LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE leto vn LJCBLJANA, 29. maja 1957 8TEV. 10 Z ZBOROV ŠTUDENTOV VOLIVCEV Uspehi in izkušnje Delo Zveze študentov je razgibala pomembna no-vost — zbori študentov volivcev. Svoje zbore so že imeli študentje ekonomskega in pravnega oddelka pravno-ekonomske fakultete, medicinsko-stomatološke fakultete, fakultete za agronomijo, gozdarstvo in vete-rinarstvo ter prirodoslovno-matematičnega in jilozof-skega oddelka PMFF. Ob teh zborih lahko zabeležimo vrsto uspehov in neuspehov, obenem pa precejšnje število dragocenih izkušenj, ki nam bodo pomagale pri bodočem delu. nem uspešni in so izpolnili pri-čakovajija. Poročila predstavni-kov so bila, čeprav ne preveč podrobtia, dobro pripravljena. Nekateri zbori pa so bili Pre-malo pripravljeni in zat0 niso rodili pravega uspeha. Seveda imaio združenja pri organizaciji sfborov težave, ker je tak naSin lega »bor študeatov fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, med najslabš« pripravljene in zato tudi naj-manj uspele pa zbora štndentov voiivccv PMFF. Kot pri vsaki novl stvarl, lah-ko tudi Pri teh zborih opazitno nekaj začetniških slabosti in Tovariš Tito, še na mnoga teta! Najbolj pozitivne revolucionarne lastnostl so vztrajnost, smisel za. kolektivno življenje in čvrsta povezanost z Ijudstvom. Ako ima človek te lastnosti, ni sposoben samo za herojska dejanja v vojni, temveč tudi za velika dejanja v vsakdanjem delu, v gospodarstvu in na vsakem mestu, kjer se na~ haja. Ta lastnost največ pomaga, da postane pošten državljan države, ki gre v polnem razmahu stalno naprej v svojem razvoju. Razen tega je seveda po-trebna tudi pripravljenost za, žrtve. Našo mladino moramo vzgajati, da bo Ijubila svojo državo, da bo Ijubila svojo domovino in da bo pri-pravljena v vsakem času, ako bo potrebno, dati tudi življenje za njeno neodvisnost. To pa je zelo potrebno tudi v sedanjem času in to ni v nasprotju z internaci-onalizmom. Naša država je socialistična, gradi novo življenje v teikih okoli&činah %n ne moremo douoliti v nobenem primeru, da bi naši mladini začeli pridi-govati, da ji ni treba braniti svoje drlave, ker smo proti vojni, kajti to bi bil defetizem najslable vrste. Borba proti vojni je sestavni del vse naše zunanje politike. Toda zahteva tudi pripravlfenost mladine, da se v potrebi zavzame za, obrambo svoje države. (Tito v intervjuju z direktorjem glasila »MladosU) Družbeno upravljanje univer. ie je Zvezi študentov Jugoslavi-je odprlo nova področja dela. Njena politična moč je s tera narasla. Delo v organih djmžbe-nega. upravljanja univense pa terja vedno tesnejšo povezav0 štndentskega predstavnika s štu-dentl njegrore fakultete. Koor-dinacijski odbori So 9e obnesli, vendar ne nudijo predstavniku dovolj neposredne podpore nje-govih v.olivcev. Zato se je ZSJ odlorMa za novo obliko povcza-ve ~" za'«bore študentov voliv-cev. Zbort Studeniov volivcer «o zamišljeni kot posebna oblika seznanjanja študentov « TpraSa-nji, ki iib, obravnavaio oargaoi družbenega npravljanja, obe-nem pa so tudi oblika podpore študentov svojemu predstavnikn v fakaltetnem svetn. Temn na-menu Je tudi prilagojen pro-gram zborov: poročilo predstav-nika o delu org»na druibenega upravljanja, katerega član J«. in o rprašanjih, ki jih ta organ obravnava. Temu poročilti sledi razpravljanje, v katerega rple-tajo tudi rprašanja, o katerih 1 do še v tem študiiskem letn razpr vljall organj draibenega upravljanja. Dosedanji zborl m bili r glav- ŠVEDI V NASELJU V nedeljo 12. maja 3e tričlan-ska mladinska d&legacija socia-listične mladine Svedske obiska-la Štr ' ^ntsko naselje, tejeor je bil po^., 7Le •siotbce, 6ucbvita pLaža, mir in poeiaibljemje. vseh Studijskdh ftežav in nadlogv predvsem pa študentskemu Ž€-pu primerna oena (250 din- na dan), to so največje. privlačnio-sti študentskega tabora ¦ ¦ - Vsi,ki želijlp pole« lctova« r. Ankaranu, se lahko prijaviio vsak torek in četrtek od 13. do 14. ure na univerzitetnem odbo-ru ZSJ na Miklosičevi cesti 5a. Prvi labko odidejo v Ankaran že 15. junija, nato pa bodo iz-mene vsakih 15 dni, zadnja od 1. do 15. avgusta. ANKARAN VAS PRICAKUJE! STUDENTJE OB DNEVU MLADOSTI V tednu, ko se po všej Jugio-slaviji vrste prireditve v čast Dn«vu mlaki do!'imi. Go-»tovala je v M(w.ir.iu. Ljubnem ln Re&ici. dela nekaj čisto novega, vsako-letne skupščine zdrnženj pa so ie ustaljene oblike dela. Kakšni novosti pa lahko vsaka impro-vizacija hado škoduje, česar bi se morala sdraženja zaveda-ti. Od doslej izvedenih zborov lahko stnatramo za najbolj uspe- Mednarodno šludentsko srečanje v ijubljani Letos tretjič Med ppčitnicami prirejajo nacionalne zveze študentov po raznih državah različne seminarje in sestanke za tuje štu-dente in jih tako seznanjajo z življenjem in delom svojih študentov. Med take seminarje spada tudi mednarodno štu-dentsko srečanje v LjubljanL ... Pred dvema letoma so se tuji študenti prvič zbrali v slo-venskem univerzitetnem centru in slišali na predavanjih nekaj odlomkov iz naše zgodovine, kulture, današnje stvar-nosti ter si ogledali nekatere slovenske kraje. Ker se je ta prvi poskus obnesel, ker je bil to zelo primeren način, da seznanimo tuje študente z življenjem pri nas, smo lahko lan-sko leto znova prebirali program v prospektu z naslovom: II. mednarodno srečanje v Ljubljani. Predavanja: Borba za svetovni mir. Narodnoosvobodilna vojna. Mednarodno štu-dentsko sodelovanje. In še druga. Izleti na Bled, Ankaran, po Lj-ubljani. Preko 40 študentov iz okrog 20 držav je bilo na-vdušenih nad srečanjem, Jugoslavijo, Ljubljano... »Mi se zahvaljujemo našim jugoslovanskim kolegom, ki so nam omo-gočili sodelovanje na njihovem srečanju. Spoznali smo nekaj drobcev jugoslovanske stvarnosti, srečanje s predstavniki mnogih držav pa je vzbudilo v nas upanje na boljše s&delo-vanje v bodočnosti...« so zapisali študenti iz Hamburga. Letošnje srečanje bo nadaljevanje takega prijateljstva in medsebojnega razumevanja, ki je danes glede na razceplje-nost študentov po svetu v dve skupini še toliko bolj pomemb-no in potrebno, saj je tako razumevanje osnovni pogoj za iskreno in uspešno sodelovanje. Zato tudi letos pričakujemo. da se bo zbralo v Ljubljani od- 25. julija do 1. avgusta kakih 50 študentov iz približno 20 držav. Program srečanja je spre-menjen le toliko, da bo letos še bolj poudarjen študijski značaj in bo nekoliko omejitev pri drugih prireditvah. Med drugimi bodo predavali: Marija Vilfan o političnih dogodkih . v svetu, prof. dr. Makso Snuderl o pravni zaščiti človeka v socializmu, Pero Ivačič, podpredsednik CO ZSJ o naporih ZŠJ iza zbližanje nacionalnih unij, predstavniki študentov v uni-verzitetnem svetu pa bodo govorili o družbenem upravljanju univerze. Zaradi enotnosii bo letos samo en uradni jezik in sicer angleški. Med ostalimi, prireditvami Iahko omenimo vcčer .iugoslovanskega filma, dalje izleti k Urhu, ogled Iskre, Bled, Ankaran. Pričakujemo, da se bo letošnjega srečanja udeležilo več uradnih predstavnikov nacionalnih zvez. Sre-čanje je organizirano v sklopu z drugimi mednarodnimi semi-narji v Jugoslaviji, predvsem s tistim v Dubrovniku, ki je tudi že postal znan po lanskem uspehu med študenti vsega sveta. Ker bo srečanje v Ljubljani neposredno po dubrovni-škem seminarju (na tem bodo govorili samo o eni temi: refor-ma visokošolskega študija), bo tako omogočeno udeležencem iz Dubrovnika, da pridejo tudi v Ljubljano. Prepričani smo, da bo tudi letošnje ljubljansko srečanje pripomoglo k boljše-mu razumevanju med študenti in še bolj seznanilo tuje študente z našimi uspehi in težavami. Udeleženci lanskoletnega srečanja med predavanjem napak. Ude!eSba je, p dovoljiva, š« ved»o prem»jhn». Tu zadenemo »b stari probl«m — premajhno zanimane štaden-tov za delo ZSJ na področja družbenega upravljanja. To nezanimanje je v itm pri-meru kar neraznmljivo, {« po-mislimo, da gre «a probleme, ob katere. zadene študent na fa-kulteti vsak dan, in da ga vsak sklep fakult«tnega sveta lahko tadene v živo. Tudi neposredni rezultati razpravljanja na «bn-rih bi morali bitj vsakemu »6ii-ni. Z reševanjem Stndijskih in tudi drugih problemov sc nkvar-ja zat0 le majhno šterilo Stn-dentov in tudi na sborih itu-dentov rolivcer se oglašajo sa-mo ti. Zato so nam profesorji in hidi drugi že večkrat očitall, da itndentski predstavniki t organih družb«nega apravljanjs in z*sopniki ZSj gorore In eah-tevajo zaprav le v imenfl nekaterih, ne pa rs.eh študen-tov. Zb»r{ bodo Sele takrat * celoti oprarlli svojo nalogo, ko bodo v diskusiji sodejovali rgl žtadentje. Ena izmed slabosti zborov Je tndi ta, da se omejojejo pred-vsem na Studijska vpraSanja. L« študentje agronomije, g»-rdarstva in veterinarstva, *o rarpravljali tudi o problemib proračuna. 'Cnivendtetni svet in fakultetni sveti pa rarpravljajo o vseh mogočih problemih 't» večina izmed njih se tiče Stu-dentov. Večlna aretov je fe imela na dnevnetn redn tako imenovano itudentsko vpraša-nje, ko so razpravljali o najraz-ličnejšlh problemih študentor, o njihovih kultnrnih, športnih, socialno-ekotiomskih, političnib in drugih problemih. Dosedanj« izkušnj« nam bodo vsekakor pomagale, da se bomo rešili začetniških napak in fnr-malizma ter dali zborom itn-dentov volivcev tisto široko Jn sproščeno obliko, », kater0 Jitn bomo šele lahko dali pravo vsebino in pomen. Davno je neka človeška roka zapisala besede, ki jih od ta-krat večkrat slišimo in so dO' bile oznako Ijudskega prego-vora, da je skromnost lepa čednost. Ta toliko iskana in pri nekaterih tako pogrešana vrlina, je pri mladih Ijudeh dobila posebno vrednost, ki ji . v naših razmerah pravimo študentska skromnost. $tvar sama verjetno ne bi bila vred-na, da o njej po ncpotrebnem razlivamo črnilo, če nasproten pojav, ki mu pravimo ne-skromnost ne bi iako vidno prodiral skozi odprtine današ-njega človeka in zavzemal vedno večji obseg. Ta od-klon lahko zapazimo povsod, kjer življenje teče po nepri-rodno vzdrževani strugi in se pri delu mladih Ijudi spremi' nja v neko vrsto bolezni, ka-tero ne znamo oz&raviti, ali pa se prenekateri ne zavedajo obolelosti in nočejo, da bi ozdraveli. Nimamo namena, da bi kakor uaški pridigarji de-lili nasvete, ker Ijudje, o ka-terih tokrat govorimo v nega-tivnem smislu, v glavnem sploh ne upoštevajo tujega mižljenjo. Na primerih hoče-mo samo poJeazati, koliko je naša trditev blizu objektivne stvarnosti. Zato smo zbrali-nekaj pcučnih primerov, o katerih se nam zd\ vredno spregovoriti. Zaenkrat verjetno že tii ne-varncsti, da bi vrelec študent-ske skromnosii popolnoma usahnil. Ze samo povprečje Stipendij Ijubljanskih študen-tov, ki znaša 4.700 din, večino prisiljuie k skromnemu žiu-Ijenju. In v tem pogledu lma.~ mo resnično vzorne primere. Pri marsikom je ta skrom-nost privedla celo do skrom-nosti pri učenju. Toda to je končno razumljivo. Manj ra,-zumljiva je vsekakor ne-skromnost, s katero se neka-teri študentje podijo po Ijub-Ijanskih ulicah in igrajo pro-menadne leve. Naša študentska samopomoi Iz dneva v dan odkriva pri-mere skromnosti, kajti vsi ti-sti,.ki si z lastnim zaslužkom želijo zboljšati svoje življenj-ske pogoje, ne poznajo bacila neskromnosti. Pripravljem so oprauljati vsa dela: fi2ična, natakarska in mlečnih razna-šalcev. Sem na vsak način spada zgodba o zakoncih-Štu-dentih, ki sta sprejela odloč-bo o kletni luknji za stanovn-nje in z dvemd štipendijartia vzdržujeta svojega otroka. Ko jima to več ni zadostovalo, sta si poiskalo fizično delo. Dalje, o diplomiranemu inženirju, ki je po prejemu prvih mesečnih plač vmil samopomoči ves denar iz nekdanjih podpor in končno primer študenta, k» je prišel odpovedat dendrno po-moč, ker je medtem nekje do~ bil itipendijo. Seveda tudi na listi študent-ske neskromnosti ne primanj-kuje vzornih in moj$trskih primerov. To je naša črna li-sta, v katero iivljenje vpisuje samo tista najbolj kričeča in drastična početja. Kaj bošte rekli o zboru tistih študentov, ki, kadar je treba spregovoriti o sebi in svojem delu, pojejo slavospeve in si pripisujejo zasluge, ki si jih sproti zmiš-Ijujejo. Recimo takrat, fco je treba dobiti priporočilo 20 od-hod v tujino. Preberite nekaj tdvrstne literature in uživali boste v domiselnosti in izvir-nosti avtorjev, ki se jim pozna Btilska spretnost iri bogastvo zvenečlh fraz. Toda to ni vse. V Naselju stanuje baje nek arhitekt, ki ima lastni osebni avto, da lahko hodi na preda-vanja in dela izlete. Zakaj njegove postelje ne bi dobil nekdo, ki je bolj potreben strehe nad glavo, saj se konč-no do udobno prenočevati tudi v osebnem avtomobilu. Glav' no je da imaš streho nad gla-vo. V Kolegiju je, pravijo; isti primer in nobenega ne peče vest. Pripovedujejo celo, da je v Naselju dekle, ki mora imeti vsak trenutek avto na razpo-lago, kajti drugače fant ni vreden njene ijubeznL Zen-skam lahko pogledamo malo skozi prste. O slučaju v Osrednjl Uu-dentski menzi so dovolj dolgo govorili. Temu pravimo pod-jetnost in prodornost. Mož je zbral toliko različnih POMO-Cl 1N SUBVENCIJ, do je skupna vsota daleč preaegla znesek za celomesečno nrano. In končno še tistega tiča, ki je prosil pomoči in podpore in ko mu je uspelo dobiti §e Sti-pendijo, je v gotovini kupil motorno kolo. Znamka Jawa, made in Czehosloivakia. Komentar k temu ni potre-ben, ker bi besede morale biti preveč strupene pr\ obsojanju teh pojavov. Prikličimo si raje v spomin, da je skromnost služila za okras vseh velikih duhov, pravim izobražencem in ustvarjalcem pa še posebej. Zares, ni razlogov, da bi v rtašem času zanemarjali tisto človeško vrednoto, ki $0 jo cenili naši vettki prprfvil-' , PROBLEMI Študentje in tuji jeziki Prj študiju našlh štud entov oPa2itno neko poman.jkljf-vost: prtsvelika navezanoPt na učbenike in skripta in premajhna uporaba strokovne litcrature, predvs&m tuje.' ,Za to j« vrsta vzrokov: preobremenjeno^t s preclava.nji in vajami, pomanjkanje tnj« literature in nc naaadnje tudi znanje tujih jezikov. ; V gimnaziji se študent pona- odite(jemo srbohrvaščino. Veči- vadi uči dveh tujih jezikov. To- aa študentov obvlada dva je- da pouk tuijih jezikov v gimna- zika, enega aktivno in pasivno. ziji je v marsičem in marsi- enega pa le pashmo. Tudi šte- kdaij zelo problematičen. Marsi- vilo takih. ki znajo vsaj, pasiv- kdaj- študenbu znanje tu'jih jezi- no 3 ali 4 tuie jezike pravza- kov, prine&eno te gimnazije, pri prav ni majhno. Redkejši so žtudiju strokovne literature od- študentje, ki znajo šest in več pove. Jezik v strokovni knjigi je n&mre-č večinoma dokaij raz-ič d jeaikov. Medtem ko so raziimljivo ve- od. tiste otolike jtzika, kot liki svetovni jeriki angle&čina, 3'0 je učil v gimna^iji. Zgodi nemščina, fraocoščina in ruiči- na v ospredju, pa opazimo pre-cejšnje zapostavij-anje slovan- 6e celo, da študent, ki se vpiše n. pr. na germanistiko, jezlka, ki ga je vpisal in ki se ga je skih jezdkov. Prejšnje čase so učii v gimnaziji, splob, n« ob- študentje znali češčino, poljšči-vlada. Toda razpravljanje 0 tem «odi drugim. ft KOLIKO JEZIKOV ZNAMO? V zveži z reformami in pre-ureditvami v učnem fiačrtu za gimnaiziije lahko opazimo med študenti več vaLov glede znanja tujih jezikov. Zadnji letnik in tibsoliventi še poveči-ni obvla- no in druge. ZANIMANJA NI Fraiza, da znanje tujih je«i-kov šiT,i in poglablja človeku obzorje, ge sicer r«s že stara, toda n,i izastarela. Tega bi. se morali študentje boli zavedati. Pred deti je imela vsaka fa-kulteta kot neobvez&n' predmet dajo ruščino in še kak tuj je- enega aii več tujih jezdkov. To- tik. V srednjem val-u znajo v glavnem francožčino, angleščlno in raemščino, v zadnjem pa me-etoma že prevladuje in bo v nekaj^letih prevladala anglešči-na. Talešna so splošna opažanja. Zanimivo bi bilo izvesti rned študenti anketo, ko-liko j«zikov obviadajo. bodisi aktivno in pa-sivno ali pa> samo pasivino. Tež-ko bi se našel študent, ki bi znal le en sam tuj jezik, če a priori da ta predavanja so morali ukiniti, ker so se študentje za-nje prpmalo zaninrali. Na sploš-no je ziranje tujih jezikov še vedno premajhno. Današnji čas in razvoj znanosti zahtevata ši-rokih obzorij, do katerih se pa lahko povzpnemo le, če zna.mo čim yveč tujih je-zikov. Danes se predava tuj jerik le še na ekonomskem oddelku p-ravno-ekonomske fakultete in ŠTUDENTSKA FOTORAZSTAVA V NASELJU Vtis neretuširane slike dvomno akademi(ki fotoklub v Naselju. Vsafco let0 so v klubu tečaji o fotogretfiji in ao taso usposobili že tepo števiiLo fcl.io-amstferjev. V klubu teždo za tem, da bi omog&ftUi čim več-*3emoi številu študentov spoznatd osncvne piojune o foitiog-rafiji in Bden najdeLg.vn«oldh klubov, kje,r j« večdna tečajnikov polo-V katerfim se udejstvujejo žila tudi zaikljv^čne izpjte. študentje. je ne- v soboto j« klub onvoril &vo-j.o drugo klubsko razstavo, ki predsbavlja lep napredek v po-gledu Stevila irazstavljalcev in vsebfcne irazstavljenih del. Ze-kti bi bilo, da bi si razstavo ogledalo' frim ve€ šltudentov. Razstava je odpurta od 25. maja do 2. junijia vsak dan od 12 ure pcmagali tistirn, ki svoje zna- dalje v Študentskem naselju, v nje želujo poigliobjti. klubski sobi btoka III. Kakor povsod, tudi v tem de- T. Sibenik lavnem klubu ne mamjka teiav, predvsem nnateirialnih, Zniano ge, da je fotoigradCijia ma splošno zelo draga in šitudentje te*ko zmorejo izdatke, posebno ob pripnavah aa "udeleibo na rai- nih iraz-stavah. Kluto zaTad.i omejenosti dena.rnii4i vtrov ne more pomagati svojim čla.nioim. V maircu so trlje avtarji tega kluba sodeikvvali na .med«i!n.iver- eitelSni evtropsiki Tiazstavfi v Bel- fasiu. kjer so bili med 25 ud*- leženimi uimverizaimi edinS, Ju- gosloivianii. Na W. medlklubski razstavii fotogira.fii v Beiogradu, kje,r so sodeloviali šfcudentje iz vse diržave, je spirejel klub sre- brno plaketo za aiajboljšo ko- lekcijo razstavlje-nih sliik, član klojba pa bromia^t'o plaketo, kar piredstavlja lep uspeh. Predava- telji iz kluba so priredili tudi tefeaj na bežSigir*3ski gimoaziji, Vsako leto VMAJU Kakor vsako leto so tu-3i v letožn jem maju kopr-ski študentje priredili svoj teden kulturnjh pri-reditev na Koprskem. Le-tos je bil zaradi pomanj-kanja d«narnih sredstev okvir kulturndh prireditev nekoliko okrnjen, saj smo se prejšnja leta navadili govoritj o primorkem štu-fient^kem festivalu. To-krat so tmeli v sredi ted-na dva nastopa p*vskega zbora primorskih študen-tov »Vinko Vodopivec« na Krasu. V Koprn je bdl tlterarno gla*benl vefeer r m«stnem gledaliSču. Sodelovali so študentje grlasbe in mladi primorski pesniki in pisatelji. Po poročilih lokalnega Hska je prireditev zelo uspela. Prvič «0 letos primor-ski študcntje povabili v foste mariborske kolege. ki so v Kopru priredili rečer opernih arij. Razen ltg& so imeli na koprski fimnaziji pogovor z os-mošolol o poklicni izbiri, usmerjanju in študija na na medicinski fakulteti, med-tem ko je na filozofskern oddei-k,u prirodoslovno-matematično-fiiozofske fakultete vrsta te^a-jev tu^jih jezikov za nefllologe. Te tečaje lahfko dbiskujejo vsi študentje, toda na žalost tudi zanje ni prav^ga zanimanja. Cudno je, da se študentje tako malo zavedajo možnosti, ki jih znanije jez.ikov nudi pri študiju. Ko govorimo o zaianjai tujih je-zikov, je važnejša od vsakega abstraktn&ga znanja njefova prakti^frna uporaba prl študijiu. naCin Studija, ki ne MORE OBRODin SADOV Pri izbiri literature za žtudij je czka omejenost študentov očitna. V vseh strokovnih in študijskih knjižnicah s« opaža. da študentje segajo predvsem po učbenikih oziroma skriptah, za širšo, strokovno lite-raturo, posebno tujo, pa se n« meni.io. Zarad-; tega so profesorjl nek-o-iiko upravičeni, če pravijo, da ne bodo pisali u~ kost. Veliko se govori, naredi pa zelo malo. Napačno bi bilo krivdo zvaliti samo na profesorje. Naj to dokaže sledeči primer. Preteklo leto so sklenili izdati skripta iz predmeta elektrotehnika in elektronske cevi. Skripta so bila že napisana in opremljena s slikami. Da bi tiskarske stroške zmanjšali, so sklenili kopirati slike in pisani del razmno-žiti na ciklostil. Rokopis je dobil neki kolega, ki bi ga naj razmnožil in skrbel za prerisovanje slik. Toda kolega, ko je imel skripta v rokah, izdajateljsko delo ni več zanimalo. Študiral je iz rokopisa in opravil izpit, potem pa je vse ostolo vrnil. Profesor >je nato sproti popravljal besedilo. Obljube kolegov, da bodo pri delu pomagali, so se izkazale sa prazne. Večina prerisovalcev slik sploh ni vrnila. origi-nalov. Z veliko težavo so končno le uspeli zbrati vse slike in razdeliti material, ki sta ga potem dva kolega proti plačilu prerisala. Čas pa je tekel. Pozneje so tudi razmnoievanje morali zaupati nekemu tiskarskemu delavcu. Izpiti so se približevali in skripta so nekaj ča$a pred izpiti le zagledala beli dan. V stiski so kolegi planili po prvih izvodih in za seboj pustili pravi nered, ker skripta še niso bila urejena. Stroški so nara&li. Bilo je dosti pripomb na račun visoke cene, slabe kvalitete tiska in podobno. Najhuje so vrUli jezike tisti, ki pri delu sploh niso pomagali. Po vsem tem bi imel sledeč predlog: na oddelku naj bi nastavili nekoga, ki bi skrbel za izdajo tistih skript, ki so že napisa.ua in odobrena, M. K. Koroški samorastniki MED TEDNOM KOROŠKIH STUDENTOV V RAVNAH JE NAS UREDNIK ZAPROSIL DR. MIRTA ZWITTRA ZA KRATEK POGO-VOR 0 PROBLEMIH IN ŽIVLJENJU ZAMEJSKIH STUDENTOV, KI STUDIRAJO NA DUNAJU. ODGOVORI NA POSAMEZNA VPRASANJA DAJEJO DOKAJ PODROBNO SLIKO O TE2AVAH DANASNJE GENERACIJE KOROSKIH STUDENTOV. Tomo Sibenik: Pred vožnjo (z razstave fotokluba v Nasclju) Kat«rl so po vašem mnenju glavni problemi zamejskih koroških štu-dent«T? Prvi probletn je njihovo šte-viJo, ki je taikio nizko in neznat-no, da nikalkor ne odgovarj.i rffsni^nitm potrelbsm po vi.soko-šoldkem izobražensitvu. Drugi problem j« gtmotno sitianije v«čine študcntov. Skora'j brez otroci r*vni.h d.elovni.h ne uživajo nobene o-me«mb« vredne podipore pri štu-dlju. Tretji pnotolem, ki isvira iz prftjSngdh, je zelo zaositala rae-vojna sitopnja, ki je več aii manj posledioa tuije &ole, vz^goje in razfoirt»jga življetija teh štu-deivtov, ki jih Sola in borba za &voj lastni oibsitoj odtujuje raz-miišljanju o pr-oiblemih naši.b. ijttdi ixi stvarnostj sipl&h. \t. vašega odgovora je rafcvidno, da je za visoko- šol«ki študij na avstrij- skih univerzah značilen poiav, da siroške šolanja zmorejo samo dobro pre- skrbljeni in premožnejši sloji Ijudi. Kakor nam je znano, so kmečki in de- lavski študehije na teh uniiverzah zelo imaSošže- vilni, zlasii slovenski. Kaj bi po vašem mišlje- nju bilo treba sioriti in kako rešfiti to zamotano vpraianje, da bi tudi rev- nejiim slovenskim kmeč- kim in delavskim šituden- Um omogo^ili študij na univerzi? ; t f Za zsudovoljiivo rešitev vpra- šgmja veKijega Stevila apoisoibneg.a ;n(talektualnega nairaisčaja, bi bilo niujno širo&iog;pudno štipe«- diitramj« digialkov že v sredtnijih šolah in poineje n.a omivierzi. To štipem/diranije bi najbolje rešili, če bi šitdpeindije podeljeivale po- sameizne kiulturme in gospodar- pike orgainizai.ie, na primer Sln- venska prosveltna zveza, Sloven- sko šolsko društivo, Zadiružna »rganiizacija, Slovetnska kmečka zvetoa — vsaka za sivoo potrebni n&raščaj. Skupna konnisiija teh organizacij bi določila spora-?umno števiLo "štiipendij, ki bd jih razpisale, dodelile pa po od-borih posamieznih organizacij. Misljim pa, da se je v zadnKh leith na tem podro&ju premaio, preidvsem pa preimalo načrtno delailo in stobelo. Po rnojem rmnenju n.aij bi štu-" niarodnoistne manjšine ne šolali doima na &lo-venskii univerzi, ker je za iante-hgeinco rnanijšine povezava z njenimi domačimi probleimi nuj-na in prvenistvene važnosti. Saimo strckiovna izpopolniitetv in razširitev pogledov naj bi bila omogočena z izmenjavo in Stu- dij&m na univenah v domovini in na undverzah v drufiih dria-vah izven Aivstrije. Kaj sodite o doseda-njem sodelovanju med zameJHkimi koroškimi študenti in študenti ljn-bljanske univeifee? Kako bi lahko oblikovali to so-delovanje v prihodnosti? Kaj bi lahko pri tem sto-rili ljubljanski študentje? Potr&bma bi bila predviscm si-stematična in organiziirana izime-njaiva pogledoiv in gojitev srtalnih stikov med šolskitm letom. Dobro bi bilo, če bi štiudentje iz domo-vme prihaijaili na iizpopolnjeiva-rije in sp&ciailiizacijo na Dunaj, kjer bi lahko sodelovali v Klubu koroškiih študerntov. V počitni-cah pa je nujna organi'zirana iz-menjava, ki pa naa bi bila pp individuailna. Zamadsiki Poljski študentje v Ljubljani Pretekli teden se je mucfrla v Ljubljani skupina študentov geografije varšavske univerze z nekaterimi profesorji in asi-stejKbi, ki je bila gost študentov geografije ljubljanske univerze. Poljaki so bili v Jugoslaviji 16 dni in so v tem času prepotovali sktfraj vse naše pokrajine in se tako do dobra seznanili z geo-grafskiimi značilnostmi naše države. Preko Budimpešte so do-potovali v začetku meseca maja v našo državo in med prvimi obiskali naSe glavno mesto Beograd. Iz Beograda so nadaljevali pot v Makedonijo, črnogorsko primorje in Dubrovnik. V nekaj dneh so si v glavnem ogledali znamenitosti tega našega zgodo-vinskega mesta, potem pa so nadaljevali pot v Sarajevo in Za-greb. V Ljubljani so se zadržali nekaj dni. Med tem časom so prepotovali skoraj vso Gorenj&ko in dobršen del Primorske do Postojne in Idrije. V času svojega bivanja vLjubljani so imeli več se&tankov z našimi študenti in z njimi navezali pristne in dobre stike. Frofesor varšavske univerze je zadnji dan bivanja v L'iub-Ijani predaval študentom nase univerze iz /elo zanimivega pod-ročja geografije. Za zaključek go Studentie geografije organi-zirali svcJjinn gostom poslovilni večer, na katerem so bili pri-sotni tudi profesorji varšavske in naše univerze ter predstavniki UO Z&J. V pozdravnih govorih, ki so jih izmenjali je prišla do izraza želja po poglabljanju dosedanjih stikov in težnja ^po boljšem spoznavanju študentov dveh prijateljskih univerz, ki jih vežejo številne zgodovinske vezi in sorodnosti. Naši študentje so varšavskim gostom izročili tudi manjša darila v spomin na skupne dni v Ljubljani. Denarna sredstva za to ekskurzijo poljskih študentov v Ju-goslaviji je dal združenju geograf«/v na razpolago izvršni svet in nekatere ustanove. V zameno za to pa bo 12. junija pdpoto-vala skupina študentov naše univerze in profesorjev na enako dolgo potovanje po Poljski. štud«aart; naj bi prišel v tukajš-nje družime. ljutoljansiki štude-nt-je pa na Koroško. Obnoviti bi bilo trefoa tudi n©kdanjo tradi-cijo skupnih &tudentsikiilh zboro-vanj in sestankov z referaiti ljubljankiih študentov na Ko-roškem in koroških študentov v Sloveniii. Včasih so bila v na-vadi tudi skupna piočitnišika ta-borjenja, kar bi kazalo obnoviti in bolj negovati. Kako bi na)lažje poma-gali dunajskim koroškim štndentom pri pretnago-vanju njihovih vsakdanjih t«žav? Problem gmotnega olajžanja korošlkih študentov na Dunaju bi bil naijtbolj učinkovito rešen z ustvariitivijo lastnega študent-sfeega doma. Dom bi morai biri na Dunaju preprosto zato, k»r bo v tem mestu zastoipane v»e visoikošolsike stroke. Svoj čas v ta namen ustamovljena Knaflje-va 'Uslainova, je žalostno poko-pana in smo jo popolnicima iz-gubili iz rok. Tudii dr. PečnM za.puščino smo vsled sebično«^i sorodnikov ustanovitelia izgu-bili. Podiotona usoda je zadela tudi us.tanovo slovenstkega kine-ta \z Veliike vaei pri Smohorju v Zi'lj..slki dolini v prid slovenskim žtud«ntom, saj je oporoiko raz-veljavila n&mška nacistična ob-last, prem©ž&nje pa je odtujeno. Moj predlog j«, da bi na Dunarju usitianovild študemtski dom za 30 do 40 študen-tov, V kaiterega bi »prejemali koroške slovenske šiudenitje iiz vs«'h fateultet. Tako bi tudi bo'lj« izrabili denar za stiiipendiranje, ki s«daj v na> večji meiri služi z,a plačilo iz-redno visofcih naijemnin za sta-niovanja. Na konou pogovora je dr. Mirt Zwitter povedal neikaj vtisov in zaipažanj, ki jiih je zbral v dneh fetudentskega tedna v Ravnah. Povecial je, da je kulturno umet-r.iika dejavnost na sploh razgle-danoat slovenskih študentov na izredni višini in je po njegovi codtoi večina nemšlkih študent-»kih združenj ne dosega. Obču-doval je tudi zeilo plodno pove-zainost Kluba koroškiih atiude-ntov in njegoviih člaoiov z domačim kraijem, njegovimi ljudmi in problemi. ti >¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦ ¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦<¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦ Koroški Slovenci (Nadaljevanje in konec) TOV. VIDA TOMSlCEVA MED STUDENTKAMI Dm« 22. maja je irnela tov. Vida ToinrSiSeva PTedavanje za Ijuibljanske študentke. Preda-vanju 'je sledil,a di^kusija. Tov, Vidia T.omšičeva in ši-tidsntke po govoirile o pKoiblernih štu-dentk in o vprašan.iu družine in irazličndh gkdanjih Razpiravijale so tudi o nju žeme v sodobni družbi, predvsem o ikodfliktu med po-klkcm in biološko funkajo. in avstrijska državna pogodba bodo šolski učnd načrti pregle- vpra&saija pa se v denoicikratič- Kje naj se danes izvaja manj- daini in bo ustanovljen pose- ni dnsavi ne srae omejiti zgolj šinska zašči'ta? iz avstrijske ben cddelek šoiske nadzorne na mednarodne obveznosti, am-državne pogodbe je razvidno, obiasti za siovenske in hrvat-da se morajo manjšinsko- ske šole. pravna določila izvajati v 3. V upravnih in sodnih upravnlh in sodnih okrajih okrajih Koroške, Gradiščan-Koroške s slovenskim in me- ske in Stajerske s slovenwkimi, šani6v brezpoigojno izogniti. Zato pričaku.iejo, da bo vlada avsitriisko reševala "vpražainja in izdala izvajanje dolooil 7. mi organizacijaimi. Zvezno vla- doiofa 7. člen Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem sledeče pravi- ki se jih neposredno tičejo Karoški Slovenci akiiivno so-delujejo v avstrijskem druž-b«nem življenju in v manjšin-ski politiki. Zato skrbita v glavijem dve politični organi- sta se obe slovenski cirganizaci- do na Dumaju pa opozarjajo na ji le zedtinili za enotni miani- izjavo kainclerja Raaba ob ra-šinsiki program in so njuni tifitaaciji avstrijske državne predstavnitei 11. oktobra leta po&odtoe v avstrijskem parla-1955 izdaili »Spomenico koro-ških Slovencev«. Ta prjpgra-m ima svojo zaikonito in us-taivmo csnovo v 7. členu avstrijske »Moram poudariti naslednjp; Glaisovanje za državno pogod-bo vsebuje odgovornost za vse državne pogodbe in je sploh člane diržavne poigodbe, kot tu- s p i ce kot narodniima manjšina- na Koroškem, Gradiščanskem zaciji: socialistična — Zveza ma: 1. Avstrijski državljani slo-venske in hrvateke manjšine na Koi*oškem, Gradiščanskem in Štajer?kem irnajo iste pra-vice pod enakimi pogoji, ka-kor vsi drugi avstrijski držav-ljani, vključno pravico do svo-j:h. lastnih organizacij, zboro-in svojega tiska. in &tajerskem so udeleženi v slovenskib. organizacij, katero kulturnih, upravnih in. sodnih vodi dr. Fra.nci Zwitter iin kle- ustanovah v tch ^pokirajinah rikalna — Narodni svet koro- pod en3kimi pogoji kakor ških Slovencev, ki mu načelju- drugi a^^trijski državljani. je dr. Joško Tischler. Med obe- 5. Dejavnost organizacij, ki ma političnima organizacijama merijo na to, da odvzameio )e stalno trenje zaradi različnih 2. Avistrijski državljani slo- slovenskemu ali hrvaitskemu prebivalstvu njegov značaj im. pravice kot nairodnima manj-šinarna, se mora prepovedati.« svetovnih nazorov, kai- pa ško-duje vsem Slovpncem na Ko-roškem v njihovi nacionalni Nemško avsirijski šo_ prvi enotnd prcigram koroških Slovencev za manjšinske pra-vice. »Spomenico« so poslali avstrijski zvezni vladi ler osta-lim sopodpisnicam avstrijske držaivine pogodbe. V »Spomenici« zahtevajo. da se usta-novi poseben narodnost-ni referat pri uradu zveznega kanclerjia im pri uradu koro-ške deželne vlade. Dalje želijo, da postanejo vsa določila za zaščilo narodnostneja značaja in narodnostnih pravic vsebina posebnega main.išdnskega zako-na, ki naj z ustavo zajamčeine inddvidualne pravice državlja- di za vsakega posebej. Pogod-ba ni sprejieta, če bi icdo hotel pri tem all onsm členu posta-viti svoje pomisleke, zaito, da čeni: Kamtner Abv/ehrkamp-ferbund, Kamtner Laindsman-nschaft m Karntner Schulve-rein Sudma-rk. Ta »Delovna skupnosf« jo glavni orgamiza-tcir nacionalistlčnega priti;«ka in njena dejavnost je usmerje-na na to, da odvzarne sloven-skemu prebivalstvu na Koro-škem etnični značaj in praivice kot narodmi manjšini. Obstoj teh organizaoii je v nasprotju s petim -odstavkcm 7. člena avsifrijske diržavne pogodbe in bi se potem lahko izjfovarjal. bi i}h rnprala prepovedati var- Moi-am še enkrat poudariti, da bo vsak poslanec, ki bo oddal svoj glas za to pogodbo, hkra- ti glaso^val za v?ik posamezni člen ali odstavek ie pogodbe, tako da se ne bn rnogel nihče izgovarjati, — ali pa naj gl<3- suje proti!« (Vsi po'?lsnci so glasovali za to pogodbo)! ta načela se morajo rea- vimstj spretno ^ lzkonšcajo ne- nov slovpnske narodnosti Boigovoirile s0 se. da bodo za v-spodarska deiavnost. Zdenko čegovnik Mednarodno študentsko sodelovanje danes Čeprav pišemo leto 1957 in kljuib slafodm izlkušnjam bližnje preteklioslM — poleg dobrih re-zultatov direktnega medsebojne-ga sodelavanja — (prevladujs danes med študenti po svetu zopet mnenje, da je sode-lovanje 'luzija in da ae je treba pač zadovoljiti s sedanjimi uofcvir-jenimi oiblilkaimL In še več — da se ukinejo že vsi obstoje&i Li.l'ki. Kadar to govore tisti, ki so že stalno bili prvoborci ta&ih idsj, p-otem je to še nekiako razrum-ljivo, toda težje je, če to govo-re — koifc reakciija in razoča-raiiije nad zadnjiimi dogodiki — lovanja<. Saimo tafko laihko irazuimemo članek foivšegia podiprecfee&nika francoeike na-cion&lne zveze Mauricea Sziige-tia z naslovcjm: Ald je še možna »komferenca sodelovia-nja?« Ne nameravam p©leimuteirati s tem naslovoim, ker eplošno štu-bentskega sodelovanoa ni moč osnovaiti samo s potmoejo nekake konference sodelovainijia. Je pa . tu nefcaj druge®a. Szigieikem sodelovanjti. Z8J 0podpira in se pridružuj« vsa-% ki de^avnosfci, ki bi resnič- # nfy prispevala k ta-kemu raz-A voju. RIM, NEAPELJ, PADOVA ž, •c nekaj let omogo-ča inštitut za higieno medicin-ske fakultete v Ljubljani štu-dentom medicine določeno število strokovnih ekskurzij po Jugoslaviji. Letos pa so sklenili, da se odpravijo v Ita-lijo. Z gmotno pomočjo me- verzitetnega mesta so si vsi skupaj ogledali inštitut zq hi-gieno in ortopedsko kliniko. V inštitutu za higieno, so od-delki: higiena, bakteriologija, parazitologija, smo videli zla-sti pelike dobro opremljene knjižnice na slehemem odtjel-Jcu, laboratorije za aplicirano Videli smo tudi veliko pre-davalnico, ki služi hkrati tudi kot kongresna dvorana, opremljeno s sodobnimi pro-jekcijskimi aparati, televizijo in napravami za posredovanje prevodov v pet jezikov. Iz Rima smo odšli v Nea,-pelj, kjer smo si poleg zani- dicinske fakultete, slovenske-ga zdravniškega društva in združenja medidncev so orga-nizirali ekskurzijo pod vod-stvom predstojnika inštituta za higieno tov. doc. dr. Ivana Botiača in v sklopu kolektiv-nega potovanja SAP-Turist biroja. Glavni namen ekskur-zije je bil, da bi se študentje seznanili z nekaterimi ustano-vami za higieno v Italiji. Ta-ko so že pred odhodom dobi-li stike s sorodnimi inštituti v Rimu, Neaplju in Padovi. Bilo je 57 študentov (od te-ga 12 stomatologov), v vod-stvu pa je bil tov. docent in dva asistenta (eden od njih stomatolog). Naš prvi cilj je bil Rim. Tu je sprejel voditelje ek-skurzije profesor Vittorio Puntoni, predstojnik inštituta za higieno in dekan medicin-ske fakultete, razložil organi-zacijo medicinske jakultete in potek študija ter jim izročil študijski načrt na madicinski fakulteti v Rimu. Razen uni- Levo motiv iz Be-netk, desno udele-ženci ekskurzije pred vhcdom in spodaj na trgu rim-skega univerzitet-nega mesta jiziko in kemijo v higieni, več-ji Pasteurov odsek, labomto~ rije in prostore za vaje iz hi-giene ter oddelek za preiskavo pitne vode in živil. Na ortopedski klinikl smo lahko videli laboVatorij za hi-stologijo in »kostno banko* za elektrolitsko demineralizacijo kosti, tehniko izdelave ve-likih, preglednih histoloških preparatov, dalje elektronski mikroskop s fotografskimi posnetki preparatov ter mo-derno opremljeni operqcijski blok s špecialno osvetljevalno napravo za prenos operacije slušateljem nad operacijsko dvorano. TELEGRAMl 0 FRANCIJA — Francoska nacionalna študentska zveza bo ob priliki 50 letnice svojea ob-stoja organizirala v Parizu od 9 do 14 septembra 1957 medna-rodni šit/udentski kulturni festi-val. Letos aprila je bil tudi ju-bilejni kongres zveze. 0 INDIJA — Da bi prosla\ili nezavisnost Ghane, je študent-ska zveza v New Delhiju in Bombaju organizirala več se-stankov in zborov, kjer so govo-rili o pomenu ustanovitve nove države. Tetn zborom so priso-slvovali mnogi Za dva meseca.«r »Skoda, da ste prišli prav zdaj, med po-čitničami...« To se je ponovilo zmerom, kadar sem sre-čal že neznane študente. Večini sem spet pozabil imena, mnogo jih je bilo, ki so šli mimo z nekaj vljudnimi ali manj vljudnimi besedami in mi niso z ničemer dopolnili po-dobo, ki sem si jo o mladi nemški inteligenci ustvarjal. Drugi so to storili. V sploinem pa sem imel smolo. Marec in april sta počitniška meseca. Predavalnice so prazne, študentski domovi in menze več ali manj tudi. Na svojih mestih so ostali le štu-dentski funkcionraji — izraz »funkcionar« sam pri Nemcih ni priljubljen ...«, ker zveni preveč vzhodno, kot pravijo. Ostali so v svo-jih odborih in opravljali svoje delo kot na-vadno. In kot ena izmed nalog, s kaltršnimi se morajo ukvarjati, sem prihajal jaz med nje. Bil sem vendarle nekoliko izredna nad-loga. Pojem »Kontaktstipendist« je še svež. Dogodilo se je namreč, da se je vodstvo nem-ških študentov odločilo podeljevati eno- ali večmesečne štipendije študentskim predsfav-nikom evropskih, nemškim mejam oddaljenih držav. Mednarodni nemški interesi! Med nje spadajo Finska, Norveška, Anglija, Italija, Jugoslavija... in po najnovejšem tudi Polj-ska. Doslej so prišli pred menoj komaj trije, meni je bila podeljena četrta štipendija. To dejstvo me je rešilo, da me niso sprejeli zgolj uradno, ampak smo tu pa tam navezali le čisto človeške tovariške stike. Jugoslovan si-cer na srečo ni nobena izredna pojava vež v današnji srednji Evropi, je pa prim^rren ob-jekt predvsern za ideološke razgovore. In teh nisem doživel malo. V ntposredni zvezi z mojo nalogo, ki je formalno našla svej izraz v stavku: »Od kontaktipendista želimo, da globlje spozna strukturo nemške študentske samouprave, življenje na nemških univerzah in življenje kot celoto — ideološka razprav-ljanja niso bila. A cilj sfe doseŽe večkrat po ovinkih skozi stranske ulice. Prvi vtisi, ki sem jih zbiral, so govorili, da nemški študenti na splošno ne kažejo pre-velikega zanimanja za teoretsko druišbena vprašanja, ampak da žive le nekako na po-vršju. Takrat, v prvih dneh svojega bivanja med njimi, sem v nekem pismu zapisal: »Ta njihova organizacija je popolnoma ne-celovita, na površju, brez idejnega poglablja-nja. Zato imam vtis, da ni veliko vredna.« Kasneje sem spoznal več ljudi, in preeej-krat se je zgodilo, da sem moral svoj prvi vtis korigirati. Srečaval sem študente, ki so z zrelo ideološko koncepcijo in aktivnim pri-zadevanjem, zelo močne gibalne struje med študentsko mladino. Nekateri pravijo, da nemški študenti žive in misldjo zelo politično; predsednik nem. Bundestaga je ob neki priliki pred študenti izjavil, da se njegova generaeija v letih štu-dija še dolgo ni ukvarjala s političnimi vpra-šanji v tolikšni meri, kot se sedanja; drugi trde obratno. Jaz ostanem nevtralen. če govorim o ne-kem prereznem vtisu celotnega spoznavanja nemškega študenta, kakršnega sem srečal, pravim, da je ta vtis dober, da med nemškimi študenti žive mnogi, ki so pokopali sleherno fašistično ali nacionalističn »Avtomatično?« sern vprašal. »Avtomatično,« je pritrdil. Vsakdo namreč vplača svoj znesek na kvesturi ob vpisu in nekateri niti ne opazijo, v kakšen namen ta denar vplačajo. Tu se marsikomu »dolžnosti« prično in nehajo. Vo-litev študentskega odbora na univerzi AStA (Allgemeine Studentenausschuss). Ko so .pa enkrat odbori na posameznih univerzah izvo-ljeni, vodijo svojo pralitiko in žive svoje živ-ljenje, ki pa včasih s splošnim študentskim življenjem na šoli nimajo preveč skupnega. »V tem pa je nevarnost birokratizacije, ni res?« sem vprašal. »To niti ne,« je odgovoril, »in sicer zaradi nagle izmenjave Ijudi v teh odborih. Večino-ma so voljeni vsak semester znova.« »To pa ima spet svoje slabe strani,« sem skuial kritično ugovarjati. Kajpada — jasno je, da ima celotni sistem študentske uprave na zapadnonemških uni-verzah svoje dobre in slabe strani. Dejstvo, da je študentska samouprava organ univerze, je zelo prijetne nairave. Manj razveseljiva je pretiarna federalizacija kulturnih razmer po 9 deželah. Močne razlike študijskih pogojev in študentskih razmer so včasih silne ovire vsklajevanja stvari: »Kaj pa,« sem vprašal predsednilsa, »vi...« »JTe razumem prav,« je rekel. »Imate kakrženkoli vpliv na študente spo-daj?« »Poaredno,« je odgovoril. »Mi izvajamo politiko, ki nam jo določijo stalne delegi-rane konference. In študentje zvedo o tem delu. Posebno, če priskrbimo skoro 3O5/o štu-dentom štipendije, če navezujemo stike s celo vrsto nacionalnih študentskih zvez.« Nato sva nekaj časa molčala, a naposled je vprašal on: »Zdaj pa mi vi odgovorite na neko vprašanje,« je rekel. »Kakšen vtis imate o našilj študentih kot celoti?« Bilo je težko vprašanje. Večkrat sem raz-mišljal o tem. »Nekajkrat sem doživel nepri-jazent sprejern. Imel sem vtis, da sem včasih naletel na zelo nedružabne fante. A na sploš-no ne. Lahko bi celo trdil, da sem nekoliko presenečen. Ugodno presenečen. Nernški štu-dent ne hodi več slepo skozi svet, ampak pre-soja z objektivnimi pogledi. Ne povsod in vedno, a toliko le drži, da se v pogovoru z mnogimi da najti skupni jezik.«. »Naš namen je bil, da vas seznanimo z vsem tem,« je rekel. Dva meseea križarjenja po Zapadni Nem-čiji sta čas mnogih nenavadnih doživetij. Na splošno nam je ta dežela znana. Znana so nam njena mesta, avtoceste, zgodovina, kul-tume znamenitosti, razmere. Manj znane so nam splošne razmere in usmerjenost tamoš-njih ljudi, posebno še mladih. Včasih ponare-jamo. Pravimo, da se je velik del nemških študentov znašel v brezizhbdnosti, mcdtem ko ostali zagovarjajo militarizem. To je po-enostavljanje celotnega stanja. Ne trdim, da militarističnih idej ali občutij bohemskega pesimizma ni. So, a ne zelo občutne. So pa med nemškimi študenti današnjih dni zelo mnogi, ki jemljejo življenje z vso resnobo in se zavedajo politične vloge, ki bi jo morali odigrati. Res je sicer, da tudi tisti, ki bi jih mogli označiti kot up za bodočnost Nemčije — zedinjene Nemčije, v razrnišljanjih o živ-ljenju »onslran« žalezne zavese ali o »ko-munistični deželi Jugoslaviji tostran« ne pre-sojajo pojavov vselej s polnim razumeva-njem, bore pa se pri sebi doma za cilje, ki jih gre označiti kot napredne. Bore se v prvi vrsti proti slehernemu poskusu obnove idej svojih očetov. Bore se proti slepoti naciona-lizma. In bore se za preosnovo nernškega živ-ljenja. »Nemci srno najbolj nori narod na svetu,« so mi rekli v neki družbi. Ko sem vprašal po vzrokih takih trditev, so odgo-vorili: »Ker živimo za delo in vojne, name-sto da bi delali in s6 borili za življenje.« Mno-gi izmed mladih so to spoznali. Spoznali so celo, da bo nemški narod mogel v bodočnosti živeti samo, če bo povezan z ost^imi, s svetom. In tako je mogoče med nemškimi študenti najti ljudi, ki so se otresli slabih tradicional-nih" lastnosti nemške narave, najti dobre tovariše. Naša naloga je, da to tovarištvo spreje-mamo in poglabljamo, a kajpak na enako-pravni podlagi. Morda si lahko medsebojno pomagamo v uveljavljanju nekaterih idej in zahtev. Morda gre zagovarjati študentsko ko-eksisteneo. Nernškim študentom je to velik cilJ- V. Konjar Ljubljanski medicinci in stomatologi so si med ekskurzijo po Italiji ogledali tudi nekatere zanimivosti pomp«jev TRIHUNA S\X. 3 JJSfc U R N A T R I B U N A DVA OBRAZA IZPOVEDNOSTI RAZSTAVA BATIČ-SPACAL V JAKOPIČEVEM PAVIUOMU TTžaJki sliikar' in grafik, v zadnjem času tudi rez-bar, Lojae Spacal je v svojein žatvljenju požei že kopi-co umetoiških uspehov. Zato njegova. umetnost nd več pro-blematitčna, ampak so jo b,r©z pridiržkov že sprejeli široki kmgi likioivjiega lobčinstva. Vziroik m njene nesponne, čisto liikovne kvalitete in potenca umetmika, ki v sebi sreono Bdružmje tako intelekt kot č'i-Bto č,\istvo, ta!kso Zfnianje 'kiol v^-lilco mo&Hxst insjpiracije v na-rarvi. Njegiovio naga živlije-nja pritegnaia občutljdvejšo in bistvu mefhko mmetnikovo na-ravo. Tfo i« Kinas. Kras v širšein fimislu, saj 'lahko k temu svetu prištejem0 še velik del Istre ,in Vipavske doline.Vse to območje zavzeima svet težknh, trdnih, sktoiraj v&tnostniih stavb, kiju-vetru in času, trildnib, ljudd, težke zemlje, ki nekje med sviojo ¦sdvino včasih požene majhiruo, čudovito lepo cvetoče dfevesce in zliije vanj več poezije, fcot je zmore dati ¦ najlepše -urejend pairtk. To je svet, kd je v ©vojem časovnem in kraj&vnem izrazu enot&n in v svoji oimliirjeiniosti prvinski. Kljub svoji bomogeniosti pa skiniva ta svet v elementih, ki ga sestavljagio, mebroj manjših kontrastoiv, ki isiram>ežna MtW5-nO, če hiO'čete poetično plat teiga sveta. na tiste lepe drobre, ki jih Kras sfcriva in jdh le včasih pokaže ljuibiteljevemu očesu. Po d'nugi strani pa je t0 zahte-val tudi njegov fiorma^ni raz-voj. zorenje' tistega sveta umet-nikove ¦tvofcranjosti, ki pri iskre-nem oblikovalcu, slikarju z niročno osebno zavestjo, govori z obliikamd, katcre moirda celo več p&vedo o s|aimem umetni^ku, goto-v»o pa o mjegovem odno«u do upodaibljane snovi, kot o tej sami. Elementa ,s katerima se izpo-veduje Spacal, sta geometrična fcirima, zrasla iz primoT&kih ar-hitektonskih elementov, ki mu nudi raožriost trdne kompozicije ali pa iz.redn'0 pretehtane deko-vativ,ne irpopolnitve ploskve; sledi bairva, s kate>ro te elemen-te Oiživi in jim vdihne občutje in nastiioje.nost "tiste intimne iirike, ki jo nje.gov svet ta.ko sramežljivio vairuje. S tema dvema elementoma si je obli-koval svoij umetniški izraz, poln okusa, intimnosti :in suverene zmožnosti odikrite izpovedi. j, da lupravičd svoj sl-oves, j tudi, da sipcznamo v nietn resnično umetniško osebnost. Skupaj s Spacalom je razsta-viii deset plastik mladi, a s!>o-vensk&mu likovneimu občm-stvu že dobro znani kipa.r Sfco- jan Batič. Preden začnem opi-sovati in ocenjevati njegova dela- se mi zdi poudariti, da gr« tu za mlado umetniško naravo, razvijajočo se siceT iz subjek-1 tivnega stališča, pa vendar še do nedavnega iz vsaj formalno povsem realistične osnove. V njegovih delih še močno obou-tdmo tisto iskanje novega, ki ima sice,r kljub določeni izpo-vedni vredmosti še vedmo senco pecata opajanja nad ffovimi ofolikovoimi irešitvami. Potrditev tega mnenja lahko* iščemo v prime.rjavi z razstavo njegovih kipcev '-ircd dvema le-toma. Takrat še ve.s .navdušen nad lepoto ženskega telesa, nad vabljivo anatomsko površioo, vščoi v problemu losrednjega zaprtega prostoTa čim lepšo in Krila, ki jim ni bilo dano leteti * od kupom starih knjig, revij in časnikov so nekega dne v po-sledn.iem letu vojne našli prepro-sti dekliški dnevnik. Vse je bilo preprosto. Stara amsterdajnska hiša, prece.1 neromantično in opu-stošeno skrivališče osmih Zidov, ki so jih po dveh letih skriva- n.,13 lZSl&CllAl JEJCS LflpOVCl* C3S 3il* gio-ameriške invazije in prvih obupnih krikov ran.jene nemške zveri. In k vsemu temu dnevnik štirinajstletne deklice. ki je ni poprej' nihče poznal Ta dnevnik je prišel v litera-turo. In ni dvakrat reči. da ne bo ostal v n.iej, ostal y sklopu iskreno in toplo opisanih usod velikega časa, ostal kot eden spomenikov žrtvam tega časa. Vprašanju, ali je to delo zares tako izredno, kot ga je imenova-la kn.tiževna kritika po vsej Kvrb-pi je težko najti dokončni odgo-vor. Opiranje na dejstva. tore.1 na spre.iem. ki sta ga knjiga in zlasti drama^tizaclia Dnevnika do-živeli v »zadn^em času zlasti v Nemčiji, je eden uporabnih atri-butov za vrednotenje tega svo-Jevrstnega pisateljskega proizvo-da. Ana Frank. ki .1e umrla v kon-cetracjjskem taborišču komaj dva meseca pred izpolnitvijo upanja. ki ie preplavljalo svet tistih dni. pred svobodo, je bila drobna, živahna, razmlšlju.ioča deklica. Rada je brala knjige, zbirala rodovnike kraljevskih in cesarskih rodbin, tehtala sebe in svoja čustrva, se presojala in presoiala obenem ljudi, ki so ži-veli ob njej. tistih sedem mož in žena, s katerimi je morala trpe-ti večnl dotik, večno nervozo. večni slabi zrak, večnl strah. O vsem tem je morala pisati. Pisala je dnevnik. kakor da piše pisma svojii pri.iatelj.ic». Brez preten-zij, da bi iz tega nastal velik literarni tekst. Ne. tega nl žele-la. Zelela ie samo ujeti drobne vtise svo.ie vsakdanjosti, izfristiti žarke, ki so si.iali vanjo skozl žel.ie in soomine in skozi na.iboM nenavadno doživet.ie. ki ji je pre-vzelo dušo — ljubezen. Pa ven-dar so to tako ma.1h.ne stvari, ta-ko ma.ihne. da .1ih zna opisatl samo umetnik. Ana je to storila z umetniškim posluhom. Njena pripoved, njen stil. njen smisel za izpoved duše, ki je uklenjena, je včasih tsko visoko. da človek komaj verjame. da ie to res pi-sala štlrinajstletna deklica. »Taj-no skrivališče z malo druščino osmih beguncev,« zapiše na ne-kem mestu. »se mi zdi kot ma-la jasnina modrega neba. ki .1e obdana s črnimi, hudourniškimi oblaki. Okrogla, tesna jasnina, kjer stojimo, Je zaenkrat še var- CGOOOOOOOCp Svojo literarno pot Je A. Huxley začel kot pesnik. Dvain-dvajset let star je izdal svojo prvo zbirko »2areče kolo« (1916), v kateri riše duševnost intelektuaicev. njih idejno praznoto in cinizem generaci.ie po prvl svetovni vojni. Do 1931. leta je izšlo še pet knjig n.iegovih pesmi, vendar je že od 1920 pisal tudi črtice, satire na sodobno družbo, eseje o glasbi, slikarstvu, LiteraUm in romane. V svojih delih je vedno bolj skušal predstaviti poleg satire (Cudoviti novi svet, 1922) tudt vero v živlienje in pozitiven ideal, ki naj pomaga razočaranemu človeku (Slepl v Gazi, 1936). Največji uspeh je dosegel z romanom »Kontrapunkt zivljenja«, izšel 1925. leta, kjer ,1e poskusil glasbo čim boli približati besedi in z jedko satiro opisal razočarano družbo. *Zadnja dva romana, ki ju je napisal v Kaliforniji, karnor na mottviko njegovih filozofskib del. Slovenci smo sicer dobili nekaj prevodov krajših Huxle-vevih del že pred drugo svetovrio vojno, vendar so nas Srbi in Hrvati precej prehiteli, saj so 1952. leta že drugič izdali »Kontrapunkt življenja«. Pred tremi leti pa je prav tako v Zagrebu izšel roman »Slepi v Gazi«. Čez d>ve letii jih b0 peitdeset. Vsak dan Je bil težak, odkar se jih je zavedarta. Spomnila se je na vfreče kromprrja, ki jih je rnorala nositi, ko .ie bila še rmajhno dekletce na deželi. Po-časi počasii je hodiLa Po prašni cesti z vrečo na ratnah. Še de-set korakov Je bilo treba nare-diti, Sam0 da ni bilo konca, vedno Oe morala pričetti zmova. Dvigndla je pogled, zmajala z glavo iin pomežiknila. Pred očmi se ji je meglilo in barva-sti kolobarji so Jd plesaili pired obraziom; zadnje čase se ii je to pogiosto dogaialo. Rumenkast, lesketajoč črv se je zvijal proti desnemu kotu npjeme vizije in čeprav se je venomer zvij-al navzgnr, se ni premaknil z me_ sta. Okrog črva eo bile zvezde raznih baTV, ki so se svehile. se zadevale in utrinjale. Premikale so se rned n,jo in njenim šiva-nicm. videla jih je če Je zapaia , očd. Cez trenutek je r.adaljeva-]a delo. Toda s težavo je videla mirno črva in zvezd. Nenadoma ]? hrup na d,ru-gem koncu hodnika postal ge glasnejši. Vrata so sP ndorla, besede so se razloCno Pirepirala sta Ise žex sfc tr:četrt uire. Nenazl&čni glasovi &o odmevali po hodni-ku z dru-gega konca stanovanja. Sklo-njena nad šivanjem se je Zofi-ja čudila, ne da bj bila preveč radovedna, zakaj se prepia-aitia. Često «« je slišail sunkoviti glas njene gospe, niapolirjein z jezo, ogorčenjem in solzami. Gcspod se je bol.le obvladal, njegov gla? je bil pretih, da bi z lah-koto prodrl skozi zaprta virata in s<> ra tišine, temveč rezko, jezno vpitje. Gospa ni izgubiia pogu-ma, n.ieno glasno cviljenje se je nadalie^alo nepretrgoma, brez presledkov; njen fclas pa ^e b;3 celo v j^zi čudno mono-*on. PaČ pa je gospod go\roril vfasih glasno, drugič zopet tiho, potem nenadoma izbruhnil, ta-ko, da ie njegov del pri prič-kanju zvenel kot vrsta eksplo- Cez neka^ &asa ie Zofiia pr>-»abdla na brup. Krpala je gospe-jdno obleko in deilo ie zahteva-lo vso po7,oinnost. Bila je zelo u^ruiena, vse tei.i0 jo je bolel-o. Bil je težak dan. kot včeirai in prsv tak kot predvfera.išnii. Vs?,k dan Je bii težak in ni bi- knt n-onrei če misiiš, da sem itvoia sužn'a. Naredila bom. kar bom sama hotela.« *,Taz tudi.« Go5t>od se ie za-smejal s krfev'ti.m. nejeveir-niiri snnehiOim. Zasiišal' so se tež-ki koraki Vo hodniku, ropot z.a dežn^ike, nato pa so na, toda oblaki se nam bolj in bolj bližajo in čedalje bolj se oži obroč. ki nas loči od preteče ne-varnosti. V temine potopljeni se v nevarnosti zaganjamo drug v drugega in obupno ižčemo var-nega izhoda.« In ko na nekem drugem mestu govori o sebi. ie prav neverjetno, s kolikšno pro-nicljivostjo razume vzgibe lastne notranjosti, s kolikšno globino in nenareienostjo razsoja. Njena knjiga — včasih se spra-šu.iemo, ali bi se ji. ko bi bila ostala med živlmi. porodile še druge — je dstala kot drobec v mozaiku polpretekle zgodovine. Njena cena ni večja, se nam ne zdi večja, ker -jo je pisala dekll-ca, ki ji ni bilo dano doživetl velikega sveta. ki mu pravimo življenje; ima jo samo po sebi kot iskren in doživet izraz majh-ne. ali če hočemo. tudi velike človeške drame. Tako na tiho bi mogli Aninemu Dnevniku posta-vitl komparacijo s starim Wert-herjem. Blizu sta si po formi kot taki, po nehoteni in vendar učirtkoviti dramatični sili. po od-krivanju brezen in prelivov v duši, po liričnosti. Seveda je Goethejeva liričnost hodila v uk k Richardsonu, pripoved Ane Frank pa je živahna. zdrava, neponarejena, pač preprosta, kot je bila ona sama in še vrsta mla-dih ljudi, ki jim je velika vojna priklenila krila. Izbrali so, pa ne kot cmtre in ne kot patetič-ni heroji. Izbrali so, koma.1 da so sami vedeli, za to. ves čas Se z upanjem, da se ne bo zgodilo. Kot adekvaten izraz tega doživ-ljanja ima Dnevnik Ane Frank brez dvoma veliko ceno in zaslu-ži lepo mesto v naši prevodni književnosti. V. Konjar popolneašo kompoedcijsko reši-tev, se danes lumika preko raz-členitve površine v strukturo 61ioveškega telesa in s tem teži k trajnejši karakteiizaciji uip!o-dO'blj€.ndh tip&v. Toda nekdanje-ga navdušenja nad anatomijo in nekdanje liirdčne nastrojeno-sti kljub noivim oblikioivnim pri-jemom še 'ni povsem opustil. Za to sta nam dober zgled »Podioknica« in »Suzana«. V pr-vi, kompoiziipiji dveh fi§ur, ne vidimo inikjer več težnje po oblikovaaju notranjega pro^sto-ra, priz&rišče in ločni prostor sta naiznačena le e majhnim tankim oikvi>rjem okna. Fo-rmal-mo sq anatiomije razčlenjene na važnejše težnostn-e in imuskula-turne sikupine, obdelane povsem svcbodno, Ta poteza se pri se-danji Batičevi plastifci pogostio p&navlja v veiji ald rnanjši meri. V©lik,a plastika /naraivna ve-liteccst/ »Suzana« učtnkuje pred-vsem s svojo poz(o: sklenjene noge, v pasu zavito telo, ¦ob.ieto z roko in pr^j poniosen kot sra-mežljiv izraz na obrazu. For-rmaLne irazfrlendtve je upbrabil kipair povsem smiselnio, samo za podčrtanje anatomije in s tem celotnega, kair nekoliko eks'presiv.i)ega vtisa; pri tem pa j>e labdržail na^ibrž popolrnoima sponta.no tisfco k-araikterizacdjo ženske kot spola, ki smo j'o sre-ča\'ali netooMko lirično zabrisa-n>o že v njegovi nekdanji maild plastiki. Prodiranje v jedno anatomije in n.jenih možmosti se izraža v Bati'čeivi pLastiki na tej razsta-vi še na drug način. To nam najbolje kaž« »Zatjubljeni har-lekin«; figura je tu izavita ¦okrog svoje pokon6ne osd; in k»r ta zavoj ge podČTtuje, je l'omljenje form na logičnih mestiih, prea-vsem v sklepih. Te smeri lom-ljenih in premaiknjenih toipm potem povzaimejo še udje in ustviarjago tako vtis ždvahne razgdibanosti. Plastika sama ]e povsem zafeljutena, logično do-bno rešena, venda,r se je poka-zalo, da po tej poti Batič ni pcs. segel taiko globoko, kot je mior-da hotel. »Zaljublj.eni harlekln« je ostal še vedno trenutna, ne-literarna, le bolj površinsko ui kompozicijsko zanimi,va plasti-ka, sama v sebi dtobro zaklju-čena. Najdlje "od površinskega oiblikiovanja se je ©dmaknil s plastikarna »Traged« in »Prome-tej«. Misel je sorodna: človek, ki se daje ljudem. Tu pa je jed- ' ¦ro tlstega, kar kaže na novo prizadevanje v Batičevem ki-parskem ustvarjaaju. Ne gJede na formalno izvedbo pa se mi zdi, da bo šele v plastdiki s tako oibčečloveštko vsebino dosegeJ svojo umetniško !tež0 in dzraz, po katerem stremi. -eks- Lado Danč: Motiv iz Frekmurja Erstna predstava ,,POZABLJENIH LJUDI" Igorja Torkarja v Nestnem gledališčn Nova Tortkarjeva drama ni. niti po tematiki, nitd po drama-turški gradnji kaj novega, iz-vdrnega. Vendar tudi ni opaziti prisiljen&ga konstruinanja, ra-zen na konou, ikjer bi avtor ostal bolj sebi ziveat, če bi z.god-bo zaključil z — menda Lipeto-' vimi — »ipdštolami in britvami, ki bi lahko preuiredUe ves svet« (seveda bi ga pa potem zadevall očitiki pesimiiizma, cinizima itd.), tako pa iTna drama več »kon-cev«, ki se kar prečej vlečejo, ča so najvisezadnje kronand 6 pnsitiniim, pravim pravcatim happy-endom. Ne rnore pa av-torju niihče očitati brezplodnega eksperiimentiranja, nerealnega ckolja in Ijudd, ki so zgolj iutke, naireijene v »vtorjevi epruveti ali popolne oddaljenosti od res-ničnega ždivljenja itd., kajlti ta drama stoji z obema nogama na resničnih trdnih tleh an njeni ljudje so Se kar pri&tni, č«prav kdajipaikdad zaipada,io v golo filo-sofsko fraziranje. — Ves ta am-bient — predimestna »špelunka« m njeni stalni gostje, posebneži in »čisto na«/adini« ljudje, dobra d-ekleta in hudobni zapeljivci, bcnhemgki umabnilki, nori filozofi in bedne cipe, niadi dos*i in hvaležno snov obliikovalcu, ki jo seveda mona znati v primemi obliiki pritoazjati. Toda to s« av-tcirju. čeprav je dokazal še ana-čilni lokaini, v tem primeru lju-bljatiski ddal&kt ni povsem po- 19. t. m. so vaščanl Srednje Bel« odkri-li spominsko ploščo Matiji Valjavcu ob 60-letnicl njegove smrti. Med drugimi je &o-voril o Valjavcu — pesniku tudi Jože Pogačnik. svetlobe, boleča utrujenost v vseh udlh! Ko bi le človek mo-giei preiiveti en dan v posteljj — v velikiii, perma«ti,v topli in mehki, ves dan..... Zdrznila se je ko je^pozvond-lo. Vedno je skočila, kajti zyo-n«c je brenčal kot ose. Položi-la je delo na mizo, si nairavna-la predpasnik i-n čepico ter sto-pila na hodndk. Zvonec je se enkrat divje zabmel. Gospa Je bila nestrpna. »Končno si pr^la. Mislila 6em, da te sP^°5i ne bo.« Zofija nii odgovctrila, nd bil° kaj ireči. Gospa je stala pred odprfto omaro. Sveženj oblek ji je visel čez roko, več jih je 16-žalo ma kupu na postelji. »Kakc»r Rubensova lepotica«, ji je govonil mož, kadaT je bil Brez dvoma pa je Torkarju ta svet dobro znan in je znal iz njega zaijeti, zafni-nastopa« že poikojni kiipar in slikar Niko Piimait (z odliono masko gia je mpodobil Janez Presetnik kot pesnik Flori), kar daje drami ^kiupaj s Stupičino popeviko netkak »dokuimemtairi-čen« Kar zadeva igralce, se mi zdi, da je to po igralskih stvaritvah ena najboljših predsitav v letoš-njd sezonii. Julija Staričevo jo s svojo dobroito in milino bila nekak sončni žarek, ki je celi pred- staivi dajal luč in je z njeno tra-gično smitbjo vred ugasnil. Kar lep lik, saj nima —: raze-n dobro-te — nobene napaike (tudi niene zaljubljenosti v neprdddprava ji nekako ne moremo šteti v zlo), da bi 'bil doceLa verjeten, ven-dar ltahiko avtorju tako » ideali-stično pretiravanje« nekafco od-pustimo, ker bi drugačna Arja ne bila več Arja, kakor bi tudi Arja brez Julke Staričeve ne bila »ta prava« Aria«. Judita Hahnova je upodobila Tilko — »plaho defcle«, ki fcuha in posfpravlja, ki pa veadarle doseže stečo z uresničitvdjo svo-jih, »v vntoglave višine se pno-čih« želja — svetlomodro po-barvane kuhinje^ in posode s srečno ljubljenim fantom, rde-čelasiim Vanetom — Mirko Zu-— večniim optimdisitom, ki upa dn nikoli ne obupa, Lep, tapel lik. Frančefc Drofenik — Andra, z vzdevikom »Fitos«, je večni štu-dent, ki je tudi lep, a ves po-kvarjen in zgubljen. Ta »Fiks« je aploh pro-blematdčna figura — komaj se ga navadiš gledati res kot praiv€iga zgubl.ienca, brez-vestneža in neipoboljšljivega ci-nika, že dobi neko človeško noto ( saj ni sam kriv, da je tak!), da jo hip nato zopet izgubi in kot tak — »duš&vni invalid«, iz-vržen vz družbe, k&r se je sam vrg^el — tudi propade. Franček Drofeniik je bil vse to, kar za-hteva od njega avior, m>ordL za spoznanje preveč »hdsteričen« m neprera&unljiv v kretmjah in go-voru. Flori — pesinik Vilon (Jane« Pres»tnlk> je bil bohem v pra-vem sm%lu besede. Pove mno-go taikega kar ne bi sm&lo it' miimo gleda'lčevih ušes. Njegove ideje so avtorj&ve ideje, ki so morda neikoliko nenavadne in za »naivadnega meščaina« veči-roma nesipreieimljiive, so pa Ž9 zato vredne premisleka, čeprav je marsikaij tega, kar pove on in ostali (n. pr. »Platon«) bilo ?e veokrat in dosti prej pove-dano. Med intelekitiualce — stalne obiskovake »Podmornice« šteja tudi »Platon« — nekdanjd pro- fesor, ki se mu je z.mešalo nez Albreht), tudi on je poln laznih misli in idej ki ]ih raz proč. Po vs&m tem kar mi je irekel nocoj, se ne bom prej vr-nila v to hišo, doikler me ne bo l€>po prosil.« »Potern ie balje, da vzam«v.a veldki kovček gospa. Pripiravi-la ga bom.« Zrak v sobi, kjer so bili zabo-jl. se je služkinja virmla in pri-vlekla ttežak kovček. Kako mrtvaško bleda .ie bila stara žena danes! Sovražila je bliži- Aldous HUXLLY kami. »Kar govoui o denairju je zgolj nesmisel, * Lahko bi ga imel, pa še koliko! Samo podel je, strašnio podel. Ce tK za sprieTnembo prijel z.a kakšno pošit&no delo, namesto da P^e ne-umne veirze iin jih na lastne stroške. bi in denaTJa, še prev&č.« Hodila je gor in dol po sobi. »Poleg te-Sa«, je nadaljevala. »ima še stairega očetia, Rada bi vedela čemu ta sploh žiivi? »Ti moraš bitj pomosina, da je tvoj mož piesnik«, p^avi«. GovOTila je ita_ ko, da se .ii je glas tresel ka-kor staremu možu. »Sfcoraj bi se mu v obinaiz zasme.iala! Ka-ko lepe verze piše Hegesippe o tebi! Kakšen -ogeni, kakšna strast!« Miisleč ria starega mo-ža ®e je spačila, zmajala z ®la- pcstala sta«ra in debela. Nikoli vež ne bom nezvesta. Ampak kako iravna z 'menoj«. Znova je vstala in začel,a hoditi po so2 bi. »Vsekakor tega ne bom pre-»ašala«, je izibruhnilo iz nje. U&taviiia se je pred ogledalom in občudovala lepoito svojega traSičnega ldka. Nihče, kdor b! jo videl, ne bi verjel, da ie že VIDEZ TRIBUNA ^ Str. je nadai^vala 7 delom Oh. sopet 5rv, barvasti krogci Ijubezensko razvnet, Ljubil ,ie čvrste, ponosne ženske, takih, ki s0 saime hodile za njim ni maral. »Helena Fourmoint«, ji je dejal, kadar jo je ljubkoval. Noco'] je bila sijajna. Lica »o ji rdela, njene modire oči so ji sijale med dolgimi trepalnica-mi z nenavadnim le&ketom, nje-ni kraitkj rdečkastoirjavi lasje so bili divje spuščeni. »Jutri, Zofija« je rekla drama-tično »bova odpotovali v Rim. Jutri zjutraj.« Med tem fca J« to govori:]a, je snela z obešal-nika obleko in jo virgla na po-steljo. Njena halja je zafrfo^ala in za trenutek se ie dzpod nje poka^alo lično perilo in belira njenega bujnega telesa. »Takoj se mioirava priipraviti na pot.« »Za koiliko časa odpotujeva, gospa?« »Za štirinajst dni, stiri mesece — kako nai v&m,« »T-o ni vseeno. gospa.« »Glavna stvar Je. da greva n<> starih, zoprnih Ijudd. Zofija je biila tako to kakšno neuminost bi napravila, če bi s6 je iiznebila. »G'ospej Se nd treba trudiiti.« Zofija je vedela, da če bo gospa pričela odipdrati predale, ne bo konca pospiravljainja. »Zia gospo bo .gotovo bolje, če gre spax, Pozno je že.« N«, ne. Spati ne bi mogia. Bila je preveč vznemirj&nia. Ti moški. .. Kakšna surovost! Saj ni nj&giova sužnja. Zotfija je pospravljala. Ves dan v postelji, v veliki, mehki positelji, v taki kakršno i^a gospa! Clovek bi drem-al,. se prebudil za trenutek, nato pa spet dremail. »Njegov.a zadnja šala je bila«, ,ie gospa aa-čela praviti ogorče-no, »ko mi je po-vedal, da nima več d&nairja. Oblek mi ne mo>re veo kupov.ati, pravi. Sm^šno, saj venda-r ne morem hoditj na-ga lokrog!« Zakrilila je z ro- vo. »In kadair se člov^k spom-ni, da je ubogi Hegesippe sko-•raj plešast, pa si barva ti3tih nekaj Las, ki &o rau še osibali.« Zasmejala se je. »Kar se tiče strasti 0 kateri 1>oliko gov&ri v svojih surovih verzih«, spet s-e je zasmejala,- »to je gola izmi«-Ijotina ¦— Ampak Zoifiia, a kaj vendair misliš? Zakaj neki sppavljaš to sitaro, ostudriK: ze-leno obleko?« Zofija je vzela obleko ven, ne da bi spregovorila. Zakaj je VJJla prav 'to noč viidet^ tak0 zelo bolna? Imela je rumen obraz in črne zobe. Gospa se je zgrozila ob pogledu nanjo, bilo je prestrašno. Morala -bi jo poslat; v pioisteljo. Sic&r pa, kaj more IndU5trialec« (Danilo Bezlaj), ki je obsed&n od izumlteljske strasti in ga dejstvo, da nihče ne ceni njeigovih »i^umov« ter da posbane celo »politrčno sum-ljiv«, požene v samomor. Skromen in itih, skoraj plah sanjač, je bil čistilec greznic Klemen Saše Miklavca. LončLnov L>iipe — prodajalec ča&apisov — je bil hrupen, a v bistvu dober člon/ek, enako tudi zidarski pomočnik Polikanp (France Presetnik). Obe cipi — Bela (Ruša Bojčeva) in Uta (Iva Zupančičeva) — sta bili odrsko relo dobri postavi in medtem, ko je Uta Zupančičeva bila bolj »klasiična«, je bila Bojčeva kot Bela bolj Čloivesko prepričliiva, naravna in v svoji prikriiti tra-giki starajoče se žene z ulica naravnost pretresljdva; pa tudi jetična cestna pometačiča Mar-la — »Nunca« (Slavka Glavino-va) je bila živa odirska pc.iava Franjo Kumer in Angel Arčon kcvt detekltiv oz. policaj sta imela le obrobni vlogi, prav tako i^ ludi vloga Rosa — starega po-streščka — zgolj deikorativnega zniačaga. Igra ga Miro Veber. Vendar tudi ti trije dokaj pri-pomorejo k bolj pi.sani raznoli-kogti gaJerije likov, obi«ikoval-cev »Podmornice«. Režiral je dramo Igor Pret-mar, ki je dokaj zadel afanošfeco ckolja in je na realnih oisnovah uspešno oživil avtorjeve osebe, ki jih je tudi psihološkp okarak-teriziral z okusom za mero, do-sloJnim iz.ra.znim tonom in na-činom. Lep delgž pred-stave po-čiva na njegovih ramenih. Dobra in odgovariajoča je bila ^cena Vlada Rijavca, kostumi Mije Jaxčeve pa okusni in pri-nierni. Kraigher D. S€ je počasi i-n s teža-vo dvignila. Boleci.na se U Xe zia&rtala na obnazu. Počasi je šla k pr&dalu in vzela žest pa-rov svilenih nogavic; Obrnila se je proiti kovčku. Bila je ^a-ko,r žiiv mrlič. »Zivljenje je strašno«, je po-novila gospa s prepričanjem, Poslati bi marala ženo v po-eteljo. Todia saj sarna ne bi ni« koli mogla pripraviti prtlja-ge. Bilo pa je tako važno, da odi-de prav julfri zjutraj. Rekla je Hegesippu, da bo gla, pa se j« samo smejal, ni verjel. Sedaj bo pa d&bil leikcijo. V Rvmu bo videla Luigina. Kakše.n očar-Ijiv mioški. Pa še markiz je! Mo-rda ... Zopet ni mogla «ni» slsti na nič drugega kot na Z.o-fijin obraz: svinčene oči, črni-kasti zobje, rumenkasta koža. »Zofija«, je rekla nenad-jm?). komaj se j« premagala, da ni zakričala, »poglej na mojo toa-let-no mizico! Tam mora bitl rdečiilo. Namaži se malo po li-cih. V desne.m predalu pa j« drugo, za usitnice«. Oči je trdo zaprla, Zofija P^ je vsfcala — kafco stra§n/> H škiriplje..1o udje! — šla ^" toa-letne .mvzice, stala tam. lahno Sumela, kar se ji ie zdelo cela večnost. Kakšno življenje! Po-6asni koraki so se zopett vl^.kll nazaj. Odipaia je oči. Oh, sedaj je bilo bcdje, veliko bolje. »Hvala ti, Zofija. Mmoi?o manj utrujena sd videti sedai". Zivahn.o je vstala. »Poihiteti nrorava! Polna energije je od-hitela k omairi za bbleko. »Za božjo voljo«. je zaklicala in z.a-kr.illdla z rokami, »pozabila 5l pospravitti mi&iD modiro večerr>o obleko. Kako si v&ndar mofa biti- tako neumna. Zofija,« POPRAVEK V članku »Mladi na po+i k vrhu« iz prejšnje številke »Tribune« se je ob okraišsvi intervjuia s tovarišem Faidi-go smiselno. spremenil od-ta-vck, ki se pravilno glasi: O S'lovenskem doprinosu k mn-derni evropski glasbi je tež1co govoriti. ker se je pri nas in-strumentalna gla-sba, zlasti komorna kasneje razvdla, v vokalni glasbi pa smo se že z deli Adamiča in Lajovica povzpeli na evropsko višino. PrirediteV/ kakršne še nismo videli 25. MAJ - Pryi dan festivala študentsko prvenstvo v malem rokometu USPEH LJUBLJANE Proti pričakovanju je štu-dentsika reprezantanca Ljub-ljane v nialeim rokometu na tekmovanjfu v Beogradu 11. in 12. maja, csvojila prvo mesto. Uspeh naših študentov je tem večji, ker so bila maštva na-stopaijoeih res kvalitetma. To dokazuje dejstvo, da so Zagreb Sarajevo, Beograd zastopali igralci trenutno najmcčnej&ih moštev Mladosii, Bosne in Novega Beograda. Homoge-nost, vigranost, odlični strelci so odlike teh ekip. Nekoliko slabša je bila le reprezentamca Novega Sada. V naši študentskd reprezen-tanci so nastopili; Vrbančič, Papež, Sever, No-vajk, Cešnovar, Kren, Jeršič, Cretnik in Serbec. Vodja je bil Mihajlovač. ¦ Tekmovanje je bilo orgaini-zirano v dveh skupinah. PrviO skupimo so sestavljali: Ljub-ljana, Beograd I. in Nov* Sad. Drugo skupino: Zagreb, Saira-jevo in Beograd II. Z zmagama nad Novim Sadom (24:7) in Beogradom I. (11:10) je Ljub-ljama osvojila v svoji skupini prvo mesto in se tako srečala v fiinalu z Sarajevom. Lepe tekme mnogo gledalcev-dobra odbojka Navajeni sm-o bili, da 3e bilo ©dbojkarsko prvenstvo univer-te opravljena v enem ipopol-dmevu. Tako je bilo vedmo .in vesej,o smo bi-li ipresenečeni, ko «mo izvedeli, da bo letos dru-gače. Priireditelji so se namreč f>dločiili, da bo leitiošnje tekmo-vanje poteka'lo v dveh skupi-nah po ligaškem sistemu. lz-kazalo se bo bolj po piravici, kd.o je res najbioljiši, kajti tu ereča pri žrebu jiirna nobeme vloge. Doslej 5o bile odigrame tele teikm«: Visja šola za telesno vzgojo: pravna 3 : 2. Bila j>e ruapeta tekma, rezultat pa nejasen do zadniega trenutka. Lahko rc-čemo, d,a ^ študentje višje šole za telesrno rav nioben.o pres«ne-čenie. Stnniina : kemija 3 : 0. Pa-dob&n poloižai j» ipnj ^kipi s^rojnikov, ki tudi kmndidirajo išji naslov. Metalurgija : larhitektura 3 : 0. Zmaga metailunstoiv ni >i-Ja nlti zia trenutek o«rožena. ViSja Sola sza telejuu* trz&ojto : arhitektura 3 : 0 (wo). Arhi-tektd niso priišli na 1g.rišče in so zai*adi tega kaznovami s pre-piovedjo nadaljnjegia ¦nasito.pa-nja. Ekonomska : kemija 3 : 2. Favoriti s® bili ekonorni.stii', vendar' s,o kemiiki, dobtr© za- m tefema se je toon-fraLa s tesn,o zimaglo ekonomištov. Novi Sad ni bil nevaren na-sprotnik, zato je bila tem huj-ša tekrna z BaoSradom I.. Oslabljeni, brez Cretnika in Serbeca so Ljubljainčaina v iz-redno draimatični borbi napira-vil pravo presenečenje in pre-magali moštvo, ki je veljalo za fovorite. S prednostjio, ki so si jo pnidobili v.-.prvem- polčasu (končal se je 9:4 v paid Ljub-Ijane), so uspeli na kcncu tu-di zmagati. Levji delež je imel v tej- tekmi več kot odlični vrataf Vrbaneič, ki je žel ap-lavz viseh prisotnih. V finaini barbl za prvo me-sto je Ljublj&inia ijiooioivila u-sp^he iiz prejšinjih dveh tekem in zmagaia proti Sarajevu s tesnim.rezulUitom 21;20 (10:7). Izenačenost ekip. &e kaže v tem,da so se vse ii.rialne teikme končale z enina golom jazliilce. Rezultati, v fitaalu; Ljubljana : Sairajevo 21:20 Zagreb : Beograd I. 15:14 Nc:vi Sad ; Beograd II. 13:12 Končni pLa&ma ekip: 1. Liubljana,- 2. -Sarajevo, 3. Za-greb, 4. Beograd I. 5. Novi Sad 6. Beograd IL Mnogo truda, mnogo misli, mnogo predlogov, vsega tega je bilo veliko minule dni. Zadnji dnevi priprav na največjo teles-novzgojno manifestacijo ki smo jo kdaj doživeli v Sloveniji. Zadnji dnevi za tiste, ki bodo nastopili, zadnji dnevi tudi za tistc, ki imajo v rokah vse nitl velike in precej zagonetne orga-nizacije. Ni cudno. saj ni tako enostavno poskrbeti, da bo spo-red polekal brezhibno, da bo preskrbljenih kakih 20 tisoč na-stopajočih, da bodo zadovoljnl vsi, ki bodo prišli od blizu in daleč v naše glavno mesto. Kaj vse bomo videli, kaj vse boiino spoznali med te,m festi-valom, za katerega smo neWr>č že /žap-isali, da je to naš ifestival? 25. maj, rojstni dan našega mar-šala, to je slavnostni začetek te velike prireditvc. Iz dneva v dan, iz tedna v teden bomo se-daj lahko opazovali veliko moČ naše telesne Vzjtoje, veliko ide-jo, ki je vse drugačna, kot si jo morda tu in tam predstavljajo. Sodelovalo bo več organizacij. ideja pa je ena. Cilji so Isti, na-meni prav lako. In upajmo, da bodo tudi rezultati taki, d» bo-mo na koncu lahko rekli: to je bil uspeh nas vseh, to je bU uspeh mtadjne, to je bil uspeh slovenske t«le«ne vzgoje. Pester je seznajn tistih, ki bo-do pokazali vse svoje znanje, spretnosti, množionost in korist-nost na tem festivalu: Partizan, Sportna zveza, Gasilska zveza, Ljudska tehnika, Taboniiška in Počitniška zveza ter šole. To je še tollko bolj pomembno, ker j« v mnogib. krajih Slovenije postal festival skrb vseh ljudi, ^seh prebivalcev. Znano je, da so se v mnogih ob6inah zdru-žili zastopniki vsch organizacij, od športnih, («lesnovzgojnih, Zveze borcev, SZDL, do tabor-niških, poiitniških in šolskih. Festival je postal v mrtosih krajih častna n&loga. Priipomniti velja, da so ponekod prec«J pri-pomogli k tetmu tudi sveti za telesno vzgojo. Omenili smo le. da j« bil roj-stni dan maršala Tita nekak slo- vesen začetek fesrivala. S prire- stopniki vseh organizadj y ditvami bodo nadaljevali skozi Ljubljani in priče bomo velikim ves mesec junij, zadnji teden junija pa pomeni višek te prire-ditve. Takrat se bodo zbrali za- tekmovanjem, paradi in pestre-mu zabavnemu sporedu. Ves spored zadnjega tedna sicer še Ljubljančanke so bile v Zagrebu najboljše Medfohultetno ppvenstvo v streljanju Letošnje univerzitetno prvenstvo v streljanju z vojaško pa§ko, vojaško pištolo in malokalibarsko puško, ki je biilood 15. do 19. maja na strelišču o'b Dolanjski cestl. Je prtttagnilo v«li'ko število študentov in študentk. Sodelovalo je 286 tekmovalcev. Od tega z ptiško 176, z vojaško pištolo 87 dn z MK pu«ko 23. Najvec NajbaLjša strelea prvenstva tekmovalcev je dal etrojni oddelek, sledi elektro. ekonomski itd. sta bila državna reprezenitain-ta Stainkoiviič in Papež. Strelci za Ljubljano pa: No-vak 12, Sever 9, Cretnik 5, Pavčič 4, Cešnovar'3, Šerbec 2, Kren 1. Novak Kokometno moltro Ijubljanske univerze •— državni študentski prvaki Novost letošnjega prvenstva je bilo streLjanje z vojaško pišto-lo in M.K puiško, kar je omogočila zadostna produkcija domače mu-nicije. Studenti so srtireljali % vojaško puško in vojaško pištolo po deset strelov, študentke Pa z MK puško, fudi 10 sfcrelov. TEHNICNI REZULTATl VOJASKA PUSKA 10 CLANSKE EKIPE 1. Elektro-oddelek 628 krogov; 2. Strojni oddelek 595 krogov; 3. Ekonomski oddelek 483 kro-gov; 4. Gozdarskl oddelek #15 kro-gov; 5. Arhitektura 385 krogov; 6. Strojni II 362 krogov; 7. VPS 318 krogov; 8. Gradbeni oddelek 313 krogov. POSAMEZNO 1. Letonja Franc (pravo) 80 kro-gov; 2. Gftrz Zvonko (elektro) 78 kro- 3.' Rems Fedor (elektro) 77 kro-gov; 4. ZveklC Vojo (strojna) 75 kro-gov; 5 Rems Roman «(arhitetet) 75 krogov. VOJASKA PISTOLA 5 CLANSKE EKIPE 1. Elektro oddel«ic 240 krogov; 2. StTo.ini oddelek 195 krogov; 5. Rud.-met. 169 krogov; 4. Kemi.ia 161 krogov; 5. Arhitektura 120 krogov. POSAMENO: 1. Rovtar Stane (medicina) 73 krogov; 2. Sekne Stan« (mettlurg) 89 krogov; ŽELEZARNA JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM, LR SLOVENIJA Telefon: 244,245, 246, 250 — TeSegram: Žele-zarna Jesenke - Tekoci račun: pri Ni KranJ 611-T- 408 - TelepriRf ©r: št. 17 Liubliana • (ptipotoeamo de&&vojitni i 8. Dular Marko (pravo) 65 kro-gov; 4. Rems Kedor (el«ktro) 65 kro-gov; 5. Kogej Dušan (kemija) 57 kro-gov. MK PUSKA X CLANSKA EKIPA: 1. Ekonomski oddelek 226 kro gov. POSAMEZNO: 1. Kiesel Greta (filozafija) 8« krogov; 2. Pristavec Jelka (kemija) 88 krogov; 3. Pitanlc Dragica (ekonomlja) 87 krogov; 4. Baroga ziva žavne repreaan-tance. Trilkrst so pcskusili svojo bojno srečo in se vmili v svo-j« klube z eno zimaigo, enkn ne-odločemdin nezuitatoon in enim porazom. %Z ITALIJANI V ZAGREBU Začnimo naš popatoi v Zagrebu, fcjer je bila na tekima med Italijo in Jugo-slaviijo, fci ae je teančala, kot je znano z raruitatcnm 6:1 v korist nsžih nogotmetašev. Oto tej teik-mi &te vsa že goftovo dovola sli- Tako imenovana Zlata, ulica v Tragi, kjer je bilo v srcdnjcm veku središče alkimistov iali, zato najj vam p-osredujem nekaj druigačniih mniimivosti. Znano je, dmiiS>tično razpoloženi, kot le kaj. Prlne-li s seboj italijam-e-ke državne aastave, nešteto ragelj in podobnih reikvizi\tov. Vse ¦to jim je bilo odveč, kajt' italikinsko zastavo so spujstili že v prvem polčasu na pol dro-ga, ragilje pa se sp&oh niso ogia-eile. so obnesle. Medtem ko j« bilo povpnaiševanje po sedežih veli-ko, pa &o prodajali stojišča celo pod običaijno ceno, ker je bilo povpTaševantje prennalo. Po teikani emno s« pogoivarjali z ItaMj^aini, ki so bil presenečeni nad igro naših nogomietatšev in funkciomar iitalijamske nogomet-ne zveze je v sivojem govoru dejal, da bi bilo pra.v, 6e bi Ju-goijlovami igrali tudi proti drif-gim ekipam *3(ko, kot proti Ita-]iji. Med drugiim, pirav je po-vedal... L HflTING NAVIJACEV PRED PCTNIKOM Polni optimizma smo s« od-piraivljiali v Braitilaivo na nogo-metno teikirno JugoslaOTtia : CSR. Metamorfoze Med mnogimi tujiml študentsklmi listl prejemamo tudl Ceškl itudentski časopis Universitd Karlova, i7 katerega smo prevedli ia kratek sestavek. Delu čast, tovariš! Zakaj te včeraj ni bilo na krožek? Skupaj smo ponavljall in ugotav-ljali, če se dovolj pridno učiroo. — Torej imaš kakšno opravičilo, tovariš? Praviš, da si bral Anti-Duhringa? Anti-Duhring, — dobro čtivo, zanimivo. Tudi jaz sem ga bral. Vsega sem pre-bral v nedeljo popoldne, nisem se mogel odtrgati od knjige. O čem že govori prvo poglavje? ... Da, zanimivo čtivo. Tudi tovariš Krivola iz četrtega krožka pra-vi, da je zanimivo. Pa tudi tova-rišici Dykovi je bilo zelo všeč. Položaj delavskega razreda ... od Engelsa. Tudi to senr bral. Imam celo nekaj pripomb, k tretjemu poglavju, štirinajsta vrsta zgoraj. Mogoče. spodaj? Sedaj res ne vem. Smešno, v resnici ne vem. Vedno znova po-navljam, kako nesistematično se učijo ... Kako pa ti? Clanarino plačuješ? Imaš že plačano do avgusta prihodnjega leta? Po-> slušaj, saj to je čudovito, ču-dovito. To je tvoja vizitka, to-variš, vizitka zavednega člana. Tu se lahko vidi tvoja šifoka de-javnost. Spomnil se te bom na pravem mestu. Brez skrbi. Torej nasvidenje. Hitim žret — oh, oprosti, grem se hranit v men-zo.« »Bodi mi zdrav, Jaroslav! Ali si bil na predavanju? Seveda nisi bil. Jaz tudi ne. Zakaj bi hodil na predavanja ko pa vse to lahko prebereš v dveh dneh. Frekvenco si dobil? Meni je podpisal kar Jir- vscga skupaj 49 ur na teden. Jaz ka, on to zna. Upam da se ne pa 51, ker se učim še violino. Ce učiš že za izpit? Da, seveda. Ali delam program? Da, vsak torek boš preštudiral vso priporočeno od 6—7 ure zvečer. Ze štiri me-literaturo? Jaz tudi ne. Saj to sece. No, bo že šlo. Torej po-je 3218 strani. Do izpita je še šti- zdravljen. Kaj neki so danes ri dni. Mislim, da jih dosti ne bo spacali v menzi? Ze spet krom-delalo. Sicer pa, saj nimaš časa pir? Tristo .. .1 za učenje. S predvojaško imamo »Zdravo, stari! Ali si že vstal? Imenitno! Kaj je novega? Ze teden dni nisem bil na fakulteti, ostal- sem brez zveze. Poglej si tisto dekle. Kakšna je, a? Pojdiva hitro. Ti-dar ne moremo učiti — zgodovi-no delamo. To je dejal Goll. V tem se strinjam z njim, čeprav je buržoazni historih. Saj mora-mo vendar sprejemati najboljše, kar nam je zapijstila pfeteklost. To je dejal Karl Marx. Ali si *e "—-"—•¦———————— Obedoval? Torej — adios. grem Stl. 6 "& T^IBUNA- v bufet na en vermut.« stemu tam sem precej dolžan. Ali veš, da moram do poletja napraviti dva izpita? Sa.i to je blaznost. Najodločneje moramo protestirati. Zgodovine se ven- Naipisal sem, da, je bilo v Za-grebu na tisoče Italdj anov. Res je bilo taiko, vendar jih. je bila mnago tudi zunaj stadiona, kajti prišli so v Zagrefo brez vstopnic in jism ni katzalo drugega, kott da so na ceslti posLušali navdušemo raavijanje na&iih laubiiteljev nogo-meta. Cma borza je imela ve-liko dcla, Italijani pa nadvse hvaležm odjemalci. Ze v Liai-bljami so natm. pomnjali po 15 tisoč lir za sedež na stadiomi v Mafcsimiru, v Zagretau pa so po-nujali za peit sedezev kar vespe. Vse te kupčij« pa se pn na* m- Prepričani v zmago so prijatelji no'goroeta napolnili tri velike Putniikove avtobus«. Množilta Ijudi se je zbrala taim in naaro-čali so nam, naj oipravimo svo-je, naj taiko vipijeim.o: pla^vi, pla-vi, piajvi, dia nais bodo sliSali po radiiu. Dbljubili smo jim, šoferji ko vžgali motorje in odpeljali emo se na več kot 1000 km dol-go pot. Cilj: Dunaj, P.raga, Bra-ti'slava. Q BREZSKRBM PUSKAS Puskas, to je iznano ime. Mno-gi ga c&nijo ko(t najbolijšega no-gom.etatš.a na svetu. Vemo, da -živi v AvBlbriiji in vemo tudi, da še vedno igra nogoanet. Bilo je okoli 4h zjutraj, ko mo se u&ta-vili v Gnadcu z.a neikaij minut. In gl^etf pre&enečeinje, zaiglediald srao Pusteasa prav blizu. Seveda stcvo izkoristili priliko in ga ma-lo povpraševali o njegovem živ-]}-enju in načritlih. za bodočnot. Odgovoril p*a nam je taikole: »Vulkas ie zaime velik igrailec in vtse kaže, da bova še skupaj igrala. Jiaz potujeim čez neikaij mjeseceiv v Bolotgno, slišiim pa, da bo za taimkaijšnji klnub igral tudl Viukas. Mislim, da nas bo v tstešni pogtavii težlko ugnati. Si-c©r pa žiivim doibro. Imam počit-nioe, igram le ifoldiko, da ne po-zatoim, kaij je nogomet. Sediajile se vraičam iz bara doimov. Se-veda bo troba živLjenje izpreme-nitd, ko postanemo spet pravi športnilkd.« O RAZGOVOR Z DUNAJ-CANOM Sahdnibrunn, Stefanova cer-kev, Opera, Rijag, miuzeji, to ie cbii6ajein abhod Dunaiia. Vsak potovalini urad ima islti hačrt, v&aik, ki pride na^ Dunaj žeii videti ii&to. In tudi ciceroni go-voire eno in isto že leta in leta. Z istimi besedami, kot bi paslu-sal papaigaj«. P* vendar, vsi Di-sti, fcl te znamenitosti vidijo, vedino govore: prekrasno, zam-miviQ, lepo... Menda je že res to tiako! Bolj zaniimiv pa je bil pogovor z Dunao^čani. Le-iti so riiaim po- _ vedali, da je bila lamstea mirov-na pogodba nta Dunaju za Av-6trike velik dogodek, dilo. Ples v dvorani Schonibrunna, je bila zakljiučena silavnotsit tega dogodka. Tisto, kar ke agodi v tem zgodoviTiisikem girariiu, je za Avstrijce vedno pomemibno. Pred deseitteitji je bil tam sedež svstrijskiih cesarjeiv, središčni voizel avslfrijsike zlate dobe. In Av&trijci menijo, dia se ta doiba epeit vrača. Seveda v dr'Uige«m pom&n\x besede. Nii več cesar-j€v, to sru#a jetske železnice — naš *«or, v Na poti proti Pragi v nekem majhnem češkem mestecu, kjer so nas vsi radovedno opazovali, med njimi tudi češki vojaki dvoranah vrte sovjeitske filme. Mč odveč nd, čepovemo, da fio ise ljudje tega naveličali, da sd žele neikati svežega, nekaj navega, morda samo mailo — le-pega... Morlda bi se jim dobro zdelo, če toi jiim v&aj na čtasopi-se ne bi bilo tretoa čafcati v vrstah? 0 SLOVO, SLOVENSKA PESEM Priiganjaii so nas, čeS da je prišel čas od!hoda> Imamo še en cilj. Braibislava — nogooietoa t&kma. Toda nasm se ni mudiJo. Med*e«n fco so Ljudje prebiirali napise — Angttsiavdaa — na taa-feih avtoibusilh., smno se zbraii v krog ln zapeli, da je daleč od-meivalo. Kot bi trendl $o bila vsa ckna polra gledalcev. Poslušali so nas, nam pdoskali in nam mertiali naslofve skozi oikna. Mi pa kar brez pioistiainka — Hej bn-gade, Na jiuiriš, pa Defcle, daj mi rož rdečih in še, in še... « šofer je trobil in hačeš-nočeš &mo morali vBtopiti. Ljudje so nam maihali in po«i.ravljali. Bili emo skiupaij samo pol ure, toda pos^taili emo prijateljd. Morda srao v ipol ure naišli tisto, fcar smo zaistortj iskaii Qpo v.sej Pragi. Videtli smo in o>bčutili, da so Pražami ie vedno tifiti ljudje z dobrim in vesclim sroeim. Ttoda še preden smo zavili okoli oviin- ka, se je spet vse pogreznilo v mirtvo tišino. Namesto zlata Prage — mptJvo mesto... Ne v«m, če bi sodilo v to sknoimno retportažo še ptsamje o nogomieitrji teikmd. Najbrž ne, kaJU potovali smo v Zagreb in govorili samo o nogometu, po-tovali smo skoei Avstriijo in sre-6anje s Piiskasom je bi!>o za nas dogodek, potovali «o skozi Cešiko in nogomet je T, la naan-krat postranaka stvair- Sp-oznali smo nov narod, spoznali nove razmere in verjemite mi. da si je vsak odd'ahnil, ko je stapil pred ljubljansikim Putaiikom na tla. Priznanje Prvega roaja lani šem io videl prvič. Lep-a, nasme-3ana, ka!ko.r iopek. Be- je dala besedo in zvečer sva šla v kino. Rerkia je, da ji pravijo Rožica, da študira me-dicino in rada prebdra pesmice. Poslovila sva se v temoii stran-ski ulicd, pred trinadstropno hdšiov, Zaželel sem ji laivkto noč in za plačilo pjregel obljubo, da se bova c&t tri dni zopet vi-dena. Bil je to vd-šek moje sreče. »Dekl« imam. dekle imam,« Srce ml ije poskakovalo od veselja. Sedaj mi ne bo treiba več zavidati svojim ko-legom. Dolgo sem ge tdstikraile fiudpvite ... Ce.la dva meseca sem užival nad spomini... Priišel je septemiber. Bdl sem poln neučakanoati. Rožic© še vedno ni bdlo v mestu. Prišei je oktober. Petnajste-ga se Je P'ripeljala. Ko.sem se v novem š-olskem letu z njo prvič sestal, mi je rekla, da je septemb.ra fakulteta še pusta in je zato prišla šele zdaj. Bila sva dvakrat v kinu. November ... Dvakrat sva šla v kino. dvakrat v gledališče in enkrat na predavatjje v biološki klub. Januar . .. Samo enkrat sva šla v giedališče, zato ker je Ro- TRIBUNA, llst gtudentov Ijub-Ijanske univerze. Uredništvo ln uprava: Ljublja-na, Miklošičeva cesta 5a, telefon 31-102. — Urejuje uredniSkt odbor. — Odgovorni urednik: Janko Po-povič,, absolvent prava. — Tekoči rafun Komunal. banke 60-KB-l-Z-567. — Letna naroCnina 200 din. — RoUopisov ne vrafamo. — Tisk Casopisno • založniSkega pod.1pt.ia »Slovenski poroCevalec«, žica že šestnaijstega odpotovala na semestralne počdtnice. F«brua>r... Nism-o bili nikjer, ker se Rožica še nj vrnila v mesto. Takrat mi je prišlo na misel, da je že čas za prdznanje čustva, ki ga gojim do nje in da jo morain poprositi za poljub — pecat ljubezni. In prdšel je marec ... Rožica je sicer bila v mestu, toda pi-sala mi je, da ne more nika-mor, ker ima izpite. Kako jo je to dvignilo v mcnjih očeh! »Kakšna volja«f sem si dejal. Odločil sem &e torej. da s svo-jdm priizhanijem počakam d0 po-mladi. In prdšel je april... Napisal sem ji pismo in jo prosil za se-stanek pod uro točno ob petih. Tega dne sem se gladko obril, oblekel novo obleko in Se od-pravil na svoje prv0 prizinanje ljubezni. Cakala je — zopet tako lepa in nasmejana. Sprs-hatjala sva se po stezah, posutih s peskom. Pripovedoval sem ji o tem. kai sem delal ves čas ko s« nisva videla in čakal udobne prilike. Čez eno uro se mi je zazdelo. da Rožičina po-zornost popušča. Zaskrbljen sem jo vprašal, če j0 zebe, Pritrdila m.i je> in dodala, da bi šla rada domov, ker se boji prehlada. Poslovila sva se v temni stTan-ski ulici. Zažel&l. eem ji lahko ¦noč in za plačilo dobil obljuibo, da se čez teden dni zopet vi-diva. Ko sem šel domov sem premišlj€val, kdaj in kje born priznal svoj0 Ijubezen. Čez štiri dni pa sern dabil listek. Pisala je, da ne more priti k&r se je prehladila — revica! Biižai se je maj ... še dva-krat sem poskušal s priznanjem. Toda vedno me Je nekaj ovi-ralo. Enkrat Rožice ni bilo. Drugič je sicer prišla, toda že čez pol ure se je poslovila — morala je v šolo. Raizumljivo je, da v pol ure rtisem mogel iz.raziti Jjubezni, ki gori v mo-j«m stou ze ena'jst mesecev. Pravzaprav pa nisem še ni-česar zamudil. Letošnji prvi maj bo za to najprimemejši; — saj bo to prva obletndca naji-nega poznanstva. - Prosil bom Rožicoza sestanek. Najbolje ob pol devetih zvecsr, ko bo že temneje. Lep0 jo po-p«ljem na kak skrit kraj in tam — da — tam Ji bom pri-znal svajo ijubezeTi. Dejal ji bom. da jo imam rad — lahko si mis-lim kako bo pre&enečena. Potem pa — potem Pa jo bom poprosil za poljubček! S tem Do najina ljubezen zapečateaia. Potern pa bo-m odpeljal svo-j o Rožico k tisti stari trinad-storpni hiši in tam — tam mi bo gotovo dala zopet poljubček. (Saj bo vendar že vedela k?j čutim do nje!) . . Ah, to bo čudovito... SADOUL O FRANCOSKEM FILMU V »Les lettres jrangaise« je znani francoski kritik G. Sadoul napisal članek, v katerem na osnovi uradnih podat-kov razpravlja o položaju francoskega filma danes in o njegovi bodočnosti. Ponatiskujemo nekaj n-ajzanimivejših podatkov, ki nam dajejo splošen statističen pogled na fran-coski film. Osrednji odbor francoskega fitma je objavil podatke o položaju francoske filmske industrije, ki vsebuje zanimive informacije. Obisk v naših kinematograjih je začel padati v letih 1947—52. Narašča v letu 1953 in doseže leta 1956 410 milijonov prodanih. ustoprac, proti 394 milijoni v letu 1955. Po teh podatkih gre vsak Francoz na leto povprečno deset-krat v kino. Neposredno. po vojni smo imeli na razpolago 4.000 kinematografov z 2,000.000 sedeži. Leta 1956 iraamo 5.726 kinematografov z 2,750.000 mesti. Po drugi strani je obisk mladih Ijudi, največjih Ijubiteljev jilma, leta 1956 večji kot pa leta 1946. Položaj naše filmske indiLStrije je bil lansko leta odličen. Izdelali smo 129 celovečetnih jilmov, kar je najvišja številka v zadnjih dvajsetih letih. Vendar pa je treba povedati. da je v tem številu tudi 39 reprodukcij. Sirša publika tudi ne ve, da je bilo več znanih francoskih filmov posnetih v ko-produkciji n. pr. Veliki manevri. Leta 1954 je bilo v kopro-dukcji posnetih skoraj 50 odstotkou vseh francoskih filmov. Danes dosega koprodukcija nekaj manj kot 30 odstotkov. Močno naraščanje francoske filmske produkcije v lan-skem letu se mora v precejšnji meri zahvaliti okusu fran-coskih gledalcev. Ti namreč najraje gledajo domače filme. Leto 1947 je imel dogovor Blum-Byrv.es za posledico, da je bilo v francoskih kinematografih 53 odstotkov filmov holly-ivoodske produkcije, in samo 37,8 odstotkov francoske. Lan-sko leto pa je dobil Hollijivood samo 33 odstotkov, francoski pa 48 odstotkov. Padec ameriškega filma gre precej na račun italijanskih filmov, ki so dosegli 7 odstotkou, pa tudi nem-škega filma, ki se je povzpel na 2,48 odstotke. Rezultati lanskega leta so razveseljivi, vendar pa ne zagotavljajo prospentete fraricoskega filma tudi v letošnjem letu. Minister Ramadier je znižal ceno kinematografskih vstopnic in tako imenovani fond pomoči podpira fr. filmsko industrijo. V ta fond posredno plačuje vsak gledalec, ker je del izkupička od prodanih vstopnic n&menjen v ta fond. Deficit je obljubila kriti vlada iz lastnih sredstev. Toda obljube so ostale doslej samo obljube. Redukcija tega fonda pa bi pomenila za francoski film pravo katastrofo. Od 4,3 milijarde jrankov ki so bile investirane lansko leto, je bilo več kot polovica (2,5 milijarde) iz tega fonda. Kdor uničuje fond, uničnie tudi /r«ncosko filmsko industrijo. Brez ever-gične pomoči vseh filmskih delavcev in publike, bi letošnje leto lahko postalo usodno za jrancoski film, kot je bilo leto 1947, ko je isti Ramadier z dogovorom Blum-Byrnes izpraznil naše filmske studie, povečal nezaposlenost in povzrnčii nadec produkcije od 94 fi*:ncn> Jeta 1.946 na 74 v letu 1947