Poštnine olafana v vi pristalo na revizijo, je pripravljen zakon, ki ustvarja enoten tip to pogodbe kot zakon. upravna mzdeUiev države Belgrad, 15. aprila. (Tel. »Slov. ) Glede bodoče upravne razdelitve države smo zvedeli, na kompetentnem mestu, da se bodo upravne oblasti, vojaške divizijpke oblasti in finančna ravnateljstva v svojih mejah popolnoma krile. oddelkom za kmetijstvo, ki bo sedaj skupno z bivšim ministrstvom za agrarno reformo obsegalo še šest oddelkov. Bivše ministrstvo za agrarno reformo se imenuje sedaj agrar-nopravni oddelek. Tudi ministrstvo za socialno politiko je šlo za leni, da se oddelki čim bolj smotreno strnejo in nepotrebni odpravijo. Po predlogu, ki ga je stavilo predsedniku vlade, bi bila splošna razdelitev ta-le: 1. splošni oddelek, 2- oddelek za socialno skrbstvo in 3. zdravstveni oddelek. Nov® stoiice na zagrebški univerzi Zagreb, 15. aprila. (Tel. »Slov.«) V proračunu prosvetnega ministrstva je postavka za zvišanje števila vseučiliških profesorjev in docentov:8 mest za profesorje, 8 za docente. V proračunu ni označeno, katere stolice sc otvorijo. O tem bo sklepala seja prof skega kolegija prihodnji teden. Večina . bo na tehnični in filozofski fakulteti. Bivss poslanec obsojen Belgrad, 15. aprila. (Tel. Slov. ) Okrožno sodišče je danes obsodilo bivšega narod« ;■•••iia poslanca Velimirja Milijanoviča na šesi mesecev zapora, ker je bilo sodišče mnenja, 'la jo ponaredil menico /.a A5.000 Din. Obsojeni • j.- proti razsodbi pritožil. z Romunijo Belgrad, 15. aprila. (Tel. Slov.«) V zu-nanjem ministrstvu se je danes nadaljevalo delo odseka romunske in jugoslovanske, delegacije pod Pelivanovičevim predsedstvom. Obravnavalo so je vprašanje cerkvenih in Sofakih vprašanj med Jugoslavijo in Romunijo. Gro za šole v Banatu in Romuniji ter za ustanovitev škofije v Temešvaru.' Sej a zakonodajnega sveta Belgrad, 15. aprila. (Tel. Slov. ) Zasedanje vrhovnega zakonodajnega sveta se je danes zopet pričelo. Seji so prisostvovali novoimenovani člani dr. Uroš Krulj, dr. Tu-gomir Alaupovič in Daka Popovič, zagrebški vseučiliški profesor Mavrovič. V razpravi je bil pravilnik o polaganju profesorskega izpita za srednjo tehnično šolo. Za trgovinsko ministrstvo jc poročal načelnik dr. Korenič. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 3. Razpravljalo se bo o zakonu o državnih in nedr žavnih cestah. Frcsetite.v ministrstev Belgrad, 15. aprila. (Tel. Slov..:) Kmetijsko ministrstvo in statistika sta se danes preselila v lastno uradno poslopje na vogalu ulic Miloše Velikega iu Neifianjc. Gozdarsko ministrstvo se v lastno poslopje preseli prihodnje dni. V isto poslopje pride tudi trgovinsko ministrstvo, tako da bodo v istem ministrstvu tri do štiri ministrstva. S tem, da so se posamezna ministrstva preselila v lastna poslopja, bo država prihranila več milijonov dinarjev na najemnini. 'essijja trgovin ■ Belgrad, 15. aprila. (Tel. Slov. ) Nekateri listi so trdili, da je v soc. političnem ministrstvu izdelana uredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Uredba da predvideva načelno osemurnik, lokalno pa se bo določil čas odpiranja in zapiranja trgovin. Med 13 in 15 mora bili najmanj ena ura odmora. Trdi se, da se uredba ne bo predložila VZS v razpravo. (Vest prinašamo z rezervo. Op. ur.) Novi dubrovniške šfeo? dr. Cvsrevic Zagreb, 15. aprila. (Tel. Slov.<) Narodna Politika prinaša uradni brzojav iz Rima o imenovanju dr. Josipa Careviča za dubrov-niškega škofa. Dr. Carevič jc doktor modro-slovj a in bogoslovja, kanonik in župnik ka-tedralne cerkve v Splitu. Rodil sc je dne 16. febr. 1883. Gimnazijo jc dovršil v Splitu. Bogoslovne nauke pa v Rimu. V Gregorianu-mu je promoviral za dvojnega doktorja. Leta 190S. je posta! duhovnik. Razne službe jc opravljal do I. 1924. Takrat je bil imenovan za kanonika stolnega kapitlja splitskega in katcdralnega župnika. Razen tega jc vršil razne častne posle. Tako jc bil predsednik duhovniškega društva -Vzajemnost«. Novi dubrovniški škof je zelo izobražen mož. Govori več jezikov. Napisal je več razprav. Na novega škofa se polagajo velike nade. Betgrašshe vesši Belgrad, 15. aprila. Prihod Nj. Vel. kralja se za jutri pričakuje. Dosedaj se je mudil v Topoli. Iz maršalata dvora jo sprejel prometni minister dr. Korošec ta-le brzojav: Prijetno ganjen po toplih pozdravih, ki so so poslali z občnega zbora Zadružne zveze v Ljubljani, je Nj. Vel. k ralj odredil, da se udeležencem izreče prisrčna in iskrena zalivala.« Med Jugoslavijo in Madjarsko se jc dosegel sporazum, da se vrši seja mednarodnega razsodišča v Luzernu. Obravnavala se bodo sporna vprašanja med obema državama. Gradbeno ministrstvo je odredilo, da se takoj pripravi material za zakone: zakon o ustroju gradbenega ministrstva, zakon o razlastitvi, gradbeni zakon, zakon o izkoriščanju vodnih sil, zakon o javnih delih iu zgradbah, zakon o poštah, telefonu in brzojavu. Notranje ministrstvo je izdalo danes uredbo o organizaciji policijske službe. S to uredbo jc končno urejeno vprašanje policistov in je urejena notranja policijska služba v celi državi. Pravosodni minister dr. Srskič je bil danes pri prometnem ministru dr. Korošcu. Bolgrajnke tNovosti« danes niso več iz-ho. Izdajatelj .jih je prostovoljno ustavil. Pravoslavna cerkev zahteva verski pouk Pri prosvetnem ministru Boži Maksimo-»jeu eta bila podpredsednik sv. sinoda metro-polit dr. Cavrilo Dožič in član sinoda temeš-vurski i« veliko-kikindski škof dr. Georgij Letič in mu izročila dve spomenici z ozirom n;f zakonska načrta o ljudski in o srednji šoli. Obe spomenici sta bili izročeni pred štirimi meseci že prejšnji vladi, a še nadalje točno označujeta stališče pravoslavne cerkv glede verskega pouka. V teh spomenicah se uvodoma naglašajo velike zasluge pravoslavne cerkve za ohranitev narodne zavesti, prosvete, odporne sile in konstruktivne ter moralne sposobnosti naroda. Nato pa se pravi v spomenici: »Na veri in morali, na teh dveh duhovnih osnovah počiva vse zunanje življenje naroda tn države. Graditev teh temeljev jc v prvi vrsti posel Cerkve, ki to delo vrši ne samo vsled tega, ker je to pravo polje njenega dela, temveč tudi zato, ker to odgovarja njenim večnim rodoljubnim svetosavskim izročilom. Da more t* etične in idealne temelje družabnega in državnega življenja sigurno negovati samo Cerkev, ki z vero preureja človeka in narod, dokazuje ne samo starejša zgodovina našega in drugih narodov, temveč tudi novejša zgodovina, ki enako ne more zabeležiti nobeneg.i drugega izvora moralne sile in veličine, ki bi mogla nadomestiti Cerkev. Čeprav zakonski načrt o ljudskih šolah ne izključuje iz šohe verskega pouka, ga vendarle omejuje in laizira ter tako loči verski pouk od svojega pravega in naravnega izvora. to je od Cerkvi;. To pa pomeni isto, kot onemogočevanje pravilnega toka te panoge narodnega naobraževanja. Ker vidimo v takšnem postopanju po- , skus gotovega svetovnega nazora, ki sc bori za pobijanje versko-nravstvene izobrazbe naroda in ker vidimo v tem kali kulturnega boja, ne moremo storiti drugo, ko da dvignemo glas srbske Cerkve proti vsa- I kemu takšnemu poskusu, s katerim se izpod- I koptijejo temelji narodnega življenja in ob- j stanka, po katerih je živel naš narod ccle veke in se obdržal in slavno izvedel svoje osvo-bojenje ter ujedinjonje. Zakonski načrt, ki hoče odvojiti verski pouk od Cerkve in jej onemogočiti, da v šoli, ki jo preide ves narod, izobrazuje versko-nravstveno mladino v njeni najbolj dostopni dobi za duhovno-moralni pouk, tak zakonski načrt — to trdimo odkrito — ni.izraz narodne volje. Niti iz enega znaka se ne da sklepati, da bi narod to hotel. N^š narod je religiozen. Nobenega nerazpoloženja do vere očetov ni in tudi nobenega gibanja, da se osvobodi te vere. Zakonski načrt o narodnih šolah je zato v onem delu, v katerem loči verski pouk od Cerkve, ne samo neumesten, temveč tudi p r o t i n a -roden. Vse značilne poteze narodnega življenja kažejo globoko versko čustvovanje, vdanost Cerkvi in njenim ustanovam. Neopravičeno je, če se država ne bi urejevala v skladu z razpoloženjem in potrebami naroda, pač pa po naziranju posameznikov, ki mislijo, da je dobro naroda v doktrinarstvu in slučajnem ter izpreminjajočem se pogledu na svet. Ne moremo dovoliti, da se pod imenom verouka vsaja kriva vera in praznoverje. Kriva vera je največja nevarnost za človeka in narod. Za pravo vero je dajal narod življenje. Vse življenje, osebno in narodno pa pači kriva vera. Ločitev verouka od Cerkve pa neizogibno vodi do pačenja vere, narod pa vodi v nasprotje s posvečenimi tradicijami preteklosti v smer verske krize in verskega nepouka. Narodna šola, ki nadomestuje in dopolnjuje vzgojo v domači hiši, ali more iti v označanju vere drugo pot, kakor pa so jo dali otroku starši? In ali se more uničiti naravno pravico staršev, da se njih otroci vzgajajo v verskem duhu one prave ver, ki jo oni izpovedujejo? Razven tega je znano, da ni naroda brez vere. Če se v narodu ne goji prava vera, potem se bo narod izročil krivi veri in praznoverju; ker brez vere ne more biti. Zc v 1. členu zakonskega načrta treba kot namen šole povdariti, da ni njen namen gojiti moralni čut, temveč versko-mo-r a 1 n i, ker more moralni čut v narodu počivati le na določnih in nespremenljivih verskih načelih. Dejansko tudi počiva na teh načelih v našem narodu, ki morale in vesti od verske zavesti ne loči. V člen, v katerem se naštevajo učni predmeti, mora priti mesto »Učne načrte predpisuje prosvetno ministrstvo iz verskega pouka in po zaslišanju pristojne duhovne oblasti,« te besede: Učne predmete in program za verski pouk predpisuje prosvetni minister po predlogu in sporazumno s cerkveno oblastjo. Razven tega mora priti mesto izraza »pouk o veri« pravilnejše »pouk o veri«, ker ni cilj verouka samo pouk v veri, temveč tudi versko-moralna vzgoja. Izbera in razvrstitev gradiva verskega pouka ne more biti samo pravica šolske oblasti, temveč tudi cerkvene, ki hoče na verski stopinji duhovnega razvoja s sistematičnim verskim poukom vzgojiti golov porast versko-moralne zavesti. Zaslišanje cerkvene oblasti tu ne zadostuje, Otvoritev razorožitvene konference Živahno zanimanje za razorožitev -- Ruski in nemški predlog Ženeva, 15. aprila. (Tel. Slov.) V svojem otvoritvenem govoru na šestem zasedanju pripravljalne razorožitvene konference Društva narodov je izjavil danes predsednik Laudon, cla se ni treba udajati iluziji, da se ta predkonfcrenca vrši sedaj morda zato, ker bi se lahko dogotovil načrt mednarodne konvencije o razorožitvi. Za to še vedno manjka sporazuma med gotovimi državami. Le če se ta sporazum izvrši kmalu, je pričakovati uspeha pri delit komisije. Naglašal je velik interes vsega sveta i p vprašanju razorožitve, ki se izraža v številnih pismih, pri čemer je pokazal na pol inetra visok kup pisem, ki je ležal pred njim. Kot predmet razprav je omenjal posebno načrt sovjetske vlade za popolno splošno razorožitev in nemške predloge za boljšo organizacijo vojaških poročil, ki naj jih države dajejo Društvu narodov. Ženiva, 15 aprila, (Tel. Slov.) Za podpredsednika razorožitvene konference je bil izvoljen Ccbian iz Španije. Predsednik Laudon je za dnevni red predlagal 14 točk, in sicer kot prvega ruski načrt razorožitve, nemške predloge za organizacijo dolžnosti vlad za poročanje o oboroževanju in kemični vojni in vse še sporne točke o načrtu konvencije. Splošna razprava se bo začela jutri. Lord Cushenduu je ostro protestiral proti pismu predsednika mednarodne zveze letalcev, ki ga je prečital Laudon in v katerem sc naglaša nesmiselnost in barbarstvo napadov iz zraka. Letalci naj rajši služijo kot posredovalci med naredi. Dalje je sporočil Laudon, da je razen nemškega prejel tudi kitajski memorandum, ki se spričo pr povedi vojne izreka proti splošni dolžnosti vojaške službe, ki kot vojaški nacijonalizem« ni združljiva z načeli Druitva narodov. Pred sestavo nove vš&cie -- Sepi uspehi krščanskih socialistov pri občinskih volitvah Dunaj, 15. aprila. (Tel. Slov.) V krščansko-socijalnih krogih pričakujejo ta teden volitev nove vlade. Razgovori med strankami so dognali, da so vse stranke v načelu pripravljene, prepustiti aktualne probleme narodnemu svetu. Podrobnosti, pcschio glede najemninskega vprašanja, naj se odstopijo zopet parlamentarnim posvetovanjem. Jutrišnji sestanek vodstva krščansko-socijalne stranke bo, kakor se čuje, že neminiral novega zveznega kanclerja, o čegar osebi pa se ni slišati ničesar. Dunaj, 15. aprila. (Tel, Slov.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Zgornji Avstriji ni bilo nobenih ' istvenih izpremer v moči posameznih straiiK. V 405 občinah je volilo skoro pol milijona volivcev. Mesti Linz in Steyer nista Optimizem glede Pariz, 15. aprila. (Tel. Slov.) Romunski zunanji minister Mironescu sc je včeraj iz Londona vrnil v Pariz, pa se je po pardnevnem bivanju z orientekspresom odpeljal v Bukarešt. Lcndon, 15. aprila. (Tel. Slov.) V krogih londonske City in newyorških bank, ki se jntere-sirrjo za posojilne operacije v južnovzhoclni Evropi, se je bistveno spremenilo dosedanje neugodno sta,lišČe, ko sta se sestala Mironescu in Chamberlain. Prvoiineoovani ni pripustil nobenega dvoma o tem, da se more doseči za Mad-jarsko ugodna rešitev optantskega vprašanja, predvsem na finančnem polju, le tedaj, če se velesile, ki so interesirane na odpravi tega konflikta, zavzamt-J za ugodnejšo presojo romunskih posojilnih načrtov. Ker je v angleških političnih krogih velik interes, da se pomiri jugovzhodna Evropa, ne da bi se načel kočljivi problem revizije mirovnih pogodb, je pričakovati, da bo imela romunska vlada v Londonu in naj-brže tudi v Ne\vyorku bistveno boljše upanje na uspeh, kakor hitro bo mogla svoje načrte o posojilu utemeljiti s tem, da jc optantsko vprašanje urejeno. Nemci nezadovoljni Berlin, 15. aprila. (Tel. >Slov.«) Predsednik nemške državne banke dr. Schacht bo danes v nemškem protimemorandu ugotovil nasproti memorandu zaveznikov, da zavezniške zahteve ne morejo služiti niti kot podlaga za nadaljnje razprave. Nemci nočejo povzročiti v Parizu razbitja, nočejo pa tudi pustiti nobenega dvoma, da se more vršiti konferenca dalje samo tedaj, če se vrne na razpravo o nemški plačilni zmožnosti. Književnik Ostojič — umrl Split, 15. apr. (Tel. Slov.«) Mate Ostojič, književnik in pesnik, je umrl v Povlju nu otoku Braču. Pokojnik jc bil znan hrvatski kulturni delavec. Izdal je več pesmi ter nabiral narodno blago, ki ga je izdala Matica 11 rvatska. temveč je potreben sporazum, po katerem bo cerkvena oblast določila elemente verskega znanja in vzgoje, državna oblast pa bi spravila to v sklad z možnostmi šolskega pouka. V naravi same stvari je verouk stvar Cerkve, kar potrjuje tudi ustava v čl. 16., kjer se pravi, da se daje otrokom pouk »v soglasju z njih verskimi načrti«. To pa se pravi, da pripada določevanje gradiva v prvi vrsti cerkveni oblasti, ker je Cerkev poklicana, da določi materijo, ki je vsakemu njenemu članu potrebna za poznavanje vere . .. Nikakor nc moremo odstopili od načelnega stališča, da poučujejo verouk samo duhovniki. V tem pogledu predlagamo stiliza-cijo arhierejskega zakona, ki sc glasi: V državnih in zasebnih ljudskih šolah uče verouk župnijski duhovniki pod nadzorstvom pristojne cerkvene oblasti. Kjer to po presoji pristojne cerkvene oblasti ni mogoče, potem uče učitelji ali druge sposobne osebe, ki jih na predlog pristojne cerkvene oblasti imenuje prosvetni minister.« volili. Udeležba je bila skoro 90-odstotna. Krščanski posijalisti so obdržali svoje posestno stanje. Socijalni demokrati so imeli, kakor piše Reichspost , večie uspehe, kakor pri občinskih vclitvah lela 5024, vendar pa so v primeri z volitvami v narodni svet leta 1027 imeli izgube. Krščanski socijalisti, ki dobijo velik del novih mandatov v krajevnih volivnih skupnostih, namreč 1063, so zgubili na drugi strani 788 in vele-ncmci 371 mandatov, dočim so socijalni demokrati pridobili 230, Landbund pa 40 mandatov. Splošno število mandatov se jc zvišalo. Pri volitvah v salzburški poljedelski svet je dobila vse mandate lista katoliškega Bauernbiinda in Land-bunda. Pravi problemi »Narodna Odbrana«, z dne 14. aprila objavlja pod gornjim naslovom članek, v katerem pravi med drugim: Največja napaka prejšnjih režimov je bila, da se niso dovolj ozirali na glavne državne in družabne probleme. Leta in leta so prihajale na dan razne afere, leta in leta se je govorilo o boju proti korupciji, nič resnega pa se ni storilo. Če pa so bili storjeni kakšni koraki, potem se je delalo narobe. Klasičen dokaz tega je, ko se je delila koruza tudi v krajih, ki je niso potrebovali. Čuta odgovornosti pred Bogom in pred zgodovino ni bilo v ljudeh in njih delu. Živelo se je od danes na jutri. Vsak je gledal le na sebe. Kakor da bi bilo mogoče tako živeti in se vzdržati! Med tem pa so problemi rasli in se kopičili. Mi pa smo bili brez kompasa in brez jasno postavljenih idealov. To je bilo za naš narod tem težje, ker je moral te probleme rešiti v trenotku, ko je imel preiti iz patriarhalne dobe v individualistično. Da pa se ta prehod izvede, pa je treba jasnosti, ki je pa še danes ni. Ali vemo, če je naše narodno gospodarstvo namerjeno v industrijo ali poljedelstvo? Najlažje je pustiti, da se stvari razvijajo same od sebe, kar je v duhu liberalne doktrine. Danes pa je mednarodna tekma tako priostre-na, da morejo obstati samo narodi, ki zavedno grade svoje gospodarsko življenje in ga pri-lagode dejanskim možnostim. Pa niti s socialnimi in kulturnimi problemi n j bolje. Povsodi ista nejasnost. Ali hočemo, da se razširi prav tako nevarna proleta-rizacija, ali pa naj mar postane denarna aristokracija reSilec kulture? Vendar bi morali iti za ublažitvijo razrednih razlik in doseči njih sodelovanje. In kako je z našo kulturno orientacijo? Ali bo še naprej samo pod uplivom tujega duha? Nj. Vel. kralj je z nenavadno intuicijo odprl nova pota. Smo v novi dobi, v kateri ne moremo več živeti brez odgovornosti. Sedaj je tu možnost, da naš narod izrazi samega sebe. Ali zato morajo vsi, ki čutijo to odgovornost, storili vse, da pride pravi narodni duh do izraza. Predvsem moramo opustiti pretirano skromnost, ki je mati nezaupanja v samega sebe. Zavedati se moramo, da se nam nudijo velike možnosti, ker stopamo v kulturno zgodovino po drugih narodih. Samo takrat, kadar bomo skušali tako napredovali, da bodo pozorni na nas ludi drugi, bomo mogli res kaj storiti. Zakaj ne vodi narod, ki je največji in najbogatejši, temveč vodi narod, ki se prostovoljno stavi v službo Boga, kot sredstva izvajanje Njegovih smeri. Zato so mora vsakdo od nas že enkrat odločiti, ali bo šel po poli Boga ali satana, za nebeško ali zemeljstvo carstvo. Dve sla poti: ena v življenje, druga v nii-ranje; ena v slavo, druga v sramoto. Naj done te besede še tako starinsko, v njih je večna resnisa. Samo tisli, ki jo razume, ve, zakaj sc je rodil. Kralj Emanuel obišče Milan Milan, 15. aprila. (Tel. »Slov.«;) Jutri obišče italijanski krulj milanski vel oso jeni, aa kur so oblusli odredile radi lanskega atentata zelo obširne varnostne ukrepe. Zv ves teden se vršijo v mestu velike racijo proti sumljivim elementom. Za varnostno službo so zbrali v mestu številne čete. Kdaj se bo kralj pripeljal in obiskal sejem, se sedaj n« bo več objavilo. Vodstvo fašistovske stranke bo v, torek popoldne priredilo pred kraljevo palačo na stolnem trgu veliko manifestacijo. Volilna agitacija v Angliji London, 15. aprila. (Tel. »Slov.«) Pred poluo zbornico je imel danes Churchill svoj »zadnji« proračunski govor, ne samo, ker je za novi parlament pričakovati levičarsko večino, ampak tudi zato, ker se bo po polurad-nih poročilih stranke, če bi Balchvin vendarle dobil majhno večino, angleški kabinet pre-osnoval, v katerem bo sedanji zununji minister Chamberlain postal minister brez port-folja, Churchill pa bi postal namesto Baldvvi-mt voditelj stranke v poslanski zbornici in zunanji minister. i Vohunstvo dr. Take dokazano Praga, 15. upr. (Tel. Slov,«) »Narodni Politika poroča, da so v vili dr Tuke našli dokument, ki dokazuje, da se je dr. Tuka udeleževat vohunstva in da je sodeloval z inozemstvom. »Lidove Noviny« poročajo, da se je pri voditelju madjarskih krščanskih so-cialcev dr, Tešlerju v Novi vasi izvršila hišna preiskava. — Proti pobeglemu generalnemu tajniku madjarskih strank dr, Flachbartu je bilo izdano zaporno povelje. Blum izvoljen Pariz, 15. aprila- (Tel. »Slov.«) Voditelj socialistov Leon Blum, katerega je pri zad njih volitvah v francosko zbornico v njegovem starem volivnem okrožju premagal komunist Doriot je včeraj pri dopolnilnih volitvah v okrožju Narbonne v južni Franciji zmagal z 8 glasovi večine. Njegov radikalni protikandidat je protestiral proti vo15tvam, češ, da se neveljavni glasovi niso šteli pravilno Po volitvah je naenkrat iz neznanega vzroka nastal požar v gledališču Alcazar, v kateren je bil glavni volivni lokal. Gledališče je po gorelo. Primorske vesti Duhovniška vest. Č. g. France Kodrič, kaplan v Solkanu, je imenovan za župnika v Kojskem. — Na prošnjo idrijskega dekana mons. Arkota, ki ni prav trdnega zdravja, je goriški nadškof imenoval č. g. Petra Likarja, župnika na Gori, za idrijskega prodekana. Umrl jo v Grapi pri Idriji rudarski upokojenec in posestnik Franc Podobnik, slar 71 let. — V Postojni je umrla Terezija Starman, mati nadučitelja v Orleku. Grozno maščevanje. V Poreču je podporočnik Gantbardella na ulici streljal na učiteljici C-alma in Galli, nakar je še sebe ustrelil. Galli je dobila kroglo v desno oko, ki se ji je zjjllo, v nevarnosti je še drugo. Calma je ostala nepoškodovana. Galli je znana kot pisateljica. Kakor italijanski listi poročajo je poslala v resnici žrtev svojega poklica. Podporočnik se je namreč kruto maščeval, ker se jc učiteljica odločno potegnila za čast neke svoje učenke in naznanila ubijavca predstojnikom. Upanje je, da učiteljca ozdravi. Nova katoliška banka. Napoveduje se fu-zija štirih katoliških bank, ld poslujejo v l-ako-zvanih treh Benečijah, to je Banca Catitolica di (Jdine, Credito Venelo, Banca Catlolica S. Li-beralo in Banca della Venezia Giulia. Na Primorskem deluje predvsem Banca della Venezia Giulia, ki je ustanovila po deželi mnogo podružnic. Banka ni mogla uspeli, ker so ji stale nasproti krepko organizirane ljudske posojilnice in ker dežela gospodarsko stalno hira. Vse omenjene banke so se nahajale, v večji ali manjši denarni stiski. Zdaj jim ju prišla na pomoč Italijanska bančna zveza (Federazione bancaria Italiana). ki združuje katoliške banke v Italiji. Namerava sc u.- auoviti ena sama banka iz vseh štirih. Italijanski bančni zvezi je nedavno stavila vlada nr> razpolago 50 milijonov za saniranje katoliških bank. Krušni dijcvi. Kakor lansko lelo, se bo | tudi lelos praznoval po vsej Italiji krušni praznik.:, ki bo trajal tri dni, lo je v soboto, 13. t. m., nedeljo in ponedeljek. V Balillo preoblečeni otroci bodo prodajali lepo zavite kolačke. Izkupiček jo namenjen društvu Pro Oriente«, ki vzdržuje italijanske šole na Bolgarskem. Goriški krušni odbor, ki mu predseduje sonalor Bombig, je izdal na meščane poseben proglas. Sen. Bombig napoveduje dan, ko bodo rimski orli razpeli svoje peruti 111 na svojih kirilatikperutih ponesli na Vzhod -svetlo luč duha v znamenju nepremagljivega snopa L11 križa«. Dunajska vremenska napoved. Sprva bo j v severnih Alpah večinoma jasno s svežimi južnimi vetrovi, na Koroškem pa oblačno, potem pa bo zopet temperatura znatno padla i in ponovile se bodo padavine.. Elektrarna Završnica Sklep je bil že dolgo zrel: Završnico je treba ob priliki ogledati. Sv. Peter pa, ki nam je letos poklonil obilo snega in mraza, je zelo oviral izvršitev tega sklepa. Koncem marca se je smejala pomlad, kot bi obljubljala: še ves april bo tako. No, na vreme se je prav malo mogoče zanesti in april se je pošalil tudi z nama. »Jutri bo lepo« sva dejala, »jutri greva«. Na kolodvor sva zjutraj prišla mokra kot vodne miši, v vlaku sva se komaj posušila. Ko sva v Žirovnici izstopila, je le še malo rosilo z nebu, v Ljubljani pa so nama pozneje povedali, da je lilo tukaj ves dan. V pisarni »Kranjskih deželnih elektrarn« so se čudili: »Danes si hočete ogledati vse? Pridite čez mesec, dva, tedaj bo lepo vreme in naše jezero bo Pogled na poslopje elektrarne v savski soteski pod cesto. polno. Lepše fotografske posnetke boste lahko tedaj napravili.« »Velja. Tudi čez mesec, dva še prideva. Sedaj nam pa le pokažite svoje naprave.« Gosp. Geč, obratovodja elektrarne Završnice se je vdal in se napotil z nama doli k Savi, kjer stoji električna centrala. Ob poti s ceste pa do Save nas spremlja ves čas kak meter visok greben zemlje — pod njo je močna cev, pokrita s prstjo. V njo je ujeta voda Završnice, ki žene vodno turbino v električni centrali ob Savi. Leseni klini, pritrjeni na strmino, vodijo globoko navzdol k poslopju elektrarne. 280 jih je. Ko prične najhujša strmina, se izpod zemlje pokaže železna cev. Trije, Štirje možje bi jo komaj objeli. Prisluhnemo, če morda voda kaj šumi. Niti najmanjšega šuma ni in vendar pada v tej cevi voda z nepojmljivo naglico in z velikanskim pritiskom v nižino. Strmina ob elektrarni je poraščena z grmovjem. Umetno je zasajeno ter zadržuje zemeljske plazove, ki bi se utegnili utrgati ter ogrožati elektrarno. Gosp. Geč pojasnjuje vse in komaj sproti odgovarja neštetim vprašanjem, ki se mu stavljajo vsak hip. Stroji elektrarne grmijo Obisk v električni centrali Završnici te prijetno iznenadi. Visoka okna, lepo pobeljene stene, povsod najlepši red. Nobena stvar ni brez namena ali le slučajno na svojem mestu. Posoda z oljem je v levem kotu, v desnem majhna mizica, v ozadju se svetlikajo stikalne plošče. Šel bi v gozd in bi ne videl dreves, če ne bi v elektrarni opazil mogočnih strojev, ki zavzemajo skoro ves prostor v široki dvorani. V tej elektrarni sta dve garnituri strojev, prva je bila ob našem obisku v obratu, druga je mirovala. Vode, ki žene vse kolesje, ki razsvetljuje vso Gorenjsko od Kranja naprej, te vode ne vidiš nikjer, prav od tam v hribih, kjer teče po ceveh iz jezera pa do iztoka pod elektrarno. Vsa je uklenjena v cevi in v predore. V elektrarni prihaja voda najprej v turbino, v katero pritaka voda s pritiskom 16 atmosfer. Voda, ki ima 160 metrov padca, žene turbino, ta pa je sklopljena z velikim masivnim kolesom vztraj-nikom, ki ublažuje sunke turbine. Vztrajnik je 10.000 kg težak in napravi v minuti 500 obratov. Enakomernost vsega obrata se regulira potom avtomatičnih oljnatih regulatorjev. Vztrajnik žene nato glavni stroj: generator, ki proizvaja vrtilni tok napetosti 10.000 voltov. Stroji grmijo v elektrarni neprestano. V zraku se družijo enakomerni, bobneči in cvileči zvoki ter tvorijo veličastno pesem strojev, dela in naravnih sil, ukle-njenih in od človeka usužnjenih. Človek sam je nasproti tej pesmi majhen, slab. Vsako besedo, ki jo hoče reči komu na uho, mora kričati s polnim grlom in si še pomagati s kretnjami rok. Pa vendar grmi le polovica strojev. Druga garnitura počiva, miruje njena turbina, miruje generator in miruje regulator. Voda teče le po enem dotoku iz cevi v elektrarno, drugi dotok je zaprt. Vsak gene-j rator ima kapaciteto 1500 konjskih sil, oba skupaj i premoreta 3000 HP. Turbine so Fultonovega sistema in izdelek ljubljanske tvrdke G. Tonnies. Ves električni ustroj pa je delo dunajske tvrdke A. G. Union. Turbina je opremljena s kazalcem za vodni pritisk, avtomatični regulator pa z merilcem za število obratov vzlrajnika. Ves čas sta v službi dva strojnika. V elektrarni je šest strojnikov, ki se izmenjujejo vsakih osem ur. Na steni sta dve stikalni plošči, za vsak generator ena. Merilni instrumenti nn stikalnih ploščah omogočajo kontrolo napetosti toka iu vsakokratno obtežbo generatorja. Za vsak dan vodijo v elektrarni evidenco o množini oddanega toka. Iz elektrarne vodijo trije daljnovodi In sicer eden do Dovjega - Mojstrane, drugi do Kranja in tretji do Bleda in Bohinjske Bele. Daljnovodi imajo avtomatična stikala, ki v slučaju defekta odklopijo daljnovod. Naprave v elektrarni. Gosp. Geč nas vodi v prvo nadstropje elektrarne: : Pazite, visoka napetost, je smrtnoaievar-nol« Tu je že cela kopica žic. Po tri in tri vodijo iz elektrarne navzven k daljnovodom. Najmanjši dotikljaj bi bil smrten, treba je torej tesno pripeti suknje, kajti tudi s krajci suknje ni preveč varno na široko opletati med žicami. Spodtakniti se in in ujeti se za žice — no, potem pa kar zbogom solzna dolina. Vse železne konstrukcije v elektrarni so zato tudi zvezane z zemljo, da se kolikor toliko onemogočijo nesreče. V pritličju tik strojev je agregat za polnjenje akumulatorjev. Akumulatorske baterije pa so v prvem in drugem nadstropju. Akumulatorska energija služi avtomatičnim stikalnim pripravam v elektrarni. V prvem nadstropju so na dveh hodnikih nabiralne tračnice, od katerih se odcepljajo vodi k posameznim aparatom in drugim vodom. V drugem nadstropju so varnostne naprave proti streli na daljnovodih in poslopju elektrane. Kadar udari strela, jo te naprave odvajajo v zemljo. Voda, ki je opravila svoje delo, se odteka iz turbine jrod zemljo v Savo. Še pred izlivom se prikaže na svetlo in se odteka kot večji potok. To je sedanji izliv Završnice v Savo. Ob cevi navzgor Fotograf opravi svoje delo v poslopju, nato pa naju vodi g. Geč zopet navzgor. Spotoma še pove, da je teren, na katerem stoji elektrarna, umeten. Dvesto osemdeset stopnjic navzgor, na levi s prstjo in travo pokrila vodna cev, na desni razpadli pragovi, sledovi nekdanje vzpenjače, ki je še do pred kratkim vodila do poslopja elektrarne. Lani so jo demontirali Na vrhu še leže tračnice vzpenjače, namazane s katranom, da ne rjave. Če bi potreba nanesla, bodo vzpenjačo zopet postavili. Nekdanja strojnica vzpenjače služi sedaj za skladišče. Spodaj buči Sava. Gole skale so njeni prepadi, soteska, po kateri teče, je ozka in strma. Delavci, ki morajo v tovarno ua Dobravo, so si skrajšali za uro hoda pot. Preko Save so napravili iz železnih vrvi in desk viseči most. Most se guglje, pravijo, da si niti sedaj ne upajo bolj bojazljivi cczenj. Mikalo naju je, da bi še midva poskusila ili po tem mostu. Ali ogledati si je bilo treba še drugo polovico elektrarniških naprav in sicer ravno tako zanimivih, kol so prve. Steza k vodnemu zapiralniku na hribu vodi lik nad Žirovnico, ves čas ob debeli cevi, deloma pokriti z zemljo. Gosp. Geč je utrujen poti in najinih večnih vprašanj, sam sicer pravi: »Ah, kaj to?«, vendar ga pustiva spodaj, sama pa mahneva na hrib. Do zapiralnika vodijo betonske stopnice, strme in visoke. Nisva jih štela, vendar: vesela sva bila, ko sva bila že pri zapiralniku. Zapiralni]; sam je imenitna stavba, pripeta kot kak srednjeveški gradič na strme stene. Spredaj je balkon. Krasen razgled se ti nudi od tu: Na zapadli Bled, jezera sicer ne vidiš, zato pa grad v vsem obrisu, med zelenjem pa se svetlika Suvobor. Na severu temni dimniki jeseniških tovarn, poti njimi najmlajše slovensko mesto. Za njim kot bele pičice še nekaj hišic: Dvoje, Mojstrana. Na jugu se ti odpira vsa gornja savska dolina z mnogimi vasicami. Železniška proga spremlja Savo daleč proti jugu. Kaka škoda, da nama vreme ni bilo naklonjeno! Vsi hribi, vse planine v megli in v oblakih. Če sva že gori, si oglejva vse! Za cevjo ne moreva več; ta prihaja iz hriba, midva morava po položni, toda ozki stezi okrog hibi«. Steza je ves čas vodoravna, pod njo in nad njo so strme stene. Korakati morava previdno. Zadnji del hribovega grebena preseka steza v kratkem predoru: izkopali so ga tedaj, ko so gradili na Završnici jez. Na osojni strani hriba je vse belo od telohov. V dolini jih že ni več, tu rastejo še vedno, vmes pa sem ter tja kak črni teloh in druge gorske cvetlice. V hribu je več predorom sličnih vdolbin: tu so delavci kopali pesek in gramoz za jez. V pol ure sva pri jezercu Završnica, ki izvira v planini Zelenici, je tekla poprej neposredno za hribom v Savo. Pri zgradbi elektrarne so jo zajezili in nastalo je malo jezerce, ki lepoto med te hribe stisnjeno soteske zelo povzdigne. Jezerce je do 7 metrov globoko, 300 metrov dolgo in do 250 metrov široko. Obseči more do 70.000 kubičnih metrov vode. Tla jezerca so naravna in jih tvori živa skala. Mostiček na jezu je markiran: preko njega vodi steza na Stol. Ob najinem obisku je bilo jezerce le do polovice polno, hribi okrog zlasti Stol, pa zaviti v najgostejšo meglo. In vendar je bil lep pogled na lo jezerce sredi smrekovih gozdičkov, planinskih pašnikov in strmih pečin. Jezerce je rezervoar vode za elektrarno. Voda teče po cevi, ki se prične v stolpu pri jezu, tu zabranjujejo posebne grablje, da se z vodo ne odtaka tudi razna nesnaga, ki ne bi bila v turbini prav nič dobrodošla. Cev se pod vodnim stolpom izgubi v hrib. Skozi hrib je napravljen do vodnega zapiralnika na drugi strani hriba 000 metrov dolg predor, skozi katerega je polo- Skoraj vsaki glavobol se lahko odstrani, istotako migreno. Vzemite -rab'6*' in v najkrajšem času Vam prinesejo olajšanje. rristne semo v originalnem zavoju ..j/kiMUHeuu". _ ska tvrdka Žabkar, turbine pa tvrdka Tonnies. Elektrarna z vsemi napravami, toda brez treh stanovanjskih poslopij in novih daljnovodov, je veljala 1,100.000 zlatih kron, sedaj bi veljala morda kakih 40 milijonov dinarjev. Med vojno se ni gradilo nič. po vojni pa so podaljšali daljnovod od Brezij na Kranj, iz Bleda v Bohinjsko Belo in iz Jesenic na Dovje-Mojstrano. Daljnovoda jo sedaj okrog 100 km in ravnotoliko omrežja. Po vaseh je okrog 60 transformatorskih postaj. Skupno dobiva iz Završnice električni tok okrog 30 gorenjskih občin z olerog 30.000 žarnicami in 230 poljedelskimi stroji ter mnogo industrij, na primer »Jugočeška: v Kranju, žebljarna v Kropi in tako dalje. Letno odda višnica 2 in pol milijona kilovatnih ur. Jez s inostičkom pri jezercu, ki je skoraj prazno. Pred jezom je vodni stolp. Stroji v elektrarni grmijo. Od leve na desno: genorator. vztrajnik z regulator jeni ter turbina. Za se vidi druga garnitura strojev, ki počiva. žena cev, ki je zgoraj na hribu v premeru široka dva metra, spodaj pri elektrarni pa le 1.80 in. Predor skozi hrib je bilo najtežje delo pri gradbi elektrarne, kajti ni bilo lahko vrtati 900 metrov v živo apnenčevo steno. Vodni zapiralni!: v slučaju defekta v cevi avtomatično zapre dotok vode. Kadar je jezerce polno, teče voda tudi čez jez. Sedaj pa je bila struga Završnice pod jezom suha in se je vsa voda odtakala lo po cevi. Vendar izvira sredi struge pori jezom močan studenec in žene spodaj mlin ter nato teče po naravni strugi Završnice v Savo. Tu je tudi znani železniški predor na gorenjski progi, ki neha s prepadom, preko katerega vodi železen most. Beseda »romantičen« je že preveč obrabljen prilastek, da bi mogla označiti vso to krasno sliko in sotesko, kjer je združeno vse, kar si zahočejo oči: smela tehnika in delo človeških rok, okrog pa veličastno stvarstvo v svoji prvotni naravni lepoti Kako so zgradili Završifico Električna hidrocentrala Završnica jc eden najlepših spomenikov, ki si jih je postavil bivši deželni odbor. Na zgradbo električne centrale so pričeli misliti že v letih 1909—1910. Ing. Sernec je tedaj za stvar zainteresiral dr. Lampeta in dr. Šu-šteršiča, ki sta se za lo takoj zavzela. Dr. Lampe je ustvaril velikanski projekt za elektrifikacijo vse Kranjske dežele. Njegova smrt in pa svetovna vojna sta izvedbo vsega projekta preprečili in bila je zgrajena le Završnica. Ta je bila prvotno zamišljena za rezervno centralo vseh ostalih kranjskih central, kadar bi te v suši odpovedali. Zanimivo je namreč, da jc Završnica ravno v času suše in poletne vročine zadostno preskrbljena z vodo. Sedaj mora Završnica skrbeti za električni tok vse Gorenjske od Kranja dalje in za precejšen del industrije na tem ozemlju. Predor skozi hrib so pričeli graditi 1. 1011, elektrarna pa je bila dovršena 1. 1014 in je pričela obralovati v začetku 1. 1915. Nad jezercem pa je prostora in vodne sile dovolj še za dve Završnici, ki sla bili tudi že projektirani. Stavbna dela jc izvršila tedaj tvrdka Redlich in Berger na Dunaju, električne dele, kot že rečeno, A. G. Union, cevi so dobavilo Witkovice, železno opremo v avtomatičnem zapiralniku in v stolpu na jezeru ter streho nad elektrarniškim poslopjem Ijiiblian- Več Završnic v Slovenijo! Završnica je sedaj last oblastnega odbora. S suficitoin vrši elektrarna nove investicije in krije deficit drugih deželnih elektrarn. Z Završnico so last oblastnega odbora še elektrarna v Zagradcu pri Stični in v Bohinju, v začasni upravi pa je tudi elektrarna v Žireh. Elektrarno vodi sedaj g. inž. Miklavec, dodeljenih pa mu je pet uradnikov ter 45, večinoma izučenih delavcev, ki so sami Slovenci in skoro vsi domačini. Elektrarna si je že sama vzgojila svoj monterski naraščaj. Utis, ki ga dobi človek pri električnih napravah Završnice, je imponujoč. Ne samo mogočnost strojev ter velikopoteznost vse napeljave, ne samo naravne krasote, še vse več imponira človeku, ko izve, koliko dobrega je že ta elektrarna prinesla Gorenjski, kako je tu ustvarila možnost za razvoj industrije, razsvetlila kmetske domove in olajšalo delo v obrli in kmetovalstvu, tako, da je človeku kar žal, zakaj ni še več Završnic na Slovenskem. Ni še s tem vse rečeno. Slovenska delavnost in podjetnost, ki se je pred vojno tako lepo raz-cvetla in katere uspeh je tudi Završnica, se bo gotovo zopet obudila in morda ni več daleč čas. ko bo imela lepa gorenjska elektrarna več tovarišic, v ponos Slovencem, v njihovo korist in v prid. Ni( veC bolečin po ledi. Samo tisti, ki so že občutili velike bolečine iti muke slabe prebave, napenjanje in utrujenost po jedi, vedo ceniti veliko polajšanje. ki ga povzroči prašek Majjn«. Deluje, hitro in gotovo: v nekaj minutah preneha vsaka bolečini). Prašek Magna je najboljše, kar lahko vzamete pri slnbi prebavi, ker nevtralizira kislino, zaustavlja vrenje hrane in nastajanje plinov, tako dn lahko deluje želodec brez ovir. Ktipiie že danes v najbližji lekarni zavoj praška Mttana in ko začutite bolečine po jedi, pn vzemite malo žličko v pol kozarca vode in kmalu boste pozabili, dn ste kdaj trpeli radi slabe prebave. Prašek Ma(jna priporočajo zdravniki iu ga uporabljajo v bolnicah. Dobiva 88 v vseh lekarnah in drogerijah, 1 zavojček s točnim navodilom Din 4'— / / aj/e novega Koledar Torek, 16. aprila. Benedikt, Jožef, Labre, Turilij, Kalist. — Lunina sprememba: Prvi krajec ob 15.09. — Po Herschlu se napoveduje spremenljivo vreme. — Jutri: Varstvo sv. Jožefa, Rudolf. Naš škof med svojim ljudstvom Cerklje, 14. aprila. vSlovenec« je poročal, da se je naš ljubljeni nadpastir dr. Ant. Bonaventura odpeljal na letošnje birmovanje v petek dne 12 aprila. Sijajno je bil sprejet v župniji cerkljanski Do meje župnije mu je prišlo nasproti sto jezdecev v svetlih čeladah. Spremljali so ga do La-hovič, do župnijske cerkve, kjer so obstali v lepem špalirju. Fantje so postavili nad 200 mlajev in jih razvrstili ob cesti po vaseh in pred cerkvijo Vse vasi so naravnost tekmovale, katera bo naredila lepše in kje bodo močnejše streljali s topiči. Zvečer je cerkljanska godba in pevski zbor pod vodstvom g. Košnika priredila bakljado, h kateri se je zbralo ljudstva od blizu in daleč, kakor na letošnjo lepo veliko soboto k Vstajenju in procesiji. V soboto zjutraj so peljali Štefanci Presvetlega na dve uri oddaljeno podružnico na Štefanjo goro pod Zaplato, kjer je daroval sv. mašo Od tam je šel še nekaj naprej na podružnico na Možanici. V nedeljo je prelepo vreme privabilo ne-broj ljudstva v lepo cerkljansko dekanijsko prestolico. 320 birmancev je postalo po sv. Duhu močnih. Presvetli je na prižnici s svojim ljubeznivim nagovorom še bolj privezal nase srca svojih podanikov. Popoldne se je odpeljal v Šenčur; skoro do cerkljanske cerkve so prišli naproti Scn-čurjani, ki so skušali Cerkljane s svojim nastopom in sprejemom še posekati. 30.000 zapuščenih Slovencev Klub slovenskega katoliškega akademskega starešinstva v Zagrebu za zapuščene Zagreb, 13 aprila. V Zagrebu in v okoliških občinah živi skoraj preko 30.000 Slovencev brez vsake zveze z domovino. Slovenska inteligenca (uradništvo in akademiki) imajo svoje prosvetno društvo. Delavci, železničarji, služkinje, natakarice itd. pa so prepuščene same sebi. Le vrlo majhen procent njih je včlanjen v verskih hrvaških društvih. Slovenske knjige se zelo malo čitajo med temi slovenskimi sloji. Mohorjeve knjige itd. skoro ne dobiš med njimi. Poduka nimajo nobenega. Dekleta moralno silno padajo. Porodnišnica in zagrebške bolnice so priče, ki kriče po moralni skrbi za zagrebški slovenski živelj. Velikansko nalogo si je nadel slovenski klub katoliških akademskih starešin, ki je bil osnovan 10. aprila t. 1. v Zagrebu. Ta klub hoče naše zapu- tteomafizetn trganje v kosteh, protin, išias zdravi najuspešnejše Reuianal pasta. Dobiva se v vseh lekarnah Proizvaja Lekarna Arko. Zagreb, llica 12. ščene sinove in hčere zbirati in voditi. Za predsednika kluba je izbran dr. ined. Jože Marjetic, zdravnik in občinski odbornik v Vrapču pri Zagrebu. Člani kluba so sledeči vrlo agilni in požrtvovalni gospodje in gospe: dr. Josip Sede j, odvetnik, dr. Malka Šimec. zdravnica, dr. Valentin Meršolj, zdravnik; dr. Marija Mlakar-K le mene, zobozdravnica; prof. Josip Klemene, arheolog; Franc Kovač, univ veterin, asistent; Marko Težak, trgovec; Ignac B a š a, abs. veterinar. Krščanska dobrodelnost v Ljubljani Zborovanje Vincencijeve družbe v Ljubljani. Ljubljana, 14. aprila 1929. Danes [»poldne so zborovale v marjaniški dvorani v Ljubljani konference Vincencijeve družbe. Zborovanja se je udeležilo 70 najuglednejših članov te dobrodelne ustanove. Zastopana je bila tudi mestna občina po ravnatelju g. C i u h i Predsednik družbe g. L a v t i ž a r je ob štirih otvoril zborovanje in pedal izčrpno poročilo. V ljubljanski škofiji je sedaj 13, v mariborski 5 konferenc, ki po večini prav uspešno delujejo. Najstarejši ljubljanski konferenci sta stolna in sv. Jakoba, ki sta bili ustanovljeni leta 1876. 52 let torej vršita karitativno delo in katoliško akcijo. Ljubljanske konference so lani podpirale 21 bolnikov, 160 ubožcev, 122 brezpose'nih, 160 otrok pod 14. leti, 17 otrok v zavodih. Vseh rednih pod-pirancev je bilo 480, ki so prejeli za 108.845.25 Din podpor. Od tega zneska odpade na upravni, ozir. centralni svet družbe 38.049.50 Din, na stolno konferenco 35.8c0.50 Din, na frančiškansko 12.991 Din, na šentjakobsko 9.386.50 Din, na spodnješišensko 4.679 Din, na šentpeterfko 4.632.75 Din, na trnovsko 3.226 Din. Centralni svet je podpiral bolnike in siromašne družine z obleko, obutvijo, perilom, živili itd. Revnim dijakom in učencem je plačeval stanarino. V ietu 1928 so štele vse ljubljanske konference Vincencijeve družbe 83 delavnih in 454 podpornih članov. Vincencijeve družbe delujejo po vsem katoliškem svetu. Generalni svet družbe je v Parizu, ki je v stalnih pismenih stikih z vsemi Vincencijevimi družbami na svetu. Predsednik in blagajnik vsake Vincencijeve družbe morata biti laika, torej ne duhovnika. Dokler bo načelo vse krščanske akcije »caritas« (dobrode'nost) in ljubezen do bližnjega, in dokler bodo živeli na svetu ljudje, ki se bore z bedo za svoj življenski obstoj, tako dolgo bo delovanje Vincencijeve družbe aktualno. Vprašanje javnega beračenja jc dokaj zamotano in bo treba v doglednem času tudi v tem oziru kaj ukreniti, zlasti glede takozvanih profesionalnih beračev, ki niso vedno potrebni. Nad vse zanimivo je bilo predavanje č. g. priorja p. Učaka o sv. Vincenciju Pavelskem. Družba namerava izdati življenjepis tega velikega dobrotnika trpečega Človeštva. Zborovanje je trajalo nad dve uri in je v vsakem oziru prav lepo uspelo. Proslava R. Jakopiča V petek dne 12. t. m. je naš slikar-prvak praznoval 60 letnico. V soboto zvečer je priredilo Umetnostno-zgodovmsko društvo, ki je prevzelo proslavo, na univerzi predavanje o Jakopiču, ki je bilo prav lepo obiskano. Univ. prof. dr. Izidor Cankar je očrtal Jakopičevo markantno umetništvo fiziognomije v razvoju naše moderne, posebno poudarjajoč slovenstvo njegove umetnosti. V nedeljo opoldne je bila otvoritev Jakopičeve kolektivne razstave v paviljonu. Otvoritev so po-setili Številni dostojanstveniki in prijatelji Jakopiča in umetnosti. Razstavo je otvoril prof. dr. Cankar v imenu Umetnostno-zgodo-vinskega društva; naglasi! je. da je dom slovenske umetnosti, ki ga je postavil jubilant, postal že pretesen zanjo in da bo treba večjega doma ter slikarske šole, ki bo čuvala dediščino Jakopičevo. Nato je jubilantu čestital v imenu društva in v imenu univerze. Ganjen se je zahvalil za čestitke in poset otvoritve-ve mojster Jakopič. Nato mu je v imenu županstva čestital vladni svetnik dr. Andrejka, ki je prečital tudi brzojavne čestitke prosvetnega ministrstva. Čestitali so še gospod oblastni komisar dr. M. Natlačen, mestni župan dr. Puc, zastopnik komandanta dravske divizije, Oton Župančič in v imenu mladine B. Kreft. Nato si je posetništvo ogledalo okusno urejeno razstavo, ki je prva kolektivna razstava Jakopičevega dela sploh. Čudna smrtna nesreča Vlak vrgel delavcu kramp v glavo in ga ubil. Ljubljana, 15. aprila. Današnji dan je bil poln samih nesreč. Samo v Kranju se je pripetilo pet težkih nesreč in so štiri ranjene prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Med Škofjo Loko in Soro pa se je nekako ob 4 popoldne pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je bil 37 letni progovni delavec Ivan Marti-njak iz Ljubljane, stanujoč v Bohoričevi ulici. Po pripovedovanju ostalih delavcev, ki so se zvečer vrnili z dela v Ljubljano, je prišlo do nesreče na ta-le način: Med Škofjo Loko iu Soro so delavci popravljali progo ter brzojavne naprave ob progi. Ko se je približal popoldanski vlak iz Kranja, so se delavci umaknili in z njimi tudi Martinjak. Ta je pustil svoj kramp ležati tik ob tračnici. Vlak je privozil iu kolo lokomotive je pograbilo konico krampa, izprožilo kr iu ga vrglo v loku proti Martinjaku. Martinj; - ■ je konica krampa zasadila naravnost v levu sence, približno 7 cm globoko. Še kratek krik in Martinjak je omahnil. Čez minuto se je vlak ustavil. Progovni delavci, vlakovo osebje in potniki so hiteli Martinjaku na pomoč, toda bilo je vse zaman: Martinjak je bil že mrtev. Iz glave mu je v velikem curku curljala kri. Ker ni bilo več mogoče pomagati, je vlak nato od vozil, Martinjaku pa so njegovi tovariši prenesli v mrtvašnico. Martinjak je bil družinski oče in zapušča troje nepreskrbljenih otrok. „Vaš poklic"? - „Nič!" Mlado dekle na borzi dela. Ljubljana, 15. aprila. V čakalnico za ženske na borzi dela stopi 19 letno dekle, čedno oblečeno, s klobukom na glavi. Z drhtečimi prsti stiska k sebi ročno torbico, v drugi roki pa drži slečeno rokavico in jo od časa do časa nese k ustom ter naiahko ugrizne vanjo. V ostalem se dek'etu pozna, da skuša slediti ženski modi najnovejše dobe, vendar izražajo njena oblačila tisto prisiljeno skromnost, ki muči toliko mladih ženrkih src, hrepenečih po najmodernejši toaleti, a jih pomanjkanje sredstev bridko ovira v Stremljenju po izpolnitvi njihovih želja. »Prosim za kako službo«, se je obrnila k uradnici, ki je odprla lino in pogledala v čakalnico. »Kaj je Vaš [»klic?« »Nič...« »Kakšno delo bi radi? Za služkinjo?« »Ne. Za služkinjo bi bila že lahko šla iz drugih posredovalnic. Rada bi bila samostojna, služkinje pa niso samostojne.« »Potem se pa omožite!« »Bi se že, a nimam dote. Revnih neve6t ne manjka.« »Kako hočete tedaj postati samostojna?« »Tako kot so delavci: čez dan delajo, zvečer pa so prosti in gredo, kamor jih je volja. Služkinja pa je noč in dan vprežena in pod neprestanim nadzorstvom gospodinje. Veste, jaz za take stvari nisem. Rajši sprejmem kaj težkega, samo da bom samostojna in zvečer po delu prosta.« »Neka lesna tvrdka bi vas prevzela za skladanje desk. Toda prešibki se mi zdite za tako delo in vaše roke prenežne.« »Prosim, nič prešibka, nič prenežna. Kar šla bom.« Dobila je nakaznico, šla in dva dni skladala deske. Potem pa je jelo deževati. Tega pogumno dekle ni preneslo. Vrnila se je na borzo in prosila za drugo delo. Poslali so jo v neko |xxljetje za izdelovanje prešitih odej. Popotnikova smola V tretje gre rado. Hrastnik, 14. aprila. Oni dau se je peljal iz Hrastnika v Ljubljano po opravkih gospod, ki želi biti neimenovan. Ko je v Ljubljani opravil čez dan, kar Je nameraval opraviti, se je zvečer lepo vsedel v vlak in «e od-peljel domov. »Hrastnikk kliče sprevodnik zunaj. »Hrastnik k kliče gospod znotraj in odpira vrata ku-peja, da bi izstopil. Zunaj sloni na vratih neznan popotnik ter jih tako tišči s hrbtom, da nt mogoče odpreti. Vlakovodja zatrobi za odhod, gospod piha za zaprtimi vrati in trobi: »Umaknite se vendar!« Vlak se odpelje, gospod ž njim. »V Zidanem mostu« bom presedel v osebni vlak — pa bo. Kaj to. malo zamude in sprehoda!« »Zidani most prestopiti!« — kliče sprevodnik. »Zidani most!« »Prestopim!« zakllče gospo« 1 ln se kar vrže iz vlaka. Zunaj hodi ob peronu znan rudar iz Hrastnika. In sta se zmenila, da sta oba namenjena domov v Hrastnik. »Samo, da vlak pride!« Vlak privozi. Da ne zaostane v Zidanem mostu, je gospod v vlaku še prej, preden se je dobro ustavil. Rudar ž njim. Pa sta sedla, dovolj prostora je bilo, in se menila, da se ne splača iz Zidanega mosta hoditi peš v Hrastnik, ko pa je vlak lakoj tam. Med tem je vlak že dirjal proti Hrastniku. ?Sedaj ne bom ostal notri!« Pa je vseeno ostal. Vlak je lepo dirjal in pustil za seboj Hrastnik in Trbovlje in vse postaje, ker je bil brzo-vlak. Tako se je gospod ponoči zopet pripeljal tja, odkoder je zvečer odpotoval — v Ljubljano. Pa še kazen je moral plačati, ker ni imel karte do Ljubljane. In sta z rudarjem tretjič stopila v vlak. V brzovlak, ki vozi iz Ljubljane opolnoči. Takrat sta namenoma šla v brzovlak, ker obstoji tudi v Trbovljah. Iz Trbovelj pa peš v dveh ne bo preveč dolgčas do Hrastnika. Ker pa gre v tretje rado, v Trbovljah pa vlak stoji le eno minuto in ker se ta preklicana vrata tako nerada odpirajo, Je brzovlak prej odšel iz Trbovelj, preden sta se oba popotnika iztovorita. Pa sta tako srečno priSla zopet v Zidani most ob 1 ponoči, odkoder sta naposled vendarle morala peš v Hrastnik. Kopališče na Savi Jezica, 15. aprila. Na Ježiei se je danes vršil komisionelni ogled za zgraditev novega kopališča na Savi po mestni občini ljubljanski. Zastopniki mestne občine ljubljanske in zastopniki tukajšnjega županstva ter prizadeti posestniki so si ogledali teren in določili več mest, kje naj bi se kopališče zgradilo. Natančno se ta prostor še ni mogel določiti radi ne-I uvidevnosti in pretiranih cen, ki jih posestniki stavljajo za odkup. Po načrtih mestne občine bi bilo kopališče 300 m od sedaujega savskega železniškega mostu proti Tomačevemu. Paviljon bi se zgradil nekako 100 m od glavnega toka, kjer je teren nekoliko višji ter ni v nevarnosti radi poplav. V paviljonu bi bili prostori za okrog 500 ljudi, dalje kabine, prha in bufet. Dohod bi bil z Dunajske ceste od Aleša. Od paviljona proti Savi bi se napravile tri poti. Vmes bi se prod očistil grmičevja in bi tako tvoril, nasut z mivko, solnča-lišče. 0 stvari bo odločal magistratni gremij. O. Werenharren: Lučka na oknu »Pustila bom lučko na oknu, Emil, dokler se ne vrneš.« »Nikar, mati, morda me dolgo ne bo,« odvrne mladi človek in nekam neodločno stoji pred vrati. >Ulica je temna, pa kaj je to — ena sveča! Padel bi. Torej vedi: lučka bo gorela na oknu, dokler se ne vrneš,« Je to močna, zdrava žena s škotskih planin. Takoj po razgovoru s sinom je marljivo likala snežno belo perilo in ga zlagala v veliko košaro kraj sebe. V sobi je še četvero manjših otrok, ki niso za posel. Emil pa nosi že osemnajst let; lep in vesel dečko je to. >Samo da je malo bolj resen iu da se more umiriti na eno mesto!« Tako je čestokrat vzdihnila mati. Toda on se ni menil za vzdihe svoje skrbne matere, marveč se je dan za dneh klatil s tovariši po obali in čakal na ladje ali metal kamenje v vodo in gnal psa po nje. ;>Pa to ni nič zlega,« se je tešila mati. Toda na večer se je njeno razpoloženje spremenilo: z nemirnim srcem jc vedno čakala, kdaj se bo vrnil; zakaj neprestano se je bala, da se bo po zgledu svojih plemiških tovarišev vdal čezmerni pijači. Ali ko je ta večer videla Emila s smehom na licu, ko je stal pred vrati, ji je splali-nila skrb s srca in sama sebe je tolažila: Nekega dne bo prav gotovo spoznal svojo dolžnost — in v pomoč mi bo tedaj pri od goji teh-le malih.. .c In ko je tako mislila, je pridno likala perilo prav v pozno noč; potem pa skrbno pri/.go svečo na oknu, da razsvetli sinu temno pot na povratku. Toda sveča je izgorela in ugasnila. Emila pa ni bilo od nikoder.., Emil Cameron -— to je njegovo celo ime — je izginil in nihče ni vedel, kam. Pretrdo se mu je zdelo življenje doma, motilo ga je skrbno materino oko. In tako se je odločil zapustiti rodni krov in iti v široki svet. Ali nikakor ni mogel izbrisati z glave besed, katere so se mu brez nehanja vračale kot živi opomin: :>Pustila bom lučko na oknu, Emil, dokler se ne vrneš ...« Smela naaa, da se bo dokopal do bogastva in da bo materi in bratom v pomoft, vstajala je pred njim z nepremagljivo močjo; ali na kor ju pa je vendarle prevladovala sebična želja, da se izmakne materinemu očesu — Jn to je bil glavni povod njegovemu begu. Drugo jutro stopi Emil v službo na ladji kol mornar in začne nevezano, toda pusto mornarsko življenje. Ugajalo mu je to življenje. Mnogokrati pa. kadar se je burja razljutila iu je skozi njo videl luč na svetilniku, mu je splaval spomin na ono lučko na domačem oknu in jasno je slišal glas malerin: »Pustila bom lučko na oknu, dokler se ne vrneš... Pa zopet je sredi burnega veselja čili njen glas, ko je pretresljivo prepevala narodne pesmi ali pobožne slavospeve — lo pa ga ni nič vabilo domov. Čas je mineval, pa je tudi ta klic vesti prevpil. V onem času ui bilo treznega mornarja: mlado in staro je pilo. Tudi Emil. Obraz mu je upadel, glas mu je postal globok in hrapav. V grobega človeka se je premenil; ali vendarle je bil dober mornar. Leta so šla in Emil se je vzpel v mornarskega poročnika na krasni ladji »Oamemnon«. Morje se mu je bolj omililo nego kopno in je Iztrgalo iz njegove duše še tn mnlo misli, ki jih je imel na mater. Mnogo prijateljev si je nabral: moških, ki so dobro culi cvenk duknlov v njegovem žepu; pa tudi žensk, ki niso najmanj zardele, ko so prejemale darove razuzdanih mornar- jev. Emil ni bil skop: često je nagradil berača; ali ko se je sestal z drugo ladjo, bolj siromašno od njegove, je bolj sipal denar kot vsi tovariši. Utonilo je pet, deset, petnajst, dvajset let. Emil Cameron jih je štel že skoro štirideset. Bil je krepak človek, ki je pil žganje kakor vodo; na Boga se je spomnil le takrat, ko je izustil kako grdo božjo kletvo: in to je bilo — če je po dolgem burnem potovanju zaman iskal luč s svetilnika. Tako je neki dan njegova ladja, ko so jo morski vali premetovali in jo je burja tirala v pečine, končno našla smer proti luki; in zmučeni mornarji so se radovali, da drugi večer bodo že na kopnem. Tudi Emilu Cameronu je bilo to milo in je zadovoljen stal na krovu in v daljo so mu odromale oči, proti svetilniku. Bil je to usoden čas čakanja... O polnoči zagleda straža na ladji, kako se iz notranjščine vijejo žolti plameni kakor strašni jeziki. Ogenj se je užgal od iskre, ki je padla s krova. »Ogenj, ogenj k plane krik od vseh strani. Nastane strašna panika. Takoj je bilo jasno, da je ni rešitve razen v čolnih. Čolni so bili brž polni. Tu je starec tresočo roko prožil proti svetilniku in vikal: »O da bi le enkrat š(V videl svojo deco!« Tu je mlad potnik z nevesto, tam mati z otročičem v naročju, vsi kleče v tej gneči na krovu in molijo. A neka sirotica, ki sc je vračala k svojemu delu, z grozo v očeh gleda ta strašni prizor. Kapitan ladje je pokazal svojo junaško smelost, kakršna se običajno vidi v podobnih slučajih pri vseh pravili mornarjih. Kakor junak je delil povsem mirno ukaze za rešitev ljudi, sebe pa je pozabil in ee je odločil potopiti se z ladjo. Tudi mornarji so uprav junaško zbrali vse svoje moči, da bi potnike rešili, a med njimi se je zlasti odlikoval Emil Cameron. V strmeniu nad tem mrklim človekom je čutil vsak potnik globoko hvaležnost. Končno so vsi čolni odplavali po črnem nočnem morju, a na ladji je ostal le kapetan Oaks s svojim prvim častnikom Emilom Cameronom. V njuni bližini so že lizali rdeči plameni. »Brž bo vsega konec, kapetan!« >Da, Emil. Daj mi roko! Dolgo sva skupaj brodila po morju, a zdaj nama je sojeno, da skupno umreva. Naj nama bo Bog milostljivk »Še vedno se lahko rešiva. Ne zgublja j va nade, kapetan!« »Nikakor! Mene ne čakajo niti žena niti deca. Umreti hočem s svojo ladjo!« To so bile poslednje kapetanove besede. Strašen šum vode, ki je navalila, prekinil ga je sredi besed. Zavladala je strašna tišina iu tema. Ladja je tonila ... Emil je gledal rdečo sVetlobo na svetilniku in čutil je, da leži na nekem pesku. Previdnost mu je usmiljeno poklonila življenje; morski vali so ga vrgli na obalo. Na smrt izmučen je ležal dolgo brez pomoči. Končno prepozna v nejasni mesečini znane mu izbokline pečin. Morje ga je vrglo na domačo obal; in neki človek, ki je slučajno mirno šel, si je tiho pel: »Tam te, brat, čaka luč.. .< Vroče solze so se ulile po mornarjevem licu: prepozna) je stari, dobro znani kraj in v srcu se mu je zbudilo hrepenenje, da bi objel mater, ki mu je nekoč rekla: »Pustila bom na oknu luč, Emil, dokler se ne vrneš...« Dvajset let je od takrat, a že tedaj je imela nad štirideset. Zdaj je gotovo že v grobu. Toda rodna vas mu bo pripovedovala o njej. In tako je vstal ves zmučen in šel na pot skozi temno noč, da najde rodno vas: tja hoče, kjer je bila nekoč hišica njegove matere. Ta uiica je vsa spremenjena, povsod stoje nove hiše; ali na koncu sela vidi Emil plaho lučko sveče, ki je plapolala. In brž naprej! Ne, ni to prevara njegove domišljije. Na oknu rodne hiše zares gori luč... Srce mu močno udarja. Osebne vesti ic Duhovske vesti. Za dekana trebanjske dekanije in za škofijskega duhovnega svenika je bil imenovan Ivan T o m a ž i č , novoimenovani župnik v Trebnjem. — Premeščeni so: Ivan Drešar, župni upravitelj na Sr. Planini, za ekspozita na Konjšico; Ciril J e r i n a , prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, za drugega pa-plana v Moravče, in Franc M a r k e ž , kaplan v Št. Juriju pod Kumoin, za kaplana v Zagorje ob Savi. Ostale vesti ic Bratje Slovenci! Stoletni pritisk vam ni vzel slovenskega jeziku in značaju. Verujmo, da prinese bodočnost pravico in tolažbo tudi vaši lepi domovini, preastraži vsega slovanstva! — V beli Ljubljani, dne 14. malega travna 1929. — K. Bulmont. ic f Prelat dr. Martin Ehrlich. V skromnem nekrologu v spomin preč. g. prelata dr. M. Ehrlicha sem v naglici izpustil poglavitno njegovo delovanje v Celovcu med Slovenci, vodil je namreč blagopokoj. mil. g. prelat »Slovenski dijaški dom« vsa leta svojega bivanja po povratku iz Jeruzalema. »Slov. dij. dom« jc balo središče slovenskega dijaškega življenja v Celovcu. V njem so se zbirali dijaki vseh šol: gimnazije, realke kakor tudi strokovnih vseh šol. Blagopokojni g. prelat pa je vodil vse: gospodarstvo in dušno pa-stirstvo v -Slov. dij. domu«. Dr. R. V. ic Uiuetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani ima danes, v torek, ob 8 zvečer svoj redni letni občni zbor v zadnji sobi restavracije Slon. Dnevni red običajen. Znželjena je številna udeležba. ker sc bo razpravljalo o letošnjih izletih. •A Nesreča delavca v Kranju. Delavec »Jugočcške«, 2T letni Ivan Skuiuuvc, jc včeraj v dopoldanskih urah kopal kanal po naročilu svojo tvrdke. Pri delu sc mu je pripetila težka nesreča. Od nasipa se mu je odlomil težek kos betona in mu padel na glavo ter mu razbil čre-pinjo. Smrtno nevarno ranjenega Skumavca je opoldne prepeljal rešilni avto v bolnišnico, kjer je dobro uro potem, ko so ga tja pripeljali, za težkimi poškodbami umrl. ic Vreme 15. aprila ob 8 zjutraj: Ljubljana: barometer 758.8, toplomer min. 6 stopinj, maksimum 15.4. Mirno, oblačno. — Maribor: barom. 758, topi. min. 4. maks. 15. Mirno, oblačno. — Zagreb: barom. 75N.9, topi. min. 7, maks. 16. Burja, oblačno. — Belgrad: barom. 759.7, topi. 6, maks. 14. Mirno, lepo. Ponoči je padlo dežja 2mm. — Sarajevo: barom. 760, lopi. min. 5, maks. 15. Mirno, malo oblačno. — Skoplje: bar. 760.1, topi. min. 7. maks. 19. Mirno, malo oblačno. — Split: baroni. 760.1. topi. min. It, maks. 18 stopinj Celziju. Mimo, poloblučno. -k Tatvina v čemšeniku. V Čemšeniku je v petek proti jutru skozi okno vlomil neznan tat v gostilno Franceta K reže. Odnesel je okoli 500 Din gotovine s škatljo vred, žepno srebrno uro, revolver, zavitek cigar in zavoj cigaretnih papirčkov, lina šimi čevlje, ne kadi pipe in ne čika, ker tovrsten tobak je pustil. Orožništvo pridno išče preprijuznegu vasovalca. ic Iščejo se dediči. V Ameriki je umrl neki Mihael Strelec, rojen 24. avgusta 1875. — Njegovi sorodniki naj sc javijo izseljeniškemu komisuri jaln v Zagrebu. ic Točilei in prodajalci alkoholnih pijač. Glasom naredile generulnc direkcije davkov v Belgradu se pozivljejo vsi točilci in prodajalci alkoholnih pijač, da napravijo o vseli količinah alkoholnih pijač, zatečenih dno 15. aprila 1929 na zalogi, prijave v treh izvodih in te prijave oddajo pristojnemu oddelku finančne kpntrole najduljo do 20. aprila 1929. — Od finančne direkcije v Ljubljani. ic Dražba občinskega lova občine Sv. Peter na Medvedovem selu se vrši dne 16. maja 1929 ob 10 dopoldne v pisarni sreskega poglavarja v Šmarju pri Jelšah. Natančnejši pogoji so med urad. urami teden dni pred dražbo vsakomur na vpogled pri podpisanem sreskem poglavarju. •k Binkoštna razstava psov v Ljubljani obeta postati zelo lepa in bo važen dogodek na polju kinologije. Prejšnje razstave so imele predvsem namen zbudili zanimanje za vzgojo čistokrvnega psa in nuditi našim domačim kinologom možnost spoznavanja prvovrstnih psov. Pri teh razstavah je občinstvo videlo posamezne res odlične predstavnike raznih pasem, poleg tega pa slišalo iz ust mednarodnih sodnikov popolnoma objektivno kritiko razstavljenih živali. Binkoštna raz- Ne mučite svojih otrok z ribjim oljem, dajmo jim mesto tega okusni prašek ki se jemlje s slastjo tudi pofeti. stava naj pokaže, koliko uspeha so dosegle dosedanje razstave, koliko uspehov so dosegli posamezni v naši Kinološki zvezi včlanjeni klubi s svojim vzgojnim in propagandnim delom. Število lepih, čistokrvnih psov je od leta 1920. pri uas zelo naraslo. Prednjačijo seveda lovski psi, ki stoje na mednarodni višini iu to po zaslugi naših idealnih lovcev, ki toliko žrtvujejo za prospeh lovstva in kinologi je. Ta razstava bo vnovič dokazala uspehe smotrenega delovanja naših lovskih združenj. Športni psi daleko ne dosezajo lovskih psov, imamo pa sedaj tudi že prav lepo število čistokrvnih in prav lepih športnih psov. Žal so se nekatere tuje pasme pri n?« preveč razširile in lo v obliki, s katero ne more soglašati kinolog. Mišljeni so tukaj zlasti nemški ovčarji, ki preplavljajo Slovenijo, čeprav je med njimi le malo res lepih t-.;s-emplarjev. Binkoštna razstava naj zajezi take gotovo nezdrave pojave, dolžnosl občinstva pa je, da bo pri razstavi dobljena navodila vpoštevalo in polagoma odstranilo vse one pse, ki nimajo pravice do naziva čistokrvnih psov. Vsa vprašanja glede razstave naj se naslovljajo na Poslovalnico razstavnega odbora v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, telefon 2779. ic Ekskurzije (lijakov v ČSR. Konzulat CSR opozarja interesente, da ministrstvo železnic ČSR z odlokom št. 57.727-111-3-29 z dne 9. marca 1929 priznava dijaškim ekskurzijam inozemskih šol 50 odstotni popust za njih vožnje v Češkoslovaško republiko ali pri tranzitu preko ČSR pri udeležbi najmanj deset dijakov, ako se udeleženci pri kolodvorski blagajni in preglednemu personalu izkažejo z dijaško legitimacijo ali potnim listom, v katerem so vpisani kot dijaki, ter s seznamom udeležencev ekskurzije, potrjenim od uprave šole. Enaki popusti se dovoljujejo tudi profesorjem, ki spremljajo dijaške ekskurzije in to na vsakih deset dijakov enemu voditelju. V kolikor so popusti za dijaške vožnje in tranzite določeni potom direktnih inozemskih tarif, se je ravnati po določilih teh tarif. ic Obvestilo ruskih akademikov. Ker se vkljub našemu svarilu prodaja slike v imenu in v prid ruskih akademikov le nadaljuje, odbor /veze ruskih akademikov ponovno opozarja, da se ruski akademiki ne bavijo s tem poslom. Odbor vljudno prosi občinstvo, da mu naznani vse take slučaje in s tem pripomore preprečiti liuduljne goljufije in izkoriščanje simpatij slovenske inteligence napram ruskim dijakom. Odbor Z. R. A. Potrka na vrata in drhteč čaka. Sliši korake in na pragu se pokaže starica s sivimi lasmi. Emil na mah spozna svojo mater. »Kdo je?« vpraša ona. »Ubogi mornar, brodolomec, išče preuo-ČišcH • c »Samo pridite in ogrejte se, hladna je noč. Gotovo vas je zvala lučka na oknu. Gori že dvajset let. Imela sem nekoč sina. Zapustil ine je in zanj gori ta sveča. Zdi se mi, da mi ga ona mora privesti nazaj. Često sem stradala, samo da mi ona ne ugasne. Moji otroci so vsi pomrli, ali ne verujem, da bi bil tudi Emil mrtev, in zato prižgem vsak večer lučko na oknu in tako bom delala, dokler se mi ne vrne ...« Otrdeli mornar se zruši na kolena in presrečna mati spozna sina, ki se ji je vrnil. Od takrat je ni zapustil nikdar. Boljšega sina, boljšega človeka ni imel celi oni okraj — od Emila. In če greste v to vas na morski obali, vam bodo pokazali vaščani ono okence, kjer je mati v trdni veri čakala svojega sina, da se vrne, in polnih dvajset let je prižigala svečo na njem. Toda pokazali vam bodo tudi ono krasno hišo, v kateri starica zdaj biva pri svojem oženjenem sinu. Postal je kapitan velikega parobroda. Vsak dan ga blagoslavlja v presrečnem materinskem srcu, ker vrnili sta ji ga njena velika vera in ljubezen ... Prevedel L. G—č. ic Pri slabem počutju je naravna 'Franz ,iosef«-grcnčica prijeno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo ležkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. — Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje Franz-Josef - vode, ki jc posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ic še nekaj o požaru v Žerovnici pri Gra-hovu. Dodutno nam poročajo: Pogorelo je 10 skednje v in 5 kozolci. Kozolci so pogoreli: Gorniku, Herbljunu iu Uleču. Skupaj torej 15 poslopij. Prizadetih jc 10 gospodarjev. Vsa škoda je uradno cenjena nad 500.000 Din. Nekateri so posebno prizadeti, ker niso mogli nič tešiti. Pogorele! se priporočajo usmiljenim srcem! Zneski naj se pošiljajo na župni urad v Gruliovem ali na načelnika pomožnega odbora: Ivan Hribar, posestnik v Žerovnici št. 17. ic Uradni dan sreskega gremija trgovcev za člane trgovce iz rogaškega sodnega okraja se vrši v ponedeljek dne 15. aprilu t. 1. in sicer: od 9. do 12. ure v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn in od 14. do 17. ure v Rog. Slatini v občinski posvetovalnici. Načelstvo. ic Zahvala. Centrala društva upokojenih rudarjev, njih vdov in sirot se g. velikemu županu v Ljubljani liujtopleje zahvaljuje v svojem- v imenu obdarovane podružnice Hrastnik ter v imenu vseh obdarovancev za pomoč staroupokn-jencem iz zbirke za gladu joče v znesku 3000 Din. Naj bi plemeniti, človekoljubni čin našega g. velikega župana našel še druga plemenita, sočutna srca, kajti beda rudarskih starčkov in njih vdov je strašna. — Centrala. Rimske toplice, I I. aprila 1929. Predsednik Jak Kandolf; vodju Drago Korošec; tajnik Janez Podpečnn. ic Lažni škof preti sodiščem. Te dni se je v Kikintli v Banatu vršila sodna obravnava proti nekčmu Ivanu Stemmerju, ki se je svojčas v okolici Nove Kaniže izdajal za rimo-katoliškega škofa, krščeval otroke in oslepuril več oseb. Obravnava je bila preložena, ker so opazili na obtožencu znake duševne zmedenosti in so ga poslali v belgrajsko umobolnico tia opazovume. ic Štiriletni deček si odsekal roko. V Hur-ko novci h pri Osijeku se jo igral štiriletni Jurčelc Podgorača s sekiro in si odsekal desno roko. Otrok sc jc onesvestil in njegov ded (udi, ko je videl, kaj se jc zgodilo. Ko sta prišla zopet k zavesti, je Jurček naivno rekel: »Glej, dedek, sedaj na nimam več ročice!« Dečka so z vlakom prepeljali v zagrebško bolnico. ic Poštni avtomobil zavozil v prepad. Te dni se je pripetila blizu železniške postaje Rama v mostarskein okraju težka avtomobilska nesreč.-. Poštni avtomobil, ki vozi iz Prozora proti Rami, je zadel v kup kamenja, pokritega s snegom. Šofer je pri tem izgubil oblast nad krmilom in je avtomobil zdrknil v precej globok obcestni prepad ter se razbil. Smrtnih žrtev ni bilo, štirje potniki so težje ranjeni. ic Nove šmavnice sv. Terezije deteta Jezusa in presv. Obličja ali Mala Cvetka Marijina. Spisal dr. Miroslav Brumat. Cena vezani knjigi 45 Din. Berilo je zelo zanimivo in koristno ob današnjih življenskih zablodah. Knjiga je zelo obširna; obsega nad 400 strani in je berilo vsakega dne razdeljeno na 4 dele in sicer tako, da se eden ali dvu dela lahko izpustita in dnevno premišljevanje izdatno okrajša. ic S. Marija Marta Cluunboii — lepa knjižica (po 10 Din) je pred dobrim mesecem izšla v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Te dni so izdale uršulinke listke (po 20 paru), ki so posnetki knjižice in vsebujejo tudi rožni venec sv. ran. — Dobivajo sc na samostanski porti. Po pošti se pošiljajo le v večjem številu, najmanj 50 listkov skupaj. — Knjižico in listke zelo loplo priporočamo. ic Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) r. z. z o. z. Založništvo za izbrane slovenske knjiga, knjigarna za vse domače in tuje knjige, trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, ima v zalogi tudi potrebščine za tehnične pisarne (samoprodaja za Pri-mulin — svetlokopirni papir) in vsakovrstna primerna darila za najrazličnejše prilike, „Mi se mnogo izpreh^jamo," pravi mlada gospa Mica. „Časa imamo dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam t< Varuje perilo! ic Lep uspeh! Pred tednom dni je objavil naš list notico, da jo izšla knjiga »Slovensko dekle.. Takoj prvi teden je bilo te Ivalanove knjižice prodane nad 250 izvodov, kar je dokaz, da imajo objavo v našem lisiu velik uspeh! Knjiga, ki stane breš. 12 Din, vez. 20 Din, se bo gotovo hitro razširila med našim dekliškim svetom. Njena bogata vsebina in izredno zanimiv, domač slog sta tako prikupljiva, da bo »Slovensko dekle- našlo pot v vsako hišo, kjer bivajo dekleta, ki niso še izgubila smisla za lepolo in pravo srečo! Knjiga se dobi v vseh večjih knjigarnah in pri zaloznici »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. ic Za mesec inajnik priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: Adamič K. Alrna mater. Marijine pestui za mešani zbor. Part. 50 Din, glas po 5 Din. — Deselt črni eicr J o s. 4 Mari jine pesmi za mešani zbor. Part. 15 Din. — F e r j a n č i č F r a n č. Lavretanske lita ni j c M. 13. za mešani zbor 6 Din. —-Foerster A. 6 Marijinih pesmi za iroglasui ženski ali moški zbor z orglami. Pari. 16 Din, glas po 6 Din. — Lavretanske litanije M. B. (> Din. — C r u m A u t. Odpcvanju pri lavrotun-skih Htunijali za mešani zbor: 16 Din. —- II1 a d-(i ik Ig. Tri Marijine kantate za mešani zbor (za boljše zbore) 12 Din. češčeno kraljica 15 Marijinih pesmi za mešani zbor; 20 Din. — llochreitcr E. lininaciilnta. Marijine pesmi za mešani zbor. Purt. 20 Din, glas po -i Dni. — Kogoj M. Marijine pesmi raznih skladateljev za mešani zbor. Part. 16 Din, glas po 6 Din. — Premrl S t. 40 Marijinih pesmi z,i mešani zbor. Part. 40 Din. glas po 5 Din. — Pogačnik 1. Lavretanske litanije M. B. /a mešani zbor 6 Din. — S a 11 n e r p. II. Planike II. zv. za mešani zbor. Part. 25 Din, glas po 2 Din. — Kraljica miru. 5 Marijine pesmi za meš. zbor, 20 Din. ic Z žalostjo ugotavljamo sc.daj spomladi, keliko lepili cvetic in dragih sobnih rastlin nam je uničila ali poškodovala pretekla huda zima. Tc.du marsikatero ljubljenko, ki je na prvi pogled že zapisana smrti, bi sedaj šc lahko oteli in jo na novo poživili, ako dobimo o pravem času dober nasvet. Zato vsem, ki hočejo tudi letos okrasiti s cveticami okna in dom, prav toplo priporočamo »Naše prijateljice«, krasno knjigo o sobnih rastlinah, ki nam jo jo izpod peresa inž. Cirila Jegliča dala za letošnjo pomlad Mohorjeva družba. Ta živahno pisana in bogato ilustrirana knjiga bo lahko premnogim sobnim vrtnarjem pomagala iz zadrege in je tudi njena cena izredno nizka. Dobi se pri založbi Mohorjeve družbe v Celju in v vseli knjigarnah. * ★ SPREHOD V PARKU ni nikoli prijeten, (c sle prej imeli težkega dela ali le Vas le čaka. Ako jemljete za pranje perila SCHICHT-ov »RADION«, bo pranje za Vas zabava. •k VSE PAPIRNIŠKE in tehnične potrebščine priporoča M. TICAR, Ljubljana. ic ČASTITI DUHOVŠČINI sc priporoča šamisele, pralni in kavlukasli ovratniki. Na željo se pošlje tudi po poMi. Jožica Ljubljana, Poljanska cesta 85. Darujte v radijski Sond za slepce! Nočna služba lekarn. Nočno službo bosta opravljali: Piccolijeva lekarna na Dunajski cesti in Bakarčičeva lekarna na Sv. Jakobu trgu. Rop sredi Ljubljane Pri belem dnevu poskusil rop in bil prijet Ljubljana, 15. aprila. V Ljubljani napredujemo, če ne drugje, pa vsaj v kriminalistiki. Včeraj popoldne se je pripetil v Ljubljani, na eni najbolj prometnih ulic in v času, ko je največ ljudi na cesli, drzen poskus ropa prav po ameriškem vzorcu. Dogodek je izzval v Ljubljani seveda velikanski halo in je včeraj popoldne in zvečer govorilo vso o roparju, ki je na tako enostaven, neposreden način hotel priti do denarja. Nekaj minut po dveh, ko so trgovski uslužbenci po ineslu še odpirali lokale in ko je bilo v Prešernovi ulici najbolj živahno, jo stopil v Čuduovo trgovino krepak, postaven možakar, nesramnega in divjega obraza. Krepko je zaloputnil vrata za seboj in kar brez pozdrava stopil k blagajni in — odprl blagajniški predal. V trgovini sta bila tedaj lo dve uslužbenki, gospa Draga Fritscheva in gdč. Stana Fajdigova. Za obe so ropar ni mnogo zmenil. Z navidezno največjim mirom je pričel stikati po predalu in jemati ven denar ter si ga tlačiti v žep. Obe uslužbenki nista oklevali liili za hip. V trenutku sta bili oho zunaj. Prva je stekla po stražnika, druga pa je poklicala Cudnovega urarja g. Franca Bazla, ki je delal v delavnici tik za trgovino: »Nekdo krade denar iz naše blagajne.« V enem skoku je bil g. Bazel pri blagajni in vzorno vprašal roparja: Kaj delate tu? Pustite blagajno pri mizi I Ropar sam pa je svojo nesramnost še podvojil. Preko rame je odvrnil urarju trdo: »Šutil Kar mirno in tiho! Če ne... t Urar pa se neizrečene roparjeve grožnje ni ustrašil. Pograbil je, kar mu je ravno prišlo pod roko in lo je bila težka medeninasta utež od stenske ure. Ropar pa je že imel pripravljen nož, kot da bi se vsak hip bolel pognati v urarja. Ta je zaklical: Pustite vse pri miru, če ne dobite lo le v glavo 1< Prišlo bi že do najogorčenejšega spopada, tedaj pa so se odprla vrata iu v trgovino je stopil stražnik Šlemic, ki ga je šla Cudnova uslužbenka klicat. Ropar se jc stražnika za trenutek ustrašil. Spustil je nož na tla in se še sam sesedel. Na mah jo bil ves voljan in kazal vso pripravljenost, da se da ukloniti. Ko pa ga je bolel stražnik ukleniti. je postal zopet rabijalen in pričel besno brcati Icrog sebe. Stražnik in urar sta ga komaj krotila na tleli. Gospa Fritscheva je med tem telefonično nnVlienln policijo in zahtevala »zeleni voze, da bo mogel stražnik odpremiti roparja v zapor. Borbo v trgovini ie odzunaj opazovala množica gledalcev, ki pa je. k borbi prispevala le a »žmahtnimk opazkami. Želodčna lenfvosf 'n neurejenost prebave Neki poznani dunajski zdia nik piše v svojem delu: za dobro prebavo in obče zdravstveno stanje je zrnata kava najboljša brez pridatka 3y!io Meinl, uvoz kave Ustanovljeno leta 1862. nem magistratu (soba št. 40) najkasneje do dne 27. aprila svoje bike, katero nameravajo uporabljati za pleiiienitev tujih krav in telie. Pismena naznanila, ki morajo biti kolkovunu s 5 Din, naj obsegajo ime, priimek in bivališče bil ovegtt lastniku, popis in pasmo živali ter napoved, ali je bil bik že licencirun (datum in številka izdane dopustnice). Vse te prijavljene bike bo 3. ali 4. maja pregledala od oblastnega komisarja potrjena licencovalna komisija, ki bo lastnikom najboljših pripoznunih bikov razdelili po možnosti primerne nugrude. O URE xu birmo. F. Čuden, Prešernova 1. Maribor K dejanski pomoči stražniku se je odločil le vinski trgovec g. Ivan Lasan. Vsi trije, stražnik, urar g. Bazel in g. Lasan so krepko držali roparja na tleh, ki je še vedno brcal krog sebe iu med drugim z okovanim čevljem močno sunil g. Lasana v desno lice, tik pod oko. Vsi trije so zavlekli roparja v ozadje trgovine. Na pomoč je pritekel še en stražnik in vsem štirim se je posrečilo, da so roparja zvezali in ga med vikom in krikom številnih gledalcev naložili na »zeleni« voz. Roparja so poprej še preiskali in v njegovih žepih naSli nekaj nad 31GO Din denarja, ki ga j pobral iz blagajniških predalov Čudnove trgovine. Denar je začasno kot dokazilni material proti roparju obdržala policija. Ob spremstvu velike množice ljudi se je zeleni voz pričel pomikati proti policiji. Nekako ob pol 3 pa j« bilo za gledalce in radovedneže že vsega konec Znova pa se je pričelo na policiji Kdo je ropar. so tam kar hitro ugotovili: 27 letni nosač Franc Čepel nik, doma iz št. Vida nad Ljubljano. »Ravno prav k so dejali v kriminalni razvidnici, ko so poiskali iz zločinskega albuma njegov osebni popis s fotografijo in prstnimi odtisi. »Tega smo že iskali.« Čepelnik je namreč star znanec oblasti. Ni Še dolgo, ko so ga izgnali radi podobnih lumparij iz Trsta. Zadnje čase se je klatil po Ljubljani ter kradel. Kaj je vse pokradel, bodo že še ugotovili. Tipičen apaš z burno preteklostjo ima tudi vse znake svojega življenja. Kot značilne posebnosti je v kriminalnem albumu zabeleženo, da ima v koži tetovirano sidro, rožo in druge znake tajnih družb, ki jim je pripadal. V zaporih pa se je pričel z njim nov špas. čepelnik je pričel simulirati božjasl ter besneti v celici. Policijski zdravnik dr. Avramovič ga je moral vse popoldne opazovati. Ko se bo Čepelnik umiril, ga bodo zaslišali. Za poletno poroto pa je zopet nov kandidat. *tC G f Dvorni svetnik Janko Kremenšek umrl. Včeraj dopoldne je v Ljubljani preminul dvorni svetnik Janko Kremenšek Pokojni je bil rojen 1. 1860. v Lazah pri Logatcu. Po dokončanih študijah je vstopil v politično službo, v kateri je bil polnih 42 let (od 1884—1926). Služboval je pod prejšnjo državno upravo v Gradcu, Celovcu, Wolfs-bergu, Spitalu, Velikovcu in Logatcu. L. 1907. je prišel v Ljubljano, kjer je ostal do svoje upokojitve. Kot najstarejši uradnik je bil namestnik ljubljanskega velikega župana. Bii je ljubezniv in nad vse korekten in vesten uradnik ter vedno zaveden Slovenec. 0 Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dne 1.7. aprila t. I. bo predaval na sestanku društva Pravnika gd. docent iu ravnatelj dr. Ludovik Bolim: >Kerteli in stališče države nasproti njim. Predavanje se bo vršilo ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. Ker je vprašanje izredno zanimivo, vabi k obilni udeležbi — odbor. 0 Žalostna usoda Goričana. V splošni deželni bolnici je izdihnil po dolgi bolezni 26 letni delavec Milan Ba listič iz Podgore pri Gorici. Brezposelnost ga je gnala v svet, v pomanjkanju si je nakopal smrtno bolezen, v skrajni bedi je vso zimo čakal pomladi, da bo kaj zaslužil in pomagal stari materi doma. Dočakal je — smrt. Bog mu dodeli večno pomlad. Pogreb bo v sredo ob 13.30. Primorci, pridite ga pospremit k večnemu počitku. — Klub primorskih Slovencev. O Umrla je gospa Terezija Bekš. mati člana opernega zbora g. Z. Bekša. Pogreb bo danes ob 14 i/ hiralnice na Vidovdauski cesti k Sv. Križu N. p. a* m.! 0 Tržne cene mesa v Ljubljani. Tržni odsek občinskega svetu je na svoji seji 8. aprila odobril kot upravičene naslednjo cene govejemu mesu: prve kvalitete zadnji del s privago 18 D., druge kvalitete zadnji del s privago 16 Din, tretje kvalitete zadnji del s privago 12 Din, prednji del 8 Din. Istočasno se je izvedla klasifikacija klavne živine v mestni klavnici v tri kategorije: I.. II. in III. vrste ter je meso žigosano in se občinstvo opozarja, du pazi na žige in plača meso po gori navedenih cenah. Prva kvaliteta ima št. t, druga 2. tretja 3. Vsaka zloraba naj sc s točno navedbo kupca in mesarja nemudoma naznani, če mogoče še isti dan, takoj po nakupu mesa, mestnemu tržnemu nadzorstvu osebno ali telefonično. Čc občinstvo ne kontrolira nakupa, ni mogoče odpraviti vseh nedo-statkov in zlorab. Nakup je treba kontrolirati glede teže in cene. 0 Predsednik tržnega odseka občinskega sveta g. dr. Josip Puntur bo sprejemal stranke vsak četrtek od 12 do 1 v prostorih mestnega tržnega nadzorstva v vseh zadevali, ki se tičejo af-rovizacije Ljubljane. Stranke nuj po možnosti prinoso pismene prošnje ali predloge, pritožbi se morajo izročiti pismeno. \ Licenciroii je plemenskih bikov. V zmislu zakona o pov/digi govedoreje se bo v kratkem v i šilo letošnje licenciranjc plemenskih bikov. Živinorejci v področju ljubljanske mestne oliči-»i morajo nažnaniti pismeno ali ustno pri uiest- □ Smrtna kosa. Umrli so: Sluga Ivan, posestnik, "0 let. Pogreb danes na hočkem pokopališču. — Rudolf Laščak, zasebni uradnik, 39 let. Pogreb jutri ob 15 iz splošne bolnice na poli reško pokopališče. — Alojzija Kreselj, soproga brivskega mojstra, 47 let. Pogreb danes ob 17. — Mici Pepevnik, hčerka- pismonoše, 19 let. Pogreb danes ob pol 17. — Ludovik Rodošck. 6 let. Pogreb danes ob trieetrt na 17 na pobreškerrt pokopališču. — Ivanu Jiirič, služkinj«, 30 let. Pogreb danes ob 16. — Jožef Obman, delavec, 60 let. Pogreb danes ob 15. — Ivan AVeingerl, pomožni delavec, 36 let. Pogreb jutri ob 16 na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Podpore brezposelnim. V preteklem rac-secu je podelila tukajšnja Borza dela sledeče podpore: 110 osebam se je dala redna podporu v znesku 21 969 Din; 19 osebam izredna podpora v znesku 3010 Din. Razen tega se jc izplačalo petim osebam 330 Din za vožnjo, 183 osebam pa so je dovolila polovična vožnja v znesku 11.927 dinarjev. C] Iz mestnega avtobusnega prometa. Avtobusni promet na studenški progi se bo v kratkem uredil v tem zmislu, ;ta bo omenjeni avtobus vozil samo do Glavnega trga. Potniki, ki nadaljujejo vožno v smeri proti kolodvoru, dobijo prestopne listke. S tem se bo realiziralo načelo tako zvanega nihalnega prometa (Pen-delverkehr). Proga št. 5 (Lajteršperg—Nova vas) pa se bo reducirala. Pač pa bo avtobus, ki vozi lin progi glavni kolodvor—vojašnica kralja Petra na eni strani nadaljeval vožnjo proti Laj-tešpergu, od druge dosedanje zaključne postaje pi bo krenil naprej v Novo vas. S tem se bo v znatni meri izvršilo poenostavljenje v mestnem avtobusnem prometu. □ Z dolovnegu trga. Delo dob; pri tukajšnji Borzi dela: 30 hlapcev, 16 viničarjev, 12 majorjev, 2 kleparja, t čevljar, 1 krojač, 50 kamnosekov, 20 gozdnih delavcev, 3 zidarji, 1 lakirnik, 2 slaščičarja, 2 Žagarju, 2 delavca za opekarno, več vajencev (slikarske, čevljarske, natukarske, sodarske, kotlurske, tapetniške obrti in trgovske stroke), 20 kmečkih dekel, 1 viničnrku, 10 kuharic, 15 služkinj, 2 sobarici, i hotelska sobarica, 1 šivilja, t poclnatakarica, 1 tekačica, 8 kuharic, 2 vzgojiteljici, 2 otroški vrtnarici, t pletilka, t bol jša gospodinja, 1 prodajalka, 2 šiviljski vajenki. — Iskalo pa je delo v času od 7. do 13. aprila 179 oseb; prostih službenih mest j.' bilo 101. delo je dobilo 72 oseb, odpotovalo 33. odpadlo pa 48. □ Proslava desetletnice Glasbene Matice. Dne 8. in 9. maja obha ja Glasbena Matica v Maribora proslavo desetletnice svojega plodonos-nega kulturnega dela. Slavnost otvori koncert matične šole. Dne 9. ma ju ob 10 dopoldne slavnostno zborovanje: pri tej priliki se izročijo častne diplome najbolj zaslužnim možem iti se razvije prapor pevskega zboru. Osnutek zanj je napravila strokovna učiteljica gdčnu Marija Romianova, izdeluje ga pa umetniški atelje ge. Ašičeve. Praporu bo kumovala gospa Zora dr. Ravnikova, soproga prvega predsednika Glasbene Matice. Slavnosti zakl juči velik koncert pevskega zbora Glasbene Matice. □ O veličastnem sprejemu nemških avto-mobilistov v Mariboru je prinesel izčrpno poročilo »Slovenski list«. □ Belgrujski trgovski akademiki prispejo na svojem potovanju v Avstrijo in Češkoslovaško 2. ma ja v Maribor. Ob tej priliki se bo vršil na kolodvoru slovesen sprejem; tudi priredijo dijaki tukajšnje trgovske akademije dragim gostom na čast svečano akademijo z izbranim in pestrim sporedom. O tem bomo še poročali. □ Žrebanje loterije Prosvetne zveze v Mariboru sc jc vršilo v nedeljo dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke ob velikem zanimanju Mariborčanov. Prvih pet dobitkov so zadele sledeče številke: 18.847 (radio), 5742 (vožnja v Prago), 15.932 (blago za moško obleko), 15.011 (blago za /ensko obleko). 648 (20 m blagu). □ Iz tukajšnjega francoskega krožka. V soboto zvečer je. predaval v studijski knjižnici lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Mure Vey o francoskem dijaškem življenju. V simpatičnih izvajanjih je naiorej v lapidarni obliki prikazal ustroj francoskega šolstva, posebno vseučilišneffu; posebno živahni so bili vplctljuji o nekaterih zabavnih anekdotah i t. francoskega dijaškega življenju. Ob zaključku je sledil prikaz gmotnih društvenih in družabnih razmer, v katerih zdi in beli francosko di.jaštvo. Tudi so ugajale lepe skioptune slike, prikazujoče glavne kulturne zavode ter druge inonumenfnine stavbe, ki so francoski prestolici v kras. Predavatelj je žel za svoja izredno in-st aktivna in živahna izvajanju nriznanje vseli nrvzočih prijateljev francoskega jezika in francoske kulture. Sobotni večer je bil hkrati prisrčna manifestacija za francosko-jugoslovansko kulturno /bližanje. □ Okoli 1800 vojaških novincev jc odpotovalo v nedeljo zvečer iz Maribora na vojaško službovanje k posameznim vojaškim edinkam Sirom države. Na kolodvoru je bilo videti tudi veliko sorodnikov odhajajočih vojaških obveznikov. Slovo iz Maribora je bilo zelo prisrčno, f antje so bili tudi to pot kornjžni in dobre volje. toda ne divji in robati kakor prejšnja leta. □ Povozil jo je. Na Glavnem trgu jc neznan kolesar povozil včera j dopoldne 5' letno za-sebnico Elizabeto Andrašič iz Jezdarske ulice. Ilovica se je zrušila na tla in dobila pri padcu težke poškodbe na kolku. Tukajšnji rešilni oddelek ji je nudil prvo pomoč Kolesar pa jo je v divjem tempu odkolesaril. □ Ob pamet. V večerni uri jc prišla 24 letna Matilda M. v tukajšnjo stolno cerkev; zakrilila je večkrat z rokami in pričela vpiti. Spravili so jo iz cerkve. Ker je tudi še potem kazalu znake blaznosti, so jo spravili v stražnico. Revico so zaenkrat izročili staršem v oskrbo. □ Usodepolni nonočni srečanji. Ključavničar Vid Z. jo je ob eni ponoči mahal po Mesarski ulici. Domov je bil namenjen. Kakor iz zemlje je zrastel pred njim neznanec. V naslednjem trenutku je začutil močan udarec v nos iu obraz ter se sesedel. — 28 letni Anton S. je tudi imel smolo. Prišel mu je nasproti lieziiunec, v čigar desnici je zalesketnla noževa ostrina. Dobil je več bodljajev v laket leve roke iu des- no strun trebuha. O obeh neprijetnih ponočnih srečanjih je bila obveščena policija. □ Poskus sumoumoru. Včeraj popoldne se je zastrupil 37 letni Ivan R., uslužben v Gosposki ulici 3, z lizolom. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. □ Dva vojaška konju je povozil v nočni uri na Tržaški cesti neznan avtomobilist, ki je pri-drčal i/ tezeuske smeri. Včerajšnje poročilo v •Slovenskem listu« moramo v toliko dopolniti, da je eden od obeh konjev na licu mosta poginil, drugega so pa morali ustreliti. Za brezobzirnim avtomobilistom se vršijo poizvedbe. Cel$e & »Romeo in Julija« ter »Janko in Metka« na celjskem odru. Opozarjamo še enkrat na edino letošnjo otroško predstavo, ki se vrši v sredo 17. apr. ob 4. uri popoldne, priljubljeno igrico »Janko in Metka«. Zvečer istega dne pa se vprizori umetniško najbolj reprezentativno delo te sezone šekspirjeva divna tragedija ljubezni »Rcmeo in Julija«. Hitite z nakupom vstopnic! gr Podružnica Jugoslovanske Matice v Celju ima dne 20. t. m. ob 7. uri zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. V slučaju nesklepčnosti, se vrši isti ob vsaki udeležbi eno uro kasneje. Prijatelji Jugoslovanske Matice in naših bratov onstran, udeležite se tega občnega zbora polnoštevilno! ■0' Dve klasični drami bomo imeli Celjani priliko uživati ta teden. Prvo Shakespe?.rovo »Romeo in Julija« vprizoriio jutri večer v mestnem gledališču Mariborčani, drugo igrajo v nedeljo popoldne diletanti celjske Krekove mladine, ko vprizorijo Schillerjevo »Kovarstvo in ljubezen«. Eno kot drugo delo je vredno našega spoštovanja in občudovanja in inleresantno bo vzporejati hotenje in stvarjanje poklicnih igravcev ter idealni trud in požrtvovalnost v Celju že renomiranih diletantov Krekove mladine. Mariborsko gledališče vprizori poleg tega jutri popoldne otroško igro »Janko in Metka«. er Poroka ccljsl.ega rojaka v Zagrebu V nedeljo dne 14. aprila 1929 zj"utraj se je v Zagrebu poročil celjski rojak iu brat znanega celjskega novinarja g. Stanko Petrič, knjigovodja tvrdke Dracli d. d., z gdč. Ivko Catorič-evo iz Zagreba. ■0 Viucenciieva kcnferenca ima mesto jutri svojo sejo že danes ob 8 zvečer v Opatiji. er Obrtni dom v Celju. Agilno slovcn. obrtno društvo je te dni kupilo od »Zlalarke« veliko hišo na ogiu Vodnikove in Gledališke ulice, ki je slala zadnje čase radi opustitve obrata prazna. Društvo bo to hišo adaptiralo v »Obrtni dom«. 0 Uradne ure ob sobotah na magistratu. Občinski svet ie sklenil, da bodo ob sobotah odslej veljale na magistratu sledeče uradne ure: v poletnem času od pol 8 do pol 14, v zimskem času pa od 8 do 14. Od 16 do 18 bo na magistratu samo dežurni uradnik. Osebne spremembe na magistratu. Stalno je upokojen magistratni uradnik Rudolf Božič, ker je giasom rd nvniškega mnenja stalno nesposoben za delo. M.<; ;,atni uradnik Janko Wagner je pomaknjen v sknpino. — Svet. Fr. Kalanu se dovoli bolniški dopust do 1. i unija t. 1. — Magistratna uradnica Vanda Zupanova bo prejemala zvišano plačo. vseh vrst — zajamčeno naiboliše kakovosti priporoča ANTON FAZARINC. CELJE Kamnik V četrtek, 11. aprila, je bila seja občinskega odbora, na kateri je zaprisegel vse imenovane člane g. sreski poglavar dr. Ogrin. Po zaprisegi je v daljšem nagovoru omenil gospodarske naloge, ki čakajo novi odbor in poudaril važnust dogodka dne 6. januarja 1929, ki naj blagodejno vpliva na delo novega odbora. G. župan se ie zahvalil g. glavarju za nagovor in pozval odbornike na skupno delo novega odbora v korist občine. — Pri zaprisegi je nastal zanimiv incident, ko je izjavil občinski odbornik S., da ne priseže pred križem, ker je brez konfesije. — Žup*n je nato poročat, da je proračun odobren, dalje o premestitvi smodnišnice, o cesti v Pavlovče in v Luče. — Bilanca Mestne hranilnice je bila odobrena. Reševale so se še razne gospodarske stvari v lepi in stvarni debati, nakar je bila seja prekinjena, ker ni bilo mogoče rešiti vseh točk dnevnega reda. Moste pri Ljnfoliani Prisega občinskega odbora V nedeljo je prišel na sejo občinskega odbora okrajni glavar g. dvorni svetnik Ferjančič. Sejo je vodil župan, ki jc |>odaI besedo g. dvornemu svetniku, ki je izvr.jal približno: Deset let se je skušalo na parlamentaren način urediti razmere v državi, a s kakim uspehom, je znano. Ker so pa razmere postajale vedno neznosnejše in gospodarske neprilike vedno težje, je kralj z ukinjenjem ustave ustvaril nov položaj in odprl nova pota, ud se konsoli-dirajo razmere v državi. Stanje, kakršno je sedaj, je pač prehodno stanje, ki ne bo predolgo trajalo. Vi niste več izvoljeni člani občinskega odbora in niste prav nič odvisni od volivcev, temveč ste od vlade imenovani zastopniki, da izvršujete po svojem prepričanju in svojih zmožnostih velike samoupravne in državne dolžnosti v dobrobit občanov. Potem je pozval odbornike h prisegi. V nadaljevanju seje je bil nad vse važen sklep občinskega odbora, ko se je odobrila pogodba, ki so jo dogovorili zastopniki naše občine iu ljubljanske občine glede odstopa občinske elektrarne ljubljanski občini. Elektrarna obratuje nekako tri letu. Občina jo dobivula prej elektriko od kemične tovarne in še prej od vojaškega skladišča. Tu razsvetljavi! je bila pač skromna in za silo, u ko je naposled pred tremi leti kemična odpovedala tok, je bila občina v mučnem položaju, da bo brez električne razsvetljave ali pa, da se pogodi z mestno elektrarno, oziroma z družbo »Elck-tra«, ki je takrat na Fužinah zgradila električne naprave. Toda ponudbe od vElektre« kakor tudi ljubljanske elektrarne so bile takrat take, da jih občina ni mogla sprejeti, pač pa se jc občinski odbor na spodbudo župana odločil za lastno občinsko elektrarno. Tako smo dobili elektrarno tako, kakršna ie, bolj v malem obsegu, ker občina ni imela sredstev, du bi bila zgradila kaj večjega. Toda v treh letih ie poraba toka postala večja in novi tovarniški obrati so zahtevali še več toku, kuterega pa elektrarna ni mo- gla dobavljati. Tako je uprava elektrarne morala iskati izhod iz zagate tembolj, ker je imela pozimi neprilike v obratu, ki v najhujšem času lii postrezala odjemalcem. Stopila je tedaj v razgovor z »Elektro« in zastopniki jjubljunske elektrarne in uspeh pogajanj je bila pogodba, ki j i bila odobrena v današnji seji. Po tej pogodbi prevzame ljubljanska občina tekom enega meseca po pravomočnosti pogodbe našo elektrarno z vsem omrežjem in prevzame dolg v mestni hranilnici v znesku nad 1,200.000 Din in doplača občini Mostu večji znesek. Dalje bo zaračunavala mestna elektrarna tok po sedanji ceni še nadaljnjih deset let. Potem se mestna občina zaveže napeljati tekom treh mesecev električni tok v posavske vasi Oberje, Šmartno in Ilrastje j na lastne stroške. Tudi ulično razsvetljavo, kakor je danes v občini Moste, oskrbuje mestna elektrarna brezplačno. So pa še nekatera druga določila, ki so pa manjšega pomena, a naša občina se zaveže v glavnem, da ne bo pripustila nobenega drugega daljnovoda na ozemlje občine. Sicer je »Elektru« v zadnji ponudbi skrajno popustila, a teh ugodnosti kot Ljubljana ni mogla nuditi in zato se ni moglo v eč resno razgov urjati. Pogodba z ljubljansko občino jo za našo občiuo koristna in precejšnja razbremenitev. u tudi za Ljubljano so gotovo velike ko-! risti. ki se bodo pa pokazale šele v bodočnosti, j Odbor je po daljši debati, kjer stil zastopnika podobčine Šmartno skušala doseči iste ugodnosti za odjemalce toka kakor jih bodo imeli v območju sedanje elektrarne še nekaj let, skoro enodušno odobril pogodbi, nasprotno jc glasoval samo eden, ki bi pa bil gotovo v zadregi, ako bi bil vprašan po stvarnih razlogih. Tako je zadeva naše elektrarne zaenkrat končana, ker veliki župan in oblastni komisar gotovo ne bosta nasprotovala pogodbi. Res jc, da je bilo v treh letih treba prebroditi mnogo težav in bilo je ostre kritike, kakor je tudi res, da, ako ne bi bili imeli podjetnega župana in odboru, bi tudi sedanje pogodbe ne bilo in naši občaui še nadaljnjih deset let ne imeli cenejše luči, kakor jo bodo imeli i sosedje. j Kranj V duševni zmedenosti ali iz zlobe razbil šipe. V nedeljo je bilo po deseti maši vse živo na trgu. Dva radio-aparata sta bila postavljena na okna in ob radio-glasbi se je po trgu razvila živahna pro-! menada. Ker je bil krasen dopoldan, se je na trgu zbralo vse, staro in mlado. Naenkrat pa je zmotil to veselo razpoloženje ropot razbitega slekla. Vse je drlo v smeri, od koder se je čulo pokanje šip in ko so ljudje prišli na mesto, je srednje star moški \ (kakor baje pravijo) doma iz Vokla, že skoraj dokončal svoje delo. V Šavnikovi trgovini je z malini količkom v roki razbil štiri velika izložbena okna in v vsakem oknu zapored zmešal blago in predmete, ki so bili v njem razstavljeni. Oblasti so storilca I prijele in ga zaprle na stražnici. Pri zasliševanju je | na vprašanje, zakaj je razbil okna, odgovoril- Ker ! se je lani moj brat obesil. Nekateri pravijo, da se je lia to svoje dejanje že par dni preje pripravljal, natančnejša preiskava pa bo dognala, iz kakih vzrokov je bilo izvršeno dejanje. Podivjanost. V noči od sobote lia nedeljo so trije fantje iz bližnje okolice v »Grabnu« napadli Antona Rradaško, ključavničarja pri Majdiču.' Ko se je ponoči vračal domov, je bil sredi klanca napa-den in eden od trojice ga je štirikrat zabodel z nožem. Rana, ki jo je dobil v prsa ie težkega značaja. Napadeni se je kmalu zgrudil in obležal nezavesten v mlaki krvi. V takem stanju ga je našel Fr. Zupan, ki je poklical ljudi, da so ranjenega prenesli na njegov dom. PokIica'i so tudi takoj zdravnika dr. Bežka, ki je Bradaški nudil prvo pomoč. Brada-ška se nahaja sedaj v domači oskrbi. Napadalca so že prijeli in čaka sedaj zasluženega plačila. Hrastnik Našo vest o prodaji hiše g. Kumarjeve popravljamo v toliko, da je isto kupila Trboveljska premogokopna družba, kakor nastani enega svojega nastavljenca, in ne g. Iv. Kamplet. Novo mesto V mesecu marcu je bilo rojenih v Novem mestu 5 novomeščanov in v ženski bolnici 10 tujih. Umrli sta Marjeta Pungrčar, mestna uboga v starosti 87 let ter vdova Jože i a Stopar. V ženski bolnici pa sta umrli Marija Jakše, kočarjeva žena in ciganka Terezija Brajdič. Ljubljansko Gledališče DRAMA: Začetek ob 20 uri. Torek, 16. aprila: Zaprto Sreda, 17. aprila: PRAVKAR IZŠLO. Red B. Četrtek, 18. aprila: Zaprto. Petek, 19. aprila: DANTONOVA SMRT. Red C. Sobota, 20. aprila: KROG S KREDO. Gostuje gospa Vika Podgorska, prvakinja zagrebške drame. Izven abonma. Nedelja, 21. aprila: DANTONOVA SMRT. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 30. uri. Torek, 16. aprila: SALOME. PRED VRATMI VEČNOSTI. Red C. Sreda, 17. aprila: GROF LUKSEMBURŠKI. Gostuje g. Iličič. Red A. Četrtek, 18. aprila: ČAROBNA PIŠČAL. Red D. Petek, 19. aprila: Zaprto. Sobota, 20. aprila: PRI TREH MLADENKAH. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 21. aprila: BAJADERA, operela. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Abonente reda C opozarjamo, da imajo za svoj abonma operno predstavo v torek, dne 16. t m. Vprizori se Straussova opera »Sa'ome« in Sybe-liusov balet »Pred vratmi večnosti«. Maribor**"* ^ecfaPJšre Torek, 16. aprila: Ob 20: CHARLEJEVA TETA. Ab. B. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Sreda, 17. aprila: Zaprto. Četrtek, 18. aprila ob 20. uri. »GROF LUKSEMBURŠKI«. Ab. C. Kuponi. Petek, 19. aprila ob 15. uri: JANKO IN METKA. Otroška predstava. Gostovanje ge. Pcdgorskc in g. Nučiča v mar. gledališču. V kratkem gostuje prvakinja zagrebške drame, ga. Vika Podgorska in ustanovitelj mariborskega gledališča g. Ilinko Nučič v Bernsteinovem »TATU«. Oba umetnika gostujeta topot prvič po svojem odhodu iz Maribora pred osmimi leti. Šolska predstava na mariborskem glcda:išču. Ker jc bila šolska predstava »Janko in Metka« zadnji petek popolnoma razprodana in so mnogi otroci morali oditi se ta predstava ponovi tudi ta petek, 19. aprila ob 3 popoldne. Cena 2 do 7 Din. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 17. aprila ob 16: JANKG IN METKA. Otroška predstava. — Ob 20. ROMEO IN JULIJA. Gostovanje Mariborčanov. RADIO LJUBLJANA iN TUJSKI PROMET. Radio-oddajna poslaja v Ljubljani prinaša vsako soboto zvečer predavanja ravnatelja Pintarja o Dalmaciji in jadranskih otokih. Kot odziv na la predavanja je g. predavatelj kakor pisarna »Putnik« prejela od več strani iz Nemčije vprašanja glede potovanja, prehrane in stanovanj v Dalmaciji. Kot vzgled navajamo dopis iz Haidenheima z dne 7. aprila 1929: »Vsled Vašega zanimivega predavanja potom Radia-Ljubljana sem sklenil, da hočem prihodnje poletje preživeti v Dalmaciji. Predno se podam na pot, želim nekaterih pojasnil. Moja pot bi šla preko Monakovega v Ljubljano, Sušak, od tamkaj na olok Rab, ali če mi kaj drugega priporočite. Pot nazaj pa bi me vodila preko Benetk. Prosim Vas, da bi mi sporočili ceno železnice, dalje ceno parnika, kakor tudi nasvete glede pen-zionov in hotelov. Kar se slednjih tiče so mi ljubša ona, katera so snažna in priprosta. Ne računani na konfort. Prosim tudi obvestila, če bi mi Vaša pisarna preskrbela vozni list, in kako je s potnim listom. Za vse Vaše nasvete se Vam že v naprej iskreno zahvaljuje z odličnim spoštovanjem dipl. ing. Ad. Nodal, Haidenheim, \Vttrttenberg. Rekordno število poslušalcev. Ob nastopu predsedniškega mesta Zed držav sev. Amerike je opravil Hoover predpisano prisego. Prisego s svečanostmi vred, ki so se ob tej priliki vršile, so prenašale vse ameriške radijske postaje. Sodijo, da je takrat v Ameriki poslušalo radio nič manj kot 63 milijonov ljudi. Z organizacijo za ta prenos je bilo seveda veliko posla in so začeli pripravljati vse potrebno za prenos že več tednov prej. Hoover-jevega rekorda dosedaj še ni nikdc dosegel in je tudi malo verjetno, da bi ga kmalu kdo. Programi Radia-Ljubljana: Torek, 16. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna ]>oroči!a. — 17 Koncert Radio-orke-stra. — 18 Kunaver: Cerkniško jezero in okolica. 18.30 Zur Oegenstandtheorie der Personlichkeit. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku vseuč. prof. dr. Vebcr. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik. 19.30 Naše sosednje države: Republika Madžarska, prirodne razmere dr. Bohinec. — 20 Maeterlinck: »Župan stilmondski«, izvajajo člani nar. gledališča. 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. Sreda, 17. aprila: Opoldanski program odpade. 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Pravljična ura, Radio-tetka. — 19 Srbohrvaščina, prof Mazovec. 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec — 20 Ruski večer, izvaja godba Dravske divizije. — 22 Poročila in časovna napoved. Dragi programi: Torek, 16. aprila. Belgrad: 12 Časovna napoved, plošče in poročila — 20 Predavanje — 20.30 Radio kvartet in solo petje — 21.30 Poročila — 22.15 Jazz. — Zagreb: 13.15 Plošče — 17.30 Koncert — 20.30 Vijo-linakl koncert. — Praga: lt.15 Plošče — 12.30 Koncert — 10.80 Koncert — 19,05 Godba na pihala — 20.15 Iz francoskih oper — 21.15 Koncert — 22.20 Lahka glasba. — Stuttgart: 16.35 Operna glasba — 20 Orkestralni koncert — 21.30 Ječa in jetniki v glasbi. — Tulouse: 13.45 Koncert — 14.15 Španske pesmi — 21.30 Koncert — 22.45 Plesna glasba. — Bern: 16 Kdncert — 20.30 Mozartove skladbe. — Katoivicc: 12.10 in 16 1'loŠče — 17.55 Koncerl iz Varšave — 19.50 Janaček: Jenufa, opera. — Berlin: 15.30 Predav.: Poduhovljenje materializma — 16.30 Recitacije pesmi — 17 Pesmi za aH s klavirjem — 18.35 knjige — 20 Iz svetovne literature — 21 Zabavni večer z glasbo. — Dunaj: U. Kvartet Silving — 10 Orkester — 17.30 Glasba za otroke — 20.05 Recitacije — 21 »Literatura« (A. Schnilzler), veseloigra; nato lahka glasba. — Milan: 11.15 Plošče — 12.20 Jaza — 16 Otroško petje — 17 Kvintet — 20.30 Staroitalijanska vokalna in instrumentalna glasba. — Budapcst: 9.15 Koncert vojaške godbe — 12.05 Plošče. — 17.40 Operetna glasba — 19.80 Prenos opere — 22.30 Poročiln in koncert ciganske godbe. Reprezentanca Radio-tovarrie „1 n ge 1 e n" LJUBLJANA Miklošičeva oesta 34/L Telefon 3080 Sprejemamo zastopnike za deželo. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za duhovnike v Domu bodo od 22.-26. aprila. Prosimo pravočusnega obvestila. — Vodstvo Doma. Darovi Mesto venca na krsto blagopokojne gospe Karoline Treo daruje gospa Pavla Arko Din 200 za društvo slepili. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani daruje za Radio za slepce 200 Din namesto venca na krsto; svojega starega sotrudnika in prijatelja g. dr. Frana Papeža, odvetnika v Ljubljani. Šmarje pri JeUah. Namesto venca blagopo-kojni gospei Mariji Habjan sta darovala gg. Gaj-šek Ivan in Edo Loschnigg za uboge trga Šmarje vsak po 50 Din. Prireditve in društvene vesti Velika slavnostna akademija »Abstin. krožkov I., 11. in 111. drž. gimn. ter razvitje praporov »Abstin. krožkov U. in 111. drž. real. gimn., sc bo vršilo v soboto, 20. t. ni., ob 20 v veliki dvorani Uniona. — Iskreno vabljeni vsi! Vstop prost. Prostovoljni prispevki za prapor in za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo. Klub primorskih Slovencev r Ljubljani ima svoj redni prijateljski sestanek v četrtek, 18. I. in., ob pol 20 v Rokodelskem doinu, Komenskega ul. St. 12. — Predsednik. Poitvedovanja Izgubljen denar. V nedeljo dne 14. aprila, se ji izgubila večja vsota denarja od St. Vida nad Ljubljano do Medna. Pošten najditelj se naproša, da vrne istega na spodnji naslov. Rezi Verlic. Medno pošta St. Vid nad Ljubljano. Evenl. stroški se jiovrnejo. Izgubljeni ključi. Neka starejša, siromasua ženska je izgubila včeraj zjutraj od frančiškanskega mostu mimo Mayerjeve hiše do živil trga tri ključe. Pošten najditelj se vljudno naproša, da jih blagovoli oddati v Upravi »Slovenca«. (Družba »v. Elizabete, Št. Peter.* gospodarstvo Zadružništvo v I. 1928 (Iz načelstvonega poročila Zadružne zveze v Ljubljani, podanega na gluvni skupščini 11. t. m.) Blagovne zadruge. Število blagovnih zadrug jc nazadovalo od 67 na 64. Isto nazadovanje se vidi tudi pri številu članstva. Uspeh blagovnih zadrug zavisi od zavednosti, zvestobe in discipline članov. Za te zadružne lastnosti je treba člane vzgajati, kar se skuša doseči s tečaji, predavanji in s članki v Narodnem gospodarju. Zvestobo svojih članov morajo pa zadruge tudi plačati. V interesu vseh zadrug bi bilo, da uvedejo dovoljevanje popustov v zmislu principov ročdalskih pionirjev. Ravno pri blagovnih zadrugah opažamo, da so njih uspehi odvisni v največji meri od ljudi, ki jih vodijo. Kjer manjkajo sposobni in pošteni ljudje, tam zadruga ne more računati na uspehe, kjer pa vodi zadrugo vesten in sposoben načelnik ali pa poslovodja, tam tudi zadruga lepo napreduje. Hranilnice in posojilnice. Kmetski stan v Sloveniji se ima za svoje prospevanje v veliki meri zahvaliti obstoju in delu hranilnic in posojilnic. Dočim vlada v ostali državi oderuštvo in smatra kmet že za ugodno, če dobi posojilo po bančni obrestni meri, so v Sloveniji posojilnice kmeta, dejansko rešile oderuitva ter mu nudile gmotno in moralno pomoč. Pa ne samo kmetu, ampak tudi drugim vrstam zadrug pomenjajo naše posojilnice s cenenimi krediti, brez katerih si delovanje našega nekreditnega zadružništva sploh nc moremo mislili. Število pri zvezi včlanjenih posojilnic ie narastlo od 300 na 306. Vse posojilnice žive in se vedno lepše razvijajo, niti o eni se ne da trditi, da je le na papirju. Posojilnice so postavile temelje za organizacijo ljudskega varčevanja po načelu: »Ljudski denar ljudstvul« Ker je treba polagati veliko važnost na vzgojo ljudstva, posebno pa mladine, k .i. aioi.ti, se je redno na zadružnih tečajih razpravljalo o pomenu in potrebi varčevanja, Posebno te je skušalo vpeljati in širiti razne vrste mladinskega varčevanja. Že okrog tri tisoč domačih hranilnikov je razposlanih po deželi. Izdan je bil tudi poseben letak v 40.000 izvodih, na katerem je bilo nazorno s številkami pokazano, kako male vsote, naložene na obresti, tekom časa rastejo Veliko narodnogospodarsko delo vršijo naše kreditne zadruge z zbiranjem narodnega kapitala. Gospodarsko osvoboditev od tujega kapitala bomo dosegli le z intenzivnim varčevanjem. Če vidimo, da so hranilne vloge pri naših zadrugah narastle od 135 milijonov dinarjev v letu 1921 na 689 milijonov dinarjev v letu 192"', potem smemo trditi, da so posojilnice svojo nalogo tudi res vršile. Velike koristi nudijo posojilnice našemu gospodarstvu z nizko obrestno mero. Večina posojilnic dela z 2 odstotno obrestno razliko, je pa tudi odlično število takih, ki delajo z še manjšo. Žalibog so tudi zadruge, ki imajo tri do petodstotno razliko. Take pa se morajo zavedati, da so na nevarni in na nepravi poti. Zveza je za včlanjene posojilnice izvrševala popolnoma brezplačno tudi zamenjavo tujih valut in deviz. V letu 1928 jc zveza prodala oziroma zamenjala pri bankah za 1.6 milijonov dinarjev tujih valut. Treba je, da posojilnice to poslovanje še bolj razvijejo in na ta način pomagajo ljudstvu priti do najugodnejših kurzov. Na ta način bi mogle zadruge v še večji meri postati zavodi, kjer se bo zbiral denar naših izseljencev in kjer bo ta denar varno naložen. Mlekarske zadruge. Število mlekarskih zadrug je narastlo od 33 na 36. Časi za mlekarske zadruge niso ugodni, posebno novoustanovljene zadruge so radi predragih investicij dostikrat v težavah. Največ skrbi povzroča našemu mlekarskemu zadružništvu krošnjarstvo z mlekom, ki mu dela veliko konkurenco. Šušmarstvo v mlečni trgovini bo za producente kot za konsumente imelo polno slabih posledic. Zato je treba šuš-marstvu napovedati boj in to iz gospodarskih kot higijenskih razlogov. Največji uspeh bo ta boj imel seveda le takrat, če se bodo kmetje zvesto držali svojih mlekarskih zadrug in kot izdajalca smatrali tistega, ki bi mleko oddajal prekupčevalcem. Trgovino z mlekom pa bi bilo treba zaščititi s posebnim zakonom. Ostale zadruge. Delo živinorejskih zadrug se je v prošlem letu poživilo. Ustanovilo se je preteklo zimo nekaj novih živinorejskih zadrug. Da bi naše kmetovalce čim bolj zainteresirala za delo živinorejskih zadrug, je Zveza postavila to vprašanje na dnevni red izrednega občnega zbora in tudi na zadružnih tečajih je bilo eno predavanje skoro vedno posvečeno živinoreji. Glede strojnih zadrug moramo stremeti, da se čim bolj razširijo po deželi. Treba je, da naši kmetovalci stroje v večji množini uporabljajo, to pa bo mogoče le potom zadružne skupnosti. Število stavbnih zadrug se je pomnožilo od 12 na 23. Gotovo ima pri tem veliko za- slugo oblastna samouprava, ki je s svojimi prispevki pospeševala gradbo debvskih stanovanj v industrijskih krajih. Obrtne zadruge imajo bodočnost predvsem pri organizaciji domače obrti in v tej smeri sc mora tudi vršiti zadružno delo. Kot uspeh izrednega občnega zbora v Mariboru, na katerem se je razpravljalo o vinarskih in sadjarskih zadrugah, moramo omeniti Sadjarsko zadrugo v Mariboru, ki bo vršila izvoz sadja ter Vinarsko zadrugo v Metliki, ki se je ustanovila s pomočjo oblastnega odbora. Občni zbor Zveze slovenskih zadrug se je vršit dne 15. t. m., na katerem je bilo zastopanih 106 zadrug, kmetijsko ministrstvo po g. M. Štiblerju, veliki župan pa vlad. svetnik g. K. Andrejku in kmet. ref. svetuiku gosp. Trauipužu, obl. samouprave po dr. Milavcu, Kmetijska družba po predsedniku g. Sancinu in Zadružna Zveza v Celju jio ravn. g. Smodišu. Inšpektor g. Štibler je pozdravil občni zbor v imenu kmetijskega ministra iu v lepem govoru očrtal načela in naloge zadružništva. Ravnatelj g Smodiš pn ga je pozdravil v imenu celjske Zadružne Zveze in častital na lepih uspehih. Delegat Ažman je predlagal udanostne brzo-brzojavke Nj. Vel. kralju ter kmet. ministru. Iz poročila Zveze za leto 1928 posnemamo: Pri Zvezi včlanjene zadruge so imele kon-lota 1927 27.578 članov in 1 milijardo 323 milijonov dinarjev prometa. Kreditne zadruge so naj-upešnejše poslovale in zaključile z 258 milij. Din hranilnih vlog ter 205 mili j. Din danih kreditov. Druge j>o vrsii so mlekarske zadruge, ki so predelale in prodale 1,650.000 litrov mleku. Članstvo Zveze se je pomnožilo lani za 21 zadrug, 5 pa jih je likvidiralo. Koncem leta je štela Zveza «0 kreditnih, 42 kmetijsko-produktiv-nih in 55 drugih vrst zadrug, skupaj 157 zadrug Še bolj kakor po številu napredujejo zadruge po obsegu in izboljšanju poslovanja. Zveza je lani vsestransko in z uspehom vršila svojo nalogo. 81 zadrug je revidirala, 77. je uredila knjigovodstvo ter sestavila računske zaključke, 46 pa jih je obiskala zaradi informacij in pouka. Dalje jim je poslala 7 okrožnic ter 6826 dopisov napram 5019 v prejšnjem letu. Denarni promet Zveze je znašal 245 millj. in je poraste! napram prejšnjemu letu za 66%. Vloge so se dvignile za H.7 mil ij. Din in so zna-šale koncem leta 22,128.721 Din. Zadrugam dani krediti so dosegli 1^.767.182 Din. Dalje izkazuje v bilanci za t mili j. Din vrednostnih papirjev ter lastno hišo Zadružni dom , ki jo ie kujiila lani za 1,050.000 Din. Dobička je napravila 28.418 Din iu torej ni samo napredovala po obsegu, temveč je tudi poslovala strogo po zadružnih načelih. — Občni zbor je soglasno odobri! vsa poročila Nato so bila podana poročilo o načrtu zadružnega zakona, o snujoči se Privillgimni agrarni banki, o zaščiti kmetije, o kmetijskih zbornicah. o izboljšanju poslovanja kreditnih zadrug, o piospeševanju mlekarstva in o priznanju vajencev pri zadrugah od sdrnnl oblasti ter sprejete resolucije v vseh teli predmetih. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 8 aprila 1929. (Vse v mili. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 31. marca 1929.): Aktiva: kov. podloga 804.8 (-! 8.6), posojila: menična 1409.1, lombnrdnn 254.5. skupaj 1603.7 (+ 8.6). saldo raznih računov 452.4 (— 28.2); pasiva: bnnkovci 5273.0 (+ 7.7), obveznosti: žiro 410.8. ostali računi 227.2, skupaj 088.0 (— 90.8), ostale postavke neizpremenjene. Borza DENAR 15 aprila 1929. V današnjem deviznem prometu, ki je bil srednji, sla popustili dovizi Dunaj in Praga, učvrstil pa se jo Trst. Ostale devize so neizpremenjene. Privatno blago jo bilo zaključeno v devizah Dunaj, Pariz in Trst, ostale devize j>a .ie dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi II. aprila 192«. nia 5—5.50 (5), Slaveks 98—100, Danica 135 do 150, Dravu 405—410, Šečerniui 460—465 (462.50), Osj. Ijev. 172.50—185, »rod. vng. 270—200, Union 177.75—178 (178), Isis 21—24, Kagusen 550—575, Trbovlje 460 -170. Vevče 125—180, Nar. šum. 20 den., Piv. Sar. 230 hI.. Jadr. pl. 640 bi. Belgrad. Narodna banka 8500—8700, Ii.voz.iia banka 950—970, Belgr. zadruga 020—050, 7 odst. inv. pos. 87.50—88 (292), agrari 54.25—54.75, vojna škoda 427—428.50 (400),'iV. 428—429.50 (I 100). Rdeči križ 46. Dunaj. Don. snv. jadr. 81.75, \Yicuer iiank-vorein 24.85, Bodencredit 108.80, Crediatanstalt 60.05, Escompteges. 22.70, Živno 117.75, Jugo 6.85, Ausslger Chemische 256.50, Slnvonin 0.r>7, Alpine •14.75. Trboveljska 58, Prager Eisen 529. Leyltain 7.35, Rima Muranj 116.75. Žito Današnji promet na trgu je bil tako za pšenico kidmr za koruzo prilično živahen. Trgovali sc se vsi proizvodi po neizprernenjenih cenah, dasi so tečaji v Chicagi zopet nategnili. V Sloveniji je zanimanje za blago bolj sporadično, ker se kupci krijejo le sproti Pšenični mlevski izdelki se trgujejo zelo slabo. Tendencu je stalna. V Ljubljani so notacije nespremenjene. Zaključka ni bilo. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica: bč. 244—245, par. Vršac 240—242, sr. 246—248. Oves: bč. in sr. 242.50 do 245. Koruza: bč. 260—265, V. 267.50—270. VI. 277.50 -280, ban. 260—265, sr. 260—265, V. 267.50 do 270, VI. 277.50—280. Moka: 0 g 340—350, št. 2 320—330, št. 5 800—810, št. 6 285—292.50, št. 7 275—282.50, št. 8 207.50—210. OtrobJ: bč in bn. 180—182.50 Tendenca neizpremenjeiin. Promet: 38 vagonov pšenice, 34 koruze iu I moke. Skupaj 73 vagonov. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: maj 25.45—25.27, zaklj. 25.27—25.2K. oktober 26.72 do 26.55, zaklj. 26.51 26.55. Rž: maj 22.90—22.78. zaklj. 22.76—22.78, oktober 28.90—23.70. zaklju-ček23.69—23.71. Koruza: maj 27.84—27.58. zaklj. 27.58—27.59, julij 28.12—27.84, zaklj. 27.88 27.81. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: šest vagonov tramov, en vagon bukovih desk, en vagon orehovih hlodov in en vagon letvic. Tendenca živahnejša. Popraševanje je za: oglje, drva, hrastove podnico, Iramiče in t rame. Živina Dunajski živinski nejcm. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky in Co.. Dunaj.) Prignanih je. bilo 2930 glav, in sicer 1900 volov, 588 bikov, 491 krav iu I bivol. Iz Jugoslavije 73. Cene: Voli: najboljši 2 2.15, I. 1.60—1.85, 11 1.20—1.45. III. 1.10 do 120. Krave: I. 1.20—1.40. 11. 1 — 1.10. Biki 1.20—1.40. Klavna Živina: 0.60—0.80. Cene so v splošnem padle za 5 grošev. , Hmelj Cene za tranzitni hmelj so v Z a t c u 460 do 800 Kč. Promet je slab pri tlačenih cenah. Obrezovanje hmelja se je v zateškem okrožju deloma že pričelo, delo pa moti deževno vreme. Če sc vreme vsaj nekoliko izboljša, se bo obrezovanje v naslednjih desetih dneh splošno začelo. Velika nepoštena manipulacij,i i, mešanjem hmelja odkrita. Nurnberški lisi Der Stiirmer prinaša obširno škandalozno manipulacijo z mešanjem hmelja. Firma Jakob Kann, ki je veljala kot solidna trgovina in je tudi užival« zaupanje, je dobila veliko naročilo od neke pivovarne L Berlina 1200 centov po dogovorjeni ceni in za gotove vrste hmelja. Firma Kann je pa naročilo izvršila tako, kakor je njej najbolje ugajalo: V to svrho si je Kanu preskrbe! tudi večjo količino lia-škega hmelja, katerega si je pustila do mosta He-gensburg po Donavi pripeljati; od tam pa je Kann izvozila hmelj na avtomobilih, da bi s tem zabrisala sled provenience. Ta prefriganost Je pa imela slabe posledico in so firmini delavci kmalu raznesli to nepošteno dejanje, da ni firma pivovarni dobavila hmelj dogovorjene provenience, marveč da je firma mešala hinelje vse navskriž. Ker jo tedaj to nepošteno postopanje postalo javna govorica, je hotela firma Kann zn vsako ceno odvaliti madež ter je dvema delavcema dala nad 100.000 Din 7,a preklic in molčečnost. Delavca sla prejela tedaj ogromno podkupnino, a kljub letim ni ostala zadeva tajna, nasprotno dognalo se je še tudi, d« je firma Kann ponarejevaln tudi razne žige in listine, od katerih je baje imela cele kopice na zalogi. povpraš pon. srednji sr. 10. IV. Amsterdam — 2286.- _ — Kerlin 1348.5' 1351.51 1350.- — Bruselj — 790.68 — — Budimpešta — 992.22 — — Curih 1094.40 1097.4 ( H 95.91 1095.90 Dunaj 798.95 8'. 0.95 7i)945 799.07 London 276.— 276.80 276.40 276.4' Newyork — 56.81 — — Pariz 221.44 223.44 222.44 222.40 Praga 168.04 168.84 168.44 I68.5U Trst 297.30 299.36 298.;-: 6 — Zagreb. Amsterdam 2281—2287, Budimpešta 990.72—998.72, Berlin 1348.50-1351.50, Ne\vyorl< 56.71-56.91, Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 797.95 do 800.95, London 276—276.80, Pariz 221.44 do 223.44, Praga 168.04-168.84, Trst 297.29—299.29. Belgrad. Berlin 1856.50—1857.50, Budimpešta 900.72—993.72, Bruselj 789.10- 792.10, Curih t094.40-1097.40, Dunaj 799.96-800.96, London 276 —276.80, Newyork 56.71-56.91. Pariz 221.44 do 228.44, Praga 168.04-168.84, Trst 297.86 do 299.36. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 128.16, Budimpešta 90.585, Rukarest 8.09, Dunaj 72.96. London 25.2225, Madrid 77.40, Ne\vyork 519.525, Pariz 20.30, Praga 15.8825, Sofija 3.75, Trst 27.225. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljubi j. kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 170 den., Trbovlje zaklj. 455, Vevče 120 den., Ruše 250—260, Stavbna 50 den., SeBlr 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 429—430 (429), kasa 428-480, termini: IV. 420-431, V. 483—484, XII. 485- 459. 7 odst. inv pos. 86.75 do 87.50 (87), agrari 54 —54.50. Bančni pap.: Poljo 15.25 den., Kred. 98 den., Jugo 84—85 (84—85), Lj. Kr 128—125 (128), N«r. J*0OO—9000 (8900), Prašted. 850—855 (850), Srpska 146-148 ^140)1 Zem. 135—138 (135). Union 228 den.. Etno 160. Kut. 30 bi. Ind. pap.: Guttmann 200 -205, Slavo- Šport Ljubljana: Primnrjjc : Hcrnics 12 : II (It : 0). llermcs ki velja v Ljubljani za eno najbolj tehničnih moštev je proti izborno igrajočemu Primorcu čisto odpovedal. Obrambe sploh ni bilo opazili, zlasti v prvem polčasu, in gre la rezultat na njen rovaš. Primorje z Menico v napadu je predvedlo igro kakršne že dolgo nismo videli pri tem moštvu. Gole so zabili Vrhovnik 4, Šenica iu Uršič po 3. Erman pa 2. Sodil je dokaj slabo Vo-diSek, slab je bil v presoji off. sidea. Predtekma rezerv je končala z 11:1 za Primorje. —Slovan : Jadran 3 : 1 (2 : 0). Borbeno moštvo Slovana si je s lo zmago zasiguralo obstoj v L a razredu. Predtekma rezerv je končala z 8 : 3 (3 : 3). — Celje: Celje : Amater (Trbovlje) 5 : 1 (2 : 1). Obojestransko slaba igra, Celje si je priboril dostop v semifinalno tekmo z Mariborom za prvenstvo Slovenije. — Maribor: Maribor : Rapid 1 : 0 (1 : 0). Odločilna lekina za prvenstvo mariborskega okrožja. Maribor je zmago popolnoma zaslužil, večjega poraza je pa llapid obvarovala iz-boma ožja obramba z vratarjem Polkom na čelu. — Zagreb: Conrordia : llašk 2 : 1 (0 : 1). Senzacionalna zmaga Conuordlje Izguba dveh točk je pomaknila Hašk s prvega mesta. Gradjanski Derby 8 : 1 (1 : O. Železnlčarzl : šparta 6 : 0. Viktorija : Croutia 1 : 0 (1 : O). — Sarajevo: Slavljn : Hajduk 2 : 0 (1 : O). — Belgrad: I!. S. K. : B. U. S. K. 5 : 0 (2 : 0). Jugoslavija : Obilic 7 : 0 (4 : 0). — Subotica: Sam! : Bačku -I : 1 (1 : 0). — Split: Soko (Belgrnd) : Hajduk 2 : 1 in 4:2. — Varakdin: Železničar (Maribor) : V. S, K. 2 : 2 (0 : 0). Lepo igra Mariborčanov. Valnejšc inoicinuke tekme. Dunaj: Telnno za zlati prehodni pokal, ki ga je poklonila filmska družba Paraniojit sn prinesle zmago Austrljl. Rezultati tekmovanj: W. A C. : Teplitzer F. C. 8 : 2 (0 : 1). Ilungarln : Au strta 2 : 2 (0 : 1). Hungaria : W. A. C. 2 : I (2 : 0). Austria : Teplitzer 5 : 8 (2 : 2). - Gla-sgow: Škotska : Angleška 1 : 0 (0 : 0). Tn reprezentančna tekma moštev iz domovine nogomeb jc svetoven dogodek. Tokml je prisostvovalo 120.000 gledalcev. — Bern: Ogrska : Švica 5 ' I (1 : 2). S to zmago si Je Ogrska priborila drugo mesto v tekmovanjih m mednarodni pokal. Ker igra samo še 7. Italijo na domačih lleh, imajo največ izgledov ti osvojitev neoficielnega naslova Evropskega prvirka Juvelir v gumijasti Coolidgov nasip v Arizoni (Združene držnve), ki zapira reko Gil'a. S tem ie postalo ogromno doslej neplodno ozemlje rodovitno. Nasip je bil pred kratkim dovršen in je stal 5 mil. dolarjev. ŽvepUena fotsHna kot zdravilo Nekega dne je prinesel posestnik Jožef Maurer pri Eggersdorfu v Avstriji svoji ženi, ki je imela neko kožno bolezen, rumenkasto tekočino Dejal je, da mu je to dal neki gra-ški zdravnik kot izborno zdravilo. Čeprav je tekočina močno pekla in je vedno povzročala bruhanje, jc mož prisilil svojo ženo, da je jemala zdravilo trikral na dan, dokler ni težko zbolela in morala v posteljo. Pa tudi >Le ne tako ošabno, gospodična, sedaj je debelost zopet moderna.« Nekega jutra je pred zasebno norišnico znamenitega zdravnika za živčne bolezni v Auteuilu, južnozapadni pariški četrti, obstal krasen avtomobil. Izstopila jc elegantna dama, ogrnjena v dragocen kožuh. Seveda jo je sprejel sam ravnatelj. Z jokajočim glasom mu je pripovedovala, da jc njen mož, grof B-, blazen in da ga je pripeljala v Pariz, da bi ga oddala v norišnico. Zelo bi ji bilo ustreženo, če bi bil mož sprejet v zavod slavnega zdravnika za živčne bolezni. Pokazala jc priporočilno pismo znanega zdravnikovega tovariša in tudi vse potrebne listine so bile popolnoma v redu. Gospa je pripovedovala, da si njen mož neprestano domišljuje, da jc postal žrtev tatov, kar jc precej pogostna vrsta blaznosti. Najrajše bi pripeljala moža že popoldne ob treh ter je plačala stroške za tri 3001etnica izumitelja ure na nihalo. 14. aprila je preteklo 300 let, ko se je rodil slavni fizik Kristijan Huyghens, ki je med drugim izumil tudi uro na nihalo. mesece naprej. Zdravnik je odkrito sočustvoval z usodo grofice, ki je bila izredno lepa, in ji je obljubil, da bo sam osebno zdravil njenega soproga. Gospa se je iskreno zahvalila in je še prosila, naj bi takrat, ko bo pripeljala soproga, ne bi bilo v bližini nobenega strežnika, da ne bi mož kaj sumil; rekla mu uS, da gresta na obisk k prijatelju. Istega dne popoldne ob dveh je izstopila ista elegantna dama iz istega avtomobila in je stopila v eno največjih trgovin z dragimi kamni v Rue de la Paix. Želela je govoriti z lastnikom trgovine, kateremu je razložila, po kaj je prišla: Njena mlajša sestra se bo poročila in bi ji rada podarila dijamante; biti pa morajo lepi, prvovrstni dijamanti. Trgovec ji je pokazal najlepše in najdražje dijamante. »Prav taki so, kot sem jih želela,« je dejala, »vendar pa bi nerada sama izbrala.« Zato je prosila juvelirja, naj bi poslal z njo enega svojih uslužbencev z dijamanti, da jih moreta njen mož in pa sestra v vili v Auteuilu sama izbrati. Juvelir je kot previden trgovec sklenil, da bo damo sam spremil v Auteuil. Šlo je za kupčijo, za kakršno se že splača trud. Pripeljala sta v Auteuilu pred ograjo kasnega vrta in izstopila. Dama je vstopila v vilo in dejala slugi, ki ji je odprl vrata: »Povejte gospodu, da sem tu!« Juvelirja peljejo v mal salon. »Prosim, vzemite si prostor,« je dejala dama juvelirju, in dajte mi škatljico, da lahko pokažem dijamante možu. Poklicala vas bom takoj, da se dogovorimo o ceni, kajti moj mož ne more hoditi.« Pred salonom je čakal na damo zdravnik. »Moj ubogi, ljubi mož!« je dejala, Tu notri sedi. Dovolite, da odidem ... Ne morem ga več gledati, tako se mi smili . . . Sedaj bo j gotovo zopet dobil napad. Lepo vas prosim. | skrbite dobro zanj! .. . Jutri se vrnem. Oh, ; prosim vas, pokažite mi kak drug izhod,da ; me ne bo skozi okno videl, kako se bom od-| peljala .. .« Bila je na tem, da zgubi zavest, njen glas jc dušila žalost. Ljubeznivi doktor jo je očetovsko prijel za roko, ji obljubil, da bo vse mogoče storil za ozdravljenje njenega moža in jo je odpeljal skozi zadnja vrata. Medtem je postajal juvelir nepotrpežljiv. ' Zdelo se mu je, da traja izbira dijamantov i nekoliko predolgo. Končno jc odprl vrata. Zagledal je velikega, krepkega moža, ki ga jc čudno gledal, poleg njega pa je stal starejši gospod, ki jc bil sicer zelo prijazen, pa ga je tudi tako čudno opazoval. Juvelir si je mislil-; To je gotovo soprog elegantne dame, kateremu se je zdravje toliko zboljšalo, da je lahko vstal. • Ali ste dijamante že izbrali?« vpraša. 2e, že . .le mirni bodite,« je odgovoril stari gospod. »In katere ste izbrali?« »Gotovo, gotovo, o tem bomo govorili jutri.« Juvelir ni razumel odgovora, vpraševal jc vnovič. Dobil je vedno odgovor, da mora biti pred vsem miren. Končno se jc juvelir razburil in zahteval dijamante nazaj. Skušali so ga pomiriti. Sledil je mučen prizor: Juvelir je ves divji tolkel po mizi. Prijeli so ga in oblili z mrzlo vodo. On pa je postajal vedno bolj divji in jc kričal, da je okraden. Hotel je ven. Tu ga je pa prijelo šest krepkih moških rok in odvedlo v celico, prevlečeno z gumijem, da si ne bi v svoji divjosti storil kaj zlega. Štirinajst dni jc ostal zaprt in ko so ga končno izpustili, je bil v resnici na pol blazen, kar ni nič čudnega. Dijamanti so pa z elegantno damo brez sledu izginili Indijski parlament, v katerem sta nedavno padli dve bombi. V krogu na levi iinančni mi ister sir Georg Shuster, ki jc bil težko ranjen. Nad njim je predsednik parlamenta, ki je vodil usodno sejo JBegJ umrlega Pred dvema letoma je neki Hugo Klein v okolici mesta Soldau v delu vzhodne Pru-sije, ki ga je morala Nemčija odstopiti Poljski, vzel v najem večje posestvo. Šele 301etni najemnik je živel čisto sam zase in ni prav nič občeval s svojimi sosedi. Kmalu nato se je Klein v Gdansku pri neki življenski zavarovalnici zavaroval za 50.000 dolarjev ter je redno plačeval premije. Pred kratkim se je v zavarovalnici pojavil slaboten mož, ki se je izdal za brata zavarovanega in predložil mrliški list, v katerem je stalo, da je H. Klein pred dvema dnevoma umrl. Zahteval je kot edini dedič izplačilo zavarovane vsote. Radi višine zneska je zavarovalnica poslala svojega agenta v Soldau, ki se je udeležil pogreba Hugona Kleina in nato obiskal zdravnika, ki je izstavil mrliški list. Ta pa o tem ni ničesar vedel. Zavarovalnica je nato zahtevala, da izkopljejo truplo umrlega. Ko so dvignili pokrov krste, so našli notri voščeno glavo s prilepljenimi brkami, natanko kakor jih je Hugon Klein nosil. Policija jc ugotovila, da je zavarovani Hugon Kiein pri zavarovalnici v Gdansku osebno prijavil svojo smrt in se izdal za brata, ki da je edini upravičen, da dvigne zavarovalnino. Da bi ga ne spoznali, si jc obril brke. Šele sedaj je zastopnik zavarovalnine prišel na to, da je bil dozdevni brat Hugonu Kleinu izredno podoben. Tudi pri podpisu na zavarovalni poli in na listini, ki zahteva izplačilo 50.000 dolarjev, so izvedenci ugotovili iste poteze. Umrlemu« je posrečilo pobegniti in so izdali za njim tiralico. Rus b.ucev, ki )e pri neki berlinski banki dobil večmilijonski kredit, medtem ko solidne tvrdke niso ničesar dobile. Prišel je kot bivši častnik bele garde skoro brez denarja v Nemčijo, kjer ;c več let igral vlogo večkratnega milijonarja. Banka je sedaj prišla v konkurz in bodo vlagatelji morali plačati račun prefriganega Rus;;, sedaj ji je mož govoril, da ima le hripo in ji je še naprej dajal »zdravilo«. Ko se je pa bolezen vedno hujšala in je bila žena končno cel dan brez zavesti, je njena sestra poklicala zdravnika, ki je ugotovil težko zastrup-ljenje. Pri preiskavi zdravila« so dognali, da jc bila tekočina razredčena žveplena kislina. Jožef Maurer, ki je bil šele šest mesecev poročen, je bil aretiran in je končno priznal, da je dobi! »zdravilo- od svoje matere. Tudi njo so zaprli. Oba se bosta morala zagovarjati radi poskušenega umora. Kuharica podedovala grad Pred kratkim jc umrla lastnica v bližini Welsa ležečega gradu Etzelsdorf, Ana plem. Unkrechtsberg. Pokojna ni imela otrok in sa-l mo par sorodnikov, od katerih bi prišla v poštev kot dedinja baronica Symini v Bratislavi. Ko so odpirali oporoko, so se zbrah vsi sorodniki, ki so sc nadejali, da bodo več ali manj dobili iz zapuščine, in vse je napeto pričakovalo, da sc razglasi poslednja volja umrle graščakinje. Presenečenje je bilo velikansko. Za glavno dedinjo je bila imenovana kuharica pokojne, Jožefa Piihringer, ki je bila 17 let v službi graščakinje, medtem ko se je morala baronica Symini zadovoljiti samo z dedščino, ki ji po zakonu pripada. Grad Etzelsdorf ima poleg številnih gospodarskih poslopij še 73 oralov zemlje in mnogo živine. Grške žene proti votivni pravici Po celi Grčiji se vrše priprave za volitve v grški senat. Pri teh volitvah bodo prvič volile tudi grške žene. Zdi sc pa, da grške žene niso preveč vesele svojih političnih pravic. To vsaj kaže dogodek, ki se je te dni odigral v mestu Misolungi, ki je znano izza grških bojev za svobodo pred 100 leti. Tamkajšnje žene so sklicale shod, ki je bil zelo buren. Na shodu so se žene izjavile proti vo-livni pravici. Čuli so se glasovi, da hočejo moški s temi novotarijami spravili ženske v nesrečo. Na koncu shoda je bila sprejeta ostra resolucija proti ženski volivni pravici, češ, da ta zakon po mišljenju Grkinj iz Miso-lunge spravlja v resno nevarnost družinski mir in red. Princ Hoheniohe obsojen Poročali smo že, da je bil princ Maks Hugo Hohenlohe-Oehringen obtožen radi pre-1 greška konkurza in radi goljufije. Monakov-sko sodišče je sedaj obsodilo princa radi pre-greška konkurza na 5 mesecev ječe; od obtožbe radi goljufije je bil pa oproščen. Žena princa, Marija Gabrijela, je januarja prejela iz zapuščine po očetu grofu Faber-Kastellu ; 10,430.000 Din. Sedaj bi rada pomagala svo-i jemu soprogu s prisilno poravnavo na pod-i lagi 30%. Aman Ulahov protikraij, roparski poglavar Baha I Sakao, ki se je s svojo telesno stražo dal prvič fotografirati. Osli Pred nekaterimi leti je objavil neki londonski list naznanilo, da bo prihodnjo sredo v Hammersmithu, londonskem predkraju, ve-1'ka razstava oslov. Noben narod na svetu ni tako naveza« na razstavo kakor angleški. Nič čudnega tedaj, da se jc napovedano sredo valila siibia množica radovednežev proti Hammersmithu. Tam so prišli v velik razstavni prostor, ki pa je bil, preden so ljudje prišli, čisto prazen. Tisoči so se žc zbrali v razstavnem prostoru, preden so spoznaili, da so razstavljeni osli gledalci sami in da je bil datum razstave — prvi april. Smešnice »Koliko ste dali za slike?« »200 dinarjev.« »Kaj? Saj so okviri več vredni.« »No, saj sem ludi samo te kupil.« ♦ Fotograf: »S čim morem postreči, gospa?« »Mojo fotografijo boste povečali. Ampak usta morajo ostati prav tako majhna, kakor so na tej fotografiji.« * »No, Anica, mi boš dala poljuček za lepo punčko?« »Ne, teta. Očka so preje rekli, da si danes zopet strupena.« * »Emil, kaj praviš na to, Koren je poročil svojo stenografinjo.« »Sprememba, ljubi prijatelj. Doslej je o n diktiral, sedaj bo pa ona!« dt$fh\ in wee Balmontovo slovo V soboto 1%. aprila je imel pesnik v zbornici no univerzi svoje drugo in zaključno pve-tluvanjo »Ruski jazik ter njegovi stvaritelji«. Občinstvo gn je sprejelo s ploskanjem in z redko vnemo zasledovalo njegova slikovita izvajanju, pri katerih je izzvenela ubrana proza v zaključno navdušeno pesem. Ta večer se je pesnik predstavil v vsej svoji velikosti kol mojster ruske besede in varuh njenih svetih izročil pred kvarnimi vplivi i ki vojnih let. Univ. prof. A. Maklecov kot tajnik »Ruske Mnticr«, ki je priredila predavanje, je pesnika uvodoma pozdravil kot glasnika slovanske edinosti ter varuha in stvaritelju ruskega jezika, edinega zaklada, ki poleg vere v Rusijo, veže rusko emigracijo z izgubljeno domovino. Predavanju je sledil prisrčni pomenek v »Zvezdi«. Včera j ob 20 jo odšel Balmont z brzovlakom v Zagreb in obljubil ponovno obiskati lepo Slovenijo, od katere je ves navdušen. Ko je že vlak odhajal, jc /.i slovo zaklical z okna; »Ostavlidju vain svojii ljubovj!« Spremili so ga na kolodvor poleg ostalega občinstva zastopniki »Ruske Matice« in Pen-KTuba z g. O. Župančičem na čelu. Priprave za šolsko reformo na Češkem V Pragi se vrši fe dni važna anketa, ki hoče pripraviti (la za reformo meščanske in nižje srednje šole. Gre za odločilno vprašanje ali naj dosedanja meščanska šola ostane poleg nižje srednje šole kot samostojna šolska kategorija ali pa naj bi sc z srednjo šolo tesno združila v enoten šolski tip, ki bi imel svoj poseben in nov ustroj. Dva referenta sta zagovarjala stališče, da naj bi m. šola še dalje obstojala, seveda s potrebno reorganizacijo, ki bi nadarjenim dijakom omogoča a prestop v normalno srednjo šolo. M. šola ima druge cilje kot nižja s. šola. Prva je namenjena bolj praktičnim talentom, poslednja bolj za teoretsko usmerjene talente. Popolnoma drugo stališče je zavzel strokovni učitelj Vrana, ki je ua podlagi konkretnih podatkov zagovarjal narav- nost revolucionarno tezo, da treba popolnoma ukiniti i dosedanjo me&čansko šolo i nižjo srednjo šolo ter ustvariti cisto nov enotni šolaki tip z najobšir-nejšo diferenciacijo, — a ne po strokovnih predmetih, temveč po talentih, nagnjenjih in potrebah. Po tem predlogu bi se jx>uk nc vršil več strogo po razredih, temveč po grupah. Tako bi otrokom z enostransko nadarjenostjo ne vzeli možnosti za razvoj in napredovanje, temveč bi jim dali priliko, da se nadalje izobrazijo v predmetih, ki jim prijajo, — četudi bi v enem ali več predmetih zaostali za četo polletje. Snov v teh predmetih bi vzporedno in naknadno absolvirali. Vrana ima na svoji strani večino mlajše češke pedagoške generacije (Prihodo, Uherja, Kodnerja, Stejskala), zalo njegovih predlogov ne smemo omalovaževati, zlasti še, ko je Vrana sam previden in trezen ter predlaga, da naj bi se njegovi načrti najprej poskusili na |>ar poskusnih zavodih. Ne smemo se čuditi, če je Vrana s svojimi izvajanji vzbudil jx>zoniost javnosti iu izzval tudi ugovor. Dr. Č. Nemški „Dan knjige" Nemci so mislili z letošnjim letom vpeljati nekak nov praznik; 22. marec, obletnico Goethejavc smrti, so določili za »dan knjige«, ki naj bi se vsako leto porabil za velikopotezno propagando dobre knjige. Vredno knjigo treba spraviti na široko v maso nemškega ljudstva in naroda. Za to propagando so angažirali vso javnost. Številne prosvetne organizacije, stanovske zveze, politične stranke, vsa literarna in knjigotrška združenja, razne knjižne zajed niče in čitalnice, državne in javne knjižnice, in končno združenje učiteljstva — so se spravili na ta veliki dan in poskusili jiropagando za dobro knjigo z javnimi zborovanji, predavanji v privatnih krožkih; časopisi so posvetili tem vprašanjem posebne članke, knjigotržei so napravili posebno razstavo in izložbo knjig, učiteljstvo je v vseh razredih nižjih in višjih šol govorilo o pomembnosti in vrednosti dobre knjige. Dan knjige se je obhajal po vsej- Nemčiji, v Berlinu se je na predvečer vršil v Reichstagu zbor, na katerem je govoril minister Scvering, predsednik pesniške akademije Molo in založnik Diederkhs. Žal treba ugotoviti, da »dan knjige« zdaleka ni imel pričakovanega uspeha. Zborovanja so bila pičlo obiskana, novih misli je prišlo malo na dan in konkretnih, praktičnih predlogov, kako razširiti dobro knjigo med najširše plasti ljudstva, sploh ni bilo. In temu s« tudi ni čuditi. Kajti tudi nemški knjižni trg je tako nepregleden, čitatelji so že tako določeno usmerjeni in opredeljeni ter porazdeljeni v razne grupe, da laka vnanja propaganda ne more dosti žaleči. Uspehe je mogoče doso&i le s podrobno organizacijo (n. pr. raznimi »knjižnimi družbami«) in obširno vzgojo. Teh pa ni mogoče ustvariti z dnevom knjige- Nemški dan knjige je zopet pokazal nemoč pretirane in vnnnje organizacije, ki ji manjka pravega duha in življenjske sile. Sicer pa so se tudi od nemške strani slišala svarila, da taka prireditev nima pravega z.misla. Italijansko slovstvo Balilla Pinrhotti: La Urica italiana dal < ar- dueci »J D' Annuuzio. (Lineanienti estetici). Knjiga, ki je izšla v založbi N. Zanichelli, Bologna, jo razdeljena v tri dele. Prvi obravnava Manaonija, Leopardiia, Pratija in Aleardija ter njih pesimistični svet. V drugem razpravlja Pinc.hetti o go-nilu Carduccijeve poezije, v tretjem delu pa obdeluje veristične pesnike. Ti so: Praga, Zendrini, Tarchetti, Batteloni, Rondani. Boito, Camerana in Uuerrini. Pinchettijeva študija se ne naslanja na vzorce ali na kako šolo: v neposrednem stiku s svojimi pesniki zapisuje avtor svoje estetske vtise, svoje dušeslovne izpovedi, kakor mu pač prihajajo neposredno iz duše. Tudi ta knjiga je povsem subjektivna, lahko umljiva in prijetno čitljiva, ker nima citatov ali opomb. Na prvi pogled izgleda sicer delo površno, a pri strožji presoji spoznamo, da je toliko globoko kolikor temeljito. Marino Moretti: II tempo lelir*. — Rieordi d' infanzia e d'nltre stagioni. (Fratelli Treves, Mi-lano). To je prva Morettijeva knjiga, ki nam razodeva tega plodovitega in westranskega pisatelja v lepi luči prave, dozorele umetnosti. Ko je bil še mladenič, je prestopal iz zavoda v zavod, menjaval je svoje želje glede poklica, zapustil šolo, da se posveti igralskemu življenju in dal je odru slovo, da se posveti književnosti. Nikoli pa ni iskal odgovora na skrivnostno vprašanje: »Kaj bo iz mene, kadar bom velik?« Ta na vse strani obrnjeni mladenič je postal naposled mož, in do poslednjega časa tega nihče ni opnzil. Vse njegovo dosedanje delo in lepo število let, ki so mu potekla, ves njegov dosedanji lik nosi pečat izostalega odgovora na gornje vprašanje. Šele zdaj je v nadar- jenem mladeniču dozorel prvi dober >ad. X som svoje rane mladosti je ustvaril Moretti delo s katerim stoji mahoma v prvem redu sodobni* italijanskih pripovednikov. S. Š. * Roman o mladem iiioruarju. Bolgarski Na rodni Morski Sgovor, ki odgovarja naši Jadranski straži je natisnil »RomauT na edin' mlad' morjak «, ki ga je spisal znani jiripovedovalec P. Siikov Knjiga popisuje na 132 str. življenje bolgarskih mornarjev in ribičev na domačem Črnem morju m stane 40 levov (20 Din.) Želeti bi bilo. da bi našla ta knjiga zanimanje tudi med nami. Potrebovali bi mladinsko delo, ki bi naj obujalo uavdušeoje za naš Jadran. Do sedaj imamo sabo BaukariCNega jako priljubljenega »Slovenskega Robiniona« (Marko Senjanin), a ta je seveda povsem drugačnega značaja in ne more vpoštevati življenjskih vprašan, naše morske obale. * Glavni problemi socialnima AAvarovitnjn Delavska zbornic« v Ljubljani (f /uloHla knjigo Mednarodnega urada dcln v ženevi »Grund-probleme der So/.iolversirherung« v slovenske n jeziku. Prevod je napravil Stanko Liknr. Knjiga obsega v celem 112 strani iu je /ek> ponči« pi kljub temu izredno razumljivo pisanu. Tn knji go morajo citati \ si strokovni zaupniki, javiti funkcionarji in soeialno-politični delavci. Broširana knjiga stnne 20 Din. * Novo kazensko zakooodavstvo je tid»lo v zelo lični v platno vezani obliki i »Habetfkim registrom založništvo »Themis« v Zagrebu, in sicer: Kazenski zakonik, Zakonik o kasenskem postopku, Zakon o izvršenju knzoi in Zakon o javni bezbednosti z vsemi dopolnili in iipremem-bami. Cena 40 Din v predplačilu, prodajna cen« 60 Din. * Arliio :a hemiju / /Hrtnariju, Ji. 2, ima sledečo vsebino: dr. Vladimir Njcgovtn: Evolucija i dinamika u nauči i telmioi. — Daniel Uvtmovii-: Dinamika materijalne točke u statičkom jHilju gravitacijo. — Prof. Dragulin Slrohaf: Kvantitativno odredjivanje malih količina slobodnog i organski vezanog ugljika u anorganskoj materiji. — Prof. 1. Mtijdel: Iz znanstvenog delovanja mojega laboratorija. — Pregledi, literatura, referenti. Podpira te ,Slov. stražo' Vsaka beseda 50paraltpro*tor drobne vrstice 1 SODin.Nejmaniai inesek 5Din.Oglasi nad 9vrslic se računajo višje. Za oglase sire-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2D«n>tajmanj»! i znesekiO Din. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pr« naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.čc je prMož« na znamka. Čekovni račun Ljubljano A0&9.Telefon stev.23-28. j Pridno dekle izurjeno v šivanju, išče mesta pri kaki šivilji, ev. gre tudi za sobarico ali kaj sllčnega. Ponudbe na prosi na upravo »Slovenca« pod »Revna«. Izprašan kurjač vojaščine prost, išče mesta za takoj ali pozneje. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3942. V ključavnic, obrti kot učenec išče mesta močan fant 16 let, kjer bi imel hrano in stanovanje in bi lahko obiskoval obrtno šolo. Pripravljen plačati 200 Din. Naslov: Jožef Kamenšek, Donačka gora št. 20, pri Rogatcu. Službo cerkvenika na faro ali podružnico išče Došten fant, ki je odslužil vojake, čevljar. Naslov: Duh, Ledečavas, Št. Jernej na Dolenjskem. Konjar in kravar tiezna, četudi priletna, sc sprejmeta. Plača po dogovoru, služba stalna, vsa oskrba. — Naslov v upravi pod št. 4018. Dva pomočnika dobro izvežbana, za fina dela, sprejme v trajno službo — hrana in stanovanje v hiši — Ivan Vrhovec, krojač, Št. Vid pri Ljubljani. mm/mm Tesače za trame in bordonale sprejme v trajno delo V. BRAZ, eksport lesa, Ljubljana — Sv. Petra cesta 2. Kuharica se sprejme v Zupaišče takoj, vajena gospodinjstva in vsega dela. -Prijave na upravo »Slovenca« pod št. 3970. Vajenca v pekarsko obrt sprejme takoj pod ugodnimi po goji Josip Lavtižar, pe karna v Kranjski gori. Monterji ia kurilne naprave, kakor za inštalacijska dela (vodovod in plin), sc takoj sprejmejo pri Maks U s s a r , Maribor, Gregorčičeva št. 17. Valjčni mlin v Sloveniji, okolica Ljubljane, sprejme mlinarja za prvo mesto. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedb dosedanjega službovanja in spričeval pod »Valjčni mlin« _št. 4008 na upravo lista. Službo šoferja iščem. - Položim lahko 10.000 Din kapitala, zmožen popravil, stalno na-meščenje. Naslov v upravi lista pod št. 3999. Prodajalka delikatesne stroke, zanesljiva in poštena, se sprejme. Ponudbe pod »Pridna« štev. 3990 na oglasni oddelek »Slov.«, Prodam bas (bombardon) s 4 stroji. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št, 3968. Otroški voziček prav poceni naprodaj. -Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4017. Išče se kuharica ki zna dobro kuhati za graščino na Dolenjskem. Ravno tako se sprejme tudi en izurjen samski vrtnar, ki ima dobra spričevala. — Ponudbe na Feliks Urbane, Ljubljana. Praktikantinjo ki je dovršila trgovsko šolo, sprejmem. Predstaviti se je takoj osebno v trgovini pri Kernu, Kranj. Vajenca za pekovsko obrt, pošte nega in pridnega — se sprejme. Hrana, stanovanje in perilo v hiši, aiugo po dogovoru. Naslov v upravi lista pod št. 3905. Boljšo kuharico zanesljivo in zvesto, ter mlajše dekle za pomoč v gospodinjstvu — sprejme takoj pekarna žužek, Škofja Loka. Verziranega, zanesljivega Vajenca za kovaško obrt iščem. Hrana in stanovanje v hiši. — Š v e g e 1 Franc, kovač, Gorice, p. Golnik. MMMMMHnMna .EESSuEl Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja Zagreb, Ilica 82. Neveste! Lepo, novo spalnico prodam. Ugodna prilika za mal denar. Naslov pove uprava pod št. 4003. Žičnata mreža za vrtno ograjo, se proda. Naslov v upravi tega lista pod št. 4022. Krompir droban, za krmo, nudim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3951. Sena in slame za krmo in steljo ima oddati še nekoliko vagonov Mavro Lobl i sin, Čakovec. Prodam nfsvo Kupec naj se zglasi čim-preje — ker odpotujem USen I. 1—14 Ž. p. čebel dobro zaleženih in z medom preskrbljenih ter v medišču že nastavljenih, proda z ali brez panja Val. J a k e 1 j , Lahoviče, p. Komenda. Ženski šivalni stroj popolnoma nov in nerab-jjen — se pod nakupno ceno proda. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 1001. Moško in dam. kolo obe popolnoma novi, se radi razmer po nizki ceni prodasta. Naslov v upravi tega lista pod 4002. Posestva Trgovino z mešanim blagom, vso zalogo in inventarjem, na deželi, pri farni cerkvi (Štajersko), okolica Slov. Bistrica, prodam. Potreben kapital 15.000 Din. Prevzem takoj, Dopisi pod »Lepa prilož-cost« št. 3969 na upravo. Parni mlin na 4 tečaje ter žaga z venecijanko in cirkularko po zelo ugodni ceni naprodaj. Stroj ima 20 KS, Vse v dobrem stanju. — Naslov pove uprava lista pod št. 3776. Lokal Vrtnice raznobojne nizke, visoke ter plezal ke. ciprcse, cepljeno breskve, spargelnove sadikt 2 letne, več tisoč mlade Električni motor vrtilni tok ca. 15 KW, zajamčeno v dobrem stanju, se kupi. - Ponudbe na Ljubljana, Poštni predal 151. Kozo dobro mlekarico, kupim. Ponudbe na upravnišlvo »Slovenca Mariboru. Krasno kmečko dobičkanosno posestvo, blizu Celja, radi smrti naprodaj. Cena 250.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca«, Celje pod »Ugodno plačilo«. Stanovanje lepo, 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline v podpritličju, z velikim, do-bičkanosnim vrtom, se s 1 junijem odda rodbini brez ali z odraslimi otroci. Ponudbe pod »Suho in solnčno« št. 3998 na upravo lista, kjer se izve tudi ccna. nasproti križevniške cer- .ga asparagusa, raznovrst-kve, takoj oddam. Na- nih zelenjadnih in cvetlič-slov v oglasnem oddelku nih sadik. — Razpošilia »Slovenca« pod št. 4010. vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ul.,11. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon.. Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk iD praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Radio - aparat 4 ceven, prvovrsten in z zvočnikom, in 3 ceven komplet, z Amplion zvočnikom in več prvovrstnih slušalk, ugodno prodam. Sprejemata oba Vse evropske postaje v zvočniku. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3859, PSenlCno nkoHo uaii)"ii&il> mlinov nudi naice* t eie veletrgovina žita in mlevnkih ltdelkov A VOLK. iltihifon«; Resljeva cesta !4. Sveže najfinejše, norveško ribje olje z lekarne dr. G. Pieeoli-.ia v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim oseban: Natakarico pridno in pošteno, z do-jtirimi spričevali, sprejme takoj gostilna »Usenik«, Borštnikov trg 2. Potniki! Penzijonisti! Visoko provizijo nudimo za prodajo naših artiklov (svete in druge slike na platnu i. t. d.) privatnim strankam. Maia kavcija. - Ponudbe poslati na naslov: Poštni predal 174, Ljubljana. za žito in moko na debelo — išče vele kovina v Ljubljani. Ponudbe pod »Takojšnji nastop« št. 3716. Pekovski vajenec se sprejme na deželo. Oskrba v hiši. Naslov v upravi pod št. 4014. V globoki žalosti naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok pre-žalostno vest, da nas jc zapustil naS iskreno ljubljeni soprog, oziroma predobri oče, gospod ]anko Kremenšek dvorni svetnik v pokoju. Po kratki, a mukepolni bolezni je dne 15. aprila 1929 ob >i 10, previden s tolažili svete vere, zatisnil za vedno svoje trudne očL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 17. aprila 19Z9 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 5, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo truplo položilo v lastni grob. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 15. aprila 1929. Žalujoča soproga in hčerki. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Fotografske potrebščine vsakovrstne aparate, na obroke, pouk zastonj. — Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39, Vsakovrstno ZlatO knpnle po najvišjih cenah. ČERNE, mvelir, LfubHua. Wollova ulica št. 3. Čebulo i štajersko, ima naprodaj, FIŽOL j za seme nudi najcenejc Franc Majdič - Kranj. Kupujem kože polhov, vider in dihurjev. Drago Schwab, Ljubljana. štajerski mošančki sc dobijo, dokler zaloga traja, po ceni 3 Din za kiio. »EKONOM« Ljubljana, Kolodvorska 7. Oddaja se najmanj 50 kg. Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39, ŽEmnice vseh vrit, spalni divani, otomanc, klubove in salonske garniture, dobava okenskih zastorov najcenejc pri tapetniku Fr. Jager Sv. Petra nasip št. 29. Postrežba solidna. Cene konkurenčne. ŽELEZNE CEVI za ograje, rabljene, žične mreže, bodečo žico, poljedelsko orodje ild. — nudi po ugodnih cenah veletrgovina železninc: »Merkur«, P. Majdič, Celje. Inserirajte v Slovencu!4 In Vaša lepota zahtevata bigijensko nego zob I Higijenska pasta deslnficira usta, konzervira in čisti zobe. Na dovršenosti Odis paste so sodelovali najboljši strokovnjaki kemije, — Odis pasta poleg tega, da zelo odlično čisti zobe tudi odstranja škodljivi kamen s zob, desinficira usta, učvrščuje meso in daje posebno svežost. utiim SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAII KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE MtEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Umrla nam je v svojem 84. letu, po mukepolni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, naša dobra mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča, gospa Marija Ruoert dne 14. aprila 1929. — Nepozabno nam pokojnico bomo pokopali dne 16. aprila 1929 ob 4 pop. na pokopališču v Krškem. Ohranite jo v dobrem spominu. KrSko, dne 14. aprila 1929. Rodbine: Ravnikar, Korbar, Drol, Malčevič. Potrta globoke žalosti naznanjam, da je moj preblagi soprog, gospod Matlla Sila posestnik in gostilničar v Trzinu dne 14. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v torek 16. aprila ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, Trzin št. 120, na farno pokopališče v Mengšu. Trzin, dne 16. aprila 1929. Žalujoča soproga ANA SILA. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. stresno opeka patent Bohn Vinkovci Zastopnik: tNAnRIAL'frg.d.ZO.Z. Uubifana, Dunajska c. 36. Zahvala Dasiravno je božja Previdnost in človekova usoda drugače hotela, si vendar štejem za svojo dolžnost, da se za skoraj dveletno zdravljenje moje soproge v tukajšnji bolnici najlepše zahvalim g. prim. dr. Dernovšku in docentu dr. Ivanu Matku, kakor tudi doktorjema Lešniku in Potkoritniku, za vsestranski trud, katerega so v obilni meri izkazali moji bolni družici — Enako se zahvaljujem čč. sestram internega oddelka, posebno pa čč. ss. Ludoviki in Beati za njih trud in usmiljenje, katero so izkazovale napram njej. - Bog stoterno povrni! Vekoslav Medvešček, Maribor. 3 :. .. ' Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata itd., gospoda Ivana Bufona prostornega mojstra državne železnice v pokoju za poklonjeno krasno cvetje in vencc se tem potom vsem najtoplejše zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, stanovskim kolegom, Zvezi jugoslov. železničarjev, pevskemu zboru Glasb. Matice za ganljivo žalno petje, pevskemu društvu -Cankar« za lepo petje na grobu, žel. godbi --Sloga«, zastopnikom raznih organizacij, g. Iv. Škerjancu za tolažilbepoln poslovilni govor na grobu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 15. aprila 1929. Žalujoči ostali. LUTZ in MONOLIT peči ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji C ON Z Altona Bahrenfeld. Xncr. GuzelJ, Ljubljana Vil Telefon 3252 Jernejeva C.č> Telefon 3252 Automobilisti! Motociklisti! Šofer In samovezaf Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140'— JusoslovansKa knjigarna v Ljubljani. iukova m hrastova suha in polsuha, eventu-elno tudi same okroglice kupim za dobavo junij, julij, avgust vsako množino FfOTC OSET, Sv.Peter v Sav.dol. Razpis Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani potrebuje inzenjerja Za to mesto morejo prositi naši državljani z diplomo naše ali kake zunanje univerze. Pogoji za sprejem in navodila o sestavi prošnje se morejo dobiti vsak delavnik v pisarni inženerskega oddelka Dravske divizije v Ljubljani ali po pošti proti plačilu poštnine. Prošnje je poslati do 25. aprila 1929. Iz pisarne inženerskega oddelka Dravske divizijske oblasti, Pov. IBR. 216. Mlin ii v Savinjski dolini, za vsako industrijo primeren, poslopje veliko, leži ob državni cesii, 1 km od postaje, 46 HP stalne vodne sile, se ugodno proda. Vprašati na podružnico »Slovenca« pod »Mlin«. I a .3 o> N N NpS • a o o H .H n s n£q vi IS^S lUif. .O .A «Q N 3 ~ M "2? « V? " ®0 > •J . je <*> In .a a ocj0 a - T. C. Bridges: Na pomoč 17 :=. rr .3 « * s: (j « s •S .s S ga >