G Zver Janko,knjižničar
Kal dom ärensovci.
?**štnina pHčana v
NaroCnfna
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO —"lUPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
3sha|a vsako nodello IH. LETO
Murska Sobota, 11. marca 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/0 dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratalo ŠTEV. 11
POLIČI Kfl
Proračunska razprava v našem parlamentu. Drugi dan prora- I i čunske razprave je bil važen predvsem I radi tega, ker je predsednik vlade in [ šef JNS g. Uzunovič dal važno politično izjavo, na vprašanje nekega pos lanca glede dr. Mačka, dr Korošca in drugih nekdanjih političnih voditeljev. Predsednik vlade je pred zbornico odločno izjavil, da je zakon enak za ; vse in da morajo vsi, ki se pregreše zoper veljavne zakonske predpise, nositi zanje tudi vse posledice. Predsednikove besede so naletele v zbornici na splošno viharno odobravanje. Isti dan sta govorila tudi slovenska poslanca Mohorič in Prekoršek. Orisala sta splošne prilike v dravski banovini ter sta ob stvarni kritiki razvila tudi gospodarski program, ki je izzval odobravanje. Posebno tretji r dan razprz-rr^-bit kai žrvaiien radi očitanj poslanca Staniča železniškemu ministru, ki je baje sklenil pogodbe z neko francoska firmo, glede zgraditve nekaterih železniških prog. Med drugim je izvajal, da te pogodbe niso povzročile le stomiljonsko škodo, marveč so škodovale tudi ugledu države. Z največjim zanimanjem se zato pričakuje odgovor železniškega ministra, ki ga bo dal ob priliki podrobne razprave. Predsednik vlade je k tej zadevi izjavil, da bo vlada storila vse, da se ta zadeva do kraja razčisti. Vsi ostali govorniki so se pretežno bavili s splošnimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, ter ' se zavzemali za čim večjo štednjo. Splošna želja pa je, da se temeljito preuredi celokupna državna uprava, ki nai se čimbolj prilagodi dejanskim potrebam ljudstva, obenem pa poenostavi in poceni Pri načelni razpravi je govorilo 80 govornikov. Pov-dariti pa je treba, da so pri vseh sejah stopila politična vprašanja v o-zadje in je prevladoval gospodarski ton. Po šestdnevih skoro neprekin-jenem zasedanju je Narodna skupščina z ogromno večino glasov načelno odobrila proračun in s tem obenem izrazila zaupnico vladi Nikole Uzu-noviča. Takoj nato se je začela podrobna razprava v proračunih posameznih resorov. Prvi je bil na dnevnem redu proračun vrhovne državne uprave, ki je bil po kratki debati soglasno sprejet.
Italija, Avstrija in Madžarska. O njih se danes govori v politični javnosti. Baje se bodo zastopniki o-
menjenih držav sestali v kratkem v Rimu, na važno posvetovanje. Madžarska je že predložila načrt o čem se naj razpravlja. Seveda je po svoji stari navadi postavila na prvo mesto: revizijo mirovnih pogodb, ker pač s sedanjimi mejami ni zadovoljna in si želi pod oblast zopet slovansko ljudstvo, ki naj jim hlapčuje. Pa je njih zahteve Mussolini enostavno odklonil in gospodje iz Budimpešte so pogoreli, še preden so se sestali pri zeleni mizi.
Ameriški predsednik Roosevelt hoče zagotoviti mir na svetu. V ta namen se bo njegov pooblaščenec I Norman Davis, ki bo prišel v Evropo, pogajal z vodilnimi politiki, da se sklene svetovni pakt o nenapadanju. Pakt se naj bi sklenil na posebni svetovni konferenci.
Za beograjske reveže le Nj. Vel. kralj poklonil 60.000 Din. S tem velikodušnim darom je bila omogočena otvoritev še ene javne kuhinje, ki bo delila brezposelnim brezplačno hrano.
Konferenca balkanskih držav,
ki so sklenili z atenskim paktom balkansko zvezo, bo sredi marca v Turčiji, v Ankari. Dotlej bo pakt nedvomno že ratificiran.
Španska vlada je radi cdstopa dveh ministrov podala ostavko. Nova vlada je že sestavljena.
Med Poljsko in Nemčijo je prišlo slednjič do političnega in gospodarskega sporazuma. V kratkem bo podpisan v Varšavi sklepni zapisnik. Razen trgovinskega dogovora, ki bo obsegal določbe o uvozu, izvozu in tranzitu, bo sklenjena tudi plovbena konvencija. S tem se bo odstranil gospodarski boj, ki je trajal med obema državama že od 1925. leta dalje.
Avstrijska sodišča bodo v kratkem sodila aretirane socialistične voditelje. Obdoiženi so, da so vedli za načrte upornikov. — Vlada pripravlja popis vseh mladoletnih od 14 do 18 leta. Vsi mladeniči v teh letih se bodo morali vsak mesec enkrat ali dvakrat udeležiti patriotskih vaj. Samo na Dunaju bo ta naredba zadela okoli 30 000 mladeaičev. — Nekateri inozemski časopisi vedo poročati, da bo odstopil predsednik republike Mi-klas. Kot njegovega naslednika nava. jajo habsburškega vojvodo Evgena, ki je že nad 70 let star.
Sestanek Njeg. Vei. kralja Aleksandra in kralja Borisa se je vršil ob priliki, ko se je vračal bolgarski kralj iz tujine v domovino. Oba vladarja sta se sestala v vlaku. Sestanek je bil čisto zasebnega značaja.
Nova razorožitvena konferenca bo baje v kratkem sklicana. Konferenca bi zasedala v Londonu ter bi se je udeležile Francija, Italija, Nemčija, Zedinjerse države, Rusija, japonska, Španija, Poljska, Belgija, Mala antanta in nekatere nevtralne države.
Zborovanje vojakov iz vojne in
povojne
Združenje borcev Jugoslavije (vojni dobrovoljci, bojevniki, vojni invalidi, četniki, rezervni oficirji) priredijo v nedeljo, dne 11. marca 1934 ob 10 30 uri dopoldne v veliki Uni-onski dvorani v Mariboru zbor vojakov iz vojne in povojne dobe. Na zboru bodo govorili predstavniki Osrednjega izvršnega odbora o programu „Boja", o enotni državljanski zavesti v smislu 6. januarskega manifesta Nj. Vel. Kralja, o našem gospodarstvu, o kmetskem in delavskem vprašanju in o narodno-obrambnih zadevah v našem podravskem obmejnem predelu. Zbora se bo udeležilo tudi številno odposlanstvo tovarišev iz Ljubljane in drugih mest. Železniška vozovnica skupno z legitimacijo, ki se bode izdala na zboru, bode veljala tudi za povratek. Vabljeni so vsi vojaki iz svetovne vojne in njihovi tovariši iz povojne dobe ter vsi prijatelji našega pokreta.
Denarne nagrade
bo delila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, gozdarski odsek za vzorne gozdne nasade izvršene na posekah goljavah in na nerodovitnem svetu. Ne zamudite prilike ! Za vzorni nasad si je treba oskrbeti res prvovrstne gozdne sadike. Te sadike nudi po zelo nizkih cenah banovinska gozdna drevesnica v Murski Soboti. Podvizajte se, dokler zaloga traja. Cene sadikam so sledeče: smreka semenka 3 letna za 1000 sadik 80 Din, smreka presajenka 4 letna za 1000 sadik 100 Din, mecesen semenski, 2 letni za 1000 sadik 120 Din, gozdni bor, sem. 2 letni za 1000 sadik 70 Din, jesen amerikanski, 2 letni za 1000 sadik 110 Din, akacija sem. 1 letna za 1000 sadik 100 Din, jelša črna, sem. 1 letna za 1000 sadik 100 Din, kostanj domači 1 letni za 1000 sadik 200 Din, črnih oreh 1 letni za 1000 sadik 1000 Din, kanadski topol potaknjenci za 1000 komadov 70 Din, hrast rdeči 1 letni za 1000 sadik 110 Din, javor beli 2 letni za 1000 sadik 200 Din. Naročila sprejema sreski šumarski referent v Murski Soboti.
Davno borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu: Iščejo delo moški: 11 polj. delavcev, 1 vrtnar, 1 cem. delavec, 1 opek. kurjač, 1 steklar, 3 kovači, 1 brusač,
5	stroj, ključavničarjev, 4 mizarji, 1 žagar, 1 usnjar, 6 krojačev, 4 čevljari,
6	mlinarjev, 2 pekarja, 1 mesar, 1 natakar, 12 zidarjev, 3 slikarji, 1 tesar, 1 grafičar, 3 slugi, 3 pom. delavci, 3 trg. pom., 39 navadni delavcev, 1 žel. kurjač, 3 šoferji, 2 priv. uradnika. Ženske: 1 šivilja, 3 kuharice, 9 služkinj. Danes je iskalo delo moških : 2 polj. delavca, 2 navad, delavca. Ženske: 1 kuharica. Odpotovalo : 2 polj. delavca. Delo ni bilo ponujeno. Posredovanj ni bilo.
LlGencovanje bikov in merjascev.
v srezu Murska Sobota se vrši po sledečem redu :
V petek 16. marca ob 7 url v Kupšincih, ob 9 uri v Tišini, ob 11 uri v Cankovi, ob 13 uri v Pertoči, ob 15 uri v Rogaševcih, ob 17 uri za G. Slavečo pri Forjanu;
v soboto 17. marca ob 7 uri v G. Lendavi, ob 9 uri v Bodoncih, ob 11 uri v Strukovcih, ob 14 uri v Pu-concih, ob 16 uri v Mačkovcih;
v torek 20. marca ob 8 uri v Križevcih, ob 10 uri v G. Petrovcih, ob 15 uri v Šalovcih ;
v četrtek 22. marca ob 8 uri v v Martjancih, ob 11 uri v Prosenja-kovcih, ob 15 uri v Tešanovcih.
v petek 23. marca ob 8 uri v M. Soboti.
Licencovanja bodo na običajnih, oziroma na od občinske oblasti določenih prostorih.
To pa je le nekako naknadno licencovanje, zato je v takem skrčenem obsegu. Glavno licencovanje bo v jeseni.
Samarrtanshi tečaj
priredi sreski odbor društva
Rdečega križa v Murski Soboti, katerega bo vodil prim.
•fi i ivi
g. dr. BREZO VNIK. — Prijave sprejema sreski tajnik društva Rdečega krlia gosp. Člžek.
17 A Š A K f^ A J IT7 A
TRurska Sobota :
—	Vprizorltev. Dramatični odsek tuk. „Sokola" pripravlja Cankarjevo dramo „Hlapci," ki jo vprizori 24. t. m. točno ob osmih z uvodnim predavanjem in v nedeljo 25. t. ra. ob 3 uri popoldne pri skrajno znižanih cenah. Pri prvi predstavi sodeluje dru štveni orkester.
—	Samaritanski tečaj. Sreski od bor društva Rdečega Križa v Murski Soboti vabi prijatelje dobrodelnosti, da se prijavijo v samaritanski tečaj, ki se prične v najkrajšem času. Pristop imajo zanimanci obojega spoia. Tečaj bo trajal približno mesec dni. Udeleženci bodo delali ob zaključku izpit in dobe od R. K. posebna potrdila. To je važno zlasti zavoljo vojakov, ker utegnejo biti prideljeni samaritani k sanitetskim četam, od-nosno v bolnišnice, čas in kraj predavanj se bosta še določila. Prijave sprejema sreski tajnik društva Rdečega Križa g. Čižek Tečaj bo vodil g. Dr. Brezovnik, prim. bolnice v Murski Soboti.
—	Občni zbor sreskega društva Rdečega Križa kraljevine Jugoslavije v Murski Soboti se je vršil, dne 2. marca 1934 v mali dvorani bokolske-ga doma v Murski Soboti. Za predsednika je bil izvoljen : g. Lipovšek Gašpar, sreski načelnik. Za podpredsednika : g. Benko Josip, narodni poslanec. Za tajnika : g. Čižek Gustav. Za blagajnika : g. Dr. Gregore Albin, srez. san. ref. V upravni odbor so bili izvoljeni : g. Dr. Brandieu Silvij, prim. bolnice, g. Heimer Oskar, zobo zdravnik, g. Koder Anton, javni notar, g. Dr. Vučak Štefan, ban. zdravnik V nadzorni odbor so bili izvoljeni : za predsednika g. Jezovšek Vladimir, javni notar, za člane : g. Hahn Izidor, trgovec, gdč. Kočevar Heda, poštna uradnica in g. Skuk Josip, uradnik drž. železnice. Za delegata za banov, skupščino je bil izvoljen: g. Pertot Kristijan, civ. geom. in starosta Sokola v Murski Soboti. O delovanju društva Rdečega Križa v Murski Soboti bomo poročali posebej.
—	Nesreče. Frumen Štefan, agrarni interesent iz M. Sobote je med prepirom, v jezi udaril po šipi. Pri tem si je prerezal žile na desni roki. — Kožar Lovrenc, žena posestnika iz Police si je pri padcu z lestve zlomila desno nogo. — Pred tednom je viničar Šmelc Leopold iz Črešnjevci sekal drva v gozdu. Pri tem mu je padlo drevo na nogo. Dobil je težke poškodbe na kolenih. — Viničar Mli-narič Mihal iz Hermanci je pomagal nekemu posestniku pri podiranju drevja v gozdu. Po- nesreči mu je padel hrast na nogo ter mu jo zlomilo.
—	Napad. Pred dnevi se je vračal Klonfar Štefan, trgovski pomočnik pri tukajšnjem trgovci^ Kuharju, po končani službi proti svojemu domu v Rankovci. Bilo je to okrog osme ure zvečer, ko so ga na cesti nenadoma napadli neznanci, gà vrgli s kolesa in ga pobili na tla kjer je obležal brez
zavesti. Napad se je izvršil v bližini gostilne Savel, kamor so ga tudi prenesli ter n;u nudili prvo porrsoč. Ves razbit v obrazu se je drugi dan sam napotil v bolnišnico. Klonfar ssm se o napadu ne ve ničesar spominjati. O zadevi je uvedena preiskava.
— Za zgraditev pravoslavne cerkve so darovali sledeči gg: Benko Josip, nar. poslanec 1000 Din; dr. Šumenjak Siavko, predstojnik sodišča 1000 Din; Lazarevič Tihomir kap. I. ki. 1000 Din; Koprivica Mili-voj žand. poručnik 500 Din; Buiovec Hi ja, svečenik 300 Din; Cvetko Ludvik priv. ur. 500 Din; Lepenac Milan p. podp. 300 Din; Koder Anton, notar 1000 Din; Veljkovič Stavra poruč. 400 Din; Pertot Kristijan geom. 500 Din; Abakumov Leonid priv. ur. 100 Din; Krstič Štefan, trgovec 100 Din; Hartner Ferdinand, župan 1000 Din; Samec Josip, veterinar 1000 Din; Dobraj Vilma hotel. 1000 Din, Heklič Štefan, trgovec 1000 Din; Š ftar Ludvik, mlin. ind. 500 Din; Brata Šiftar in Hahn trg. 500 Din; Hahn Izidor, trgovec 500 Din; Hirschl in Sinovi trg. 1000 Din; Berger Josip trg. 500 Din; Faflik Aiojz, restavraler 1000 Din; Džuban Josip, šol. upr. Križev-ci 500 Din; dr. Ritoper Aleksander Križevci 500 Din ; Benko Janez, gostilničar 500 Din; dr. Šerbec Jože, veter. 500 Din- Velner Jože šol. nadzornik 500 Din; Nadai Josip, vele-trg. z vinom 500 Din; Cvetič Janez, tovarnar 1000 Din; Ludvik Bachotel. 500 Din; Türk Josip, gost. 1000 Din; Miklavžič Jože, šum. ref. 300 Din; Čižek Gustav 300 Din ; Brumen Joško trgov. 300 Din ; Štivan E. trgov. 300 Din; Ludvik Šiftar, tovarnar 1000 Din. (Nadaljevanje.) Odbor se plemenitim darovalcem najiskreneje zahvaljuje in prosi še ostale prijatelje, da po možnostih podpirajo dobrodelno akcijo.
Puconci:
—	Kmetsko gospodinjski tečaj v Puconci, ki se je mirno s kmetško skromnostjo vršo na splošno zadovoljstvo že tri mesece, ima marca 11. zaključek. V zvezi z zaključkom je od 9. ure naprej razstava vseh predmetov, ki so se dekleta včile, popoldnevi pa pokažejo dekleta v gostilni Kuhar tudi tisto, kaj so se na tečaji ne včile namreč plesati, gde bode na veselje dobrega zaključka plesna veselica. — Trije meseci so hitro minili. Kako je hitro minilo ta tri mesece in kak so bile zadovoljna dekleta z voditeljicami one pa z dekletami, (čeravno jih je bilo osemnajset), starši in prireditelji pa z vsemi, je dokaz temu to, da so si želele če samo za en teden podaljšanja tečaja, kaj pa se je v interesi splošnosti ni dalo narediti. Kaj pa se ne dalo sedaj, pa je ne zamiijeno za drügikrat. Takšni tečaji so blagoslov za kmetške gospodinje 1 Ta trije meseci so več vredni za dekleta, ki mislijo ostati na deželi, kak tri leta gostilniške kfihnje. Vse čast i poštenje i starišam i dekletam, ki spoznajo hasnovitost takših tečajev i je obiščejo.
—	Vse krajevne organizacije J. N. S. v območju upravne občine so se zdražile v eno enotno občinsko
organizacijo. Občinska organizacija JNS v Puconcih ima doslej 165 Članov, prijavljajo pa se vsak dan novi člani. Organizaciji predsedüje Kuhar, predsednik občine, v odbori pa so zastopani vsi kraji.
Bivše Sokolsko društvo je
preosgovano v četo, reorganizacijska dela so v polnem teku, v kratkem bo občni zbor.
Na nakladalni prostor želez niškega skladišča mora nekaka kor poracija tank naročiti če misli železniška uprava kaj zasiiižitina tovornim, konji so premalo zato, da bi blago ta ali od tam voziti mogli. Ali to naj tiidi cestni odbor da narediti, navoziti potrebi odgovarjajoče, kak dovozne ceste? Kak bo izgledalo v jeseni ke daj je izvozna sezona, ali naj zopet vse v Radkersburg pelje? V čigavo korist pa ? Mislimo, da za to blato kot kompost bi se dobilo toliko denarja, da bi se pošteno navozil lahko z gramozom ta del, samo treba malo preračunati ... 1 ?
—	Puconska fara (gmajna) ima krasno ograjo, v čast vsem gmajna-roro, ki so pokazali toliko razumevanja do svoje cerkve. Vendar nam je pa nikakoni razumljivo, zakaj za ograjo tudi ne naredijo k ograji primerno lepi park, ki bi z historično cerkvijo in moderno ograjo tako predstavljal popolno harmonijo.
Društvo „Prijateljev zdravja"
je imelo svoj redni letni občni zbor, kje se je ugotovilo, da članstvo narašča in da je vsako leto manj pritoka z ozirom na denar, ki pride iz kazni prestopkov društvenega gesla „ne pij iz drugih kupic".
Gornja Lendava :
—	Gasilski dom. Tuk. gasilska četa namerava meseca aprila t. 1. pričeti z zidanjem novega gasil. doma. V to svrho je dala občina blizu cerkve brezplačen prostor na razpolago. Nekateri gospodje so proti zidanju in delajo vsledtega razne pritožbe na oblasti. Preprečiti hočejo namreč zidanje doma blizu cerkve. Vprašamo te gospode, ali so gasilci brezverci in zakaj ne bi bil dom sv. Florjana vreden tega prostora. Občinstvo se naj ne da zbegati z raznimi govoricami, da tisti niso pravi verniki, ki bodo zidali dom blizu cerkve. Ampak naj gasilcem pri delu v vsakem oziru pomagajo. Kljub vsem nasprotnikovim pritožbam se bo kmalu pričel dvigati enonastropen dom, ki bo v čast in ponos vsakemu Lendavčanu. O zadevi še spregovorimo 1
—	Družabni večer. Društvo Jadr. straže bo imelo v soboto 10. t. m. družabni večer v gostilni g. Krefta. Na dnevnem redu so razni humorji, kupleti in smešni nastopi. Sviral bo domači godbeni trio. Vsi prijatelji Jadranske straže dobrodošli.
—	Občinska organizacija J. N. S. je imela v nedeljo 25. febr. svojo redno sejo. Dnevni red je bil zelo važen. Pri slučajnostih se je sklenilo, da uvede organizacija ciklus predavanj. Predavanja se bodo vršila 11. in 25. marca ter 8. in 29. aprila. Kot predavatelji so se javili gg. Dr. Luk-man, Koglot in Černeka. 11. marca ob pol 12. uri bo predaval v gostilni Maršek o sadjarstvu g. Koglot, šol. upravitelj iz Kruplivnika. Udeležba članov obvezna.
Salovci :
—	Predrznost. Ko so se dne 26. februarja zvečer ob 20 uri vračali 3 naraščajniki od sokolske telovadbe, jih je Franc B. iz Šalovcev iz Štefaneco-vega dvorišča obmetaval s kamenjem. Da bo takim izzivanjem že enkrat konec, se je zadeva javila sreskemu načelstvu, katero bo gotovo izreklo tozadevno svarilno besedo. To naj bo zadnji opomin vsem tistim, ki še preganjajo naie sokoliče. Radi bi pa vedeli na čigavo pobudo se je to dejanje izvršilo?
—	Občinski odbor. Odkar imamo tu veliko upravno občino, zavzema tukajšnji občinski odbor zelo napredno stališče. To se je že posebno pokazalo ob priliki, ko je tukajšnje Sokolsko društvo zaprosilo odbor zemljišče za redno letno teiovadišče, nakar se je takoj soglasno odobrila prošnja Sok. društva. Pri tej odborovi seji smo pa še posebno pogrešali enega izmed tistih odbornikov, ki je daleč naokrog znan kot izvanreden velik nacionalist. Domačini pa opažajo, da se vedno izogne takim prilikam, kjer bi se moral izkazati za velikega nacionalista. Prostor za letno telo-vadišče je sokolsko društvo že prevzelo. Odmerjen je tik ob žeiezniški postaji, kjer teče Krka. Stremimo pa tudi za tem, da se bi sčasoma uredilo tudi kopališče, za kar je naša Krka še posebno prikladna. Društvo je občinskemu odboru za letno telovadišče posebno hvaiežno, kajti na ta način nam je omogočeno še bolj agano delovanje na našem sokolskem polju. Širijo se tudi govorice, da se bo tu v kratkem času zidala moderna stavba za veliko občinsko upravo in poštni urad (katerega še nimamo), kar bi za našo občino bil velikanski napredek. Občinski in v resnici napredni odbor pa že sedaj izpodbujamo k temu, da pri graditvi svoje stavbe tudi ne pozabi, na prostorno dvorano, ki naj bi služila za gospodarski, kulturni in prosvetni dvig naše občine. Agilnost občinskega odbora je vse hvale vredno ter zasluži res priznanje 1
Pertoča :
—	Predavanje. V okvirju tuk. kmet. nad. šole so pri nas nadalje predavali ' še gg. notar Koder, odv. konc. Bajlec ter Dr. Stanjko. Vsakokratni rekorden obisk priča v živahnem zanimanju prebivalstva. Gg. predavateljem se zahvaljujemo. — Kmet. nad. šolo zaključimo s primerno slavnostjo in naprošamo zato še ostale prijavljene gg. strokovnjake, da nas čimpreje po-setijo, ker se bo kmalu začelo delo na polju.
—	Rodovniški odsek. Pripravlja se ustanovitev rodovniškega odseka za simendolsko ali svetlolisasto govedo.
—	Igra. 11. februarja se je uprizorila pri nas Nušičeva trodejanska šala „Navaden človek". Vse vloge so bile srečno razdeljene in so se vsi igralci-(ke), čeprav nekateri prvič na odru, prav dobro odrezali. Obisk je bil zadovoljiv. Po vsej občini gre glas: „Pa kmalu zopet razvesel'te nas".
, Dolnja Lendava :
—	Pogreb madžarskega grani-
čarja se je izvršil ob številni udeležbi vseh »toplejših" Madžarov in Madžaronov. Vkljub vladajoči zimi ni manjkalo tudi cvetja. Takšno številno udeležbo ni nalagal s*mo čut pijetete, kajti prepričani smo, da če bi se to zgodilo našemu graničarju na Madžarskem da bi ga tam niti pes ne po vohal. Sicer razumemo sknte simpatije udeležencev tega pogreba ali vseeno se nam zdi, da toltke pažnje in sočutja ni zaslužil človek, kateri je tako drzno in nerodno izzval svojo smrt. Pred leti je isti graniCsr samovoljno prekoračil državno mejo ter prišel v Pince, vsled česar so ga predpostavljeni starešine kaznovali in degradirali od narednika na redova. Tu di lastna mati, katera se je pogreba udeležila, je imela za njega samo besede graje.
—	Nadebudna mladina. Da takšno imamo tu v Dolnji Lendavi. Le poslušajte! Dne 4. tega meseca je v dolnjelendavski okolici popivalo več tukajšnjih „boljših" mladičev. Ko so se vračali okoli polnoči domov, so po živalsko vpili in budili tržane iz spanja, znašali svojo ogorčenost nad cestnimi pioti, električnimi svetiljkami in steklenimi okni, tako da je v ponedeljek v jutru izgledalo, kakor da bi divjalj kak orkan. Nadejamo se da bodejo ti »junaki" vzgledno kaznovani.
—	Kosmač Karmen načeinica tukajšnjih Sokolic je premeščena v Maribor. Ta teden bodemo imeli poslovilni večer. Z njo izgubi tukaj Snji Sokol marljivo in neutrudljivo delavko. Simpatični in prijazni gospodični kličemo: Zdravo !
—	Pripovedka. Če časopis kar j £«* obliko, «e kaj rado zgodi, da postane za urednika preobširen. Pa si zvita glava pomaga: izmisli si zgodbo o siromaku, ki je hodil od glavača do glavača in iskal svojo pravico. In da je večji učinek jo seveda ne najde. Ker pa zmaji in čarovniki niso za odrastle primerna napotja, iz katerih zraste vsa junakova čednost pa vplete v njo besedo organizacija. Ubogi čitatelji I K temu pripomnimo še to, da so pripovedke izmišljotine ali pa domače
; povedano : laži, ki pač ne spadajo med krščanske čednosti I
—	Sotina. Najlepši vzgled volje do ; napredka, tudi na kulturnem polju, so ■ nam dali v soboto naši vrli gasilci. I V gasilnem domu se jih je zbralo
nad 40 mož in mladeničev ter nad j 15 deklet in tu so iz lastne pobude i sklenili ustanoviti mešan pevski zbor, i ki bode prvi pevski zbor na Goričan-| skem. Sestanka se je udeležilo tudi
Nemški svet na slovenskoj zemli.
Napisala: Kološvari Berta.
Bio je pa tö tisti, poleg šteroga se vsàka veselica, vsàko gostovanje moglo pri nji zgläsiti, i zandär mogo na njem nazOči biti, ka bi se nej kaj protidrzàvnoga kuhalo.
Tej zandàrov nàjvékii tao je pa bio z severne Morave i severnoga čehskoga.
Tam so že nisike planine, sneg màjuia odide, či si kakši mäli falat zemlé siromäk gori zpràska, tä tüdi gnoj na hrbti vu poti more gori nositi.
Driigo njim ne zrasté či krum-pii, ali malo ovsa, šteroga opščjo i ovséno kašo jejo. Ovak so rudarje, premog i železo kopajo, ali vu glaž-hutaj delijo, ali so tkauci. Njih za-slOžek je pa jàko slab.
učiteljstvo serdiške šole. Poučevanje petje sta prevzela gdč. P.ožar Hilda in g. Zemlič Marijan Od društva, ki si je v težkih gospodarskih prilikah znalo postaviti lani ponosen gasilni dom, od takšnega društva in od takšnih članov smemo opravičeno pričakovati, da bodo res z neumorno voljo hodili k pevskim vajam in da se bode v kratkem času v naši obmejni vasi razlegalo ubrano petje naših vrlih gas lcev, pomnoženo z nežnimi glasovi naših pridnih deklet. Le pogumno naprej I
— Nekaj odgovora. Novine so se nas zopet enkrat spomnile in sicer z nekim svojevrstnim „odgovorom." Kakor se vidi so ji saraogovori g. Ne-meš Viktorja kaj pri srcu in jih nad vse ceni. Sicer so pa res zabavni, seveda samo za nekatere gospode, ki imajo največje veselje v tem, da nudijo ljudstvu besede, ki se mogoče lepo slišijo, a so brez vsake vsebine. Saj smo že rekli, junaki ne streljajo izza plotov. Torej z besedo na dan, posebno če se kdo smatra za apostola pravice. Dokler pa se boste na ta način izmikali vam pač samim najbolj pristojajo »krokodilove solze" pa še tudi kaj drugega. Pa še to vam povemo : da je treba najprej pometati domače dvorišče, posebno če se tam najde dovolj dela.
OBVESTI Id.
M. Sobota. Redni občni zbor Kola Jugoslovanskih sester se vrši v nedeljo, dne 11. marca ob 3. uri popoldne pri Fafliku, v restavracijski sobi.
SPORČ
Mura-Panonija 2:0 (1:0)
Prav zgodaj sta začela naša domača rivala „spomladansko" sezono, ni niti prav skopnel prvi sneg in sta se že spoprijela na zelenem polju ter preizkusila svoje moči v prijateljski tekmi v korist podzveze. Tekma sama je bila prav zanimiva, toda pri obeh moštvih je bilo opaziti, da sta še prav na začetku treininga. To velja zlasti za Panonijo, čigar igralci niso zdržali ostrega tempa prvega polčasa ter so se v drugem polčasu omejili na defenzivo.
Po igri bi zaslužila Mura večjo zmago, saj je bila vso igro v premoči, kar dokazuje najbolj razlika kotov, ki je bila 14:1 za Muro. Pregrupiran napad Mure se pred golom ni mogel nikakor znajti in notranji trio je zas-treljal nešteto zrelih pozicij in celo 11-metrovka je ostala neizrabljena.
Potem zarazmtmo z kakšimi očmi so tej lOdjé glédali bregé pšenič-noga kruha i vu hràni obilnost kmét-skoga gostiivanja. Naši lOdjé so je pa jàko vu poštenjej meli, pri pred-nem stoli so sedeli i jàko so na tö pazili, ka bi se njim nebi kakšo formo zamerili. Zandàr se dobro čOto, ve-séli grätao i tam plésao z svojimi svati.
Tistoga hipa so pa naša gospoda zkoron nikšega driigoga driižab-noga žitka nej meli, kak iménidnéve. Té so obsliizàvali i tam vkOpprišla gospoda cele krajine. Vu püconskom farofi Terplàna Sändorovo, vu Màrki-ševci Sohàra Jožefovo, vu Soboti gosp. dflhovnlka Hfilla Ferencovo, vu Martjànci gosp. Horvàth duhovnika Martinovo, Augustuhovi iméndnévi, no pa itero bi näjobprvim mogla, naprej prinesti, Bàkovska Svéta Àna, so bili zborovišča naše gospodske
Najboljši del zmagovalcev je bila halflinija, ki je pošiljala napadu nešteto prav lepih žog. Branilca sta naredila v začetku nekoliko nebistvenih napak, toda kasneje sta se znašla ter sta opravila eno malo posla, kar sta ga ituela, prav dobro. Debut Kosa v golu je prav dobro uspel ter je v 1. polčasu dokazal svoj talent.
Panonija je imela najslabši del v napadu, ki v vsej igri ni izvedel nobene prave akcije. Mnogo boljša je bila halflinija, kjer se je prav dobro izkazal Pojbič. Najboljši del Pa-nonije pa je bila vsekakor ožja obramba, ki je prav dobro rešila svojo nalogo. Vratar Szepessy nosi sicer prvi gol na vesti, toda » ostalem je bil izvrsten.
Tekma je potekla v prav prijateljskem tonu, brez vsakih surovosti, kar je zlasti zasluga sodnika g. Kopi-ča iz Maribora, ks je sodil objektivno in je že v kali zadušil vsak poskus surovosti.
V nedeljo, dne 11. t. m. bo re-vanžna tekma med našima domačima rivaloma. Za to tekmo vlada v domačih športnih krogih veliko zanimanje.
Vinarska razstava in sejem u Ljutomeru.
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi, dne 20. marca 1934 vinski sejem in razstavo vina v kavarni g. Resnika v Ljutomeru. Otvoritev bo ob 9. uri. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko, ormožkega, gornje radgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša.
Polovična vožnja po železnici je dovoljena samo za povratek nazaj. Legitimacije se dobijo pri Vinarski podružnici v Ljutomeru.
Organizacija
Vsem občinskim edinicam v srezu Murska Sobota.
Opozarjamo vse občinske org. JNS. na občni zbor sreske skupščine, ki bo najbrže v drugi polovici meseca marca. Zastopani bodo na tej skupščini samo delegati onih organizacij, ki so nam v smislu statutov doposlale seznam članstva in vsaj polovico članarine in znesek za legitimacije. Sedaj so to storile samo sledeče občine : Murska Sobota, Bodoncl, Gor. Petrovci, Prosenjakovci, Murska Sobota — okolica, Križevci, Puconci, Martjanci, Tišina. Med temi so nekatere, ki so pravilno plačale organizacijske prispevke, niso pa doposlale seznamov. Vse ostale občinske org.
drüzbe. Ka je kmet nej zamero, je gospodom nikak nej povoli bilo.
Ka bi zandär pri njlhovom stoli sedo i či dobre vole grata, te štero-gaSté gospoda prosi, ka de žnjego-vov gospov plésat i&.
Šli so notri Wimberskiji i se pritožili i ga v ednom prosili, nàj on občasti z svojov prisostnostjov njihovo drfižbo. I od tega mao sta on i njegova gospä odličniva člana bilà naše gospodske drtižbe.
Zdravnika vu Murskoj Soboti nej bilo. Najbližji je bio dr. Siegel Ferdinand vu Beltincih, baron Sinaja beltinskoga veleposestnika hišni zdravnik, i vu Radgonji eden soldački i po dvà civila.
Prinas pa vu tisti letaj za jesenä zkoron vsàki drfigi človek na trešliki (mrzlica) trpo. Wimbersky silno proso zdràvnika od vläde i apoteko.
so že imele občne zbore, a niso še do danes poslale denarja, ne seznama. Prihranite nam nepotrebno delo.
Cankova. Pospešili bomo rešitev Vaše resolucije glede ceste Cankova— Radgona.
Prosenjakovci. Razultat obč. zborov naših občinskih organizacij je bil prav zadovoljiv. Po številu članstva pa piednjači občinska organizacija v Prosenjakovcih. Ta organizacija je v srezu najmočnejša in ima 450 članov. Tej organizac«ji naj bi sledile tudi ostale.	Odbor.
Gornji Petrovci. Naše krajevne organizacije so si ustanovile dne 25. februarja 1934 na sestanku v gostilni g. Porša v G. Petrovcih svojo občinsko organizacijo. V novi obč. organizaciji je včlanjenih do sedaj 7 oz. če računamo v Ženavlji dve, 8 organizacij s 355 člani. Krajevne organizacije včlanjene v obe, so sledeče: Ženavlje z 57 člani, Adrijan-ci z 46 čl., Šulinci z 45 čl., Stanjevci z 50 čl., Lucova z 62 čl., Boreča z 35 čl., Martmje z 22 čl. in Ženavlje II. z 38 čl. Kakor čujemo se je ustanovila oz. obnovila krajevna org, v Gornjih Petrovcih in ima tudi do 30 članov. Tako bo naša obč. organizacija ena najmočnejših, in bo imela okrog 400 članov. Na občnem zboru so si prisotni delegati izvolili sledeči odbor : Za predsednika : Bohar Adam, preds. občine; dva podpredsednika: g. Ballek Jožef, pos. v Neradnovcih in Hari Zoltan, šol. upr. vStanjevcih, za tajnika g. Škergei KareJ, šol. upr. £ Ženavljah in za olagajnika g. Lucu Štefan pos. v Adrijane.h. Kako je iz tega razvidno, je organizacija v dobrih rokah in upamo, da bo tudi zelo dobro uspevala. Prosimo g. narodnega poslanca in sresko organizacijo, da bi nas po možnosti obiskali.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
VELEOPERETB
MODRI SEK
Režija : PAUL MARTIN.
V	gl. vlog. : LILIAN HARVEY, WILLY FRITSCH, WILLY
FORST in PAUL HÖRBIGER.
Predstave se vršijo i
V	NEDELJO, dne 11. marca ob Vü4 uri popoldne in zvečer ob 1/29 uri.
Apoteka je bila vu Terplänovom hràmi, gde zdaj g. Benka poslanca palača stoji. Zdravnik pa vu grofov-skom hràmi. Grünti so bili jàko zmešani. VČàsih kakši falat zemlé že trétji, štrti vért na rokaj meo i eiSe na stàrom vérti stala. Sirotinsko de-co navadno na slažno dàjo; grünt pa šteri rod vzeme na svojo oskrbo. Z dohodka bi se nàj dàvek pldča i či kikši dug jeste, ka pa više pride, se more deci shràniti, i da leta dobijo, tà dati.
Gda so pa tàkSe sirote prišle svojo vrednost iskat, te je rod več ne šteo grunta pfistiti, ka etak pa tak, ka je on več včpiačao, kak |e vse vredno, grflnta ne pfisti. Dobre svedoke so mogle te sirote meti, či so štele svoj« last nazàj dobiti.

Iz delovanja Združbe trgovcev v ITlurski Soboti.
Važno opozorilo vsem davkoplačevalcem !
Davčna uprava v Murski Soboti je poslala občinskim uradom ter razglasila poziv glasom katerega morajo v času od 1. marca do 31. marca 1934 vložiti davčne prijave vsi trgovci, obrtniki, gostilničarji itd. in to :
a)	prijave za odmero pridob-nine za leto 1934.
b)	prijave za odmero davka na poslovni promet za leto 1934
Opozarjajo se radi tega vsi zainteresirani, da vložijo obe prijavi pravočasno, ker je sicer predvidena za vsakega, ki prijave ne bi vložil pravočasno, kazen 3% odnosno 10% od odmerjenega davka.
Ker so prijave v smislu novih naredb in novo uvedenih davkov za leto 1934 diugačne kakor so bile doslej, se opozarjajo vsi p. n. člani, ki prijave ne znajo sami točno izpolniti, da se raje, kakor da bi prijavo napačno vložili, informirajo v pisarni Združbe trgovcev (trg. Čeh Franc v Murski Soboti), kjer dobijo točne podatke, ali pa počakajo s prijavami do 24. marca 1934, ker ta dan pridejo itak vsi k redni letni skupščini v M. Soboto, kjer se bo vsem obrazložilo kako se morajo davčne prijave izpolniti.
Opozarjajo se radi tega vsi člani ponovno, naj prijave nikjer ne da-do delati po tujih ali neveščih ljudeh. Prijavo naj vsaki po možnosti vloži osebno pri davčni upravi in nikjer drugje.
Prijave se dobijo v pisarni združbe trgovcev ter tudi v trgovini Čeh Franca.
VABILO
na XIII. redno letno skupščino, ki se vrši v soboto, dne 24. marca 1954 ob 10. uri dopoldan v dvorani ,,Sokolskega doma" v M. Soboti.
Dnevni red:
1.)	Poročilo predsednika.
2.)	Tajniško in blagajniško poročilo.
3.)	Poročilo nadzorstva.
4.)	Proračun za leto 1934.
5.)	Predlogi in sklepanje uslužbenem glasilu,
nakupovalcih itd.
6.)	Razprava o event. samostojnih predlogih.
7 . ) Slučajnosti .
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se vrži eno uro pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov (člen 16. pravil).
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu, ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi Združbe (člen 17. pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži, ali ne predloži tri dni pred zborovanjem pismene opravičbe z tehtnimi razlogi, se njemu predpiše globa in to za člane stanujoče v Murski Soboti
Din 50.-, za ostale Din 20.-.
Zapisnik zadnje redne skupščine se na tej skupščini ne bo čital, ker je bil objavlj en v tedniku „Murska Krajina" štev. 12-21 letnik 1933 ter vsem članom dostavljen, je pa tudi na razpolago vsem članom v pisarni Združbe. Istotako je razpoložen obračun Združbe za leto 1933 vsem članom od 24. februarja do dneva redne letne skupščine.
Murska Sobota, dne 22. februarja 1934.
UPRAVA
Združbe trgovcev za srez M. Sobota v Murski Soboti.
K1TÌ ETI J SIVO
Preprečevanje bolezni pri krompirju.
Bolezni krompirja so močno razširjene in povzročajo kmetu veliko škodo. V poštev pridejo zlasti te le tri bolezni: plesnoba ali palež (,pe-ronosporä"), počrnenje in gnitje podzemnega dela stebla ter zvijanje listov.
Če hočeš krompirjeve bolezni preprečiti in posredno zatirati, se ravnaj po sledečih navodilih:
1.) Uporabljaj le zanesljivo zdravo seme. Glede tega ne zaupaj prodajalcu, temveč se sam prepričaj in preglej že krompirišča po cvetju v tistem kraju, kjer nameravaš kupiti
semenski krompir. Če zapaziš na krompirjevici bolezenske znake, ne kupuj dotičnega krompirja za seme.
2 ) Če v tvojem kraju krompir močno in hitro peša (degenerira), menjavaj semel Pri tem pazi, da dobiš za seme po možnosti vedno le krompir iz ostrejšega podnebja (navadno višje ležeči kraj) kot je tvoje. Mar sikje menjavajo seme vsako tretje, ali celo že vsako drugo leto.
3.)	Sadi odporne vrste krompirja. Sorti .oneidovec" in „rožnik" sta odporni in tudi v drugih ozirih prikladni za naše razmere.
4.)	Če zapaziš na njivi, da so od bolezni napadeni le nekateri grmu-šeljni, izkopaj jih ob zoritvih posebej,
da se njihovi gomolji ne zamešajo med zdrav krompir.
5) Za saditev uporabljaj če le mogoče cele, nerezane gomolje, velike kot debelo kurje jajce. Drobnih gomoljčkov ne sadi. Če pa krompir za seme režeš, reži samo srednje debele gomolje in sicer po dolgem na dva kosa. — Š« boljše je, če jih razpoloviš po črez in uporabljaš za seme samo zgornjo polovico. Zgornja polovica ima največ in najlepša očesa, spodnja pa le po par slabo razvitih očesc. Zato uporabljaj spodnjo polovico gomolja za krmo. Povsem napačno pa je, ako režeš za seme iz gomoljev po več majnih koščkov s samo 1 do 2 očesi.
6.	Predno narezani krompir sadiš, ga pokrij z mokrimi izžetimi vrečami, ali cunjami in ga pusti par dni ležati. Na ranah se stvori mrenica, ki očuva seme pred glivičnimi okužba-bami v zemlji.
7.)	Ako gnojiš krompirju z u-metnimi gnojili, ne gnoji enastransko. Upoštevaj tedaj poleg dušika tudi kalij in fosforovo kislino. Če gnojiš krompirju z običajno količinv hlevskega gnoja, uporabljaj razen tega po potrebi še kalijevo sol (na 1000 m2 ali „mernik posetve" do 20 kg) in superfosfat (na 1000 m2 do 20 kg). Vedi, da enostransko gnojenje ni do-bičkanosno. Enostransko gnojenje z dušikom vrhutega pospešuje razvoj bolezni.
8.	Če sadiš krompir na globoki, težki, mokrotni zemlji, ga sadi tako, da tekó vrste v smeri prevladajočega vetra. Vetrovi bodo zemljo zračili in sušili ter s tem omejevali preobilno vlažnost, ki pospešuje bolezni. Na primer če prevladujejo severovzhodni vetrovi, naj tekó vrste od severovzhoda proti jugozapadu.
čržne cene:
Mariborski Živinski seiem.
Na ta sejem je bilo prignanih 21 konjev, 22 bikov, 190 volov, 330 krav in 16 telet, skupaj 579 glav živine. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3.50 do 3.75, poldebeli voli 2 50 do 3, plemenski voli 2.25 do 3, biki za klanje 2 50-3 50, klavne krave debele 2 do 3.50, plemenske krave 1.50 do 2,75, krave za kloba sarje 5 50 do 2, molzne krave 2 do 2 50, breje krave 2 do 2,50, mlada živina 3 do 3.75, teleta 5-6 Din. Prodanih je bilo v Italijo 14 kom.
Mesne cene: Volovsko meso I-vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav. telic 4—6, telečje meso I. vrste 10 do 15, II vrste 8 — 10 svinjsko meso sveže 10—16.
Novosadska blag. borza 5. t. m. Tendenca neizpremenjena. Pšenica : Baška okolica, Novi Sad, okolica Sombor 100-102, srednje baška in sremska 101-103, gor-njebaška 102 104, baška potiska in slavonska 104—106, gornjebanatska 98 100, južnobanatska 96-98 Din.
Oves: baški, sremski, slavonski 52 - 54 Din.
Ječmen : baški in sremski 70 72, pomladanski 78— 82.
Koruza : baška in sremska stara 80-81, baška stara okolica Sombor 81 82, baška in sremska nova 63 do 65, nova sušena 73—75, banatska nova sušena 70 71.
Hranilno knjižico
kupim od Prekmurske banke v M. Soboti do 50.000 din. proti prvovrstnemu jamstvu, in mesečnemu odplačilu.
Ponudbe na upravo lista.
IntU rn takoj stanovanje z 2 so-lfiUlI uu bami, kuhinjo in pritikli-naroi ter vrtom. Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni v Murski Soboti.
Na veleposestvu v Gornji Lendavi se sprejme v službo POŠTEN IN ZANESLJIV LOGAR. — Isto veleposestvo ima na prodaj MLADE BIKE In £TELICE čistokrvne SIMONDOLSKE. — Povprašati pri Upravj veleposestva v Gornji Lendavi.	1
KEREŠEK
gazdasägi komenciós
béreseket
Szloveniai birtokomra.
Elonyben fbszbsuI ¥—5 csaladtagból àlló csalad.
Ajänlatokat e lap kiadóhivatala közvetit.	1
Proda se :
iz proste roke 32 oralov obsegajoče posestvo na Vanečl z hišo in z vsemi gospodarskimi polslopji, Proda se tudi posamezno. Kupci se naj oglasijo pri gostilničarju g. HORVAT-u v Nem-čavcih ali pri gostilničarju g. TITAN-u v Černelavcib.	1
t POZOR ! S BICIKLI5TI S
POHlRLiME STARIH B1C1HL0U.
V ognju emajlirano
Din 70__
GUSTAV D1TTR1CH Murska Sobota.
Sadna drevesca.
Kmetijska šola v Rakičanu ima naprodaj (k oddaji) lepa sadna drevesca (cepike) jabolk, hrušk in breskev po ceni Din 6 za komad. Posestnikom se priporoča, da zasadijo čimveč sadnega drevja, ker je sadjarstvo pri današnjih prilikah še najbolj dobičkanosno.
J 903/33
Draibeni oklic
Dne 3. aprila 1934 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. dražba nepremičnin hiše, dvora in njive.
Zemljiška knjiga M. Sobota vi. št. 279 in 1/2 vi. št. 692.
Cenilna vrednost : 55770 Din.
Najmanjši ponudek: 43420 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-benl oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
SPBSko sodišče v M. Subiti,
dne 27./1.1934.