Naročnina mesečno 25 L)iu. /a :*.izem-stvo +ii Din — ne-deliskn tztlnja cc-loletno 40 L)m, za inozemstvo 120Din
Uredništvo |e v Kopitarjevi ul b/III
SLO & JE^^fJiE^^
Cek. račun: Ljubljana št 10.050 in 10.54») zn inseratc; .saru ievo štv "563. Zagreb štv 54.01t. Priiirn-Duuuj 24.747
U pravu: Kopitarjeva b. telelon 2492
Teieloni uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2996 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dau z|utruj, ш/.en pondeljka in dnevu po prazniku
Španska kriza
Politična kriza v Španiji se je radi odklonitve Sanche« Guerru, tla bi stvori! novi kabinet in radi revolucijonurncga zadržanja socialistov in republikancev tako zelo zaostrila, da je mirna rešitev postala dvomljiva.
Vzrok za sedanjo krizo se v prvi \ rs t i išče v dolgoletni diktuturi Primo de Rivera. Vendar ne toliko radi napak, ki jih jc storil. — storil je tudi mnogo dobrega, — in tudi ne radi končnega neuspeha, ki ga je diktatorski režim doživel, ampak radi okolščin, v katerih jc Prdmo de Rivera oklical svojo diktaturo. Leta 1923, ko se je diktatura pričela, je za takšen skrajen korak manjkalo direktnega povoda. Res jc v političnem iMvljcnju vladala velika korupcija. Res je tudi, da so sc stranke in njihovi voditelji izkazati za popolnoma nesposobne. Tudi brezkončni boji v Maroku so sličili odprti rani na državnem organizmu. Toda diktatura ni mogla opravičiti svoje eksistence /. javnimi prevrati ali boljševiškini terorjem, ali sploh kako predidočo revolucijo, ki bi opravičila uvedbo diktatorskega režima. V Španiji niso socialisti zasedli tovarn kakor v Italiji, in - tem dali Mussoliniju povod za diktaturo. Niso oplu-ili naroda z boljševiškini režimom kakor n« Ogrskem v krvavi dobi Bele Kuna in S/.uiniieJya. ki sta pomogln do oblasti Hortvju. Sedanji špu-niji je manjkala krvavu era prevratnih poizkusov, v katerih bi najširše plasti narodu začutile ]x>tre!x>. da branijo svoj obstoj in svoje življenje pred prevratnimi nasilji. Zuto tudi diktaturn Primo de Rivere iti nn narod učinkovala olajševalno, ui pomenila osvobojen ja od dobe strahu in nereda in ni bila /nanilka državljanskega miru po dobi krvave anarhije. Vsegu tega je pogrešal režim Primo de Rivere in mu je zato manjkalo tudi potrebno ozadje, ki bi zmanjšalo v ljudskih očeh napake, ki jih jc delal, a ki bi ogromno dvignit zasluge, ki si jih jc zu deželo pridobil. Pri narodu, ki ni pruv razumel, zakaj so sc ukinile demokratične svoboščine, je zuto ka j lahko uspela agitacija v-cli levičarskih strank, ki so zelo spretno izrabljale gospodarske težave, ki seveda tudi Španiji kukor nobeni državi na svetu niso prizaneslo. Vse. kar jc bilo slabega, se jc pripisovalo režimu in se zahtevala njegov« odstranitev.
Gonilna sila revolucionarne propagande v Španiji je Irumasonstvo. Španija jc menda zadnja država v Evropi, v kateri <1 nižinsko življenje ill vsa gospodarska stnikturu — razven nekaj industrijskih mest — nosi še vedno globoko krščanske poteze in v moralno kulturnih odnošajih izrazito konservativen značaj. Deželo vlada katoliška monarhija. Katoliški kralj se zdi franiusonstvu največja ovira, da ne mort: razpresti svojih temnih sil preko Španije v isti meri, kakor se mu je sicer v romanskih deželah povsod posrečilo. Krulj se /.tli franiusonstvu nosilec tistih idej, ki jih oni hočejo iztrebiti. Zato so sc vse težave, ki so sc v špuniji pojavile in vse napake, ki jih je diktatura <lc-lulu, sistematično naprtile španski monarhiji in sc jc mi vse zlo, ki je prišlo nad deželo po tajni agitaciji, «lelalo odgovornega kralju. Dokuzuno jc, da je imclu ložu svoje prste zruven, tla se kralju ni posrečilo pridobiti nobenega nekdanjega vodilnega politika, ki nuj bi prevzel predsedstvo prehodne vlade. Umetno so se Insceni-rali neprestani dijaški nemiri na univerzah, revolucionarni štrajki in vstaje, s katerimi je imela zlasti Berenguerjcvu vlada toliko poslu, du ni prišla do nobenega pozitivnega dela. Vrsta monarhističnih nasprotnikov je dunes sklenjena od liberalne inteligence, ki si od prevratu obeta političnih in osebnih koristi, pa do socialistov, sindikalistov in komunistov, ki delajo I>o navodilih Moskve.
Danes vsi listi, zlasti francoski —, kjer uživa špunski krulj zelo velike simpatije — |H>d-črtavajo, i"G> je bila edina napaka Alfonzu XIII., du jc predolgo pustil vladati Primo <lc Rivcro in da ni preje prenehal z izjemnim stanjem, lladi tega je tako težko najti srednjo pot, ki naj povedc deželo v normalne razmere. Socialisti in republikanci, katerih voditelja sta Zutnorra in Le r roux in katerima jc Guerru ponudil važna ministrska mesta, sta baje izjavila, ti« bi sprejela sodelovanje pri vladi šele pod pogojem, da se vpliv kralja n« bodočo državno obliko nele popolnoma izloči, ampak, da do tistega časa, ko jiade odločitev, tudi zapusti deželo.
Ugoditi tem zahtevam, bi pomenilo isto, kukor da jc krona kapitulirala pred revolucijo, česar pa kralju Alfonzu zn enkrat še ni treba, ker jo njegova priljubljenost med narodom zelo velika in ker jc žc prevečkrat dokazal svoj oseben pogum in neustrnšenost. Poleg tcg« mu priznajo tudi nasprotniki, da ima mnogo višje politične zmožnosti kukor običajni političarji in zuto ni misliti, da bi sc utlul zahtevam s kraj-nožev. Kraljeva avtoriteta jc med prebivalstvom |K)večini še nedotaknjena, predvsem pu stoji nn njegovi struni armada, ki zvesto drži kralju dano prisego. Razven tega Berenguerjcvu vlada, ki zaenkrat šc vodi posle, razpolaga /. zadostnimi sredstvi, da onemogoči revolucionarne poizkuse. Dokler sc v tem pogledu ne bo kuj spremenilo, bo kralj gotovo položaj obvladal. Vendar pa jc pričakovati, <1« bodo prav v tem trenutku vse prevratne sile podvojile napore, da /rušijo disciplino zlasti v armadi in s tem odvzamejo kroni nujinočncjšo oporo. Napoveduje sc tudi generulni štrujk železničarjev, ki bi sc ruztcgnil tudi n« vse druge važnejše obrate. Po drugi struni pu se ju vi ju, ti« bo kralj znova poi/k lsil z vojaško diktaturo, ker ni mo-
Kralj Jurij se poda
Sprava med Anglijo in Indijo se uresničuje
London, 18. febr. Potem ko je Oandi prvi čas po svoji oprostitvi iz ječe, ki je bila pravzaprav le 'Custodia honestissima«, zavzel napram spravi med Anglijo in Indijo večalimenj odklonilno stališče, se je zdaj nenadoma premislil. Angleške vlade, ki Oandija dobro pozna, ni presenetilo ne prvo ne drugo in je mirno čakala, da se dogodki razvijajo dalje. Gandi je po smrti zmernega nacionalističnega vodje Pandit Nehruja izgubi! direkcijo in padel v roke mlajšim ekstreinistom. Zato je pisal podkralju Irwinu pismo, da ne odneha od propagande za neposlušnost, dokler angleška vlada ne stori pozitivnega koraka za neodvisnost Indije. Stavil je tudi druge pogoje, nakar je dobil od podkralja vljuden, toda negativen odgovor.
Nato je Gandi svoje protiangleško stališče še poostril, zahtevajoč, da naj se iz Indije odstrani takoj vsa angleška vojska, ker da Indija od nikogar ni ogrožena. Z vojsko vred naj zapusti Indijo ves angleški upravni aparat. Tega pa ni pisal podkralju, ampak objavil v indskih listih v obliki intervjuvov.
Medtem pa so začeli svoje delo zmerni krogi, ojačeni po sir Гсј Balladur Sapruju in njegovih tovariših, ki so se vrnili v Indijo s konference okrogle mize. Ker Sapru po svojem političnem talentu daleč prekaša ne samo Gandija, ki je gol idealist brez vsake politične taktike, ampak vse nacionalistične voditelje sploh, mu ni bilo težko Gandija pregovoriti, da je zelo nespametno odklanjati roko sprave, ki jo nudi Anglija, da Indija postane pravi dominijon, kajti če se zamudi ta prilika, Bog ve, kdaj pride druga taka! Ce Mac-donald pade, dobo imeli Indci opraviti s konser-
vativnimi trmoglavci, ki bodo namesto ustave Indiji poklonili svinčene kroglje in plinske bombe. Na podlagi predlagane dominijonske ustave j bo Indija lahko postala popolnoma neodvisna, če bi bilo to treba; čemu torej vztrajati nu odporu, ki po nepotrebnem izčrpuje sile dežele?
Argumente sir Supruja so podkrepili krvavi dogodki v Benaresu. Tu so namreč Indci ubili muslimanskega trgovca, ki je prodajal angleško blago. To je dalo povod za strašno klanje med hindsko in muslimansko množico, ki je bila ravno /brana v sloveči Aurangzebovi inošeji in je pridrvela iz nje. To pa je Indce še boi) razvnelo, ker Aurait;:'	inošeje, ki se dviga nad hindskimi
(empli ob svfeti reki Ganges, sploh ne morejo videti. Nastala je bilka, v kateri je bilo več 100 ljudi ubitih. Ko je prišla policija, je morala streljati, da loči vojujoča tabora. Ta dogodek je Gandija in nacionaliste zelo potrl.
Guiuli je zdaj pisal podkralju drugo pismo. Pisal mu jc. da se želi z njim sestati iu se z njim o usodi Indije razgovarjati v duhu miru in ljubezni, nakar je lord Irvvin odgovoril, da mu bo izredno drago, če bo mogel Gandija sprejeti.
Gandi je odpotoval 10. i. in. iz Allaliabada, лјег se z voditelji indskega kongresa nahaja, v Novi Delili, kjer stoluje podkralj. Tu se je 17. t. i m. podal iz kolodvora v podkraljevo palačo, kjer j je bil takoj sprejet. Gandi je ostal pri podkralju j cele 4 ure in se bo razgovor 18. t. m. nadaljeval, i
Politični krogi ne dvomijo, da je s tem Gan-dijev odpor zlomljen. Gandi je mehka duša. lord Irwin pa najboljši upravnik, kar jih ima veliki britanski imperij. Koncesije Anglije so v resnici tako velike, da sc jili noben pameten človek nc
more braniti, nacionalisti pa tudi vedo, da če te odklonijo, morejo računati z najenergičnejšo voljo Anglije, da za vsako ceno ostane v Indiji, za kar bo zastavila vse svoje ogromne sile in sredstva. Saj je tudi nevarno vstajo v Birmi ukrotila v najkrajšem času, v indiji pa ima na razpolago nižje kasie. ki komaj čakajo, da skočijo višjim za vrat. ako bi nastale resne homatije. Sicer pa iina Anglija t Indijo najplemenitejše namene in bo Indija kol svoboden britanski dominijon več veljala ne-go če bi bila svobodna izven britanskega imperija.
Ako Gandi ponudi celo roko za spravo, se 'akoj začnejo razprave, kako uresničiti ustavo federativne Indije, ki sc je v principu sklenila v Londonu. V to svrho se pripeljeta v Indijo minister za Indijo Wedgevvood Benn in minister za dominijone riiomas, ki sta oba člana delavske stranke. Ministru boslu ; lordom Irwinoni ua čelu in ? pomočjo Gandija sestavila komisijo, ki bo ustavo v podrobnostih izdelala.
Za spravo se prizadevajo zelo tudi indski iiiaharadže. Maharadži bikanorski in bopalski sta brzojavila v London, naj bi kralj Jurij leta 1932, ko se bo po njihovem pričakovanju mogel ze otvo-riti parlament svobodne indske federacije v Novem Delliiju. sam prišel v Indijo otvorit zbornico. Kralj Jurij bo to v resnici tudi storil.
Gandi pri podkralju.
Nevvdelhi, 18. febr. A A. Po razgovoru / ind-skiui podkraljem je Gandi včeraj izjavil, da se bo nadaljeval razgovor danes. Ko se je Gandi vračal od fiodkralja, ga jc pozdravljala velika množica. Videti je bilo, da je zelo zadovoljen in je živahno odzdravljal množici.
Španija krenila - desno
Nova vlada isebuje marhanine monarhistične osebnosti - V nočni seji so sklenili sklicati ustavodajno
skupščino
Madrid, 18. lebr. kk. Kralj je določil za mi-' nistrskega predsednika admirala Aznarja, za zu-I nanjega ministra grofa Ronianonesa, za notranjega ministra dosedanjega madridskega župana, inar-j kija Hoyosa, za pravosodnega ministra markija ! Alhuzemasa, za vojnega ministra dosedanjega mi-I nistrskega predsednika generala Berengucrja, za mornariškega ministra admirala Rivera, za finančnega ministra Vcntosu, Cambovcga prijatelja, kar ie zato važno, ker Cambo odločno nastopa za skorajšnjo stabilizacijo jiezete, za ministra za javna dela La Cirva, ki je svoječasno sodeloval s Primo de Rivcro, za gospodarskega ministra voditelja konservativcev, grofa Bugallala, za delovnega ministra vojvodo Gabrijela Maura.
Konec kriz? je pripisovati močnemu pritisku monarhističnih politikov, ki so dali kralju vedeti, da nikakor niso zadovoljni s Sancliezom Gucrro in njegovim postopanjem. Razen lega so bili nekateri generali pripravljeni, izklicati monarhistič-no diktaturo tudi brez sporazuma s kraljem. Ce ne bi potrebovali inozemstva za stabilizacijo vezete in za -ruge stvari iii če ne bi bila potrebna l>arlamcntarna vlada, bi uajbrze prišlo do ostre vojaške diktature. Monarliistični politiki so imeli dolgo nočno sejo, na kateri so izdelali listo za posamezna ministrstva, katero so pozno ponoči predložili kralju. Na tej seji. katere sta se udeležila tudi general Berenguer in njegov finančni minister, se jc določil program za novo vlado in med drugim sklenilo, da se skliče ustavodajna narodna i skupščina. Brezstrankarski listi trdijo, da bi bila
drugačna rešitev krize nemogoča. Monarhistični listi pa častitajo sami sebi in deželi ter hvalijo ustavno in nepristransko postopanje monarha. Zatrjujejo, da politični |iolo/aj sedaj ni samo dober, temveč celo prav izboren. Liberalni listi se radi ostre cenzure ne morejo izjavljati.
Madrid. 18. febr. kk. Kraljica se je vrnila iz Londona v Madrid ob 9 zvečer. Na kolodvoru je ni pričakoval kralj, temveč samo obe hčeri iu cn infant. Mnogi monarhisti so jiozdravljali kraljico na kolodvoru in na ulicah, ki vodijo do kraljevega gradu. Končno se je pokazal na balkonu tudi kralj. Poleni, ki sc je umaknila policija, ki je gosto zastražil: ulice, so demonstranti napadli v eni glavnih ulic avtomobil, s katerim se je vračal '-»• mrv sin Priino de Rivere in več drugih monarhi-■stov. Avlo so zažgali, potnike pa pretepli.
Pariz, 18. lebr. kk. Voditelj španskih sociale-' v Trie* izjavlja v intervjuvu v >Excelsioru ,
da je monarhistični režim izrabljen. Celo nova diktat'
Španiji popolno, ia ^i se dr/-' n?j«eč en mesec. Vsi prepričani renublikanci bi morali odklonili sodelovanje s krono.
Vče. pobilo zvečer jc prišlo v Madridu uo liu s, padov med |ioncijo in revolucionarnimi študenti, ki so hodili po ulicah in vzklikali: Holi kralj! Živela republika! Ko je nastopila policija, so študenti napravili barikade s prevrnienimi •-loinobm. Končno jih jc policija razpodila. Petit Parisien piše, da ie bil tooniški polk v Gctafeju razorožen, ker so častniki prip...vljali pronunciu-mento za republiko.
Romunski kralj poiu'e
Vsesfratisîo prizadevanje za rešitev hrize
Bukarešta, 18 februarja. AA. Rador poroča: Kralj Karel dva tedna ne bo sprejemal v avdijenci. Ta čas bo porabil za to, da se bo na licu mesta poučil o razmeiEih v narodu. Včeraj se jc nenadoma pojavil v nekem okraju glavnega mesla in je osebno zapovedal uradnikom nai hitreje vrše svoje posle. Obenem se je informiral o njihovih rodbinskih in premoženjskih razmerah Nato je šel v neko finančno upravo, kjer si je ogledal poslovanje in si dal poročaji o premoženjskem stanju davčnih obvezancev. Tam je ostal celo uro. Nato je šel v neko trgovino, kjer se je informiral o cenah in brezposelnosti. Potem pa je odšel v neko hišo v predmestju, kjer se je informiral o prebivalcih te hiše. Ko sc je čez četrt ure spet pojavil na cesti, so ga obkolile množice ljudi, ki so mu priredile ovacije. Kralj iih je začel izpraševati, kako jim gre, in je med nje razdelil mro^o darov in denarja. Ko so ovacije dosegle višek, se je kralj vrnil v dvor.
BukareSta, 18. febr ž. Potrjuje se, da se Titulescu nahaja v Parizu in sc rnzgovarja s finančnim ministrom Popovičem, ki sc tamkaj mudi radi posojila. Titulescu je izjavil, da se bo v kratkem vr-
II.............................
gel mirno rešiti krize. Kriza sc radi tcg« naglo bliža svojemu vrhuncu, ko si v odprtem boju stopit« nasproti kralj in prevratne sj|e. Treba je počakati kakšen l>o iziti tegu boju. Želeti je lc. dn bi bil kolikor mogoče kratek in nekrvav in dn bi |K)iiuiguI pravici do zmago.
uil v Bukarešto. Ma mesto poslanika v Londonu bo podal ostavko in se bo posveti! notranje-politične-imi delovanju.
Bukarešta, 18. febr. ž. Kongres liberalne slranke se ne bo vršil 20. febr.. marveč od 28. februarja do 1. marca. Listi poročajo, da se bo na leni kongresu sprejela resolucija, ki jo bodo predložili kralju Karlu. V njej bodo zahtevali, da vlada narodne kmt cke stranke odstopi takoj. Liberalci bodo v rt soluciji izjavili, da sprejemajo sestavo vlade in polno odgovornost za vladno delo in dn obljubljajo, da bodo rešili gospodarsko krizo. Na kongresu se bo sklepalo o tem, ali bo potrebna koncentracijski! vlada. sCuvenlul je zvedel, du bo liberalna stranka, kol velika stranka v zelo ostrem zadržanju proti sestavi kabineta osebnosti.
Pol;edeljska honlere ca
Pariz, 18. febr. kk. Pariške poljedelske konference evropskega studijskega odbora, ki bodo 23. in 20. februarja, so poti vodstvom Brianda samega. Francijo je jioslaln na konferenco svoje prve strokovnjake, državnega podtajnika za narodno gospodarstvo Ponceta. šelu francoskega oddelka za Društvo narodov Massiglija, ravnatelja za gospodarska vprašanja v zunanjem ministrstvu Coulonderin in rnvnateljn /.u gospodarske pogodbe v trgovinskem ministrstvu Klbela.
Sv. stolica protestira
Ki m. IS. febr. AA. Poročajo, du je sv. -lo. lica pezvala svojega nuncija v Parizu, naj doienc resnico o tem, da so baje ruske postaje namenoma motile papežev govr. ki ga j> imel ob otvoritvi vatikanske postaje. Ce bi tu vest odgovarjala resnici, potem bo Vatikan odločno |irolesti-rol proli laki kršitvi mednarodnega prava.
Novšce s Primorskega
Trst, IN. febr. ?.. Preganjanja naših rojakov se nadaljujejo, številne naše rojake brez |>ovodn are tirajo. Zu ure točijo zadostuje, dn pri |ireiskavi najdejo kak star slovenski ali hrvatski časopis. Aretirapce niallretirajo po ječah. Včasih uretiran-ci celo izginejo. Te dni so napravili hišno preiskavo pri župniku Simonu Fruliču v Grdem selu pri Pazinu. Našli so pri njem koledar Danica . rad' česar so trn uretirnli.
Srmf at. novinar'a
Dwaj, 18. februarja kk. Po težki bolezni je umrl danes komercialni svetnik Avgust Hirsch čestni meščan dunajski ter izdajatelj in glavni urednik kričanskosoc alnega lista Ncuigkcits-vvellblatl«. Hirsch je spadal med najmarkantnejsc sobojevnike dr. Luegerja. Svoj list je dal na razpolago političnim interesom dinarskega voditelja krščanske socialne stranke Kunschaka ln ga zapustil sedaj svojemu sinu, ki bo list ohranil za dosedanje demokratične tendence.
Pravne vesti
Bclgred, 18. februarja. AA. Minister pravde je predpisal na osnovi § 2j. zakona z dne 6. februarja 19i9, s katerim se uvaja in uveljavlja kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku in zakon o izvršenju kazni z odvzemanjem svobode, pravilnik o uniformiranju in oborožitvi pravosodnih stražnikov. Na podlagi tega pravilnika ima stražnik pravico rabiti o.ožje v tehle slučajih:
1.	če ga kdo napade, ali če ga hoče kdo razorožiti.
2.	če naleti na neznano sumluvo osebo, ki se ne odzove na poziv r.stoi< in začne bežati, 3. če naleti na kakršnokoli osebo, ki se na trikraten poziv ne ustavi, 4. če nc more drugače pozvati stražo kot s strelianjem v zrak in 5. pri spiošnem alarmu v slučaju požara, révolté ali splošne nevarnosti.
Brezposetska kr za
Split. 18. febr ž. V tovarni La Dalmatienne, sc nadaljujejo redukcije delavstva. Zdi sc. da bo ta tovarna z delom začasno prenehala. Toda te redukcije so le navidezne, ker se namerava lo-varna notranje urediti in modernizirati, nakar bi sprejela še večje število delavstva na drlo, kakor doslej.
Geher mineralne vode
Sisak, 18. febr. ž Tu jc vzbudil ogromno senzacijo izbruh mineralne vode. ki jc prišla nu dan iz globino 180—100 m 1er brizgala več desetin metrov visoko. To se jc zgodilo v Galgovu, poleg železniške proge. V eni uri se je dvignilo v /.rak 17.500 litrov vode, ki je merila 19.2 C. Njcii" kemične sestavine so isle, kakor doslej.
Pomorsha nesreča
London, 18. februarja. AA. Snoči je v silnem viharju zadel parnik paroplovne družbe Moor line« ob skale Pincushion v bližini Sunderlanda. Po zelo napornem delu so rešilni čolni s pomočjo rešilnih raket spravili posadko na varno. Parnik sam, ki je bil na poti iz Dunkirka v 1 yne, se nahaja v zelo nevarnem položaju.
London, 18. februarja. A A. S parnika liall-moor« so spravili na kopno soprogo kapetana in 24 mož posadke. Kapetan sam, prvi in drugi častnik, 3 strojniki in 6 mož posadke je ostalo na parniku. Škoda, ki jo je parnik pretrpel, ni znana. Upajo da ga bodo rešili v nekaj dneh. ko bo visoka plima.
Velika blamaža fašist režima
Vehemenlen govor proti g. Mussoliniju
Washington, 18. febr. Znano je, du je ameriški admiral Butler nekako pred enim mesecem v nekem uglednem tukajšnjem klubu imel govor, v katerem je ostro napadal g. Mussolinija, češ da izziva vojno. To ni nič čuduegu, jo pri tej priliki dejal ameriški admiral, če pomislimo, da je g. Mussolini ob nek) priliki, ko je šofiral svoj avto iu pri tem povozil otroka, Američanu, ki so je vozil z njim in želel, naj se avlo ustavi, dejal: Kaj pomeni življenje otroka, čo gre za državne posle! . To da mu je povedni Cornélius Vanderbilt junior, je dejal admiral.
Umevno jo, da je Mussolini takoj, ko se je soznalo, naročil italijanskemu poslaniku v Washing-tonu, da proti nastopu admirala Butlerja najodločneje protestira, obenem pa demantira omenjeni dogodek, ki da se ui nikoli zgodil. Kar se tiče mladega Vanderbilta, jo izjavil italijanski poslanik, da sploh nikoli ni bil skupaj z g. MusSolinijem. Obenem je seveda poslanik opozoril, da bi zaradi takega napada prijateljski odnosi med Italijo in USA lahko občutno trpeli, če se šefu italijansko vlade ne da primerno zadoščenje.
Spričo tega se je zunanji urad pri italijanski vla<fi opravičil, državni tajnik za mornarico pa jo odredil, da ima admiral Butler priti pred vojuo sodišče. G. Mussolini je nato v posebnem pismu izjavil, da je zadovoljen in da je dogodek zanj s tem likvidiran. Fašistično časopisje pa je tri dni zaporedoma v svojem znanem breztaktnem iu banalnem touu zadevo slikalo kot veliko zmago Italije in Mussolinija, pred kojega zahtevo da so morale celo Zedinjene države kloniti.
Fašistični režim pa ni računal г demokratičnim čutom in znanim samoljubiem ameriške javnosti, ki absolutno ui bila mnenja, da bi bila zadeva na ta način pravilno rešena. Postavil se jo pa po robu admiral Butler sam, ki uživa zaradi svojih briljantnih sposobnosti kot časlnik in javen delavec ogromao populariteto in se tega seveda v polni
meri zaveda. Ameriška javnost je napadla vlado,
ker je disciplinirala admirala, preden je zadevo sploh preiskala. Tudi opravičbe pred g. Mussoli-nijein ameriška javnost ue odobrava, ker so se USA napram Italiji obnašalo vedno lojalno, dočim rimska vlada v Ameriki |>odpira fašizem. Na vsak način bi bila morala vlada, preden se je opravičila, počakati izida preiskave proti Butlerju.
Ameriška javnost je tako razburjena, da ,ie moral nre zid en t Hoot er zdaj izjaviti, da odredba proti admiralu Butlerju ne izvira ud njega.
Butler je nafo izjavil, da zahteva, da naj bo razprava pred vojuiui sodiščem javna. Državni tajnik zn mornarico se jo spričo razpoloženja javnosti v lo takoj udal. S tem pa je situacija postala še bolj kritična. V Ameriki, kjer vlada tudi v vojaškem rosoru popolna politična svoboda, bi javna razprava lahko imela najdalekosežnejše politične posledice. Vanderbilt junior je iziavil, da je bil res skupaj z Mussolinijem in sicer '22. julija 1926 in da bo rad nastopil kot priča za resničnost dogodka z avtomobilom, ki ga jo navajal Butler: incident, piše : New York Herald«, se je zgodil blizu mesta Gros-seto, povožena pa ie bila mala deklica. Spričo tega pač ameriški vladi ni ostalo nič drugega, kakor da jo odrodbo, da se ima admiral postaviti pred vojno sodišče, preklicalo iu »f zadovoljilo z enostavnim ukorom admirala, ki ostane dalje ua svojem visokem mestu kot poveljnik atlantiške eskadre, kakor da bi so ne bilo nič zgodilo.
S tem so pa zadeva za ameriško demokracijo, ki je radi to diplomatične afere silno razburjena proti italijanskemu fašističnemu režimu, nikakor ni končala. >Thc World« in z njim ostalo veliko ameriško časopisje jo otvorilo pravo kampanjo proli fašističnemu režimu. Kor je б. februarja t. 1. umrla mati umorjenega poslanca Matteottija, Isabella Mat-tcotti, pri čemer je vlada prepovedala razun najbližjim sorodnikom vsako udeležbo pri pogrebu kakor tudi vence in objavo smrti v časopisih, ameriško časopisje podrobno pogreva to strašno zadevo.
The Worldc trdi, da jo Matteottija ubil Dumini po zamisli in naročilu odzgoraj, da je bilo telo poslanca strahovito zmrevarjeno in skaženo. da sta bila po istem nuročilu ubita tudi bivši minister Auiendola in jiisatelj Gobotti kakor tudi cela vrsta drugih. Fašistična Ceka (Ovra), ki stoluje na Viminalu, dela vse po višjem navodilu. Po istem naročilu ječijo najboljši Italijani v strašnih ječah Ara Coeli in na otokih. Za tajno policijo izdaja italijanski budžet štirikrat več nego Francija itd. itd.
Na vse te obdolžitve fašistično časopisje molči ko grob; italijanski listi popolnoma zamolčujejo tudi zmago admirala Butlerja. Nihče ne zahteva zadoščenja za jiisavo ameriškega časopisja.
Stvar pa je postala velepolitičnega pomena, ko jo je zagrabil sam ameriški sena t. Tu sta fašistični režim vehomentuo napadla senatorja H o f 1 i n in B r o o k h a r t. Heflin je z ozirom na šefa italijanske vlado, namigujoč na afero Matteotti, rabil besedo, ki se sploh ne morejo reproducirati, Brookhart pa jo napadel ameriško vlado, ker se je opravičila, češ da USA niso vezane po nobeni lojalnosti na italijanski režim, ki na zunaj drži miroljubno govore, da bi popravil svoje dezolatne finance, v šole pa je pravkar uvedel čitanko, ki govori o italijanskem cesarstvu, ki da se bo ustvarilo z mečem in s pogumom umreti.
Istega dne je objavila «United Presse« intervju z bivšim italijanskim ministrskim predsednikom Ni 11 i jem, ki izjavlja, da so popolnoma strinja z mnenjem ameriške javnosti, ki sc ne smatra vezane po lojalnosti do režima, ki podpira Hittlerja, daje potuho sovjetom iu plačuje nemirno elemente na Balkanu, v Avstriji in na Madjarskem, da bi motili evropski in svetovni mir.
Nacionalni krogi USA so sprožili misel, da naj se admiral Butler pri prihodnjih volitvah za pre-zidenta postavi za kandidata. Tak slučaj ni prvi, ker je, kakor znano, prezident Roosevelt bil tudi vojak in sicer polkovnik pehote.
Med macedonskimt teroristi
Sofija, 18. februarja, kk. Listi poročajo, da je prišlo včeraj radi ugrabljenja popa Hristova, radi česar so protogerovisti ostali brez vaditelja, do sprave med obema sovražnima kriloma Macedon-cev, -in sicer tako, da opustijo voditelji protoge-rovistov vsakršno politično udejstvovanje. Njihovim pristašem je dano na prosto, da se pridružijo skupini Mihajlova ali pa se umaknejo iz ma-cedonskega gibanja.
Belgrttfske vcsfî
Belgrad, 18. februarja, ž. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo kredit 4 in pol milijona dinarjev
za izplačilo 140 vagonov selekcijskega semena iz državnega dobra Belje. Seme se je banovinam že razdelilo.
Belgrad, 18. septembra, ž S prvim marcem se dovoljuje uvoz svinj v Avstrijo, ker so se avstrijske oblasti prepričale, da jc kuga, radi katere je bil uvoz prepovedan, imela samo lokalen značaj.
Belgrad, 18. februarja. AA. Da kraljevske banske uprave morejo na osnovi § 16. zakona o pospeševanju kmetijstva zadostiti zahtevam tega zakona, da se otvorijo v vseh okrajih in obfinah zimski tečaji iz vseh panog kmetijstva, je podelilo ministrstvo za kmetijstvo podpore kraljevskim banskim upravam. Kraljevska banska uprava Dravske banovine dobi 30.030 Din.
Belgrad, 18. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen na lastno prošnjo Aleksander Jemrič, član državnega sveta v 1/2.
Belgrad, 18. februarja. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal pravilnik o pobijanju trahoma in gobavosti. Pravilnik stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih No-vinah.<.
Belgrad, 18. februarja. AA. Minister zunanjih zadev je podelil eksekvatur Brunu Kataliniču, notarju v Splitu, ki ga je švedska vlada imenovala za častnega konzula.
Belgrad, 18. februarja. AA. Ameriška vlada je imenovala za vicekonzula v Zagrebu Roberta Felnerja.
Belgrad, 18. februarja. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta predpisal odredbe o tem, kateri zdravnik ima pravico na naziv specialista za otroško in šolsko higieno.
Zagreb, 18. februarja, ž. V bolnišnici je davi umrla Ivana Vrkljanova, ki jo je pred 8 dnevi napadel Slavko Žimbrek, da bi se maščeval nad njenim očetom.
Kako pišejo tisti o 8ратџ ?
Podonavska federacija
Fantaz'je nemškega časnikarja o nekem načrtu dr. Beneša
„Journal de Geneve"
od 17. februarja takole označuje položaj v Španiji : ^Španska kriza je več, kakor pa parlamentarna kriza, to je kriza režima. Klici: --Živela republika!, ki se slišijo po madridskih ulicah, spominjajo na napad na Bastille pred izbruhom francoske revolucije, tembolj ker se razlegajo okrog madridske jetniš-uice, kjer je zaprtih nekaj političnih voditeljev. To so sicer samo poulični pojavi, toda tudi na znotraj se vrši preobrat, ki mora vznemirjati kraljevo palačo in branilce monarhije. General Berenguer je nameraval dne 1. marca izvršiti splošne volitve, toda spričo dejstva, da so se levičarske stranke odklonilno izrazile, je moral demisijonirati. Parlament, ki bi bil izvoljen pod takimi prilikami, bi ne obsegal ne socialistov, no republikancev, niti galiških agrarcev, nobenega Katalouca in ne velike večine liberalcev. Takšen parlament bi ne predstavljal narodove volje in vlada, ki bi se bila morala nanj naslanjati, bi bila prepuščena gotovemu poginu.
->Do sedaj so levičarske stranke bile jjojioI-uoma razpršene. Zadnji dogodki pu so jih strnili v skupno fronto proti monarhiji. Od kar je cenzura nekoliko ponehala, so se zvezale med seboj in soglasno zahtevajo republiko. Ravno tako so tudi socialisti in člani strokovne zveze prešli v ofenzivo. Sklonili so namreč, da bodo v slučaju volitev proglasili splošno stavko. Splošna stavka sama na sebi še ni bogve kakšno privlačno borbeno orožje niti bi ne bila nevarna. Toda kdo more trdili, da bi ne dala povoda za večje socialne nerede. Kralj bo torej imenoval novo vlado, toda kaj, če bo ta vlada morala odstopiti vsled pritiska javnega mnenja.
»Kaj se bo torej zgodilo? Upor republikancev, ki je bil dosedaj bolj pasivnega značaja, je postal borben. Pričakovati se mora, da bo njihov boj postal od dne do dne hujši, da bodo napadali monarhijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi ter da se ne bodo dali preplašiti več od nobene nove vojaške diktature. Slišalo se je, da je imel kralj namen postaviti vojaški direktorij, kateremu bi načeloval general Mola, sedanji predsednik celokupne varnostno policije v državi. V tom direktoriju bi se nahajala tudi generala Martines Anido, notranji minister v vladi Primo de Rivera in general Barrera, bivši vrhovni komandant Katalonije.«
»Položaj v Španiji je torej postal zelo vznemirljiv. Ako bi prišlo do spremembe režima tudi državne ineje niso več varne, kajti ne smemo pozabiti, da so se levičarske španske in levičarske katalonske stranke lani v San Sebastijanu odločilo, da se bodo medsebojno podpirale vroči monarhijo 1er pustiti Kataloncom popolno svobodo, da si potegnejo politične meje, kakor hočejo. Od njih bo odvisno, če bodo Katalonei hoteli oslati v zvezi s Španijo ali pa če bodo hoteli ustanoviti neodvisno suvereno državo. Sedanja parlamentarna kriza je samo ona kratka epizoda v važnem poglavju španske zgodovine, ki se trenotno piše.«
„Germani a"
z due 17. februarja piše o istem predmetu takole: ■^Tragična usoda špansko monarhije je, da mora iskati opore ravno pri onih osebnostih, katere so ji prizadele največ škode. Suntiago Alba, katerega je kralj osebno telefonično prosil za sodelovanje, je odklonil. Grof Homanones ni prijatelj sedanjega kralja, Sanchez Guerra je bil le še pred enim letom od vojaškega sodišča sojen in obsojen in ravnokar iz ječe izpuščen. Ni dobro znamenje, dn mora Alfonz XIII. iskati zaščite pri svojih sovražnikih. Pred par leti bi so koraki, katere je kralj podvzel sedaj, mogli smatrati za okrepitev monarhije, danes so prepozni. Na znotraj je socialistična in republikanska propaganda vedno bolj Sirila nezadovoljstvo z diktaturo in s kraljem, od zunaj pa je španska emigracija sistematično ruvala nn ugledu diktature in kralja samega. Tako so cclo kraljevi osebni prijatelji prestopili k njegovim sovražnikom. Njihovemu pritisku so je kralj udal, ko je odpustil rrimo de Rivero, vendar pa njegov naslednik Berenguer v
trinajstih mesecih vladanja ni prav čisto nič koristil kralju in njegova vlada bo v zgodovini nosila pečat kompromisov, ki niso zadovoljili ue levice, no desnice, kralju pa odvzeli ugled.
Ko se je prvič govorilo o novih volitvah in so levičarske stranke spregovorile besedo o ustavodajni skupščini, se je kralj morebiti upravičeno bal, da bi takšna skupščina njegove pravice vendar le preveč okrnila. V tem boju za svoj prestol je kralj izbral neko srednjo pot: razpisal je volitve za novo skupščino, ki bi pa ue imela pravice spreminjati ustave. Ko je cenzura ponehala, in je ljudstvo moglo izraziti svoje željo, se je pokazalo, kako neobhodno potrebna jo postala reforma ustave. Zaporedoma so se izjavili za ustavodajno skupščino vsi pomembnejši politični voditelji. Ni dobro znamenje, če so v tem kritičnem položaju vsi državniki vlečejo nazaj, ker to dokazuje, da se hočejo ohraniti za poznejše dogodke. Za enkrat loži velik vprašaj nad španskim ljudstvom, o katerem nihče ne ve, če bo glasovalo za ali proti monarhiji. Eno je gotovo namreč, dn stojijo vsi katoliško misleči Španci, armada in urad-ništvo strnjeno okrog svojega vladarja, ki se bo pa moral v varstvo svoje dinastije odreči mnogim prero-gativam, katere mu je nudila stara španska ustava. Seveda vladar ne bo smel poslušati nasvetov, da prepusti usodo svoje države novi vojaški diktaturi.
André Tardieu. bivši ministrski predsednik, je ^ zadnji številki î Illustra t i on« priobčil interesantno študijo o francoskem narodu, kjer mu očita, da se vse premalo zaveda svoje sile in svojega pomenu za Evropo.
• kako gospodarimo s svojimi silami? Mislite si enkrat Francijo, kakor so jo zgrabili naši kralji in našu demokratična republika v rokah Nemcev ali Italijanov. Obraz sveta bi se spremenil. Kajti v obeli državah bi zrastla imperialna delavna zavest, rasla bi in zahtevala odločilno mesto potomcem. Francozi imamo imperij, toda kdo mod nami sc toga zavod«? Da se moremo razviti v |x>polno.st. |>otein se moralno čutiti kot stomiljonski narod, kur tudi sino. Toda na in je ljubše, da se nas štejo le 40 milijonov in dn med seboj žretno drug drugega. V 14 mesecih som storil, kar sem mogel. Toda to boli, da sem mogel tako malo storiti v primeri s tem, kar som hotel storiti in da som storil, kar seru mogel. V "V) letih jo imela Francija samo dve močni vladi. Clémenceaujevo 1 *>f4, ker smo se liali poraza in Poincaréjevo 1926. ker smo se bali bankrota. Vse druge vlade so bile brez moči in niso bile zasidrane, zato, kor niso temeljile na obupu.
Ni Francoza, ki bi bil lako desno orientiran. da bi se hotel odpovedo.ti pridobitvam revolucije. Nihče ui tuko na levici, da bi prav zares vzel komunizem. Tak je naš človek in tak je naš narodni značaj, pa naj Iki komunistično ali socialistično usmerjen: Vedno odklanja in-ternacioneiizem ali kolektivizem.
Čudovit narod, j>ri katerem nikdar nc veš, ali hoče podvig ali propast svojih najboljših sinov. Narod, ki je pripravljen za največje borbe, a majhnih ne sprejema nase. Vojska nuni je pobila ljudi, ui pa pobila l^iših strasti in naših navad. Ostale so stoletne nuvadc življenja, mišljenja, verovanju, upanja in sovraštva. To navado izobličijo Francoza žo v materinem telesu in nič no spremeni več njegove individualnosti in nezaupljivosti...«
Pierre Laval : o gospodarski krizi
Današnja »Ktilnlsche Volkszeitung« objavlja v gospodarski prilogi članek, ki gu jc rnipi-
Včerajšnja -Kolnische Zeitung« prinaša izviren dopis svojega madjarskega dopisnika pod naslovom »Grof Bethlen in njegovi nasprotniki*, v katerem izvaja med drugim sledeče:
»Zbližanje med Avstrijo in Madjarsko je vzbudilo mnogo vznemirjenja med državami Male antante. Dokaz za to so bile izjave, ki jih je dr. Beneš podal pariškemu Paris Midi«, v katerih je čsl. zunanji minister ostro napadel revizioni-stične zahteve madjarskega predsednika vlade in zahteval popoln preobrat v njegovi politiki. Dr. Beneš je izsilil tudi skupno izjavo zunanjih ministrov Jugoslavije in Romunije, v kateri si državi obljubujeta, da ne bosta brez predhodnega odobrenja od strani Čehoslovaške podpisali nika-kega gospodarskega sporazuma z Madjarsko. Grof Bethlen je po svojem povratku v Budimpešto takoj poudaril, da bi bilo potrebno avstro-madjarski sporazum razširiti v smeri proti Nemčiji in Italiji, na jugu pa v smeri proti Romuniji in Jugoslaviji.••
■Sedaj, ko je dr. Beneš prepovedal svojim zaveznicam vsak separaten sporazum z Madjarsko, je postalo jasno, da je vsaka srednjeevropska politika brez CSR nemogoča. Z drugimi besedami,
Franciji
su.1 francoski ministrski predsednik Pierre Laval o gornjem vprašanju. Predsednik Laval piše .med drugim sledeče: »Če gledamo nazaj nn razne krize, ki so se pojavile v povojnem času, bomo našli, da jc vsaka izmed njih bila povzročena \slcd nenadnega padca con en gros blaga. Zakaj? Najprvo se začnejo cene dvigati in čimbolj se dvigajo, temvečje je trenotno povpraševanje po blagu, ker bi se rad vsak s takojšnjim nakupom zavaroval proti morebitnemu ponovnemu zvišanju cen. Ta pojav seveda podžge delovanje industrije, ki začne delati na zalogo in jx> navadi investira nove kapitale za razširjenje obrata. Posledica tega je, da mora produ cent, ki je čez potrebo produciral, mi enkrat znižati svoje cene, če se hoče blagu iznebiti. Kaj deda kupec sipričo tega novega dejstvu? On čaka, češ, jutri bo blago še bolj poceni. Tako nastane preobilica blagu na tržišču, ker produ-ceïit pridela več, kakor more prodati in ker konzumeut manj kupuje kakor bi lahko porabil.
: Kako sc je Francija izognila krizi, ko so vendar tudi tam delovale iste silo. V prvi vrsti je Francijo žo v zelo ugodnem položaj u, da lahko svojim potrebam sama zadosti, ker ji njena vseh pridelkov bogata «unija krije vse potrebščine. Po mojem mnenju je Francija ušla gospodarski krizi v prvi vrsti zato, ker so cene pridelkom tudi pred sedanjo krizo ostale zelo nizke. Pri nas sc ni pridelovalo čez potrebo, kakor se je to zgodilo po drugih državah. Naš industrijalec v ugodni povojni konjukturi ni izgubil glave, cene so pri nas ostale najnižje v vsej Evropi. Zato |xi pli nas danes tudi ni brezposelnosti, kor je zadosti dela zu vsakega, ki hoče le'.ati. Vrh toga pu smo dali kruilia in dela še '.vemo milijonoma inozemskih delavcev, katerih bi v slučaju potrebe lahko nadomestili /, doniadiui. Še en drug razlog moram navesti. Pri na« jc brezposelna podpora, katero dajejo občine, tako okrnjena, da obsolutno nc nudi nikuke privlačne sile za Iona r jen je. Nezaposlen francoski delavec v malenkostni brezposelni podpori ne najelo nikukegu nadomestila za normalni zaslužek, ako dela, kor brezposelna podpora znaša samo 12 dimrjev na dan, če je samec iu 30 dinarjev, če jo jK>ročen ter ima otroke,
samo njegov načrt o podonavski zvezi je edini, od katerega se sme pričakovati odrešenja.«
Omeniti se mora še posebej, da je nedavno tudi Maniu v izjavah, ki jih je podal dopisniku >Neue Freie Presse« zastopal dr. Beneševo misel. Maniu se je celo izrazil, da bi po njegovem mnenju ne bilo ostati samo pri gospodarski zvezi onih držav, ki so svoje dni tvorile avstro-ogrsko monarhijo. Ta zveza bi se lahko izpopolnila s skupno obrambno organizacijo. Čsl. in romunski državniki so celo pristali na to, da bi gotove meje na korist Madjarske popravili; tako bi CSR pristala na odsfopitev vsega ozemlja severno od Donave in vzhodno od črte Bratislava Košice, Romunija pa bi vrnila vse kraje izven Sedmogra-ške, torej mesta kakor so Arad, Marmaroš Siget, Veliki Varaždin. Seveda bi Madjarska tudi teh ponudb ne marala sprejeti, ker stoji na stališču Wil-sonovih 14 točk in zahteva plebiscit povsod, kjerkoli prebivajo Madjari. Madjarsko vîado jjodpira Mussolini, ki z nesimpatičniini očmi zasleduje dr. Beneševo politiko srednjeevropske zveze podonavskih držav.
Madjarska je prepričana, da je avstro-mad-jarski sporazum odprl vrata proti Nemčiji. Samo na ta način bo Madjarska mogla uiti zanjkam, katere nastavlja dr. Beneš.«
Grško-bolgarski spor
Sofija, 18. febr. AA. Dnnes dopoldne je bila soja parlamentarne komisije za zunanje zadeve. Na seji je minister za zunanje zadeve Burov razložil grško-bolgareki spor. Burov je včeraj sprejel angleškega poslanika v Sofiji in z njim dolgo časa govoril o tem sporu. Bolgarski odgovor na znano pismo angleškega zunanjega ministra Hen-dersona bo predano angleškemu poslaniku po soji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve m seji ministrskega sveta.
Sofija. 18. febr. AA. List .Zarja« poroča, da so bolgarski krogi jako nezadovoljni s »tališčem, ki ga je zavzel zunanji minister Burov v grško-bolgarskem sporu. Burovu očitajo, da je storil več hudih pogrešk in da je ne samo, ■ anen.aril Hondorsonovo iniciativo, nego tudi »oslušal nasvetov turškega zunanjega ministra Tevčika Ruždd-beja, ki mu je o priliki svojega ob'ska pri njem sporočil, da je italijanska vlada rav-ljeua sodelovati.
Drobne vesti
Friodrichshalen, 18. febr. AiA. Tukajšnji zeppelinskn tvornica jo kupila aluminijevo ogrodje angleškega zrakoplova »R 101«, ki se je svojca« ponesrečil v severni Franciji. Te ostanke bo tvornica uporabila pri gradnji novega Zeppelins.
Vodstvo tvornice poroča, da odpade nameravani polet Zcppelinovega zrakoplova na severni tečaj iz finančnih razlogov.
London, 18, februarja, ž. Na snočni seji labo-ristične stranke je izjavil minister za finance Snowden, da bo deficit v državnem proračunu znašal 40—50 milj, funtov.
Coburg, 18. februarja. AA. Bivši bolgarski kralj Ferdinand se bo napotil v Egipt. Zdravniki so mu svetovali, nai gre na južno podnebje. V Egiptu bo kralj Ferdinand ostal delj časa. Tu bo praznoval tudi svojo 70 letnico.
Budimpešta, 18. februarja. AA. IJniverzc balkanskih držav so sklenile predlagati odboru za podeliiev Noblove mirovne nagrade, naj s to nagrado dlikuje 'tako zvano balkansko konferenco. Namen te konference je dognati osnove balkanske federacije.
Angora, 18, februarja, AA. Na smrt obsojenega upornika Ilusejina, ki je zbežal pri zadnjih usmrtitvah izpod vislic, so ujeli v bližini Magnc-sije, ko je prišel iz gozda in prosil kmete za živila. Slednji so ga predali orožnikom. Obesili ga bodo v sredo.
Dunajska vremenska napoved. Nobene bistvene spremembe. Večinoma oblačno. Nagnjenje za sneg. V nižinah južno vreme. V par dneh se bo morda leinperatura znižala.
Francozi o