Ameriška Domovina

'___ll_j-'i'	A:--- ■ -■"'"' '.■■-J:":r"'-'1
AJVLE RICA Ul—H 01WIC
AMGRICAN IH SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 9

Serving CMcago, Milwaukee,- Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, ‘ Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg


SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPCR
CLEVELAND OHIO, THUKSDAY MORNING, JANUARY 13, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Varnostni svet IS b© zaseda! v Afriki
Xa predlog afriških držav, članic ZN, bo Varnostni svet v nekaj tednih potoval v Afriko na razpravo o afriških perečih zadevah.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kot Združeni narodi v celoti ima svoj sedež v v New Yorku tudi Varnostni svet. Tu zaseda stalna od leta 1952, ko je imel Par sej v Parizu. Zdaj je bilo na Predlog afriških držav, članic ZN, ki, dasi jih je skupno 36, ne plačujejo več kot l.ByJ celot-uih stroškov ZN, sklenjeno, da pojde Varnostni svet v nekaj Vdnih razpravljat o afriških perečih vprašanjih v Afriko.
Sodijo, da bo to potovanje Varnostnega sveta stalo ZN od četrt do pol milijona dolarjev. Ti so že brez tega v hudi finanč-' ru stiski. Zastopnik ZDA je svetoval odložitev sklepa, dokler ne bo mogoče dognati, koliko bi tak “izlet” Varnostnega sveta ZN stal. ZDA so v preteklosti Prispeva le k proračunu ZN 3T5o;, več kot katerakoli druga članica.
Kraj in čas zasedanja nista še bila določena. Nekateri bi radi v Adis Abebo, glavno mesto Abe-sbrije, drugi v Lusako v Zambi-T ali pa v Konakri v Gvineji.
Varnostni svet naj bi v Afriki razpravljal o afriških vpraša-nJih, predvsem o sankcijah proti beli vladi v Rodeziji, proti ločevanju ras v Južni Afriki, o Portugalskih kolonijah in se.ve-da o Jugozahodni Afriki, ki so Jo ZN proglasili za neodvisno, Pa Južno-afriška Unija tega ablepa ne priznava in zastopnikov ZN sploh ne pusti v Jugo-zahodno Afriko, ki je v njeni opravi že od časa po prvi svetovni vojni.
Novi grobovi
Mary Antoni
Včeraj zjutraj je nenadno umrla na svojem domu na 1046 E. 176 St.. 78 let stara Mary Antoni, roj. Strzelczyk v Galiciji v stari Avstriji, od koder je prišla v ZDA 1. 1903, žena Johna, mati Walter j a in Mrs. Henry (Helen) Strekal, 6-krat stara mati, 5-krat prastara mati. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 1. popoldne na White Haven pokopališče.
Potantiške rakete mm napredku SAIf
ŽENA DR. L OGRINCA
Ameriško-sovjetski razgovori o omejitvi strateškega zvočno jet letalo, oboroževanja so se zatak niii pri podmorniških ra ketah.
Iz slov. naselbin
\
Jasne slike z Marsa
Pasadena, Kalif. — Po
k'-n mesecih je peščeni vihar na mrsu, ki je onemogočal vsak Posnetek površine Marsa, pre-Uehal in Mariner 9, ameriško poljsko vozilo, ki kroži okoli Aarsa, je začelo pošiljati na emIjo jasne fotografije Marso-Površine. Vidni so gorski Aeoeni, vidne globoke in široke , ebri, vidne ogjeniške tvorbe in buda erozija.
Oblike površine, ki so jih do-S‘eJ proučili, ne izključujejo Možnosti življenja na Marsu, pa um ne govore zanj. Njihov na-stanek še proučujejo in bo treba
j e Aarsikaj temeljitejše preteh-cati.
bo
Italijanska vlada ostane?
TJM, It. — Vse je kazalo, da
BARBERTON, O. — Tu je umrla 85 let s%ra rojakinja Alojzija Zupic, doma ^ Iški vasi pri Igu pod Ljubljano, rojena Kramar. Mož Janez, doma iz Podpeči v fari Preserje, ji je umrl že pred leti. Pokojna je zapustila sina Jakoba v Barber-tonu in sina Jožefa v Arizoni, iin Janez je padel v drugi svetovno vojni, sin Alojz pa je lani umrl v Arizoni. Pogreb je bil iz farne cerkev Presv. Srca Jezusovega na pokopališče sv. Križa v Akronu 10. januarja. Pokojna je bila članica Oltarnega društva, KSKJ in SNPJ. --------------o-------
Irska in Norveška se nista sporazumeli z EGS
BRUXELLES, Belg. — Predstavniki Irske in Norveške so se zadnje dni tu pogajali vztrajno 3 predstavniki Evropske gospodarske skupnosti — EGS o vsto-:,u teh držav v EGS. Pr-i tem ni še prišlo do sporazuma.
Irska bi rada prodala Skupnemu trgu več sladkorne pese, kot jo je ta pripravljen prevzeti, Norveška pa ni dosegla dovolj zaščite za svoje ribiče. Norveška bi rada stalno zavarovala svoje ribiče pred tekmo tujih ribičev v svojih vodah.
Sporazum o priključitvi Irske n Norveške naj bi bil podpisan :2. januarja letos, pa bo moral 'žiti odložen, če ne pride zadnji renutek do kake spremembe.
DUNAJ, Avstr. — Pio so bili pretekli teden obnovljeni razgovori o omejitvi strateškega orožja med ZDA in ZSSR tu, so bila poročila o njih poteku na splošno ugodna. Nekateri so že napovedovali sporazum, drugi pa so le bili opreznejši in so govorili le o verjetnosti sporazuma o defenzivnih raketah.
Zdaj prihajajo vesti o poučenih krogov, da se je zataknilo pri raketah za atomske podmornice. Obe strani sta blizu sporazuma o protiraketni obrambi, kjer hočejo ZDA 300 raketnih lovcev za obrambo svojih raketnih oporišč v Montani in Dakoti, med tem ko bi se ZSSR omejila na obrambo Moskve z 100 raketnimi lovci.
Težave so v pogledu medcelinskih raket, ki jih imajo ZDA 1054, ZSSR pa med 1500 in 1600, med temi nad 300 velikank SS-9. ZDA so med tem začele nameščati na nekatere medcelinske rakete večbombne glave, s čimer bo učinkovitost medcelinskih raket podvojena ali celo potrojena. ZDA imajo okoli 500 strateških bombnikov, ZSSR le okoli 20. ZDA so še vedno v vodstvu v atomskih podmornicah, oboroženih z raketami Po-
Swjeoja bo pokazala
ISO sedeži
NAPADENA II RANJENA ^ TLM44' " Md' NA MU ¥ BRATENAHLU
nad-v Hanover ju
>
t
Iz Clevelanda
in v Washingtonu prihodnjo pomlad. Novo letalo ima 180 sede-j
žev, med tem, ko jih je imelojMrs. L. B. Ogrinc, 42 let stara žena znanega slovenskega
prvo, ki je bilo na razstavi v j Parizu lansko pomlad, le 120.
Razstava v Hanoverju bo od 4. aprila do 1. maja, v Washingtonu, D.C., pa od 27. maja do 4. junija.
Novo večje letalo TN-144 bo s 180 sedeži lažje tekmovalo z novim Concorde nadzvočnim potniškim letalom, ,ki ga gradita Francija in Velika Britanija. Concorde ima sedaj le 132 sedežev v mešani razporeditvi prvega in ekonomskega razreda. Ce je'urejeno samo za prvi razred, ima celo samo 108 sedežev.
Concorde letalo ne bo razstavljeno letošnjo pomlad v Washingtonu, ker so njegovi motorji preglasni in puščajo preveč dima. Treba po počakati na novo izboljšano vrsto, ki pa je šele v gradnji.
------o-------
Škofje zavračajo vest o 6 milijonih dolarjih za propagando kot smešno WASHINGTON, D.C. — “Narodna zveza lajikov” je v posebni študiji prišla do zaključka, da so katoliški škofje izdali letno 6 milijonov za propagando za podpiranje katoliških šol iz javnih sredstev. Ta zveza bi ra-
zdravnika dr, Lawrenca B. Ogrinca ter mati 10 otrok, je bila včeraj napadena na svojem domu na 12016 Lake Shore Bivd., in ranjena. Pri operaciji v Cleveland Glinici je izgubila otroka, ki ga je nosila 5 mesecev. Napadalca sta pobegnila.
CLEVELAND, O. — Včeraj, zakričala in tedaj jo je ropar
popoldne okoli treh sta dva črna moška v starosti 19 do 20 let prišla do doma dr. L. B. Ogrinca v Bratenahlu, ki velja na splošno za varno in mirno naselbino na bregu jezera Ene, se predstavila kot zastopnika Cleveland Press, ki iščeta nove naročnike ter hotela v hišo. John A. Jarc, 61 let stari mož, ki je čistil okna in je prav šel v hišo, je dejal moškima, da Press že imajo ter jima zaprl vrata. Ta dva sta vrata vlomila in prišla za Jarcem v hišo. Prijela sta ga na hodniku, zahtevala od njega denar, ki ga pa ni imel, ter ga prisilila, da se je vlegel na tla. Zagrozila sta mu, da ga bosta ubila, če se gane.
Roparja sta šla nato dalje po hodniku hiše, ki ima 15 sob in je last Franka Grdina, očeta Mrs. L. B. Ogrinc. Eden od njiju je stopil v kuhinjo, kjer je bila Mrs. L. B. Ogrinc s 15 let starim sinom Frankom, drugi pa je čakal zunaj. Ko je ropar ponudil Mrs. L. B. Ogrinc nekake srečke Pressa, ga je vprašala,
je, da ga je mož pri vratih pustil notri.
Mrs. Ogrinc je nepovabljenega
da pogledala podrobno v denar-Irris in z novim’ Ppzeidon. ZS-!no poslovanje posameznih kato-8R se zadnja leta odločno žene, liških škofij in predlaga, naj bi da bi ZDA tudi na tem področju te svoje finančno stanje redno ujela.	; objavljale. Škofije to . zahtevo
Kljub temu ne izključujejo odklanjajo, četudi so v precej-mdžnosti, da bo ZSSR končno šnji meri voljne dati poročila o1 gosta povabila v dnevno sobo, tik pred odhodom predsednika svojem finančnem stanju. (sinu pa namignila, naj ostane v Nixona v Moskvo v maju le pri-j Zastopnik ameriške škofov'- kuhinji. Ko je zagledala dru-stala na kak kompromis tudi v ske konference je izjavil, da je gega roparja z revolverjem, je tem pogledu. Obe strani sta na- zaključek študije Narodne zve-čelno obvezani doseči sporazum j ze lajikov smešen, ker nihče ne in Nixon bi tega rad podpisal; ve, koliko je bilo dejansko izda-tekom svojega obiska v Moskvi, j nega za propagando podpiranja -----------------o------- 1 katoliških šol. To, kar uganja
ustrelil. Oba sta nato drvela proti vratom, pa pri tem zakričala J. Jarcu, da ne sme nikomur nič povedati o tem, sicer ga bosta ubila. Ušla sta iz hiše in se odpeljala v nekem umazanem starem Corvair avtu.
Frank Ogrinc je šel k sosedu in poklical policijo. Mrs. L, B. Ogrinc je dejala, da je v redu. le da si je zvila nogo. Šele čez čas je opazila kri in pozvala sina, naj pokliče očeta. Policija je v spremstvu dr. L. B. Ogrinca odpeljala ranjeno Mrs. Ogrinc v bolnišnico. Dognali so, da je potrebna operacija, tekom katere je izgubila otroka, s katerim je bila nosna 5 mesecev. Mrs. L. B. Ogrinc ima 10 otrok v starosti od 1 do 17 let. Njeno stanje je bilo danes zjutraj še vedno težko, vendar sodijo, da je izven nevarnosti.
Policija pravi, da sta bila napadalca stara od IS do 20 let, črna z afriškima frizurama.
in okoli
ice
Zadnje vesti
kako je prišel v hišo. Odgovoril ENTERPRISE, Aia. — Tu je
— Sv. pismo je bilo prvič pre- NZL, je enostavno ugibanje in vedeno v angleščino leta 1535.	( iskanje propagande za sebe.
Mrs. Ogrinc zakričala. Sin Frank je hotel materi na pomoč, pa se je najprej lotil roparja v kuhinji, ki mu je spodrsnilo in je padel v kuhinji na tla. Ni vedel, da je v hiši še drugi ropar.
Mrs. L. B. Ogrinc je ponovno
Ko Čehi ploskajoče Jugoslovanom čas trepetatil
s
Predsednik vlade E. Colom-
0	°dstopil, ko je republikanska s’r&nka odpovedala sodelovanje V, njegovi vladi. Vodnik social-
demokratov bivši predsed-republike G. Saragat je Co-^crnba pregovoril, da bo skušal ^Janjo vladno koalicijo obnovi-
1	ohraniti.
3|RIM«WW0S
Kladnejše z verjetnostjo nale-avanja snega. Ponoči bo tem-Teratura padla izpod 20° F.
Titova zadnja čistka v Zvezi komunistov Ekvaške utegne voditi v vrsto, stalinizma, ki je doma v državalj^Vzhod-ne Evrope. To utegne škodovati zunanjim odnosom Jugoslavije in more omejiti nove tuje vloge v Jugoslavijo, je z a p i s a 1 nedavno londonski “Economist”, splošno znani in upoštevani angleški list. Za temi uvodnimi besedami nato položaj v Jugoslaviji takole popisuje in razlaga:
Vse, odkar je odredil čistko Komunistične partije na Hrvaškem p r e t ekli mesec, postopa predsednik Tito veliko bolj podobno oblastniku trde smeri katere izmed najbolj zakrknjenih držav sovjetskega bloka kot po dobrohotnemu vladarju tega, kar velja še vedno za najmanj togo komunistično državo na svetu.
Nekateri od Titovih starejših tovarišev imajo glede smeri, ki so jo vsi ubrali, pomisleke. Glavni ideolog Komunistične partije in skozi leta Titov najožji svetovalec, je dejal v nekem govoru tik pred Božičem, da ne sme biti nikomur dovoljeno prevreči “sedanji proces ideološkega
in političnega čiščenja v preganjanje čarovnic”.
Na eni nedavnih sej partijskega izvršnega urada je bilo le malo vneme za predlog, da naj bi posamezni člani urada prevzeli odgovornost za področja o ideologiji, organizaciji in mednarodnih partijskih zvezah.
Čemu ti nenadni dvomi? Da začnemo: predsednik Tito je odkril, da je veliko zapletenejše “normalizirati” Hrvaško, kot je pričakoval. Partijski vodniki na Hrvaškem so tiho odstopili, toda tem je sledil cel kup drugih velikih rib. Ti odstopi so začeli nekatere ljudi skrbeti. Belgrajski tednik “Ekonomska politika” se pritožuje, da “utegne vsakdo, ki kaj pomeni v političnem življenju Hrvaške, odstopiti”.
Bo kompromis o delitvi deviz med jugoslovanske republike, ki je bil objavljen pretekli teden, pomagal novim vodnikom? Po novem odloku, ki pa mora biti v podrobnostih še izdelan, bodo podjetja obdržala 20% zasluženih deviz namesto 7-10%, kot je bilo doslej. Turistična podjetja bodo smela zadržati 45% zasluženih deviz. Oba u-ikrepa bosta pomagala Hrva-
ški, ki zasluži nekako 72% vseh deviz v tujskem prometu in z izvozom.
Ti ukrepi so vendar daleč od gospodarskih zahtev, ki so jih stavili odstavljeni hrvaški vodniki. Splošna javnost na Hrvaškem bo verjetno kompromis hladno sprejela. Eden od očitnih vzrokov je, da so odsekali toliko političnih glav v čistki, ki je zajela prav tako časnikarje in visoke izobražence kot politike. Centralni komitet Komunistične partije Hrvaške je na Božič odločil izvesti uradno preiskavo o tem, kdo je odgovoren za kugo “nacionalizma” in “liberalizma” v republiki.
Nevarnost zdaj, ko je lovljenje čarovnic v teku, je v tem, da Komunistična partija Jugoslavije preide v vrsto stalinizma, domačega tem, ki žive v drugih delih vzhodne Evrope. Ta možnost je, ki mora skrbeti bolj dalekovid-ne vodnike, ki nimajo sicer nobenih posebnih simpatij do odstavljenih hrvaških vodnikov ali njihove stvari. Novi val stalinizma bi ogrožal njihove lastne položaje, pa mogel škodovati tudi zunanjim odnosom Jugoslavije. Jugoslavija je zdaj v obupni potrebi po novem kapitalu z Za-
hoda in po novem tehničnem znanju.
In kadar Čehi in Vzhodni Nemci začnejo ploskati, je morda čas za Jugoslovane, da trepetajo. Sredi decembra je radio Praga hvalil Tita za njegovo postopanje z “gnilimi liberali” in je napravil podrobno primerjavo med sodobno Hrvaško in Češkoslovaško leta 1968. Je mogoče nove znake stalinizma v Ju-• goslaviji zavrniti? Vsak očiten političen popust, določen za krepitev liberal ov na Hrvaškem ali drugod, bi Tita preveč stal na ugledu in izzval sovraštvo pristašev trde smeri. Težava je, da pri komunističnih režimih odprt spopad med pristaši trde smeri in liberali skoraj brez izjeme konča z zmago pristašev trde smeri.
Titov komunizem, ki si je pred desetletjem nadel rokavice in prijazen obraz, da bi bil svobodnemu svetu bolj sprejemljiv, je oboje naglo odvrgel, ko je začutil nevarnost, in svobodni svet, ki je hotel videti v titovem komunizmu “human” komunizem, zdaj kar noče verjeti lastnim očem.
udaril nenadno tornado v naselje trajlerjev in jih preko 100 delno uničil delno poškodoval. Med razbitinami so doslej našli tri mrtve, sodijo pa, da jih je več.
AKRA, Gana. —- Vojska je odstavila vlado Busie, ki je trenutno na zdravljenju v Londonu, ker da ni vršila svojih nalog, kot bi bilo treba. V Gani je bila pretekli teden na obisku Mrs. R. M. Nixon in jo je predsednik vlade Busia nad vse prijazno sprejel in gostil.
DALLAS, Tex. — Oblasti so prijele 22 let starega B. E. Hur-sta, ki je ugrabil potniško letalo B-727, pa se po 7 urah končno predal brez odpora. Obtožili ga bodo ugrabitve letala in oviranja njegovega rednega leta.
WASHINGTON, D.C. — Direk-torij Svetovne banke je soglasno izvolil R. McNamaro za novih pet let za glavnega direktorja te denarne ustanove.
VALLETTA, Malta. — Včeraj so pristaši Mintoffa demonstrirali v podporo njegove zahteve, da Britanci do 15. januarja zapuste otok. Ti so izjavili, da imajo plačano “najemnino” za svoja oporišča na otroku do konca marca in da bodo ostali dotlej. Poskusi posredovanja ZDA preko NATO niso uspeli, vendar še ni izključeno, da le pride do kakega dogovora.
ZAGREB, SRH. — Predvčerajšnjim, 12. januarja, so prijeli
( tu 11 znanih intelektualcev,
^čkriiov vodstva Hrvatske Matice, ter jih obtožili pripravljanja prevrata obstoječega sistema in kovanja zarote za ločitev Hrvaške od Jugoslovanske federacije. Obtožba zahteva najnižjo kazen 5 let in največ dosmrtno ječo. Prijem in obtožba nista prišli čisto nepričakovano, ker je
V stopnice razprodane—
Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete sporoča, da so vstopnice za kosilo 16. januarja razprodane in jih ne bo mogoče dobiti pri vhodu v dvorano. Kosilo bo na razpolago od 11.30 do 2. Vsem prisrčna hvala!
Lepa poročna obletnica—
Poznana in spoštovana zakonca g. Frank in ga. Mary Baraga, 18901 Marcella Rd., praznujeta danes 55-letnico srečnega skupnega življenja. K visoki poročni obletnici zvestima naročnikoma lista iskreno čestitamo in jima želimo mnogo dobrega zdravja in vsega, kar si sama najbolj želita.
Posebna prodaja—
V	Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Avenue, imajo jutri, v soboto in v ponedeljek posebno prodajo SEALY žimnic. Več v oglasu!
Dopolnilo—
V	Zahvali za Josepha J. Mik-laučiča je bilo izpuščeno ime nosilca krste Williama Vidmarja z E. 71 St. in zahvala za rabo avtomobila. Mrs. Ann Snyder, pokojnikova nečakinja, se opravičuje prizadetim in se ponovno zahvaljuje.
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima v nedeljo ob 9. dopoldne redno sejo v SND na St. Ciair Avenue, staro poslopje soba ši. 2.
Župana bodo častili—
v nedeljo, 16. januarja, cb štirih popoldne bo v SND na St. Clair Avenue “Mayor Perk Testimonial Banquet”, s katerim hočejo “Slovenci za Perka” počastiti zmago svojega kandidata pri novemberskin volitvam Banketa se bo udeležil župan R. S. Perk z družino in njegovi prijatelji iz tega dela mesta. Molil bo rev. Ivanauskas od cerkve sv. Jurija na Superior Avenue, ameriško himno bo pel E. Kenik, program pa bo vodil T. Petkovšek. Za zabavo bo igral orkester Veseli Slovenci D. Maršiča.
Odbor za leto 1972—
Slovenska Telovadna Zveza v Clevelandu ima za 1. 1972 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Var-šek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
Juž. Koreja zaskrbljena
ob Nixoncvi poti v Kino
SEOUL, J. Kor. —- Predsednik republike Park Chung Hee je na prvi letošnji tiskovni konferenci ta teden dejal, da njegova “vlada skrbno opazuje prihajajoče razgovore v Pekingu” in je pri tem “zaskrbljena”, da ne bi tam odločali o usodi Koreje brez navzočnosti njenih predstavnikov.
Predsednik Park je dejal, da je dobil pretekli mesec od predsednika Nixona pismeno zagotovilo, da on ne bo postavljal na dnevni red razgovorov Južne Koreje, če pa bodo to storili Kitajci, ne bo sprejel nobenega sklepa, ki bi bil v škodo Južne Koreje.
Tito sam označil Hrvatsko Matico za “protirevolucionarno organizacijo”.
H Ameriška
-v /i'll ■ i/1 c- /m-sjv— 11 < >in-
0117 St. Clair Avenue — 431-0623
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
■4|||j|j3 83	No. 9 Thursday, Jan. 13, 1972
Narodnostne skupine imajo tudi svoje pravice
Amerika je dežela evropskih priseljencev različnih rodov in razdobij. Preko 40 milijonov jih je preplulo Atlantik, ko so si iskali nov prostor pod soncem, več svobode in več kruha. Vse to našli, četudi ne morda takoj. Ti priseljenci, med katerimi je bilo tudi okoli pol milijona Slovencev in Slovenk, so zgradili Ameriko, so napravili iz te dežele to, kar danes je.
Priseljenci z drugih zemljin so bili redkejši in so z izjemo črnih Afričanov, ki so jih pripeljali na ta breg Atlantika kot sužnje, začeli prihajati precej kasneje. Postopno so se priseljenci različnega porekla in rase bolj in bolj mešali med seboj, vendar pa so nekatere narodnostne skupine ohranile svojo posebno skupnost vse v današnji čas.
Močne so narodnostne skupine Poljakov, Italijanov, Ircev, pa tudi drugih narodnosti. Tudi naša slovenska ni med najmanjšimi in je še vedno dosti dobro organizirana in živa. Lahko bi bila močnejša in živahnejša, če bi se vključevalo vanjo vse, kar prihaja svežega in novega v zadnjih letih. Žal se večina slovenskih priseljencev tako v ZDA kot v sosednji Kanadi, ki prihajajo sem v zadnjih 10 letih, običajno kar nekam izgubi v škodo skupnosti in njenih ustanov, ki so voljne sprejeti v svoj krog vse, kar je zdravega in poštenega.
Ko pritok sveže krvi iz Evrope in od drugod ponehava, se poglablja in povečuje zanimanje pripadnikov posameznih skupin za preteklost, kulturo in dosežke njihovih narodov. Do nedavnega je bilo ohranjevanje narodnega blaga, narodne zavesti in običajev izljučno stvar posameznih narodnostnih skupin. Ko so pred leti začeli črnci zahtevati študij svoje afriške preteklosti kot del uradnih programov na visokih šolah, dežele, so začeli nekateri vodniki posameznih narodnostnih skupin misliti, da bi bil koristen m primeren tudi študij preteklosti in kulture posameznih narodnostnih skupin.
Misel na to se je razširila in je dobila med narodnostnimi skuninami precejšnjo podporo. To nekaterim “pristnim” ameriškim krogom ni bilo po volji in so začeli te predloge in zahteve obsojati in odklanjati kot “nesmisel” in škodljiv zakasnel boj proti utapljanju pripadnikov posameznih narodnostnih skupnosti v ameriško skupnost. Pri tem ti ljudje pozabljajo, da tipične ameriške skupnosti še skoraj nimamo, vsaka ima namreč nek narodnostni prizvok in odtenek.
Ko je kolonar Gary Wills napadel “narodnostne študije” na visokih šolah v naši deželi kot “šovinistične”, četudi sprejema in odobrava “afriške študje”, mu je dobro odgovoril rev. A. M. Greeley v zadnji številki Catholic Dniverse Bulletina v Clevelandu. Willsa sprašuje, čemu naj bi bilo prav in vsega upoštevanja vredno proučevati “afriško preteklost” na naših visokih šolah, “nesmiselno” in “šovinistično” pa proučevanje preteklosti “južne in vzhodne Evrope” ali Irske. Wills trdij da razlogi proti ta-kom študijskim programom niso “čisto abstraktno akademski, ampak da temelje na enostavni dostojnosti”.
Rev. A. M. Greeley zato sprašuje Willsa, če je “proti dostojnosti”, da si Poljak zaželi proučevati preteklost lastnega naroda, če je “šovinistični nesmisel”, kadar Poljak ali Italijan mislita, da je kaj v pretelosti njunih narodov, kar bi utegnilo koristiti tudi ostali ameriški družbi. Rev. A. M. Greeley se čudi, da je možno, da časopisi sploh prinesejo tako enostranske in tako pristranske sestavke, kot je Willsov. Nato poudari, da imajo narodnostne skupine prav tako in prav toliko pravice zahtevati študij lastne in lastnih narodov preteklosti kot črnci.
Pripominja tudi, da je dosti zapostavljanja pripadnikov posameznih narodnosti pri nastavitvah na visokih šolah in drugod ter da bi se povsod morali v prvi vrsti ozirati na sposobnost in ne na raso, narodnost ali celo spol. Zapostavljanje belih zato, ker so beli in pripadniki določenih narodnosti, je po besedah rev. A. M. Greeleyja prav tako nemoralno in prav tako zapostavljanje kot ono proti črncem ali ženskam.
Očitno je, da nekateri ne zahtevajo za črne enake pravice, ampak posebne pravice. Črni naj bi imeli prednost, ker so bili tako dolgo zapostavljanj in izrabljani!
Ni dvoma, da je bilo to v preteklosti res, zdaj pa je položaj precej drugačen. Črni so v zadnjih desetletjih dosegli enakost na vseh področjih in na vseh ravneh, edino še v nekaterih unijah se jih branijo in se pri tem sklicujejo rji novo manjšo sposobnost in spretnost. To je nemara na večkrat le izgovor, ki dolgo ne bo več obveljal.
Črn- predstavljajo nekaj nad 11% prebivalstva ZDA, nagne, n' so pretežno po mestih, na deželi žive le v južnih državah. Kjer postajajo nreveč zahtevni in oblastni, kar se dogaja -- nekaterih mestih na severu, povzroča to odpor, posebno pri narodnostnih skupinah, katerih naselbine o-
grožajo. Ko je porastla brezposelnost in segla tudi med bele, so se ti začeli pritoževati, da je črnim na razpolago vsakovrstna javna pomoč vse od krajevnih pa do zveznih oblasti, med tem ko zahtevajo od belih vsa mogoča potrdila in izjave, predno jim dajo kako pomoč. Te pritožbe so največkrat brez prave osnove. Črni so boljše seznanjeni s predpisi o javnih podporah, ker so na nje v večji meri vezani, beli so le redko na javni podpori, zato ne vedo največkrat kam se obrniti in kako jih dobiti.
Na splošno Slovenci napram črnim niso sovražno razpoloženi, vedo, da je med njimi večina poštenih in dostojnih ljudi, hudobnežev in divjakov pa ne manjka v nobeni sredini, bodimo odkriti: tudi v slovenski ne!
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
ixxxxrxxxrxxi
Duluth, Minn. — V ponedeljek po Božiču sva s sodraškim Antonom gostovala pri Kožu-harjevi Neži. Po okusnem kosilu smo se po domače pogovarjali, kako je bilo pred leti vse veselo ob božičnih praznikih. Anton'je poudaril, kako so na Stefan dan v Sodrašci peli, plesali in bili veseli, to takrat, ko je bil on tam še mlad fant.
Neža pa je zraven pripomnila: “Saj je bilo pred leti tukaj po Minnesoti ob praznikih tudi veselo. Na Ely, na Evelethu in Chisholmu so društva imela veselice, včasih lepe igre. Bilo je zanimivo, da kaj. Takrat so bili pokojni pionirji mladi in so navdušeno delali za take name-no.”
Pritrdila sva ji, da je bilo res živahno.
Ko smo po kosilu malo kali-fornijčana pokusili, smo postali še bolj zgovorni in smo vse križem primerjali sedanje čase in sedanje ljudi k nekdanjim prejšnjim časom. Pri tem smo našli mnogo razlik, kakor jih je med dnevom in nočjo. Neža je omenila, da je prejšnji teden, ko se je mudila na Hibbingu pred božičem slišala, kako da v Dulu-thu in doli v Minneapolisu kradejo po trgovinah. Takim “ko-stimarjem” pravijo “shopliftar-ji”. Slišali so, da so trgovcem pokradli najmanj 10% vrednosti. Pazniki, ki pazijo na take po trgovinah, pravijo, da je med “shopliftarji” največ žensk. Lepo opravljene, s torbicami hodijo ob mizah in stojalih, obloženih z raznim blagom in predmeti. Ko vidijo, da jih blizu nihče ne vidi, pa smuknejo zdaj to zdaj ono v svoje torbice ali pa pod svoje jopice. Nekatere ujamejo, veliko jih pa odnese pete v gostih gnečah in z njimi ono, kar so izmaknile.
Anton se je oglasil: “Sem tudi jaz slišal , že o takih. Zakaj jim pa pravijo Te samo “shoplif-tarij”. To so tati in tatice — to je pravo ime, pa naj bodo lepo napravljene in nosijo lepe torbice ali pa frake. Take bi morali poslati na počitnice v “Špeh kamre”. Tam je domovina za take, ki gledajo po tujem blagu.” Prav je povedal.
Tatvine po trgovinah je zlasti pred prazniki in okrog praznikov največ, takrat se tare po trgovinah dosti ljudi, ki gledajo in kupujejo razne stvari za praznike. V večjih trgovinah zasačijo take “poštene odjemalce in kupce”, ki primerjajo razne obleke, pa pri primerjanju pozabijo nove suknjiče, ali kar že, sleči, včasih še kar stare povrh oblečejo in v gneči lepo odidejo. Če jih zalote, se pa seveda kot “profesionalni pošt enjakoviči” oproščajo, da so pozabili ono,
in več. Prošnje za javno pomoč se večajo. Za mnoge bo letošnja zima trda.
V Washingtonu delajo načrte za to in ono, kako bi vse to omilili. Imajo silno težko nalogo. Industrijske korporacije tožijo, da je manj naročil, zraven da produkcije stanejo več in več in da leze bolj in bolj njih gospodarsko stanje navzdol. Unije, ki zastopajo delavce, pa naglašajo zahteve po višjih plačah. Vse predstavlja nekako tako podobo, kakor hruškino drevo, ki se počasi suši, okrog drevesa pa je polno čakalcev, da bi natrgali čim več hrušk. Takega, ki bi znal v tem oziru čudež napraviti, da bi bila hruška zopet polna sadeža, pa nikjer ni. In če ga kmalu odkod ne bo, ne bo hrušk, ne lepših dni za naše gospodarstvo.
“Upajte! Upanja se ne sme zgubiti — bo bolje! Nixon, Con-nally in drugi bodo že kaj iztuh-tali, da bo bolje!” — tako nas troštajo. Bog daj, da bi bilo tako.
*	NOVI GROBOVI:
— Na Chisholmu, v Memorial bolnišnici je pred kratkim umrla 79 let stara Mrs. Mary Pet-rich.
— V Kelly Lake je umrl na svojem domu 48 let stari Victor Klobuchar.
— V Virginia bolnišnici pa je pred kratkim umrla 79 let stara Mrs. Mary Dolinshek, ki je živela na Biwabiku.
Sorodnikom umrlih sožalje, pokojnim pa mir in pokoj!
*	DOBRE MISLI IN NASVETI:
— Najboljši dan: Danes.
— Naj večji greh: Strah pred ljudmi.
—i Tvoj najboljši prijatelj: On, ki te ima za boljšega, kakor si.
— Največji goljuf: Kdor samega sebe goljufa.
— Naj večja iznajdba hudobca: Vojska.
— Naj večja napaka: Ne vztrajati v dobrem.
— Največji odpustek: Sovražniku odpustiti.
—J Največja potreba: PAMETNA GLAVA.
Čitateljem vse najboljše za novo leto! Ameriški Domovini pa mnogo novih naročnikov in da bi nas še dolgo obiskovala! Dal Bog!
Andrejček
------o------
la ieriew ¥ Iwfreaii
a o
prosijo
CLEVELAND, O. < Od prijatelja Jakoba Papeža, “Kajžar-ja” iz Žvirč, sem dobil pismo, v katerem župni upravitelj v Hinjah M. Kozjek sporoča, da so
-twi au pi imeljčui, 0J.C1..1. jjuai-i _ __
takih žensk in moških. Manj bi' Žvirčah novo cerkev in da bo jih seveda bilo, če bi take znale vsem sodeč še pred koncem 1< oblasti “zdravit” z bolj učinko-1 pod streho. Dobre volje pri 1; vitimi “zdravili”.	deh je veliko, malo pa je den;
* DELAVSKE RAZMERE pri ja. Zato se vaščani obračajo nas po severnem delu naše drža- sorodnike in znance po vs< ve se ne izboljšujejo. Nekam na- svetu za dobrohotno pomoč. I vzdol drsi vse. Kam, se marši-:jijo se, da bi mogla cerkev ; kdo vprašuje.	| radi prepičlih sredstev ost
Delavnice, ki jih obratuje v brez zvonika.
Duluthu U.S. Steel družba, so' Soseska, ki spada pod cerk zaprli še v novembru. Na stoti-Janeza Krstnika v Žvirč: ne in stotine družin je s ternj.!6 revna in res ne zmore toli prizadetih. Brezposelnih je več1 sredstev, da bi cerkev zgrad
in dostojno uredila. Iz Žvirč in okolice je odšlo veliko ljudi v svet. Tudi moj oče je od tam, zato se tem potom obračam na rojake po Ameriki in Kanadi, da skupno podpremo napor domačinov za obnovo njihove cerkve, ki je bila porušena v času druge svetovne vojne.
Darove sprejemamo podpisani, ki bomo objavili darovalce in darovane vsote, imenik z darovi pa poslali tudi župnemu u-pravitelju v Hinje, da bodo tam videli, kdo vse je pomagal pri obnavljanju cerkve sv. Janeza Krstnika v Žvirčah s svojim darom.
Že v naprej vsem iskrena hvala!
Jacob Strekal 405 E. 200 St.
Cleveland, Ohio 44119
Charles Škufca 22705 Lake Shore Blvd. Euclid, Ohio 44123
Anton Tomšič
21090 Milan Avenue Euclid, Ohio 44119
CLEVELAND, O. — Kot je že pred par tedni dopisnik iz Col-limvooda omenjal, pripravljajo članice, Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete kosilo v pomoč “Alvernia Manor”, to je Domu za ostarele, ki so ga slovenske “Sisters of St. Francis” postavile v Lemontu, 111. Prihodnjo nedeljo, 16. januarja, bo kosilo na razpolago vsem, ki bi s tem hoteli pomagati ustanovi, ki smo jo romarji lanskega leta v Lemontu obiskali. Videli smo, da je veliko že izvršenega, dosti pa še čaka , da se uredi, kar bo res udobno za tiste, ki bodo tam preživeli večer življenja.
čudili smo se, kako bodo tako velik načrt mogle sestre izvesti in plačati? Nedvomno jih tare težka skrb in pričakujejo pomoči, osobito še od slovenskih ljudi. Če kaj večjega ne moremo, pomagajmo s tem, da se udeležimo pripravljenega obeda. O-sobito vabljeni ste romarji lanskega leta, da tam naše poznanje, ki smo ga v Lemontu doživeli, obnovimo.
Lemontski romar
-----o—-----
Banat dobil svojega škofa
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je 23. dec. 1971 imenoval novega apostolskega administratorja za jugoslovanski del Banata, katerega je doslej upravljal belgrajski nadškof Bukatko. Za to mesto je izbral župnika v Žrenjanimu Tamasa Junga, ki ga je hkrati imenoval za naslovnega škofa.
V jugoslovanskem Banatu živi okoli 120,000 katoličanov; število vsega prebivalstva na tem ozemlju pa cenijo na okoli 630,-000 ljudi. Večji del Banata je pripadel 1. 1920 Romuniji.
-----o-----—
ZA SMEH
“Zelo hripavi ste, gospa. Ste se prehladili?”
“O, ne, samo moj mož je prišel sinoči zelo pozno domov!”
O
Učitelj: “Mihec, za kazen bi bil moral napisati dvajsetkrat znam slabo brati’, napisal si pa samo dvanajstkrat.”
Mihec: “Gospod učitelj, znam tudi slabo šteti!”
*
Sodnik stari gospodični: “Ali vam je moje vprašanje, koliko ste stari, neprijetno?”
Gospodična:	“Vprašanje ne,
toda odgovor!”
*
“Zakaj pa pretepaš sestrico?”
“Ker goljufa pri igri.”
“Kako te je pa ogoljufala?”
Ko sva se šla igrat Adama in Evo, je sama pojedla jabolko!”
-----o------
Vsak dan poškoduje ali u-niči ogenj v ZDA okoli tisoč poslopij.
SCako sem pripravljal atentat na Tita
X.	| Res so kar trije detektivi šli,
PATERSON, • N.J. — Prepn-! kot so mislili, po mene. Javili so čan sem bil, da bodo komunisti se zavodskemu ekonomu in stikali za menoj, da bi zvedeli, in vprašali, če je tam neki Poli-kje sem, pa sem tuhtal, kako bi'carpo Magnifico, in naročili, naj jih speljal na krivo sled. Še sa-!ga pokliče. Pride tenek, visok
njalo se mi ni, da bom s tem začel pripravljati atentat na Tita, pa je le res, da ima strah velike oči in vidi stvari, ki jih ni.
Vedel sem, da je doma poštna cenzura, zato sem hotel pisati domov iz kakšnega kraja daleč od Bollenga. Spomnil sem se na nekega dijaka, s katerim sva se spoznala v zavodu sv. Tarcizija v Rimu, pa je zdaj študiral v salezijanskem zavodu v Carigradu v Turčiji. Poslal sem mu dolar s prošnjo, naj mi kupi pet razglednic iz Carigrada. Eno sem napisal svojemu bratu doma. drugo salezij anskemu provinci-alu v Ljubljani, tretjo pa nekemu nekdanjemu svojemu gojencu, vsem približno takole: “Sem prišel sem in tukaj mi je zelo všeč, mislim ostati še nekaj časa. Pozdrave!” Poslal sem jih tistemu dijaku, prilclžil še en dolar in ga prosil, naj na razglednice nalepi znamke, kolikor je treba za Jugoslavijo, in jih odda na pošto.
Čez nekaj časa sem ga prosil, naj mi kupi par pisemskih papirjev in kuvert in naj mi jih pošlje. Vendar sem pismo napisal samo, eno in to bratu Jožetu. Takole se je glasilo: “Tmcaj se imam zelo dobro in mislim ostati še dalje časa. Veselilo bi me, če bi mi kaj pisal. Naslov naredi takole: Policarpo Magnifico” (tako se je namreč pisal tisti dijak), potem pa naslov salezijanskega zavoda v Carigradu. Poslal sem pismo v Carigrad s prošnjo, naj ga tega in tega dne odda na pošto.
“Atentat na Tita se pripravlja!”
bilo,
fant 19 let. Vprašajo, če je še kak drug Policarpo Magnifico tam, pa reče, da on sam. Papirji pokažejo, da je rojen v Smirni v Mali Aziji od italijanskega o-četa in grške matere. “Kakšne zveze pa imate z Jugoslavijo?” ga vprašajo. “Prav nobenih,” jim odgovori. Tedaj eden od njih reče drugemu: “Ta Blatnik mora biti pa res prefrigan mednarodni zločnec ali je pa izrodek domišljije.” Ko fant sliši moje ime, jih vpraša: “O g. Blatniku govorite, kaj ga poznate?” “Mi ne, pa bi ga radi spoznali. Kje pa je? Vidimo, da ga Vi poznate.” “Seveda ga, v Italiji je,” jim pravi in jim pove vso zgodbo z razglednicami in pismom. Hudo jih je razjezilo, ko so spoznali, da jim je Titova strahopetnost naložila toliko dela in iskanja, dočim je. bila vse skupaj le spretna potegavščina.
Tito besen na mene
Turška vlada je nato Titu poslala noto, v kateri mu je priporočala, naj bo bolj kritičen v svojih zahtevah in naj ne naseda nedolžnim zvijačam.
Ko sem kopije in prevode tistih dokumentov prebral, sem bil res vesel, da se mi je nehote in nevede posrečilo Tita in njegove speljati na led in celo pred tujo državo razgaliti, da je v Jugoslaviji še vedno pisemska cenzura. Ko bi bil nameraval kaj takega storiti, bi se mi ne bilo tako posrečilo1, kot se je.
Razumljivo, da je Tita to hudo razjezilo. To iz tistih dokumentov ni bilo razvidno, za to sem zvedel, ko sem bil že na ladji za v New York. Svojim prijateljem sem bil namreč pisal, naj mi vso pošto od srede julija naprej naslavljajo v Genovo na ladjo Saturnia, ki je od tam odplula 29. julija.
“Ušel sem njihovim rokam.”
Gornje besede je zapisal sv. Pavel, ko je pripovedoval, kako se je rešil z Damaska, kjer ga je kralj Areta hotel vreči v ječo. Na nje sem mislil, ko sem na ladji, ki je že plula daleč od Italije, prebiral številno pošto, ki se je bila nabrala. Od vseh strani, iz Rima, Trsta, s Koroške in prikrito celo iz Slovenije, so me
Nobenega odgovora ni pač pa me je čez kakšne tri mesece poklical naš vrhovni predstojnik v Turinu, naj brž pridem k njemu, ker da ima nekaj zelo važnega za mene.
Neki Slovenec, ki je bil svoj-čas v jugoslovanski diplomatski službi v Turčiji, ki sem ga pa jaz samo po imenu poznal, je od nekdanjega znanca pri turški vladi dobil prepise zapisnikov o mojem nameravanem atentatu na Tita, jih prevedel in poslal našemu vrhovnemu predstojniku, ker za moj! naslov ni vedel.
Iz njih je bilo razvidno, da so se Titovi komunisti, kakor hitro so prišle tiste moje tri razgled-1 svar^i> Iiaj se nikar ne vkrcam
nice iz Carigrada, prestrašili, češ da sem šel tja pripravljat atentat na Tita, ki je imel na-nem v kratkem obiskati Turčijo, za kar pa jaz nisem čisto nič vedel. Pozneje sem zvedel, da so doma salezijanskega provin-ciala hudo prijemali, pa tudi tistega mojega nekdanjega gojenca, kaj delam v Turčiji, dočim moj brat kartice sploh prejel ni in tudi pisma ne in ga v zadevi Carigrada niso nič zasliševali. To sem zvedel pred dobrimi štirimi leti, ko sem se z vsemi temi srečal na Koreškem.
“Mednarodni zločinec”!
Tak je bil njih strah, da je Tito poslal turški vladi noto, v ka-
v Italiji, ker da so komunisti izvohali, da nameravam v kratkem emigrirati, pa so dali svojim nalog, da me morajo dobiti živega ali mrtvega. “Moralo se je zgoditi nekaj hudega, da so postali tako divji na Vas,” mi je pisal nekdo.
Jaz sem pa Boga hvalil, da sem bil že izven dosega njihovih rok, pa tudi, da prej za to nevarnost nisem zyedel. Tik pred odhodom, ko je že itak '/edno dosti dela, bi me bila malo zmedla.
Pred 18 let, ko je Tito hodil po Turčiji, se je iz strahu boril z namišljenimi sovražniki kakci’ Don Kihote z mlini na veter,
teri j, pisal, da * je nevaren	PjeI v Washington,
mednarodni aločinec B1 a tn i J * nil m ^	’
vtihotapil v Turčijo z namenom I p f^ Eppur 81 muove! pripraviti atentat nanj, ko pride1 d.f ^ f n6j 3J r|;1Sace! Dal Bog,
«a, in prosil, naj m j tako?	f°Sta ?.t0 iko A11'
nrp-irv m mm™,, L i	i gače, da bi slovenski narod zo-
jugoslovanski državljan. ^ Semjpet zadihal v Popolni svobodi!
Turki so poizvedovali po vseh mejnih prehodih in pregledovali sezname ljudi, ki so pred krat-; kim vstopili v njih državo, in Titu odgovorili, da Blatnika ni pri njih.
“Pa je, samo da je pod drugim imenom, ’ jim Tito odgovori v drugi noti, “skriva se kot Policarpo Magnifico v salezijanskem zavodu tam in tam.” Med tem je namreč prišlo pismo na mojega brata, kjer sem mu pisal, na kateri naslov naj mi piše. Pisma brat nikoli ni dobil.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
Vprašanje nerešenih meja istrskih škofij
Zastopstvo istrskih duhovnikov z dr. Božom Milanovičein na čelu je obiskalo predsednika republiške konference Socialistične zveze Hrvatske Ivica ih interveniralo pri njem v zadevi nerešenih meja istrskih škofij, kar vzbuja še vedno razne iredentistične težnje in upanja.
F. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
“Prerokovana” ni dokončano delo, samo odmev je tiste dobe, “ki nam je zvarila železni obroč krog in krog glave”, “ko smo imeli jezike zato, da smo skrivali, kar smo imeli v srcu”.
Ob prvem početku svetovne vojne so v ljudeh oživele stare prerokbe; nihče ni vedel, zakaj je vojna izbruhnila, nihče ni poznal zlobe, ki jo je rodila. Vsi pa so slutili njeno grozoto in se živo zavedali, da se bliža sodni dan, “ob katerem bodo napuh-njeni ponižani, potrti povišani.” Že po prvem letu vojske so začele “prerokbe zoreti”, “smeti človeštva so priplavale na vrh”, mrena je ginila z oči. In takrat, ko bi bila odkritosrčna beseda najbolj potrebna, je vse umolknilo, ker govoriti ni smel, komur je bilo do življenja: Iz srca porojena beseda je postala smrt!.
Čuvarji so stregli stražo. Takoj drugo poglavje drugega dela povesti “Prerokbe zore” so zaplenili in rokopis se je izgubil. Zato sem začetek te povesti v knjigi pri del kot konec k prejšnji, k “Bojem”, v “Domu in svetu” pa sem se tedaj skril v “Kroniko gospoda Urbana”, ki so jo najpreprostejši dobro umeli. Namesto drugega dela ‘povesti so nastali drobci, ki niso ne enota ne celota; iz debla izsekani iveri so, ki dajo medlo slutiti, kar se je godilo očitno pred nami, pa nismo smeli videti.
Od kod je to, da nihče ne ve? Ali je Šibila, ali meso, ali je duh? Kje je tičalo, da se je nenadoma odkrilo? Ali se je podedovalo in se pletlo skrivnostno od duše do duše? Ali je bila to tajna, ki jo je občutilo vsako vsako srce in si je ni upalo izgovoriti zaradi groze? Ali je resnično plula nad nami, dokler ni zdrknila njena ura in je udarila, da so vsa srca vztrepetala in zakrvavela?
Od kod je, ko nihče ne ve, in vendar šepetajo usta, da so jo čakali narodi, da je že bila med nami, ko je še ni bilo — nje, z grozo prerokovane.
Ni ga več preroka, samo šepet njegovih ustnic živi med nami: “Ko bodo ljudje nosili krvave srajce za praznik, ne bo več daleč obletenje sveta.”
“In hudo na svetu se prične tedaj, ko se bosta srečala duhovnika na razpotju in se bosta vprašala: Prijatelj, kje je prava?”
“Tiste čase bo vstal kraljič v spodnjih krajih in bo potegnil meč in ves svet bo zaklical: Gorje!”
“V tistih časih bo vsak človek svojega tadla vesel in ob enajstih bo poldne zvonilo.”
“In za vojsko osedlana turška mula bo Rajno pila.”
“In hudo bo in ne bo konca dolgo in še in še.”
“In v tistih časih bo šel mož iz Ljubljane in bo prehodil pot do Crngroba in bo iskal ljudi in, kar jih bo našel, jih bo vse nasitil z enim samim bokalom pšena.”
“In šel bo drug mož iz Ljubljane do Korena in bo kupoval kravo. Ko jo bo našel, ji bo obesil zlat zvonec na vrat.”
“In potem se bo na Sorskem polju pod sedmerovrho smreko sedem kraljev glihalo med sabo.”
PREROKBE ZORE
Nad pultom v zakristiji je slonel župnik in bral evangelij osme nedelje po binkoštih. Pri stavku “Daj odgovor od svojega hiševanja” se je zamislil in obstal. Oči so gledale na odprti evangelij, toda črk niso več videle; vse čez knjigo so bile zapisane besede: Daj odgovor od svojega hiševanja! Z rokami podprta glava mu je lezla niže in niže. Višnjeva štola, ki si jo je nadel, čakajoč izpovedovan-cev, mu je silila kvišku na tilnik
in še nadenj. On se je pa sklanjal čedalje bliže do pulta, do evangelija in tem večje so bile črke Gospodovega sodnega klica: Daj odgovor! Zdelo se mu je celo, da črke žive, da jih ne vidi, ampak da sliši daljni glas, kakor glas tistega, ki veleva, zoper katerega ni pomisleka in ni odpora.
Tedaj so se zakristijska vrata nenadoma odprla. Preden je župnik dvignil glavo, je stal pri njem župan; niti zapreti ni utegnil za seboj. Naglo je hropel in se sklonil do župnikove glave.
“Vojska!” je izrinil iz zasoplih prsi.
“Vojska?” je ponovil župnik, se začudil in odstopil za korak.
“Da, vojska!” je potrdil župan. “Oznanite ljudem, naj bero. Opolnoči sem dobil brzojavko in sedaj so že tu — lepaki!”
Župan je pokazal na zavoj velikih papirjev pod pazduho, se okrenil, odšel in zaloputnil vrata.
Župnik je obstal, kamor se je bil umaknil pred županom. “Vojska!” Saj je bral o vojskah, čui
0	vojskah, stari veterani so mu
pravili o bitkah—ali to so zgodbe, to so pravljice. In sedaj: vojska tukaj, doma---------
Cerkovnik je zahrkal za njegovim hrbtom in ga predramil. “Čakajo!” je rekel važno in stopil k predalniku, da pripravi paramente.
Župnik se je okrenil in šel mimo velikega oltarja. Ko je poklenil, je čutil, da se mu koleno trese. Kakor bi se sramoval slabosti, se je naglo vzravnal in odšel proti izpovednici. Več ljudi je stalo tamkaj. Nekdo je zakašljal in za njim so zakašljali drugi in župnik je zardel; očitek je slišal v teh glasovih, da se je zamudil v zakristiji. Naglo je sedel in odprl v spovednici okence, ki je zaškripalo. To ga je razburilo, da se je nervozno vznejevoljil nase in na cerkovnika. ‘“Zakaj ne namaže?”
(Dalje prihodnjič)
-------o--------
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih ]e razlika v označbi mere za približnih 32% dc 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pr moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše da potrebuje- čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7( št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 14 je .11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Ta -ro bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 m 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je raz^ lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40 je to ameriške mere 32, št. 41 ie ameriške mere 34, 44 je 38, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 1? 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 'i 46 je 20.
Pri moških oblekah pa zač-jajo mere v Evropi s št. 42, km ie enako ameriški meri 33, št. 41 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 m 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14,'37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16. 42 je 1.6V2, 13 je 17-
Dolžinske mer«: palec ali inča -= 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m
Votle mere: 1 pint = 0.571;
2 pinta — l kvart; 4 kvazti —
1	galon; 1 bušel (mernik) = 36.35 1; 1 barel (sod) =: 181.741
Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g
Toplotne mere: 9 Fahrenhei-
K!sih upokojencev za Holmes km, okrožje
EUČLID, O. — Klub upokojencev za Holmes Ave. okrožje zasluži vse priznanje, da se spomni rojstnega dne svojih članov na vsaki seji in kadar katera dvojica dočaka pol stoletja skupnega življenja, ji priredijo pravo kranjsko “ohcet”.
Beseda na koncu tega stavka ni v pravem slovenskem besednjaku, ker diši malo po nemško, razumemo jo pa vsi: Dva sta se zaobljubila, da bosta živela v miru in slogi, neoziraje se na to, kaj jima bo usoda vrgla na pot njunega življenja.
Če sta preživela pol stoletja v tem praven, jima lahko čestitamo in želimo še nadaljna leta v zdravju in zadovoljstvu.
To smo doživeli na zadnji seji meseca decembra Dremelovi, A. Skapinovi in podpisani. Zato se vsem, ki so bili navzoči, iskreno zahvaljujemo. Omenjeni nismo niti najmanj pričakovali, da bodo odborniki kluba v sporazumu z našimi članicami v kuhinji in urnimi strežnicami to tako izvrstno izvedli.
Naš predsednik Joe Ferra je izrazit in se drži napram vsem enako, da pove jedro svojega priporočila, kot določajo pravila kluba. Podpredsednik John Habat skrbi, da na seji ni dolgih obrazov in če je tišina na seji, vedno poskrbi za dobro voljo, da ne zgledamo preveč uradno. Naš tajnik John Trček je dober gospodar, njemu je blagajna prva. Zato poskrbimo, da mu plačamo svoje prispevke vsaj za pol leta in kdor mora za celo leto naprej, da mu s tem prihranimo nepotrebno delo. Če njega zgubimo, bomo drugega lahko iskali z lučjo, pa ne bo tak.
Zapisnikar Joe Malečkar je izvrsten zapisnikar. On skrbi, da katerega ne izpusti, če je na seji kaj povedal, — pa naj je bilo v korist kluba ali ne. V zapisnik mora vse!
Končno naj se v imenu moje boljše polovice in svojem najlepše zahvalim odbornikom za nih prijateljsko domislico, kuharicam in strežajkam pa vse priznanje, ko so postregle vsem navzočim v pravo zadovoljnost. Postreči taki številni skupini ni mala stvar. Naj še dodam, da te naše kuharice so tudi v pokoju, vsaj na papirju, drugače pa so vprežene, dokler gre ... Prav bi bilo, da bi enkrat zamenjali prostore: može k peči in žene za mizo za dobro voljo. Vprašanje nastane, če bi šlo?
Vsem prijateljem in znancem zdravo novo leto!
Ivan Kapel
----—c-------
Hamburg, Hamburg ...
V ZDA je 12 mest z imenom Hamburg.
tovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C --- 32 E; 0 F je —17.78 stopinj C; 100 C ^ 212 F: 50 C ie 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker = 10.48 arov: 3 kv. milja —■ 2-50 k v. km.
G SOCIALNEM
Nobena organizacija v Z.D.A. nima toliko članov, kot Socialno zarovanje (S.S.). Devet desetin ali čez 70 milijonov zaposlenih Amerikancev in čez 20 milijonov tistih, ki že uživajo pokojnino, ima legitimacije S.S., saj brez nje praviloma nihče ne more dobiti dela.
In vendar dosti zavarovancev ne pozna pravic, ki so si jih pridobili z vplačili mesečnih prispevkov. To nejasnost bomo poskusili v vrsti člankov nekoliko pojasniti. Vabimo či-tatelje, ki žele kakega pojasnila a S.S., naj se obrnejo z vprašanji na uredništvo.
Socialno zavarovanje je v A-meriki obvezno za razne poklice od leta 1936 dalje. Število poklicev, v katerih je S.S. obvezno, se veča od leta do leta.
Vsak delodajalec mora jemati prispevske za S.S. od vsake plače, dodati sam enak znesek in poslati vse skupaj Upravi S.S. v Baltimore. Tam vodijo za vsakega člana natančne podatke, koliko zasluži in koliko plača. To je važno, ker to je podlaga za bodočo pokojnino.
Če ne veš, koliko si kako leto zaslužil, ali če nisi gotov, da tvoj delodajalec pošilja tvoje prispevke S.S. v redu, zahtevaj na bližnjem S.S. uradu posebno tiskovino (Wage Statement Request) in jo pošlji na upravo. V nekaj dneh boš dobil točen odgovor.
Temeljna ideja socialnega zavarovanja je preprosta: Tekom delovnih let plačujejo delavci in delodajalci, pa tudi samostojni obrtniki, farmer ji in drugi, prispevke v sklad socialnega zavarovanja. Ko član neha delati radi starosti, nesposobnosti ali smrti, dobiva iz fonda podporo sam ali njegova družina.
Starostno zavarovanje je bilo pred nekaj leti razširjeno tudi na bolniško zavarovanje (Medicare), od katerega pa imajo koristi člani šele po dopolnjenih 65 letih.
Poleg bolniškega zavarovanja predvideva zakon 3 vrste izplačil.
1. Mesečna pokojnina
Do polne mesečne pokojnine je upravičen vsak član, ko dopolni 65_i£LJLahko pa stopi v poko^‘, ko dopolni_62 IfiL. a bo prejetogh Znižano pokojnino.
Razen zavarovanca imajo pravico do mesečnih prejenikov tudi žena in otroci upokojenca pod sledečimi pogoji:
a.	Žena upokojenca je upravičena do polne pokojnine, ko dopolni 65 let in do znižane pri 62 letih starosti.
b.	Žena, ne glede na starost, če ima neporočenega otroka, ki je star manj kot 18 let ali manj kot 22 let, pa še študira.
cT"Meporočen otrok upokojenca izpod 18Jnt, do 22. leta, če še študira.
d. Otrok upokojenca ne glede na starost, ee je postal za
ZAVAROVANJU
delo nesposoben pred 18. letom in tak ostane.
2. Preživnina
Do preživnine imajo pravico :
a.	Vdova zavarovanca, ki dopolni 62 let v celoti, s 60 leti pa v znižanem znesku.
b.	Neporočeni otroci do 18. leta, do 22., če študirajo.
c.	Otrok, ne glede na starost, če je postal neposoben pred 18 letom in tak ostane.
d.	Vdova zavarovanca, ne glede ria starost, če skrbi za o-troka izpod 18 let ali pa za o-troka, k*! je postal nesposoben pred dopolnjenim 18. letom in je upravičen do podpore na podlagi očetovega zavarovanja.
e.	Vdova, ki dopolni 50 let, pa' postane težko nesposbna. Njeni mesečni prejemki so znižani, če jih začne prejemati pred 62. letom.
f.	Starši po dopolnjenem 62. letu, če so bili odvisni od zaslužka zavarovanca.
g.	Vdovec zavarovanke, če je bil odvisen od ženinega zaslužka. Tudi ta lahko dobiva znižane prejemke, ko dopolni 50 let.
Dodatno k preživnini plača S.S. enkratni znesek soprogi (soprogu) ali tisti osebi, ki oskrbi pogreb umrlega člana.
3. Invalidnine
Do teh je upravičen zavarovanec ne glede na starost, če postane za delo popolnoma nesposoben in pričakujejo, da bo trajala nesposobnost najmanj 12 mesecev ali da se bo predvidoma končala s smrtjo.
Predpisi za dosego invalidnine so drugačni kot za pokojnino.
Izplačevanje se začne s sedmim mesecem popolne nesposobnosti. Do podpore so upravičeni tudi žena in otroci zavarovanca.
Ko zavarovanec, ki.prejema invalidno podporo, dopolni 65 let, se njegova' podpora spremeni v pokojnino, znesek pa ostane isti.
Ker bi bilo preobširno navajati vse predpise zakona o socialnem zavarovanju, bomo skušali pojasniti samo tiste, ki so važni za večino zavarovancev. To storimo v obliki vprašanj in odgovorov.
V. Kaj je podlaga za odmero višine pokojnine?
insštva - pozor!
Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo.
Ona društva, ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku”, vabimo, da ga pošljejo in priloze pismu nakaznico za $15.00 kot plačilo za letni oglas.
! ' t >
I
ZA KMETIJSKO RABO — Na razstavi v Varšavi na Poljskem so kazali tole posebno napravo za škropljenje in umetno gnojenje polj. “M-6 Uryanow”, kot napravo imenujejo, drsi na zračni blazini nad polji in jih posipa ali pa škropi.
O. Podlaga za odmero pokojnine je povprečni letni ali mesečni zaslužek.
V. Katera leta so važna za izračunanje povprečnega zaslužka? Zadnje leto, zadnji dve leti, zadnjih 20 let?
O. Vsa leta zaposlitve so važna. Koliko let je treba vplačevati v fond S.S., da smo polno zavarovani, je odvisno od starosti, čim starejši smo tem manj let zavarovanja potrebujemo. Je pa razlika med moškimi in ženskimi zavarovanci. Tako na pr. potrebujeta moški ali ženska, ki sta bila rojena do 1. 1896 samo 5 let zavarovanja; moški, rojen 1900 potrebuje 9 let, ženska pa samo 6; moški, rojen 1.1905 14 let, ženska 11; moški, rojen 1910 potrebuje 19 let, žena 16; moški, rojen 1925 34 let, žena 31 let i.t.d .
V. Zakaj ta razlika v starosti?
O. Zato, ker je bilo soc. zavarovanje vpeljano' šele leta 1937 in bi mnogi, ki so bili tedaj v srednjih letih, lahko plačevali več let, pa bi ne imeli od tega nobene koristi, ker bi ne dočakali zaposlitve, ki se zahteva od mlajših.
V. In zakaj razlika med moškimi in ženskami?
O. Ker se računa, da žena zgubi nekaj let službe zaradi dela v družini.
T.Z.
(	—-----o------
Rdeča protiletalska obramba sega v Laos
Rdeči v Laosu so začeli varovati svoje položaje s proti-ktalskimi topovi in SAM
raketami.
SAIGON, J. Viet. —i V preteklosti se je dogodilo, da so rdeči pognali kako SAM raketo proti ameriškemu letalu, ki je bilo blizu meje Severnega Vietnama, sedaj je očitno, da so postavili protiletalske rakete SAM in drugo protiletalsko orožje tudi v samem Laosu. Ta teden so uradni viri prvič priznali, da so rdeči streljali na ameriška letala s SAM raketami, ki imajo oporišče v Laosu v bližini prelaza Mu Gia.
Ena raketa SAM je bila izstreljena proti F-4 Phantom jet letalu, ki je bilo nad Hočimin-hovimi potmi v ponedeljek zjutraj v bližini prelaza Mu Gia. Letalo se je raketi izognilo, nato pa izstrelilo proti njenemu oporišču rakete Shrike, ki jih vodi proti cilju signal radarja.
Ameriški viri pravijo, da ni dvoma, da je bila raketa SAM izstreljena z oporišča na laoški strani meje. Trdijo, da so videli na letalskih fotografijah rdeči konvoj, ki je prevažal te rakete, pa niso mogli dognati, kam je bil namenjen. Zdaj jim je to jasno.
Boj za Laos je postal trd in zagrizen. Letos so rdeči napadli veliko preje kot prejšnja leta in potisnili vladne čete tako s Planote vrčev na severu kot z Bolo venske planote na jugu. Tako imajo Hočiminhova pota od te strani zavarovana, hočejo jih zavarovati tudi pred napadi iz zraka, da bodo varnejše spravljali po njih vojne potrebščine in moštvo na jug.
V času, ko ZDA prenašajo težo svoje vojaške podpore Južnemu Vietnamu, Laosu in Kambodži na letalske sile, je razumljivo, da hočejo rdeči okrepiti in izpopolniti letalsko obrambo in letalske sile. Opremo in letala za to jim pošlja Sovjetska zveza.
letalstva Je ključ sovjetske strategije?
LONDON, Vel. Brit. — Britanski profesor John Erickson, eden od vodilnih strokovnjakov za sovjetska vojaška vprašanja, je v svoji novi knjigi, ki je izšla te dni, objavil podatke, ki naj bi dokazovali, da je letalska sila
ključ nove sovjetske strategije. J. Erickson opozarja zahodne sile, da je nagla izgradnja sovjetskih letalskih sil svobodnemu svetu veliko nevarnejša od sovjetskega vojnega ibrodovja, o katerega gradnji je v zadnjih letih na Zahodu toliko razpravljanja.
Profesor J. Erickson ne verjame v mnenje strategov NATO, da utegne ZSSR začeti proti Zahodu v Evropi z močno o-fenzivo na kopnem, ki naj bi jo NATO skušal zavreti z običajnimi oboroženimi silami, če pa to ne bi šlo, pa s taktičnim jedrskim orožjem. Kar naj bi dalo obema stranema možnost premisleka in ustavitve sovražnosti, predno bi se spopad razvil v polno atomsko katastrofo.
V knjigi “Sovjetska vojaška moč” pravi profesor J. Erickson, da bo ZSSR, če se ne bo odločila za napad, udarila najprej množično z atomskim orožjem na središča obrambe in zahodnih o-boroženih sil. Nato razlaga obsežnost sovjetskih letalskih sil. Tako naj bi ZSSR imela 1,700 prevoznih letal na kratke in srednje razdalje in 1500 helikopterjev. Posluži se lahko tudi 300 letal civilne letalske mreže. ZDA imajo le 35 C-133, 260 C-141 ter 25 C-5A prevoznih vojaških letal. ZSSR ima premoč tudi v lovskih in borbenih letalih in bombnikih z izjemo medcelinskih.
MALI OGLAS*
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na Addison Rd. in St. Clair Ave. nad Central National Banko. Pripravno tudi za urad. Pokličite 481-5380.
__________________________(x)
2	hiši naprodaj
Enodružinska 6 sob in enodružinska 5 sob na enem lotu, dvojna garaža, sadna drevesa, blizu šole, cerkve, buse in trgovin; blizu doma ostarelih, na dobrem prostoru. E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 235-4876 ali 531-1029.
_________________________-(H)
V	najem
Oddamo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, na 6013 Bonna Avenue, zgoraj. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite 442-2009.
__________________________02)
V	najem
Dvoje 5-sobnih stanovanj, neopremljenih, eno spodaj, drugo zgoraj, se odda v najem. Oglasite se na 1207 E. 74 St.
(12)
Naprodaj
transmission, starter baterija, dve zimske gume (tires) in štiri kompletne gume (tires) za poleti; tudi ena šipa in dvoja vrata vse spadajoče za station wagon | Volkswagen. Vse se proda poceni. Kličite 851-0411 do 2. ure popoldan ali po četrti uri pop.
(14,18 jan.)
Iščejo stanovanje
Zakonca srednjih let iščeta 3-sobno stanovanje z garažo v j bližini E. 185 St. za mesec junij.
Kličite 261-3722
___________________ (10)
Odprto v nedeljo
21480 Westport Ave., 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, klet in garaža. Pod $25,000.
Dvodružinska
Dobra investicija na School Ave. 4 zgoraj, 4 spodaj, klet, garaža, blizu Marije Vnebovzete.
STREKAL REALTY 481-1100	405 E. 200 St.
(10)
Naprodaj
Poslopje z 4 stanovanji, najemnina $3200, v bližini hrvaške cerkve sv. Paula in slovenske cerkve sv. Vida, garaža za 4 kare, električna naprava, $20,000. Kličite “collect” 1-352-3610.
W. B. GREEN REALTY
—(11,13,14 jan)
BLEXANDRE DUMAS i
Grof Monte Cristo
Mrmranje, oziroma boljše rečeno vihar razjarjenja se začuje po dvorani. Sodniki in porotniki se spogledajo.
Gospod Villefort opre svoje v pričetku bledo, zdaj žareče čelo z roko; naenkrat ves zmeden vstane in pogleda okoli sebe; zmanjkalo mu je zraka.
“Ali česa iščete, gospod kraljev prokurator?” vpraša Benedetto s svojim najprijaznejšim smehljajem.
Gospod Villefort ne odvrne ničesar, ampak omahne nazaj na svoj stol.
“Ali ste zdaj že pripravljeni povedati svoje ime?” vpraša predsednik. “Surovo bahaštvo, s katerim ste našteli svoje različne zločine, ter jih imenovali svoj poklic, in čudni pojmi o časti, katere opirate na to, se v imenu morale in z ozirom na človeštvo kaznujejo zelo strogo, in to je morda uzrok, zakaj se niste hoteli imenovati; vsekakor ste si hoteli dati prej primeren naslov, da dobi vaše ime nekoliko bleska.”
“Neverjetno je, gospod predsednik,” pravi Benedetto z najljubeznivejšim glasom in se uljudno pokloni, “kako ste spoznali moje misli. Res sem vas s tem namenom prosil, da stavite vprašanja v drugem redu.”
Strmenje doseže svoj višek; v zatoženčevih besedah ni bilo ni-kake baharije več: poslušalci napeto pričakujejo, da vsak hip izbruhne kaka strašna nevihta.
“Torej vaše ime?” pravi predsednik.
“Svojega imena vam ne morem povedati, ker ga ne vem: ime svojega očeta pa vem in vam je lahko povem.”
Villefortu se zavrti v glavi; debele znojne kaplje mu prično padati s čela na papir, ki ga je krčevito držal v rokah.
“Torej povejte ime svojega očeta!” pravi predsednik.
Niti dihanje se ne sliši; mrtvaška tišina vlada v celi dvorani.
“Moj oče je kraljev prokurator,” odvrne Andrea mirno.
“Kraljev prokurator?” pravi predsednik presenečeno, ne da bi opazil vidno Viliefortovo trepetanje. “Kraljev prokurator?”
“Da, in ker hočete vedeti ime, “vam tudi v tem oziru lahko postrežem. Imenuje se Villefort.”
Vihar, ki ga je tako dolgo zadrževalo spoštovanje pred krajem in sodniki, izbruhne z' vso silo, in celo sodnikov se polasti razburjenost množice. Medklici in psovke, namenjene Benedet-tu, ki se ne zgane, energične geste orožnikov in vse ono, kar se pokaže v trenotku zmedenosti in škandala, to naredi sodnim slugam za nekaj časa nemogoče, da bi napravili mir.
Sredi tega hrupa se začuje glas predsednikov, ki zakliče:
“Igrate se z justico, obtoženec, in drznete se nuditi svojim someščanom prizor drznosti in blaznosti, kateremu na svetu ni ničesar mogoče primerjati.”
Deset oseb si je prizadevalo, da bi dokazali kraljevemu prokuratorju, ki je bil čisto strt, svoje sočutje in mu priporočili, naj bo pogumen proti temu nesramnežu.
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
CLERK TYPIST
Experienced with account receivable. Union shop.
Many company benefits. PRODUCE TERMINAL 1550 Blue Island Ave. 243-1550
(9)
r—-—-------------------------
Končno nastane mir po celi dvorani razun na enem mestu, kjer se premika šepetajoča gruča ljudij.
Razširi se govorica, da je omedlela' neka ženska.
Andrea tekom celega tega hrupa gleda na skupščino z ljubeznivim smehljajem.
“Bog me čuvaj,” pravi, “da bi zasmehoval sodni dvor ali hotel provzročiti pred to častito družbo nepotreben škandal. Vprašali ste me, koliko sem star, in povedal sem; vprašali ste me, kje sem rojen, in. odgovoril sem; vprašali ste me po mojem imenu, a ne morem ga povedati, ker so me moji stariši zapustili. A vendar lahko povem ime svojega očeta, in ponavljam vam, da je moj oče gospod Villefort, kar lahko dokažem.”
Iz glasu mladega moža je zvenela taka gotovost, tako prepričanje, da nastane globok molk. Za trenotek se vpro vse oči na kraljevega prokuratorja, ki sedi nepremično kakor zadet od strele.
“Gospoda,” nadaljuje Andrea, “hočem vam dokazati resničnost svojih besed.”
“Toda,” vsklikne predsednik razburjeno, “pri predpreiskavi ste vendar rekli, da se imenujete Benedetto, da ste sirota in da je vaša domovina Korzika!”
“Pri predpreiskavi sem rekel to, kar sem smel reči, da bi ne oslabil mogočnega vtisa tega, kar sem pravkar povedal.
“Zdaj vam ponavljam, da sem se rodil v noči od 27. na 28. septembra 1. 1817. v Auteuilu in da sem sin kraljevega prokuratorja gospoda Villeforta. Toda ali hočete podrobnosti? Povem vam jih.
“Luč sveta sem zagledal v ulici de la Fontaine, štev. 28, v sobi, prevlečeni z rdečim dama-stom. Moj oče me je vzel na svoje roke, rekel moji materi, da sem mrtev, me zavil v otiračo, na kateri sta bili črti H in N ter me odnesel na vrt, kjer me je živega zakopal.”
Groza obide vse prisotne, ko primerjajo jetnikov mir z Viliefortovo zmedenostjo.
“Toda od kod veste vse te podrobnosti?” vpraša predsednik.
“Takoj vam povem, gospod predsednik. Na vrtu, na katerem me je pokopal moj oče, je bil to noč skrit mož, ki ga je hotel umoriti in ga že dolgo zasledoval zaradi korziške osvete. Mož je bil skrit za grmom; videi je, kako je moj oče nekaj spustil, se priplazil bližje ter ga zabodel, ko je še zasipal jamo. Moj oče
SPLASHDOWN ’71 — The
stylish-way to go out in the rain this fall and winter: wear a quilted cotton. Miss Gallery opts for blue denim trimmed with fake lamb’s fur at the collar and cuffs for a cozy and comfortable look.
se je ranjen zgrudil, in Korz, ki je mislil, da je hotel zakopati zaklad, je odkopal jamo in našel mene še živega. Ta mož me je nesel v najdenišnico, kjer sem bil vpisan pod številko 57. Tri mesece pozneje se je napotila njegova sestra iz Rogliana v Paris po me, rekla, da sem njen otrok, in me vzela s seboj.
“Zato sem, dasi rojen v Auteuilu, vendar odgojen na Korziki.”
Trenotek vlada tako globok molk, da bi bilo dvorano mogoče smatrati za prazno.
“Nadaljujte,” pravi predsednik.
“Gotovo,” nadaljuje Benedetto, “bi bil pri teh vrlih ljudeh, ki sta me oboževala, lahko postal zelo Srečen, toda moje pokvarjeno srce je premagalo vse kreposti, katere mi je skušala uce-piti moja rednica. Rastel sem v slabem in postal zločinec. Nekoč, ko sem preklinjal Boga, da me je ustvaril tako hudobnega, je rekel moj rednik:
“ ‘Ne preklinjaj Boga, nesrečnik; ni te ustvaril iz jeze. Zločin prihaja od tvojega očeta, ki te je posvetil peklu, da si umrl, in bi, da te ni rešil čudež.’
“Od onega časa nisem več preklinjal Boga, ampak svojega očeta, in zato sem zdaj govoril besede, katere mi vi, gospod predsednik, očitate; zato sem provzročil škandal, vsled kate rega še vedno trepeta cela dvorana. Če je to zločin več, me kaznujte, toda če sem vas prepričal, da me preganja nesreča izza dneva mojega rojstva, me pomilujte in objokujte!”
“A vaša mati?” vpraša predsednik.
“Moja mati je mislila, da sem mrtev; ta ni zakrivila ničesar. Imena svoje matere nisem hotel vedeti; ne poznam je.”
Ta hip se iz gruče, ki je, kakor smo omenili, stala okoli neke dame, začuje pretresujoč krik, ki ga zamori ihtenje.
Te ženske se je polastil grozen napad. Morajo jo odpeljati; pri tem dvignejo pajčolan, ki je zastiral njen obraz, ter spoznajo gospo Danglarsovo.
Kljub svoji zmedenosti in razburjenosti jo spozna tudi Villefort in se dvigne.
■‘Dokaze, dokaze!” pravi predsednik. “K verjetnosti te strašne izpovedi je vsekakor treba naje-klatantnejših dokazov!” “Dokaze?” pravi Benedetto. “Vi hočete dokaze?”
“Da.”
“Torej poglejte gospoda Villeforta in nobenega dokaza več ne bodete zahtevali.”
KOMUNIKACIJSKI SATELIT — Središče pozornosti je novi komunikacijski satelit Intelsat IV, ki je sposoben prenašati na enkrat 6,600 telefonskih razgovorov ali 12 barvnih televizijskih programov. Služil bo Coramuications Satellite Corp. z mesta visoko nad Atlantikom, kjer je sličen satelit že od začetka leta 1970.	,
PAYS ONLY SATURDAY i MONDAY
More durability from
jSfcotctifprES
^ STAIN REPELLER
Retards soiling— cover stays cleaner, fresher, newer looking longer
More support from hundreds
More comfort with deep
quilting to Seaiyfoam®* ...layers of puffy cushioning like sleeping on a cloud
More firmness from patented Dura-Gard foundation-torsion bar design is more durable, gives stronger edge
SEALY HEALTH GUARD
Shop around and compare other mattresses at this ^ price. If you find any other at $59.95 that approaches this kind of quality we suggest you buy it! But we don't think you can. Sealy outdid themselves by combining many of the most wanted features in bedding at a sale price! Hurry. Sale for limited time only.	twin or full size,ea. pc.
Queen Size Sealy's 60x80" Modern Double is 20% bigger...2-pc. set $179.95 ,
King Size 76x80" gives 50% more room... 3-pc. set $249,95	, . i : !
59



SEALY POSTUREPED1C
A UNIQUE BACK SUPPORT SYSTEM Designed in cooperation with leading orthopedic surgeons for comfortably firm-support.
"No morning backache from sleeping on a too-soft mattress."	$QQ95twfnorfuit
POSTUREPEDIC IMPERIAL Z/ČJ size.ea.pc.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
john mm & sons
Vse se ozre v kraljevega prokuratorja, ki pred ostmi teh tisoč vanj vprtih pogledov omahova-je stopi korak naprej.
Oglasi se dolgo mrmranje začudenja.
“Dokazov hočejo, oče moj,” pravi Benedetto; “ali naj jim jih dam?”
“Ne, ne,” zajeclja Villefort s trepetajočim glasom; “to -je nepotrebno.”
“Zakaj nepotrebno?” reče predsednik. “Kaj hočete s, tem reči?”
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
f-rr Mb
^W^Bunilr
Society"
ws
ONE FAiRlANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914 . . .
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the Service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and Httle league baseball, b*. Social activities.
7. Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Ds^iižine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ..................Tnthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, 1VI.D.
EUCLID POULTRY
r.rilp’ *oc»rT*'	T-O't,	-+I mt* <.>.-.1	>.	1’«	.Jr
poinoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite h> J :?Sef5r» HOWARD & A K E k \4«> ris-iT -<«>. -stp.’wt sTrt.rn	' i.oev
‘AiitVrs»- '.li'-ptn.	n* koze
Oglašujte v nalili malih cghrih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljen- hsitvo. ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč.
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0G23.



ŽENIN! IN NEVESTE!
VARA SLOVENSKA UNUŠKA TISKARNA VAM TISKA
K b A S N A POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM JN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628