični laboratorij v takih primerih izdajati tak strup, ki ne povzroča bolečin. Državni pravd-nik mora z uro v roki čakati, da obsojenec izprazni kozarec s strupom. Če kandidat smrti tega ne stori v 5 minutah, se mu strup odvzame in takrat nastopi rabelj, ki izvrši smrtno kazen z obešenjem.
Strašna nesreča pri gradnji cerkve. Pred dnevi se je zgodila v Katovicah na novogradnji tamkajšnje katedrale strahovita nesreča. Iz neznanega vzroka se je nenadoma zrušilo ogromno in visoko stavbno ogrodje in pokopa-
lo	pod seboj okrog 100 delavcev. Od teh so morali prepeljati v bolnišnico nad 60 težko ranjenih.
Listje odpada ... Vsa priroda je dobila v zadnjih dneh svoje značilno jesensko obličje. Vse, kar je odslužilo svojemu namenu, odpada in lega k pozabljenju, k počitku. Kmalu se bodo naši hribi in doli odeli z belo odejo in stopili bomo v novo dobo, ki bi naj bila boljša, lepša, saj je zahtevala toliko žrtev, med njimi najdragocenejšo, nenadomestljivo ...
Minister Maksimovič podal o-stavko. Pravosodni minister Boža Maksimovič je zadnjega oktobra podal ostavko, ki je bila sprejeta. Njegov naslednik v pravosodnem ministrstvu še ni imenovan.
Balkanska zveza zaseda v Ankari. Vse sodelujoče države so po svojih zunanjih ministrih pokazale povsem skladno mišljenje v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih. Naši delegaciji predseduje načelnik zunanjega ministrstva dr. Purič, ker je zunanji minister zaradi važnih državnih poslov zadržan v Beogradu.
Iz močvirja korupcije. S soglasnim sklepom beograjskega občinskega sveta je bil odpuščen iz mestne službe kot šef beograjskega mestnega dohodarstvenega urada neki Mihajlo Veljkovič, ki se mu je dokazalo, da je samo na utajeni mestni trošarini na špirit oškodoval mestno občino za nad milijon dinarjev. Baje si bo občina zagotovila povrnitev jjovzročene škode na Veljkoviče-vem nepremičnem premoženju.
Še je čas, da se prijavite za kongres!
Udeležba je omogočena vsakomur in vsak, moški in ženska, ima iste ugodnosti na železnici.
Pošljite nemudoma prijavo na naslov: »Edinost«, Ljubljana, Dalmatinova ulica li, poštni predal 115.
Obenem pa nam nakažite takoj po ček. položnici po 120 Din za osebo kot četrtinsko voznino za posebni vlak od Zagreba v Beograd in obratno, na naš čekovni račun: »Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, štev. čekovnega računa: 12.042.
Obrnite se po informacije na gornji naslov!
Zanimivosti
POTRATNA MATI NARAVA
Čim globlje se spuščamo v skrivnosti narave, tem težje za-moremo zasledovati red in smotrnost, ki vladata v njej. Predvsem je za nas nerazumljiva potrata, s katero narava razsipa ka-
li	življenja. Vsako sekundo za-žive milijoni novih *bi'tij, ki nimajo nobenega izgleda za življenje. Riba jegulja leže letno do
10	milijonov jajčec, čebelna matica do milijona. Na vsaki toba-kovi rastlini dozori letno do šti-ristotisoč semen. Ja, da bi se ena sama rastlina ali žival nižje vrste zamogla razvijati od početka našega štetja do danes nemoteno in neovirano, svet, njega zemlje in vode bi bile tako prenatrpane bitij in že davno bi zmanjkalo zraka, toplote in hrane. Čim nižje je bitje, tem burnejše je njegovo razmnoževanje. Najmanjša poznana bitja so bakterije in te so po dvajsetih minutah svojega »rojstva« že zrele, da se razmnožujejo; če ne bi bilo ovir, bi se bakterije razmnožile samo v par dneh v oblo, ki bi bila večja od naše zemlje.
Pa potratnost matere narave je samo navidezna. Čim neugodnejši so pogoji za življenje kateregakoli bitja, tem večja je njegova rodovitnost. Neki botanik je odmeril nekaj metrov trate in je dal na tej površini poruvati vse rastline razen ene, ki je potem raztrosila lahko vsa semena v
pripravljeno zemljo. Rastlina proizvaja letno 700.000 seinen, med katerimi je 600.000 zdravih. Pa glej, na 'trati se je pokazalo, da je vzklilo kljub toliki obilici semen komaj 108 kali in še te so zamrle tako, da je končno ostala ena sama rastlina za potomstvo.
Le navidezen je v naravi boj vseh proti vsem, da je to, kar je za lastni rod potomstvo, za tujca hrana. Kajti v tem boju za obstanek je veličasten red, da od 'najmanjših, nevidnih bakterij ži-!vi naslednja višja stopnja bitij, da od teh malih bitij živi rastlinstvo in tako se ta lestvica vzpenja prav do človeka, ki pa sam j spet poginja in umira kot žrtev j najmanjših in najpriprostejših živih bitij. Le najodpornejše in najbolj zdrave rastline in živali so odbrane po materi naravi, da živijo normalno življenje in končajo v prid novemu svojemu zarodu. Vsa živa bitja pa tvorijo neskončno verigo življenja in da bi vzel in uničil tej verigi le en sam člen, bi veriga razpadla.
Tudi v človeškem rodu ‘velja taisti zakon narave, da zamorejo kljubovati neprilikam življenja ter polno izpolniti svojo živl jenjsko nalogo le oni ljudje, ki so si v življenjski borbi priborili dovolj duševnega in telesnega odpora.
Milijon kilometrov v službi zračnega prometa. Kapitan Alfred Hell, ki je uslužben pri nemški zrakoplovni družbi »Lufthansa«, je te dni dovršil milijon kilometrov efektivnega letanja. Zanimiva je okoliščina, da je Hell preletel od tega milijona kilometrov nad 700.000 km na nočnih poletih, ker je opravljalo njegovo letalo naj pogostejše svojo službo na nočni potniški progi Berlin—Koln—London.
Vodna pot med Moskvo in Arhangelskom. Sovjetska vlada je sklenila, da bo takoj pričela graditi vodno plovno zvezo med Moskvo in Arhangelskom. Izkoristila bo v ta namen že vse obstoječe reke oziroma bo zgradila potrebne vodne kanale. Skupna dolžina te nove, velevažne vodne plovne poti bo znašala 3300 km.
Dvajsetletnica konca križarke »Emden«. Te dni poteka 20 let, kar je našla po neštetih pomorskih bitkah svoj mokri grob na morskem dnu blizu Kokosovih otokov znana nemška križarka »Emden«. Ta nemška bojna ladja, ki je torpedirala in potopila v samem začetku svetovne vojne okrog 50 sovražnih ladij, je podlegla v bitki z avstralskim orjaškim rušilcem »Sidneyem«.
Najdba prazgodovinskega človeka v Sibiriji. Po vesteh iz Moskve je bilo v vasi Malta blizu Irkutska najdeno okostje človeka, ki je živel kakih 20.000 let pred Kristusom. V bližini je bil izkopan tudi okostnjak orjaške slonove samice iz iste dobe.
Posebnosti našega koledarja. Da ima tudi naša pratika svoje
različne posebnosti in zanimivosti,, je le malokomu znano. Tako na pr. malokdo ve, da se nobeno stoletje ne začenja s sredo, petkom ali soboto. Mesec oktober se pričenja z istim dnem v tednu, kakor mesec januar. Tudi meseci februar, marec in november se pričenjajo z istim dnem v tednu. Enake značilnosti najdemo tudi med mesecoma aprilom in julijem ter med septembrom in decembrom. Le meseci maj, junij in avgust tvorijo v tem pogledu izjemo. To pravilo pa ne velja za prestopno leto. Navadno koledarsko leto se vselej prične in konča z enakim dnevom v tednu. Za posebno varčne ljudi je važno tudi, da j« vsaka pratika po preteku 28 let zopet uporabna. Le shranjujte jih!
Na Japonskem plešejo le pol-noletniki. V Tokiju je vsem mladim osebam obojega spola pod 21. letom starosti brez izrecnega pismenega dovoljenja staršev ali varuhov vstop v plesne lokale najstrožje prepovedan. Poleg tega morajo biti vse plesne prireditve ob pol 23. uri zaključene.
V	vseh lokalih, kjer se pleše, se morajo voditi točni seznami vseh navzočih plesalcev in plesalk. V seznam mora vsak plesalec ali plesalka vpisati svoje ime in priimek, poklic in točno bivališče. Nad vsem tem vrši policija stalno in zelo strogo kontrolo. Kaj pa pri nas?
Mrtvo morje vsebuje 23.7 % soli, torej trikrat toliko, kakor Sredozemsko inorje. V Mrtvem morju zaradi te gostote vode ne more tudi neplavač utoniti.
Število neporočenih žensk na
svetu se ceni na 300 milijonov. Odreši jih, o Gospod!
Francozi in polži. V Franciji se sne na leto okrog 5 milijonov polžev.
Povprečna starost slonov znaša 105 let.
Najdražja palača na svetu bi
pač bil pariški Luver, čigar vrednost se ceni ne glede na svoje bogato in dragoceno zbirko kipov in slik na 140 milijard dinarjev.
Največ rastlin na svetu raste v Indiji. Tamkaj so doslej odkri-
li	15.000 vrst rastlin, dočim jih ima Evropa dobro tretjino manj.
Umetne oči so uporabljali že stari Egipčani. Izgotavljali so jih iz zlata, srebra, slonove kosti ali iz bakra.
Praktični nasveti
Zarjaveli vijaki se ne dajo odviti. Pritisni le za nekaj minut nanje vroč likalnik ali razbeljen kos železa na vijakovo matico in z lahkoto boš odvil vijak.
Starih zarjavelih vzmeti ni treba zavreči, ker jih sijajno očistimo rje, če jih večkrat vtaknemo v sirov krompir.
Črve v pohištvu najlažje preženemo s petrolejem.
Lakaste čevlje moramo prej, preden jih obujemo, nekoliko segreti na gorkem prostoru. Tako postane usnje mehkejše in tudi ne dobi običajnih razpok. Priporočljivo je tudi, da jih po vsaki uporabi natremo z laškim oljem.
Predmeti iz kristala postanejo izredno svetli in čisti, če dodamo vodi za čiščenje malce amonij aka.
Narezan sir se ne posuši tako naglo, če narezano ploskev položimo na krožnik in pokrijemo.
Če postaja sol v solniku vlažna, položimo na njo 7 do 8 riževih zrn, ki vlago kmalu posrkajo.
Če krompir pri kuhi potemni, si pomagamo s tem, da dodamo vodi nekaj kapljic kisa.
Polže najlažje preženemo iz kleti, če položimo na mokro slamo ali deske razpolovljen in izvotljen krompir. Te »pasti« pa moramo vsak dan redno izpraz-njevati, zlasti je to priporočljivo ponoči, s svetilko.
Smrekove vejice lahko obdržimo dolgo časa zelene, če jih za nekaj ur položimo v vodo, ki vsebuje 1 del glicerina in 2 dela vode.
Domisleki . . .
V kraju brez ptičev velja tudi vrabec veliko!
Žalostna resnica:	Čim višje
ljudje plezajo, tem nižje padajo!
Marsikdo je resnično srečen le takrat, ko svojega bližnjega palme v nesrečo!
Nasvet diplomatom:	Manj
»sporazumov« in več sporazum-ljenja!
Važno vprašanje: Koliko gospodarskih konferenc bo moglo naše gospodarstvo še vzdržati?!
V sedanji krizi ostajajo na površju le ljudje prav »lahkih« načel!
Žalostno, da postajajo za boljše ljudi neprestano le — slabši časi!
Moderna jesen: Dnevi postajajo krajši, obrazi pa — daljši!
Za tehtnico pravice predpisuje današnja družba le še — zlate uteži!
Edini še neobdavčeni svobodni poklic je — napovedovalec konkurzov!
Letošnja jesen: Listje in JR-KD stranka se osipljeta v najpestrejših barvah!
Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Drago Kornhauser, Ljubljana, šelenburgova ul. 7. — Tiska tiskarna »Slovenija« ▼ Ljubljani,
predstavnik A. Kolman, Masarykova c. 14/IV.