Lt«t (« korlstl dslsv-•kcgt lludatvt. Dslav- ol ao oprtviionl do vMga kar praducif»|o. This pa par Is dsvotod to tho Intsrssts of tho working claM. Work-• re art sntltlsd to all what thsv produco. BwMmmooiMiui a*ti»r, Dm. «. ttft, at¡»ka paei ortoa at Gtktaafo III. ®a4«»t tb« AOI of C»»ir»M at Mar«h M, l«T». Office: 2146 Blue leland Are. "Delavci vseh dežela, združite se pazite:! na itavllko voklopaju-kl ao nahaja polog va-ftsga naslova. prllspl|s-nsga spoda) ali na ovitku. Ako (298) |s itsvllka teda| vam a prlhodn|o itsvllko naSsga lista pO laia naročnina. Prosimo f ponovilo )• tako|. Stev. (No.) 297. Chicago. Hl„ 20. ma|a (May) 1913. Leto (VoL) VIII. Soc. stranka poživlja pred ssdnika Wilsons, da naredi konec vojaškemu despotiz-mu v W. Virglnij i. civilnim države. oblastem tozadevne Potom tega uepostavno sestavljenega vojaškega despotizma, ki je zlorabljal moč civilne vlade, se je ustanovilo vohunstvo, aretiralo državljane brez zapornega pove-V pondeljek dne-12. maja je lj«, brez zaslišbe, zaprtih , ne da začel zborovati v Chicagi gl. od- bi se moglo priti ž njimi v dotiko, bor socialistične stranke za Aine- »» obsodilo jih po samovoljnem riko Glavni odbor sestoji iz taj- vojaškem sodišču za domnevane nikov državnih organizacij ali M*ihae prestopke, vzlic temu, da takih oseb, ki jih člani stranke tl» imajo v teh zadevah izrekati izvolijo v ta odbor potom splos- *odbo civilne oblasti, nega glasovanja. Na vsakih 3000 Tako najdemo v Združenih članov imajo državne organizaci-: drŽavah državo, katera letos je pravice izvoliti si po enega praznuje pedesetletnieo od kar Člana več. so jo Zdr. države pripoznale za Ta odbor se snide vsake leto, svoj del,, da je splošna enako-ko ni konvencije ali kongresa, da j p ravnost poteptana in uničena, pregleda tekoče delo strauk. na nje mestu pa se šopiri vojaški Iz poročilov, ki so jih podali j despotizem najkrutejše vrste. Trust "Beračev." gl. tajnik, oskrbnik informativnega oddelka, oskrbnik bi roa za predavanje, tajnica ženskega N'auk, ki je vladal pri vsili civiliziranih narodih stoletja, da civilni prestopki, ne smejo hiti za oddelka in vsi tajniki neangleško ... . J . . ,..x . .J .. . ® .. «lisam pred vojnim sodiščem, je govorečih organizacij, je posneti,1 da se delo stranke čedalje bolj širi in da dobiva stranka čedalje popolnejšo tormo umerjenega dela. Poleg manjih izprememb, ki pridejo v pravila, se je zbor bavil obširneje s preiskovanjem, da li se izplača držati biro za predavanje in biro za informacije. V obeh slučajih je to zadevni odbor poročal, da se oba biroa drži še v bodoče. Posebno je priporočal odbor informativni biro, ki se je že dosedai izkazal velike vrednosti v administraciji stranke. Poleg drugih že ustanovljenih oddelkov v gl. stanu doda gl. odbor še oddelek za mladinsko organizacijo. Dalje se posebna n»l*ga tlačne vorškim t angl. in ueangleŠkim organizacijam, da ustanove t bljižnji bodočnosti v New Yorku naselniški biro, kar bo velikega pomena za sodruge, ki pridejo v Ameriko. Zbor se je pečsl obširneje tudi z barbarskimi razmerami v West Viržiniji, kjer je štrajk premo-garjev, katerega skuša kapitalistična vlada udušiti z izjemnim stanjem in konfiskacijami delavskih časopisov. V ta namen je odbor sprejel spomenico in izvolil troje članov, da jo izroče predsedniku Wilsonu v Washingtonu. Izvoljeni so sodrugi E. V. Debs, V. Berger in A. Germer. Spomenica se glasi: Predsedniku Združ. držav:— "Glavni odbor socialistične stranke si usoja v imenu nad 100 tisoč organiziranih članov, t>lizu en miljon volilcev in vsega delavstva v Ameriki obrniti* pozornost na dejstva v državi West Viržiniji, kjer vlada terorizem, uradno proteiiranega brezpravja in anarhije, ki nima para v zgodovini civiliziranih narodov, izvzem-ši v Rusiji. V Kanavva okraju in njega okolici v West Va. so bili v zadnjih mesecih ameriški državljani oropani svojih pravic, katere jim jamči ustava Združenih držav in ustava W. Va. sama. * Zlasti temeljne pravice svoboda govora in sestanka se bile sporazumno — po stražah in pretepačih premogovih baronov — zadavljene v brezpravju in zaščiti uradnikov. Časopisje je* bilo uničeno brez kakega sodnjiskega postopanja ali zaplišbe, samo zato, ker se je upalo prikazati situacijo\v prid štrajkujočim premogarjem. Prostori časopisov so se enostavno zaplenili, vzlic temu da je to protiustavno ne samo po ustavi države W. Va., ampak po ustavi Združenih držav sami. Po vweh okrajih kjer je bil štrajk, se je proglasilo izjemno stanje in je vsled tega bilo civilno sodišče podrejeno vojnemu sodiAču, s čimer se je odprto in na predrzen naein teptalo pravice državljanov v civilnem pravu, katere jasno govore, da ne more biti noiben državljan sojen po vojnem sodi S. D. P. Z. opuščen v prilog arogantnim korporacijam i vi državi, kjer je hi I o pravilo, da so "uporniki" vedno sv Obodni ljudje, je potisnjen v ozadje servilnosti in odvisnosti. Ta zadeva je zele važnega značaja ne samo za državo W. Va. temveč za ves ameriški narod, kajti ako se bode dovolilo da se bodo dogajale take nezaslišane kršitve civilne vlade v eni državi, se zna to zgoditi jutri v drugi državi. Posebno važno je to v tem času radi rastočih gospodarskih konfliktov in nemirov, ki so vsak dan na dnevnem redu. Z »žirom na to, da so b»lc ustavno jamčenc pravice državljanov v W. Viržiniji teptane, kličemo Vam kot glavni zastopnik naroda, da nemudoma rabite Vašo moč in avtoriteto, ki Vam je daje ustava, da ustavite kričečo vojaško brezvladje v W. Viržiniji in obnovite supremaeijo civilne vlade, splošno enakopravnost in pravice državljanov, katere jamči ustava Zdniž. držav in W. Viržinije. Vsleti tega zahtevamo, da se uvede potom justičnega oddelka preiskava o razmerah o civilni vojni v W. Viržiniji in da se izreče kazen nad vsemi uradniki dažavnih funkcij, ki so se tako odprto izneverili svoji prisegi in pomagali stražnikom in pretepačem korporacij v njih napadu na življenje in svobodo delavskega ljudstva v West Viržiniji. Izvolili srno odbor treh članov, ki se bodo z Vami Sestali ob prvi priliki, da izrazijo naše nadaljno ogorčenje in protest proti tem izbruhom ter da Vam uroce dokaze resnice naših trditev." Gl. odbor socialistične stranke: Morris Hillqit, predsednik, James M. Reilly, tajnik. V izvrševalni odbor so bili iz voljeni A. Germer, Stit, Willson, G. H. Goebel, V. Berger in Chas. Maurer. Za tajnico ženskega od oriie Zveze v Clevelan-du je začrtala nov krepki korak naprej v iribanju razrednozaved-nega slovenskega delavstva v Ameriki. Da se je ta mlada, toda krepko naraščujoča organizacija izrekla po svojih zastopnikih za socialistični princip -t kakor je to storila S. N. P. J. zadnjo jesen »— je pač dokaz, da to organizacijo tvorijo razrednozavedni delavci, ki mislijo z duhom časa in ki vidijo v socializmu edino rešitev iz sedanje mezdne sužnosti. S tem je povedano dovolj. S. D. P. Z. si je po svojih zastopnikih- na konvenciji izbrala "Ptoletarca" za svoje glasilo. Vsgk drugi list bi se v tem slučaju brez dvoma laskavo zahvalil z debelimi črkami. "Proletaree" pa ne čuti nobene potrebe |H> kak šni nečimuriii hvali ali zahvali. "Pmletarec" smatra, da so de-lcgstje te vrle organizacije storili le svojo dolžnost s tem, da so svojemu delavskemu glasilu v splošnem naložili še posebno na-oiro, da bo tudi uradno glasilo njih organizacije; kot razredno zavedni delavci so storili svojo lolŽnost in obenem izkazali svojemu listu neomajano zaupnost. Bodite prepričani bratje in so-lrugi, da "Proletaree" vam bo dosledno vračal vašo zaupnost, vršil bo z veseljem svojo dolžnost napram vam in kot vaše glasilo vas bo vedno in povsod zastopal ponosom. Živela S. D. P. Z.! Kje je svoboda ameriškega de larcaf Ameriški delavec je v to liko svoboden, da sme svobodno prositi delodajalca za delo in zopet svobodno oditi do drnzega bossa, ako ga prvi požene na ce sto. Nadalje sme delavec svobodno stradat^ prezebati in pogiriti vsled bede, ako nima del^. in za slttžks. Ameriški delavec je por današnjo kapitalistično vlado svoboden le takrat, kadar ga za grebejo v zemljo. Žrvela taka svo *ču, katerega prestopki so znani boda. V Syracuse, N. Y. je 1500 de lavcev, kateri so zaposleni pri "Crueible Steel Comp. of Ameri ca", napovedalo šftrajk. Delavci hočejo Imeti unijo, oaemurni de lavnik in boljšo plačo Un.ija je delavcem preskrbela govornike angleškem in poljskem jeziku. s s s V Colorado Springs. Colo., so zaštrajkali vslužbenci pouličnih železnic in mestni delavci. Štraj kali so samo en dan, na kar so dosegli vse kar so zahtevali. Na ta način bi lahko delavci povsoc zmagali, ako bi nikdo ne hote unravliati umazane službe ske hov. tjeralcev, 17 demokratov in 8 ani- semitov. — V Stockholmu na fivedskeui so dobili socialisti pri zadnjih vo- itvah 19.391, konservativci 16.-572 in liberalci 10.212 glasov. — V re puhti k i Argentini, južna Amerika, »ta bila pred kratkim izvoljena dva druga socialistična poslanca in en senator v zakonodajo. Sedaj je pet socialistov v zakonodaji. — Tajnik socialistične stranke na Francoskem poroča, da se je laliostvo stranke v minolem letu pomnožilo za 2546 dobrih članov. Stranka sedaj šteje 68.903 članov ili enega zastopnika v. »pring-fieldski legislaturi. Namesto št i rih imamo zdaj samo tri. Sodrug Harris je izgubil svoj mandat — ali prav zaprav mu je bil ukra den in sicer prav lopovsko ukra den. Harris je postal žrtva za rote, katero je skovala tista poslanska klika v Springfieldu, • ki je hotela porazili predlogo za i niciativo in referendum. In to ne je kliki posrečilo. — Volilne mu odseku zbornice je bilo pred loženih 29 kontestov v preiskavo toda odsek, je zavrgel vse — tu di take, kjer je šlo le od 20 do 50 glasov večine — in sklenil je po novno šteti glasove le v distrik tu sodr. Ha risa in demokrata Ashtona. Harris je imel 143 gla sov večine, ko je bil proglašen izvoljenim. Ko so ponovno šleli glasove, mešali so glasovnice na tak sleparski način, da je osta Harris v manjšini za 71 glasov in njegov protikan lidat repnbli kinec Farrar je dobil mandat Socialistični pazniki, ki so 'bili navzoči, so predložili dokaze, da ponovno štetje ni bilo pravilno volilni odsek se pa ni zmenil za dokaze, temveč je absolutno Of klonil vsako zaslišanje naših prič in priporočal zbornici, da odsta vi llarrisa. Zbornica je seveda večino enajst glasov odobrila sklep odseka in Harris je šel. Zadnji torek je pa zbornica glasovala o resoluciji za inciati-vo iu referendum. In resolucija je propadla za — en glas. 101 glas je bil za. 18 pa proti; sam» en glas je manjkal do potrebne dvetretjinske večine. Ako bi ne bil sodr. Harris oropan za sv.>j sedež, bi bila resolucija sprejeta. Nizkotna klika kapitalističnih hlapcev je dobro računala in za enkrat dobro izpeljala svoj račun, Kljub temu, da je "novica" o ponudbi alabanske krone našemu Rooseveltu bila le precej osoljena šala, katero si je privoščil nekdo v Londonu, ima le karakterističen vtis. "The Daily Citizen", organ angleške delavske stranke, piše glede tega sledeč: "Tako intereaantna Evropa še nikdar ni bila, kakor bi bila Če bi Roosevelt v resnici postal kralj Albanije. Zakaj ekspredsednik ne sprejme ponudhte že radi te inte resantnoati! Prepričani smo, da bi nihče ne bil tega bolj vesel kakor črnogorski kralj Nikita Teddy, Nikita in Ksad-paša bi v resnici naredili Evropi nove skr bi. Radovedni smo, kaj bi na Du naju temu rekli. Roosevelt bi gotovo ne sprejemal nasvetov iz Dunaja. Prvič v svoji zgodovini bi Europa imela kralja, kateri oi vladal edinole po načelih busi nessa. Itd." Tako se norčujejo na Angleškem. Med tem pa piše poročeva lec Hearstovega časopisja iz Ber lina sledeče o -črnogorskem Ni kiti: "O času obleganja Skadra je kralj Nikita narekoval nekemu angleškemu žurnalistu dolg ela nek, kateri ima iziti v kratkem v znamenitem londonskem časopisu V tem članku, za katerega je kralj dobil od 10.000 do 15.000 funtov šterlingov, bodo baje raz krite vse intrige avstrijske vlade in razne njegove misterijozne zve ze z ruskim carskim dvorom in z italijanskim kraljem. Iz tega spit»a bo tudi razvidno, da kralj Nikita obožava Napoleona in Roosevelta(J)!. Ta dva sta njegov idejal. Ker pa Nikita ne more biti Napoleon, hoče saj biti Roosevelt — tako se je namreč sam izrazil. Zelo mu je bilo žal, da ga Teddy ni mogel obiskati v Ce-tinju, ko je pred par leti potoval po Evropi in obžaluje tudi, da ni ponovno izvoljen pri zadnjih volitvah. Spis kralja Nikite bo vsekakor vzbudil velikansko senzacijo. Itd." Šaljiva vest "Roosevelt, albanski kralj", torej le ni navadna burka. Kaj če bi se ta vest porodila iz resnih namenov kje za kulisami črnogorskega Nikite? Ali ni on v stanu sugestirati Albancem kaj takega? Cpamo, da se Niku kmalu izpolni želja, da postane Roosevelt — namreč — eks! Kako se kujejo laži I o socialistih. TAKO DELAJO TUDI MAME LUKI PRI "AMER. . SLOVENCU". Socialistično gibanje v inozemstvu. » _ Avstrijski državni zbor ima enega socialista več. Izvoljen je bil v posebnih volitvah na <"'es-kem. — V Curiehu, Švica, je bilo pred kratkim izvoljenih 53 socia listov v mestni svet poleg 47 li- \ uredništvo "Proletarca" je slučajno prišla številka časopisa 'Sunday Times", kateri izhaja v Johitnnesburgu, Transvaal, v južni Afriki, datirana z dne 23. fe-bruariu t. 1. V tem listu čitaino med drugimi tudi sledečo vest, katera je označena kot "Special cablegram": CHICAGO NA ROBU FINANČNEGA PROPADA. Velika municipalna kriza je zadela Chicago, največja od 1. 1871, ko je ogenj razdjal trgovsko sre- . dišče mesta. Drugo mesto po številu prebivalstva v Zediti jenih Iržavah je na robu finačnega propada. Mestne oblasti plačujejo svojim vslužbeneem le 80*^ njih plače in vsa javna dela počivajo, ker ni denarja. Mesto je v dolgu za štiristotisoč funtov šterlingov (funt šterligov je $4.80) in ta dolg se ne more plačati, dokler se ne sprejme posebni zakon, kateri bo dovolil izdajo novih bondov. Glasom poročil je te žalostne razmere povzročilo slabo gospodarstvo socialistične mestne uprave." Zadnje tri besede smo mi podčrtali. Cela Amerika in cela Evropa zna, da v Chicagi do danes socialisti —- žali bože — še nimajo nobene besede pri mestni vladi. Da bi le lako imeli! V južni Afriki pa mislijo drugače. Časopis "Times", kateri je prinesel gornjo lažnjivo vest, je dnevnik in gotovo ga čita vse angleško prebivalstvo v TranBvaalu. No kdor ga črta; ta sedaj veruje, da v Chicagi vladajo namesto demokrstov socialisti in da so vseh demokratičnih grehov krivi socialisti — še več, da so socialisti bankrotirali Chicago. In če je v južni Afriki kakšno socialistično gibanje, bo ta "novica" proti tamošnjim socialistom "oster argument", češ tako gospodarijo socialisti v Chicagi. - Tako se kujejo laži proti socialistom. V južni Afriki lažejo o socialistih v Ameriki; tukaj pa lažejo o socialistih v Afriki, v Novi Zelandiji in na Kitajskem. O socialistih doma se ne izplača lagati, ker se vsaka laž hitro posuši na ničlo, toda kje v daljavi 10.000 milj proč so pa vseh zločinov krivi samo socialisti. Te nizkotne taktike se poslužuje tudi dieni "Amerikanski Slovenec". Vse zločine, ki so jih izvršili klerikalci ali liberalci kje v Galiciji, na Rumunskem ali v Bukovini, o'besa prav po krščansko socialistom na vrat, nabira jih v rožni venec in |>onuja slovenskim delavcem v A-meriki v dušno paša Dober tek tistim, ki hočejo za Vž i vati! Resnice pa poroča toliko, kolikor je poročal list "Sunday Times" v Transvaalu, ki piše, da so Chicago bankrotirali socialisti. KRVAVE ŠTEVILKE. Bolgarska vlada je 13. t. m. izdala uradno poročilo o številu padlih žrtev v vojni s Turčijo. Mrtvih je 330 častnikov in 29.711 mož in ranjenih 950 častnikov in 52.550 mož; pogreša se se 3193 mož. Te krvave Srtevilke kriče, da se razlega do neba: Smrt vojni! WILSON IZJAVLJA. DA NE BO VOJNE Predsednik Wilson je zadnje dni izjavil, da spor z Japonsko radi zemljiškega vprašanja v Ca-liforniji ne pomeni nobene nevarnosti in da ves krik v dnevnem časopisju, da je vojna neizogibna, je brez vsake podlage. Ravnotako izjavlja vojni oddelek vlade,- da o kaki mobilizaciji še govora ni in da gibanje severo-atlantiške flote ni v nobeni zvezi s pripravami za vojno. Guverner Johnson je brzojavil zvezni vladi v Washington, da bo podpiral novi zemljiški zakon, kulti tako zahteva njegova dolžnost. f Iz naselbin. Jaka vili«, Kana. Kravii maj je oživel prirodo, ter is cvetlicami ozaljšal travnike in gaj. Oživel je tudi »obrate dri. av. Barbare kateri amo združeni pod eno zastavo države Kan-aaa. Kot v spomin triletnice razvitja zastave, amo obhajali v nedeljo dne 11. maja veliko veselico na Jakaville, Kans. S tem smo pokazalo aebi, kakor tudi drugim narodom, da amo napredni in ponosni na našo organizacijo. Zatorej ostanirni slolni, ker le v slogi je moč. Predno grem k zaključku je moja dolžnost, da se v imenu združenih postaj dri. sv. Barbare prav lepo zahvalim vsim »obratom, kakor tudi znancem in prijateljem, kateri so se vdeležili naše veselice. Dalje «e tudi zahvaljujem za lepe in podučljive govore, katere sta govorila brat Martin Štefančič od postaje itv. 18 Fleming, Kans. in brat Anton Tomšič od postaje Štv. 37. Rad-lev, Kans. Zbranim bratom društev sv. Barbare pa priporočam, da naj si ohranijo in premislijo besede, katere sta govorila omenjena sobrata. (v,as je že, da storimo isto, kar bi že zdavnej morali storiti 1 S bratskim pozdravom Jacob Selak. De Pno, 111. Ni dolgo odkar smo ustanovili socialistični klub v naše j mali naselbini. Klub smo priklopili k J. S. Z. Akoravno nas je malo Slovencev tukaj, okljub temu pa se je takoj na ustanovnem shodu dalo uipisati 12 članov, kateri ao pripravljeni, da čvrato in zveato atoje v vratah zavednega prole-tarijata. Le tako naprej delavci. Vai v naše bojne vrate, da ae bo-demo aknpno borili proti našemu ao vragu kapitalizmu. Naš« klnbove aeje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer ob pohidveh popoldan v prostorih sodruga D. Badovinac. Zatoraj opominjam člane, da ae redno udeležujejo sej in agitirajo za nove člane, aploh za korist "Zveze" in kiuba. Z socialistični mpozdravom Mike Omerza, organizator kluba štv. 106 Jenny Und, Ark. Sprejmite to moje malo poročilo. Ne mislim ravno opiaovatv kraja. Temveč le opozarjam rojake širom Amerike, da naj ae ogi-bljejo Arkansasa. ker po večini vsi rovi počivajo, kjer se pa dela, tam je pa že itak preveč delavcev na ponudbo — ter je no-voprišlecu nemogoče, da bi dobil delo. Kakor sem čul, je tukajšnji Superintendent dal oglase v angleške liste, da tem Coal Mining Co." išče 100 mož. To pa ni resnica, temveč le vaba, s katero bi radi tukajšnji premogar-aki baroni pomnožili armado rezervne armade. Brezposelnih delavcev je, že sedaj tukaj več kot preveč. Čemu 100 novih delavcev, ko pa še mi malokedaj delamo, in še takrat kadar delamo, dobimo k večjemu vsak eno ali pa dve "kari" za napolniti. Tukaj toraj lahlto izprevidite, da iz sedanjim zaslužkom — se za živež ne zadostuje. Toraj rojaki pozor! Z socialistični mpozdravom Fr. Zaverl. druga žavba jim bržkotne ne bode pomagala. Finci imajo tukaj svojo veliko in lepo dvorano "Workera Ilall" — Slovencev nas je bolj malo, ps še ti nismo vai na delavsko stranko. Lep pozdrav za vse čitatelje "Proletarca" Naročnik. Bear Creek, Mont. Ker iz naše naselbine ni bilo še dopisa v delavskem listu "Prole-tarec", se se jaz namenil, da nekoliko opišem tukajšnje razmere. Kar se tiče dela je bolj slabo. Pri nas je že stara navada ,da nam vsako spomlad naši gospodje kapitalisti dajo nekoliko počitnic. Druzega dela pri nas sploh ni, kakor v premogovih rovih. Vai tukajšnji delavci smo organizirani v znanej premogarskej uniji "U. M. W. of A." Slovenci imamo tudi svoja podporna društva, ki pripadajo k različnim jedno-tam in zvezam. Uvideli smo tudi, da je za nas potrebno, d* se gospodarsko združimo. V ta namen je bilo sklicano zborovanje vseh tukajšnih Slovanov, na katerem se je ustanovilo Slovansko zadružno zvezo na naprednej podlagi. S rezultatom smo popolnoma. zadovoljni. Danes po preteku par mesecev imamo že svojo prodajalno. Tem potom vabim vse on rojake, ki še niso pri našem konoum-nem podjetju ,da naj se nam pridružijo: kolikor več nas je, toliko lažje bodemo napredovati. Od kar je delavski list "Prole-tarec" prišel v našo naselbino, smo tudi vstanovili socialistični klub in ga priklopili k J. S. Z. kot štev. 96. Rojaki, socialistični klub je za nas velikega pomena, ako se politično ne bodemo organizirati, potem se ne moremo pritoževati ako imajo kapitalisti neomejeno moč pri koritu kateri je v zaščito kapitaliatičnej zakonodaji. Dokler si delavci sami ne bodemo pomagali, toliko Čaaa nam ne bode pomagal nihče, ter bodemo delati tlako gospodom kapitalistom. Delavci vsi skupaj pod rdečo zastavo, katera je simbol svobode, enakosti in bratstva! Ig. M. Zahvala 1 Tem potom se lepo zahvalim John Sterzinar in njegovi soprogi Rozi Steržinar iz Ohicago, 111. Omenjena dobrotnika sta mi poslala v podporo $6, kateri so mi jako dobro došli, ker sva bila jaz in moja žena celo zimo bo-lana. Žena je prestala tudi težko operacijo. Lepo se zahvalim tudi Nežiki Raztresen, katera mi je tu di darovala $1.50 centov. S pozdravom Joseph Medic, 236 Croset St. LaSalle, HI. PRAZNOVANJE PRVEGA MAJNIKA NA 8LOVEN8KEM. Red Lodge, Mont. Ker se le malo kedo oglasi iz naše naselbine, zato sem se jaz namenil, da čitateljem 'Proletaria' nekoliko opišem nase razmere. Kar se tiče dela. se dela še dosti stalno. Delamo namreč vsaki dan, raznn nedelj. Tudi zaslužek še ni ravno tako slab, kakor se čita, da se slabo zasluži po dru-zih naselbinah. Seveda, zadovoljni ne moremo biti popred. dokler ne dobimo polno plačo za isto, kar' produciramo. Nekaj je, kar nam tukajšnjim socialistom ne ugaja. Pri nas je namreč nekaj tistih pobožnih dušic, kntere so zadovoljne s sedan-jim kapitalističnim sistemom, Ter od same hvaležnosti ne vedo. kako bi i»e priklanjali kapitalistom, ker so slednj tako velikodušni in dobri, da jim jiustc delati. Prosimo. vašega "fctriglja", da naj pride k nam, da te exemplarje polovi in v naš tabor spravi, ker Mogočna in sijajna kakor še nikoli je bila letošnja * majska manifestacija slovenskega delavstva. Povsod, kj*r- «tripljajo. hipoma srca, kjer prebivajo samozavestne duše, ki čutijo kapitalistično gorje in imajo trdno voljo zdrobiti neznosno tiranijo sedanjega družabnega reda, povsod je delavstvo proslavilo svoj praznik kar najveličastneje. Prvi maj — od delavstva postavljen praznik — je simbol delavske moči; in kakor se od leta do leta množe naše vrste, tako postaja tudi majska afirmacija mednarodne proletarske vzajemnosti in revolucionarnega socializma krepkej-sa in »ilncjsa. Letošnje praznovanje se je izvršilo v prav posebnih razmerah: DoČim se je solnee ves dan prijazno smejalo in je jasno ponila dansko nebo povzdignilo sijaj in veličastvo našega praznika, pa je politično obzorje zavlečeno a gostimi oblaki "diplomatičnih spletk Po nepremišljeni politiki mogotec v so evropski in še prav posebno avstrijski narodi zapeljani v zagato, ¡7. katere — če se vodilnim krogom v zadnji uri ne vrne treznost in razsodnost — ni dni-trega izhoda kot krvava pustolovščina. NaraVno je, da je v tem usodnem trenotku , delavstvo povzdignilo svoj svarilni glas in zaklicalo odločujočim oblastnikom, naj se ne igrajo z življenjem sto-tisočev, naj ne izpostavljajo na- rodov krvavim viharjem za praz ne fantome, ki nimajo niti naj-rahlejšega etika z resničnimi potrebami ljudstva. Da je dela vat vo naslovilo svoj proteat na pravo adreao, ao pokazale policijske šikane, ki so hotele pokvariti nase praznovanje, a trga namena niti oddaleč niso dosegle. V Ljubljani prepovedan majski obhod, shod v Idriji razlaščen, »hod na Rakeku io na Jesenicah prepovedan, vladni komisarji povsod instruirani, da z razpustom zatro najrahlejšo kritiko dunajske diplomacije — ali niso to odmevi slabe vesti, ki obhaja mogotce te države T Vse te šikane, kakor omenjeno, niso mogle skaliti našega praznika — delavstvu so le pokazale, da mora proti prešerni reakciji vse intenzivnejše organizirati laslne sile, da jo premaga, V sledečem objavljamo poročila o majskih proslavah v posameznih krajih: Ljubljana. Impozantem shod priredilo ljubljansko in okoliško delavstvo v veliki dvorani "Mestnega doma," priča o rastoči zavednosti našega delavstva. Brez vabil, brez lepakov, edino le z vabilom v "Zarji" in z osebnp agitacijo je uprizorilo delavatvo krasno manifestacijo. Z izredno točnostjo so napolnili velika dvorano sodriKŽice in sodrug točno od 10. dopoldne. V imenu sklicateljev je otvoril shod sodrug Kocraur, poročala pa sta na shodu 8odr. Milost in sodr. Ada Kristanova. V predsedstvu so bili sod mg Koc-mur, sodružica Ada Kristanova in sodr. V. Sajovic. Sodr. Kocmur je naznanil, da je obhod policijsko prepovedan, da ima oblastveni zastopnik' strog nalog, da se vnanje politike ne sme kritizirati na shodu in da je policijsko ravnateljstvo pripeljalo v Mestni dom okolo 40 stražnikov s častniki in policijskimi kolesarji, vse v "javno varnost." Sodr. Milost je jako poljudno izvajal, kako zmaguje vsaka pravična delavska stvar — pravica — človečanstvo. Idrija. Prvi maj je bil letos prazamvan kar najaloveanejše. Na predvečer so že plapolale rdeče zaatave raz domovanja naših aodrugov. Tudi mestna poslopja »o bila v zastavah. Ko ae je stemnilo, je bila Idrija v samih lujčkah. Okna so bila razsvetljena. Transparenti bo bili prekrasno ♦ razsvetljena. Transparenti so bili prekrasno iluminirani. Na velikem mestnem trgu pred obČ. hišo pa je "Delavsko godbeno društvo" proizvajalo koncertne točke. Vsa Idrija je bila po koncu; mlado in ataro je šetalo cft> zvokih godbe po prostranem trgu. Ob 9. se je vršila predstava drame "Jakob Ruda", ki jo je priredila mladinska zveza. Na shodu je govoril sodr. A. Kristan. Shod je državni komisar prekinil. Rakek. Majsko slavlje izvrstno izpadlo. Izleta v prelepo škocijansko jamo se je udeležilo preko 300 sodrugov iz Radeka. Borovnice, Postojne. Preserja itd. Shod je osebno navzoči okrajni glavar postojnski prepovedal. Sodil» g Kocmur ,ki je za prepoved izvedel na kolodvoru, se je odpeljal naprej. .Sv. Peter na Kraau. Pri nas so bile vse priprave v najboljšem teku, da si ustanovimo podružnico "Vzajemnosti" za Kranjsko. Ampak razpust organizacije nam je prekrižal račun. In morda je prav, da je tako. Zakaj ta najnovejši napad na našo izobraževalno organiraeijo je razburil celo sodrnge, ki «e doslej sploh niso brigali za strankino življenje. Majski shod, na katerem je poročal sodrug Kocmur, je uspel izvrstno. SodrtJgi so obljubili, da bodo delali z vsemi silami za zvezo, ki se ustanovi. Tudi " Ženski list" bo imel pri nas precej naročnikov. Trbovlje. Ob najkrasnejšetn vrčmemi smo letos praznovali 1. majnik. Ob petih zjutraj nas je ¿budila naša vrla rudarska godba. Proti 9. dopoldne so pričeli prihajati na dvorišče "Delavskega doma" sodrugi in sodmžice. ki so se do pričetka shoda kratkočasili ob godbi rudarske godbe in pesmih rudarskega zbora. Tik pred začetkom shoda so zapeli naši pevci pesem. 4'Hej, socialisti' 'in sicer tako krepko in dovršeno, da so jim navzoči z -burnim odobrava njem izrazili svoje občudovanje. Sodrug Sitter ge nato otvoril shod, pozdravil prav iskreno ¿brano delavstvo kot sklicatelj shoda. Po izvolitvi predaedatva je poročala sodružica Stebijeva o "Pomenu prvega majnika za delavno ljudstvo." V svojem govoru je pokazala kapitalistično tiranijo, ki je podjarmila in zasužnjila delavstvo. Tega janna se delavstvo lehko otrese, če se z mednarodno solidarnostjo krepko oldene revolucionarnega socializma in njegovih bojevnih organizacij, ki preurede današnji pravni in državni red tako, da bo odločevala pravica, vladala avo-hoda. Kapitalizem ni le zločinski zategadelj, ker roparsko izkorišča delovno ljudstvo v delavnici, v rudniku, temveč tudi za to, ker vamje svoj krivični red z vojaškimi stalnimi armadami, ki so večna nevarnost svetovnemu miru — vse na stroške delavskih slojev. Hrastnik. Tako veličastne majske slavno-»ti še ni bilo v Hrastniku kakor letos. Hrastniško delavstvo postaja od leta do leta zavednejše, socialistična misel se širi boljin-bolj. Zjutraj »o »e zbrali mdarji in steklarji pred kon«. društvom rudarjev in se uvrstili v sprevod. Na čelu sprevoda ie bilo deset kolesarjev na krasno ozaljšanih kolesi!)? za njimi rudarska godba, potem bleščeča rdeča zastava in za zastavo delavstvo. Soglasna sodba vseh je bila, da takega obhoda Hrastnik še ni videl. V Der-novškovi gostilni je bil nato ob devetih dopoldne shod steklarjev, na katerem je poročal sodrug Vinko Vidmar iz Gradca v nemškem jeziku. Za njim je poročala sodružica Stebijeva o pomenu prvega mejnika za delavstvo. Prvi majnik ni le praznik zavednega delavstva, določen pO lastni volji proletariata, temveč je demonstracijski dan svetovne armade socialističnih bojevnikov in ta dan izraža delavstvo vsega sveta, da je armada revolucionarcev, ki hodi vsa po enem potu do skupnega cilja. Trat in zaatavo na Čelu odkoraaali skozi vasi do postaje, prepevajoč delavake pesmi. Ob 10. zjutraj se je vršil na dvorišču gostilne pri Rusbachu skupni shod, ki ga je otvoril in mu predsedoval sodr. Marica. Poročal je v slovenskem in italijanskem jeziku sodrug Golouh. Mnogoštevilne navzoč« je obvladovalo odkrito navdušenje. Poročilo sodr. Golouha se je z burnim pritrjevanjem med in po končanem govoru soglasno vzelo na znanje, Poročevalec je pojasnil pomen prvega mejnika, splošni politični položaj in naloge delavstva v tem odločilnem gospodarskem in političnem momentu. Ožigosal je politiko nacionalističnih in klerikalnih strank v parlamentu, zahteval je uvedbo splošne volilne pravice z& goriški deželini zbor, ki zdaj služi le interesom privilegirane gospodujoče klerikalno-nacdonalistične klike. Odkrito navdušenje in ploskanje je izražalo praznično razpoloženje. — Zvečer se je vršila lepa neprisiljena javna zabava na trgu. Nabrežinsko delavstvo bo gotovo tudi v tem političnem momentu na Goriškem izvršilo svojo dolžnost. Kongres organizacije italijanskih železničarjev. Najmočnejša gospodarska organizacija italijan skih železničarjev, ki šteje okolo 66.000 članov, je imela pred kratkim v Milanu svoj redni občni zbor. Ta organizacija je bila edina, ki je v času splošne krize vztrajala na stališču revolucionarnega socializma. Najvažnejše vprašanje dnevnega reda je bilo sklepanje, če naj bi se organizacija pridružila zopet splošni konfederaciji dela, od katere se je ločila pred leti vsled nesoglasja s taktiko. Organizacija sloni na podlagi neposrednega razrednega boja in revolucionarnega socializma; obsoja zato reformistične ten denae voditeljev splošne Wonfederacije. Razpravljalo se je pridružitev konfederacij le za omogočiti zjedinjenje delavske moči; bo naloga resnično socialističnih organizacij, ki »e bodo pridružile __________skupni zvezi, da vplivajo v revo- Kaj naj li povemo o praznova- Vicionarnem »mislu na vodstvo konfederacije. Rezultat razprave je bil, da ae je večina članov izrekla za autonomijo sindikata železničarjev in odklonila predlagano pridružitev konfederacij tlela, dokler bode vodstvo zasledovalo reformistične tendence. I*» krajevne skupine morajo, da izkažejo svojo razredno solidarnost. se pridružiti lokalnim federacijam. (Camere del Lavtoro) četudi te zasledujejo smotre vodstva konfederacije dela. Kjer je dvoje lokalnih delavskih federacij in sicer ena reformistična in druga revolucionarna, je naloga sekcije organizacije železničarjev odločati. katri federacij ima auto-noiuua krajevna skupina pripadati. — Kongre» je nadalje sklenil potom posebnega odbora nadaljevati pričeto akcijo v svrho enot ne združitve vseh obstoječih že-lezničarskih socialističnih organizacij v Italiji. (Teh je nič manj kot pet.) Kongres je odklonil u-stanovitev pomožnih blagajn z utemeljitvijo, da je železničarski sindikar organizacija razrednega boja, ki ima le v sedanjosti podpirati člane, temveč, ki ima stre-miti po uresničenju socialističnih principov. Sklenilo se je, da ima strokovno glasilo izhajati tedensko s posebnim tehničnim in hi-gieničnim vestnikom. Ostali sklepi kongresa določajo razmerje organizacije z vlado in zlasti z generalnim ravnateljstvom držav nih železnic ter način izvedbe zahtev z ozirom na veljavne zakone Končno se ie izvolilo delegate na mednarodni kongre« transportnih delavcev, ki se vrši tekom tega leta v Londonu. Avstroograko prebivalatvo po stanovih. Zadnje ljudsko štetje dokazuje, da v austro-ogrski monarhiji še vedno prevladuje kmeč ki stan; dve petini vsega prebivalstva se preživlja s kmeti,ist- nju prvega majnika v Trstu. Ta delavski praznik je postal za Trst že davno mnogo več kakor ka-terisibodi drug praznik. Praznovalo ga je tržaško delavstvo sijajno že tedaj, ko se je moralo zanj boriti. Zjutraj ob 6. je priredila godba socialistične filharmonije bu-dilnico. Od ''Delavskega doma" v ulici Madonnina je obšla godba važnejše mestne ulice, spremljana po vedno naraščajočem številu delavstva. Ob pol osmih je prišla godba z zastavo v gostilno "International" v ulici Boceac-cio, kjer so bili zbrani železničarji v impozantnem številu. Od tu so se podali železničarji z godbo, zastavo in tablo z napisom "organizirani železničarji" po raznih ulicah na shod na trg Donadoni. Zidarji so prišli na shod v ogromni, več tisoč oseb broječi koloni, ko so se zbrali na prostoru pred gojzdičem in obšli z godbo in zastavo mesto in ko so se pri Sv. M. M. zgornji združili z zidarji iz Sv. "M. M. zgornje in spodnje, Katinare in Skednja. Pogled na trg Donadoni, kjer se je bila zbrala orjaška množica delavstva vseh narodov, je. bil impozanten. Točno ob desetih so se otvorili shodi. Italijanskemu shodu je predsedoval »odrug Ivan Oliva. Poročal je sodrug Pittoni. Za njim je tam govoril še neki anarhist. Slovenskemu shodu je predsedoval sodrug Petejan. Poročal je sodrug Kopač, in so za njim govorili še sodružica Oorni-kova, nemški sodrug Hupper in končno še sodrug Petejan, ki je zaključil shod in pozval ljudstvo, naj se poda v izprevodu po mestu. Sprevod je bil impozaten. Sprevod je bil, kakor pa še nc pomni Trst. Nabrežina. Zavedni nabrežinski proletariat je praznoval majniški dan na kar najlepši način. I/cp sprevod po vasi, sijajno obiskani shod, sploh vsa manifestacija je pričala, da se naša stranka v NabreŽini neprestano razvije in utrjuje. Za nadaljni se večji-napredek naših idej in organizacij v tem industrijskem kraju bo letošnja maj-niška manifestacija mnoge in trajne koristi. Ob naznanjeni tiri so se delavci zbrali na Tanceto-vem drnrišču, od kjer so z godbo SArara 1ZVANREDNE KONVENCIJE Slovanske Delavske Podpora« Zveae v Cleveland, Oblo. m. SEJA. Preo br. Zupančiču sprejme. —-Stavljen predlog, da uaj bi se ne pisalo v zapisnik imen predlagateljev. Sprejeto. Predlog, da ee čitajo čaatitke 10 minut pred zaključkom seje. Sprejeto. — Voli se vratarja, za koje mesto sta imenovana Pavlovčič in Orbec. Izvoljen z večino (Jrbec. Vprašanje: Ali je dovoljen članom vstop v dvorano! Na vprašanje se predlaga, .ta naj se dovoli člaaiom vstop, toda ne da bi govorili. Ako pa ima kak član kaj vainega poročati, ali da ima kako prošnjo ali pritožbo, tedaj naj se mu dovoli govor. Po daljši debati se predlog sprejme. Predlog, da se voli drugega kon-venčnega predsednika. Na ta predlog da izjavo, predsednik, da rad odstopi od svojega mesta ter da bratu Želetu prepusti predsedništvo. Žele se odpove. Predlog podpiran in sprejet. — Predlog, da se voli tajno kandidate ia predsednika. Protipredlog, da se voli predsednika na listke tajno, kandidate pa se imenuje javno. Sprejet proti predlog. Imenovani kandidati: Povše, Uoršek, Zorko, Justin, Pavlovčič. Justin in Pavlovčič se odpovesta kandidaturi. — Porotni odbor poroča, da je Povše na zatožni klopi, torej kot tak ne more biti predsednik. Dalje imenovana Zupančič in Penko. Izid volitve: Kandidati dobijo glasov: Zorko 22, Goršek 15, Penko 8, Zupančič 3, neveljavnih 0. Na ožjo volitev dobi br. Zorko 29, Oortok 20 glasov. Izvoljen brat Zorko, koji prevzame takoj svoje mesto. Sprejme se predlog, da se dajo predlogi takoj na glasovanje. Predlog, da se preide na dnevni red podpirano in sprejet^. Predlog, da se reši zadeva člana Kovačiča. Proti predlog, da naj se počaka dnevnega reda pritožb. Sprejet predlog, da se zasliši Kovačiča z večino. Kovačič dobi besedo. Pojasnjuje približno' isto kot je čital Zabrič iz pisma in pojasnil Svoboda. Vidrib vpraša ali je on Kovačič kot predsednik dr. podpisal zapisnik iste seje na koji je bil izvoljen Cene delegatom t Kovačič potrdi, da je podpisal zapisnik. Po končanem Kovačičevem govoru in krajši debati ae stavi predlog, da se Cence potrdi delegatom, ker je bil pravilno Izv&je». Podpirano in sprpirto. Na dnevnem redu so računi. Predlog, da se dobi državnega izvedenca ter da se mu dado z njim trije delegati za tolmačenje. Predlog sprejet. Predlog, da kdor bode imel krivdo, bode plačal pregledovalca. Podpirano in «prejeto. Dalje predlog, ako so bile knjige v redu in da je bilo dovolj denarja v blagajni pred pregledovanjem, plača državnega pregledovalca Zveza. Ako pa je denar naložen po pregledu nadzornega odbora, tedaj plača krivec. Predlog podpiran in sprejet. Dalje predlog, ako so knjige v redu in da ni denarja v blagajni, tedaj plača strokovnjaka dotičnik kdor je kriv. Podpirano in sprejeto. Pajk pojasnjuje, da je prevzel blagajno v navzočnisti prejšnjega odbora, ter da se «trinja z tedajšnjo blagajno. Tajnik čita račun z lastnoročnim podpisom blagajnika Pajka. Preostanek 'dne 1. septembra 1911 $3,288.68. 8prejet predlog, da se čitajo računi in sicer, naj čita I. nadzornik, gl. tajnik in blagajnik. Sledi 30 minut odmora. Nadaljevanje po odmoru Zapisnikar Bavdek poroča, je bil v tiskarni in da je oddal dosedaj zgotov-Ijen zapisnik v tisk. Dale vprašuje kako naj bodejo častitke tiskane. Predlog, da «e pismene častitke tiakajo samo od kje je častitka in kdo jo je pisal. Protipredlog, da se cela vsebina tiska. Sprejet z večino predlog. Debata glede računov. Po daljši debati se sklene, da se dobi državno zapriseženega strokovnjaka v račuustvu. Predlagano, da se mora gl. odbor podvreči istemu kar bode državno zapriseženi izvedenec računstva pronašel v knjigah. Predlog sprejet. Sprejme se, da se mora gl. odbor kakor tudi vsaki član Zveze podvreči sklepom konvencije. 8prejme se predlog, da se da tri delegate državnemu pregledovale»! v pomoč. Predlaga se, da naj ae sami delegati naznanijo, kateri hoče iti na težko delo. Protipredlog, da «e pregledovale imenuje. Sprejet proti predlog. Naznani se br. Povše z povdarkoni, da s tem ne išče nika-ke Časii, storiti hoče delo edino v korist Zveze. V istem smislu se naznanita Iv. Prostor in Jos. Cecin. Rtavljen predlog, da jih delegacija sprejme, podpirano. Predlog, da se takoj popoldna pfične s pregledo- 1 vom in gozdarstvom. V pol jedel Stvu, vrtnarstvu, ribarstvu in go-1 vsajeni, ako bode državni izvedenec na zdarstvu je zaposlenih HO. 100.000 Tmonuje se br. Želeta. da oseb v industriji pa 8.410.000; da>n poitv' ra dr> in ^\rob. lje v trgovini, prometu in zavarovalništvu 3.316.00, v rudarstvu I in fužinarstvu 742.500. stavbeni nosti kedaj bi lahko prišel pregledovati | knjige itd. s Poročilo gl. odbora.' . . . . Predsednik: Namen moj ie bil vedno obrti 040 000 m v domačem go-v kori„t ln proovit p n r> 2 spodarstvu 1.13« f>00 oseb. I>ad: prl k oje j sem imel poverjeno mr^to nikov, učiteljev, duhovnikov in predsedništva. od vstanovitve Zve/e do umirovljencev je 3.060.000, brez danes. Bil sem vedno na stališču, da se poklica 1.240.000 oseb. | da vsakemu svoje pravice. Prlporo*an» PKOLITAEBC na slogo, delujte nepristransko ua korist 8. D. P. Z. ia obeuem rasmotrivajte ia delujte u združitev orgaaisacij. , Podpredsednik: Med časom mojega uradovanja al bilo poaebaoeti, da bi jih imel u poročati, deloval sem vedao v korist Zveas po mojih močeh. Tajaik: Prevzel Mm delo v uradu Zveu le v koriat iste, ker sem videl, da je maogo zmešnjav v poslovanju. Ne bodem mnogo govoril, kajti besede ae pokažejo veliko, pač pa bodejo eeaj. delegat je raz videli is delovanja (ura-dovaaja) od časa mojega nastopa. Poroča število članstva sa časa aastopa mojega uradovaaja okoli 2000, deaarja I. septembra 1011, $3,288.68, društev 44. Dalje poroča koliko smo imeli mrtvih Alanov, da je razuma med gl. odborniki. Dalje, da mu je II. nadzornik vedno"pomagal pri pregledovanju knjig, ker III. nadzornik tega ni mogel radi njegove od daljenosti. Dalje pregledal sem račune in podpisal kakor tudi II. nadzornik v javnost pa le niso prišli. II. aadetornik poroča, da je v uradu jako lepo in strokovnjaško urejeno, gle de računov se strinja z I. nadzornikom Priporoča, da naj se poeebno dobro ure dijo pravila, tikajoče se uadzornega od bora, naj se mu da več moči in pravic . kot jih je dosetlaj imel. III. nadzornik: Spolooval sem svoj posel po svoji najboljši možnosti za ko rist Zveze. Kar se tiče računa, ko se je govorilo, da je niaem hotel podpisati ga, je sledeče: jaz ga nisem mogel pod pisati, ker ga sploh videl nisem, pod pisal pa sem račun v knjigah. Br. Mariočič naznani, da je dobil spo ročilo, da je br. Kaker bolan, se vzame na znanje. Čitanje častitk. Brzojavka: Chicago, IU., 3-13 Konvenciji S. P. D. Z. Cleveland, O. Zbranim delegatom in delegatinjam na isvanredni konvenciji 8. D. P. Z. izrekamo nafte Iskrene pozdrave, želimo da delujete z duhom časa za procvit vaše organizacije in napredek proleta-rijata. V a* cilj naj bode: Prebuja in avoiboda slovenskih delavcev v Ameriki. Naprej, vedao aaprej. Živeli! Uredništvo in upravništvo " Proletarca ". Zaključek seje ob 12. uri dopoldne. AlojalJ Bavdek, zapisnikar. Zofi Birk, pom. sapisnikarca. Jožef Zorko, konv. predsednik. IV. SEJA. Otvoritev seje ob 2. popoldan, 6. maja 1913. Čitanje zborovakev, navzoči so vsi isvzemši bolnega Kakerja in bratra Justina. Radi važnosti je bil Justin pozvan telefonično domov. 8e vzame na znanje. Čitanje zapisnika III. seje, predlagano in sprejeto, da se zapisnik sprejme z nekoliko popravami. Nadaljevanje poročil. I. porotnik: Deloval sem s svojima tovarišema vedno složno. Odgovorjal sem vedno na vsa pisma ter gledal, da smo porotniki rešili spore, vedno najbolje in toliko kolikor so nam dopuščala pojasnila. II. porotnik: Nimam mnogo poročati, deloval sem vedno po svojih močeh v korist in za napredek Zveze. Za časa mojega uradovanja sem dobil dve pritožbi in sicer eno o zadevi ustreljenega aobrata Josipa 8ila od št. 4, drugo nanašajočo se na gl. tajnika. Tajnik poroča, da ima zelo važno zadevo od dr. št. 5. Brat Mirt je bolan na revmatizmu in ima kilo, šel bi pa rad v staro domovino dne 12. maja, da se podvrže operaciji, radi tega se obrača z prošnjo, da bi se zadeva rešila čimprej ko mogoče. Sprejet predlog, da ae reši zadeva takoj. Tajnik poroča, da Mirtova prošnja ni bila pregledana po vrhovnemu zdravniku, dalje, da je v nesoglasuju v prošnji navedena sta roft, ker piše društvo, da je Mirt rojen leta 1864. pri tem ko piše zdravnik, da je star 53 let. Mirt je pristopil v Zvezo leta 1908. Pajk potrjuje, da je to njegova kriv da kot točasnega tajnika, ne ve pa kako se mu je vrinila pomota, da ni dal v pregled vrhovnemu zdravniku. Tajnik pojasnjuje, da je pravično povedal /svojo starost, radi tega ni njegova kriv da. Stavljen predlog, da je opravičen do podpore po pravilih, proti predlog da ni opravičen. Spnejet predlog. Tajnik poroča, da bode takoj poročal br Mirtu. Odobreno. Nadaljevanje poročil. III. porotnik: Deloval sem skozi mo jega uradovanja vedno v korist Zveze v kolikor se ml dopuščale sredstva in moje moči. Cenjenim delegatom ln uradnikom priporočam najlepšo slogo v korist Zveze. Poročilo delegatov DnÜt. št. 1. Del. Jakob Brenči«, Conemaugh, Pa. Poroča, da šteje društvo št. 1 okoli 100 člaaov in da vlada med člani najlepša sloga. Društvo želi sdni ženje vseh sloveaskih Jednot in Zve«. Asesment, podpora ia usmrtaina ostane naj pri starem. Drult. št. 2. Del. Mih. Cene, Johas town, Pa. Poroča, da je društvo na dobri podlagi. Društvo želi, da naj bi se vršila konvencija vsaka tri leta. Ako aaraste Zveziaa blagajna na $30,000 aaj se aaesment zniža na $1.00. Bolnik naj bo deležen podpore od tistega dne, ko ae javi bolnega pri sdravniku, in tudi tisti dan, ko se javi zdravega. Bolniška podpora naj bi se izplačevala na redaih sejah in sicer v denarju. Bolniško podporo naj v 4M. urah po pro-jemu nakaznic odpošlje gl. urad na krajevna društva. Nagrobni venec po umrlem Članu ali članic naj se kupi za $10.00 iz Zvezine blagajne. Društ. št. 3. Del. Fr. Pavloščič, Conemaugh, Pa. Društvo priporoča zje-dinjenje vseh uaprednih podpornih or-ganuzacij. Dalje priporoča unijski list Proletarec za uradno glasilo. Društ. št. 4. Del. Ant. Gerber, Lloy dell, Pa. Poroča o ustreljenemu br. Jos. 8ila, kojega zadeva pride na pritožbe. Priporoča sdruženje vseh naiprednih organizacij. Zvezino glasilo naj postane list Proletarec. Društ. št. 5. pooblastilo gl. tajniku Siterju. Društvo želi, da bi se povečalo podporo za teleene poškodbe. Podpora naj ostane po $7.00 na teden. Pod |»ora naj bi se izplačevala iz društvene blagajne. Društ. št. 6. Del. 8t. Zabrič, Garett, Pa. Društvo se zgraža nad vodstvom gl. odbora. Želi da se voli odbor, ki naj bi imel nalogo pogojati se za združitev organizacij. Konvencija naj se vrši vsake tri leta. Glasilo naj postaue Pro letarec. Društ. št. 7. Del. Fr. Zurman, Cla ridge, Pa. Poroča, da želi društvo naj bi se' ustanovil poškodninski sklad slučaju, da ostane 8. D. P. Z. sama zase kot je sedaj. Želi pojasnila glede pi srna, ki ga je pisal gl. tajnik društvu, •la mu ni plačalo asesmenta. Društ. št. 8. Pooblastilo odb. Mihaelu Krivcu. Poroča, da želi društvo št. 8, naj bi se plačala bolniška podpora že v 4 dneh in ne v 6. kot je sedaj. Pravila naj se izboljšajo. Asesment in usmrtnina naj ostane kot je sedaj. Gle de ženskega oddelka naj ostane kot je do sedaj, samo da dobi po porodu v 20. dneh podporo in ne v 30. Razredi kot so do sedaj. Bolnik naj se javi tako, da pride v glavni urad listina v 18. dneh. Ako je mož Slovenec in ima ženo druge narodnosti naj jo Zveza sprejme Društ. št. 9. Del. M. Klinar, Johns town, Pa. Društvo žeK, da naj postane list Proletaree uradno glasilo Zveze. Društ. št. 10. Del. Iv. Blažina, New comer, Pa. Združenje Jednot in Zvez. Glasilo naj postane list Proletarec. Zbo Ijšanje pravil. Društ. št. 11. Del.. Alojzij 8terle Dunlo, Pa. Združitev podpornih organizacij. Denar naložiti v državne banke. Kdor je zakrivil izvanredno konvencijo, naj se ga izobči. Društ. št. 13. Delegat Anton Verhov-šek, Hostetter, Pa. Asesment za otročji oddelek naj se zviša na 20c. Usmrtnina za otroke naj bo $100.00 Aseament in podpora ostane kot je. Glasilo svoje, če ne pa list Proletarec. Društ. 14. Del. Anton Korbar, Eden-born. Pa. Zjedinjenje naprednih organizacij. Želi, naj bi postal list Proletarec kot glasilo. Društ. št. 16. Delegat Ivan Krašo-vec, Buxton, Iowa. Društvo želi, naj se kaznuje in izobči tistega, ki je kriv izvanredne konvencije, Glasilo na ostane Glas Naroda. Zveza naj bode na starem stališču. Čitanje častitk. Gilbert, Minn., May 6. W. Sitar, 6006 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Balkanci zmagujejo! Združenje bodi vam geslo! Matija Pogorele, na potovanju. Pittsburg, Pa., May 6. Convention 8. D. P. Z. Cleveland, Ohio. Združeni sobratje V procvit naroda in Zveze naj 'se združijo vaše moči, in sad bo tisočeren. Naj živi Zveza v stoletja. V duhu smo z vami. Ured ništvo Edinost. Pismena častitka od dr. Delavec št 51 8. D. P. Z. Primož Kogoj, tajnik. John Svete, blagajnik. Pismena častitka dr. Sokol št. 39 S. D. P. Z. Jožef Dernač, tajnik. Pismena častitka Slovenske Dobrodelne Zveze. John Gornik, gl. predsed nik. Zaključek seje ob 5. uri 10 minut popoldan. AloJciJ Bavdek, «apisnikar. • Zofi Birk, pom. sapisnikarca. Joief Zorko, konvenč. predsed. Dodatek. V zapisniku III. seje se je vrinila zapisnikarju pomota. Glasiti se mora pravilno. V mestni hranilnici Ljubljanski 1711 kron, v First National Bank v tfonemaugh, Pa., $750. Društ. It. »1. Del. Ivan Ooršek, West Mineral, Kan.. Obsoja gl. odbor, ki take aeredao posluje. Želi, da ae vaa-cega krivega odstraai ia Baše 8. D. P. Z. Glasilo aaj postaae delavski list Pro letarec. želi, da pridejo v^prihodnji glavni odbor možje, ki bodejo delali v korist 8. D. P. Zveze ia trpečega proletariate. Društ. št. 22. Del. Al. Oregorič, Peru, 111. Priporoča ajediajenje vseh naprednih organizacij. Glavnega odbornika naj se vsacega voli is druzega mesta. Prihodnja konvencija naj bi se vršila v La Salle, 111. Priporoča tudi izboljšanje pravil. Društ. št. 23. Del. Jo«. Oore, Thoraaa, W. Va. Društvo je za združenje naprednih organizacij. Izboljšanje pra vil. Morebitni fiuančni primankljaja naj pokrije kdor je kriv in sicer z obrestmi vred. Društ. št. 25. Del. V. Jugovič, Rock Springs, Wyo. Društvo napreduje dobro. Že|i unijski list. Strinja se z vsem, kar bo naredila konveneija. Glasilo unijski list. lXrušt. št. 26. Del. Iv. Prostor, Ez port, Pa. Društvo se popolnoma strinja s sklepom konvencije. Društ. št. 27. Del. Fran. Hornan, Dia-mondville, Wyo. Prihodnja konvencija naj bi se vršila čez tri leta ia sicer v Kansas City, ali v Omaha, Neb., ali St. Louia. Smrtnina prvega oddelka naj bi znašala $500.00 in $100 pogrebnih stroškov. Potni list naj se delajo na 3 ali 6 mesecev. Društ. št. 28. Pooblastilo gl. tajniku W. Sitarju. Društvo se strinja z vsem, kar bo konvencija sklenila. Je zado voljno z upravo. Društ. št. 29. Del. J. Bizjak, Meadow Lands, Pa. Uradno glasilo naj bode list Proletarec. l>a se stari odbor popolno nu odslovi iz gl. urada. Društvo je za združitev vseh svobodomiselnih organi zacij. Želi, da se drži gl. tajnika in gl blagajnika pod varščino toliko časa, dokler ne pride vse v red. Za slučaj opc racije kakega člana naj bi se iz Zvezine blagajne plačala svota $50.00. Društ. št. 30. Del. I. Pečnik, Mul berry, Kans. Želi, da bi se temeljito preiskalo, zakaj da se vrši izvanredna konvencija. Priporoča združitev vse naprednih in svobodomiselnih orga cij. Glasilo naj ¡»ostane delavski list Proletarec. Omenja ne, da dru*f> lepo napreduje. fastelic, V. SEJA. Otvoritev seje ob 7., nri zjutraj, 7. maja 1913. Čitanje zborovaleev navzoči so vsi izvzemšl Kakerja in Justina. Čitanje zapisnika, koji se po krajši debate sprejme. Nadaljevanje poročil. ftt. 19. Del. mora paziti na konven ciji, da se bode vse vršilo v redu. Gla silo naj ppstane Proletaree. Društ. št. 34. Delegat Fr Yukon, Pa. Poroča, da dr. ftt. 34 lepo napreduje. V glavni odbor naj se voli delavske može. Asesmenrt naj se ne poviša. Podpora in usmrtnina naj ostane pri starem. Društvo se ne strinja z združenjem organizacij. Glasilo naj bi bil unijski list Proletarec. Izboljšanje pravil. Društ. št. 35. Del. Fr. Justin, Lorain, O. Društvo želi, da ostane pri tem kot je sedaj v pravilih. Društ. št. 36. Del. Jakob Rupert, So. Fork, Pa. Pri društvu št. 36 vlada lepa sloga. Glasilo naj poetane kak unijaki list. Kdor je zakrivil prepir pri 8. D. P. Z. naj se po pravilih kaznuje. Društ. št. 38. Del. Fr. Guua, Bridgeport, O. Poroča, da želi društvo natančen pregled Zvezinih računov. Sejni zapisnik konvencije naj se da sproti tiskati v najbližjo tiskarno. Predsednik in blagajnik morata stroške povrniti, ki sta jih vzela za pregled zvezinih knjig. Omenjeninma naj se ne da nobenega mesta ne pri glavnem odboru, in ne pri društvu.* Za tretji in otročji oddelek naj se mesečnina zniža. Nad zornemu odboru naj se da več pravice. Natančno naj spolauje svoje dolžnosti nepristransko. Od časa do časa naj pre gleduje vse Zvezino premoženje. Društva naj pošljejo tudi svoje trimesečne račune. Enega gl. tajniku, enega gl. blagajniku, enega pa predsedniku nad zornega odbora. Združenje vseh Zvez in Jednot. Naj bi se naredilo dva raz reda. I. razred naj bi bil $1.00 dnevno skozi celo leto bolniške podpore, in $500.00 usmrtnine. II. razred naj bi bila ista podpora in usmrtnina $1000.00. Poro*'a giede zadeve di. ¿1. M,-» "it. 48 iz Aurora, 111. Zvezino glasilo naj postane Proletgrec. Glas Naroda naj se absolutno zavrže. Vsa krajevna društva naj prejmejo po en izstis Zvezinega glasila, ki naj se plača iz Zvezine blagajne. Vse Zvezine 4. mesečne račune ter celotne račune naj pregleda javni notar. Natančen pregled varščin vsa cega gl. odbornika vsako leto. Naj bi se Zveza zavzela za Slovensko Zave tišče. Društ. št. 39. Del. Iv. Rebolj, Glen coe, O. Društvo št. 39 želi združitev vseh naprednih Jednot in Zvez. Zvezino Glasilo naj postane delavski list Proletarec. Do združenja. Društ. št. 40. Del. Jos. Zorko, West Xewto, Pa. Zvezino glasilo naj postane list Proletarec. Društvo želi združitev Jednot in Zvez. Nadalje želi, da se pre-drugačijo potni „in prestopni listi. Glede bolniške podpore in smrtnine se strinja s sedanjimi pravili. Konveneija naj se vrši vsaka štiri leta. Društ. št. 41. Del. Jos. Marinčič in Aug. Strajnar, Cleveland, O. Aug. Straj-nar poroča, da šteje društvo št. 41. preko 100 članov, pri kojih vlada lepa sloga. Društvo želi združenje vseh na prednih podpornih organizacij. Zvezino glasilo naj powtane list Proletarec. I>ruSt. št. 42, Del. Jos. Menein, Ogles by, 111. Priporoča strogo nadzorstvo v glavnem odboru. Združenje vseh na prednih organizacij. Prestopni Usti naj se dajejo le s certifikatom prostoplega člana.. V otročjem oddelkd od 1—16. leta naj bode usmrtnina $750.00 sa 15c mesečno. Glasilo aaj postane delavski k.t Proletaree. Društ. št. 44. Pooblastilo «laau št. 38. F. Guna. D» se isvoli celi novi glavni odbor, da bode enkrat konce večaega prepira v glavnem odboru. Zvezioo glasilo naj postane Glas Svobode. Naj se Z veta ca v same aa Slovensko Zavetišče. Da bi se 8. D. J. Z. priklopila 8. S. P. Z. v Chicagi, 111. Glavni stan naj bode v Chieag., 111. Društ. št. 45. Del. Mat. Gabrenja, Johnstown, Pa. Društvo je skleailo, da ne pošlje nobenega asesmenta na gl. blagajnika za mesec april 1913, ker se vrši v glavo srn odboru neki nered. Društvo želi, da gl. tajni? in blagajnik morata povrniti dnevnice, ako sta si jih v resnici računala v pregled knjig. Društvo želi tudi, da se list, ki ne pri poroča delavstvu druzega kot narod-njaMvo, ne sprejme več za glasUo. Dalje želi, da se uaša Zveza pridruži 8. N. P. J. Sploh pa je želja društva, da se čim preje centralizira vse zavedno delavstvo v eno samo organizacijo. Društ. št. 49. Del. Frančiška Penko, Cleveland, O. V Zvezo naj se sprejemajo članice, ki so v drugem stanu več kot trimesece. Glasilo unijski list. Popolno zaupnico delegatinji. Društ. št. 50. Del. Alojzij Karlinger, (ttrmrd, Kans. Društvo da svojemu delegatu polao zaupnico na konvencijo. Želi sdruženje vseh naprednih Jednot in Z%'ez. Zvezino glasilo naj (»ostane delavski list Proletarec. Br. delegat poroča o zadevi umrlega člana John ftvajeerja, ki pride še le pri pritožbah na vrsto. Društ. 51. Del. Jos. Žele, Cleveland, O. Društvo je v najlepšem redu. Upa, da bo po konvenciji še bolje. Društvo priporoča zjedinjenje vseh naprednih Jednot in Zvez. II. oddelek naj bi se izboljšal. Otročji oddelek naj ostane kot je sedaj. Društ. št. 53. Delegat And. Franetič, Pikens, W. Va. Se popolnoma strinja z izidom konvencije. Priporoča združitev vseh naprednih organizacij. Glasilo naj postane Proletarec. Društ. št. 54. Delegat Jernej Hoče var, Rockwood, Pa. želi, da bi ae volilo v glavni odbor le take može, ki bodo delovali v prid naše S. D. P. Z. Naj se ne voli v glavni odbor tacih mož, ki so povzročili prepir pri S. D. P. Z. Glasilo naj postane list Proletarec. Da se pra vila izboljšajo. Priporoča zjedinjenje vseh Jednot in Zvez. Društvo šteje 17 članov. Društ. It. 55. Del. And. Jereb, Crab Tree, Pa. Društvo želi, da konvencija reši vse sedanje nerodnosti pri gl. od bora. Poroča dalje, da je bilo društvo suspendirano za 2 meseca, čeravno je pravtiPlSno poslalo asesment na Zvezo Društvo se strioja s s$danjo bolniško podporo ia usmrtnino. Društvo priporoča izboljšanje sedanjih pravil. V glavni odbor naj se voli le delavce, in ne trgovce, kajti kot taki ne morejo redno spolnovati svojih dolžnosti. Pri poroča delegatom slogo in delovanje v prid naše S. D. P. Z. Glasilo naj posta ne list Proletarec. Društ. št. 56. DeU Nikolaj Povše Pittsburg, Pa. Društvo želi, naj se *vo lijo v glavni urad dobri, j>ošteni, nepri stranski možje. Dalje želi, naj se tiskovine le tedaj naroče, kadar to nadzorni odbor odobri. Drnit. št. 57. Pooblastilo J. Marin čiču. Društvo želi, da naj kdor je kriv morebitnega primankljaja, da ga tudi povrne. Nadalje želi, da se izobčijo vsi izkoriščevalci Zveze in zagovorniki istih. Priporoča združitev vseh napred nih podpornih organizacij. Dalje pri poroča, naj se volijo v gl. odbor taki možje, ki bodo delovali v procvit 8. D P. Z. Glasilo Glas Naroda, naj se ab solutno zavrže. Glasilo naj poetane uni. ski list Proletarec. Društ. št. 59. Del. Leo. Bregar, May nard, O. Društvo zahteva, da se tacega uradnika, ki je kriv primankljaja ra čunov strogo kaznuje, ter nadomesti njego\ proetoT s poštenim možem. Želi, la bi član, ki je bolan 3 dni, da bi se mu nakazala bolniška podpora. Dalje, da bi krajevni tajniki S. D. P. Z. imeli oziroma dobivali brezplačno glasilo. Olasilo pa naj ima S. D. P. Z. če je mogoče suma svoje, če ne pa Glas Svobode. Združitev naprednih organizacij. Bol niško podporo naj izplačuje krajevno društvo samo. Dništ. št. 60. Pooblastilo A. Pintar. Med člani društva št. 60. vlada lepa sloga. Voli naj se konvenčni predsednik. Morebitni primanjkljaj naj plača, kedor je zakrivil. Asesment, bolniška podpora in usmrtnina naj ostane kot je sedaj. V glavni odbor naj se volijo nepristranski možje in da niso trgovci. Pravil« naj se boljšajo. Drnšt. št. 61. Del. Fr. Tomažič, Tol-lestoa, Ind. Društvo šteje 25 članov in člani« v kojih vlada bratska sloga. 8 pravili se društvo popolnoma strinja, 1« da bi se napravila dva' razreda in sicer, da bi se vsak lahko zavaroval za $500.00 ali $1000.00 ter podvojeno bolniško podporo. Priporoča združitev naprednih organizacij. Konveneija naj bi m vršila vsake 4 leta. Za glasilo si želi Olas. Svobode. Najbolj pa priporoča društvo, da se kaznuje ter popolnoma odstrani izkoriščevalce Zvezine bla gajne. Društ. št. 62. Del. Zofka Birk, Cleveland, O. Društvo šteje 35 članic. Na prednje dobro. Želi, da se celotna pod pora ne izplačuje pač pa pol leta cela, t. j. $1.00 na dan, pol leta polovična želi, da ae aoeoče ženske ns sprejemajo I stari za sdružitev aapredaik organisa v društvo, ker mora Z vosa prehitro pla-1 «i j. Predlog sprejet s 53 glaaovi. t gla čevati porodniške nagrade. Želi aaj s« |sujeta proti zdruftitvi. Poročevalec lista pravila izboljšajo, ker so jako pomaaj-1 Proletarec prosi aa boaedo. Zborniea kljiva. Za koaveačai čas aaj se voli I mu dovoli govor. O. Podboj člaa B.*N. dobrega predsedaika, ki naj vodi koa-1 P. J. očrta v kratkedl pomen o adru-vencu jo strogo po redu. Za glaailo silžitvi. Pojasnuje da bode imela S. N. želi Clevelandsko Ameriko. Društ. št. 63. se strinja s sklepi koa-veaeije. Društ. št. 64. Del. Ivao Kaker, Mil- P. J. v mesecu jaauariju 1. 1914. abo-j rovaoje za združitev. Dalje priporoča aaj blagovoli tudi B. D. P. Z. poslati I svoje zastopnike na sestaaek. V istem waukee, Wis. Se strinja a vsem, kar bol.mislu čita gl. tajaik piamo od gl. taj. konvencija skleaila. Društ. It. 65. Del. Joa. Žuraj, New Alezsodrla, Pa. Društvo se striaja s prsvili. Glasilo oaj postane kak delavski list. Priporoča sdružitev orgaoi-elj. Društ. št. 66 se strluja s sklepom koa veaeije. Ind. Priporoča delavski list Proletarec. Asesmeot ia bolniška podpora naj ostane kot je, le da se plača bolnikom nakaže po 4 dneh, ko se je boloega javil. Ne strinja se, da bi moral biti vsak član naročnik Glasila. Vsi sedanji gl. odborniki, naj se odstraaijo. Društ. št. 69. Del. Jos. Bevc, Pitts-burgh, Ps. Društvo želi, da bi se pri hodnja konvencija vriša v Pittsburgh, I O, slovenski rod! Delegatov slavnih Pa. Združitev podpornih organizacij. I Mož četa na konvenciji «branih Asesment naj se poviša. V gl. odbor naj I Mož poštenih, mož požrtvovalaih, se volijo dobri možje. I Za napredek in prosveto vnetih. Društ. št. 70. Pooblastilo g), tajniku I Odposlanci društev Zveze Delavske W. Sitarju. Društvo se strinja s skle ¡Gradite uma širni pot prosvete! 18. N. P. J. Bavdek sporoča, da ▼ Dualo, Pa., je bil sklicaa shod na ko jem eo bila aastopa na društvo "Zarja Svobode" It. 11. 8. D. P. Z., dr. It. 70 8. 8. P. Z., dr. It. 174 "Vrtni Raj" 8. N. P. J. Namen shoda je bij razmotriva-nje o združitvi naprednih organizacij. Po več debatah, so se člani vseh treh Društ. št. 68. Del. Iv. ámale, Clinton, I dr. enoglasno izrekli za sdružitev. Go- vori o združitvi se z odobravaajem vzamejo neznanje. Čitanje častitk. Pismena častitka od dr. št. 7. S. D. | P. Za društvo Matija Regina, tajnik. Pismena častitka dr. "Josip Jurčič" | v Pittsburg, Pa. Visokocenjcni delegati 8. D. P. Zveze, Cleveland, O. Materi Zvezi uravuajte častno pot, Da se geslo njeoo čuje vsepovsod. Pomagaj bratu brat v nadlogi, jotiraj revežen solze v bratski slogi!.' Rešuj jetnike modernega jetničtva! Pokopuj žrtve oskosrčnega trinoštva! Oskrbuj, tožne vdove v vsakdanji bedi! Zgojuj, otroke; pomagaj jim k vedi! pom konvencije. Društ. št. 72. Pooblastilo gl. blagajniku Ivanu Pajku. Poroča, da je pri omenjeni številki društva veliko Polja kov in Slovakov, ki ne znajo slovenske ga jezika čitati. Zato pravi, da bi se lala nova pravila tiskati tudi v poljskem jeziku. Društ. št. 74. Pooblastilo J. Marinči-1 Zato v dejanjih modrih dokažite, ču, Cleveland, O. Priporoča mir v glav-1 Da za Zvezo-članov blagor le gojite nem uradu in zahteva za glasilo Glas I Vse misli, dejstva in želje! Naroda. Dalje želi, da se novo pristo-1 In čez to pošasti Vas zavira, pila društva, ter Zvezini računi točno I Če se zemlja trese in podira; oglašajo v glasilu. Priporoča, da naj se I Slavil slovenski Vas bo rod — pri glavnem odboru urejuje točneje inlOdrešenik Vas Človeških zmot! pravilneje. Poroča tudi, da ni poslalo I Zato pozdrav Vam silni-- zvišanega asesmenta za mesec april za I Živeli, poslanci slovanski, — potomci pokritje stroškov konvencije, temveč le I Balkanski! $1.25 kot po navadi. Ako bo treba pla-1 Slovensko gledališko društvo "Josip čati še ostalih 25c smo pripravljeni po ravnati vse. Dnevni red pritožbe. Predsednik nima nič pritožb. . Podpredsednik nič. Tajnik pritožuje, da predsednik ni ■polnoval pravil, ker ni upošteval točko, ki govori, da mora predsednik nadzo rovati zveziao premoženje. Stavljea je predlog, da se vsaka toč ka takoj reši in da pri sporih med gl. odborom nimajo pravice glasovati gl. odborniki. Podpirano in sprejeto. Dalje se tajnik pritožuje, da je za hteval državnega pregledovalca knjig, Jurčič" v Pittsburg, Pa. 6. maja 1913. Anton Mišica, predsednik, Jožef Kroteč, tajnik, Math Malich, blagajnik, Jakob Hočevar, regiseur. Zaključek seje ob 12. uri dopoldne. AlojalJ Bavdek, zapisnikar. Zofi Birk, pom. sapisnikarca. Joief Zorko, konvenč. predsed. VI. SEJA. " Otvoritev ob 2. uri popoldne, 7. maja 1913. Čitanje odbornikov in delegatov, navzoči vsi. Lovrenc Saja prosi radi nujne zadeve, da bi se ga oprostilo za današnjo bila pa sta proti temu gl. predsednik in I gej0. Predlog, da se ga oprosti, sprejet, blagajnik. — Predsednik pojasnjuje, da|Br. Justin se opraviči, ker je bil odso-strartke niso priznale računov in se nisojten 2 seji. Se vzame na znanje, hoteli zjediniti, da bi se delovalo složno I Čitanje zapisnika V, seje koji se na gl. uradu radi tega sem protestiral I podpiran predlog sprejme z malimi po-proti državnemu pregledovale u, v sveeti, I pravki. — Nadalje se debatira o zdru-da bode na konvenciji lepša sloga in I ¿itvi organizacij. Navodilo, kako naj da se bode dalo na konvenciji stvar I bi se vršila združitev. Predlog, da se spraviti v red. I navodilo sestavi, podpiraao in sprejeto. Dalje pritožba Sitarja: Nadzorni od-1 Navodilo se glasi, I. Organizacija naj bor je odkril primankljaj v blagajni ni L* združi z drugimi. Med sestavo napa istega objavil v javnost. ¡vodil med prvo in 2. točko se udeleži Predsednik nsdzornega odbora poro- Leje sobrat Fr. Černe. Br. Černetu se da ča na to, da ni bil raditega razglašen I beseda. V govoru povdarja, da so de-primankljaj, ker si je vzel nadzorni I legati storili eno največjo korist slo-odbor v nalogo zadevo spraviti v red. I venskemu narodu, ker so odobrili zdru-Ko pa je videl nadz. odbor, da ni mo-Uitev naprednih organizacij. Dalje, da goče rešiti brez konvencije, je predsed-1 bi bilo velikega pomena združitev in nik nadz. odbora predlagal konvencijo. I mnogo prihranjenih stroškov. Navaja Tajnik poroča dalje, da je gl. pred-|ge razne druge koristi. Na koncu go-aednik dobil plačo eno dnevnico $3.50|vora 8e zahvali za naklonjenost. Pred-za zamujeni čas, kojega je zamudil pri I „ednik konvencije se za govor zahvali pregledovanju knjig letne revizije, za I „obratu Černetu z primernim pozdTa-jedno z nadzorniki. Ivom. Predsednik pojasnjuje, da to ni bila j^ka 2. S. D. P. Z. izvoli 4 zastop-njegova dolžnost, da bi moral on poma-1 nike> koje pošlje na sestanek S. N.- P. gati nadzornemu odboru pregledovati I j. z drugimi organizacijami, dne 14. knjige, pač pa je bila dolžnost tajnika I janUarija 1914 v Chicago, IU. Zastop-in blagajnika"^ nike se voli na konvenciji S. D. P. Z. Predsednik nadzornega odbora poro I naije »e poživlja 8. S. P. Z., da tudi ča, da je on poklical gl. predsednika v urad, ker ga je rabii za v pomoč Sledi 30 minut odmora. y Nadaljevanje po odmoru . . • Predlog, da naj delegatje nikar preveč ne posazajo med debate, koje se ne tičejo osobe, pač pa da naj vsak delegat prosi pojasnila o zadevi. Podpirano in sprejeto. Debatira se nadalje o pritožbi gl. tajnika proti predsedniku. — Blagajnik poroča, da knjige dokazujejo, da je dobil M. Rovanšek $3.50 za pregledavanje knjig dne 2. januarja 1912. Debatira se o dnevnici ki jo je dobil gl. predsednik za pregled knjig. Po končani debati ona na prihodnji konvenciji voli zastopnike ter jih pošlje na sestanke. Točka 3. Skupni zastopniki na sestanku naj določijo čas združitve konvencije. Dalje sestavijo jedro pravil, koja se «lajo na splošno glasovanje vsem društvom vseh organizacij. Čitanje častitk. Pismena častitka od dr. Delavec št. 51 H D. P. Z. Brzojav: Pittsburg. Pa., May 8. Vil em Sitar, 6006 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Najboljšega uspeha želi S. D. P. Z. AloJsiJ Bsvdek, zspisnikar. Zofi Birk, pom. sapisnikarca. Joief Zorko, konvenč. predsed. je stavljen predlog, da naj se glasvje, društvo Prešeren, Pittsburg, Pa li je opravičeno dobil predsednik do Zftkljlrfitev ob 5. uri popoldne tirne $3.50 ali nc. Sprejeto. Stavljeni predlog, da ni bil opravičen do plače $3.50. Proti predlog, da je bil opravičen. Sprejet protipredlog Nar.nanUo da je prišel drž. strokovnjak računstva, ter da želi pregledovati knjige v njegovem uradu. Po kratki debati se sklene, da v se morajo pregledovati knjige v bližini zborovanja Zop«t eden. Robert M. Petty, bivai predsednik od Washington (N. J.) narodne banke, je obso- dov at i anjige v ....... -------------- ien na osemletno jeoo v državno strokovnjak predloži račun v kojem za I kaznilnico v Trenton, ker je 7.a hteva dnevno plačo na 8 nr $15.00 in ?a8a 8V0jeffa ipredsecfovanja po- poročilo celotnega računa $25.00 Prostor za pregledovanje knjig daje sobrat Kogoj n* razpolago svojo malo dvorano. * Ker se je odstranil tajnik in blagaj nik radi računov, da pomagata izvedencu, se stavi predlog, da naj se vzame v rešitev prva točka o združenju. Prof predlog, da se nadaljuje s pritožbam». Z večino sprejet predlog - Predlog se neveril $30.295, Mi nismo toliko naivni, da bi vrjeli, da bode fini gospod presedel 8 let v ječi. Ako bi bil mož reven in lačen ter ukradel hleb kruha, potem bi že bil za dlje časa na varnem. Vrletatove protrk-tirajo veMatovi, zato bode tudi Pettv kmalo na prostem. P K PROLETAREC UST ZA 1NTEKKSK DELAVSKEGA , ljudstva. izhaja vsaki torek. iMklkli! MfMhTUsU éetavsàa tU ko »m dritte ? C Škaf o. III. Naroénioa: Za Ameriko $2.00 sa eelo Uto, 1.0« aa pol UU. Za Evropo $2.50 u celo Uto, $1 25 u pol leta. Pri $pr*m*mbi bitaiiU» tuäi HT AMI HOtlov. PROLETARIAN Ow»i4 ud pabliabed Ivur Tumdat by loots Slavic WorkaMo't PoblUhlof Coaipaay Chicago, i.Uask. Olasilo fllovenske orguniaacije Jugosl. socialistiftns Zt»m t i Imeriki [. fttboeription rote«: United Btatea and r Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign couotrieo $2.50 a year, $1.25 for kali year. Advertiaing Kate» on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLET AREC" 2146 Blue Island ave. Chicago. Ill — g "NAJBOLJŠI LJUDJE." Zgodovina je najboljša učite ljica. lu zgodovina starejših in novejših časov nas uči, kako so povsod in vsikdar "najboljši ljudje" — tako so s« namreč nazi . vali —t fvoje dobe nasprotovali « novim idejam in novim iznajd baui in kako so jib smešili. Stari grški filozof Sokrat je r moral piti atrup, ker je hotel . vpeljati nekatere nove ideje, ki < pa niao bile "boljšim ljudem" te- • danjih Grkov po volji. Ko je Galileo Galilei oznanil svetu svoj novi nauk, da se zem lja suče okrog solnca, ne pa soln-ce okrog zemlje kakor 80 takrat i za trdno verjeli, mu je nezmotlji-) va (!) rimska katoliška cerkev zažugala, da bo zgorel na grmadi, ' ako ne prekliče tega nauka. lato tako so se norčevali tudi iz Ni- if kolaja Kopernika in mu žugali s kazqijo, ker je postavil solnce v , središče našega solnlčnega siste-' ma. Krištofu Kolumbu so "nezmot-\ ; ljivi modrijani rekli, da je norec, ( , ker je trdil, da je zemlja okrogla i • in da je možno priti potom zapad J j nega morja v Indijo. Pulton, kateri je iznašel paro- * brod, je bil na vso moč zasraeho-van od tedanjih inženirjev. Rav-notako so " treznomisleči ljudje" napadali prvo železnico. Rekli so, da železnica se ne bo nikdar obnesla in da je protivna zdravju, življenju in lastnini. Ko je bil predložen v Londonu načrt za sueški prekop, je lord Palmerston, ministrski predsednik Velike Britanije jezno izjavil: "To ni mogoče, ae ne sme niti se ne bo nikdar zgodilo!" Ko so Jsy Gouldu pokazali prvi telefon je rekel: "Igrača za [ otroke bo že, toda faktor v trgo-^ vini ne bo nikdar." Ko je More poalal svojo prvo j brzojavko iz Baltimore v Washington in ko se mu je posreči-j, lo, da je izposloval v kongresu i nekaj denarne podpore od strani ! vlade za nadaljne poizkuse, dvignili so se proti njemu mnogi "vodilni učenjaki", češ zakaj za-\ pravlja ljudski denar za take no-roglave ideje t "Pojdi v pekel!" je dejal rai-lionar Vanderbilt svojemu vsluž-bencu Wertinghousejn in ga zapodil iz službe, ko mu je zadnji predstavil svojo novo iznajdbo zaviralnik s stisnjenim zrakom za železniške vagone. Ko je Jenner, kateri je pripravil pot Pasteuru, L^sterju in Ko-chu in kateri je danes poznan kot eden največjih dobrotnikov človeštva — Ko je Jenner prišel v liondon, da si pridobi priznanje za ¡noj novoiznajdeni serum za cepljenje koz, napadli so ga "vodilni" angleški zdravniki s psovkami najnižje vrste, a duhov niki so ga preklinjali s prižnic, čflš da se vtika v "božje nared-be". Simpson, škotski zdravnik, ka-* -r teri je iznašel anaestetično silo kloroforma, je bil ravnotsko zasmehovan od duhovništva, češ da » . greši zoper "božjo voljo", ker m •••hoče olajšati ženam porodne bo-, ločine, kajti bog je zapovedal, da mora žena trpeti za svoj "greh". Na stotine boriteljev za odpravo zamorske snžnosti pred civilno vojno je bilo tepenih, preganjanih in vrženih v ječo. John < Brown, prvak abolicionistov je bil obešen, ker je jHvno žigosal telesno snžnost črncev. Prvi letalec s prvim letalnim strojem je naletal povsod na norčevanje in zaameh. fte ni tega dve leti, kar je katoliški duhovnik v Buffalo, N. Y., izjavil, da bog je dal peruti samo ptičem ne pa ljudem, da bi letali. In tako dalje brez konca in kraja. V«aka nova ideja, vsak korak k napredku in prosveti človeškega rodu ima gotovo dobo svoje naaprotnike v "uajboljših ljudeh", ki navadno mislijo s pre teklostjo in nimajo niti najmanjšega pogleda v bodočnoat. Ti "Najboljši ljudje" danes napadajo socializem, napadajo nauk o evoluciji zemlje in človeka in smešijo nositelje teh nazorov in resnic. kakor so njih duševni predniki stoletja nazaj napadali in smešili Kopernika, Kolumba, Newtona in ostale oznanjevalce resnice. | Danes se otroci v šoli smejejo "modrijanom" v srnin jem veku, ki so pobijali resnico, da se zemlja vrti okrog solnca; smejejo se T A K K O državo. I\>tom državnega aparata ai ustvarja kapitalizem r/vrst-Ue kupčijske pogoje. Zakoni.so takšni, kakoršno j«* socialno in gospodarsko razmerje razredov. Zakon odgovorja h* tcreaom gospodujočega močnejšega razreda; Vsak novi razred, ki zagospoduje državo si untvarja lastne zakone,,ki služijo le stremljenju in privilegija m tega razreda. Le pod uplivom zunanjih močnejših faktorjev se -zakoni spreminjajo v prid za gospodar jenih ljudskih slojev. Oblast je pogoj vat varjenju in spreminjanju novih zakonov. Politična moč proletarijata oraogo-čuje modernejšo legislaturo. Gospodarska zavednost daje delavstvu politično moč in državni u pliv, Pod uplivom novega političnega faktorja se zakoni izpreini-njajo in modernizirajo. Zakon predstavlja moč razreda, ki raz polaga z državnimi inštitueijami in napravami za deilavski razred, ki se neprestano in uspešno bori za gospodarsko moč in politične I modrim" ljudem, ki so naapro-1 pravice, ki si osvoja javne fešti t ovali železnrei, br»oj*vu .» tele- todje in jemlje gospodujem fonu jn zgražajo se nad barbari, ki so obešali boritelje za odpravo telesne sužnosti. Petdeset let od danes se bodo pa smejali "modrim" ljudem današnje dobe, ki smešijo socializem, resnico o razvoju človeka itd. Smejali se jim bodo in jih pomilovali kot bedake. Malokdo izmed nas bo to doživel, želeli pa bi, da bi takrat še živeli tisti na-zadnjaki, ki nas danes napadajo in zasmehujejo — želeli bi, kajti potem bi morda spoznali, kako grdo se danes motijo, spoznali bi, da so bili leta 1913 najmanj petdeset let od zadaj za časom. > i KJE JE NAÖA PRAVICA? Gospodujoči razredi so vedno dajali predpisanim zakonom nekako nepremagljivo moč in nedotakljivo svetoat. Nekoč ao bili sploh zakoni tajni. Neizobraženo ljudstvo ni smelo premišljevati o namenih in podlagi zakonov. Zakonodajni ukrepi niso »danes več nikakor «krivnost, četudi se še dandanes debele knjige državnih paragrafov širokim plastem ljudstva nerazumljive. Toda danes vemo, kako se u-stvarjajo zakoni in vemo tudi, da niso zakoni nekaj večnega in nedotakljivega. Marx nas je učil, da so zakoni ene dežele le poledica gospodarskih razmer dežele in da so tudi zakoni podvrženi razvoju proizvaje. Ako hočemo toraj prevladati zakonodajo si moramo osvojiti oblast, ki temelji na podlagi gospodarskih form. Dejanska gospodarska moč diktira zakone. Boj delavcev po celem svetu pritrjuje temu načelu. Skupnemu cilju proletarijata, se ne bode mogel gospodujoči razred dolgo časa upirati. Morajo se izpreme-niti zakoni. Proti privilegijam kapitalizma se dviga predvsem proletarijat, potem kmetje in tnalom eščanstvo. Pod vplivom izpreminjajočih se gospodarskih razmer se porajajo razredi ki zahtevajo upremembo in moderniziranje zakonov. Zakoni so podvrženi neprestani izpre-metnbi. Ali mogočnjaki in kapitalisti. ki še vedno nemoteno gospodujejo nad državnimi oblastmi in državnim gos|>odarstvom so ai potom temeljnih državnih zakonov utrdili in zagotovili svoje kapitalistične privilegije. Nad državnim in zveznim kongresom so postavili državni in zvezini senat, ki odklanja ali zavrača vsako moderno "kapitalizmu škodljivo reformo. Senatorji izvršujejo nekako trajno pasivno rezis-tenco napram sklepom zbornice. Kapitalizem si je prilastil tudi upravna državna mesta, ki imajo zakone uveljavljati. Na sedežih kjer se delajo postave sedi sama frakarija. Mi ne moremo v "belej hiši v obeh zbornicah do biti niti enega, na katerega bi mogli pokazati, da je razredno zaveden proletarec, in kateri zastopa interesi delavcev v Združenih državah. Moč in državo so si kapitalisti in meščanska frakarija sami o-svojili, bremena in stroške držav, ne oMasti so pa zvalili na rame potrpežljivega ljudstva. Ogromno večino vseh davkov plačnjejo kmetje in delavci. Podraženja potrebščin omogočuje državna u-prava. Kapitaliziralo ae je cela privilegij, da smejo ustvarjati za kone. ki so le njitn v prid in korist poglobiti — je zavest gospo darske zavednosti in naraščanje |K»litične in imlustrielne moči, da se omtpgoči modernejšo zakonoda jo, katere naloga bi v prvi vrsti morala biti, da protektira delav ski razred pred ljudskim lenuh m zajedači. Socialna politika in sociaUne i" štitucije so plod zakonov, ki jih ustvarja ra-zredna moč delavcev. Moč je pogoj realiziranju soeia listične politike. Vstvariti in poglobiti osvobojajoče moč onih, ki so obsojeni trpeti izkoriščanje in zatiranje omogočeno po zakonih gospodujočih, je naloga organizacij in glavni cilj našega dela in boja. mdinjstvu važno odloČcvaluo ¿esedo. Ta je določeval kakovoat in mero blaga, k njemu je mora-a prihajati rodovina po blago, ier je dajal na upanje, jemal je ?čii;o denarja, če ga je kaj bilo, iu gledal na to, da jemanja na up ni bilo nikdar konec. To je bilo drugače, ko je kon-suniiio društvo napovedalo boj jemanju blaga na upanje. Sedaj ni bilo nikogar več, ki bi se bil drznil posezati v gospodinjstvo odoviu, neodvisno od tujega vpli Vd je gospodinjila gospodinja v vojem gospodinjstvu^ ter smela labo blago označiti za slabo, ne la M jo kdo opominjal na nje odvisnost, ter sme tudi zahtevati dobro postrtžbo, Konsumno društvo je učilo gospodinjiti mnogo gospodinj, ker jih je osvobodilo jraniev". v, ki so dajali blago na upanje. Z ojačenjetn konsumtiih druš-:ev, z možnostjo, da daje članom dolriček, se je porodila nadalljna misel. Del dobička se je odločilo za ustanovitev delavnic, v katerih se izdeluje in obdeluje blago v zadružno potrebo. Tukaj je torej organizacija konsumentov >rarijevca znatno prehitela. Povsod sicer niso zasledovali z eua-to vdanostjo takih razširjenih nalog. &e dandanes imatno mala, srednja in tudi velika konsumna društva, ki ostajajo v svojem oz-cem delokrogu. Zelja po prebit- SOCIALNI POMEN KONSUM NIH DRUÔTEV. Kazen izrecnih sovrr nikov, so dijo tudi nekateri mlačni prijate Iji konsumnozadružno gibanje povsem napačno. Ce posamezni odurni reševalci srednjih stanov dolže konsumna društva, da hp čejo uničiti branjevatvo. lahko rečemo, da je taka trditev nedf kazana. Mnogo težje pa je čestp odstraniti krive nazore o kon sumnem gibanju pri tistih, ki si cer trdijo, da ao prijatelji za družnega gibanja. Jako mnogo 1 mamo ljudi, ki se obnašajo rezer virano napram konsumnemu dru štvu, ker mislijo, da je konsutnno društvo samo navadna brafijari ja. Ne izplača se truda in dela za stvar, ki ne prinaša nič novega nego kvečjemu staro nadaljuje na širši podlagi. Ni sicer treba ta jiti, da so nekdaj deloma vdljsle besede, da je konsutnno društvo velika branjerija, ko so konstim na društva s sveto vnemo kupo vala in prodajala blago, da bi čim več prebitka vrnila članom. Ta krat je bito konsutnno društvo res zadružni branjevec, ki je si cer obliko razdeljevanja blaga nekoliko spremenilo, drugače pa ni kazalo nobenih znakov, ki bi pričali, da hoče z njimi spretne niti del splošnega gospodarstva Ce pregledamo konsumna druš tva v tem pogledu, ali so se pri vadila stopati v službo razvtoja ali pa so ostala na svojem nekda njem stališču, kjer bi opravljala funkcije branjevcev, moramo pač z veseljem prrznati, da hoče veči na naših konsumnih društev bi ti več, pa je tudi več nego vefil; branjevec. Veoi dobiva1! kakor v delavskemu ionzumu, ker če tudi niso bile visoke dividende, ampak napravi majhen račun s tistimi dividen-darai, pa dobiš pravo sliko. Če potrebuješ na mesec 30 kg pše- < nične moke, da to na leto 12krat 30 kg, to je skupaj 360 kg in če iupiš vsak kilogram en vinar ceneje, je to K 3 60 na leto in če bi bila moka celo dva vinarja ce-ueja, bi bilo samo K 7.20. Jaz pa sem dobil lansko leto za celo leto K I'» 17 dfvidmd. Saj si tudi ti dobil približno toliko, ni rest" Jurče prikima. "Pri privatnem trgovcu tudi ne boš nič na boljšem, če ti daje res rad na kredit, je še vprašanje. Če zboliš ali če boš odpuščen iz dela. Če se prične kakšna stavka, in trgovec ne bo računal, da mu prineseš v soboto zvečer denar ali pa koncem meseca, ti rav-notako ne bo nič kreditiral. Njegov kredit nima drugega namena, kakor da te priveže na sebe. Glej, čisto drugače pa je v kon-zumu. Ce bi mi enkrat spoznali vsi, kakor so spoznali delavci na Angleškem, v Belgiji, bi dahldo napravili pri konzumnemu društvu razne podporne fonde za slučaj^ stavke, bolezni, brezposelnosti, vse to bi se dalo napraviti, če bi mi vsi delali na to. Torej vidiš, Jurče, kako plemenito bi lahko mi pri konzumnemu društvu delali skupno, če bi bili vsi zs-vedni." Jurče pVikima in počasi odgo vori: "Sedaj pa si me res prepri- j j čal, ostal bom član, delal bom tako kakor mi ti pripoveduješ. Ne bom poalušal več ne liberalcev in ne klerikalcev, pognal bom vse agente, ki agitirajo -za privatne trgovce in priliznike, ki me vabijo v rudniško konznmno društvo." Potem si podasta roke, ideta vsak svojo pot: Jurče na svoj dom nadzornik pa v pisarno konzumnega društva, da naznani, da ! ostane Jurče še nadalje član. Rudar. V Cincinnati, O. kjer so vsluž-benci pouličnih kar na štrajku, je prišlo med štrajkarji in policijo do bitke. Rezultat, trije štrajkarji ranjeni, šestindvajset pa so jih policaji pometali v ječo. 7500 štrajkarjev je v irapozantnem obhodu korakalo v "Cincinnati bali park", kamor so unijski organizatorji aklicali shod. Na najbolj živahni ulici v mestu pa so štraj-kraji naleteli na skebe, kateri so opravljali svoje umazano delo. Policija, katera je seveda za to na svetu, da protektira skebe, je začela pridno mahati s slavnimi policijskimi koli po glavah štraj:" karjev. Skebje in policija bodo zdaj seveda proglašeni za nedolžne in raučenike, krivdo bodo pa po stari navadi zvalili na štraj-karje. • • • V New Yorku .je nad sto brivskih bossov naprosilo newyor« škega župana Gaynor-a, da naj posreduje med puntarskitni briv-skmi pomočniki. Bossi so bili nekaj časa zelo prevzetni, ter niso hoteli ničesar slišati od zvišanja plač. Sedaj pa že ponižno priznajo, da je v mestu nad 20.000 briv-nic, kjer je nemogoče izvrševati brivski obrt, ako se štrajkarji ne vrnejo na delo. Župan je obljubil, da bode posredoval in nkušal doseči sporazum med delavci in gospodarji. Bossi pa so obljubili, da so pripravljeni zvišati nlačo in skrajšati delovni čas/Nad 10.000 štraj karskih brivcev je organiziralo parado, ter v štirih vrstah korakalo po mestnih ulicah. o o o Delavci, naš boj je vaš boj. KLERIKALIZEM IN SOCIAL! ZEM Kazodetja, ki govori o živali, katere podobo mora oboževati '.»ak, komur je drago lastno življenje. V «i, veliki in majhni, bogatini in siromaki, svobodni ljudje in sužnji, vsi ho zaznamovani na rokah ali na čelu, nihče ne more ne kupovati in ne prodajati, če ni zaznamovan z imenom živali. Nam se zdi to nebrzdano stremljenje po svetovnem gospodarstvu naj-resnejša nevarnost nase dobe, gospodarska, socialna iu politična revolucija, kakor nam ue grozi hujša ue od socializma iu ue od anarhizma. Hoeialni boj se suče kakor o-krog svojega tečaja okolo vprašanja, ali naj bo produkcija anarhistična ali pa urejena po moralnih, od države priznanih zakonih. Anarhisti imaj osvoje skrajno levico in svojo skrajno desni-<*o. IVva se iz obupa nad zlorabo države . bojuje z dinamitom, bodalom in zaroto zoper predstavnike zgodovinske države; druga se bojuje s kapitalom in mednarodnimi "obroči" . . . Mančes-terstvo je anarhizem in nihilizem bogatinov in je na enaki moralni stopnji z anarhizmom in nihi-lizmotn siromakov — le orožje o-beh je različno . . . Anarhija je vijno stanje: vsi proti vsetn — pa naj se bojuje ta boj z orožjem ali pa z brezobzirnimi gospodarskimi sredstvi. Zadnji smoter manČesterskega gospodarstva je popolno pod jarmi jen je človeškega dela po kapitalu, in deloma zavedno, deloma nezavedno se trudijo pristaši malopridnega nauka, da odstranijo vse ovire, ki se jfoperstavljajo temu idealu. Ampak po božji volji ni, da bi bilo delo neločljivo spojeno s siromaštvom in brezupno bedo, z uničenjem rodbinskega življenja, z brezpravnostjo in s smrtjo na smetišču. Težke izkušnje, ki leže v teh razmerah. Bog ni natovoril delavcu k njegovemu težkemu in neveselemu vsakdanjemu delu. Narobe: malokatera grchota, ki jih delajo ljudje, stoji pod tako težko kaznijo večnega sodnika' kakor zatiranje slabotnih, kakor ■utrgavanje pravičnega plačila. Boj zoper kapirálisticni "red", t. j. boj z vsemi zakonitimi sredstvi, je naloga vsakega resnične* ga kristjana in nobena nesreča' ne bi bil§ za človeštvo hujša, nego da hi mu pošla moč, da se najodločneje zoperstavi temu nere- legij v dosego njenega lastnega izbiranja. Ti ne smeš prekoračiti zemlje ali polja tvojega soseda, zato, ker je njegova privatna lastnina. Ti ne smeš vzeti iz tovarne par čevljev, ki si jih ti izdelal, ker oni so lastnina delodajalca, in vendar si zaničevan rjjnir. Ne siueš se smejati od zunaj ua solneu. za to, ker je zate najboljši in koristnejše, — biti moraš pri delu, kopičit i protit za že bogate ljudi, —» in vendar si potepuh. — Ne smeš se voziti na vlaku brez da bi plačal visoko svoto za privilegij. — Železnice so lastnina druaib.-—Ti si jih ustvaril, a ostal si tramp. V tem olistoji cela mašina današnje družbe. Postava, aodašča in policaji imajo dovolj posla s tem delom, da, kako se moramo obnašati, sedeti v primernem prostoru, — spodaj! — Vsako leto masirajo ljudje iz kapitalistične kaste v belih ovratnikih iz različnih držav in distriktov v Wa-shington, I). C. Tam se zbirajo v kongresne j in senat orne j zbornici z namenom, da izdelajo več postsv in ustvarijo več institucij, z katerimi pomagajo kopičiti bogastvo in dobiček lastnikom zemlje in strojev. Mi tiečemo vzdržavati sedežev za ljudi, ki zborujejo in delajo postave v škodo delavstva. Mi nočemo plačevati za bojne ladje po #10.000.000! Mi nočemo, da bi se vzdrževale federalne trope, ki so pripravljene, da uničijo štrajk delavcev. Mi nočemo postav, ki določajo, da moramo pošiljati hrano in izdelke v inozemstvo, med tem ko hodijo proletarci in njihova deca lačni in razcapani po ulicah. Naša bodoča družba naj bode politična induatrielna. Mora biti povečana in razširjena z enakimi centralnimi odbori — administracijami. Ona mora biti sestavljena iz delavcev in delavek cele industrije. Iz tistih, kateri opravljajo kako potrebno funkcijo v družbi, in tisti, ki produeirajo nekaj potrebnega. Da družba, kakor rečeno, ne sme gojiti izključno le politiko, ampak tudi industrijo. Pri tem je pomen industrija v širšem, varno ohranjeno ljudsko zdravje, k«*? borba bolezni je zelo antiin-dustrijalna v izgledih. Ti stavitelji nove družbe ne bodo dospeli iz kapitalističnih krogov ampak iz premogarske industrije, transportne industrije, tekstilne industrije, farmar-ske industrije itd. Tam se bodo srečali: premogarji z krojači, ribiči z čevljarjem, kmetje z časnikarji, zidar z sprevodnikom itd. in le ti zamorejo ustvariti pravi pogoj za delavce. Le ti zamorejo regulirati produkcijo in aranžirati distribucijo. V tem se ne bode presojalo oseb, ampak delo. Ne bode se kupovalo in prodajalo za dobiček, temveč za potrebe. Ne bode se oziralo na izkoriščanje, temveč na humaniteto — (človekoljubje)! kapitalizma, in v resnici je bil to opomin katoličanom, da iz za- kladuice svojih tradicij poiščejo «radivo za novo stavbo. Socializem »tremi pu> u post a vi-t vi zakonov pravičnosti in s svojimi krepko - zanikava jočimi ziv-Iji je bistveno prpomogel, da je dovedel občutek družabne bolečine na bolno niesbo." Tako katoliški socialni politik baron Vogelsnng (Primerjaj » tem vso revščino klerikalnih pri-tlika\ccv uri nas1) Ampak nje rovi na-iki so ostali brez vplivt n* ki'rikali/ein in na cerkev, Stij je vrhovni predstavnik katoliške cerkve,.papež Leton XIII., v svoji "delavski okrožnici" zjjvil, da v "božjem redu" določena vlada kapitala nad delom, da obstoja med kapitalom in dekom "pri-rodna harmonija po božji volji", da naj delavci "zvesto služijo svojim gospodarjem" in da "naj se dado hujskati zoper opravičeno posest", da nai ne stavkajo itd. To je kardinalna točka socialne politik?, kakor jo je oznanila vsc-gaveduost nezmotljivega poglavarja edino zveličavne cerkvc. S tein je zapečatila ta cerkev svojo tesno zveao z "brezbožnim" kapitalizmom in mamonizmori. Kakor je v srednjem veku azna-njala sužnjem in tlačanoin pokorščino, tako uči to "čednost" dandanes "svobodnim" delavcem. Da so kapitalisti vseh konfesij spoznali prilagoditev cerkve na kapitalizem in mogočno podporo, ki 110 zanimanje, s katerim naši ameriški duhovniki propagirajo za kapitalizem, suženjstvo in tiranijo; na drugej strani pa is satanskim veseljem mečejo polena pod noge socialistom kateri se bore za preiobrat zločinske družbe v človeško. VSAKATERI SE BOJUJE ZA Klerikalizem je zusl od nekdaj računati z gospodarskimi, političnimi in socialnimi rasmerami in se jim je 'zmerom prilagajal. Na korist vladajočih žiVljev seveda! Zatiranim in tlačeuim je cerkev oznanjevala "dolžnost", 'da potrpežljivo prenašajo svojo usodo in da se ne upirajo zoper "božji red". In za tolažbo jim je obetala bogato plačilo za vse gorje in za vso bedo onkraj groba. Stališče prvotnega krščanstva, "svetih očetov", ki so v prvih stoletjih oznanjali Kristov nauk, njih stališče do soeiailnega vprašanja je bilo povsem drugačuo nego poznejše čase. Prav močno je dišalo po komunizmu. Stremljenje po lastnini in po posesti je tiste čase veljalo za pregrešno. Če bi bila cerkev državo in družbo prekvasila s tem naukom, bi bil gospodarski socialen in političen razvoj iifmogoČ. Ampak zakoni razvoja so bili močnejši kakor besede cerkvenih očetov in cerkev jih je uvaževala: priznala je zasebno lastnino in označila razloček med bogatinom in siromakom in razredno gospodstvo za "nedotakljivo" ustanovo po "božji volji". V resnici: cerkev je bila razvoju pogostoma za napoto; upirala se je velikim gospodarskim, socialnim iii političnim preobratom, če je bila v strahu za svojo moč in veljavo. Ampak ko so se ti preobrati vsled zgodovinske nujnosti zgodili, ko se je zrušil fevdalizem, suženjstvo in tlačanstvo, ko se je podrl absolutizem in razpadel pod udarci kapitalističnega gospodarstva stari obrtni red — se je cerkev lepo vdala in vse to "vzela v svojo 'zaščito." Vlado vsakega razreda je navsezadnje pripoznala in jo branita pred "prekucuhi". Vselej se je pobotala z vladajočimi razredi in oblastmi zoper interese tlačenih in preganjanih. In tako je postala tudi patrona kapitalizma in na socialno vprašanje naših dni gleda čisto s kapitalističnega stališča. Katoliški cerkvi ne gre niti pičica zasluge, da se je rodilo delavsko gibanje, da so nastale samostojne delavske stranke, ki se v interesu proletariata vojskujejo zoper kapitalistični gospodarski, državn» in pravni red. I*za prvih začetokv delavskega gibanja je bilo v klerikalnem taboru vedno nekaj socialnih politikov, ki so spoznali potrebo boja zoper kapitalizem. Tako n. pr. od Lasalla k socialni politiki spreo-brnjeni mogunski škof Ketteler. Sicer se ni odrekel dogmi, da "mora" biti na svetu mnogo siromakov in rnalo bogatinov, da bo delavska usoda na vse večne čase siromašno življenje, vzlic temu je delavce naravnost pozival na hoj zoper "brezbožni kapitalizem," ki "spravlja gmotno življenje delavcev v nevarnost in *z-preminja zemeljsko oblo v suženjsko tržišče." Opravičen in zdrav, je dejal škot, je ta boj, in potrebna je zategadelj organizacija in koalicija delavcev, potrebno je sredstvo stavke. Klerikalizem pa si je izbral drugašno naziranje. Mnogo drugih katoliških pisateljev se je trudilo, da spreobrnejo klerikalizem k poštenejšemu stališču v delavskem 'vprašanju. Odličen zastopnik te struje je baron Vogel-sang. na katerega so se v svojih boljših časih kaj radi sklicevali tudi naši klerikalci. Pri Vogel-sangu sreč a vam o vvlic vsemu plahemu polovičarstvu mnogo zdrave misli. Tako piše: "Kapitalistični red je delo človeškega greha in človeške slabosti ; zadira se v prirodne in ra?o-dete božje postave. Takoimeno-vani red je, če ga natanko pogledaš. pravzaprav nered, anarhizem denarne mošnje, nevarnejši od revolucionarnega monarhiz-ma, ki dela v svoji nerednosti z dinamitom in zavratnimi umori, dočim dela meščansko kapitalistični snarhizem mnogo izdatneje z menico, hipoteko, z razdiranjem vsake organizacije. Človeštvo je postalo plen ma-monizma; zaradi čistega dobičks so velike ljudske plasti, eeli narodi izročeni telesni in moralni pogubi: zavoljo svetovnega gospodarstva, zavoljo konkurence na sVetovnem trgu se pustoši dežela in se pustošijo ljudje .To svetovno gospodarstvo s svojim gospodarjem, svetovnim papirjem, spominja na tisto mesto Janezovega' NEBO CIGARET vsaki, dan Dobra domaČa kuhinja. Odprto po dnevi in po noči "BALKAN" KAVARNA - R ESTA U RACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga* OKVIR BODOČE DRUŽBE Spisal S. Zabric katero priredi Dnevi ¿»ostajajo resnejši, nihče se ne čudi, da hiti delavski razred pod rudečo zastavo, najlju-tejši nasprotniki delavstva spoznavajo, da ne more biti drugače. Z napeto radovednostjo opazujejo kapitalisti delavce, >ki se borijo za izboljšanje njih položaja: mučijo si možgane, kako in iz česa bode obstajala bodoča družba pod vlado skupnega viastništva?! Delavski razred hiti naprej, ne oziraje se na religije, plemena, na rodnost, razlike in šege (običaje). Delavstvo mora samo skrbeti, da razsoja splošne interese v industriji! V tem obstoji delavski problem.. Delavstvo mora regulirati pot, ki leži v omejitvi sedanje družbe! Delavstvo mora vtrdi-ti pogoje za težave in skrbi, za dobro in blagor vsem! Delavstvo se mora boriti za interese svojega razreda. In v tem so delavci vsi ednaki. Judje so ednaki kristjanom, katoličani protestantom itd. Delavska presoja ne sme biti religijozna ali kričeča vtopi-stična. Ampak — politična indu-strijelna. Pridigarji in trebušni gospodje — so nekoristni za delavski razred. Delavstvo ne sme rabiti meščanskih kažipotov, učiteljev in voditeljev, iz med go ri navedenih. Nihče iz med teh ne more zagovarjati nobenih pripomočkov za problem delavski armadi. Oni stavijo odvisnost na njih znanost, ki jo uporabljajo za lastne in k razredu pripadajočem koristi. — Ta konkretni problem iz življenja in dela zamore rešiti in suvenirati edino le delavec, ki je dobil izkušnje v politiki in — industriji. — Iz teh mora obstojati obveznost bodoče družbe. Za bodočo družbo se ne sme ogrevati za ljudi, ki admini-strirajo nesmiselno vulgarnost. Vodstvo pri sedanji predstavi je prostorno vzeto v regulaciji in osebnem obnašanju možkih in ženskih. V tem se zrcali prepoved — da moškim so prepovedane športne igre ob nedeljah ali prodati požirek pijače prijatelju eno minuto po polnoči ob sobotah. Ženskam se prepoveduje, da one ne smejo pustiti moža in poročiti dnizega brez postavnega dovoljenja. Otrokom prepoveduje, da ne sme hoditi na travo v ljudski park. ('as v bodoči družbi hoče biti bolje vporabljen. ona ne bode obračala vso pozornost na to, — ako vzame človek požirek pnače minuto po prepovedani uri. Žena naj odločuje, katerega moža ona ljubi. — To naj bode njen privi- Veaelica m vrti DNE 29. MAJA v dvorani druitva Bratstva itev. • 8. N. P. J. Začetek točno ob 7. uri svečer in bo trajala cela noč. Vat Slovenci in Slovenke is 8ygana ln okolici so najugodneje vabljeni. Na veselici bo igrala Tajlor Orcbeeter. VSTOPNINA 50c. DAME PROSTE. — Za najboljio postrežbo bo skrbel ODBOR. Znamenje -kapitalistične ten dence našega časa je neizmerno povzdigovanje štedljivosti, kakor da je vesoljno zdravilo za vse gospodarske bolečine človeštva in končna rešitev socialnega vprašanja, da se vlade, parlamenti in veda vsem neljubim pozivom po socialno-gospodarskih reformah izogibajo s cenenim in preprostim opominom: "Prištedite si kaj!" Da ta opomin ni druge'a kakor krvavo norčevanje iz delavskega ljudstva, pritiranega na rob obupa vsled davkov, obresti, trgovskega oderuštva in skromnih mezd — kaj zato; da le čed-nostno zveni. Nikoli se nam ui zdelo loorist-no,„ da bi oznanjali obubožanim delavcem odrekanje v prilog pohotne gospode, da bi le-tej priznavali vse dobrote tega sveta, one pa tolažili s povračilom na onem svetu. Nič ni boij nasprotnega strogi pravičnosti, ki jo terja krščanstvo. V kateri katoliški državi najdeš udejstvovano dejansko vero, t. j kot socialno in državno pravic-most utelešeno vero, vero oživljeno v družabnih napravah in zakonih? Nobene take države ne poznamo, kjer bi se uveljavilo pre pričanje, da ima krščanska morala pravico zahteve, da se v državnih napravah uresniči. Skrajni čas bi bil, da se katoličani odrečejo hlapčevanju frazam o potrebah javnega prometa in o stališču družabnega življenja, da nič več kot doslej, preden pokleknejo pred najsvetejšim, trikrat padejo na kolena pred zlatim teletom in pred postavo mamoniz-ma. Zatiranci, ki so se vdali socializmu imajo prav s svojo tožbo, da jim sedanje razmere ne nudijo človeškega življenja. Prav imajo s svojo zahtevo no organiziranju družbe, po harmoniziranju socialnih in nolitičnih sil. Socialni reformerji smo socializmu. t. j. njenim dhševnim voditeljem. nemškim, angleškim in francoskim, velike hvale dolžni. S svojimi silnimi, neodoljivimi u-darci so rszbili lsžnjivo zgradbo Vabilo na veselico katero priredi združeno z razvitjem nove društvene zastave v petek, dne 30. ma|a, (Decoration Day) v Premogarske) dvorani, (Miners Hall) Meadow Lands, Pa Na programu no sledeie točko: Od 9. do 10. ure dopoldne slovesno upre. jen i ari, jo bratskih druAtev, ob pol. 11. uri pozdravni govor in razvitje druitvene,zastave. Na to nastopijo razni govorniki na kar se vrti korakanje po mestnih ulicah in nazaj v dvorano. Za tem sledi prosta zabava do 12. ure zvečer. V ljudno vabimo vsa slovenska in hrvatska bratska druAtva iz okolice, da se slavnosti in veselice blagovolijo korporativno vdeležiti. Vabimo tudi v*e rojake, da nas blagovolijo v mnogobrojnem Itevilu poeetiti. Na slavnostni veselici sodelovalo bo Slov. pev. in laob. dr. "Sled" ls Franklin, Pa. Za točno in izvrstno postrežbo jamči ODBOK. CENENA REKLAMA Lojze v Clevelandu hoče na vsak način postati narodni muČe-nik. Nikar ne mislite, da je Lojze mogoče pripravljen umreti za narod kakor Lunder in Adamič v Ljubljani, ali pa enajst žrtev v Trstu, ki so padle za delavstvo. Lojze si zna pridobiti narodno mučeništvo ceneje po znamen receptu: sladko je za narod umreti, a še slajše je na svetu, živeti. Kdo bo umiral za narod? To je bedastoča! Preskrbi se vse ceneje. "Huj! Grozilno pismo, da me bodo živega sežgali," to bo vleklo pri tepcih. Tako si je Lojze ovil svojo neumno butico z mučeniškim vencem. In da Lojze-tove mučeniške slave ne bo konec, je grozno vest o grozilnem pismu takoj ponatisnil znani stri-ček v New Torku in pristavil: Slovenske črnorokarje že zasledujejo v znani Ribnici. (To je slovenski okraj v Clevelandu.) Pošta jih že zasleduje. Da ne bo treba dolgo zasledovati slovenskih črnorokarjev, je najboljše, da «e pošta obrne takoj na Lojzetu in ga vpraša, komu je naročil dne 26. novembra 1012 f>isati grozilno pismo sodr. J. Zavertniku, v katerem se grozi Zavertniku in Moleku. Kjer se je pisalo prvo pismo po naročilu Lojzeta ,«e je pisalo tudi drugo za reklamo Lojzeta. Seveda naša sodnega nista tako mistična,^dg bi hrepenela po mučeniškem vencu. Jo&e se je 12666624 PKOLITABBC Artar HoliUohsr: MAČKA V TOVARNI ZA KLA VIRJE (Konec.) Ali ni le telesu« pohabljeuost, ki zbuja sočutje opazovalcu, tem-več nuufo hujša je pohabljenost duše. ki io današnji proizvajalni aačiii povsročuje v delavcih. Kolobar, ki dovaža cvileče pre-iiče v Armourjevih klavnicah majhnemu čokatcu, se vrti na po. velje pašnikov, in če se je danes sukal z naglico 25 živali na minute, zadostuje en koJeb, da se jutri »vrti z naglico 30 iivali na minuto. ; Ako ubogo bitje v dvorani za , «avijanje na dan 15.000 škatelj l zavije v -papir — njene roke se «gibljejo z besno naglico, tako da i se prsti komaj vidijo — tedaj za-!dostuje zlovoljen pogled nadzor- • rovake in jutri bo zavila, pod strahom odpovedi, 16.000 in 17.000 ftkadtelj. V klavnici stoje klavci v vrsti. Pred njimi se pomikajo s še puh- 'tečim telesom, ki še krvavi ali ki ¿je že oprano v liqpi, živali, vise-' Če na verigah. Vsak od klavcev • mora izvršiti le en zamah. Eden t obrije s kratkim ostrim uožeui !zgornji del oko repa, nasljednji odreže namah rep od hrptenice, ¡četrti iztrga živali drob iz trebuha, peti ga vrži na kola, ki se me-ihaiiično pod njim pomikajo dalje, masljednij odreže iz droba na ko !tlih jetra itd. Vsak izmed teh ljudi mora iz • vrševati od sedmih zjutraj do sed- trnih zvečer en in isti kratek, ali važen zamah, paziti mora, da sc mu poereči, ker veriga ne postaja. Govoriti ali si brisati pot s čela, ali kri, ki brizga od trupel, kako tri zamogel to t Žveči tobak, to je njegov edini užitek, edina rešitev- Kaj se briga, kam pljune to-b&kov sok, kako si osnaži nos T i | r Pred njim se pomikajo živali na brezkončni verigi, za njim stoji paznik. Ako preide le ena žival, na kateri bi klaveo zamudil svoj tamah, tedaj je klavec opravil, in sicer temeljito. : Izračunaj si, kolikokrat mora i^lovek. kreatura s tem čudovitim mehanizmom qrca, živčevja in sistema kil, s tem čudovitim mišičevjem lakti, členkov, rok in prstov v deeekrat šesfcdesetkrat šest-4eset sekund en in isti, vedno enaki zamah izvršiti, da se ne u-stavi oni mehanizem, da ne ugasne oni raisterij, da se za silo prerije •V skozi temno noč v brezupno jutro. Tamkaj v onih lepih, svelih in blestečih dvoranah slavne tovarne za ure v Elginu sedi 3700 ljudi, od katerih oskrbuje vsak eno samo tako drobno opravilo. Vsak dan izdetajo tam 2500 ur, vsaka ura ima |211 delov. Kakšni pogledi te ¿avrkajo, če hočeš radoveden in pojasnila željan ob mi-cah teh ^elsvcev! Ali so Danteja cadeli v močvirju prokletstva taki pogledi, .iz človeških oči T Iu < i vendar so ti, ki lehko pogledajo od svojega dela, slave srečni med sužnji te dežele. Pred največimi sika in razgraja in bije stroj, ki mu morajo streči. Kakor las tanke igle svedrajo kakor las drob-4 ne luknje v majhne bakrene plo- • ičice; en trenotek, samo za mili-; meter je zdrsnil prst predaleč in t igla se zabode v meso, v noht, j kruh izgine z zavestjo, ki je od-> rešila telo z blagim usmiljenjem • za nekaj hipov bolečin. V marsikateri tovarni, veletrgovini itd. so mi* potisnili v roke drobne brošure o moštvu, ki igra tenis, baseball in footbaU; v bro iuri si opisana dejanja tega moštva, tovarniškega moštva, v prostih urah po končanem delu. Ali videm sem tudi "whiskijevo črto" na meji klavnic in mesta — kjer delavec zjutraj zlije po grlu "odpiralca oči", preden gm na delo, (ja postane njegov želo dec voljan za sprejem hrane, ki mora zadostovati do opoldanskega odmora — na večer pa si privošči svobojevalni požirek, s katerim spere ves stud in obup dnevnega dela, po desetih urah, ki so mu otrovale dušo. Bolj kot to, kaj počne delavec po končanem delu s prostim časom me zanima izvedeti . kako se.mu godi v urah, ko robota- Tn skrb za dušno blagostanje delavca med temi urami se mi zdi mnogo vašnejši problem kakor vsi boji z žogami na igrišču. Velikanska produkcija specializira vedno bolj delo in potiska delavca vedno, bolj na nivo brezčutne sestovine stroja, jekle.ieg.i zavoda ali koleaa, ki vrši delo točno in avtomatično. Enakomerni ritem ene iu iste kretnje, enega in istega šuua, u-bija inteligenco, instinkte samo stojnega dela in uagoue za razlikovanje, zaznava in sinteza, fuuk-cije malih nožg*n prenehajo in ua j popolnejše stvarstvo narave se pogreza bolj in bolj ua stopnjo iivali. V čudovitih, veličastnih vse-učiliikih ustanovah Carnegieje-vih, Rockefellerjevih, Morgauo-vrh sede ljudje, ki skušajo ispopol niti »troje do skrajne stopnje, ds tako pahnejo svoje soljudi v naj-globokejšo suženjstvo. Te dni je predaval v klubu či-kaških trgovcev dekan inženirske fakultete z vseučilišča v Cinciua-tiju dr. Heriuau Schueider. Podal je nekaj izkušeuj, ki so jih napravili zadnji čas za ohranitev najdragocenejše lastnosti, kvinte sence delovne moči, svežosti -in veselega polta. Takoj opomnim, da gre manj za duše delavcev kakor takorekoč za duše paznikov. O nekaterih poizkusih, na primer o či ta n ju poljudnih novel v tovarnah ¿a sinodke ali o nedolžnem petju v ateljejih za šivanje bluz, so mi potenu poročale nekatere prijateljice iz Novega Jor ka. Eksperiment dr. Schneiderja, o katerem je predaval, je pa tako živopisen, da sem imenoval to poglavje po njem. Z dekleti v neki tovarni za kla vir je v Oh i jo ni bilo mogoče več izhajati. Delale so ne posebno važen del klavirjev Uboge stvarce so postajale blede, trudne, brezbrižne, bile so brez apetita in so končno popolnoma izo*ta!e, da ne bi postale popolnoma blazne od enličnega dela. Paznik oddelka je premišljeval semintje, poskušal to in ono, obesil lične dekoracije v delavnici, prinesel mehke stole, vse ni nič ooniagalo. Vedno in vedno so de-zertirala dekleta tega oddelka, o-brat je zastajal, je slabo uplivsl na oddelke, na vso tovarno. Vendar je sinila pazniku rešilna misel v glavo. Preskrbel si je veliko malteško mačko in jo prinesel neko jutro v dvorano k dekletom. Mačka je postala takoj ljubljenka v*»'ga oddelka. Vsaka ji je prinesla kaj, ena slaščice, druga trak, tretja zvonček. Košara z mačko je postala središče vseh materinskih instinktov teh ubogih deklet, ki se niso mogle igrati s ptinčikami, ki niso mogle zibati dete, katerih delež je bil le delati, delati brez pre-stanka. brez «'»»anja, brez kraja... In dekan Sehneider je dejal: Trgovsko iskoriščanje prirojenih simpatij ženske za mačko je povzdignilo uspeh dela v tem oddelku za približno deset procentov. Dobra misel tega paznika je tudi v drugih oddelkih storila svojo dolžnost. Izpeljali so slične stimulacije, vse so se obnesle najbolje " Chicago me je naredilo bolne ga. V tem mestu sem videl krvavo sramoto današnje civilizacije od obličja v oMieje, videl in spoznal. Ali naj grem odtod? Kam? ITbe žati peklu T Kje ni pekla? Današnji svet ie pekel. IMENA IN NASLOVI URADNI KOV DRUŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO 1913. Boritelj, štv. 1, Conemaugh, Pa-Predsednik: Martin Jager, box 102; tajnik: Ivan Potokar, box 16; blagajnik: Martin &ergan, box 102: vsi v Conemaugh. Pa Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani društva Sv. A-lojzija. Pomočnik, stv. 2, Johnstown, Pa. Predsednik: Frane Kovačič, box 155; tajnik: Jowip Olavač, box 144/a; blagajnik: Ivan Gomi-lar, box (?); vsi R.F.D. Johns-1own, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v dvorani društva Triglav. "Zaveznik", štv. 3, Franklin-Co-nemaugh, Pa.—Predsednik: Jakob Oabrenja, box 422; tajnik: Jernej Lovko, box 514; blagajnik: Fran Kos, box 539; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni Slovenec", štv. 4, Lloy-dell. Pa. — Predsednik: Matija iTribar, box (t); tajnik: Anton Oerbec, box 35; blagajnik: Matija Semel, box (?): vsi v Lloy-dell Pa. — Sfja vsako tretjo nedeljo. "Avstrija" črtev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik: Anton Omerzu.box 168; tajnik: Martin Korošec, box 350; blagajnik: J^p A-bram; vsi v Ralphton, Pa. Zvesti Bratje", štv. 6, Garrett, Pa. — Predsednik: Anton čuk, box 217; tajnik« Ivan Kralj, box 227; blagajnik: Josip Ur-bas, box 197; vsi v Garrett, Pa. Seja vsako prvo nedeljo. Jedinost", štv. 7, Claridge, Ps. Predsednik: Josip Jaklič, box 281; tajnik: Matija Regina, b. 216; blagajnik: Fran Jazbec, box 456; vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. Planinski Raj", štv. 8, Primero, Colo.—Predsednik: Mihael Krivec, box 324; tajnik: Martin A-braui, b. 484; blagajnik: Josip UdoviČ, box 580; vsi v Primero, Colo. Seja vsako drugo nedeljo. Zavedni Btajerc", štv. 9, Johnstown, Pa. — Predsednik: Josip June, R.F.D. 4, box 142; tajnik: Andrej Dobuikar, R.F.D. 4, box 145; blagajnik: Valentin Negro, R.F.D. 4, box 144; vsi v Johnstown, Pa.—Seja vsako zadnjo nedeljo v Cellso, Pa. "Jasna Poljana", štv. 10, Brownsville, Pa. — Predsednik: Ivan Gazdoba, box (t), Ederborn, Pa.; tajnik: Ivan Blažinc, box 88 ,Newcomer, Pa.; blagajnik: Ivan Stritar, box 6, Brownfield, Pa.—Seja vsa/ko prvo nedeljo. "Zarja Svobode", štv. 11, Dunlo, Pa. — Predsednik: Fran Bav-dek, box 242; tajnik: Fran Ku-črč, box 73: blagajnik: Ivan Zakrajšek, box 243; vsi v Dunlo, Pa.—S«'ja vsako prvo ne deljo. Danica", štv. 12, Heil wood, Pa. Predsednik: Lorene Šajn, box 105; tajnik: Fran Braniselj, b. 23; blagajnik: Alojzij Kitt, box 85 j vsi v Heilwood, Pa—8eja vsako prvo nedeljo. Vedernica", štv. 13, Baggaley, Pa. — Predsednik: Anton Pla-ninŠek, box 114; tajnik: Anton Vcrhovšek. box 141 ; blagajnik: Ignac Ferlin, box 31; vsi v Ho-stetter. Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Moj Dom", štv. 14, Orient, Pa. Predsednik: Anton Korbar, b. 7, Edenborn, Pa.; tajnik: Ivan Lipar, b. 472, Uniontown, Ps.; blagajnik: Ivan Brule, box (t), Kdenborn, Pa.—Seja vsako četrto nedeljo v dvorani New Salem, Pa. "81ovan", štv. 15, Sopris, Colo.— Predsednik: Alojzij Jahn, box 106; tajnik: Aleksander Jahn, box 106; blagajnik: Fran Lu-kačič, h. 132; vsi v Sopis, Colo. Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo. V Bratstvo", štv. 16. Buxton, la. Predsednik: Leopold Strmole. box 433; tajnik: Ivan KraŠo-vec, b. 433; blagajnik: Anton Tomšič, b. 433; vsi v Buxton, Iowa.—Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Tom-tfč-a. "Zora", štv. 17, Akron, Mich. — Predsednik: Anton Novak, box (?); tajnik: Ivan Volk, b. 47; blagajnik: Fran Flisek, R F.D. 3, box 6; vsi v Akron, Mich.— Seja v*ako prvo nedeljo. "Zvon", štv. 18, Braddoek, Pa — Predsednik: Fran Žcfran, 233 Kinnar Alley: tajnik: Jakob Zalaznik, 842V* Washington Ave.; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Cherv Way: vsi v Braddoek. Pa.—Seja vsako prvo nedeljo. "Združeni Slovenec", štv. 19, Ca-rona, Kans.—Predsednik : Blaž Mizori, box 162: Fran Zupančič, box 35; blagajnik: fttefan Jakin, box 127; vsi v Carona, Kans —Seja vsako drugo nedeljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupančič. "Nada", st. 20. Huntington, Ark. Predsednik: Fran Smrekar, b. 237; tajnik: Fran Renko, box 150; blagajnik: Mat. Oregi, b. 89; vsi v Huntington, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo. "Sokol", štv. 21, West Mineral. Kans.—Predsednik: Andrej Be-lak, box 3 81, West Mineral, Kans.; tajnik: Alojzij Zupančič, b. 68; blagajnik: Fran Spai-ser, b. 136: oba v Mineral,Kans. Seja vsako četrto nedeljo. -"Od boja do zmage", Stv. 22, La Salle, m. — Predsed nik: Ignac Jordan; tajnik: Louis Gregorich; blagajnik: Fran Gregorčič; vsi. 101 Main St., La Salle, Hl —Seja vsako prvo nedeljo. "Slovenski Bratje", štv. 23. Co-keton. W. Va — Predsednik: Ladislav Benedikt, b. 117; taj-i nik: Alojzij Lukek. b. 381; bla- gajnik: Josip Goreč, b. 294; vsi v Thomas, W. Va.—Seja vsako zadnjo nedeljo. "IlirijaM, štv. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik in blagajnik: Ivan Peos-nik, b. 262; vsi v Iseliu, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Delavec", št. 25, Rock Springs, Wyo.—Predsednik : Martin ftle-var, 112 L St.; tajnik: Ivan MohoriČ, 302 Pilot Butte Ave.; blagajnik: Josip Šelak, b. 151; vsi v Rock ¿Springs, Wyo.—Se-,ja vsako prvo nedeljo v Fran Subieovi dvorani. "Smamioa", štv. 26, Export, Pa. Predsednik: Anton Hribar, b. 18; tajnik: Anton Martinšek, b. 125; blagajnik: Fran Lavrič, b. 108; vsi v Export, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Miroljub", štv. 27, Diamondvil-le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan, b. (1); tajnik: Josip Motoh, b. 141, Kemerer, Wyo.; bagajnik: Mat. Brunskole, box 157, Diamondville, Wyo.—Seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca. "Habsburški Sinovi", štv. 28, S. Brownsville, Pa.— Predsednik: Mrhael Bisčak, box 98; tajnik: Ivan Erjavec, b. 52; blagajnik: Anton Kovači, 1). (1); vsi v O-rient, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Jutranja Zarja", štv. 29, Meadow Lands, Pa. — Predsednik: Ivan Coklič, b. 276; tajnik: Josip Bizjak, b. 253, oba v Meadow Lands, Pa.; blagajnik: I-van Podboj, b. 230, Canonsburg, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo. "Trpin", štv. 30, Curransville, Kans. — Predsednik: Martin Smolčnik. box 61, Breezy Hill Sta.; tajnik: Ivan Pečnik* R. F. D. 2, box 143; blagajnik: Josip Žibert, h. 54; Breezy Hill Sta.; vsi v MuFberrv, Kans. — Seja vsako prvo nedeljo. "81oga", štv. 31, Delagua, Colo. Predsednik: Fran Urbančič, b. 7; tajnik: Josip Slavec, b. 67; blagajnik: Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Golo.—Seja vsako drugo nedeljo. "Zeleni Vrt", štv. 32, Palisades, Colo. — Predsednik: Ivan Wurzel, b. (T); tajnik : Jakob Tro jar, b. 744; blagajnik: August Miller, b. (t); vsi v PaHsades, Colo. — Seja vsako drugo ne deljo. "Slovenska Zastava", štv. 33, Jenny Lind, Ark. — Predsed nik: Albin Bobnič, b. 132; taj nik: Fran Grilc, b. 37. blagajnik: Mat. Bokal, b. 13; vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja vsa ko drugo nedeljo ob 2. popol dne. "Edinost", štv. 34.. Yukon, Pa.— Predsednik • Mihael Maekovšek, b. (?); tajnik: Anton Lavrič, b. 8; blagajnik: Ivan Vidmar, b. (?); vsi v Yukon, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v Yukon dvorani. "Planinski Raj", štv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Fran Justin, 1708 E. 28. St.; tajnik Jakob Hlepear, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet, 1685 E 31. St.; vsi v Lorain, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo \ prostorih g. Viranta. "Združitelj", št. 36, South Fork Pa. — Predsednik: Jakob Rupert. b. 238; tajnik, Ivan Se strič, b. 131; blagajnik: Tomaž Čulig, b. 86; vsi v South Fork Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo "Ljubljana", štv. 37, Barberton Ohio. — Predsednik >Tvan Jan kovič, 510 1st St.: tajnik: Jo sip Jankovie, 515 Van St.; bla gajnik: Ivan Debrvc, 809 Woo ster Ave.; vsi v Barberton, O Seja vsakq drugo nedeljo v dvo rani sobrata Debevea. "Dobri Bratje", štv. 38, Bridge port. Ohio.—Predsednik: Mar tin Potnik, b. 134; tajnik: Fran Ouna, b. 722; blagajnik: Josip Rutar, b. 4R2: vsi v Bridgeport O. — Si-ja vsako prvo nedeljo ob 8. dopoldne v dvorani druš tva sv. Barbare v Bovdsville Ohio. "Sokol", Stv. 39, Neffs, Ohio. Predsednik: Josip Brane, box 131; tajnik: Josip Drnač, box 26; fdagajnik: Leo Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O —Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobrata Josip Drnač-a. "Orel", št. 40, West Newton, Pa. Predsednik: Josip Ogrin, box tajnik: Oto Tekave, box 263; blagajnik: Josip Zorko. R. F. D. 3, box 91 /a: vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Ui Bol. Pod. Društvi lalwr^orinuM M. f»W«wji i M» » Srtovt " U iMuvari* is» l Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNB, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARClČ,Box 245., Mulberry. Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONURAC JURŠE, Box S57, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kens. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaia samo eden Dolar. Vsi dopisi se nsj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne polil j at ve pa gl. blagajniku. "Jutranja Zvezda", štv. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik: Jo-srp Maripčič, 3536 E. 80. St.; tajnik: Fran Kokotec, 7623 O-sage Ave. 8.E.; blagajnik: Anton Ulepič. 8102 Marble Ave. S.E. ; vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažin-a. "Mladi Slovenec", štv. 42, Ogles-by, 111.—Predsednik: Ivan Go-rišek, b. 67; tajnik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 121; vsi v Oglesbv, IU. Seja vsako prvo nedeljo. "Sava", štv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Martin Razpotnik, tajnik: Jurij Razpotnik: blagajnik: Mihael Božič; vsi v Portage, Pa.. R. F. D. 1. — Seja vsako drugo nedeljo. "Triglav", štv. 44, Tercio, Colo. Predsednik: Ivan Akrl, b. 137 ; tajnik: Fran Rebol, b. 137; blagajnik: Ivan Fatur, b. 195; vsi Tercio, Colo.—Seja vsako drugo nedeljo. "Mirni Dom", št. 45, Johnstown, Pa.— Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coopersdale Ave.; tajnik: Gregor Hreščak, 407 Eighth Ave., oba v Johnstown. Pa.; blagajnik: Josip Debevc, box 720, Conemaugh. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda. "Južni Premogar", štv. 46, Alix, Ark. Predsednik: Matevž Starman, b. 127; tajnik: Ivan Jantar, box 108; blagajnik. Fran Krefel, b. 14; vsi v Alix, Ark. Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Bratje", št. 47, Avel-la. Pa. Predsednik: Josip Kan-cius, b. 184: tajnik: Martin 0-bed, box 167: blagajnik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Mladeniči", štv. 48, Aurora, 111. — I*redsednik : Jernej Vrbič, Aurora Ave.; tajnik: Ivan K. Marsich, R. 5, b. 112; blagajnik: Josip Jako.š, 720 Sheridan St,; vsi v Aurora. 111. Seja vsakega 16tega v mesecu. "Clevelandske Slovenke", št. 49, Cleveland, Ohio.—Predsednica : Marija' Polončič, 8100 Union Ave. S. E.: tajnica: Frančiška Ponko, 3557 E. 10. St.; blagaj-nica : Frančiška Juh. 3533 E. St.: vse v Cleveland, Ohio. Seja vsako prvo nedeljo. "Proletarec", štv. 50. Franklin, Kans.—Predsednik: Alojzij Korošce. b. 90; tajnik: Fran Weed. b. 38: blagajnik: Alojzij Oblak. b. 90: vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo. "Delavec", štv. 51. Cleveland. O. Predsednik: Fran Mikše, 1423 E. 21. St.: trijnik: Primož Kogoj. 6006 St. Clair Ave.; HlAgaj- vsi v Cleveland. Ohio. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu 7.a prihodnji mesec. "Ljubljanski Orad", štv. 52, De Kalb, 111: — Predsednik : Anton Osredkar. b. 302: tajnik: Jernej Miku ž, 1126 State St,; blagajnik: Fran Kržič, 1317 Market St.; vsi v De Kalb, 111. — Seja vsako drugo nedeljo. Planiska Vijolica", Stv. 53, Pickens, W. Va.—Predsednik: Fr. Predanieh, b. 46: tajnik: Andrej Franetič, b. 46; blagajnik: Fran f'clieoj, box 46; vsi v Pickens, W. V.—Seja (???> Karol Učekar"; stv. 54, Roek wood. Pa. — Predsednik: Jernej Hočevar, box 184; tajnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik : Mihael Hočevar, b. 255 ; vsi v Roekwood, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Vrh Planin", štv. 55, Crab Tree, Pa. — Predsednik : Ivan Tofe, b. 94; tajnik: Josip Valenčič, b. 386; blagajnik: Andrej Jereb, b. (t) ; vsi v Crab Tree, Pa. — Seja vsako drugo, nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome. "Skala", štv. 56, Allegheny, Pa. Predsednik: Josip Muška, 1120 Spring Garden Ave.; tajnik: Mihael Lorber, 1039 Peralta St.; oba v Allegheny, Pa.; blagajnik: Martin Krall, 608 Butler St., Pittsburg, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v Etna, Pa. "Caven", štv. 57, Carrollton, O. Predsednik: Anton Vidmar, tajnik: Ciril Stibil; blagajnik: Josip Prime; vsi box 404, Carrollton, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina C'ermelj. "Rudar", štv. 58, Canmore, Alta,, Canada. — Predsednik: Josip Šribar, b. 201 ; tajnik : Anton Polutnik, b. 115; blagajnik: .Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alta., Canada.—Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Anton Polutnik ob 4. i popoldne. "Slovenski Fantje", št. 59, May-nard. Ohio. — Predsednik: Anton Skobrne, box 156; tajnik: Leopold Bregar, b. 46 blagaj nik: Matija Bregar, 'b. 46; vsi v Ma.vnard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak-a. "Moonrunski Trpin", štv. 69, Moon Run, Pa. — Predsednik: Jurij Livk, b. 15; tajnik: Fran Močnik, b. 133; blagajnik: Josip Arh, R.F.D. 2: predsednik iu tajnik v Moon Run, Pa., in blagajnik v Carnegie, Pa. "Napredni Slovenec", št. 61, Gary, Ind. — Predsednik: Fran Prapotnik, b. 110; tajnik: Fran TomažiČ, 1). 73, Tolleston St.; blagajnik : Josip Prosenik, llth Ave., Hardware Co.; vsi v Gary, Tnd.—Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Fran Prapotnika. "Žensko društvo Sokol", štv. 62, Cleveland. Ohio. — Predsednica : Zofka Birk, 6029 Glass Av. ; tajnica: Frančiška Trbežaiik, 1161 Norwood Rd. ; blagajnica: Marija Poznik, 1254 E. 59. St.; vse v Cleveland, O.—Seja vsaki prvi torek v mesecu. "Adamič in Lunder", št. 63, Rob-fhiiw. Pa. — Predsednik: Jo*ip Hvala, b. 16, Robbins, Pa.: tajnik: Jernej Rupnik. b. 15. Coulters, Pa.; blagajnik: Josip Se-rasnik. b. 15, Robbins, Pa. — . Seja vsako prvo nedeljo. "Bratoljub", stv. 64, Milwaukee, Wis. — Predsednik : Ivan Ka-ker, 2201 o ^rove St.: tajnik: Ivan Lenko, 163 Reed St.; blagajnik: Florjan Rakun. 360 Fl > rida St.; vsi v Milwaukee, Wis. Seja (?îî ------- "Bratje trdno stojmo", štv. 65, New Alexandria, Pa. — Predsednik: Martin Ščinkovec, box (?); tajnik: Josip Žuraj, box 103; blagajnik : Vran Resnik, b. (?) vsi v New Alexandria, Pa. Seja vsako prvo nedeljo. "Vsi Slovani", Stv. 66. Wasson, 111.—Predsednik : Josip Hvalica, b. 554, Muddy, 111.; tajnik: Alojzij Orebenjak, b. (?); blagajnik: Valentin Marše, box (?); vsi v Wasson, 111.— Seja vsako zadnjo nedeljo. HOLBTAIBC T 44 Narodna Sloga", atv. 67, Seminole, Fa. — Predaedaik: Ivan Jelovčan, R. P. D. 6, box 160; tajnik: Ivan Čampa, K.K.D. 6, b. 142; blagajnik: Nikolaj Zvo-ničar, box (T); v« v New He-tlebem, Pa.— Seja viiako prvo nedeljo v prostorih sabrata I- t van l^ampe. "Združeni Balkan", atv. 68, Clinton, Ind. — Predsednik: Jurij Gariel, R. R. 1, box 34; tajnik: Teodor Choleva, b. 141; blagajnik : Anton Rošelj, lb. 1; vsi v Clinton, Ind.—Seja vsako prvo nedeljo ob 10. dopoldne v prostorih sobrata Iv. Mo&nika. "Balkan ", - itv. 69, Pittsburgh, Pa. — Predsednik: Fran Gerlo-vič; tajnik: Pran I*»h, 5239 Bu tier Št.; blagajnik: Alojzij Hlad, 5436 Harrison Ave.*, vsi v Pittaburg-u, Pa. — Seja vsako (t tt) "Zveeti bratje", štev. 70 New Derry, Pa. — Predaednik: Jak. Skofič, box 5; tajnik: Stefan Kopriva, b. 11; blagajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Stefan Kopriva ob 2. popoldne. "Delavec naprej", itv. 71, Bessemer, Pa. — Predsednik: Ivan Sopetnik, b. 13; tajnik: Anton Katič, b. 86; blagajnik: Martin Mari, b. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vaako drugo nedeljo v prostorih sobrata Martin Mazi-ja. "Koscziuako", itv. 72, Bankhead, Alta., Canada. — Predsednik: Aoiton Planka, 1). (t); tajnik : Rudolf Dutka, b. 438; blagajnik : Valentin Dobia. b. (t); vsi v Bankhead, Alta., Canada. -Seja vsako T T T? "Pod Triglavom", stv. 73, Smith-field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. 63, R.F.D. 7; taj nik: Ivan Bržen, R P. D. 7, b. . 149; blagajnik: Anton Bergine, R.F.D. 7, b. 166; vsi v Smith-field, Pa. — Seja vsako t t ft "Kranjaki prijatelj", atev. 74, Falls Creek, Pa. — Predsednik Alojzij Slak, b. 61; tajnik: Jer . nej Gorjup, b. 142; blagajnik Josip Ursič, b. 261; vsi v Palis Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Jo sip Ursiča. OPOMBA: Tajnike iatah društev, kateri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih društveno poročilo je pomankljivo, prosim, da mi nenudoma poro čajo, da se nedostatki v imeni ku, kateri izide drugič, popra-, vijo. S scforatskim pozdravom Viljem 8itter, tajnik S. D. P. Zveze. PLATTFORMA .IN PROGRAM sodjaliatične stranke za leto 1912. Sprejeta na narodni konvenciji v Indianapolia in po aplošnem glasovanju strankinega članstva (Konec.) PROGRAM. Z namenom, da se delavci čimbolj okrepe v boju za na« končni cilj in da se s tem večjo silo upirajo kapitalističnemu izkoriščanju, propagiramo in »e zavezujemo izpolniti naših izvoljenih uradnikih sledeči program: KOLEKTIVNO LASTNIŠTVO. . l.Kolektivno (skupno) lastništvo in demokratična (ljudska) uprava železnic, žičnih in brezžičnih brzojavov in telefonov, eks-pre^, parobrodnih ert in vseh o-stalih družabnih sredstev za transportacijo in komunikacijo ter konečno vsoti večjfti industrij. 2. Municipalna, dr/nvna ali federalna vlada naj nemudoma o-tvori svoje žitnice, klavnice, skladišča in druge distribucijske postojanke v svrhfl omejitve sedanje neznosne draginje. 3. Rudniki, premogokopi, ka-menolomi, petrolejki vrelci, gozdovi in vodne sile naj postanejo javna last. . 4. Obrana in razvoj natumih bogastev v dobrobit vsega ljudstva. a) z umnim pogozdovanjem in protekeijo lesovja; b) potom izsuševanjem močvirnatih krajev; c) potom napeljevanja tekočih voda in uporabe vodnih sili; d) z odpravo sedanje ek-strava-gantn«* potrate r.emlje \n bogatih produktov rudnikov in petrole^-skih vrelcev. e) z idholj&anjem in z gradnjo novih cest iu kanalov. 5. Kolektivno lastništvo zem ljišč, kjerkoli je to praktično; v slučajih, kjer je nepraktično, pa apropriacija potom obdavčenja letne rentne vrednosti vae zemlje, ki služi v špekulativne ali izko-riščevalne svrhe. 6. Kolektivno lastništvo in demokratična uprava bančnega in denarnega sistema. BREZPOSELNOST. Hipna pomoč od vlade brezposelnim delavcem potom otvoritve vseh koristnih javnih del. Vse osebe, ki so vpoalene pri javnih delih, morajo biti najete direktno od vlade, ne smejo (letati več kakor osem ur dnevno in po obstoječi}» linijskih plačah. Vlada mora tudi ustanoviti noeredovaliniee za dobavo dela: državam in občinam mora poeoditi denar brez o-bresti v avrho izvrševanja javnih del in storiti mora v danih močeh vse potrebne korake, da omeji bedo med delavci, ktero je provzro-Čila anarhija kapitalističnega razreda. INDU8TRIALNE ZAHTEVE. Zdravje in življenja delavcev in njih rodfbin se ima čuvati in ohraniti potom 1. skrajšanja delavnika sorazmerno z naraščajočo uspešnostjo masinerije; 2. od počitka za vsakega delavca najmanj poldrugi dan v tednu; 3. boljšega nadzorovanja (in-špieiranja) delavnic, tvornic in rudnikov; 4. prepovedi dela za mladino pod šestnajstim letom; 5. kooperativne organizacije industrij v federalnih kaznilnicah v korist kaznjencev in njih odvisnikov ; 6. prepovedi uiedrdržavne transportacije (izvoz ali uvoz iz ene države v drugo) proizvodov otroškega in kaznješkega dela kakor tudi proizvodov iu nenadzorovanih tovarn in rudnikov: 7. odprave profit-sistema» pri vladnih delih, kteri se naj nadomesti z direktnim vposlevanjem delavcev ali pa potom pogodb (kontraktov) s kooperativnimi skupinami delavcev; 8. ustanovitve minimalnih plačilnih leatvic in potom' »- 9. odprave oficijelne dobrodelnosti (charity), ktera se naj nadomesti z starostnim zavarovanjem, za ktero ni treba ničesar prispevati, dalje z generalnim sistemom državnega zavarovanja proti brezposelnosti in telesnim poškodbam ter z obveznim zavarovanjem delavcev po delodajalcih — brez stroškov delavcev — proti boleznim, nesrečam in smrti. Politične zahteve. 1. Absolutna svoboda tiaka. govora in zborovanja. 2. Vpelje naj se naraščajoči do-hodinski davek, poveča sedanji korporacijski davek na dedščine naj se pa raztegne tako, da bo naraščal sorazmerno z vrednostjo posestva in z ozirom na bližnjost sorodstva. Dohodki teh davkov imajo se porabiti za socializacijo industrije. 3. Odprava monopolskega last-ništva^patentov, ki se naj nadomesti s kolektivnim lastništvom in z direktnimi nagradami iznaj-diteljem potom premij ali odlikovanja. 4. Neomenjena in jednaka volilna pravica za moške in ženske 5. Inicijativa, referendum, odpoklic in proporcionalno zastopstvo, narodno in krajevno.'. 6. Odprava senata in predsednikovega veta (zavračanja zakonov). 7. Volitev predsednika in podpredsednika direktno od ljudstva. 8. Vrhovnemu sodišču Zedinje-nih držav naj se odvzame moč razsojati o ustavnosti zakonov, ki jih sprejme kongres. Narodni zakoni naj se prekličejo ali odpravijo le potom sklepa v kongresu ali potom splošnega glasovanja vsega ljudstva. 9. Odprava sedanjih omejenosti glede spremenit ve ustave, tako da se ustava zamore spremeniti ali dodati odloka večine vo-lileev. 10. Podelitev volilne pravice v Columbia distrietu z zastopstvom v kongresu in z demokratično formo municipalne vlade samo za krajevne razmere. 11. Demokratična (ljudska) vlada za Vse teritorije Zedinjenili držav. 12. Vzakonitev splošne izobraz- be, zlasti vokativne (poklicne) izobrazbe za razne koriatne stanove. Ustanovi naj se posebni vladni oddelek /a ljudako izobrazbo. 13. Sprejmejo naj se nailaijm zakoni za vzdrževanje dobrih zdravstvenih razmer. 1'atanovi naj se neodvisni zdravstveni biro, s takimi določbami, ki bodo dovoljevale popolno« svobodo praktičnim šolam. 14. Sedanji biro za delo ae ima ločiti od trgovakega oddelka in postane naj samostojni vladni oddelek. 15. Odprava vseh federalnih di-Btriktnih (okrožnih) sodišč iu di-striktnih pririvnih sodišč. Z za vedajni, ki izvirajo med državljani iz več držav in iz iiiuaemakih korporacij, naj «e pečajo samo državna sodišča. Vse sodnike naj izvoli ljudstvo za kratko dobo. 16. Sodišča m se mora takoj odvzeti moč za izdajanje godnih pre|K)\edij (injunction). 17. Brezplačna adm in ¡«t racija zakona. 18. Sklicati se ima konvencija za revizijo ustave Zedinjenili dr-za v. Te zahteve, ktere po močeh za-liioremo izsiliti iz kapitalizma v olajšavo delavcev, so samo priprave delavcev za polastitev vlade (munieipalne, državne in zvezne ali federalne), na kar lahko položijo temelj novemu sistemu za ftocial-izirano industrijo, kar jim irre po človeškem in pri-rodnem pravu. Razno. Ruski železniški načrt. Ruska vlada si «zposojuje na Franuo-skeu» 700 milijonov kron v svrho zgradbe južno sibirske železnice. Ta notica, ki »e jo je vsled sedanjih vojnih homatij skoraj prezrlo, /«služi posebno pozornost. Nov železniški načrt je velikega pomena ne le za rusko vlado in za ruske kapitaliste. Zgradba nove južno-sibirske železnice bo imela globok upliv na ves svetovni trg. Nova železnica bo v panarelni zve zi z drugo sibirsko železnico; promet, prevažanje in izvažanje se bo močno razvijalo in nova neposredna kulturne zveza bo vatvar-jena med Evropo in vzhodom. Zgradba . železnice predstavlja najznačilnejši moment v ruskem državnem življenju; edino v tem oziru se predstavlja ruska vlada kot nositeljica kulture. Kdor se je vozil v prostornih vozovih železnic na Ruskem, mora občudovati iu hvaliti točnost in veliko udobnost ruske železnice. Komisija železniškega ministra je izdelala leta 1911 načrt za zgradbo potrebnih novih prog. Seveda se ni pri določanju novih prog omalovaževalo inilitarstiene razlogi». Določilo » je zgradbo železniških prog za 19.000 verst, to je okolo 20.000 kilometrov. To leto se bo zgradilo 3890 kilometrov, od teh 1690 v azijskih pokrajinah. Južno sibirska železnica je že peta velika železniška "roga, ki jo Rusija v krst km času gradi v Aziji. Kolouiulni obrat se usilju-je tudi v Rusiji z izredno hitrostjo. Zgradbo prve železniške proge je zahtevala ekspansionistična politika v Aziji in politično-mili-taristični razlogi »o imeli največji vpliv pri zvedbi načrta. Nova zgradha bo pa služila izključno gospodarskim interesom. Zgradba nove proge bo stala manj nego proga ob reki Amur in bo združevala Sibirijo s Tihim oceanom. Koristila bo ljudstvu in državi bolje nego severno kitajska železnica, ki ni bila zgrajena da bi služila izključno gospodarskim interesom. Amurska železnica je pospeševala razpršen j*» ruske kolonialne politike, nova južna sibirska proga bo pa kolonialni obrat in kolonialno politiko koncentrirala in ojačila. Omogočila bode kolonizacijo ogromnih delov dežele med sibirsko železnico na sever, ob TIralo na zapadli in urnlsko bajkalsko železnico. Kolo nizacija je v teh krajih Rusije v zadnjih letih izredno napredovala. Tla so tukaj izredno rodovitna : izvaža se letno milijone hektarjev pridelkov. Že stoletja se zlasti med Kirgizi močno razvija reja ovac, konj in velblodov. Oo-spodarstvo bode prtd ugodnejšimi okolno*tmi še intenzivnejše napredovalo. Izkoriščanje naravnih zakladov bode popolnejše. V ak-molinski pokrajini na severu je mnogo bogatih rudnikov; v Alta jskem gorovju no pa nahajajo pravi zakladi zlata. Nova železni- ca bi združila te kraje a sibirsko železnico. Prometna pot bi bila popolna; razvilo bi se ogromno gospodarsko gibanje. S kolonizacijo dežel« ae bode utrdila moč države in upliv državne uprave nad rodovi Sibirije. Južna sibirska proga bo liajbr-že v zvezi z železnico Orenburg -Taschkend in »e bo pri Aktjuibin-sku združevala z južno rusko železnico. Železnica ae bo pomikala čiindalje proti vzhodu in v tem je tudi njena važnost in ugodnost. Proga bo dolga od 2500 do 3000 kilometrov — kolikor približno proga Petrograd-Pariz. No va železnica bo mnogo uplivala na razvoj južne Sibirije in ne bo brez upliva na gospodarske in politične razmeTe Europe, zlasti z ozirom, na spremenjeni položaj v vzhodni Aziji. Kitajski železniški načrt. Ki-tajska vlada je sklenila zgraditi železniško progo meti Tukavu in Singans ob železnici Pekin-llan-. kan. Koncesijo pro^e se 'je leta 1908 podelilo neki angleški družbi. Proifa bo dol »a 260 angleških milj. Zgradba bo stala 4TV000.000 inark. Nova železnica je nujno potrebna. Železnica med Tsingtavu in Pukavu posluje z dobrim tovornim in osebnim prometom. No vi železnici je zagotovljen finančni uspeh. Industrija se tudi na Kitajskem močno razvija. Tuji, zlasti angleški kapital izkorišča industrijske ugodnosti in naravno bogatstvo kitajske države. • Spojitev anffleiklh želetnič&r-skih zvez. Angleški železničarji praznujejo vsako leto svoj "jubilejni dan *. Praznovalo se je tudi letos z ogromnimi demonstracijami po vae j deželi spojitev treh najmočnejših železničarskih organizacij na Angleškem; ogromna je bila demonstracija v Londo-uu, katere se je udeležilo toad 50.-000 železničarjev. V Hide Park s je vršil pomembni shod. Nova železniška organizacija šteje sedaj nad 180.000 članov in je ena izmed najmočnejših delavskih organizacij na Angleškem. Na tej demonstraciji %e je izdalo parolo, da je skušati pridobiti novi že-leznlftki zvezi še ostale dve angleške lelzničarske organizacije, ki s niso še pridružile zvezi; nadalje delati za uvrstitev neorganiziranih. pričeti boj proti progonom in zahtevati uvedbo minimalne mezde, osmega umika in podr- žavljenja železnic. • . .Stroški železniške nezgode. Železniška nezgoda pri Mtilheinu na Badenskem, ki je kakor znano zahtevala 14 človeških žrtev, je tudi železniško upravo močno oškodovala. Stroškov bo za nad 1 in četrt milijonov mark. Odškodnine se je izplačalo za nad 130.450 mark; za poravnavo strojev in tenderjev s«' je potrošilo 3200 mark. Nabaviti se je moralo en nov tovorni voz in štiri osebne vozove, ki so skupno« tali 120.000 kron, (mar1-' Poravnana raznih pokvarjenih železniških naprav je stala skunno 3150 mark. Mora tako kot drugi. Ljudstvo navadno želi, da se kaže večje, bogatejše, kot je pa v resnici. Pravi, da mora biti tako, kot so drugi in da ne sme biti za-de.i — za svojimi sosedi. Žalostno je pa le, da pozabi presoditi svojo fizično in duševno moč. Nepre-nehno delovanje živcev, neprestano razburjenje in skrb, teška hrana in močna pijača mora prizadeti njih zdravje, mora skrajšati njih življenje, ako niso zelo na» tančni. Mi poživljamo one natančne. kateri ne pregledajo najmanjšo indispozacijo ali nervoz« nost. Rabijo naj takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da si svoje oslabelo telo okrepčajo. Dober požirek predno se gre k počitku in požirek dnigo jutro bo pregnalo iz telesa vso nesnago in bo dalo novo moč prebavnim organom. To zdravilo se priporoča za želodčne, obistne iu črev-ne bolezni. Po lekarnah .los. Tri-nor, 1333—1339 So. Ashland a ve. Chicago, IU. Po vročem kopanju zdrgnite telo z Trinerjevim Lini-mentom in vsa otrplost po živcih in členkih se bo hitro zgubilo. Advertisement. LOUIS RABSEL moderno urejen nalun II 460 GfUNO ME., • KEIOSM, fIS I Telefon 1199. r——n i Želodčne bolezni, \ I 8 9 Vsi zdravniki pravijo, da 0 S večina bolnikov imajo želod- I A čue bolezni. Ne pustite, da K vam želodee zboli ter pripra- J vi pot za bolj resne bolezni, rabite Severov Želodčni Grenčec (Se v era* s Stomach Bittera) ter se vzdržujte zdravega. O-krepi želodec ter v redi prebave. Povrne varri tudi zdravo slast. Cena $1.00, Revmatizem nevralgija, odrge, bolečine hromosti, "Vkle žle- w ze, okoreli sklepi in mišice, fc pokosnice, krči, bolečine v 2 hrbtu, prsih in bokih se rabi kakor zdravilo za vnajno rabo Pravi Pain Ezpaft-tudi na ler lahko snotraj vlivate s dobrim um»ehom Vsemi te Itiri kapi j ice s polnim ko larcem vode 25c in 50c po lekarnah ali n»-ravnoet od F. Ad. RICHTE! 74-11 VaskiflftM Street, > iev tori. i. r. POZOR! SLOVENCI! P0Z0R1 SALOON • modernim Kefljtttea H r «S« pivo v oodAkik la ta dra|t raaaovaatae pija4e ur Potniki ¿ota •UM* M eiako MB*. lotea tm la! Veom I Mai is drugi» J g Severova Zdravila in ne vze- 5 J mite drugih. Ako jih Vaš le- 9 8 karnar nima, jih lahko naro- d Bčiteod nas. 0 W F. Severa Co. CEDAP RAPIDS. IOWA Severovo Gothardsko Olje (Severa'a Gothard OU) 1 se priporoča za zdravljenje R gornjih in njim podobnih ne-K prilik. Cena 50 centov. i CARL STROVER Attorney at Law Zaatapa aa vsak saéttik. dt. sobe 1009 ISS W. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohic*f% a lam vaèjo aale«* ar, vari«ta, parta aar Ib katar»j dokaiemo, da je riac <*o kateli*ka earkev nakraftanaka. — Vsaka «tran posebej adpira oči. 224 strani. Cona 25c i poitnlno, 5 aa $1 Vaak, modfei ali ¿enaka, intarairan v ameriikih institucijah in v svobodi, bi moral naročiti ve! komadov te knji ga in jo raziiritl med prijatelji in tnanei. AMERICAN UBEETT PUB. OO., Dept 149. Baz 814. Chicago, 111. M, A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neiiraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: I;awndale 8906. GOSPODINJE POZOR! t Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo ae dovaža na dom. G. Mamčilovlch & Co., 331 Oreeve St., Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. MARTIN POTOK AR, MM Se. Centre Ave. Ohloa#e AVSTRO - AMERIKANSKA Črta. NIZKE CENE. Velik« aaoteaaHi • električna Inč, izvrstna kmhinja, rita» zastonj, kabina tretjija razpreda na parni k n Sledeči parniki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka: t Arfcatiu . . . - 28. Ottilie • • • • 7» Martha WashlifltM ., 14. Za vse informacija ae obrnite aa flavae zastopnike phelps bros. & c0«; 6h'I A|t't, 2 WiskliftM St., In Tot^ ali pa na d rafe «rad no zastopnika- > v Zdrmicnih driavah in CaaadL t . A. Buffet Ima aa raapalac* vaakevretae fftve» viae, amadks, t t I. Izvrstni prostor aa ekrepéOe. S7#a W. aath at^ Okleaca, ZB. Tel. Lawadale 17C1 ALOIS VANA — izdelovatel j — t aodovlce, migraine vode la ras-aik ncopojnlt» pijač. ltrSa. rtekit Tel. Canal 14Ü --r-^ra* NAJBOLJŠE OBLEKI izdeluje pa meri aodrug J. KRAINO, 817 Florida St., Müwaukee, Win- Ter popravlja, čisti pegla i» barva atare. Najboljie delo in najnižje M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wia. PRODAJA SIT KARTE. Pošilja denar po pošti in bnojav- no. Izdeluje: Obveznioe — Po-oblaatila — Prepovedi, potrjene po notarju in cee in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVE* SKO — SRBSKA AGENCIJA. TUJCEM priporočam avoje dobro urejeno prenočišče in reetav-racijo, domačinom pa svoj aalooBL vsem skupaj pa vae. IG. KU$ LJAN 229—lat Aye. MILWAUKEE, WM. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnlk za notranje boleani ► In ranocalnlk. indravniAka preiskava brezplaino—pia ftati je le zdravila, 1924 Blue Island Ava., Chicago. II red u je od 1 do 3 pa pol.; od 7 do 9 svefter. Izven Chieaf« ftiveii belniki naj piiejo «lovensko V Važno upraianje? TIA mi opravi JV II o^bstje dva in /a vsaki nad a I ju ih 10.000 člauov še no enega delegata, Stroške delegacij pokrivajo organizacije same. Razpravljalo se bo v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Kventuelne predloge je poslati takoj tajništvu kongresa. Delegate organizacij, ki ne pripadajo internackma-li transportnih delavcev, se sprejme kot goste. Število, ime in poklic delegatov je čimprej naznaniti tajništvu v Londonu. Na tem kongresu bo zastopana tudi centrala železniške organizacije v Avstriji. Zločini kapitalizma. Prekl kratkim je neko braziljansko podjetje vrglo v morje šest milijonov vreč kave. Da bi zmankalo kave na svetovnih trgih in da bi »e zatna-gk> tako vzdrževati visoke cene na tem pridelku, je podjetje uničilo šset milijonov dobre kave! Taki kapitalistični nmnevri niso trgovskim špekulantom novi in s«' ne omejujejo le na kavo. Podjetje v Kaliforniji je vrglo v ocean tisoč vagonov krompirja in ogromne količine čebule, jabolk itd. Po izgovorov trgovskega sindikata se ne izplača • izvažanje v sled previsokih stroškov vozni» ne . . Na tak način se uničuje advertisement POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e na|eeae|e la nalb»l| slgurat. Nftia parobrodna poalovnica j« največja na Zspadu tn ima vm najbolj*« oceanske ¿rta (linije). Sifkarte prodajamo po kompa»l|alctli cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA. Kaapar Državna Banka kupu)e In prodala In samen|u|e denar vseh držav sveta. — Pri Kaeparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, bres odbitka. — Daje 8% obreati. - Slovenci poatre- v e lov enak c m |ezlku. — Banka ima $6,818,621.66 premoženja. Največja Slovanaka Banka v Ameriki, ¿eni KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., CHICAGO ILLINOIS „vorim; angleški je za nameček, gično, radi tega se je tudi posta Iz Rima sem že dobil ponudbo za vila na svoje delavsko stahsee in ........................_.......... " " - med avstrijskimi [bo sledila principom in taktiki življensk** potrebščine in se ust- ra z red no zavednega delavalva. Larja visoke cene na živežu. Med Kot navadno, skoro gotovo bodo L, k() m tiM)tpeblie )MirilVne pridelke. Pa se A\ nič, zgubili pa še manj od bo trdij0 (la j,. lavHki boj vzrok Well, pa gud Imj. moram iti teh morebitnih napadov. Nasprot Llra(rinji r > . * i ___! n.. ivn sn iiaií ir/,! i ♦♦»♦♦♦♦♦»o« i M♦»»»»♦ »»»»»♦»♦♦»»»»: POZOR BRATJE SLOVENCI! | Ali te veste kje je dobiti najbolj*« mee pe najnižji ceni? — Gotove v novi prvi Blove&aki moderno urejeni meeaici Ferko Bros., 270—1st Ave. in Park St. Tu se dobijo najokuanejie aveže in ptekajene KRANJ 8Kb KJLO BASE, kakor tudi jetrne ln krvave domačega iadelka ter najokusuejle FREKAJENO MESO. vae pe najnižjih cenah. Pridite ia prepričajte ae «ami e naših cenah kakor tu.li o kakovosti V i naif ga blaga. f NIZKE CENE IN DOBRA P08TRE2BA je naie geslo. '' Ne pozabite na« torej obiskati v naii novi mesnici v J<»e Trn-imk« £ vem peeiepju. \f< i MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 551* iiat»re.i. -------- Mivej« m« v*»o »asilbi no. pivprifalo s, bo še tolj to ^ ^^^ nfc g ]j «o. ki je .«ko iiapr«ln», kakor kpl.J poprej, da mu jo ''' " "' akem M,,I telezniiki.n .«ob^n. \AMa i . Disje smrten sovražnik, to svo- r / • a »ri * n in a» hode tudi katalonske proge vlada hudo raz- ; Pa brez zamero, t Vaš Jaka. ír,,aPir¡n pokopalo proti svojim I burjenje vsled brutalnega posto-l zahrbtnim «ovražnikoni, tako kotl^» železniškega ravnateljstva,| g D. P. Z. SLEDI PRINCIPOM I se izstopa s sovražnikom. S. N. P. J. ki je odpovedalo službo predsed-| niku organizacije, ker je ta ua CLEVELANDČANI POZOR! \\ Belaj & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE.f C LE VEL AN D, OHIO. KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. tilitary parku, pa gor po vest /pačig&ii ccat i, po kateri sem pri-sel konečno do slovenskega pekla ali "National Maliable Foundry", kakor jo Angleži nazivljejo. Na voglu te foundrije zapazim Mrog. na katerem je stalo: "N. Holme« ave.", čez cesto je bil pa galun s slovenskim napisom, kar me je uverilo. da sem med našimi. Ker služi pri Slovencih salun za informativni biro, apoteko, prodajalno, librarijo in vse druge vire za kulturen napredek, stopim vanj, da se informiram o napredku. o katerem me je bil nekoliko poučil znanec v Chicagu. Vstopim, pokličem kimlovke in se naslonim na baro, ozirajoč se po salunu gor iu dol. Za baro je bil mlad človek, ki se je kazal, da ije tnaprednega mišljenja, a sem pozneje izvedel, da je zelo omejen. V salunu je bilo več ljudi; razpravljali so o znanstvu, politiki in ekonomiji v šapi, kar stopi nekdo med nje in začne v bolj tenjkem glasu, ki je kazal štajerski dialekt: "Al booste kaj priča n, dal za naAo sveto trojico, de do-sežete gnado božjo v nebesih in na zemlji?" — Cink, cink, tlink, se je začulo, ko so padale deseti-ce in kvodri v klobuk. Stegnem se malo in zapazim precej rejene-ga črnosukneža, z debelo knjigo v eni, v drugi roki pa klobuk. Ko je aapazil, da sem stegnil moj vrat kvišku, se je namrdnil in pogledal v klobuk, iz kterega je stresel denar na mizo in preštel. Meti tem stopi eden k meni in me vpraša od kod pridem. Povem mu, da sem Jaka s Tajzov, da pi-. sem veliko knjigo o naoredku slo venskih kolonij v Ameriki. Tudi vas napredek bi rad videl. "A. tku, tku. tok Jaka s tajzov, to me pa veseli. Meni lahko dopo-veste vse, kajti dolgo sem že v Ameriki." — "Sajeta'' — se o-glasi za njim en drug rojak — "kaj pa pomaga, če si dolgo v Ameriki če pa še nisi stegnil peta iz Haupt-vile!" — Pustimo to na „stran, odgovorim obema, rajši mi razložita, kdo je bil tisti človek, ki je pobiral groše za sv. trojico in jo potem podurhal pri stran skih vratih. "O, o. to so bli pa ta j na* gospud Bombadura tfučak Viš. Jaka, to so šmart gospud. Sezidali so nam slovensko šolo, da se otroci • v njej uče angleftkih psovk kakor hnnjak in podobno Da se otroci uče dobro slovenski so pokazali zadnjič, ko so igral v korift sv. trojice." "O, tako Članstvo S. D. P. 1 je pa lah-ko ponosno na svoje zborovalee shodu krit,zral dise.pli- AaniopiiiKi .„ „..™-.na konvenciji v (MevelandU. ker H™ ^ *„TČ \ anske Delavske Podporne Zveze Zvezo so postavili na pravo de- „a krniven.llavako stalis«'e. Brezdvoiiuio po I J . , ., J ga izbruhnila stavka na katalon ski progi. Ravnateljstvo je odklo , , i .....i milo zahtevo deputacije, da naj bi zavednega delavstva sporazumno zaege m njih članstvo. 1 naprej. Z veliko večino in brez F. Podboj. vsake stvarne opozicije sprejeli - so več točk v svojo ustavo In pra TISKOVNI FOND ZA DNEVNIK vilo, ki so za nas Jugoslovane ve-1 likega Prva Zastopniki in zastopnice Slo-nake Dela1 ■zborujoči na izvanredni konven-1 lavsko stališče. Brezdvomno po c i ji v Cleveland«, Ohio, so doka- zdravljale jih bodo tudi vse res-zali, da gredo z. duhom razredno nično napredne delavske organi- Izdelufeva obleke po na|nove)šl modi. ♦♦♦♦»♦♦»♦♦••»»♦♦••♦••♦♦♦••♦♦••♦♦♦♦•••»•♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»j se odpuščenega sotlruga Ribalta zo|>et prevzelo v sIužIh), vkljub da je deputacija izjavila, da se b(de| v nasprotnem slučaju takoj pričelo s splošno stavko. Ravnatelj- «odovrnak.«» pomena. | Grebeiiak. Waaaon. III. ♦ .50 ^ y ^ okroinic¡ J rafa .a «o.-ka. k. «o jo abo- j. Hnn«-k Chiaholm. Minn -25|IUUI,m. VH,-h na«(avlj«-....,v varjati utemeljnoat odpustitve so-1 rovalci z, proti 2. glasovi spre jeli. je za združitev S. D. P. Z. s S. X. P. J.. Izvolili so odbor, kateri naj se vdeleži za to odločene seje, dne 14. jau. 1914. Druga važna točka je tudi ta, če pride do združitve med naprednimi podpornimi organizacijami, da so zborovalci z 43. proti 7. glasovi sprejeli predlog, s katerim se o-dobrava resolucija sodr. Moleka. Dobromisleči. Chicago, 111. —.501 Jos. Šega, Wilton, X. D. .. F. Ban, Girard. Ohio..... Ignac Marinehek, Bear Creek. M out noslal za sle- 1.00 1.00 Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomts ulice Cklcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 ga tih zahtevalo, da postane "Pro-letarec" uradno glasilo Zveze, kar se je tudi zvršilo. Vsakteri, ki je imel priliko prisostvovati konvenciji, je bil preda je bila razredna za vednost globoko vkoreninjena pri zborovalcih. Zelo se je pazi- vednega delavstva. Obžalovanja vredno je, da se je morala radi nepravilnega poslovanja v glavnem odboru vršiti izvanredna konvencija. Vendar sem pa prepričan, da bo ravno ta konvencija dalekosežnega pomena ne le članom S. D. P. Z., ampak za vse druge slovenske podporne organizacije v Ameriki. Delegati hi delegatinje so dokazali, da jim je v resnici za napredek in za združitev. Vse morebitni sebični nameni mot-ali so se vmakniti Ue-lovanju za splošen blagor. Kaj takega morajo storiti le oni, ki so delavci in poznajo mizerni položaj delavstva. Nadalje se ie na tej konvenciji dokazalo, koliko upliva ima slovensko nepristransko (kapi t ali stično) časopisje v Ameriki na delavstvo. Od kar se je zaključila konvencija S. N. P. J. pa do iz-vanredne konvencije S. D. P. Z. je to Časopisje kričalo in upilo: "Politiko in strankarstvo ven rs podporni^ organizacij". Ravno ono in isto časopisje se ne spodtika in se tudi ni nikoli nad katoliSkimi podpornimi or ganizacijami med Slovenci v Ame rflu, ako ravno so te organizacije od začetka svojega obstanka pa do današnjega dne bile pristrsn deče: M. Jerman ............ . —.20 J. Jerman............. . —.10 M. Markovič ........... . —.10 N. Markovič........... 1.00 A. Obid............... . —.15 P. Rihard............ . . —.25 J. Fax .............. . —.25 J. Hodnik . . .......... . —.20 J. Vertin . ........... . —.25 L. Bertie............... . —.25 R. Krive ............. . —25 M. Riiiard ............ —.25 M. Mlakar............. .. —25 F. Herman ........... ,. —.25 F. Urecel j . .......... .. —25 F. Daniček . ..>....... .. — 25 J. Boben ............. —.25 B. Planinšek........... .. — 25 Frances Herman ..... Annie Planinšek ....... .. —25 Marv Daniček....... —.25 J. Plut . ............... v —.25 J. Marinehek....... .. — 25 Zadnja izkazana svota . . 133.45 dru "a Ribolta. Oblast je že ukrenila vse potrebno za vzdržavanje ''javnega reda". Mulberry. Kana. V današnjem dopisu se ne l»o-»m bavil s znanstvenim socializ-oin ali pa h kakšnimi pobožnimi [>rašanji: temveč hočem le ce- JAN KAREL. PKBOSKDMIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK. Skupno «lo danes 142.55 j» j» Jl Mednarodni kongrea transport nih delavcev. 8 mednarodni kongres transportnih delavcev se vrši v Londonu 10. 11.. 12., in 13 z nekim pri meni sta- _251 zaslužil. Pire se je tudi preskrbel mojo obleko, uro, verižico in •stani. Vzela sta mi tudi dve raj cenjeni rojaki, apeliram na kateri zve za njihova stanovanja, oziroma naslov, naj mi naznani, za kar dobi $5 na-| grade. Meni ni za ženo, pač pa mi je za moje hčerke, katere bi rad rešil iz rok teh dveh falotov. Tukaj vam je kratek opis. Frank Pire je star 27 let, ter je gov dobro rejeni obraz ne kaže| nič kaj prida. V Zjedinjenih NaJe podjetje je pod nadsoretvoa "Clearing Houaa" ¿ikaikih bank, torej je dener popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzeme tudi uie ge poAtne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tudi denerai promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banke odprta do 9 ure sveder; v nedeljo od 9 ure dopoldne do IS ure dopoldne. Denar vloien ▼ na*o banko noei tri procente. Bodite u ve jeseni, da Je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je =Narodna Tiskarna = 2146-50 Blue Island Avenue, CMcago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni državah je še le 7 mcsecev.Jtojen »O»«»»' je v Ločiee pri Poželi na fttajer- J skem. Poleg slovenščine govori junija t. 1.. Prostore, kjer se nemški in italjanski jezik. — <>n» h; kongres vršil, bomo pravočasno K -st0 st„rosti. Njeno dekliško'* naznanili. Določen je aledeči jme je ^¡^ Frančiška Stropnik, dnevni red: I. otvoritev in kon- rojena v ftoštanju na štajerskem, stituiranje o