t - T 771318 607007 primorski uTr'p ! ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | / W. ^ , 'V- * Casino Lipica Lipica 5, Sežana - Slovenija Tel.: +05 7310 6 00 G&ir\o 'porforo£ vd OKTOBER 2003 leto 10 številka 116 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ^jjj^ —— IZHAJA 15. V MESECU----------------- " Ljudje še vedno nasedajo Portorožanka naj bi si kar serijsko sposojala denar od znancev za gradnjo hiše, sedaj pa ga ne more (ali noče?) vrniti. Stran 13. Stran 9 Težave in spori v Portorožu Reforma slovenskega zdravstva’ Praznik občine Piran - 30. oktobra otvoritev semaforiziranega križišča in ceste v obrtno cono Lucija Za 4 krat preseženi projekti Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin nam je povedala, da so po prvi oceni, s katero razpolaga ministrstvo, podjetja in lokalne skupnosti pripravile oziroma za 4 X presegle vrednost projektov, ki jih nameravajo financirati ali sofinancirati iz strukturnih skladov EU za spodbujanje turistične infrastrukture in podjetništva. Samo na Obali (Občine, Luka, Istrabenz) znaša ocenjena vrednost projektov okrog 90 milijard tolarjev. Veliko več kot lahko pričakujejo. Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Praznik kakijev v Strunjanu 7. in 8. novembra 2003 Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Popovič se bo branil s prostosti »V Kopru so sile, ki so naravnane proti meni. Vem, da nisem kriv za nobeno ________________________________________________________________________________________________________ stvar«, je med drugim izjavil Boris Popovič, koprski župan, ko so ga 7. oktobra , , , . ... „ .. ... , c , r\ a ■ 2003, po skoraj mesec dni pripora v koprskih zaporih, spustili na prostost. V piranski občini že od začetka meseca potekajo pnredttve v počastitev praznika nase obcme, 15 oktobra. Osrednja Po iču je bila odvzeta prostost 9 septembra. Po zaslišanju vseh prič ter na prireditev s podelitvijo občinskih priznanj bo v soboto, 18 oktobra ob 19.00 uri v portoroškem Avditoriju. Najvisje A j pritožbe njegovega odvetnika Francija Matoza za zahtevo varstva občinsko priznanje - Zlati grb Občine Piran - bo prejela Hilda Vuga iz Pirana, za dosedanje prostovoljno nesebično in ”, je vrlJn° S0Jlšče izdalo sodbo, da se pripor zoper osumljenega požrtvovalno delo v Društvu invalidov obcme Piran. Predlagana je bila tudi Jožica Sorta iz Lucije, Svet KS Sečovlje pa Popovič se bo odslej branil s prostosti. Osumljen je več kaznivih je predlagal PGD Sečovlje in TD Sečovlje. Pomemben dogodek bo tudi 30. oktobra, ko bodo v Luciji (pri Rosi baru) ob dejani Stran 13 16.00 uri odprli semaforizirano križišče in cesto v obrtno cono. V Luciji (pri supermarketu Mercator) bodo ob 17.00 uri postavili temeljni kamen za novo stanovanjsko sosesko z osmimi stolpiči - Rezidenca park Lucija. Čestitkam za praznik so se pridružili tudi županja Vojka Štular, Občinski svet, podjetja, naši bralci in politične stranke. V občinski prilogi Svetilnik intervju z županjo V današnji praznični prilogi Svetilnik v nakladi 7500 izvodov, boslc našli zanimive prispevke o delu in načrtih Občine Piran. Naročniki in bralci, ki kupujejo časopis sproti jo prejmete v sklopu časopisa. Ob prazniku Občine Piran vsem občankam in občanom iskreno čestitam in želim predvsem obilo sreče, zadovoljstva in prave piranske samozavesti, ki še tako zahtevne naloge spremeni v velika zmagoslavja. Prijetno praznovanje vam želim! Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. Občima pikah COMUME Dl PIKAMO In occasione della Festa del Comune di Pirano porgo a tutti i cittadini le mie piu sincere felicitazioni e auguro a tutti di celebrare la festa con tanta gioia e soddisfazione nonche con il vero orgoglio piranese con cui anche i compiti piu difficili si trasformano in grandi vittorie. Auguro a tutti di trascorrere piacevolmente la Festa. irSmdacodel Comune di Pirano Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-21.00 OB NEDELJAH OD 8.00 - 21.00 šifra S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, GSM: 051/301-052 fax: 05/640 11 11 obala v malem immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 13 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI ©Q5D(§lkD(o][o) Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & ■ # primorski u¥p Pomagajte Ameriki! Stroški »osvoboditve« Iraka in vzpostavitve demokracije zahodnega tipa vrtoglavo naraščajo na krepko čez sto milijard dolarjev in vse kaže, da bi jih ameriška administracija sedaj hotela nekoliko porazdeliti tudi med države, ki so bile proti vojaškemu posegu. Mogočna vojaška sila se je spravila nad Irak in že skoraj pometla s tamkajšnjim osovraženim režimom. Predsednik Bush se pred napadom iri zmenil za opozorila, da morajo vojaški poseg odobriti Združeni narodi. Še več, cinično je obsodil državi »stare Evrope« - Francijo in Nemčijo, ki nista bili »voljni« vključiti svojega vojaškega potenciala za napad na ubogo, od desetletnih gospodarskih sankcij izčrpano državo, ki naj bi predstavljala grožnjo za ves svet z orožjem za množično uničenje (celo jedrskim?) ter da naj bi bila v tej deželi plodna tla za terorizem. To je bil za Američane in Britance dovolj velik argument za napad. Resnični razlog za vojaški poseg pa naj bi bila bogata iraška naftna polja, česar tudi ni mogoče zanikati. Rezultat napada je tu. Mrtve mlade ameriške vojake vozijo v krstah nazaj v Ameriko. Presenečenja, ki ga doživljajo okupacijske sile so predvsem ta, da Iračani niso sposobni sprejeti demokracije zahodnjaškega tipa in se upirajo tudi z orožjem. Streljajo na svoje osvoboditelje in se zaradi verskih in drugih razlogov pobijajo tudi med seboj. Pomagajo jim tudi tuji borci, ki prihajajo v Irak prek Irana in se vključujejo v gverilski boj. Njihov nekdanji voditelj (diktator) Sadam Husein s skrivne točke (verjetno že zunaj Iraka) občasno poziva Iračane naj se upirajo okupatorjem, naj jih pobijajo kjer koli je to mogoče, ameriško vojsko pa naj zapusti Irak. Mirovne sile OZN bi sedaj morda le prevzele svojo nalogo, vendar tega očitno ne želijo pod vojaškim okriljem ZDA. Toda kaj, ko v takih primerih tudi OZN potrebuje vojaško podporo. Če bodo to spet ameriški vojaki jih bodo mnogi Iračani, v glavnem pa pripadniki nekdanje stranke Baas in privrženci starega režima, smatrali za agresorje in ne za rešitelje in jih kajpak pobijali, čeprav bodo nosili oznake OZN. Amerika sedaj plačuje ceno za svojeglavi (ob asistenci Velike Britanije) napad na Irak, red pa naj torej zagotavljajo drugi. Ameriška administracija sešteva izdatke, ki bodo zagotovo znašali krepko čez 100 milijard dolarjev. Sicer pa tudi to ni naključje. Ameriška podjetja so dobila največ pravic za črpanje nafte in logično bi bilo, da dobičke investirajo v razvoj okupirane razbite dežele, kajti siromaštvo je lahko najbolj nevarna pot do državljanske vojne! Verjamemo pa, da si ZDA ne želijo novega Vietnama in bodo čimprej odšli iz Iraka, usodo države pa prepustili iraškemu ljudstvu. Franc Krajnc Rim V Italiji se zaostruje se spor o reformi pokojninskega sistema. Sindikati za 24. oktober napovedali stavko Italijanski premier Silvio Berlusconi je pred nedavnim napovedal reformo pokojninskega sistema. »Če bomo pustili, da gredo stvari po isti poti naprej, država ne bo zmožna plačevati pokojnin, upokojenci pa ne bodo mogli živeti od svojih pokojnin«, je povedal državljanom prek TV ekrana. Po mnenju sindikatov Cgil, Cisl in Uil, ki so tokrat enotni, reforma ni potrebna, obstoječi pokojninski sistem pa daje obvladljiv, uravnotežen. Voditelji treh sindikalnih organizacij v Italiji so pozvali vse delavce in upokojence ter druge državljane naj se angažirajo v obrambi skrbstvenega sistema, ki ga ni mogoče postaviti na glavo, saj bi se v tem primeru hudo zaostrile socialne napetosti. Morda bodo do napovedanega datuma stavke le našli ustrezno rešitev? Vse kaže na problem zagotavljanja ustreznih sredstev za pokojninsko blagajno iz prispevkov aktivnega prebivalstva in podjetij. V Nemčiji vsak četrti starejši od 60 let Kot piše Bildje v Nemčiji, ki ima okrog 80 milijonov prebivalcev, že vsak četrti prebivalec starejši od 60 let. Po podatkih Zveznega statističnega urada je konec leta 2002 svoj šestdeseti rojstni dan slavilo 20,1 milijona Nemcev ali kar 24,4 % populacije. Če bo šlo tako naprej bo v tej državi leta 2030 že več kot ena tretjina prebivalstva stara šestdeset ali več let. Tudi naš minister za zdravje dr. Keber v svoji znameniti Beli knjigi o spremembi sistema zdravstvenega zavarovanja opozarja na problem vedno starejše populacije v Sloveniji. Razmerje med aktivnim prebivalstvom (zaposlenimi) in upokojenci se nevarno bliža 1,5 : 1. Molimo za papeža 83 letni papež Janez Pavel II je zelo bolan. Parkinsova bolezen mu ne dovoljuje več potovanj v tujino. La Repubblica piše, daje po vrnitvi z obiska na Slovaškem dejal: »To j e bilo moje zadnje potovanje v tujino«. Potovanja so zanj postala preveč naporna, saj je na Slovaškem celo za nekaj trenutkov popolnoma obnemogel. Kljub temu papež, kije postavil zgodovinski rekord glede števila potovanj svetega očeta v tujino, prejema nova in nova vabila, nazadnje iz Švice in Avstrije...Papeža Janeza Pavla II. si bomo zapolnili tudi po tem, daje vedno aktualno razmišljal in opozarjal svet na nepravilnosti, krutost vojn in molil za mir, enakost, za reveže ter si prizadeval za sožitje med različnimi religijami. Škoda, da papež ob jubileju ni prejel Nobelove nagrade za mir.Dobila jo je iranska odvetnica. DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI ATELJE KERAMIKE IZOLA Koprska 2 -Av>///r ,// izKi i/r/ Snežiča Krajnc s.p. GSM: 041/697-725 Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenija Hrvaški uradno predstavila svoja stališča 16. septembra 2003 sta se sestali ekspertni skupini ministrstev za zunanje zadeve Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Sestanek je bil le informativne narave in je potekal na ravni ekspertov, in sicer na ravni vodij mednarodnopravnih služb Ministrstev za zunanje zadeve obeh držav. Na tem sestanku so bila prvič uradno predstavljena uradna stališča Republike Hrvaške v zvezi z namerami Republike Hrvaške o širitvi jurisdikcije v Jadranskem morju, izmenjana pa so bila tudi pravna stališča obeh držav v zvezi z navedeno problematiko. Slovenska stran je svoja stališča, ki so: predstavila Republika Slovenija ima teritorialni izhod na odprto morje in pravico do razglasitve lastne izključne ekonomske cone, za razglasitev kakršnekoli izključne cone v Jadranskem morju je v skladu z mednarodnim pravom (Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu) predhodno potreben sporazum med vsemi zainteresiranimi državami, enostranska razglasitev izključne ekonomske cone s strani Republike Hrvaške na Jadranskem molju bi lahko prejudicirala mejo na morju med državama, Republika Slovenija se vseskozi zavzema za dialog z Republiko Hrvaško, pri čemer je Republika Hrvaška o svoji nameri glede širitve jurisdikcije v Jadranskem morju Republiko Slovenijo uradno obvestila šele na današnjem sestanku, ekološko varovanje Jadranskega morja bi bilo bistveno bolj kakovostno, če bi se izvajalo v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi državami. Hrvaška stran je na sestanku prvič predstavila svoje namere in stališča: o ekoloških in ribolovnih vidikih varstva Jadranskega morja se je treba pogovarjati na multilateralni ravni s sodelovanjem vseh zainteresiranih držav, vendar je najboljše sredstvo za dosego tega cilja širitev jurisdikcije na tisti del območja Jadranskega morja, ki je sedaj odprto morje, o tem vprašanju je hrvaški sabor že razpravljal, pričakuje pa se, da bo na seji v oktobru sprejel odločitev o širjenju jurisdikcije v Jadranskem morju, pri čemer pa v tem trenutku še ni jasno, kakšne vrsto cone bo sabor razglasil, ali izključno ekonomsko cono, ali ribiško zaščitno cono, ali ekološko zaščitno cono, v zvezi z delimitacijo kakršnekoli cone pa je stališče hrvaške strani, da bo cono najprej razglasila in s tem ustvarila pravni temelj za pogajanja in sporazume o njeni delimitaciji, pri čemer pa z Republiko Slovenijo ne namerava skleniti takšnega sporazuma, saj po njenem mnenju Republika Slovenija nima pravice do svoje izključne ekonomske cone, vprašanje meje med teritorialnima morjema obeh držav je ločeno od vprašanja širitve jurisdikcije Republike Hrvaške v Jadranskem morju, je pa Republika Hrvaška o obeh vprašanjih pripravljena reševanje morebitnega spora prepustiti arbitraži ali drugemu mednarodnemu forumu, ki bi sprejel obvezujočo rešitev za obe državi, hrvaška stran je tudi predlagala nadaljevanje dialoga med državama, in sicer na višjem, političnem nivoju, kjer bo mogoče doseči konkretne dogovore. Na sestankuje slovenska stran predlagala, da se problematika varstva Jadranskega morja z vidika ekologije in ribolova obravnava predvsem na ministrski konferenci o sredozemskem ribištvu v Benetkah v skladu s smernicami Evropske unije, na sestankih v okviru Jadransko-jonske pobude in v okviru obstoječe trilateralne slovensko-hrvaško-italijanske komisije za varstvo Jadranskega morja pred onesnaževanjem. Z navedenimi predlogi seje hrvaška stran strinjala. Hkrati je slovenska stran sporočila, daje pripravljena sodelovati na sedaj še bilateralni hrvaško-italijanski komisiji za varstvo morja. Slovenija namreč ocenjuje, da bi ekološka vprašanja in varstvo Jadranskega morja z vidika ribolova najbolj kvalitetno in na enakopravni osnovi reševali na omenjenih sestankih ter da pred tem nobena od držav ne bi sprejemala enostranskih ukrepov, s katerimi bi bil ogrožen dialog na enakopravnih osnovah vseh zainteresiranih držav. Še posebej so nezaželeni ukrepi pred sklepi Beneške konference. Na sestankuje slovenska stran predlagala tudi ustanovitev skupne ribiške zaščitne cone brez prejudica meja na Jadranskem morju vseh držav z obalami v Jadranskem morju. Na ta način bi bilo doseženo najboljše varstvo in zaščita Jadranskega morja z vidika ekologije in ribolova, takšna politika pa bi bila tudi v skladu s skupno ribiško politiko Evropske unije v Sredozemlju in zagotovljeno sodelovanje na enakopravni osnovi vseh zainteresiranih držav. Ta predlog bi lahko predstavili tudi na Beneški konferenci. Stališče, da Republika Slovenija, kot država, ki ima teritorialni dostop do odprtega morja, ni enakopraven partner v sporazumevanju, za Republiko Slovenijo ni sprejemljivo in že v izhodišču onemogoča enakopravno dogovarjanje. Vsaka enostranska poteza Republike Hrvaške v smeri razglasitve morskih pasov, ki bi posegali v območja, ki so bila predmet sporazumevanja, pomeni prejudic rešitve bočne morske meje med državama. KMALU PROSTE SOBE NA LUNI »Dobrodošli v Miltonu Intergalactic«! Tako nekako naj bi se glasila reklama za popotovanje po vesolju, morda tudi vse do Lune in nazaj. Vse skupaj izgleda malce futuristično, a vendar zelo zanimivo. Že leta 2010 naj bi namreč poslali v orbito okrog zemlj e prvi Shuttle - Motel (posebno vesoljsko plovilo) v katerem bo prostora za pet turistov. Za tritedenske počitnice v vesolju pa naj bilo treba plačati 80.000 evrov. Očitno, da sijih bodo lahko privoščili le premožni ljudje. Londonski dopisnik nemškega ilustriranega časnika Bild piše, da cena vključuje bivanje, vesoljsko posteljo in čudovit pogled na naš planet Zemljo in svetle zvezde. Če bo vesoljsko plovilo krožilo okrog zemlje bodo vesoljski turisti tudi po večkrat (kot bi sicer na zemlji) doživeli noč in dan. Pa še nekaj, na popotovanju po vesolju zaenkrat ni nobenih kolon ali drugih zastojev, kajti »vesoljske ceste« so namreč še vedno zelo zelo prazne. Jeffrey Manber, predsednik nizozemske družbe MirCorp meni, da bi 80.000 evrov zadostovalo za kritje stroškov tritedenskega izleta v vesolje. Njegova firma se ta čas pogaja z ruskim gigantom, vesoljskim prevoznikom RSC Energija, ki naj bi bil sposoben uresničiti tak projekt. Izdelalo naj bi ga le rusko podjetje, ki se tudi že pogaja z ameriško družbo Spacelab-Company. Tako imenovani hotelski kompleks v vesolju naj bi bil pritrjen na mednarodni vesoljski postaji ISS. Nato pospešeno tudi na vzhod Naj se pripravijo Hrvaška, Makedonija in Albanija Potem ko je ameriški senat v četrtek, 8. 5. 2003 z večino glasov, tako rekoč v paketu, glasoval za ratifikacijo protokolov o širitvi Nata s sedmimi članicami (Estonija, Litva, Latvija, Romunija, Slovaška, Bolgarija in Slovenija), obstaja velika verjetnost, da bodo podobno storili tudi parlamenti ostalih članic in kandidatk. Slovenija lahko pričakuje morda le kakšen pred-opomin iz Italije, vendar si soseda zaradi optantskih in drugih »istrskih« vprašanj verjetno ne more privoščiti pogojevanja. Prepričani smo, da gre pri tokratnem širjenju atlantskega zavezništva bolj za politični kot pa vojaški manever. Kaj na primer lahko predstavljajo v vojaškem pomenu bodoče članice brez nakupa ameriške vojaške tehnologije in orožja? Gasijo požare po odhodu ameriške vojske iz te ali one napadene države, na primer iz Iraka? Ali je enotno glasovanje v ZDA za vstop nove sedmerice (Nove Evrope kot jo rad omenja ameriški predsednik) zahvala sedmim državam, tudi Sloveniji, da so bile na ameriški strani med »osvobajanjem« Iraka? Nato se bo še širil, vedno bolj proti Vzhodu. Naj se torej pripravijo tudi Hrvaška, Makedonija in Albanija. Gradili se bodo veliki bloki, vojaški in gospodarski. ZDA, ali bolje rečeno trenutna vladajoča administracija v Beli hiši, gledajo na staro celino kot na nebogljeno nepovezano celoto, ki nima niti svoje intervencijske vojske za gašenje morebitnih konfliktov in tudi zato potrebuje nekoga, ki jo bo malce nadziral in usmerjal. Uboga Evropa! Francija in Nemčija, ki sta nasprotovali enostranskemu posegu Američanov in Angležev v Iraku brez blagoslova Združenih narodov, bosta plačevali politični (in ekonomski) davek še kar nekaj časa. Na sprejemu pri predsedniku Bushu je bil tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Alije res, daje Rupel dejal, da seje v sporu z ZDA glede napada na Irak zmotila Francija? Ugibam, ali se je naš minister ponižno strinjal z vsem, kar je na sprejemu povedal predsednik Bush? Hoteli Bernardin d.d. RESORT&CONFERENCE CENTER Obala 2, 6320 Portorož cP2e/n e/tč/mAe/m /V/ c/rfcasir/m e/r/ne &/ran, staS/m /V/y/ej/f?/m/m/ir/rfsiejyVs/i čedčeča/ne r/fyts*e/z/u£e/ r^c/Vif j^/Vri/i. Zbiramo stare embalaže in fotografije o Drogi in njenih izdelkih zveza za primorsko Zveza za Primorsko Piran Vsem občankam in občanom, volivkam in volivcem, prijateljem naše stranke ZZP čestitamo ob prazniku občine Piran, 15. -oktobru ter vam želimo veliko uspehov. Prizadevamo si za Solist jutri - . ... „ ■*- j v ■ ■ - - lime velike delovnih uspehov. PRODAJA MODNIH OBLAČIL *V ttočid tr £M^°8° nap mm& ttočitK 4tno*t6o*tt to Ji320 Portorož Bfujifilm Canon omms pektax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: sectCR nn vvcom L—etssMb breil TISSOT ZZfcKV Okolica Vojkovega doma v Portorožu nastlana s smetmi Krajanka iz Portoroža nam je povedala naj si gremo ogledat okolico Vojkovega doma ob štiripasovnici v neposredni bližini osrednje portoroške plaže, saj daje čuden videz portoroškemu turizmu. Fotografski posnetki, ki smo jih tam pred kratkim napravili, dovolj zgovorno kažejo na nemarnost tamkajšnjih stanovalcev, ki bi bili prvi poklicani, da vse to malce počistijo. Kot nam je povedala bralka smeti in kosovni odpadki tam ležijo že kar od glavne sezone. Dmabnivecernovinarjev v Restavraciji Tork/a Matej Korenika, sin priznanega vinarja in Ivo Krebelj, lastnik gostilne Torkla v Kortah nad Izolo, sta ob pomoči novinarke Nataše Benčič, organizatorke 5. račk na morju-Izola 2003, zbrani družbi - številnim slovenskim novinarjem - predstavila nekaj specialitet in izbranih vin. Tudi novinarji imajo radi odprta usta, ne da bi govorili. Na fotografiji: Nataša Ugrin Tomšič in Lado Bandelj, oba z Radia Koper -Capodistria pokušata polento s tartufi v sipini omaki. BK , # primorski u¥p Zlati maturanti treh obalnih občin Odličnjaki novim zmagam naproti Izola Proslavili zaključek letošnjega Mediteran festivala V ponedeljek, 22.septembra 2003, ob 18. uri so župani obalnih občin Izole, Kopra in Pirana že četrtič po vrsti v Tartinijevem gledališču v Piranu podelili priznanja letošnjim odličnim maturantom in najboljšim dijakom na zaključnem izpitu. Priznanja in knjižno nagrado za tovrsten uspeh so prejeli 103 dijaki iz kar 10 srednjih šol v treh občinah. Nagrajene dijake, ki pa ne prihajajo samo iz obalnih občin, ampak tudi iz Umaga, Kozine, Divače in Sežane, je spremljalo 51 profesorjev, razrednikov oziroma ravnateljev. Gostiteljica, županja občine Piran Vojka Stular je podelila 22 priznanj. Ob tej priložnosti je dijakom dejala naj bodo drzni, a predvsem modri, kajti v tem je žlahnost in moč. »Pojdite v svet. Kjer koli boste študirali v Ljubljani, Mariboru... vrnite se domov, ker vas obalne občine potrebujejo«. Breda Pečan, županja občine Izola podelila tudi 22 priznanj. Podžupan mestne občine Koper Alberto Sceriani pa je kar 59 krat stisnil roko našim odličnjakom. Daje podelitev priznanj potekala v prijetnem, glasbenem duhu je poskrbela s svojim glasbenim nastopom Anika Horvat, kije zapela kar tri pesmi. In ker j e Anika pričela prepevati, ko je bila še zelo majhna deklica je Nataši Benčič, novinarki radia Koper-Capodistria, ki je vodila podelitev, na vprašanje ali je bila odločitev, da je šla v glasbene vode pravilna in če je njeno življenje z glasbo in zaradi nje polno in zadovolno odgovorila: »Ne, ni vedno tako. Treba je veliko delati, da se lahko uživa zelo malo. Toda izplača se«. Nasvet, ki gaje dala dijakom za nadaljnji Studi pa j e bil ta, da ni pomembno, če bodo še naprej zaključevali študij z visokimi ocenami, pomembno je, da z izobraževanjem nadaljujejo. »Sedaj vstopate v drugačen svet od sedanjega. Morda bo manj prijazen, a resničen, ki ga imamo. Ta svet poganjajo le izjemne osebnosti -ljudje, ki znajo, ki zmorejo. Ljudje, ki si upajo narediti tudi korak pred drugim. S seboj nosite znanje in to je tisti zaklad, ki prav povsod in vselej spremlja svojega lastnika«, je zaključila podelitev Nataša Benčič in vse povabila, da temu zgodovinskemu dogodeku nazdravijo v Cafe Teatru v Piranu. Breda Krajnc Mediterena festival v Izoli je letos s kar 16 prireditvami, glasbenimi nastopi, popestril siceršnji življenski utrip mesta. Prireditelji in gostje so 27. septembra ob morju pod Belvederjem, ob nastopu mariborskega benda »Eseleck«, družno zaključili letošnjo sezono Mediteran festivala. Drago Mislej - Mef seje ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnosti letošnjega festivala. FOTO: FK- Primorski utrip. Klub Mercator gostil družine s štirimi ali več otroki V soboto, 13. septembra je na Bernardinu potekalo klubsko srečanje zvestih imetnikov kartice Mercator Pika - Izžrebanih je bilo 10 srečnežev, ki so dobili povrnjeno celotno vrednost polletnih nakupov v Mercatorju. Z Mercator Pika kartico redno posluje že več kot 280.000 imetnikov kartice. Skupina Čuki 9 članska družina Gartner iz Železnikov Klub Mercatorje ob zaključku bonitetnega obdobja Pika kartice na bemardiski plaži pod velikim šotorjem priredil dogodek, na katerega so bile vabljene družine s štirimi ali več otroki. Srečanja seje udeležilo 17 družin s skupno kar 73 otroki, za katere j e bil pripravljen pester program, od ustvarjalnih delavnic do glasbene in plesne zabave ter nastopa čarodeja. Program je povezovala Katja Zvikart, družine pa je pozdravila tudi mag. Zdenka Ban Fischinger, vodja službe Klub Mercator v sektorju za marketing v Poslovnem sistemu Mercator. Največje zanimanje je pritegnila devetčlanska družina Gartner iz Železnikov, ki imajo poleg treh otrok enojčkov še dvoje dvojčkov. Na tokratnem žrebanju je sodelovalo kar 118.324 srečnih številk, ki jim je ob koncu bonitetnega obdobja ostalo vsaj 35 neizkoriščenih bonitetnih pik. Izžrebali so 100 nagrad; od teh je bil desetim izžrebancem povrnjen celotni polletni znesek nakupov v Mercatorjevih Prodajalnah. Pek Matevž obiskal otroke Približno 100 otrok izolskega in dveh lucijskih vrtcev je sončni 12. september preživelo v znamenju izobraževanja o kruhu »Od zemlje do žemlje«. Prireditev je bila pri Mercatorjevem supermarketu v Luciji, pripravila pa jo je Pekama Grosuplje, ki sicer dobro sodeluje z Mercatorjem. Izolski malčki iz vrtca Mavrica (enota Livade) ter lucijski malčki iz vrtca Morje in La coccinella so s pomočjo grosupeljskega Peka Matevža skozi igro in glasbo spoznali dolgotrajni postopek nastanka kruha. Iz pesmi »Od zemlje do žemlje« so otroci izvedeli, da kmet najprej orje njivo, nato poseje žito, ga požanje, v mlinu ga mlinar zmelje v moko, ki jo pek z dodatkom vode, soli in kvasa uporabi za pripravo testa. V letošnjem letu so v Pekarni Grosuplje ljubezen do kruha želeli posredovati čim širšemu krogu otrok, zato prirejajo izobraževanja kar v trgovskih centrih po vsej Sloveniji. Prikaz nastajanja kmha in žemljic vodi priljubljeni otroški animator Sten Vilar, pomagata mu pevka Damjana Golavšek in čarodej Roman Frelih. S pekom Matevžem so nastopili tudi v Luciji ter ljubezen do kmha skozi pesem in igro približali otrokom. Na koncu so vsakemu otroku podarili slasten brijoš, balon in vrečko Pekarne Grosuplje. Nadvse zadovoljni s programom so otroci odkorakali nazaj v svoje vrtce. FOTO: Breda Krajnc BK Okolje Piran Predstavili so rezultate ločenega zbiranja komunalnih odpadkov Ker so se v javnost začele pojavljati govorice, da ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v piranski občini ne deluje, češ da komunalni delavci zmečejo vse v isto smetarsko vozilo, tudi tiste odpadke, ki jih občani sortirajo, je vodstvo javnega podjetja Okolje Piran sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili rezultate ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. V letu 2002 so uvedli ločeno zbiranje stekla in papirja na ekoloških otokih, februarja 2003 pa so ekološke otoke dopolnili še z zabojniki za ločeno zbiranje plastike. O umikih zbiranja komunalnih, kakor tudi koristnih odpadkov, kijih je mogoče predelati, redno obveščajo občanke in občane z informacijskimi letaki ali v prilogi Primorskega utripa, Svetilniku. Ločene frakcije trenutno odvažajo k prevzemniku sekundarnih surovin Dinosu v Koper. Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu odvažajo papir, steklo vsako dmgo in četrto sredo v mesecu, plastiko pa odvažajo vsak četrtek. Sebastjan Jeretič je povedal, da so v letu 2002 so zbrali 74.080 kg stekla, 210.300 kg papirja, 1.271.400 kg kosovnih odpadkov in 6.148 kg nevarnih odpadkov. Rezultati letošnjega zbiranja so še boljši. Podatke je pripravila Ksenija Sedmak Časar. Pogosto najdejo v zabojnikih vse pomešano (papir onesnažen z ostanki hrane, steklo pomešano s keramiko...). Gre torej še vedno za ključni problem premajhne osveščenosti nekaterih ljudi, pa tudi glede nevestnosti vikendašev bi se dalo kaj povedati. Kosovne odpadke zbirajo enkrat mesečno na že znanih odjemnih mestih. Gledališče Koper sizasluži večjo pozornost S petimi zaposlenimi igralci za nedoločen čas bi lahko ustvarili veliko več in pritegnili tudi več občinstva. Pet lastnih produkcij. Gledališko stavbo bo upravljal Gledališki zavod. Kako do denarja za prenovo? Pričela se je gledališka sezona 2003/2004, tako so nedavno v gledališču Koper predstavili program in načrte. Ob tej priložnosti so tudi predstavili že četrto številko »občasnika« Gledališča Koper in Obalnih galerij GledGa - strokovno in hkrati promocijsko glasilo. Povpraševanje po storitvah oziroma predstavah je bistveno večja od tega kar ta hip zmorejo, zato upajo da jim bo MO Koper kot ustanoviteljica priskočila na pomoč. Stavba Gledališča Koper je že zelo resno potrebno prenove. Gledališče Koper - teater, ki je ponovno zaživelo, sprejme 302 gledalca, v bistvu pa je uporabnih 250 sedežev, ki jih je potrebno obnoviti. Povpraševanje po storitvah oziroma predstavah j e bistveno večje od tega kar zmorejo ta hip. Skoraj da tudi nimajo več primernih dvoran. »Za prenovo gledališča so potrebna sredstva, kijih nimamo, ker vlagamo v program. Gledališče postaja vse bolj pomembno in bi se spodobilo za tako veliko mesto kot je Koper imeti eno večjo dvorano in eno manjšo dvorano, primerne garderobe, skratka vse kar majhen teater potrebuje. Mi ne želimo preveč, želimo le osnovne pogoje. Potrebovali bi pomoč ustanoviteljice (MO Koper), da se zave, da je mestno gledališče izrednega pomena in nam pride naproti. Posledica prostorskih obremenitev in premajhnega števila zaposlenih je vsekakor ta, da bodo na žalost prikrajšani osnovnošolci«, pojasnjuje Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper. V koprskem gledališču je zaposlenih devet oseb, od teh samo en igralec. Samo v letošnji sezoni bo v Kopru sodelovalo na novo 25 igralcev. »Imeti igralce na pogodbah bi sicer bilo idealno za Ministrstvo za kulturo, organizacijsko pa je to malo težje izvedljivo, saj bi zahtevalo veliko več usklajevanja, organizacije.. Za koprsko gledališče bi bilo čisto dovolj pet stalnih igralcev, kot so Boris Cavazza, Mojca Fatur, Nataša Tič Ralijan, Gašper Tič in Vojko Belšak «, še dodaja Katja Pegan. Kljub vsem težavam, s katerimi se spopadajo, napovedujejo zanimiv program v svoji že tretji gledališki sezoni z lastno produkcijo - v sezoni 2003/2004. Letos računajo na približno 160 milijonov tolarjev prihodkov, od tega naj bi jim dve ministrstvi - Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport prispevali 27 milijonov tolarjev. Tudi to sezono se bodo srečali s številnimi igralci in gledališkimi ustvarjalci, ki bodo s svojo umetnostjo polnili vaš čas. Pogumno se bodo srečali z muziklom in drugimi gledališkimi žanri. Gostili bodo domače in tuje gledališke hiše in skupine. Tako bodo pripravili kar 5 lastnih produkcij: Arzenik in stare čipke, Snežni angel, Mala prodajalna groze, Pod svobodnim soncem, Mavrična ribica. Kaj si bo mogoče ogledati v letošnji gledališki sezoni 2003/2004 Arzenik in stare čipke: črna komedija v režiji Borisa Cavazze. Uspešnica po kateri je veliko povpraševanja. Komedija o dveh starih, blagih damah, sestrah, kiju bosta v koprski uprizoritvi upodobili Štefka Drolc in Ivanka Mežan »zastrupljata« vse moške okoli sebe. To je komedija za katero pravijo igralci, dajo gledaš s takšnim užitkom, kot jo igraš. Snežni angel: prva slovenska uprizoritev v režiji Tomija Janežiča, drama katere se bodo lotili sredi gledališke sezone. Drama je polna psiholoških odnosov med prostitutko in njenim klientom. Izrisuje pripoved o osamljenosti in odtujenosti sodobnega slehernika. Igra v igri, kjer na koncu rabelj in žrtev zamenjata vlogi. Režiser Tomi J. seje z Mojco Fatur in Borisom Cavazzo lotil tega teksta z izrednim posluhom. Ker jim ni ustrezal so se odločili, da ga bodo sami naredili. Gledališče Koper jim je zaupalo, saj so to naredili v dobro predstave in verjamejo, da jim bo to tudi dobro uspelo. Mala prodajalna groze: ravno tako prva slovenska uprizoritev režiserke Katje Pegan, kot zadnja predstava v tej sezoni. To je znani hollywoodski muzikal. Najmanjši muzikal, ki ima samo 7 oseb in živi orkester, ki mu bo dirigiral Patrik Greblo. V njem se bodo prvič v tej vlogi preizkusila tri dekleta skupine Katrinas. Božič pri Cupiellovih: tragikomedija, režiser Mario Uršič. Glavno vlogo bo odigral Boris Cavazza, ki na nek »romantičen« način prikazuje razpad družine in njenih vrednot, po drugi strani pa daje neko upanje, da se da to premagati. Sen kresne noči: komedija, režiser Janusz Kiča. Najbolj izvirna in pisana Shakespearova zgodnja komedija. Mišelovka: prva slovenska uprizoritev, prevedena v 24 jezikov in uprizorjena že v 44 državah. Kriminalka Agathe Christie, režiser Vito Taufer. Mlad par najame manjši hotel, kamor prihajajo prvi gostje. Ker seje v bližini zgodil umor, policija sumi vse prisotne, ki so se zaradi nemogočih vremenskih razmer zatekli pod isto streho. Toda zvečer se zgodi umor tudi v hotelu... Pomeni, daje morilec res med njimi. Kako bo narednik razrešil primer? Kdo je morilec ?! si boste lahko ogledali v letošnji gledališki sezoni. Push Up 1-3: sodobna drama, ki si jo bodo lahko ogledali dijaki v okviru dijaškega abonmaja. Režiserka Mateja Koležnik. Sodobna drama mladega in uspešnega nemškega dramatika Ronalda Schimmelpfenniga vas bo soočila z neusmiljenim svetom velikega podjetja, kjer sta edina imperativa učinkovitost in uspeh. Zgodbo uokvirjata monologa varnostnika in varnostnice, ki delata v izmeni. Pod svobodnim soncem: dramaticacija romana režiserja Dejana Sariča izpostavlja ljubezensko zgodbo med glavnim junakom in lepo dvorjanko bizantinskega dvora Ireno, poudarja nasprotja med Slovani in Bizantinci, kot junakova »učiteljica« izpostavlja lika bizantinskega trgovca Epafrodita in slovenskega pevca in godca Radovana, razmišljanja in dileme glavnega junaka pa približuje umevanju in razumevanju sodobnega bralca oz. gledalca. Ta predstavo je v programu dijaškega abonmaja, katero si bo ogledalo približno 767 dijakov oblnih šol. Mavrična ribica: (otroški abonma) Besedilo, ki gaje po literarni predlogi štirih Pfisterjevih zgodb o mavrični ribici napisala režiserka Katje Pegan, obljublja zanimivo in napeto predstavo, njeni ustvarjalci pa uprizoritev z veliko glasbe, petja in plesa. To še zdaleč ni vse za letošnjo gledališko sezono v Gledališču Koper. Obeta se še veliko ponovitev, predstav iz prejšnjih sezon, zato mislim, da si resnično zasluži gledališče posebno pozornost, da zaživi v pravi gledališki podobi, kot se to spodobi. Gledališki svet je tudi za funkcionalno povezavo Gledališča Koper in Primorskega festivala, saj se ti dve dejavnosti prepletata. Breda Krajnc ŠOUP - Študentska organizacija Univerze na Primorskem v sodelovanju z Gledališčem Koper predstavlja LETNI ŠTUDENTSKI GLEDALIŠKI ABONMA ZA SEZONO 2003/04. Samo za študente Univerze na Primorskem 50% popusta! Cena letnega abonmaja tako samo 7500 sit! Vpis abonmaja do 17. 10. 2003 na blagajni Gledališča Koper (Verdijeva 3): ponedeljek, sreda, petek 10:00-12:00 in torek, četrtek 15:00-17:00. »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.« • kemična čistilnica oblačila, odeje, zavese, pregrinjala... • šiviljska popravila krajšanje, ožanje, meniava zadrg... • vse za šivanje gumbi, sukanec, elastike, zadrge... e prodaja MURA, nogavic , ciocca... ^S^l® Ne le čistilnica Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790 Izola Namesto Arga Argolina Znani podjetnik iz Portoroža Miro Brkovič namerava na obsežnem prostoru nekdanje Drogine tovarne Argo (na fotografiji) zgraditi velik poslovno-stanovanjski kompleks Argolina. Kot smo izvedeli se bo moral o tem še pogovoriti s pristojnimi na Občini Izola, saj prostorsko ureditveni plan ni povsem v sozvočju z njegovimi načrti. Vhoda v nekdanjo tovarno in dimnika ne smejo porušiti, saj imata pomembno zgodovinsko (ne pa spomeniško) vrednost. V Piranu brezplačna kuhinja? Miro Brkovič nam je povedal, da bi rad v mestu Piran postavil brezplačno kuhinjo za brezdomce in tako pomagal tistim, ki si ne morejo kupiti toplega obroka. Doslej ni mogel najti primernega, vsaj 50 kvadratnih metrov velikega prostora. Ali so v Piranu res taki reveži, ki potrebujejo ljudsko menzo nismo preverjali. 50 let delovanja evropskih socialdemokratov Poslanska skupina Stranke evropskih socialdemokratov (SES)je 7. oktobra 2003 v Bruslju praznovala 5o. obletnico svojega delovanja. Praznovanja se je v imenu Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in njene poslanske skupine udeležil tudi Feri Horvat, poslanec ZLSD in opazovalec v evropskem parlamentu. Na izrednem zasedanju so spregovorili tudi o prizadevanjih evropske socialdemokratske skupine za Evropo miru, napredka in stabilnosti. Enake misli so izrazili tudi udeleženci na 8. poletni univerzi evropskih socialdemokratov z naslovom: Evropa in nova svetovna ureditev, ki je bila od 11. do 14. septembra v Portorožu. Poletne univerze so se udeležili tudi Poul Nyrup Rasmussen, ugledni evropski politik, bivši predsednik danske vlade, Antony Beumer, generalni sekretar evropskih socialdemokratov, naš minister Vlado Dimovski in predsednik ZLSD Borut Pahor. Neodvisna lista trdno podpira Popoviča Člani Neodvisne liste Koper je naš glede primera Popovič vztrajajo, da mora biti zakon enak za vse in opozarjajo na uporabo dvojnih meril. Medtem že prihajajo na dan informacije, da naj bi bil Popovič osumljen, da si je z raznimi kaznivimi dejanji pridobil protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 94 milijonov tolarjev. Na prostost so ga spustili, ko so bili zaslišani vsi osumljenci. Udeleženci okrogle mize, člani Neodvisne liste Koper je naš v koprski mali gledališki dvorani. Dogajanja v zvezi z aretacijo in priprtjem Borisa Popoviča so na trenutke dosegala vrelišče. V nizu nastopov, koncertov in protestnih shodov je bilo izrečenih veliko »težkih« besed o slovenskem sodstvu, policiji, ogroženosti neodvisnih list, lokalnih funkcionarjev, ustvarjanju političnih fevdov... Neodvisna lista Koper je naš je 27. septembra 2003 v mali gledališki dvorani v Kopru organizirala okroglo mizo, ki so seje udeležili predstavniki različnih neodvisnih list Slovenije, v približno enakem številu pa tudi novinarji. Udeležba je bila zelo skromna. Popoldne je bil na Titovem trgu koncert za vse zagovornike demokracije in enakosti pred zakonom. Reševanje primera Popovič seje takoj po aretaciji preneslo na ulice in vprašanje je, zakaj prizadeti ne zaupajo organom pregona in sodstvu? Zakaj nekateri nočejo počakati na epilog v sodnih dvoranah kot se za demokratično družbo tudi spodobi. Čeprav govorimo o državljanu Borisu Popoviču ne moremo mimo dejstva, da je bil izvoljen na demokratičnih volitvah, postal župan druge gospodarsko najmočnejše občine v Sloveniji - in kot neodvisni kandidat premagal vse svoje strankarske tekmece - ker so tako želeli volivci - in da je hkrati ostal tudi brez strankarske »zaščite«. Ali seje v relativno kratkem času vodenja občinske uprave pregrešil tudi na tem področju, je delal po svoje, komu kaj obljubljal, se ne drži pravil lokalne samouprave, ogroža lokalno ali državno oblastno elito? Veliko je vprašanj, ki so jih odprli na okrogli mizi. Vendar pa pri zadevi Popovič sedaj res ne gre več mešati hrušk in jabolk. Podatek, da mu je davčna blokirala plačo pove, da mora biti nekaj narobe. Kaže pa, da sije večino stvari zakuhal sam, še predenje postal župan. Ali pa je res žrtev montiranega pregona? Sum davčne zatajitve, ponareditve ali uničenja poslovnih listin Osrednji slovenski časnik Delo je 1. oktobra izpod peresa Roka Praprotnika med prvimi objavil Popovičeve domnevne grehe. Torej to, kar mu očitajo organi pregona kot zasebniku, predsedniku NK in županu Mestne občine Koper. Do konca septembra so že zbrali nekaj podatkov. Osumljen naj bi bil, da sije z raznimi kaznivimi dejanji pridobil protipravno premoženjsko korist v skupni višini najmanj 94.122.440 tolaijev, zadeva pa še ni končana. Na zaslišanju so se že razgovorili številni osumljeni, ki naj bi z njim sodelovali ali ga k temu nagovarjali ali pa imeli od tega tudi kakšno korist. Koprski kriminalisti so 3. februarja letos zoper Borisa Popoviča in podjetji B.P.C. d.o.o. in Food Party, d.o.o. vložili kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj davčne zatajitve in ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. S tem naj bi si pridobil 70 milijonov tolarjev protipravne premoženjske koristi. Vložitev ovadbe z dne 3. februarja 2003 je potrdilo tudi tožilstvo v Kopru. Verjetno gre v tem primeru za davčno utajo? Zgodbe se vrtijo tudi okrog koprskega kopališča, NK Koper, sprejemanja daril, pranja denarja, nič pa ni več slišati o morebitnih nepravilnosti glede Rumene noči. Sedaj je res že težko verjeti, da se Popoviču dela velika politična krivica, kot je na okrogli mizi v Kopru trdila njegova stranka Koper je naš. Toda podpreti je treba vse one, ki zagovarjajo načelo, da dokler kdo ni pravnomočno obsojen ni kriv! Popovič, ki sedaj na prostosti čaka na sojenje, seveda ni vedel, da mu policija prisluškuje in se jim je kar sam dal v naročje. Res pa je, da tudi kriminalisti v tem času niso spali. Borisa Popoviča - župana - so aretirali 9. septembra 2003, na prostosti pa je od 7. 10. 2003 od 14.00 ure po pravnomočni pritožbi njegovega odvetnika Francija Matoza. Kriminalisti so opravili hišno preiskavo tudi v prostorih Mestne občine Koper. Morda res vse na malce spektakularen način, ko so ga v spremstvu kriminalistov in policije kar z občine odpeljali nazaj v pripor. Sodni mlini meljejo vse bolj na drobno, žal župana ne ščiti imuniteta. Če bo dobil več kot 6 mesecev zapora verjetno ne bo mogel biti več župan. O zadevi bo zagotovo razpravljal tudi koprski občinski svet. Policija, tožilec in preiskovalni sodnik ter njegov odvetnik verjetno že vedo kaj je v resnici zagrešil, daje prišel navzkriž z zakonom. Javnost pa je že nekaj časa zbegana in res ne ve ali imamo priprtega Borisa Popoviča ali župana Kopra. Prav ta ista javnost bi kajpak lahko postala sredstvo politične manipulacije in pritiskov na sodišče. Izjava SDS Primorska koordinacija SDS, ki združuje občinske odbore Postojne, Ilirske Bistrice, Pivke, Sežane, Kopra, Izole in Pirana, daje ob priprtju koprskega župana Borisa Popoviča sledečo izjavo: V omenjenih odborih smo enotnega mnenja, da za priprtje koprskega župana obstojajo politični in ne kriminalni motivi. Prisotni so številni sumi, ki dokazujejo, da organi pregona in sodišča delujejo po že vnaprej pripravljenem scenariju. Temu scenariju botrujejo vladajoče stranke, ki so bile na demokratičnih volitvah za župana občine poražene. Menimo, da s takim ravnanjem grobo kršijo načela pravne države, kjer naj bi bila sodna oblast ločena od izvršne in zakonodajne. S takim ravnanjem rušijo osnovne demokratične principe v državi. Sprašujemo se ali v naši državi še vedno prevladuje duh preteklosti, kije dopuščal najprej diskreditacijo, nato diskvalifikacijo in končno likvidacijo svojih političnih nasprotnikov. Ravnanje teh strank obsojamo iz moralnih in demokratičnih principov. Izola, 16. 9. 2003 Primorska koordinacija SDS Lucija privablja vlomilce V luciji je že okrog 250 poslovnih prostorov in mnogi niso ustrezno protivlomno zavarovani. V noči na sredo (1. oktobra 2003) je neznanec vlomil v restavracijo v lucijski marini. Notranjostjo temeljito preiskal in vlomil v več predalov oziroma vrat. Ukradel je nekaj zavojčkov cigaret v skupni vrednosti okoli 50.000 SIT, s samim vlomom pa je povzročil za najmanj 200.000 SIT škode. Neznani storilec je preko noči od petka na soboto (3. oktober 2003) vlomil v prostore picerije Zlato Sidro v Luciji, kjer je razbil blagajno, v kateri pa ni bilo denarje. Nato je iz sosednjega prostora ukradel kombiniran stroj za tiskanje, fotokopiranje in fax ter računalnik z monitorjem znamke philips. Lastnika je oškodoval za najmanj 300.000 SIT. Zlato sidro obiskal vlomilec Komu diši stolček Alda Babiča? Ste prebrali Slovenske novice, me je vprašal dober znanec. Ne nisem, jih ne kupujem, ker jih smatram za rumeni tisk, sem mu odvrnil. Preberite si, Aldo Babič je na odstrelu. A res, potem pa tečem ponje. Zgodba ali pripoved o Aldu Babiču, predsedniku uprave portoroškega Casinoja, objavljena v slovenskem časopisu z največjo naklado je »vžgala«. Običajno veliki naslovi »EKSKLUZIVNO« kajpak pritegnejo, kajti Slovenci imajo radi afere. Na Obali je sicer vroče, novi hotel (zapor) pri Supernovi pa ima še vedno dovolj prostora. Pojdimo k zapisu v Slovenskih novicah, ki ga najdemo pod naslovom SUMLJIVI S-ALDO, objavljenem L oktobra 2003. V članku brez podpisa kar mrgoli ugibanj z »naj«, »govori se«, kaj vse naj bi zakuhal predsednik uprave Casinoja Portorož. Po napovedi Slovenskih novic je že tik pred odstrelom, slabe volje pa ni zaradi težavnega stanja v igralništvu, ki ga ožema država z visokimi davščinami (30% že od bruto prihodka in nato še davek na dobiček (če ga ustvari) kot ga plačujejo običajne gospodarske družbe, pa nenehni pritiski za sponzorstva) ampak zato, »ker mu tajnica zjutraj ne prinese na mizo dovolj svežih rogljičkov«! »Pol Slovenije govori, daje Podobniku bogato sponzoriral kongres SLS. V hotelu Metropol sije ustvaril pravo malo igralniško kraljestvo, v katerem je ves dan slabe volje«. Pravo nasprotje od objavljene njegove fotografije, na kateri se lepo smeji. »Zdaj je tik pred normalnim pretekom petletnega mandata, pa mu grozi celo nezaupnica«. Ne ve se, ali zaradi jasnovidnosti časopisa ali zato, ker ga preiskujejo kriminalisti. Da bo zadeva bolj očitna pisec članka pripiše, »govori se o izginotju čedne vsotice 3,2 milijona evrov in posameznih spornih odločitvah, predvsem tistih o najemu prostora za igralni salon v Žustemi, ki je v lasti že nekaj časa priprtega koprskega župana Borisa Popoviča. Casino Portorož je namreč v Popovičev salon investiral zavidljivih 480 milijonov tolarjev, poleg tega pa plačuje visoko najemnino, katere del naj bi se po nekaterih govoricah stekel v žepe Alda Babiča«. Mimogrede, Casino je veliko investiral tudi v Lipico in Čatež. Babič bi bil res naiven, če bi si ob visoki plači pustil »stekati v žep del najemnine« od nekoga, ki je že nekaj časa v preiskavi in priporu! Sliši, pardon, bere se krasno, kajne? »Babič je odstavil Danico (ne Anico, op. p.) Dodič, računovodkinjo, ker menda ni hotela spisati bilance z dobičkom, kot naj bi ji narekoval. Namesto nje je potem nastavil neko napol pripravnico, ki jo mora Dodičeva zdaj praktično poučevati osnov računovodstva«.Kot je znano je Dedičeva je postala svetovalka. O knjiženju razmejitvenih stroškov naj le raje spregovorijo ljudje iz stroke in revizija. Potem pa: »Po koluarjih je slišati, da Babič ne uživa več (tolikšne) podpore SLS. Menda zato, ker naj bi večkrat odtegnil pomoč Franciju Butu, medtem ko je bil prej vedno na voljo Podobniku... zato dobro obveščeni dvomijo, da se bo SLS zanj še zavzemala«. Pa smo tu. Ali s tem ni dovolj jasno povedano, da so takšni in podobni direktorji, predsedniki ... proizvod čiste politike, ki je v danem trenutku na oblasti in ki si krasno deli fevde, ali je vsaj v navezi z vodilno. Pa še, ali je v drugem mandatu res na vrsti človek iz vrst LDS-a? Tudi to je vprašanje za raziskovalno novinarstvo? Da ne bo vse tako krivično pisec v tolažbo prizadetemu pripiše, »da Babič zanika vse očitke in trdi, daje (bilo) poslovanje Casinoja ves čas dovolj pregledno. Ali se je Babič držal »deset božjih zapovedi« na tem zavidljivem položaju bo verjetno moral dokazati nadzorni organ Casinoja, ki se bo ponovno sestal, (nepodpisani) Ljudje še vedno nasedajo E. M. iz Portoroža naj bi si kar serijsko sposojala denar od znancev za gradnjo hiše, sedaj pa ga ne more (ali noče?) vrniti V našem uredništvu sta se oglasila Majda Božič iz Vinjol in Franc Repič iz Lucije in potožila, da sta E. M. iz Portoroža že pred časom posodila precejšnjo vsoto denarja, ki naj bi ga slednja nujno potrebovala za gradnjo svoje hiše. Franc Repič pravi, da ji je posodil skupaj nekdanjih 32.000 nemških mark. Po dolgem prepričevanju naj mu denar vendarle vme je uspel zavarovati terjatev s hipoteko na njenem delu hiše, vprašanje pa je kdaj in kako bo izvršba sploh možna? Majda Božič pa je naredila še večjo neumnost, pravi. »Sinu sem vzela 300.000 tolarjev, ki bi jih potreboval za študij na fakulteti. Denar sem ji posodila junija 2002. Napisali sva pogodbo, posojilojemalka je določila tudi privlačne 18 % obresti, denar pa naj bi mi vrnila v roku enega leta«. Pogodba ni bila overjena pri notarju! Upnica navaja tudi še druge osebe, od katerih naj bi si E. M. vneto sposojala denar. Kaže da pri nekaterih Portorožanih, vendar tega nismo mogli preveriti. »Ne vem kaj mi je bilo, da sem ji posodila denar«, je dejala Božičeva. »Sedaj se mi izmika in govori, da meje prevzel satan«. Zadevo imajo v rokah odvetniki, ki pa seveda niso poceni. Tolažba obema upnikoma in morebitnim ostalim naj bo pesem Andreja Šifrerja »Za prijat’le je treba malo potrpet«... ■ ♦ primorski uVp Uspešni mladi gasilci iz Sečovelj V petek, 26. in v soboto 27. septembra je bilo v Šmartnem v Tuhinju 23. srečanje Društev Mladi gasilec (DMG), ki ga vsako leto organizira Gasilska zveza Slovenije v sodelovanju z osnovno šolo v kraju srečanja. Geslo letošnjega srečanja je bilo Mladi in okolje. Na lanskem tekmovanju Obalno kraške regije, kije bilo maja v Izoli, so med 25 ekipami zasedli prvi mesti v obeh kategorijah učenci DMG OŠ Sečovlje. Mladi gasilci so potem pridno vadili in se učili veščin ob močni podpori starejših gasilcev PGD Sečovlje. Na državnem tekmovanju se je udeležilo 30 mlajših in starejših ekip. Učenci so poleg praktičnih nagrad prejeli pokale in zlate medalje za naslednje uvrstitve: Mlajše ekipe: 1. mesto (Matej Grčar, Sašo Krušič, Andrej Božič). 3. mesto (Matej Pavlovič, Alen Matjašec, Tina Kos). Starejše ekipe: 1. mesto (Sara Bašič, Sandro Coronika, Etien Huskič) 2. mesto (Nace Gerič, Loris Gerič, Martin Kos) V sredo, 8. oktobra je županja Občine Piran Vojka Štular zanje pripravila prisrčen sprejem v občinski palači. Iskrene Čestitke! Mirela Flego, prof. TSP d.o.o. Diskont Petra Lucija Liminjanska 111 Vsem našim zvestim kupcem, občankam in občanom ter prijateljem čestitamo ob prazniku občine Piran, 15. oktobru. Priporočamo se za nakup ozimnice in kruha iz naše pekarne. portoroz portorose MARINA PORTOROŽ d.d.. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom Tel.: 05 6761 100, 6761 200 Fax: 05 6761 510, 6761 210 E-mail: marina.portoroz@marinap.si RESTAVRACIJA MARINA m Nudi prvovrstne * kulinarične specialitete Tel.: 05 6761 317, 6761 300 Fax: 05 6761 502 E-mail: restaurant@marinap.si ŠPORTNA PONUDBA Vsem občanom piranske ol delničarjem, gostom in poslovnim partn >cine, erjem ČESTITAMO ZNIKU OBČINE P Tel.: 05 6761 232 Fax: 05 6761 233 JEL m, -Jisr PORT@ROZ, d.d. Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vsem članom in simpatizerjem naše stranke DeSUS, občankam in občanom piranske občine čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober. PREDSTAVNIŠTVO ANKARAN-Milan Božič a«* V POSTAfBS. CZT liži' PREDSTAVNIŠTVO ŠKOFIJE - Branko Krnjak Približali smo storitve zavarovancem ||trlglav «EsHT gggsssu. V Zavarovalnici Triglav imamo močno razpredeno mrežo storitev po vsej Sloveniji. V ospredje dajemo strokovnost in konkurenčnost zavarovalniške ponudbe, prilagojene potrebam zavarovancev, kar so pravi temelji, na katerih smo dosegli vaše zaupanje in tudi vidne rezultate ter močno povečali naš delež na tržišču zavarovanj. Prepričajte se o novostih in naši zavarovalniški ponudbi, saj v Zavarovalnici Triglav lahko tako rekoč zavarujete vse, od premoženjskega zavarovanja, življenskega, avtomobilskega, nezgodnega, zavarovanja plovil, prireditev, zdravniško odgovornost in druge vrste zavarovanj, kar vam bodo radi svetovali v naši Območni enoti in Predstavništvih. Tokrat vam predstavljamo dve predstavništvi: Predstavništvo Ankaran Nahaja se v stanovanjsko poslovnem središču Ankarana Regentova zb, 6280 Ankaran. Tel: 05/ 6526 505, telefaks: 05/ 6526 506 GSM: 031 282 018 Urnik: Od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure Ob sredah tudi popoldan od 15.00 do 17.00 ure Pričakuje vas univerzalni zavarovalni zastopnik Milan Božič, ki vas bo rad obiskal tudi na domu ali v poslovnem prostoru, podjetju, ustanovi in vam tudi svetoval najbolj primerno obliko zavarovanja. Predstavništvo Škofije Predstavništvo se nahaja vprostorih tamkajšnje pošte. Spodnje Škofije 207, 6281 Škofije Tel.: 05/ 6549 680, telefaks: 05/ 6549 680 GSM: 041 721162 Urnik: Od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 Ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure Zavarovalniške storitve vam bo ponudil univerzalni zastopnik Branko Krnjak, ki vas bo tudi obiskal na domu ali v vašem poslovnem prostoru, podjetju, ustanovi. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Vroče poletje v ritmih SALSE Julija in avgusta 2003 je imela skupina Fiesta Latina plesno turnejo v ritmu salse po Sloveniji in Hrvaški. Tako so dva moška in pet vročih plesalk s svojimi nastopi pričarali magično vzdušje latinskih plesov. Le komu se je uspelo upreti in ne zaplesati poletne ritme, ki jih je skupina Fiesta Latina plesala kar dva meseca na različnih lokacijah. Plesali so v Portorožu v klubu Tivoli, na Bemardinu - v Tropic baru, v Kopru v baru Bella vita, kjer so bili tudi prisotni party- makerji iz Kapunjere in poskrbeli da so obiskovalci, ki jih je bilo nepričakovano veliko, prišli gledati program. Strpno so čakali in vmes popili kakšen cocktail. Dekleta in fantje so nastopili tudi v Ankaranu 21. avgusta popoldan na bazenih, nato še zvečer na terasi hotela Adria Convent. Bili so tudi na ribiški noči v Izoli in tudi tam pričarali lepo vzdušje. Vsekakor pa je bilo vredno počakati zaključni del programa, saj so povabili gledalce in z njimi tudi zaplesali in najboljšim podelili priložnostne nagrade. Vsepovsod (po turneji) pa nikakor ne bi šlo brez povezovalca programa, Jana De Mika iz Kopra in D. J. Adrijana Roja ter tehničnega mojstra Igorja S., ki so jih povsod spremljali. Carolina iz Havane-Kuba (koreografinja), Caroline iz Haitija, Anahi iz Urugvaja, Arianna iz Brazilije, Hayde i z Meksika, Jorge iz Kube in Chico iz Brazilije, so se v Sloveniji dobro počutili in bili zelo navdušeni nad publiko, saj kot smo lahko videli jih je bilo precej takih, ki so obvladali tovrstne plese in rade volje sodelovali. Dinamični ritmi Latinske Amerike vse bolj osvajajo tudi Slovenijo, toda mislimo, daje še vedno premalo lokalov, diskotek, kjer predvajajo tovrstno glasbo. Salsa, ta energična glasba za ples, v svetu že več kot tri desetletja osvaja svoj prostor pod glasbenim soncem. Salsa ni zgolj samo ples, je druženje, noro vzdušje. Ni modna muha enodnevnica, temveč uveljavljen stil s svojimi visokimi umetniškimi odlikami, s pomembno socialno, in kulturno vsebino. Zato upamo, da se bo ta začela še hitreje širiti tudi po Sloveniji, pa tudi če samo v poletnih dneh. Breda Krajnc Veslaškiklub Piran ima nav kombi Veslaški klub Piran je 10. oktobra vzel na lizing nov kombi Jumper znamke Citroen, za katerega bo plačal 4,8 milijona tolarjev. 1,5 milijona tolarjev so že plačali (polog za lizing in zavarovanje vozila), 500 tisoč pričakujejo od Občine Piran, nekaj tudi od portoroškega Casinoja ter od drugih sponzorjev ali donatorjev. Kombi bo služil za vami prevoz veslačev - športnikov na tekmovanja. Na vozilo pa bodo lahko priključili prikolico za prevoz veslaških čolnov. Trener Milan Kocjančič in predsednik kluba Joško Joras sta povedalo, daje klub imel star kombi. Predvsem zaradi varnosti so morali kupiti novega. Ob relativno zajetni investiciji seje klub moral začasno odreči vsem drugim stroškom, skrčili so nabave športni rekvizitov, nekoliko bodo omejili tudi število tekmovalnih nastopov. Trener Milan Kocjančič pred novim klubskim kombijem. FOTO: FK- Primorski utrip. Anonimni alkoholiki vabijo vse, ki imajo težave zaradi alkohola na srečanja vsak petek ob 19.00 uri v prostorih župnišča v Portorožu. Informacije na tel. št. (dopoldan ob delovnikih) 05/674 67 00 oz. gsm. 040/502/827 Zamenjam garsonjero V pritličju v Luciji zamenjam garsonjero za manjše stanovanje v višjem nadstropju. GSM: 041/870 4000 Sobo in gospodinjsko oskrbo v Kopru z okolico, v bližini morja, išče mlajši upokojenec. Pokličite: 041/697983 Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 V Luciji nudimo opremljeno pisarno, primerno za računovodstvo. Tel.: 05/6779060 GSM: 031/684 032 \__________________________y BREZPLAČNO VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. I------------------------_ -| | primorski uMp j ^Brezplačno vam odgovarja ' Ivedeževalka ELFRIDA [Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Maribor | I Vprašanj e: Rojstni datum: oglasnik Trrni informator Primonk# IA VU ST* S FWKXS<* TttitiE* BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOOATUiA ponudba (itipile TO NEPREMIČNIN in rabinih (VSAK PETEK) AVTOMOBILOV no Primorskem. MALI OGLASI iz ITALIJE in HRVAŠKE. Napoved prihodnosti 1 -18 1 4* 090 42 -! 8 1 El-frida & Glorija ' Vestalko s.p.. Glavni trg 1 7b, Maribor Hrvaška prehitela tudi Beneško konferenco Na ministrski konferenci o trajnostnem razvoju ribištva v Sredozemskem morju, ki bo v Benetkah 25. in 26. novembra, bodo zagotovo govorili tudi o nedavni odločitvi Sabora Republike Hrvaške o vzpostavitvi ribolovno-ekološke cone v Jadranskem morju v roku enega leta. Razočaranje in zaskrbljenost glede hrvaškega ukrepa sta že izrazila slovenski in italijanski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in Franco Frattini, ki je hkrati tudi predsedujoči v Svetu Evropske unije. Dogodek pa tudi zelo obžaluje predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Ministra sta ne srečanju v Rimu 6. oktobra ocenila, da so enostranski ukrepi Hrvaške glede na polzaprto naravo Jadrana popolnoma nesprejemljivi. Zagovarjata multilaterama in multidisciplinama dogovarjanja vseh zainteresiranih držav na tem območju. Ali bo megleno obžalovanje res omehčalo Hrvaško, ki nam je prihranila še večjo jezo, ker se je, kot pravijo, odrekla ekonomski coni in določila »le« ribolovno in ekološko, bomo izvedeli po konferenci. Se bo Luka Koper umaknila iz Trsta? Mešana družba Tržaški kontejnerski terminal (TICT), ki upravlja 7 .pomol v Trstu, po treh letih delovanja ni pokazala bleščečih rezultatov. Če smo dobro razumeli na nedavni novinarski konferenci, pozitivno ničlo. Luka Koper, ki ima v podjetju sicer največji (49-odstotni), a vendar še vedno ne dovolj odločujoč lastninski delež, sicer nerada govori o po našem mnenju »strateški« napaki. V Trstu so žal še vedno sile, ki se bojijo slovenskega kapitala in so mu zato tudi iz političnih razlogov nenaklonjene. Tudi zato, ne le iz zakonskih razlogov, Luka tam ne bo mogla imeti večinskega deleža, s tem pa tudi ne večinske komande! Če je medtem usmerjala strokovne, tržne, kadrovske in finančne potenciale v tržaško pristanišče, ob tem pa morebiti zapostavljala razvoj, posodobitev in širitev lastnega kontejnerskega terminala v koprskem pristanišču, bo v primeru »vrnitve« v Koper imela precej stroškov za vzpostavitev prejšnjega stanja in pridobivanja novih ladjarjev, ki so pripravljeni voziti kontejnerje v koprsko pristanišče. Športno društvo Sv. Peter je pri osnovni šoli v tamkajšnji vasi lepo uredilo športne prostore, ki sojih že pokazali ob vaškem prazniku. Posebnost je kajpak tudi velika skoraj dve toni težka kamnita miza, ob kateri se da veliko pogovoriti in dogovoriti, na primer tudi z občinskim vodstvom ali Športnim centrom. Sicer pa je znano, da so domačini v Sv. Petru precej samoiniciativni, iznajdljivi in aktivni. Mizo jim je sklesal in postavil kamnosek Čeligo. Nov lucijski avtoodpad Za sosede sporna gradnja Po načrtih in dovoljenjih bi se moral lucijski avtoodpad, s katerim upravljata podjetnika Elvis in Alen Belič, s sedanje lokacije pred trgovsko stavbo Tuš in Merkur seliti nekoliko naprej v dolino na parcelo 4717 (na fotografiji), vendar se tukaj kot vse kaže stvari zapletajo. Več v naslednji številki. Ime in priimek i Točen naslov ________________________________ | Poštna številka _____________________________ Letna naročnina za naročnike (12 številk) i 1.800 sit | Datum________________ Podpis _____________________ , Izpolnjeno naročilnico pošljite na: I^INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož , w primorski u¥p Obala 75a • 6320 Portorož • Tel.: 05 676 0 373 • Fax: 05 676 0 375 • www.casino.si b prazniku občine Piran čestitamo vsem občankam in občanom ter našim gostom in poslovnim partnerjem. asind Portorož SUPER BINGO Več kot 140.000,00€ ... Zbiranje, predelava in prevoz gradbenih odpadkov Uprava: Finali Trading d.o.o., Obala 127, Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05/677 2 011, Tel. / Telefaks: 05/677 1 515 E-mail: info@finali-tradina.si Vsem občankam in občanom in našim poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine Piran in vam želimo veliko uspehov. Zbirni center, predelava in prevoz gradbenih odpadkov Koper Sermin Tel.: 05/639 2 015, Tel./Telefaks: 05/6392 015 Mobitel: 031 338 788 Lucija Slavnostna otvoritev Centra za socialno delo Otvoritev bo v okviru občinskega praznika v petek, 17. oktobra 2003 ob 13.00 uri v TPC Lucija, Obala 114 (v prostorih izpostave Davčne uprave). Na otvoritvi bodo pozdravili prisotne Nives Vogrič, direktorica Centra za socialno delo Piran, Vojka Štular, županja Občine Piran in dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. Rezultati opravljene ankete za proizvod TESNILEC Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož je izdelala analizo rezultatov ankete po metodi vzorcev za proizvod TESNILEC izdelovalca ing. Ivana Dekleve s sedežem v Parecagu 154, 6333 Sečovlje, ki je bila opravljena na črpalkah neposredno med uporabniki in tudi posredno telefonsko na območju Republike Slovenije v času od 15. 9. do 25. 9. 2003. Anketirano je bilo 183 oseb; voznikov, uporabnikov, ki so odgovarjali na pet vprašanj. Na prvo vprašanje: Ali vam je znana beseda TESNILEC je 86,3 % vprašanih odgovorilo z DA. 13,7 % za TESNILEC še ni slišalo. Na drugo vprašanje: Ali veste kaj pomeni beseda TESNILEC je z DA odgovorilo 81,4 % od vseh vprašanih. Že iz drugega bolj konkretnega vprašanja pa izhaja, da velika večina uporabnikov tudi natančno pozna izraz in pove, da je TESNILEC preparat - sredstvo - pripravek za zatesnitev puščanja vode pri motornih vozilih. Na tretje vprašanje: Ali mislite, da TESNILEC izdeluje samo določen proizvajalec je z DA odgovorilo 84,1 % anketirancev, kar že po svoje potrjuje, da so potrošniki tudi že povpraševali in dobili informacijo o izključnem proizvajalcu tovrstnega proizvoda. Na četrto vprašanje: Ali veste kdo izdeluje TESNILEC je z DA odgovorilo 67,2 % vseh vprašanih in sicer, da je proizvajalec ing. Ivan Dekleva. Na peto, zadnje vprašanje v anketi: Ali mislite, da je TESNILEC splošno ime za določeno vrsto blaga je z DA odgovorilo 6,6 % vprašanih, 93,4 % vprašanih pa meni, ime tesnilec ni splošno. Iz opravljene vzorčne ankete je razvidno, da večina uporabnikov pozna izdelek TESNILEC kot sredstvo za zatesnitev puščanja vode pri motornih vozilih in ki ga proizvaja ing. Ivan Dekleva. Rezultati ankete so ugodni za tržno pozicijo izdelovalca. Tesnilec je posebna tekočina za avtomobilske hladilnike, centralno kurjavo, stroje za plastiko in podobno. Preprečuje korozijo, rjavenje, nadaljnje razpoke, podmazuje in odpravi škripanje vodne jčrpalke. Zatesni razpoke na hladilniku, glavi, bloku lin ostalih delih, ko ga cirkulacija vode prinese do Ipoškodbe in pride v stik z zrakom. Tesnilec poveča j moč hlajenja motorja, očisti in izolira celotni hladilni Isistem. Tekočina vsebuje 33% m/m raztopino Inatrijeve silikatne soli. Ena doza tesnilca, na kateri so navodila za uporabo, zadostuje za 8 litrov vode. Kupiti ga je mogoče na bencinskih servisih Istrabenza, Petrola in v drugih ustreznih prodajalnah. Informacije: Tesnilec, Ivan Dekleva s.p., Parecag 154, 6333 Sečovlje Tel.: 05 672 20 00, 041/ 607 654 Osebni račun za vse p/jJj ve in odlive f ■ / ..'v, % ■ L’ vse v enem računu s kartico Activa-Maestro možnost uporabe i-Net Banke za različne namene, želje ali navade 1C Banka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si