PoStnina plačana v gotovini I r - ^ ^ ' :j® ■ 1 ' ■ /Vi.'"-;1’ GRADBENI VESTNIR S L O V E N I J A P R O J E K T : M A K E T A I N D U S T R I J S K E G A Z A Z I D A L N E G A K O M P L E K S A »ISKRE« V L J U B L J A N I V S E B I N A Inž. Vladimir Čadež: Osnove za perspektivni program razvoja gradbeništva in industrije gradbenega ma­ teriala 1964— 1970 ............................................................................. Inž. Viktor Turnšek: Odpornost proti porušitvi železo- betonskih stebrov, obremenjenih s centrično silo in m om entom ......................................................................... Inž. Jože Valentinčič: Poročilo o problemih in pogojih za razvoj gradbeništva v SR S loven iji..................... Gospodarsko-pravna vprašanja B. M.: Seznam strokovnjakov za pregled investicijsko tehnične dokum entacije.................................................... B. M.: Koliko je registriranih organizacij, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo?.......................... Z naših gradbišč K naslovni sliki: Maketa industrijskega zazidalnega kompleksa »Iskre« v L ju b lja n i.................................... Inž. H. C.: GIP »Ingrad« gradi mlečno farmo Zalog in novo klavnico v C e lju ......................................................... Vesti Inž. Franc Bajželj: Ciril Stanič — šestdesetletnik . . . Gradbeni center Slovenije J. J.: Klimatska rajonizacija in minimalna toplotna zaščita o b je k to v .................................................................... Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Poskusi in preiskave v dovodnem rovu HE Plave . . V. Čadež: Perspective program for the develop­ ment of civil engineering and of building 149 material industry in 1964— 1970 V. Turnšek: Resistance to destruction of rein­ forced concrete columms, loaded with centric 163 force and moment 172 173 173 173 174 171 175 177 Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov Uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. Vladimir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, arh. Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. Maks Megušar, Bogdan Melihar, inž. Mirko Mežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. Marjan Prezelj, Dragan Raič, Franc Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. arh. Marko Šlajmer, inž. Vlado Šramel. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Komunalni banki 600-14-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za nečlane 10.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15. C R H VESTNIK GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 8-9 - LETO XIII - 1964 Osnove za perspektivni program razvoja gradbeništva in industrije gradbenega materiala 1964-1970 DK 624.001.6.001.1 INZ. VLADIM IR CADEZ I. UVOD Gradbeništvu je kot posebni panogi gospodar­ stva odrejena naloga, da sodeluje pri realizaciji gospodarskih in negospodarskih investicij, pri če­ mer pa se mora prilagajati vsakokratni gospodarski investicijski politiki, ki jo določajo družbeni plani. Udeležba gradbeništva je pomembna, saj znaša približno polovico vrednosti vseh sredstev investi­ cijske potrošnje. Tempo našega razvoja pa ni odvi­ sen samo od obsega investicij, temveč predvsem od hitrega in ekonomičnega grajenja. Gradbeništvo nastopa torej v procesu realiza­ cije investicijskih vlaganj kot partner, ki mu druž­ ba preko investitorjev postavlja določene naloge. Iz tega izhaja izredna pomembnost vloge investitorja, ki je dolžan izvesti potrebne priprave, od katerih je odvisna optimalna realizacija investicijske gra­ ditve. Te so predvsem dobro proučen investicijski program, zagotovitev finančnih sredstev in organi­ zacija priprave kompletne tehnične dokumentacije in oddajanja del. Gradbena proizvodnja pa je poleg tega odvis­ na od vrste zunanjih činiteljev, ki so posledica splošne stopnje družbenega in gospodarskega raz­ voja, stanja na trgu gradbenega materiala, načina financiranja opreme itd. Zato ne smemo pri analizi gradbeništva prezreti pomembne vloge zunanjih vplivov, ki so lahko prispevali k hitremu in eko­ nomičnemu grajenju, ali ga pa zavirali. Naslednja značilnost gradbene proizvodnje v preteklem obdobju je bila v tem, da gradbeništvo ni nastopalo kot samostojna dejavnost, ampak pre­ težno kot storitvena, ki je proizvajala po naročilu in projektu izven same gradbene organizacije. Šele temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov je omogočil preusmerjanje gradbene proizvodnje iz storitvene v samostojno proizvodnjo, ker je dal vse možnosti, da se projektiranje in izvedba zdru­ žita v enoten proizvodni proces. Pri presoji uspešnosti ali neuspešnosti gradbe­ ništva pa je treba upoštevati skoraj redno prese­ ganje planskih predvidevanj gradbene investicij­ ske potrošnje. Ta preseganja pa so ustvarjala še večje težave v pomanjkanju kadrov, mehanizacije, predvsem pa materiala, pri čemer je treba upo­ števati, da so bile zmogljivosti že za redna planska predvidevanja komaj zadostne. Vsi zgoraj navedeni vplivi so bili tisti zunanji faktorji, ki so ustvarili določene pogoje za razvoj gradbeništva v preteklem obdobju ter jih kaže upoštevati pri presoji učinkovitosti gradbeništva v preteklem obdobju kot tudi v bodoče. II. OCENA SEDANJEGA RAZVOJA GRADBENIŠTVA 1. Gradbena tehnika in tehnologija V preteklem obdobju so gradbena podjetja začela osvajati sodobno tehnologijo grajenja, pri čemer so kazala tendenco, da se opremijo s sodob­ no mehanizacijo, kolikor so razmere to dopuščale. Tako je gradbeništvo z uspehom opravilo marsika­ tero veliko nalogo, pri kateri je bilo treba dokazati visoko stopnjo tehniškega in organizacijskega zna­ nja (avto cesta, ljubljansko prometno vozlišče, skop­ ska akcija, nekateri večji objekti in mostovi). Tako je bila na področju gradnje industrijskih objektov, večjih cestnih in zemeljskih del ter gradnje hidro- central dosežena raven tehnično razvitih držav. Po­ kazalo se je, da so dosegla hitrejši napredek v raz­ voju večja podjetja, ki so se z delom svojih zmoglji­ vosti usmerjala v specialna področja gradbene de­ javnosti. Tako se je npr. podjetje »Slovenija ce­ ste« specializiralo za gradnjo betonskih in asfaltnih cest, »Gradis« za industrijske objekte, »Tehnograd- nje« za gradnjo hidrocentral in mostov, »Konstruk­ tor«, »Stavbar« in »Ingrad« za gradnjo stanovanj itd. Nasprotno pa manjša, lokalna podjetja niso dovolj sledila procesu hitrejšega uvajanja sodobnih metod grajenja ter so po klasičnem načinu brez zadostne mehanizacije, predvsem s povečanjem de­ lovne sile, prevzemala gradnjo najraznovrstnejših objektov. Na splošno so se večja gradbena podjetja razvijala v smeri intenzivne proizvodnje, manjša pa ekstenzivno. Proces usmerjanja v industrializacijo graditve v gradbeništvu ni slučajen, ampak je posledica pogojev dela v gradbeništvu, ki jih karakterizira predvsem delo na prostem ob vseh vremenskih raz­ merah, stalno spreminjanje kraja graditve, ločenost od družine in težji življenjski pogoji na gradbiščih. Iz gornjih razlogov je razumljivo, da je zaradi pre­ majhnega zanimanja kadrov za gradbeništvo tre­ ba preiti v takšno tehnologijo grajenja, ki zahteva čimmanj delovne sile, razen tega pa uvesti takšno tehnologijo, ki bo čimbolj omogočala neprekinje­ no proizvodnjo v stalnih obratih. Tak način gradnje omogoča industrializacija graditve, ki se izraža različno pri posameznih vrstah del in objektov. Nekatera večja podjetja že uvajajo načelo in­ dustrializacije grajenja, druga pa so se začela v ta proces že vključevati, vendar je ta proces še pre­ počasen in zaostaja za ostalimi republikami. Pri visokih gradnjah .se proces industrializacije graditve kaže pri večji uporabi polizdelkov, kon­ strukcij in gotovih delov, ki so izdelani v posebnih obratih in ki se na gradbišču samo vgradijo. Prav tako se vedno bolj kaže tendenca, da se v posebnih, centralno formiranih obratih koncentrirajo dela na pripravi materiala in polizdelkov (centralne beto­ narne, centralna priprava armature, centralna de­ lavnica opažev itd.). Pri nizkih gradnjah in hidrogradnjah pa je osnovni faktor, ki pogojuje racionalizacijo proizvod­ nje, najširša uporaba mehanizacije, ki zamenjuje znatno' število delovne sile. Posebno pri tej vrsti gradbene dejavnosti je važna industrijska priprava materiala in polizdelkov (separacije, priprava be­ tona, asfaltne baze), kar tudi nadomešča veliko število delovne sile in učinkovito prispeva k po­ večanju produktivnosti dela. Dosedanje izkušnje kažejo, da so se zgoraj opisani procesi industrializacije grajenja doslej najbolj uveljavili pod vplivom konkretno postav­ ljenih večjih nalog. Zlasti pa so se ti procesi uve- ljali v času, ko sta bila ponudba in popraševanje usklajena. Važno vlogo pri prizadevanjih za izboljšanje tehnologije procesov grajenja ima tudi razvojno in raziskovalno delo. Temu vprašanju so sicer po­ svečala naprednejša podjetja določeno pozornost, vendar pa je bilo sodelovanja s strokovnimi zavodi, inštituti in strokovnjaki, ki se ukvarjajo ali ki bi se lahko ukvarjali z znanstveno raziskovalnimi deli, še premalo. Razen raziskav, ki so* jih nekatera več­ ja podjetja sama opravljala, je bilo' zlasti pomemb­ no delo Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­ cij v Ljubljani ki je opravljal raziskave predvsem na področju gradbenih materialov. Ker ni bilo in­ stitucije, ki bi se ukvarjala z drugimi raziskoval­ nimi deli na področju gradbeništva, posebno pa na področju stanovanjske graditve, je bil v ta namen v letu 1963 ustanovljen Gradbeni center Slovenije. 2. Mehanizacija v gradbeništvu Opremljenost slovenske gradbene operative z mehanizacijo je nižja od zveznega poprečja, kljub prizadevanjem gradbenih podjetij, da se opremijo s sodobno mehanizacijo. Sredstva, ki so jih vložila gradbena podjetja v mehanizacijo, posebno od leta 1957 dalje, dokazujejo veliko ' zanimanje večine gradbenih podjetij, da se opremijo z mehanizacijo. Udeležba gradbenih podjetij pri vlaganju v osnov­ na sredstva, od katerih je največji del odpadel na nakup opreme, se je gibala v zadnjem 5-letnem obdobju od 62 % do 85®/o skupnih investicij, kar je znatno več kot v zveznem poprečju, ko se je udeležba podjetij gibala od 46i0/o do 59 % skupnih investicij. Gradbena podjetja se v preteklem ob­ dobju niso uspela dovolj opremiti, ker niso dobila potrebnih kreditov, za tiste, ki so jih dobila, pa so morala sprejeti težke pogoje. Pozitiven vpliv upo­ rabljene mehanizacije se je pokazal zlasti v obdob­ ju 1957—1962, ko se je ob 80% povečanju finanč­ nega obsega del povečalo število opravljenih ur delavcev samo za 21'%, kar pomeni, da je ob upo­ rabi mehanizacije v tem obdobju narastla produk­ tivnost za 50 %. Prometno vozlišče na Titovi cesti v Ljubljani Kljub naporom gradbenih podjetij za večjo opremljenost z mehanizacijo pa znaša stopnja iz­ rabljenosti gradbenih strojev 43 '°/o. po stanju 31. 12. 1963. Zaradi slabe opremljenosti z mehanizacijo si mora gradbena operativa pri prevzemu večjih ze­ meljskih del izposojati ob finančno težjih pogojih mehanizacijo pri drugih gospodarskih organizaci­ jah, ki so bolje opremljene. Mnogo močnejša mehanizacija ima pri nižjih nabavnih cenah in pri večjih osebnih dohodkih v tehnično razvitih državah velik vpliv na hitrost gradnje, to je na hitrejše aktiviranje investicijskih naložb. Tako' dela zahodnonemški delavec z 8-krat močnejšo energo opremljenostjo, ustvari približno 5-krat večjo vrednost dela, zgradi 3-krat večjo po­ vršino in dobi 4,25-krat večji osebni dohodek v primerjavi z našim. Energo opremljenost na enega delavca za zemeljska in ostala osnovna gradbena dela pri visoki gradnji znaša: S S S R Z ah . N e m čija S F R J K s K s K s 47,6 56,17 7,15 Poprečje opremljenosti v Sloveniji pa je še nižje, čeprav je indeks porasta opremljenosti v gradbeništvu v zadnjih letih večji kot' indeks po­ rasta opremljenosti celotnega gospodarstva. 3. Delovna sila in kadri Zaradi specifičnosti dela v gradbeništvu in za­ radi nižjih osebnih dohodkov v primerjavi z ve­ čino ostalih panog gospodarstva so skušala gradbena podjetja različno reševati vprašanje kadrov. Večja podjetja so v splošnem posvečala večjo pozornost strokovnemu usposabljanju kadrov. Med drugim so v okviru svojih podjetij organizirala centre za izo­ braževanje delavcev. Razen tega sta k vzgoji ka­ drov prispevali tudi vajenski šoli v Ljubljani in Mariboru. Dotok v vajenske šole ni bil zadosten, ker je število vajencev v teh šolah stalno padalo. Po letu 1962 se je stanje nekoliko izboljšalo, ko je pritok vajencev narastel v primerjavi z letom 1962 za 21 °/o, vendar se mora še vedno tolerirati spre­ jem tudi brez popolne osemletke, ker gredo absol­ venti v druge poklice. Za mlade ljudi težki delovni pogoji v gradbeništvu niso privlačni. Strokovna struktura zaposlenih delavcev je bila v preteklem obdobju v stalnem porastu. Tako je znašal v obdobju 1956—1962 indeks porasta šte­ vila zidarjev 179, tesarjev 158, betonerjev 231, že- lezokrivcev 203, upravljalcev gradbenih strojev 303, voznikov motornih vozil 341, medtem ko je znašal indeks porasta nekvalificiranih delavcev 174. Posebno je narastlo število kvalificiranih ka­ drov v nekaterih strokah v podjetjih za zaključna dela. Indeks porasta števila pleskarjev je znašal 1.200, elektroinštalaterjev 380, gradbenih klepar­ jev 543. V kvalifikacijski strukturi se sicer opaža dolo­ čen napredek, vendar bo nujno treba izboljšati ob­ like in vsebino izobraževanja v izobraževalnih centrih v delovnih" organizacijah in jih prilagoditi resničnim potrebam prakse. Poseben problem je v gradbeništvu fluktuacija delovne sile, ki je predvsem posledica nekontinui- rane proizvodnje v gradbeništvu, neenakomernega obsega del, težjih pogojev dela in neurejenega vprašanja nastanitve delavcev v naseljih ter zao- stajanja graditve samskih in družinskih stanovanj za stalne delavce. Življenjski in delovni pogoji vedno bolj odločilno vplivajo na ustalitev gradbe­ nih delavcev, posebej še zato, ker je starostna struktura takšna, da je poprečna starost (do vključ­ no 1962) kvalificiranih in visoko kvalificiranih de­ lavcev okoli 35—36 let. Značilno za našo gradbeno operativo je, da se veča število delavcev iz drugih republik, kar velja zlasti za nekvalificirane in polkvalificirane delavce. Po stanju 31. 3. 1964 je bilo zaposlenih na grad­ njah in ostalih dejavnostih v Sloveniji 33.522 de­ lavcev .Od teh je bilo več kot polovico (53 °/o) zapo­ slenih iz drugih republik. Pri visoko kvalificiranih delavcih je bilo delavcev iz naše republike 86 °/o, nekvalificiranih pa samo 27 '%. Kljub določenemu izboljšanju razmerja med nekvalificiranimi in polkvalificiranimi delavci z ene strani in kvalificiranimi delavci z druge stra­ ni pa ugotavljamo, da je še vedno preveč nekvali­ ficirane delovne sile. Zadnji podatki kažejo-, da znaša razmerje med omenjenima kategorijama 60:40. Podatki glede usposabljanja tehničnih stro­ kovnih kadrov kažejo, da gradbeništvo razpolaga s premajhnim številom srednjega strokovnega ka­ dra, ki bi prispeval k hitrejši preorientaciji na so­ dobno grajenje. Odnos inženir — tehnik 1:2, ki ga ugotavljamo v projektivi, gradbeni operativi in industriji materiala, ni ustrezen ter ga bo treba zlasti v projektantskih organizacijah bistveno spre­ meniti. Žal se to nesorazmerje zadnja leta še po­ slabšuje, namesto da bi se izboljšalo. Tudi raz­ merje med kadri s srednjo šolo in poklicno (doslej vajensko) šolo ni ustrezno in bi na enega tehnika potrebovali 2,5-krat več delavcev širokega profila kot do sedaj. Po nepopolnih podatkih je v SR Sloveniji za­ poslenih skupno 1.000 inženirjev in 2.000 tehnikov (gradbenikov in arhitektov). Od teh so zaposleni v operativi 604 inženirji in 1.204 tehniki. Ostali so zaposleni pri investitorjih, skladih, režijskih sku­ pinah pri raznih investitorjih, šolstvu, inštitutih in državni upravi. Najslabše je stanje pri državni upravi, kar kaže podatek, da je v preteklem ob­ dobju število kvalificiranih gradbenih inšpektorjev padalo ter je danes v vsej inšpekcijski službi Slo­ venije zaposlenih le 7 inženirjev. V- gradbeništvu znatno primanjkuje kadrov z ekonomsko in pravno izobrazbo, premalo je tudi strojnih tehnikov in inženirjev (mehanizacija). vrednost osnovnih in obratnih sredstev, je ustva­ rilo na območju SR Slovenije v letu 1963 skupaj 67 gradbenih podjetij 96 milijard celotnega do­ hodka. Od teh je 11 podjetij s celotnim dohodkom nad 3 milijarde ustvarilo 62 '°/o celotnega dohodka gradbeništva, 12 podjetij z 1—3 milijarde celotnega dohodka 21 % in 44 podjetij s celotnim dohodkom poprečno 400 milijonov 17’%. Ta podjetja so izvajala posamezne vrste gra­ denj, pri čemer je odpadlo na visoke gradnje 42 %, na stanovanjsko gradnjo 28%, na nizke gradnje 14 %, na hidrogradnje 6 %, na ostale gradnje 10%. Iz tega izhaja, da odpade na visoke in stanovanj­ ske gradnje 70 % vseh gradenj. Večina tj. 83 % celotne gradbene proizvodnje v Sloveniji odpade na dobro tretjino vseh gradbe­ nih podjetij. Ta podjetja so dajala smer razvoja ter so se razvijala vzporedno z nalogami in priza­ devanji strokovnega tehničnega kadra. Od teh pri­ zadevanj je bilo odvisno, v kakšni meri so podjetja usvajala kvalitetne spremembe v tehnologiji pro­ cesa graditve, kako so se znala prilagoditi zahte­ vam tržišča po specializaciji določenih vrst del, pri uveljavljanju na inozemskem tržišču, in kako so se v zadnjem času znašla pred novo kvalitetno spremembo, ko se vse bolj uveljavlja gradbeno podjetje kot samostojni proizvajalec, ki nudi inve­ stitorju projekt' in izvedbo. 4. Organizacijske oblike v gradbeništvu Gospodarske organizacije na področju gradbe­ ništva so organizirane po dejavnostih, od katerih vsaka zajema samo ustrezno fazo proizvodnega procesa, in to: projektiranje, izvajanje gradbenih del, izvajanje inštalacijskih del in izvajanje za­ ključnih del. Izven teh organizacij pa imamo v okviru industrije podjetja za proizvodnjo gradbe­ nega materiala. V preteklem obdobju so posamezna podjetja opravljala dela s svojega ožjega področja, pri če­ mer pa pri sinhronizaciji del vseh udeležencev gra­ ditve ni bilo take povezave, ki bi prispevala k več­ jemu napredku ekonomike, tehnike in tehnologije graditve. Gradbeništvo Slovenije je ustvarilo leta 1963 133 milijard skupnega dohodka ali 6.2 % skupnega dohodka vseh gospodarskih panog s poprečnim šte­ vilom zaposlenih 46.754, kar predstavlja 11.6% vseh zaposlenih v gospodarstvu. Š te v ilo P o d je t je S k u p n i d oh od ek le ta 1963 P o p re čn o šte v ilo 67 Gradbena podjetja . . v m ili ja rd a h 95,6 zap o sle n ih 32.279 32 Projektne organizacije 7,9 1.285 13 Montažna podjetja . . 10,1 4.835 119 Gradb. obrt. podjetja . 19,4 8.355 Skupaj .......................... . 133,0 46.754 Po obsegu proizvodnih zmogljivosti, ki jih ka­ rakterizira število in struktura zaposlenih ter Izgradnja Trga revolucije v Ljubljani (detajl) Ostala manjša gradbena podjetja, ki jih je po številu 64'%, pri celotni realizaciji pa so udeležena le s 17 %, pa so se razvijala po' krajevnih potrebah za gradnjo raznih objektov za lokalne potrebe. Ta manjša podjetja pa so registrirana kot splošna gradbena podjetja za izvajanje vseh del, čeprav bi moral biti obseg njihovega poslovanja vezan na strokovni'kader in opremljenost podjetja. Kot je z ene strani razumljivo, da obstojijo manjša gradbena remontna podjetja v posameznih krajih, da izvajajo razna manjša dela in adapta­ cije ter vzdrževalna dela, ki niso interesantna za večja podjetja, pa kažejo izkušnje, da so ta manjša, ne dovolj opremljena in neustrezno strokovno za­ sedena podjetja prevzemala dela, za katera stro­ kovno in tehnološko niso dovolj usposobljena. Zna­ čilnost teh podjetij je v tem, da povečujejo svoje zmogljivosti predvsem z delovno silo, to je eksten­ zivno in da je pri njih produktivnost nizka. Zaradi stalnega pomanjkanja gradbenih zmogljivosti, lo- kaiističnih teženj, da se dela oddajajo domačemu podjetju, so večkrat premalo razgledani investitorji tudi zahtevnejša dela oddajali takšnim podjetjem. Razumljivo je, da v takih primerih organizacija graditve, tehnološki proces, kvaliteta del in hitrost graditve zaostaja za večjimi podjetji z dolgoletnimi izkušnjami, kvalitetnim strokovnim kadrom in ustrezno opremljenostjo. Taka manjša podjetja so sicer potrebna, vendar bi se moral obseg njihovega poslovanja omejiti na njihovo usposobljenost, ki jo določata strokovni kader in skupna osnovna sred­ stva. Nekatera večja podjetja po notranji organiza­ ciji dela ne sledijo več razmeram na tržišču in organizacijskih oblik ne prilagajajo za hitrejšo usmeritev v ekonomičnejšo, kvalitetnejšo in hitrej­ šo gradnjo. V preteklem obdobju so gradbena podjetja zaradi avtarkičnih teženj pri prevzemanju del na­ stopala samostojno ter niso iskala možnosti pre­ vzemanja del v kooperaciji z drugimi istovrstnimi podjetji. Pri obsežnejših delih pa je v splošnem prevzel posle povezovanja med več podjetji in­ vestitor, ki je dela oddal po posameznih sektorjih. Prvi poizkus večjega obsega, da več gradbenih podjetij skupaj prevzame izvedbo določene naloge brez investitorjevega vpliva, je bila uspešno iz­ vedena skopska akcija, pri kateri so sodelovala skoraj vsa gradbena in druga podjetja. Pozitivne izkušnje bi kazalo uporabiti tudi v Sloveniji pri gradnji večjih stanovanjskih kompleksov in pri izvajanju večjih del. Projektantsko dejavnost so v preteklem ob­ dobju opravljale samostojne projektantske organi­ zacije, projektivni biroji pri gradbenih podjetjih ter od uveljavitve temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov tudi projektantske skupine pri raznih investitorjih. Izkušnje so pokazale, da je kakovost projektov boljša pri večjih samostojnih projektantskih organizacijah in pri birojih v sklopu neposrednih proizvajalcev, medtem ko je bila ka­ kovost tehnične dokumentacije slabša pri skupinah projektantov pri raznih investitorjih. Značilna za projektantsko dejavnost je bila doslej neenakomerna zaposlenost, kot posledica kampanjskih naročil, projektiranje na hitro roko za potrebe tekočega leta. Tako stanje je posledica nekontinuirnega poteka investiranja, kratkoročne­ ga planiranja, pomanjkljivega investicijskega pro­ gramiranja, nepravočasnega naročanja študij in projektov ter težav pri financiranju investicijske tehnične dokumentacije vnaprej, ločeno od finan­ ciranja same graditve. Razen 32 samostojnih projektnih organizacij je sedaj registriranih tudi 21 projektantskih biro­ jev pri gradbenih podjetjih, 32 projektantskih sku­ pin pri raznih investitorjih in neznano število manjših skupin, ki pa niso registrirane. Kot poseben problem se v teh organizacijah pojavlja pomanjkanje projektantov za instalacije vode, zračenja in elektrike in pa premajhno šte­ vilo kadra s srednjo strokovno izobrazbo in tehnič­ nih risarjev. Cene projektantskih storitev se na splošno še vedno kalkulirajo v odvisnosti od investicijske vrednosti projektiranega objekta, kljub temu, da bi v novih odnosih investitorji lahko bolje nagra­ jevali ekonomičnejše rešitve. Gradbeno montažna podjetja so se razvijala vzporedno z gradbenimi podjetji ter bi bila učin­ kovitost te dejavnosti večja, če ne bi imeli stalnih težav z instalacijskim materialom in opremo, ki je stalno primanjkovala in ni imela ustrezne ka­ kovosti. Razen tega je Sortiment te proizvodnje daleč zaostal za sodobnim razvojem te dejavnosti. Montažna podjetja, pred katerimi se vedno bolj po­ javljajo zahteve po sodobnih instalacijah vseh vrst, bi se morala hitreje razvijati. Prav problematika instalacijskega materiala in opreme namreč močno zavira tempo graditve. Zaradi takih razmer se naj­ večkrat zamujajo dovršitveni roki pri gradnji ve­ čine objektov. 5. Mehanizem tržišča in cene v gradbeništvu Na gradbenem tržišču se vloga gradbenih go­ spodarskih organizacij v odnosu do investitorja uveljavlja v naslednjih oblikah: a) Klasični odnos investitor — projektantska organizacija —- izvajalska organizacija, ki se je izključno uporabljal do uveljavitve temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, je postav­ ljal gradbena podjetja v položaj storitvene organi­ zacije in ni dopuščal, da bi gradbena podjetja na­ stopala kot samostojni proizvajalci. Investitor je po potrjenem investicijskem programu naročil glavni projekt pri projektantski organizaciji, si oskrbel odločbo o potrditvi glavnega projekta, nato pa iskal izvajalca. Ti trije udeleženci v tem odnosu ne de­ lujejo sočasno, kar je značilno za nepovezani odnos. Obe organizaciji, projektantska in gradbena, sta sodelovali s storitvami, ne pa kot proizvajalci. Za- nadi te nepovezanosti je bila realizacija investitor­ jeve zamisli razdrobljena, zato počasna, draga in dostikrat nezadostno proučena. Tudi odgovornost soudeležencev je bila razdrobljena, ker je vsak od­ govarjal le deloma, v celoti pa nihče. b) Šele temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov je dal možnost, da se uveljavijo taki odnosi med investitorji, izvajalci in projektanti, ki združu­ jejo projektiranje in graditev v enoten proizvodni proces. Tako prdemo do odnosa investitor — proiz­ vajalec. Realizacija investitorjevih zamisli se tako združi v eni pravni osebi, ki je na ta način učin­ kovitejša, bolj proučena, hitrejša in cenejša. S tem je tudi jasno opredeljena odgovornost, ki jo nosi ena pravna oseba. Ti novi odnosi so se začeli uve­ ljavljati v Sloveniji od leta 1962 dalje, ko so pred­ vsem investitorji na področju industrije začeli iskati najcenejše rešitve pri graditvi industrijskih objektov. Ti novi odnosi pa so. se uveljavljali pred­ vsem v času, ko so se gradbena podjetja z boljšimi rešitvami hotela uveljaviti na gradbenem tržišču, to je v času neizkoriščenih zmogljivosti. c) Isti zakon pa je dal možnost, da se gradbena podjetja pojavijo na trgu tudi kot samostojni pro­ izvajalci, kar se je začelo uveljavljati pri stano­ vanjski graditvi. Odnose na gradbenem tržišču so urejali pred­ pisi o oddajanju del. Ti odnosi, ki so omogočali in­ vestitorju, da je po posebnem postopku lahko izbral najugodnejšega ponudnika, so se začeli po sprejetju republiškega zakona o oddajanju del iz leta 1955. Istočasno so bili izdani predpisi o izdelavi kalkula­ cije in predračuna za gradbena dela, ki so jih pro­ jektantske organizacije morale upoštevati pri izde­ lavi glavnega projekta, ki ga je morala pregledati in odobriti pristojna revizijska komisija. Do spre­ jetja temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov so se tako cene gradbenih storitev admi­ nistrativno določale in kontrolirale. Temeljni zakon pa je odpravil administrativno vmešavanje upravnih organov v formiranje cene, obdržat pa je le osnovna načela o odvajanju del po posebnih postopkih. Ne glede na veljavne predpise in sprostitev odnosov pa je bil glavni faktor, ki je vplival na sistem oddajanja del, pritisk investicij­ skih sredstev za gradbeno tržišče. V času večjega popraševanja mehanizem tržišča ni deloval, med­ tem ko je v primeru manjšega popraševanja lahko prišlo prizadevanje investitorjev, da pridejo do ra­ cionalne rešitve, do polne veljave. Gene gradbenim storitvam so bile v stalnem porastu in so hitreje naraščale kot življenjski stro­ ški, cene gradbenega materiala in cene proizvajal­ cev industrijskih izdelkov. Izredno nihanje cen je bilo značilno v letu 1962, ko so se cene nasproti letu 1961 znižale za 1 °/o. v prvih treh mesecih le­ tos pa so se dvignile nasproti poprečju leta 1963 za 31 '°/o. Znižanje cen v letu 1962 je nastopilo v času umirjene investicijske potrošnje, visoko zvi­ šanje letos pa v času izrednega preseganja plani­ rane investicijske potrošnje. Iz gornjega izhaja, da gradbena operativa Slovenije hitro sledi gibanju investicijske potrošnje ter si skuša ob danih po­ gojih izboljšati svoj položaj. Podatki o indeksih porasta osnovnih sredstev pa kažejo, da ti v zadnjih letih hitreje naraščajo v gradbeništvu kot v celot­ nem gospodarstvu. To pa predvsem zaradi 50fl/o odstopljenega prispevka iz dohodka gradbenim podjetjem. Analiza o indeksih stroškov za čista gradbena dela, za obrtniško-instalacijska dela in za celotne stroške za določen stanovanjski objekt' v posamez­ nih letih, kaže hitrejše gibanje stroškov za čista gradbena dela glede na obrtniška dela. Avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb (odcep na Grosuplje) L e to C ista g ra d b e n a d e la O brtn išk o C elotn i in š ta la c i jsk a g ra d b e n i d e la s t ro šk i Gibanje posameznih elementov cene glede na celotne gradbene stroške je v preteklih letih kazalo 1955 100 100 100 težnjo porasta akumulacije družbe in podjetja, da­ 1960 150 119 136 lje porasta osebnih dohodkov in pa znižanje mate- 1963 217 139 180 rialnih stroškov z zunanjimi transporti. L e to M ateria ln i s tro šk i in z u n an ji tra n sp o rt A m o r tiz a c ija P la če s so c ia ln im z a v a ro v a n je m A k u m . d ru ž. A k u m u l. p o d je t ja a k u p a j 1938 65,8 1,6 25,6 4,2 2,8 100 1955 74,2 1,3 17,6 6,1 0,8 100 1960 65,2 2.7 18,7 7,1 6,3 100 1963 58,9 2,2 22,5 10,9 5,5 100 6. Zaključna instalacijska dela V preteklem obdobju so zaključna in instala­ cijska dela zaostajala za razvojem gradbeništva ter še vedno pomenijo oviro za pravočasno izgradnjo objektov. Pri stanovanjski gradnji odpade po vrednosti na zaključna in instalacijska dela 45— 50 °/o celotne vrednosti objekta. Ta visok odstotek kaže na izred­ no pomembnost teh del. Razlogov, da zaostajamo s temi deli, je več. Gradbeno obrtne zmogljivosti so se prepočasi raz­ vijale ter zaradi premajhnih naložb v sodobno opremljanje niso sledile sodobnejši organizaciji in tehnologiji. Pri izvajanju teh del je na splošno še prevladoval klasični način dela, ki je bil pogojen v individualnem projektiranju in v prepočasnem usmerjanju v industrializacijo graditve. V sploš­ nem razdrobljena stanovanjska graditev po raznih projektih, težnja po individualnih rešitvah za vse vrste visokih gradenj, ni ustvarjala pogojev, da se gradbeno obrtniška in instalacijska dela industri­ alizirajo. Ti sestoje v tem, da ob racionalizaciji tehnologije izdvojimo del delovnih postopkov iz gradbišča ter ga prenesemo v obrate za proizvod­ njo in pripravo materiala, elementov in delov, ki se montirajo na samem gradbišču. Namesto, da se vsa zaključna dela izvajajo na gradbišču, bi bilo treba čimbolj uporabljati tipska okna (zasteklena in opleskana), vrata, pohištvo, stopniščne in balkonske ograje, tipizirane sanitarne vozle, tapete itd., ki jih proizvaja industrija v veli­ kih serijah. Samo tako lahko pričakujemo skraj­ šanje rokov graditve in racionalizirana zaključna in instalacijska dela in s tem celotno izgradnjo objektov. Izkušnje pri izgradnji novih naselij v Skopju kažejo, da so bila prav tista podjetja, ki so v naj­ večji meri osvojila načela industrializacije zaključ­ nih del, najuspešnejša in so najprej dokončala izgradnjo. Proces industrializacije zaključnih del se v Sloveniji skuša uveljaviti pri industrijski proiz­ vodnji oken (KLI Logatec), vrat, pohištva, sanitar­ nih vozlov, vendar se zaradi majhnih naročil do­ slej ni mogel hitreje razviti. Pomanjkanje raznih materialov za zaključna dela je bilo doslej resna ovira za hitrejše izvajanje zaključnih del. Prepočasno vključevanje industrije v proiz­ vodnjo zadostnih količin kvalitetnih in sodobnih materialov je bilo tudi razlog za prepočasno usme­ ritev k industrializaciji zaključnih del. Tako ni razvita proizvodnja kvalitetnega okovja vseh vrst, sanitarne opreme, instalacijskih vozlov, ogrevnih teles, vzorčno pestrih tapet, mrzlih in toplih podov itd. Nezadostna povezanost' med projektanti, izva­ jalci, industrijsko proizvodnjo in naročniki je bila pri nekaterih novih materialih, ki so se pojavili na tržišču, tudi razlog, da se preizkušene novosti pri izvajanju zaključnih del niso hitreje uveljavile. Preiskavi novih materialov in postopkov pri nji­ hovi vgraditvi ter uporabnosti se doslej ni posve­ čala zadostna pozornost, zato so se večkrat pojav­ ljale težave, ko je bilo treba pomanjkljivosti po­ pravljati. 7. Izvoz gradbenih storitev Gradbeništvo Slovenije se v izvozu svojih sto­ ritev doslej še ni uveljavilo, kljub temu, da je po strokovni usposobljenosti —- pri izvajanju in pro­ jektiranju — v stanju kvalitetno izvesti razne vrste gradenj. Da na tem področju ni bilo več storjenega, je več vzrokov. Glavni vzrok je bila prevelika za­ poslenost podjetij doma. Ob takem položaju niso kazala potrebnega interesa za nastop na inozem­ skem tržišču, ker je bilo to povezano z določenimi težavami komercialnega značaja, razen tega pa so bila ta prizadevanja vezana tudi na sredstva, ki se šele kasneje vračajo. Dejstvo, da sicer strokovno usposobljene grad­ bene organizacije niso imele komercialnega kadra, usposobljenega za akcijo na inozemskem tržišču, pa je oteževalo prizadevanja nekaterih podjetij, da sodelujejo na zunanjem tržišču. Doslej gradbene organizacije, ki se želijo uve­ ljaviti na inozemskem tržišču, niso našle ustrezne oblike določene organizacije, ki naj bi v interesu teh podjetij skrbela za povezavo med njimi in raz­ nimi zunanjetrgovinskimi organizacijami in ban­ kami, da ne bi vsako podjetje zase reševalo teh komercialno zahtevnih poslov. Premajhna aktivnost večjih gradbenih podje­ tij na tem področju je bila tudi razlog, da podjetja niso s tem v zvezi izkoristila možnosti nabave so­ dobne mehanizacije s tako ustvarjenimi deviznimi sredstvi. Od vseh podjetij je doslej prevzelo po­ membnejša gradbena dela v inozemstvu le podjetje »Tehnogradnje« iz Maribora. 8. Stanovanjska izgradnja Gradnja stanovanj pomeni za gradbeništvo pomembno področje. Sredstva, ki so določena za stanovanjsko graditev, so razmeroma visoka in predstavljajo Visok odstotek v odnosu na druga in­ vesticijska vlaganja. Značilnost gradnje stanovanj na raznih pod­ ročjih Slovenije je v tem, da so se stanovanja gra­ dila po najrazličnejših projektih, v vsakem kraju drugače ter je vsaka občina ali stanovanjski sklad usmerjal graditev stanovanj po svojih merilih. Gra­ ditev stanovanj je bila podvržena raznim spremem­ bam, ker so se često spreminjale smernice in sta­ lišča v zvezi z reševanjem problematike stanovanj­ ske graditve. Hitrejšo in ekonomičnejšo gradnjo so v dolo­ čeni meri pospešili zvezni predpisi o modularnih merah, o uporabi montažnih stropnih elementov, o izdaji standardov za okna, vrata in podobno. Tu­ di v republiški pristojnosti je bilo izdanih več pri­ poročil z namenom racionalizacije stanovanjske graditve. Napredna gradbena podjetja, ki so se zavedala pomembnosti stanovanjske izgradnje, so začela uvajati novosti, bodisi tako, da so se sama lotila izdelovanja novih materialov ali elementov ali pa so iskala v industriji izdelke, ki so omogočali ra­ cionalnejšo graditev. V tem času smo dobili na gradbenem tržišču med drugim zidake raznih for­ matov, tako iz betona, granulirane žlindre, enozr- natega betona, elektrofiltrskega pepela, modularne opečne izdelke, razne vrste montažnih opečnih in betonskih stropnikov. Začeli so se uvajati montaž­ na panelna betonska gradnja, montažni sanitarni vozli, montažne stopnice, preklade, industrijsko iz­ delana okna in vrata, razne umetne mase za raz­ novrstno uporabo v gradbeništvu itd. Kljub takim gibanjem pa nismo na področju industrializacija graditve stanovanj doslej prišli daleč, posebno v Ljubljani, kjer bi bilo pričakovati, da bi se stanovanjska graditev zaradi možnosti večjega obsega del hitreje in uspešneje razvijala. Osnovni razlog, da pri gradnji stanovanj, predvsem v Ljubljani, niso bili doseženi zaželeni rezultati, je predvsem v tem, da za racionalno gradnjo niso bili ustvarjeni potrebni pogoji. Ti so predvsem koncentracija graditve na večjih kompleksih z dolgoročnejšimi nalogami, urbanistični pogoji, ki omogočajo industrializacijo gpaditve, koncentra­ cija finančnih sredstev, pravočasno izvršene pri­ prave za uporabo zemljišč ter njihovo opremljanje z vsemi potrebnimi komunalnimi napravami. Kot je bila gradbena operativa v preteklem obdobju s sodobno organizacijo v stanju uspešno izvesti vrsto velikih in obsežnih gradbenih del (ceste, hi­ drocentrale, industrijski objekti), bi ob navedenih pogojih izvedla tudi obsežnejše naloge stanovanj­ ske gradnje. Težave, ki so v tem, da je za gradbena podjetja graditev stanovanjskih objektov ekonom­ sko manj zanimiva, ker zahteva veliko zaključnih del, in pa avtarktične težnje gradbenih podjetij, bi bilo ob večjih nalogah lažje odpravljati, posebno pa v času umirjene investicijske graditve. Tudi racionalizirana stanovanjska izgradnja bi se na celotnem območju Slovenije lahko hitreje razvijala, če bi projektanti dosledno upoštevali veljavne predpise, če bi občinski gradbeno uprav­ ni organi tudi kontrolirali spoštovanje tehničnih predpisov, ki bi jih bilo treba še dopolniti z manj­ kajočimi. Novi odnosi, ki postavljajo gradbena podjetja v položaj neposrednega proizvajalca, so se v Slo­ veniji hitro uveljavili pri stanovanjski izgradnji. Takoj, ko so bile za tako gradnjo stanovanj za trg dane možnosti, to je takrat, ko so bili gradbenim podjetjem dani v ta namen krediti, se je večina večjih gradbenih podjetij lotila tega načina grad­ nje. Obseg gradnje stanovanj, ko gradbeno podjetje nastopa kot samostojni proizvajalec, se od uvedbe tega načina gradnje v letu 1962 hitro veča. Tako je bilo po tem načinu v gradnji leta 1963 že 4.025 sta­ novanj ali 27%) vseh stanovanj, ki so se v tem letu gradila. Ker pri tem načinu gradbeno podjetje nastopa samostojno, pri čemer je tudi odgovornost jasno določena, lahko zaposli svoje zmogljivosti enako­ merno čez vse leto, kar odpravlja težave, ki jih ima­ jo podjetja zaradi neenakomernih naročil investi­ torjev. Ta način gradnje pa bi se lahko še hitreje razvil, če bi bilo predvsem zadovoljivo urejeno vprašanje financiranja tako proizvajalcev, kakor tudi kupcev takih stanovanj. III. OSNOVNE SMERNICE RAZVOJA GRADBENIŠTVA V NASLEDNJEM OBDOBJU Temeljne smernice za nadaljnji razvoj gospo­ darskega sistema, ki jih je sprejela zvezna skup­ ščina, bodo vplivale tudi na razvoj gradbeništva v prihodnjem obdobju. Spremembam v sistemu in metodologiji se bo moralo prilagoditi tudi gradbe­ ništvo. Večji poudarek bo dan hitremu aktiviranju investicijskih sredstev, boljši kakovosti del in zni­ žanju proizvodnih stroškov. Ob večanju osebne po­ trošnje in dviganju družbenega standarda, kar bo vplivalo na intenzifikacijo stanovanjske graditve in obsežnejšo graditev objektov družbenega stan­ darda, pa bo treba večati produktivnost dela ob učinkovitejšem izkoriščanju notranjih rezerv. Uspešnost razvoja gradbeništva v prihodnjem obdobju pa tudi v bodoče ne bo odvisna samo od naporov gradbeništva, temveč tudi od tistih zu­ nanjih faktorjev, ki vplivajo na gradbeno proiz­ vodnjo. To so predvsem tisti, ki pripomorejo, da se investicijska izgradnja izvaja skladno s plan­ skimi predvidevanji. V tem primeru lahko priča­ kujemo tak razvoj gradbenih zmogljivosti in indu­ strije gradbenega materiala, da bo ob primernem razmerju med ponudbo in popraševanjem deloval mehanizem tržišča. Važno vlogo imajo pri tem in­ vestitorji in banke, ki lahko kot partnerji odločilno vplivajo na bodoči razvoj gradbeništva. Manjša podjetja, ki po svoji strukturi niso v stanju, da se razvijejo v nakazano smer, pa se bodo mogla vključiti v ta proces le v manjšem obsegu, ker narava njihovega dela ni pogojena z industri­ alizacijo graditve. 1. Gradbena tehnika in tehnologija Ker industrializacija grajenja omogoča hitrej­ še aktiviranje investicijskih sredstev, znižanje pro­ izvodnih stroškov, izboljšanje kvalitete dela in ker je s takim načinom gradnje možno doseči v grad­ beni proizvodnji večje ekonomske učinke, bo tudi ta proces v bodoče vplival na razvoj gradbeništva. Da bi se gradbena podjetja v tej smeri še hitreje razvijala, bodo morala posvetiti pripravi in orga­ nizaciji dela posebno pozornost. V posebnih raz­ vojnih oddelkih in v povezavi z raziskovalnimi in­ stitucijami bo treba proučevati nove tehnološke postopke, uvajanje novih materialov in konstruk­ cij. Ta proučevanja bodo prispevala k hitrejšemu uveljavljanju odnosov, ko gradbeno podjetje na­ stopa kot ponudnik s projektom in izvedbo. Kot ugotavljamo z ene strani, da so se razisko­ valne organizacije ukvarjale z raziskovanjem raz­ nih gradbenih materialov in konstrukcij, pa se z druge strani nobena raziskovalna institucija doslej še ni ukvarjala s problematiko gradbene tehnike in tehnologije gradbene proizvodnje. Pokazalo se je, da je treba obdelati vrsto nalog, ki bi prispevale k dvigu produktivnosti dela, hitrejši preusmeritvi na industrializacijo zaključnih del, k večji povezavi projektantov, izvajalcev in proizvajalcev raznih vrst materialov, k hitrejšemu uveljavljanju teh­ nološko in ekonomsko dognanih rešitev in podobno. Reševanje teh nalog spada v področje Gradbenega centra Slovenije, ki mu bo treba tudi s sredstvi omogočiti realizacijo postavljenih nalog. 2. Mehanizacija v gradbeništvu Spričo zaostalega stanja v opremljanju grad­ bene operative Slovenije z mehanizacijo, ki je osnovni pogoj za povečanje produktivnosti v grad­ beništvu, je treba izdelati posebno analizo obstoje­ čega stanja. Pri tem je treba ločiti podjetja, ki se ukvarjajo pretežno z izvajanjem visokih gradenj, podjetja, ki se ukvarjajo s cestnimi gradnjami, hi- drogradnjami in podjetja za zaključna dela. Za vse navedene vrste podjetij, ki zahtevajo različno vrsto in stopnjo opremljenosti, bi bilo treba preko Biroja gradbeništva Slovenije ugotoviti potrebe po na­ bavi sodobne mehanizacije, ki bi naša podjetja približala opremljenosti podobnih podjetij v teh­ nično razvitih državah. Ta analiza naj bi tudi pri­ kazala program postopne nabave mehanizacije za določeno obdobje in način financiranja. Pri tem je treba čimbolj angažirati sredstva podjetij, upo­ števati možnosti nabave mehanizacije z lastnimi deviznimi sredstvi, doseženimi z delom v inozem­ stvu; k tem naporom pa bi morala prispevati tudi poslovna politika bank in proizvajalcev domače opreme, ki naj bi dajali kredite ob sprejemljivih pogojih. 3. Delovna sila in kadri Tudi v bodoče bodo morale gradbene gospodar­ ske organizacije posvečati vso skrb vprašanju ka­ drov. Obstoječi sistem šolanja vseh stopenj omo­ goča, da podjetja z ustrezno kadrovsko politiko dolgoročneje rešujejo vprašanje zadostnega števila Ljubeljski predor (vhodni del) potrebnega kadra. S politiko štipendiranja bo tre­ ba odpraviti nesorazmerja med številom inženirjev in tehnikov ter ga prilagodi razmerju, ki posamez­ nim vrstam dejavnosti najbolj ustreza. Zaradi ne­ zadostnega števila ekonomskega in pravnega kadra je treba tudi te strokovnjake bolj vključiti v grad­ beno proizvodnjo. V večji meri kot doslej naj grad­ bene gospodarske organizacije podpirajo s sredstvi gradbene srednje šole in vajenske šole, da bodo s pritegnitvijo stalnih učnih kadrov lahko vzgajali potrebno število strokovnjakov. Študija o vplivu živega dela na produktivnost v gradbeništvu, ki bo obdelala vprašanje odnosa števila in kvalifikacjske strukture kadra glede na bodočo opremljenost' gradbenih podjetij z me­ hanizacijo, bo pomagala gradbenim podjetjem pri določanju strukture kvalificiranih kadrov za pri­ hodnje obdobje. Vsekakor pa bo treba v bodoče razmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci bistveno spremeniti v korist prvih. Z ustrezno politiko nagrajevanja in z dosled­ nim uvajanjem delitve dohodka po delu bo treba zmanjševati fluktuacijo in povečati število stalnih delavcev. V ta namen je treba vlagati tudi večja sredstva za gradnjo objektov družbenega stan­ darda. 4. Organizacijske oblike v gradbeništvu Tudi v bodoče bodo nastopale na gradbenem tržišču razne oblike gradbenih gospodarskih orga­ nizacij, od remontnih, srednjih in velikih. Te orga­ nizacije bodo imele značaj splošnega podjetja, ali pa bodo specializirane za določene vrste del. Na razvoj teh organizacij bo vplivala investicijska politika. Ob pogoju, da se v bodoče investicijska sredstva ne bodo trošila preko določenih okvirov, da se s tem dosežejo planski proporci in stabilnost gospodarstva in tržišča, dalje ob prizadevanjih no­ silcev teh sredstev, da se čim racionalneje trošijo, je treba pričakovati, da bodo nastopili taki odnosi na gradbenem tržišču, ki bodo pospešili razvoj kva­ litetnih podjetij in izločitev nekvalitetnih. Ce je za obdobje velikega pritiska investicijskih sredstev značilno, da lahko vsako podjetje prevzame vsa dela, ne glede na strokovno usposobljenost in opremljenost, pa je treba pričakovati, da se bodo v času stabilizacije gradbenega tržišča lahko uve­ ljavila le strokovno dovolj usposobljena podjetja, ki bodo prevzemala dela v okviru svojih sposobno­ sti. V takih pogojih se bodo hitreje razvijale velike, specializirane organizacije s sposobnim tehničnim kadrom in opremljenostjo, ki se zavestno usmerjajo v industrializacijo proijvodnje, pri tem pa bodo tudi srednja in remontna podjetja opravljala dela na ožjem delovnem področju. V teh novih odnosih je tudi pričakovati, da se bo gradbeništvo vedno hitreje uveljavljalo kot ne­ posredni proizvajalec, ko bo gradbeno podjetje istočasno ponudilo projekt in izvedbo. Ob primer­ nih integracijskih procesih, od poslovnega sodelo­ vanja, poslovnih združenj, do združenj podjetij, bo možno racionalno izvesti večje naloge. Pri tem pa naj bi določena oblika kooperacij med podjetji, ki bo omogočila izvedbo konkretne naloge, postala stalna oblika prevzemanja del za vse večje investi­ cije. Tako sodelovanje podjetij bo ob primerni raz­ delitvi dela lahko ustvarilo večje ekonomske učin­ ke in bo odpravilo avtarkistične težnje posameznih podjetij, ki so se doslej prostovoljno nerada pove­ zovala z namenom skupne realizacije določene na­ loge. Razne oblike sodelovanja med istovrstnimi ali raznovrstnimi podjetji pa naj bodo rezultat eko­ nomskih, ne pa administrativnih vplivov in mora­ jo izhajati iz kolektivov. Posebno skrb pa bodo morala posvetiti v bo­ doče večja podjetja notranji organizaciji dela, da bodo hitreje in učinkovitejše reagirala na zahteve tržišča po ekonomičnejši, kvalitetnejši in hitrejši gradnji. V prvem delu gradbenega proizvodnega pro­ cesa, to je na področju projektiranja, kažejo izkuš­ nje, da se kvaliteta tehnične dokumentacije, ki jo izdelujejo razne projektantske organizacije in sku­ pine, med seboj zelo razlikuje. Velike in speciali­ zirane organizacije in projektantski biroji pri večjih komunalnih organizacij so v stanju izvesti kva­ litetno dokumentacijo. Zato bi kazalo tudi v bo­ doče podpirati predvsem take organizacije, ne pa jih razbijati ter ustanavljati manjše skupine pro­ jektantov pri različnih gospodarskih in negospo­ darskih investitorjih. Praksa kaže, da v splošnem take skupine projektantov niso v stanju izdelati kompletno in ekonomsko dognano tehnično doku­ mentacijo in je gradnja po taki, večkrat cenejši dokumentaciji, običajno dražja in dolgotrajnejša. K usmeritvi raznih gradbenih gospodarskih organizacij za izvajanje tistih del, za katera so dejansko sposobna, bi prispevali ostrejši kriteriji za registracijo teh organizacij. 5. Mehanizem tržišča in cene v gradbeništvu Stabilizacija tržišča, ki izloča sunkovite skoke v investicijski potrošnji, ustvarja usklajene odnose med ponudbo in popraševanjem, ki so pogoj za boljše gospodarjenje gradbeništva in za racionalno trošenje investicijskih sredstev. Ti pogoji bodo vplivali na to, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki so karakteristične za obdobje preseganja planskih predvidevanj, to je gradnja brez proučene in kom­ pletne tehnične dokumentacije, neurejeno vpraša­ nje financiranja investicij, ter vse posledice, ki iz tega izvirajo. S stabilizacijo tržišča ustvarjeni po­ goji te pomanjkljivosti odpravljajo, ker omogočajo pravočasno izvedbo vseh priprav za racionalno gradnjo in konkurenco na gradbenem tržišču. Dobro proučena in pravočasno izdelana komplet­ na investicijska tehnična dokumentacija, ki jo v takih odnosih lahko pričakujemo, bo omogočila racionalno izvedbo pripravljalnih del in takšno organizacijo del, ki je pogoj za hitro, kvalitetno in ekonomičnejšo gradnjo. Praksa kaže, da samo v pogojih stabilizacije tržišča lahko pridejo do pol- nega izraza možnosti, ki jih dajejo nova načela temeljnega zakona o graditvi investicijskih objek­ tov investitorjem, da pridejo do najugodnejše re­ šitve pri oddajanju in gradnji investicijskega ob­ jekta. Ker temeljni in republiški zakon o graditvi investicijskih objektov sproščata odnose med ude­ leženci investicijske graditve in zmanjšujeta vpliv upravnih organov le na najnujnejšo mero, pa je potrebno, da se dosledno upoštevajo veljavni grad­ beno pravni, tehnični in finančni predpisi. Dosledno upoštevanje predpisov bi preprečilo motnje na gradbenem tržišču, ki so često posledica nedisci­ pline vseh udeležencev investicijske graditve. Do­ slej inšpekcijske službe, ki bi morale nadzorovati delo vseh udeležencev pri investicijski graditvi, niso bile dovolj učinkovite. Zaradi pomembne vlo­ ge inšpekcijskih služb pri nadzorstvu udeležencev investicijske graditve bo treba tem službam dati potrebno avtoriteto ter jih številčno in strokovno okrepiti. Gibanje cen gradbenih storitev bi moralo biti razen splošnega gibanja cen bolj odvisno od pri­ zadevanja za znižanje proizvodnih stroškov ob iskanju notranjih rezerv, od velikosti naročila ter od vseh ukrepov, ki bi prispevali k večji produk­ tivnosti dela. Z odpravo administrativnega vpliva na strukturo in višino cene v gradbeništvu in s popolno sprostitvijo oblikovanja cen na gradbenem tržiščui bi kazalo v bodoče, da se na republiški ravni statistično spremlja struktura gibanja ele­ mentov cen v gradbeništvu. Teh podatkov bi se lahko posluževali razni organi pri izdelavi analiz, dalje investitorji, proizvodne organizacije in banke, zlasti pri uveljavljanju razlik v ceni. Na stabilizacijo cen v gradbeni proizvodnji bo ugodno vplivala ustrezna politika družbenih vla­ ganj. 6. Zaključna in instalacijska dela Zaključna in instalacijska dela pomenijo glavno oviro za pravočasno dograditev objek­ tov družbenega sandarda, posebno stanovanjskih objektov. Sprememba strukture investicijskih vlaganj v korist objektov družbenega standarda bo v prihodnjem obdobju še povečala neuskla­ jenost med čistimi gradbenimi deli in za­ ključnimi deli. Zato bo treba izvesti učinkovite ukrepe, ki bodo odpravili ozko grlo v tej proiz­ vodnji. Razen prizadevanj za povečanje zmogljivo­ sti vseh deficitarnih obrtnih obratov pa je treba hitreje preiti na industrializacijo zaključnih del. Ta je v masovni proizvodnji in pripravi materiala, elementov in delov v industrijskih obratih obratih z namenom, da se v teh stalnih obratih opravi čim- več del, medtem ko naj se na samem objektu iz­ vedejo v suhem postopku le najnujnejša montažna dela (okna, vrata, podi, instalacijski vozli, tapete itd.). Hitrejše usmerjanje večjih obratov v masovno proizvodnjo industrijsko izdelanih elementov in delov pa je pogojeno z večjimi naročili istovrstnih elementov. Dosedanje izkušnje kažejo, da je to težko doseči zaradi raznolikosti projektov za vse vrste objektov visokih gradenj, ki se grade po vsej Sloveniji. Težave niso toliko v tem, da se večji obrati ne bi mogli tehnološko usposobiti za masovno proizvodnjo, ampak predvsem v majhni možnosti plasiranja teh izdelkov. To pa bi bilo med drugim mogoče doseči z doslednim upoštevanjem veljavnih predpisov in standardov, manjkajoče pa bi bilo treba izdati. Najvišjo stopnjo razvoja industrializacije za­ ključnih del pa daje montažni sistem graditve. Pri tem načinu se v stalnih obratih izdelajo montažni panoji, v katerih so istočasno vgrajeni vsi elementi in finalizirana zaključna in instalacijska dela. Letališče Brniki v izgradnji (betoniranje platoja) Industrializacija zaključnih in inštalaterskih del pa je vezana na določene materiale, katerih proizvodnja danes često ni zadovoljiva niti po ko­ ličini ne po kvaliteti in ne po sodobnem sortimentu. Tu je mišljen predvsem material za razne vrste instalacij in okovja vseh vrst. Zato bo treba vzpo­ redno z industrializacijo zaključnih del razvijati vse materiale za izvajanje teh del, ki jih proizvajajo industrija nekovin, kovinska industrija, elektroin­ dustrija, kemijska industrija, papirna in lesna in­ dustrija. Gradbeni center Slovenije pripravlja posebno analizo vseh zaključnih del s konkretnimi predlogi usmerjanja v industrializacijo teh del. Iz te analize bo možno ugotoviti, kateri obrati imajo največ po­ gojev za industrijski razvoj. 7. Izvoz gradbenih storitev Tudi za gradbeništvo postaja izvoz gradbenih storitev vedno bolj aktualen glede na splošna pri­ zadevanja našega gospodarstva, da se poveča izvoz in s tem ustvarijo potrebna devizna sredstva. Po­ membnost in sposobnost večjih gradbenih gospo­ darskih organizacij se v bodoče ne bo več toliko ocenjevala po. uveljavljanju na domačem tržišču, temveč po sposobnosti, da se tudi gradbene gospo­ darske organizacije vključijo v mednarodno delitev dela na inozemskih tržiščih, kjer se postavljajo drugačne zahteve glede organizacije, kvalitete del ter rokov izgradnje. Izvoz gradbenih storitev se javlja v raznih obli­ kah, kot so pošiljanje gradbenih strokovnjakov za svetovalce v državne organe ali v operativna pod­ jetja držav v razvoju, dalje z izvozom čistih pro­ jektantskih storitev, z izvozom projekta in izvedbe gradbenih objektov in končno z inženiringom, kjer se v proces izvoza opreme vključuje tudi komplet­ na izgradnja objekta. Zaradi nezadostne komercialne usposobljenosti večine gradbenih gospodarskih organizacij, bi mo­ rala zainteresirana podjetja najti ustrezno obliko sodelovanja. V posebnem biroju, ki bi ga lahko organiziral Biro gradbeništva Slovenije, ki bi raci­ onalno izkoriščal razpoložljive komercialne kadre in ki bi povezal interese podjetij za prevzem del na inozemskem tržišču, bi bila ustvarjena potrebna povezava z zunanjetrgovinskimi podjetji in ban­ kami. Ta biro bi raziskoval zunanja tržišča in po­ magal podjetjem opravljati zunanjetrgovinske posle. 8. Stanovanjska izgradnja Stanovanjska izgradnja bo tudi v prihodnje prioritetna naloga gradbeništva, posebno če upo­ števamo, da bo moralo v kratkem podvojiti proiz­ vodnjo stanovanj. Predosnutek resolucije za izde­ lavo družbenega plana SFRJ za 1964— 1970 daje orientacijo za uspešnejši razvoj te gradnje ter smatra, da bodo potrebni ukrepi, da se doseže mno­ žična industrializirana gradnja v mestih in sploh bolj racionalna gradnja, ki naj jo podpro delovne organizacije in komune s svojimi programi in plani. Pri tem pa bo treba izpopolnjevati sistem financi­ ranja. Z namenom racionalnejše porabe razpolož­ ljivih sredstev bo dan poudarek bolj ekonomični stanovanjski izgradnji. Za izvedbo gornjih prizadevanj in smernic bodo potrebni napori vseh činiteljev, ki vplivajo na stanovanjsko izgradnjo. Predvsem bo treba najti take organizacijske oblike in ukrepe, ki bodo ob sinhronizaciji omogočili realizacijo s programi in plani predvidenih nalog. Ob organizaciji take sin­ hronizirane akcije pa mora biti vloga in odgovor­ nost komune, investitorja, poslovnih bank, ki naj bi v bodoče prevzele naloge financiranja, urbani­ stov in proizvajalcev stanovanj vnaprej jasno do­ ločena. V tem procesu sodeluje gradbeništvo kot nepo­ sredni proizvajalec in lahko nastopa kot nosilec na­ loge ločeno po projektiranju in izvedbi, ali pa v na­ prednejši obliki, ki se vedno bolj uveljavlja tudi na ostalih področjih gradbene proizvodnje, to je kot projektant’ in proizvajalec. Ta način pa je mo­ goče doseči tudi s kooperacijo nosilca naloge — gradbenega podjetja —• s projektantsko organiza­ cijo, ki izdela tehnično dokumentacijo v skladu s tehnološkim postopkom, ki ga določi izvajalec. Teža in obseg nalog na tem področju terjata odločno preusmeritev v industrializacijo graditve stanovanj. Gradbeništvo bo hitrejše usmerjanje v indu­ strializacijo graditve stanovanj toliko laže izvedlo, kolikor precizneje bodo izdelani perspektivni pro­ grami izgradnje na večjih kompleksih, čim bolje bo urejena urbanistična dokumentacija, če bo pred­ vsem ustreznejše urejeno vprašanje financiranja take gradnje in če bodo občine uredile mestna zemljišča, kot to določa zakon o urejanju mestnih zemljišč. Ker doslej prav ta vprašanja niso bila zadovoljivo rešena in ker predstavljajo težišče pro­ blema, jih bo treba v bodoče posebno skrbno in v celoti urediti. Gradbeništvo bo moralo vprašanju ekonomične gradnje stanovanj posvečati večjo pozornost ter ob uporabi sodobne tehnologije grajenja v večji meri odkrivati notranje rezerve, povečati produktivnost dela, predvsem pa bo moralo iskati take oblike med gradbenimi in ostalimi proizvodnimi podjetji, da bodo ob primerni razdelitvi dela doseženi ugodni ekonomski rezultati. Gradbena podjetja bodo morala pospešiti raz­ vojno delo za izboljšanje procesa tehnologije gra­ jenja po sistemih, ki pospešujejo industrializacijo graditve ter bodo morala bolj kot doslej usmerjati svoje zmogljivosti v racionalno gradnjo stanovanj. Ne gede na to, da danes niso še ustvarjeni vsi po­ goji za hitrejšo usmeritev v masovno izgradnjo stanovanj, pa je treba, da se gradbena operativa že sedaj temeljito pripravi na bodoče naloge, da bo ob zagotovitvi vseh potrebnih pogojev sposobna zadostiti zahtevam tržišča. Program industrializacije gradnje stanovanj, kjer bo Gradbeni center Slovenije kompleksno za­ jel celotno problematiko, bo prispeval k hitrejšemu reševanju stanovanjske izgradnje. Gradnja stanovanj za trg, oziroma samostojna proizvodnja stanovanj, kjer se v celoti prenese od­ govornost za ves proizvodni proces na neposred­ nega proizvajalca, ki si v tem primeru tudi sam prizadeva, da se kot prodajalec stanovanj uveljavi na tržišču, bo postajala v bodoče vedno bolj po­ membna. Ta način gradnje stanovanj pa bo najbolj učinkovit takrat, ko bo dejansko ustvarjena ena­ komerna proizvodnja takih stanovanj čez vse leto, to je v času umirjene investicijske potrošnje, ne pa takrat, ko zaradi preširoke fronte investicij grad­ bena podjetja tak način gradnje porabljajo za ublažitev nepredvidenih nihanj, ki se pojavljajo na gradbenem tržišču. Posebna oblika proizvodnje stanovanj je lahka montažna gradnja družinskih stanovanj, ki bo imela pri dobri kakovosti in ob konkurenčnih cenah zagotovljeno jugoslovansko tržišče. Prav tako pa obstojijo razmeroma ugodni pogoji za izvoz. Za uspešno izvedbo te naloge pa je potrebno sodelo­ vanje vseh proizvajalcev ter uskladitev programov na podlagi racionalne industrijske delitve dela. Tehnični kamen in g r a m o z .......................... Kamnite plošče.................................................... Živo a p n o .............................................................. Hidrirano a p n o .................................................... Zidna in stropna opeka..................................... Portland cement................................................... S a lo n it ..........................• ...................................... Lahke gradbene plošče.................................... Izdelki iz cementa in umetnega kamna . Bloki iz EF pepela............................................... Strešna o p e k a .................................................... V tem času sta bili rekonstruirani obe cemen­ tarni, zgrajeni so bili novi obrati za proizvodnjo betonskih polizdelkov, stramitnih plošč, mineralne volne, centralne separacije v Ljubljani, nove apne­ nice v Rušah in zmogljivosti za pridobivanje hidri- IV. OCENA SEDANJEGA RAZVOJA INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA Industrija gradbenega materiala je tesno ve­ zana s stanjem in nalogami gradbeništva. Ustvar­ jena raven proizvodnje industrije gradbenega ma­ teriala se je povečala v 10 letih, od leta 1952—1962 za 2,1-krat in je nižja kot povečanje celotne indu­ strijske proizvodnje v Sloveniji, ki je v istem ob­ dobju narastla za 2,8-krat. Za vse minulo obdobje je bilo značilno pomanj­ kanje skoraj vseh vrst gradbenega materiala, ra­ zen v letih 1952, 1956 in 1962, ko se je zmanjšala gradbena proizvodnja. Šele posebni ukrepi, ki so omogočali financi­ ranje rekonstrukcij zastarelih obratov in zgraditev novih zmogljivosti te industrije od leta 1957 dalje, so omogočili povečanje proizvodnje, ki je do 1962 nekako uspela zadostiti popraševanju, Po tem letu je pa ponoven vzpon investicijske izgradnje zopet povzročil pomanjkanje gradbenega materiala, ki se v sedanjem času še zaostruje. Struktura porasta proizvodnje posameznih materialov v preteklih 10 letih kaže na pravilno usmeritev v materiale, ki prispevajo k hitrejšemu grajenju. Leto 1952 Leto 1962 Indeks m :1 85.000 433.000 509 m-’ 2.654 12.855 484 t 91.000 165.652 182 t 2.500 22.311 890 000 NF 83.000 214.174 258 t 226.922 302.347 133 t 16.528 59.120 358 m 2 59.000 245.979 417 t 4.010 41.585 1.037 000 NF — 10.281 — t 1.846 6.343 340 ranega apna. Zgrajeni sta bili dve opekarni, 21 ope­ karn in 3 apnenice pa so bile rekonstruirane. Kot je v zadnjih letih značilen visok porast proizvodnje opečnih izdelkov, cementnih izdelkov, hidriranega apna in lahkih plošč, pa po zmogljivosti in sodob- Stanovanjske stolpnice v Streliški ulici v Ljubljani nem sortimentu zaostaja proizvodnja cementa, ki je osnovni gradbeni material. Rekonstrukcije zadnjih let pa so le začetni ko­ rak iz zastarele in primitivne proizvodnje k mo­ dernejši in intenzivnejši proizvodnji. Razvoj te industrije bi bil hitrejši, če bi razpolagala z visoko kvalificiranimi kadri, ki bi bili sposobni pospešiti modernizacijo tehnološkega procesa in dvigniti pro­ duktivnost dela in kvaliteto. Dosedanji značaj sezonskega dela v opekarnah zahteva nestalno nekvalificirano delovno silo, ki v takih pogojih ne more razviti potrebne produktiv­ nosti dela. Značilno za to panogo je tudi, da občutno za­ ostaja v pogledu stanovanjske izgradnje. Pri proizvodnji opečnih izdelkov je značilna sprememba proizvodnega razmerja med polnimi zidaki in votlaki, ki je še leta 1956 znašalo 85:15 v korist polnega zidaka, medtem ko je to razmerje v letu 1962 že 43:57 v korist votlaka, kar kaže na pravilno preusmeritev k večjim in lažjim elemen­ tom. V. OSNOVNE SMERNICE RAZVOJA INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA V NASLEDNJEM OBDOBJU Tudi v bodoče bo morala industrija gradbenega materiala slediti potrebam gradbene proizvodnje, kjer bo dan vse večji poudarek graditvi objektov družbenega standarda. Zaradi usmerjanja gradbeništva v industriali­ zacijo grajenja bo treba temu primemo razvijati tiste materiale, ki omogočajo premik k hitrejšemu grajenju. Pri tem pa bodo opečni izdelki še vedno osnovni gradbeni material. Poseben poudarek velja cementni industriji, ki danes še zaostaja po količini in sortimentu ter bo treba vložiti napore, da se v tej osnovni indu­ striji približamo razvoju tehnično razvitih držav. Kljub temu, da smo doslej v večini osnovnih grupacij industrije gradbenega materiala že od­ pravili sezonski značaj dela (cement, apno. poliz­ delki, stramit, bitumenski izdelki, elektrofiltrski zidaki, izolacijski material), pa pri opekarnah še niso dosegli procesa neprekinjene proizvodnje. Z nadaljnjo rekonstrukcijo opekarn bo treba doseči neprekinjeno proizvodnjo, tj., da proizvod­ nja ne bo odvisna od vremenskih razmer. Tehnolo­ ške postopke bo treba ob uporabi sodobne opreme stalno izpopolnjevati, da ob zmanjšanju števila za­ poslenih dosežemo večjo proizvodnjo, boljšo kva­ liteto in specializirano proizvodnjo v večjih obra­ tih. Ta proces naj se razvija predvsem v obratih v večjih potrošniških središčih. Pri razvoju klasičnih gradbenih materialov in uvajanju novih, predvsem lahkih materialov, s katerimi dosežemo racionalno in montažno gradi­ tev, pa je potrebna tesna povezava proizvajalcev teh materialov z gradbeno operativo, projektanti in raziskovalnimi zavodi, da uskladimo vsa prizade­ vanja z namenom hitre, ekonomične in kvalitetne gradnje. Naporom podjetij, da bolje izkoristijo obsto­ ječe zmogljivosti, da povečajo produktivnost ob vlaganju lastnih sredstev za rekonstrukcijo obratov, pa se bo morala v bodoče priključiti tudi poslovna politika bank, da se zagotovi hitra in cenena gradnja. V bodoče bo treba posvečati večjo skrb šti­ pendiranju strokovnih kadrov na srednjih in višjih šolah in izobraževanju v tečajih ter na delovnem mestu, kar bo pospešilo modernizacijo tehnološke­ ga procesa. Od materialov, ki jih je treba na novo razviti in postaviti nove obrate, pridejo predvsem v po­ štev pomi beton (siporeks), sintran pepel in eks­ pandirana glina. Hitrejšo in ekonomičnejšo graditev objektov visokih gradenj, posebno pa stanovanj, bi dosegli z uporabo siporeksa, s katerim imajo doslej gradbena podjetja dobre izkušnje. Zato bi kazalo čimprej postaviti tovarno za izdelavo sipo­ reksa tudi v Sloveniji. Po približnih ocenah bi znašale skupne inve­ sticije za razvoj industrije gradbenega materiala v prihodnjem obdobju do leta 1970 približno 30 mili­ jard dinarjev. V. Čadež: PERSPECTIVE PROGRAM FOR THE DEVELOPMENT OF CIVIL ENGINEERING AND OF BUILDING MATERIALS INDUSTRY IN 1964— 1970 toy n The article gives an estimation of the previous civil engineering and building development in Slovenia and treats: building technic and technology, building mechanization, man power and professional staff, orga­ nization possibilities, mechanism of market and prices, installation works, export of building works, and dvel- ling houses construction. In the same sequence the author outlines the basic tendencies in the development of civil engineering in p s i s Slovenia in future years from 1964— 1970, with a spe­ cial stress on the industrialization of building as the first condition for the realization of the transition from the manufacturing trade to the modern building. A critical estimation of the present development in the industry of building materials is followed by the development directions for this important branch of industry. Approximate estimations show that the of industry, in the period to 1970. Odpornost proti porušitvi železobetonskih stebrov, obremenjenih s centricno silo DK 620.17:624.072.2:693.55 Dimenzioniranje, to je določitev dimenzij kon­ struktivnega elementa, se vrši s tem, da primer­ jamo obremenitev elementa v konstrukciji z nje­ govo odpornostjo proti porušitvi, in to tudi, kadar v vsakdanji praksi pri dimenzioniranju operiramo z dopustnimi napetostmi. Dopustne napetosti so namreč — ali bi vsaj morale biti — izpeljane iz eksperimentalno in izkustveno dobljenih porušit- venih stanj. Pri tej izpeljavi se poslužujemo še tudi teoretičnih osnov, ki pa so zopet rezultat eksperimenta in izkušenj. Dokler je konstrukcija, obremenjena z eno ali tudi z več vrst sil hkrati (lastna teža, koristna teža, obremenitev s snegom, vetrom itd.), so pa vse te obremenitve po pogostosti nastopanja več ali manj podobne, nam dopustna napetost daje zadovoljivo merilo varnosti, čeprav pri tem z varnostnim fak­ torjem samim ne operiramo. Pri obravnavanju izjemnih obremenitev, to je obremenitev, ki se pojavljajo redko (potres), ali tu­ di izjemnih intenzitet v obremenitvah (vihar, izje­ men sneg, izjemno koristno breme), nam presoja varnosti s primerjavo med izračunanimi in dopust­ nimi napetostmi ne more dati vpogleda v varnost. V takih primerih moramo primerjati neposredno': obremenitev z odpornostjo na porušitev ob upo­ števanju vseh faktorjev verjetnosti, tako na strani sil, kot tudi na strani kvalitete materiala. Teoretični izračun porušitvenega stanja nam v prvi vrsti lahko daje raster, na katerem nana­ šamo eksperimentalne rezultate. S predhodno teoretično obdelavo se lahko tudi število preiskav zmanjša, če že omenjeno število rezultatov kaže na manjše raztrose ali pa na to, da so rezultati siste­ matično večji od teoretičnih, in se zadovoljujemo s tem, da smo z rezultati na varnejši strani. Večje število raziskav pa ima vendar še vedno svoj pomen, predvsem zato, da ugotovimo disper­ zijo, ki je rezultat: — disperzije fizikalnih lastnosti materiala, ki ga navadno vežemo na eno fizikalno lastnost, s katero skušamo definirati material (trdnost beton­ ske kocke = marka betona); — merilne preciznosti pri določanju fizikal­ nih lastnosti materiala; — preciznosti pri ugotavljanju kvalitete ma­ teriala v konstrukciji; ■—■ predvsem pa disperzije v pogledu kvalitete pri proizvodnji sami. Sistematično odstopanje rezultatov od izraču­ nanih na osnovi teoretičnih supozicij nam kaže na pravilnost prevzetih supozicij. Te pa so lahko takšne, da leže na varnejši strani in slučajnostna odstopanja vključujejo. in momentom INZ. VIKTOR TURNŠEK Teoretične izračune uporabljamo nadalje lahko za interpolacijo ali tudi ekstrapolacijo eksperimen­ talno dobljenih rezultatov. Iz tega razloga je tudi utemeljeno, da pri teoretičnih razglabljanjih osta­ jamo na varnejši strani. V naslednji študiji obravnavamo: I. izračun stanja rušenja železobetonskih steb­ rov pri kombinaciji centrične sile in momenta in primerjavo z izvršenimi preiskavami v laborato­ riju; II. primerjavo med porušnim stanjem in sta­ njem, pri katerem so izračunane napetosti enake dopustnim napetostim; HI. prikaz faktorja varnosti v odvisnosti od kvalitete betona in odstotka armiranja. Preiskave stebrov je na ZRMK izvršil inž. Sta­ ne Terčelj, pri diskusiji o rezultatih je sodeloval inž. Franc Cačovič. Tabele, priložene prvemu delu študije, so bile izračunane v Računskem centru Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko uni­ verze v Ljubljani. I. IZRAČUN »POKUSNIH MOMENTOV« PRI CENTRIČNI OBREMENITVI 1. IZHODIŠČE ZA IZRAČUN PORUŠNIH MOMENTOV 1.1 Navierova hipoteza: Prerezi, pravokotni na os stebra, ostanejo vse do porušitve v isti ravnini. Hipoteza je točna le za t. i. čisti upogib in to* tudi v elastoplastičnem območju. Aproksimativno lahko uporabimo Navierovo hipotezo, če so tangencialne napetosti proti normalnim napetostim majhne ter so tudi dimenzije prereza proti dolžini majhne (to je za primer stebrov). 1.2 Pri supozicij i (Navierova hipoteza) propor­ cionalnosti specifičnih deformacij ez (z . .. smer osi stebra) z ordinatama x oziroma y, ki ležita v pre­ rezu stebra, je razpored napetosti dan z linijo' a - e enoosnega napetostnega stanja, ki ga določimo z deformacijskimi merjenji na prizmi 12 X 12 X 36 centimetrov. 1.3 »Porušno stanje«, ki ga računamo, je dolo­ čeno z napetostjo betona na robu prereza, in je enako prizmini trdnosti betona ßpT — ß, ki je 80 °/o standardne trdnosti betonske kocke ow. Tako izra­ čunane vrednosti za porušitvene momente bodo nižje od eksperimentalno določenih. Tudi če vza­ memo kot merilo prizmino trdnost, je ta vrednost v stebrih dosežena vzdolž ene premice prereza in to le na enem prerezu. Rušenje betona bo nastalo pri nekoliko večjem momentu, ker bo nastajanje razpok v betonu za- htevalo nastajanje ßvr na večjem obsegu, tako v prerezu kot tudi po dolžini. To bo doseženo s »pla- stifikacijo betona«, ki si jo lahko predočimo kot povečanje deformacij. 2. MATERIALNO TEHNIČNE KARAKTERISTIKE BETONA 2.1 Odvisnost deformacij in napetosti pri eno­ osnem pritisku povzamemo iz poročila EMPA No. 89 ß ■ 2 a e • emax — k2 2 a-1 £m ax2 «max — maksimalna specifična deformacija, ki znaša min. 1,7 %o za vse vrste betona in ne variira mnogo — a . . . konstanta, ki Variira za razne kva­ litete betona in je 1,1 za ow — 220 kg/cm2 ter 1,3 za aw = 300 kg/cm2. V izvršenih računih je a privzet z vrednostjo 1,3, kar da za slabše betone nekoliko zanesljivejše vrednosti. ß = ßvr prizmina betonska trdnost. Z gornjimi vrednostmi dobimo naslednje od- nore , 0(j «omed — = X in — = n ß £max x = 0,625 n (2,6 — n) ter . . . (1) n = 1,3 — V 1,69 — . . . (2) 2.2 Modul elastičnosti pri razbremenitvi: E = 0,95 ß • 103 (poročilo EMPA No. 89). Ustrezna specifična deformacija razbremenitve od oo na 0 CO 009 Qtit 03) QX> Ot)J 0555 0655 Q1SO Q9)S 0.90 Q16 1.00 6a/ß' * S l. 2 £s = = 1,05 y. v °/oo E 2.3 Sila dodatnega pritiska, ki ga povzroča mo­ ment, je pri supoziciji pod 1,2 dana z vrednostjo (sl. 1) (1 — 2,67 n + 2,35 n2 — 0,69 n3) Di, = 0,61---------------- — ---------- ß £ oziroma 1 — n Db = 0,61 (1— x )ß J = K ߣ . . . ( 3 ) 0(j Vrednosti za Di, so torej funkcija •/. — ß ter £. Ustrezni odnosi so razvidni iz slike 2 in 3. 2.4 Deformacije na robu pri porušitvi (sl. 4, 5) £i rmax £o 1,7 (1 — n) — £i (n) fi =1,7 [V L69 — lfix — 0,30] = £i (x) . . . (4) 2.5 Kritika privzetih materialno-tehničnih ka­ rakteristik. Statistični odnos med o in £ je dan po poznej­ ših podatkih EMPA (Zemente für grosse Talsper­ ren 1. 1956) z enačbo o a e = — + ß ------------ E v ß — o H = 0,10 v = 1,08 za ß = 200 kg/cm2. Ta odnos kaže proti privzetim vrednostim pod 1.2 večjo plastičnost (v sliki 1 črtkana linija). Statistični odnos elasticitetnega modula znaša po istih podatkih ßE = 550 ---------- ß + 150 Po merjenjih v ZRMK (Portland cement ce­ mentarne Trbovlje, ZRMK 1956.) znaša ßE = 518-----------za 28 dni ß + 150 ßE = 540 — za 90 dni ß + 150 Ta vrednost je vsekakor večja kot vrednost za E, ki je v točki 2.2 izračunana kot odvod pre­ vzeti liniji (o — e). Prav tako so pri boljših kvalitetah betona tudi vrednosti za emax že pri prizmah nekoliko večje. Prevzete vrednosti materialno-tehničnih ka­ rakteristik nam bodo dale nižje rezultate, kar po­ meni, da ostajamo torej na varnejši strani. 3. IZRAČUN NEVTRALNE OSI Iz pogoja ravnotežja dodatnih sil zaradi mo­ menta v armaturi ter betonu dobimo enačbo za izračun nevtralne osi. Pri tem smo zanemarili na- tezno trdnost v betonu. Stanje ob porušitvi prikazujeta skici na sliki 3 in 4. 3.1 Pri manjši centrični obremenitvi ao, kadar je °« . ^ i d — i)es = =■= 1,05 v. < — E I Dv, = 0,61 (1 — X) I ß — 0,12 dobimo , _ et_ f i D„ U Ee £i Zb = * 1 f\ß = M i +t D • ■(5) ß Z,. = u Ep — (1' t 0,12) za primer, da je £e = ~ ( 1 — f — 0,12) < £ „ + 1,5 %o Z'e = /i Ec(£o + 1,5) za primer, da je železo že doseglo mejo plastičnosti £e > £0 + 1,5. Iz pogoja ravnotežja dobimo enačbo za f pri £e < (£0 + 1,5 %o),za £e > (e0 + 1,5 %o) A|2 — B| — C = 0, A'|2 — B'| — C' = 0 A = 0,61 14- — . . . A' = A1—« I 2 Z e + Z b = Dfr + Sl. 5 B = X 2// Ee ( 6i \ 1 — J< ß l l — B' = X , a Ee Si -(so+ 1,5) n 1 — iX ß 1 ---X \ ; „ _1J fjy E(> C' = 1— X f l Ee Si ß • U,lz ß 1 ---X Konstante A, B in C so odvisne le od razmerja oo X. = — , kvalitete betona ß, odstotka armiranja J* /i (ki je na splošno v praksi simetričen), ker je tudi «o in s, funkcija vrednosti (x) fi - 1,7 []/(!,69 —1,6^) — 0,30] «o = 1,7 [1,3 — 1/1,69 — 1,6 X] = 1,7 — s; 3.2 Pri večjih centričnih obremenitvah o0, ka­ dar je ̂ '1 e» — X • 1,05 ^ fj je Di, = 0,61 ( l - x ) ß - i n ir ^ - ° ’12)De — fj E,. // i — i Zb = S i--------. 0,95 ß £ l 2 (1 — | ) 2 = 0,475 fi • ß -------- — (5 a) Ze f l Ee Si 1 — 1 — 0,12 A « — 2 B| + B = 0 [ - 1 - 1 l / i - A lL 1V B J A = — 0,61 + 0,475 ■ (1 — X ) Ee f lB = -------- 0,475 + ß 4. IZRAČUN PORUŠNIH MOMENTOV Ce smo izračunali lego nevtralne osi po enač­ bah, danih v točkah 3.1 in 3.2, lahko dobimo po enačbah 5 in 5 a vrednosti za Db, Zb ter De in Ze. Če tako dobljene vrednosti pomnožimo z razda­ ljami prijemališča teh notranjih sil od nevtralne osi, dobimo porušni moment Mp°r — = f (s", *, ß , /1) . . . (a) Razdalja prijemališč sil od nevtralne osi je Db . . . 0,63 I De .. . (1 — 0,12) (1 — I) Zb . . . 0,52 (1 — i) za s8 = 1,05 x < s; — -— Z,,. . . 0,67 (1 — |) za s s > Ze . . . (1 | 0,12) e» d — I) f Pri izračunanih porušitvenih momentih na­ stopi na robu napetost (kot je bila napravljena su- pozicija), ki je enaka prizmini trdnosti ß ; oziroma dodatna napetost zaradi momenta:ß — ao = ß Izračunane porušne momente, ki ustrezajo temu pogoju, lahko izrazimo na naslednji način: « = ß (1 — x) . . . (a)6 a =- bh2 W Pri tem je: Mnor 1 /a bh2 6 • f (|, X, //, ß) • ■ ■ (b) ß ( l — x ) ß { l — x ) Vrednosti za 1/a so naslednje: 4.1 Za manjše centrične obremenitve ao ln - . , « ( 1 - 0 ce je Sg = 1,05 x S ------- : ------ si (1 — f — 0,12) a) pri Ec = ----------------------< so + 1,5 %o 1/« = 2,31 |2 + 3,18------- (1— 1) 1 — X + + 6 fi Ee (I — 0,12)2 + (0,88 — f)2 l — x ß b) pri fe > so + 1,5 °/oo 1/a = 2,31|2 + 3,18 — — (1— 1) 1 — X 2 J 1 — 1 ß L I (s„ + 1,5) (0,88 — IH 4.2 Primer večjih obremenitev ao «i (1 — I)ce ]e eg = 1,05 x < ----- — bh2 1/a = 2,31 I2 + 1,9 ei d —I)3 1 — X I + 6 «i 1 ---X f l Ee T j-(g — 0,12)2 + (0,88— j Izračunane vrednosti za a so prikazane na sli­ kah 6 in 7. s i . 6 Sl. 7 Pri znanih vrednostih za a je Mpor w 1/a ß (1 — x) Vrednosti ' W imajo dimenzijo napetosti, so pa zgolj pomožne računske vrednosti za določeva­ nje porušitvenih momentov. Porušitveni moment je odvisen od dimenzij (W) razmerja centrične sile proti prizmini trdnosti — od odstotka armature /.i in prizmine trdnosti ß. ß Mpor = W • f • . . . (6) Vrednosti za f so dane v priloženih tabelah. ß — 120 kg/cms p ~ p' ß — 150 kg/cm* p - p' a o J 0,2 0,3 0 32 46 0,05 48 62 0,10 62 77 0,15 75 90 0,20 85 100 0,25 93 106 0,30 94 105 0,35 93 103 0,40 91 100 0,45 88 96 0,50 84 92 0,60 72 78 0,70 61 66 0,80 42 46 0,90 22 25 0,95 12 13 1,00 0 0 O 0 J 0,2 0,3 0 32 47 0,05 52 67 0,10 71 85 0,15 86 101 0,20 99 114 0,25 109 123 0,30 111 123 0,35 111 121 0,40 110 119 0,45 106 115 0,50 102 109 0,60 87 93 0,70 73 78 0,80 51 55 0,90 27 29 0,95 14 15 1,00 0 0 0,4 0,5 0,6 60 74 88 77 91 105 91 106 120 104 119 133 114 129 143 119 131 142 116 127 137 113 123 132 109 118 127 105 113 121 99 107 114 85 91 97 71 77 82 50 54 58 27 29 32 14 16 17 0 0 0 0,4 0,5 0,6 61 75 89 81 96 110 100 114 129 116 130 145 128 143 157 136 148 160 134 145 156 131 141 151 128 137 145 123 131 139 116 124 131 99 106 112 84 89 95 59 63 67 31 34 36 17 18 19 0 0 0 0,7 0,8 0,9 102 116 130 119 134 148 135 149 163 148 162 177 158 171 182 153 164 175 148 158 168 142 152 161 136 145 154 129 137 146 122 129 137 104 110 117 87 93 98 62 66 70 34 37 39 18 20 21 0 0 0 0,7 0,8 0,9 104 118 131 124 139 153 143 158 172 159 174 188 172 186 201 172 183 195 166 177 187 161 170 180 154 163 172 147 155 164 139 146 154 119 125 131 100 105 111 71 75 79 38 41 43 21 22 23 0 0 0 1,0 1,1 1,2 144 158 172 162 176 190 178 192 206 191 205 220 194 205 217 186 197 208 179 189 199 171 180 190 163 171 180 154 162 170 144 152 160 123 130 136 104 109 115 74 78 82 41 44 46 22 24 25 0 0 0 1,0 1,1 1,2 145 159 173 167 181 195 186 201 215 203 217 232 213 225 237 206 217 228 198 208 218 190 199 209 181 190 199 172 180 188 162 169 177 138 144 151 116 122 127 83 87 91 46 48 50 25 26 27 0 0 0 1,1 1,4 1,5 186 199 213 204 218 232 221 235 249 234 249 261 228 239 250 218 229 240 209 219 229 199 209 218 189 198 207 178 187 195 167 175 183 143 149 156 120 125 131 86 91 95 48 51 53 26 28 29 0 0 0 1,3 1,4 1,5 187 201 215 209 224 238 229 244 258 246 260 275 248 260 271 238 249 260 228 238 249 218 228 237 208 216 225 196 205 213 184 192 200 157 164 170 132 138 143 95 99 103 53 55 58 29 30 31 0 0 0 ß =? 180 kg/cm2 f t — It ß = 210 kg 'cm2 ß = 240 kg/cm2 f l = U ß — 270 kg'cm2 ß 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 l.l 1,2 1,3 1,4 1,5 0 33 48 62 76 90 105 119 133 147 161 174 188 202 216 0,05 57 72 86 101 115 129 143 158 172 186 200 215 229 243 0,10 79 94 108 123 137 152 166 180 195 209 224 238 252 267 0,15 98 113 127 142 156 171 185 200 214 229 243 258 272 287 0,20 113 128 142 157 171 186 200 215 229 244 256 268 279 291 0,25 125 139 153 166 178 190 202 213 224 236 247 258 269 280 0,30 129 140 152 163 174 185 196 206 217 227 237 248 258 268 0,35 129 139 150 160 169 179 189 199 208 218 228 237 247 256 0,40 128 137 146 155 164 173 182 191 199 208 217 226 235 244 0,45 124 133 141 149 157 165 173 182 190 198 206 214 223 231 0,50 119 126 134 141 149 156 164 171 179 186 194 202 209 217 0,60 102 108 114 121 127 133 140 146 153 159 165 172 178 185 0,70 86 91 96 102 107 112 118 123 129 134 139 145 150 156 0,80 59 63 67 71 75 79 83 87 91 95 99 103 107 111 0,90 31 33 36 38 41 43 45 48 50 52 55 57 60 62 0,95 16 17 19 20 21 23 24 25 27 28 29 31 32 33 1,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 no J 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 0 33 48 63 77 91 106 120 134 148 162 176 190 204 217 0,05 62 76 91 105 120 134 148 163 177 191 205 220 234 248 0,10 87 102 117 131 146 160 174 189 203 218 232 247 261 275 0,15 109 124 139 153 168 182 197 211 226 240 255 269 284 298 0,20 127 142 156 171 185 200 215 229 244 258 273 287 299 310 0,25 140 155 170 183 196 208 220 231 243 254 266 277 288 299 0,30 146 158 170 181 192 203 214 225 235 246 256 267 277 287 0,35 147 158 168 178 188 198 207 217 227 237 246 256 265 275 0,40 146 155 164 173 182 191 200 209 218 227 236 245 253 262 0,45 142 151 159 167 175 183 191 199 208 216 224 232 240 249 0,50 136 144 151 158 166 173 181 188 196 204 211 219 226 234 0,60 116 123 129 135 142 148 155 161 167 174 180 187 193 200 0,70 98 103 109 114 119 125 130 136 141 146 152 157 163 168 0,80 68 72 76 80 84 88 92 96 100 104 108 112 116 120 0,90 35 38 40 43 45 47 50 52 54 57 59 62 64 66 0,95 18 20 21 22 24 25 26 28 29 30 32 33 34 36 1,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00 J 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 0 34 49 63 78 92 106 121 135 149 163 177 191 205 219 0,05 66 81 95 110 124 139 153 168 182 196 210 225 239 253 0,10 96 110 125 139 154 168 183 197 212 226 241 255 269 284 0,15 121 135 150 165 179 194 208 223 237 252 266 281 295 310 0,20 141 156 170 185 199 214 229 243 258 272 287 301 316 330 0,25 156 171 185 200 213 225 238 249 261 273 284 296 307 318 0,30 164 176 187 199 210 221 232 243 254 264 275 285 296 306 0,35 165 176 186 196 206 216 226 236 245 255 265 275 284 294 0,40 164 173 183 192 201 209 218 227 236 245 254 263 272 281 0,45 160 169 177 185 193 201 209 217 226 234 242 250 258 267 0,50 154 161 168 176 183 191 198 206 213 221 228 236 243 251 0,60 131 138 144 150 157 163 169 176 182 188 195 201 208 214 0,70 110 116 121 127 132 137 143 148 153 159 164 170 175 180 0,80 76 80 84 88 92 96 100 104 108 112 116 120 124 128 0,90 40 42 45 47 49 52 54 56 59 61 63 66 68 71 0,95 21 22 23 25 26 27 29 30 31 33 34 35 37 38 1,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00 J 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 i,i 1,2 1,3 1,4 1,5 0 34 49 64 79 93 107 121 136 150 164 178 192 206 220 0,05 71 85 100 115 129 144 158 172 187 201 215 229 244 258 0,10 104 119 133 148 162 177 191 206 220 235 249 263 278 292 0,15 132 147 161 176 191 205 220 234 249 263 278 292 307 321 0,20 155 170 184 199 213 228 243 257 272 286 301 315 330 344 0,25 172 187 201 216 230 243 255 267 279 291 302 314 325 337 0,30 181 193 205 216 228 239 250 261 272 283 293 304 314 325 0,35 183 194 204 214 224 234 244 254 264 274 283 293 303 313 0,40 183 192 201 210 219 228 237 246 255 264 273 281 290 299 0,45 179 187 195 203 211 219 227 235 244 252 260 268 276 285 0,50 171 178 186 193 201 208 215 223 230 238 246 253 261 268 0,60 146 152 159 165 171 178 184 190 197 203 210 216 222 229 0,70 123 128 134 139 144 150 155 160 166 171 177 182 187 193 0,80 85 89 93 97 101 105 109 113 117 121 125 129 133 137 0,90 44 47 49 51 54 56 58 61 63 65 68 70 73 75 0,95 23 24 25 27 28 29 31 32 33 35 36 37 39 40 1,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ß = 300 kg/cm2 on 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 11 = t l ' J 0 35 50 65 79 94 0,05 75 90 105 119 134 0,10 112 127 141 156 171 0,15 144 158 173 188 202 0,20 169 184 198 213 227 0,25 188 203 217 232 246 0,30 198 210 222 234 246 0,35 202 212 222 232 243 0,40 201 210 219 228 237 0,45 197 205 213 221 229 0,50 188 196 203 210 218 0,60 161 167 174 180 186 0,70 135 141 146 151 157 0,80 93 97 101 105 109 0,90 49 51 53 56 58 0,95 25 26 28 29 30 1,00 0 0 0 0 0 ß = 330 kg'cm2 OO 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 /t == a J 0 35 51 65 80 94 0,05 80 95 109 124 139 0,10 120 135 150 164 179 0,15 155 170 184 199 214 0,20 183 198 212 227 241 0,25 204 219 233 248 262 0,30 216 228 240 252 263 0,35 220 230 240 251 261 0,40 219 228 237 246 255 0,45 215 223 231 239 247 0,50 206 213 220 228 235 0,60 176 182 188 195 201 0.70 148 153 159 164 169 0,80 102 106 110 114 118 0,90 53 55 58 60 62 0,95 27 29 30 31 33 1,00 0 0 0 0 0 5. PRIMERJAVA IZRAČUNANIH PORUŠNIH STANJ Z REZULTATI PREISKAV V zvezi s sanacijami železobetonskih stebrov so bile po pogodbi z direkcijo za zgradbe Izvršnega sveta Makedonije v ZRMK izvršene preiskave na železobetonskih stebrih, obremenjenih s kombina­ cijo vertikalne in horizontalne sile. Stebri 30 X 30 cm višine 260 cm so bili armi­ rani z 2 X 4 0 1 2 mm, kar daje na vsaki strani stebra 0,5 % armature. Armatura je bila povezana s stremeni 0 6 mm v razdalji 1,8 cm. Po dva paralelna stebra sta bila obremenjena s 25 t, 45 t in 72 t vertikalne sile ter s horizontalno silo, ki se je stopnjevala do porušitve. Horizon­ talna sila je bila nameščena v peti in jo je proiz­ vajal 25-tonski Amslerjev batni lonec. V spodnjem delu stebra so med dvema železnima ploščama po­ stavljeni jekleni valji. Pred obremenitvijo se je določil koeficient trenja, tako da je bilo od celotne odčitane horizontalne sile možno odšteti silo tre­ nja. Glava stebra se je v horizontalni smeri opi­ rala na stebre 500-tonske stiskalnice, ki je ustvar­ jala konstanten vertikalni pritisk v preiskovanih stebrih (sl. 8, 9). Po dva stebra pa sta bila obre­ menjena do porušitve samo centrično. Kvaliteta betona se je ugotavljala s sklerome- trom. Porušitev je v vseh primerih kombiniranega stanja nastopila več ali manj istočasno v glavi in 0,7 0,8 0,9 1,0 i,i 1,2 1,3 1,4 1,5 108 122 137 151 165 179 193 207 221 148 163 177 191 206 220 234 249 263 185 200 214 229 243 257 272 286 301 217 231 246 260 275 289 304 318 333 242 257 271 286 300 315 329 344 358 260 272 285 297 309 321 332 344 355 257 268 279 290 301 312 322 333 344 253 263 272 282 292 302 312 321 331 246 255 264 273 282 291 300 309 318 237 245 253 262 270 278 286 294 303 225 233 240 248 255 263 270 278 285 193 199 205 212 218 224 231 237 244 162 168 173 178 184 189 194 200 205 113 117 121 125 129 133 137 141 145 60 63 65 68 70 72 75 77 79 32 33 34 36 37 38 40 41 42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 109 123 137 152 166 180 194 208 222 153 167 182 196 211 225 239 254 268 193 208 223 237 251 266 280 295 309 228 243 257 272 286 301 315 330 344 256 271 285 300 314 329 343 358 372 277 290 302 314 327 339 350 362 374 275 286 297 308 319 330 341 351 362 271 281 291 301 311 320 330 340 350 264 273 282 291 300 309 318 327 336 255 263 271 280 288 296 304 312 320 243 250 258 265 273 280 288 295 303 207 214 220 226 233 239 246 252 258 175 180 185 191 196 202 207 212 218 122 126 130 134 138 142 146 150 154 65 67 70 72 74 77 79 81 84 34 35 37 38 39 41 42 43 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 si. 8 S l. 9 peti stebra, kar kaže na antimetrično mo men tn o obremenitev preiskovanih stebrov z maksimalnim in enakim momentom v glavi in peti preiskanega stebra. Primerjavo računskih vrednosti z doseže­ nimi rezultati preiskav kaže tabela 1. Odstopanje med rezultati preiskav in izračunanimi vrednostmi se nanaša na velikost krajevnega vektorja v M /W —• o diagramu, torej na velikost ar = | (M W):: + o r Kot kažejo rezultati dosedaj izvršenih preiskav, so računske vrednosti, dane v računskih tabelah, niž­ je za 5'°/» od poprečja doseženih rezultatov. Stan­ dardni odklon pa bi po dosedanjih rezultatih zna­ šal 9 ‘°/o (sl. 10). Glavni faktor, ki vpliva na veli­ kost standardnega odklona, leži v nezanesljivosti ugotavljanja kvalitete betona s sklerometrom. Sistematična 5 % diferenca med rezultati in ra­ čunskimi vrednostmi pa je v nižje prevzeti pla­ stičnosti na eni strani in v sami supozicij porušitve, ki nastane, ko se doseže prizmina trdnost le vzdolž ene premice prereza. Za izbrano ali pa v konstrukciji sami ugotov­ ljeno kvaliteto betonov lahko vrednost iz tabel nanesemo grafično kot kaže slika 11. V tem primeru je obremenitveno stanje dano s točko v ploskvi M /W —■ o, torej z izhodiščnim vektorjem (točka V, vektor O— V na sliki 11). Pri tem nam ena vektorska komponenta kaže osno M 6„--30O w ß - 2 ^ 0 obremenitev, druga komponenta pa obremenitev z momentom. Pri kombinaciji več vrst obremenitev (koristna, veter, sneg itd.) je vsaka izmed obreme­ nitev dana z lastnim vektorjem in je celotna obre­ menitev vektorska vsota (točka + H in točka — H v prikazu na sliki 11). Tako prikazovanje kombinacije več obremeni­ tev pa dobi svoj smisel šele v primerjavi s poru- šitvenim stanjem, vrisanim v M/w — o/ß ploskev, ko iščemo faktorje varnosti tako za celotno obre­ menitev, kot tudi za posamezne vrste obremenitev ali njih kombinacije. T a b e l a Oznaka ■itphra P U'80 aW steDra kg/cm > O 0 “ P/F . ----- -- 1 + 2 M fi (M/W) ugotov. (M/W) račun. o r ugotov. a r račun. A a r o ru v °/o s V 184 25,3 138 137 140 139 — 0,7 S VI 200 25,3 158 140 160 142 — 11,3 S I 167 45,5 197 163 202 169 — 16,4 S II 160 45,5 174 152 180 158 — 12,2 S III 176 73 176 152 191 169 — 11,5 S IV 184 73 180 156 194 172 — 11,8 S VII 140 128 128 140 + 8,5 S VIII 138 125 125 138 + 9,5 Poprečje : P = - - 5,7 %» s = 8,9 °/o P ^ 5 °/o s £s? 9 °/o P o v z e t e k Dokler je konstrukcija obremenjena z eno ali tudi več vrst obremenitev, ki so po pogostosti nastopanja več ali manj podobne, nam dopustna napetost daje še zadovoljivo merilo varnosti. Pri obravnavanju obremenitev, ki so izjemne tako po intenzivnosti (vihar, izjemen sneg, izjemno koristno breme), kot po pogostnosti (potres), je potrebno pri­ stopiti k primerjavi obremenitve stanja s stanjem pri rušenju, seveda ob upoštevanju vseh faktorjev verjet­ nosti, tako na strani obremenitev, kot tudi na strani odpornosti. V tabelah so za razne centrične obremenitve pri- nižje od eksperimentalno določenih. Standardni odklon znaša 9 °/o. V sliki 11 je za kvaliteto betona ß = 240 kg/'cm2 ter za fx — 0,5 Vo in u = 1 %> grafično prikazan odnos porušnih momentov v odvisnosti od centrične obremenitve ter podana pri­ merjava med obremenitvenim stanjem dveh vrst obre­ menitev (vertikalne in horizontalne) s porušnim sta­ njem. V. Turnšek \ RESISTANCE TO DESTRUCTION OF REINFORCED CONCRETE COLUMNS, LOADED WITH CENTRIC FORCE AND MOMENT S y n o p s i s As long as the construction is loaded with one or more kinds of loadings, that are more or less similar accoi'ding to the frequency of action, the admissible stress still gives a satisfactory safety measure. Dealing with exceptional loadings either with regard to the intensity (storm, extraordinary snow, extraordinaiy useful load) or to the frequency (ear­ thquake), it is necessary to make a comparison bet­ ween the loading condition and destruction condition, taking into account all possibility factors concerning loadings as well as resistances. In Tables are shown calculated values for the a o destruction moments, with the ratio . for various P centric loadings. Those moments are given with 6 ^destruct. b h’ that is in the dependency of concrete prism strength ß and of other percentages of symetric reinforcements « = [x\ Values, obtained by calculation, are in Table 1 compared with values, determined by experiment. In­ vestigations, executed up to the present, show that the calculated values are approx, for 5 °/o lower than values, determined by experiment. Standard deviation is 9%). In Fig. 11 is graphical shown the destruction moment relation in dependency of centric loading for the concrete quality ß = 240 kg/squ.cm, /< = 0,5 °/o, and it = 1 %>. In Fig. 11 is also shown a comparison between loading conditions of both kinds of loadings (vertical and horizontal) and the destruction condition. Poročilo o problemih in pogojih za razvoj gradbeništva v SR Sloveniji DK 624.001.6 (Slovenija) i n g . j o z e Va l e n t in č i č I. Začasni odbor Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije za gradbeništvo je na več sestankih in končno na seji dne 29. aprila 1964 obravnaval gradiva »Osnove za sedemletni načrt gradbeništva«, »Uslovi i pravci razvoja gradjevinarstva — (Teze u vezi sa izradom sedmogodišnjeg plana)«, »Ne­ kateri problemi delitve osebnih dohodkov po delu v gradbeništvu«, »Materialne in družbene osnove delavskega samoupravljanja v gradbeništvu« in analize sveta za gradbeništvo pri Zvezni gospodar­ ski zbornici ter »Obvestila«, ki jih izdaja Biro gradbeništva Slovenije. Na sejah so poleg članov začasnega odbora sodelovali predstavniki sveta za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici SR Slo­ venije, Gradbenega centra in Biroja za gradbeništvo SRS. Na podlagi obravnavanega gradiva in razgo­ vorov s predstavniki Gospodarske zbornice SRS in nekaterih ustanov s področja gradbeništva je sestavljeno to poročilo o problemih gradbeništva in pogojih za njegov razvoj. II. Značilnosti ekstenzivnega načina tlela v gradbeništvu Gradbeni del investicijske potrošnje realizira gradbeništvo SR Slovenije z mehanizacijsko oprem­ ljenostjo, ki je danes že najnižja v SR Jugoslaviji. Pri tem pa je tehnična opremljenost dela v jugo­ slovanskem gradbeništvu komaj dobra tretjina po­ prečne opremljenosti dela v gospodarstvu. Povečanje kapacitet je tudi v letu 1963 imelo ekstenzivni značaj. Proizvodnja se je povečala predvsem z novim zaposlovanjem. Tudi ves raz­ voj gradbeništva je bil ekstenziven, brez znatnejših investicijskih vlaganj v razvoj sredstev za delo. Ker pa so rezerve za zaposlovanje v gradbe­ ništvu SR Slovenije izčrpane in ni daleč čas, ko tudi iz drugih republik ne bo več dotoka nove delovne sile, je nemogoče pričakovati, da bi gradbeništvo še v naslednjih letih lahko povečavalo svojo proiz­ vodnjo, naslanjajoč se na ekstenzivni način po­ večevanja kapacitet. Proizvodnja strojne in ostale opreme v Jugo­ slaviji ne more niti danes zadovoljiti vseh potreb gradbeništva, še manj pa nujne intenzivnejše opreme v prihodnje. Še posebej pa se postavlja problem večje specializacije opreme in njene kva­ litete. Proizvodnja gradbenih materialov ne zadošča potrebam, proizvodnja polproizvodov in proizvodov za vgrajevanje pa je premajhna, včasih slabše kvalitete in pomanjkljiva v asortimentu. Na samo kvaliteto gradbeništvo zaradi velike deficitarnosti nima zadovoljivega vpliva. Proizvodnja ima zlasti v visokogradnji druž­ benega standarda pretežno obrtniški značaj. Razvoj tehnologije in organizacije ni dovolj in­ tenziven in enak pri vseh vrstah gradenj. Industrijske metode dela, posebej pa še pre- fabrikacija in montaža se uporabljajo v omejenem obsegu, ker niso pravočasno pripravljeni programi in projekti in ker ni velikih naročil. Mnogo gradbenih objektov se obravnava indi­ vidualno in v takih izvedbah, ki niso nujne ali pa sploh niso pogojene s funkcionalnostjo objekta. To podražuje gradnjo, obenem pa tudi slabi iniciativo za organizacijo cenejše masovne serijske proizvod­ nje v gradbeništvu. Z gradnjo se pričenja, čeprav niso izdelani pro­ grami, projekti in celo niti niso zagotovljena sredstva. Taki pogoji pa neprenehoma slabijo uspešnost gospodarjenja v gradbeništvu in s tem tudi podlago za organizacijo sodobnejše proiz­ vodnje. Cene v našem gradbeništvu, če jih primerjamo s cenami v drugih tehnično bolj razvitih državah, so približno enake cenam v Italiji, Avstriji, Švici, Franciji in Zah. Nemčji. Če pa primerjamo cene gradbenih objektov s cenami proizvodov strojne, elektro in tekstilne industrije v SFRJ in razmerja cen teh artiklov v tehnično razvitejših državah, potem so gradbeni objekti cenejši v SFR Jugosla­ viji. (Tudi mednarodne licitacije pri gradnji ja­ dranske magistrale so to pokazale. Inozemska pod­ jetja so nudila višje cene kot' jugoslovanska.) V kvaliteti dela ni bistvenih razlik, so pa bi­ stvene razlike v pogojih dela. Mnogo močnejša mehanizacija pri nižjih nabavnih cenah in večji osebni dohodki imajo v tehnično razvitejših drža­ vah svoj vpliv na hitrost gradnje in hitrejšo akti- vizacijo investicijskih vlaganj: npr. zahodnonem- ški delavec dela z 8-krat močnejšo energetsko opremljenostjo, katere nabavna cena je občutno nižja, da ca. 5-krat večjo vrednost dela, izgradi 3-krat' večjo površino in dobi 4,25-krat večji osebni dohodek. Torej lahko upravičeno trdimo, da gradbeni­ štvo pri nas ni niti približno dovolj opremljeno. Zato tudi prevladuje v visokogradnji obrtniški na­ čin dela. Za razvoj gradbeništva in industrije gradbenega materiala se je malo vlagalo in še to so dala največ podjetja sama, ob koriščenju inozemskih kreditov (v nekaj primerih) in neznatni udeležbi OIF. (Nadaljevanje) gosiioilarsho-iiravna vprašanja SEZNAM STROKOVNJAKOV ZA PREGLED INVESTICIJSKO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE Z uveljavitvijo temeljnega zakona o graditvi inve­ sticijskih objektov je bila odpravljena revizija projek­ tov po prejšnjih predpisih. Le delno jo sedaj nadomešča tehnična kontrola investicijske tehnične dokumentacije ob priložnosti postopka za izdajo dovoljenja za gradi­ tev, ki pa je po svoji predpisani vsebini omejena le na ozko področje varnosti objekta i. pd. Odgovornost za ekonomsko in tehnično utemeljenost investicijsko teh­ nične dokumentacije nosijo sedaj v celoti investitorji, projektanti in izvajalci. Ob takem stanju je razumljivo,, da se vedno bolj pogosto pojavlja interes po objektivni oceni popolnosti, strokovnosti in kvalitete izdelane investicijsko tehnične dokumentacije. Ta interes kažejo same projektivne organizacije, še posebno pa investitorji, včasih pa spo­ razumno oba poslovna partnerja. Tudi kreditorji, ki dajejo posojilo za bodočo investicijo, so za ta vpra­ šanja izredno zainteresirani. Na plenarnem posvetovanju predstavnikov projek­ tivnih organizacij je bilo osvojeno priporočilo, da Biro gradbeništva Slovenije sestavi seznam strokovnjakov, ki bi prišli v poštev za opravljanje strokovnih pregle­ dov investicijsko tehnične dokumentacije po naročilu interesentov (projektivne organizacije, investitorji, banke, občinske skupščine, zavarovalnice itd.). Na pod­ lagi tega priporočila je Biro v svojih Obvestilih št. 5/64 objavil prvi seznam strokovnjakov za preglede inve­ sticijske tehnične dokumentacije. Seznam vsebuje pol­ ne naslove odgovornih vodilnih strokovnjakov po po­ sameznih ožjih strokovnostih (gradbena, arhitektura, strojna, elektrotehnika, kemija, metalurška, rudarstvo, gozdarstvo in lesna industrija, agronomska, geologija, in ekonomska). Razumljivo je, da bo treba seznam ob­ časno še dopolnjevati in upoštevati nastale spremembe. Pri Biroju gradbeništva Slovenije izdelani seznam je sedaj objavljen. Da bo povsem dosegel svoj namen, pa se bomo morali še dogovoriti, na kakšen način naj bi se organizirala pomoč prej naštetim interesentom za pregled investicijsko tehnične dokumentacije na najbolj učinkovit in splošno koristen način. z naših gra dbi šč Iv naslovni sliki: »Slovenija projekt«: Maketa industrijskega zazidalnega kompleksa »ISKRE« v Ljubljani Projektant: ING. JOSIP DIDEK Industrijski zazidalni kompleks nove »ISKRE« v Šiški je lociran na razsežnem kompleksu dolžine pribl. 1000 metrov. Železniška proga Ljubljana— Jesenice deli kompleks nove »ISKRE« v dva dela, predel med Celov­ ško cesto in železniško progo in predel severno od železniške proge. Oba dela tvorita enovito industrijsko urbanistično celoto, ki je povezana z novoprojektirano cesto s podvozom pod železniško progo. Ali niso organizacije zveze gradbenih inženirjev in tehnikov najprimernejše, da prevzamejo to odgovor­ no in tako potrebno in koristno pomoč? b . m . KOLIKO JE REGISTRIRANIH ORGANIZACIJ, KI IZDELUJEJO INVESTICIJSKO TEHNIČNO DOKUMENTACIJO? Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, pravilnika o pogojih za regi­ stracijo organizacij, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, in pravilnika v strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki delajo investicijsko tehnično dokumen­ tacijo, in oseb, ki vodijo posamezne vrste del pri gra­ ditvi investicijskih objektov, so projektivne organiza­ cije izvedle novo registracijo. Iz podatkov objavljenih v Obvestilih Biroja gradbeništva Slovenije povzemamo, da je sedaj registriranih projektivnih organizacij: a) 31 takšnih, katerim je projektiranje glavna de­ javnost, b) 53 takšnih, katerim ni projektiranje glavna de- dejavnost, skupaj 84 projektivnih organizacij. Iz gornjih podatkov izhaja, da se številčno stanje registriranih projektivnih organizacij, pred uveljavit­ vijo temeljnega zakona d graditvi investicijskih objek­ tov in po njej ni bistveno spremenilo. Vendar pa lahko šele sedaj, po več kot dveletnem obdobju, bolj objek­ tivno ocenimo rezultat preregistracije. Glavne težnje nove regulative, da bi se' izboljšala kvaliteta projektiv­ nega udejstvovanja s koncentracijo strokovnih kadrov in liberalizacijo pooblastil za projektiranje na izvajalce in investitorje (ob pogoju, da imajo ti ustrezne odgo­ vorne strokovne kadre) menimo, da niso bile dosežene. Nova registracija projektivnih organizacij je sicer zadovoljila formalne predpise, dejansko pa so nove okoliščine povzročile razsipanje projektivnih kadrov. Razna naknadna tolmačenja so vodila do izmaličenja temeljnih tez zakona, ko so npr. široko odprla vrata poljubnemu ustanavljanju projektantskih skupin pri samih investitorjih, za lastne potrebe brez zahteve po kakršni koli registraciji. To je še posebno problema­ tično, ko je bila istočasno praktično ukinjena stro­ kovna revizija projektov in druge investicijsko teh­ nične dokumentacije. M. Ta osnovni industrijski urbanistični koncept se vključuje tudi v civilni urbanizem mesta Ljubljane s tem, da postane novoprojektirana cesta v skladu z urbanističnim načrtom del osnovnega cestnega omrežja mesta Ljubljane, katera bo s to cesto povezovala Celov­ ško in Titovo cesto mimo novoprojektirane »ISKRE« med Litostrojem, preko kamniške proge. Sistem gradnje industrijskih objektov je montažen, izveden v jekleni konstrukciji in »DURISOLU«. Celotna kvadratura objektov prve faze obsega pribl. 50.000 m2. Objekt je v gradnji, zato ga bomo podrobneje obdelali v eni izmed prihodnjih številk. GIF »Ingrad« gradi mlečno farmo Zalog in novo klavnico v Celju Kmetijski kombinat Žalec gradi na področju Za­ loga pri Celju mlečno farmo, ki obsega štiri goveje hleve za krave molznice, vsak hlev kapacitete 100 glav, nato objekt za molzenje krav, ki se opravlja avtomat­ sko s sodobnimi molznimi stroji. Poleg hlevov je tudi posebna porodnišnica z vsemi potrebnimi in sodobno urejenimi porodnišnimi boksi. V sklopu te farme so nato še krmilni silosi za siliranje krme, objekt za shrambo farmi pripadajočih kmetijskih strojev, mostna vaga in potrebne gnojne jame za deponiranje hlevske­ ga gnoja s potrebnimi gnojnimi cisternami. Dimenzije posameznih objektov so naslednje: klavnica — garaže 439 m-', 2005 m3, klavnica 7763 m2, 21.848 m3, porodnišnica Zalog 1146 m2, 3056 m3, goveji hlev Zalog 761 m2, 2565 m3, talni silos 2196 m3, strojna lopa Zalog 543 m2, 1933 m3. Vsi glavni objekti farme, posebno hlevi, so grajeni iz masivnega materiala. Strešna konstrukcija je iz rešet­ kastih železobetonskih predalčnikov nosilcev, izvzemši enega hleva, pri katerem smo preizkusili leseno strešno konstrukcijo, katero pa smo zaradi kondenziranja, po­ sebno v zimskih časih, opustili. Poseben problem v hlevih predstavlja ureditev pra­ vilnega toplotnega in vlažnostnega režima zraka. Nova klavnica v Celju v e s t i CIRIL STANIČ — ŠESTDESETLETNIK! Letos, 24. julija je praznoval naš neutrudljivi in dolgoletni funkcionar Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije tovariš Ciril Stanič svoj 60. rojstni dan! Naš slavljenec je priznan strokovnjak na vseh gradbenih področij, katera je v svoji 40-letni praksi temeljito proučil in spoznal. V zadnjih 20 letih se je posebno posvetil še cestni in splošni prometni proble­ matiki — ter vodil tudi cestno sekcijo naše Zveze. Po­ sebna zasluga našega slavljenca pa je v tem, da je svoja dognanja in ugotovitve posredoval odločno, kon- Inž. Franc Bajželj Mlečna farma Zalog pri Celju Ta problem nastopi zelo občutno v zimskih hladnih dneh in povzroča močno kondenziranje po stenah in strešnih nosilcih ter hitro rast škodljivih glivic, ki po­ vzročajo nato ogromne plesne lise in površine, ki so tudi na oko zelo neugodne. Isti investitor gradi v neposredni bližini Celja na vzhodni strani mesta približno 300 m od ceste Maribor— Celje, pri nekdanjem Majdičevem mlinu, sodobno mo­ derno klavnico. Novo klavniško postrojenje z začetnimi hladilnimi napravami površine 430 m2 bo imelo letno kapaciteto v višini 5600 ton. Klavniške kapacitete so lahko znatno večje, so pa omejene s hladilnimi in delno tudi s pre­ delovalnimi prostori. V II. fazi je predvidena povečava hladilnih naprav še za približno 300 m2 tako, da bi nato kapaciteta klavnice znašala 8000 ton letno in bi bile s tem krite potrebe mesa na celjskem področju. Od dosedanjih porabljenih 23 kg mesa na leto na osebo bi prišli na 35 kg po osebi na leto. Vsa potrebna oprema klavniškega postrojenja je domače proizvodnje, v glavnem podjetja »Jedinstvo« Zagreb. Kompresorske in hladilne naprave so iz uvoza. Ce­ lotna površina nove klavnice znaša 7763 m2, poleg klav­ nice so še goveji hlev Zalog s površino 761 m2 in nad­ stropni objekt s potrebnimi administrativnimi prostori za upravo. Vsa gradbena dela na območju farme Zalog in nove klavnice izvršuje GIP »Ingrad« iz Celja. Inž. H. C. struktivno ter vedno pravočasno strokovnim in širšim krogom. Zato vzbujajo njegove razprave, predlogi in kritike v strokovnem in dnevnem časopisju, kakor tudi njegova živahna predavanja veliko zanimanje strokovnih krogov in širših množic. Naš »Vestnik« in upravni odbor Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije pričakujeta s popolno gotovostjo ob slavljenčevi 60-letnici, ki ga je mimo­ grede zmotila popolnoma svežega sredi dela — še na­ dalje njegovo sodelovanje pri vseh strokovnih in druž­ benih akcijah naše Zveze. V imenu vseh gradbenikov Slovenije pa želimo našemu uglednemu sodelavcu še mnogo delovnih, zadovoljnih in srečnih let! gradbeni center Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 3 1 - 9 4 5 Klimatska rajonizacija in minimalna toplotna zaščita objektov 1. OPIS NALOGE Neurejeno vprašanje klimatskih con in minimalne toplotne zaščite objektov predstavlja vedno večjo oviro investitorjem, projektantom, gradbeni operativi in ob­ lastnim organom. Zato je bilo v zadnjih 8 letih izdelano 5 večjih študij in predlogov, ki naj ta vprašanja raz­ čistijo ter dajo osnovo za dokončno izdajo tehničnih predpisov in drugih ukrepov, ki so s tem v zvezi. Gradbeni center Slovenije je po naročilu Republi­ škega sekretariata za industrijo zbral vse tozadevne študije in predloge: »Ekonomična uporaba energije v stanovanjih in stanovanjskih naseljih«, elaborat izdelal Zavod za sta­ novanjsko gradnjo, Ljubljana 1. 1957; »Priporočilo za toplotno zaščito in izračun po­ trebne toplote v visokih zgradbah«, elaborat izdelal Za­ vod za stanovanjsko gradnjo, Ljubljana 1. 1959; »Predlog karte klimatskih con v SFRJ za potrebe gradbeništva«, elaborat izdelal Institut elektro privrede, Zagreb 1. 1962; »Predlog tehničnih predpisov za toplotno izolacijo v stavbarstvu, z dodatkom: priporočilo za preprečeva­ nje škodljivega vpliva difuzije vodne pare na toplotno izolacijo«, elaborat izdelal Zavod za preiskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana 1. 1962; »Predlog tehničnih predpisov za projektiranje na­ prav za centralno ogrevanje in pripravo tople vode«, elaborat izdelal inž. Dušan Gregorka, Ljubljana 1. 1962. V komisiji za izolacije, ki deluje v okviru Grad­ benega centra Slovenije, je bil ves material proučen, ugotovljene razlike in formulirani zaključki. Pregled minimalnih zimskih temperatur za 8 glavnih gradbe­ nih področij SR Slovenije je izdelal Hidrometeorološki zavod SRS v Ljubljani. 2 2. PRIMERJAVA PREDLOGOV 2.1 Osnovne smernice Vsi elaborati so bili točno proučeni in medsebojno primerjani. Najbolj temeljit in obširen je prvi elaborat »Ekonomična uporaba energije v stanovanjih in sta­ novanjskih naseljih«, izdelan 1. 1956 v Zavodu za sta­ novanjsko izgradnjo OLO Ljubljana. Zlasti podrobno je obravnavano vprašanje porabe energije v različnih oblikah in je jasno prikazano, da so gospodinjstva naj­ večji potrošnik energije sploh. Z analizo vseh energet­ skih virov je ugotovljeno, da rastočih potreb po top­ lotni energiji v gospodinjstvih nikakor ne bo mogoče kriti s povečanjem proizvodnje goriv in energije, ampak bo treba vložiti napore: — da se poveča stopnja izkoriščanja goriv, — da se bistveno izboljša toplotna zaščita objektov. Glede na obseg potrošnje goriv in energije za ogre­ vanje stanovanj je v večini držav v Evropi s predpisi točno rešeno vprašanje toplotne zaščite raznih delov stanovanj. V vseh petih elaboratih so predlagani ukrepi, ki naj uredijo: < — ugotavljanje minimalnih temperatur, — razdelitev teritorija SRS oziroma SFRJ na kli­ matske cone, — določanje toplotne vrednosti zidov in minimalne toplotne zaščite objektov, —• izračune pri projektiranju centralnih kurjav. 2.2 Klimatološke razmere in določitev klimatskih con 2.21 Ugotavljanje minimalnih temperatur Za razmejitev na klimatske cone so zlasti odločilne minimalne temperature in metoda za ugotavljanje teh temperatur. Obravnavani sta predvsem dve metodi: — nemška metoda, ki računa z absolutnimi mini­ mumi, doseženimi v 1 letu oziroma zaporedju let; — avstrijska metoda, kjer se minimalna tempera­ tura ugotavlja iz aritmetične sredine minimalnih tem­ peratur v zaporednih treh ali petih najhladnejših dne­ vih v 1 letu oziroma zaporedju let. Ker so bile ugotovljene v elaboratih večje razlike v prikazu minimalnih temperatur, je Hidrometeorološki zavod izdelal pregled teh temperatur po nemški in avstrijski metodi za 8 krajev v SRS, ki jih moremo smatrati kot glavne gradbene okoliše (Ljubljana, Ko­ per, Lesce-Bled, Celje, Slovenj Gradec, Novo mesto, Maribor, Murska Sobota). Pregled zajema vsa leta, od­ kar po posameznih krajih obstajajo podatki o tempera­ turah. Zato število let za posamezne kraje ni enako. Iz tega pregleda so izračunane minimalne tempera­ ture po nemški in avstrijski metodi. Tabela 1 Pregled opazovanj minimalnih temperatur v Sloveniji K r a j Absolutni minimum 1. Koper . . . . . . 1951— 1963, 13 let = — 6" C 2. Ljubljana . . . . . 1925— 1963, 39 let = — 16,7» C 3. Novo mesto . . . . 1927— 1963, 35 let = — 19,1° C 4. Bled-Lesce . . . . 1927— 1963, 31 let = — 16,3" C 5. C e l je ..................... . . 1926— 1963, 34 let = — 20,8" C 6. Slovenj Gradec . . . 1937— 1963, 18 let = — 22,7° C 7. Maribor . . . . . . 1925— 1963, 36 let = — 17,4« C 8. Murska Sobota . . . 1925— 1963, 28 let = — 19,4» C K r a j Petdnevni in tridnevni minimum 1. K o p e r .......................... 1950— 1963, 14 let = — 4,1» C 2. L ju b lja n a .................... 1879— 1962, 77 let = — 13,9» C 3. Novo mesto . . . . 1927— 1963, 33 let = — 16,1» C 4. Bled-Lesce . . . . 1946— 1962, 18 let = — 13,6» C 5. C e l je ............................... 1941— 1962, 19 let = — 17,5* C 6. Slovenj Gradec . . . 1939— 1962, 16 let = — 19,2» C 7. M aribor.......................... 1946— 1962, 17 let = — 14,6» C 8. Murska Sobota . . . 1928— 1963, 16 let = — 16,9» C Temperaturne razmere so opazovane samo v Slove­ niji, ne pa tudi v drugih republikah, ker zanje nimamo podatkov. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da se to vpra­ šanje podobno obdela tudi za druge republike. Na pod­ lagi podatkov Hidrometeorološkega zavoda, ki so spre­ daj navedeni, se predlaga, da se za dimenzioniranje zidov v notranjosti Slovenije računa s temperaturo — 18»C in na tej bazi ugotavlja minimalna toplotna zaščita objektov. Nižje temperature nastopajo pored­ koma in za kratek čas, da ni treba objektov varovati in dimenzionirati za nižje temperature. Temperatura — 24° C, ki je za III. cono navedena v »predlogu karte klimatskih con«, je torej prenizka. V drugi coni se predlaga za dimenzioniranje zidov temperatura — 12» C, v tretji coni •—6° C. 2.22 Klimatske cone V razpravljanjih okrog tega vprašanja so bili po­ dani predlogi: — razdelitev teritorija SRS na 5 con in sicer do — 9» C, — 12» C, — 15» C, — 18» C in — 21° C je predlagana v elaboratu »Priporočilo za toplotno zaščito in izračun potrebne toplote v visokih zgradbah« iz 1. 1959; — razdelitev cele države na 3 cone je predlagana v elaboratu »Predlog karte klimatskih con za potrebe gradbeništva«; —• enaka razdelitev na 3 cone je predlagana v »Predlogu tehničnih predpisov za toplotno izolacijo v stavbarstvu«. Vsekakor bi bilo osvojiti varianto razdelitve na 3 cone. Pri tem je pa v SR Sloveniji primorski pas do nadmorske višine 300 m I. cona, dolina Soče in drugi teritorij koprskega okraja nadmorske višine 300— 600 m II. cona, notranjost Slovenije pa III. cona. Z nadaljnjimi meritvami, ki naj bi jih sistematično opravljal Hidrometeorološki zavod po enaki metodi za .vso državo, bi bilo ugotoviti in kontrolirati vse klima- tološke podatke, ki so potrebni gradbeništvu pri do­ ločanju klimatskih con, dimenzioniranju minimalne to­ plotne zaščite in izračunih toplote za centralne kurjave. Razlikovati pa je: — klimatske cone, po katerih se določa minimalna toplotna zaščita zidov in zunanjih površin gradbenih objektov. To naj zajame zvezni predpis; — karta ali pregled zimskih temperatur po posa­ meznih krajih za izračune toplotnih izgub pri projek­ tiranju centralnih kurjav. To naj ugotavlja v vsaki republiki komisija strokovnjakov, ki jo imenuje pri­ stojni republiški sekretariat za urbanizem in komu­ nalne zadeve, po predlogu inž. Dušana Gregorke v ela­ boratu »Predlog tehničnih predpisov za projektiranje in prevzemanje naprav za centralno ogrevanje in pri­ pravo tople vode«. 2.3 Toplotna prevodnost gradbenih materialov V tabelah, ki kažejo vrednost koeficienta toplotne prevodnosti, so v posameznih elaboratih navedene raz­ lične vrednosti, zlasti pri najbolj pomembnih gradbenih materialih. Različno vrednotenje teh materialov ima velike posledice v praksi. Kot najbolj drastičen primer navajamo opeko. Tabela 2 Rač un s ke v r e d n o s t i k o e f i c i e n t a t o p l o t n e p r e v o d n o s t i 1. po elaboratu: »Tehnični predpisi za toplotno izolacijo v stavbarstvu« Polni opečni zidovi (izvotljenost 0— 15 °/o) kg'mJ kal/mh °C a) zunanji zidovi 1800 0,65 1600 0,55 1400 0,50 b) notranji zidovi 1800 0,60 1600 0,50 1400 0,45 Zid iz rešetkastih blokov (izvotljenost 15— 30 »/») a) zunanji zidovi 1400 0,55 1200 0,50 b) notranji zidovi 1400 0,50 1200 0,45 2. po elaboratu: »Predlog karte klimatskih con SFRJ za potrebe gradbeništva« Opečni zid vključno spoji z malto a) polna opeka, ugodni grad- beni pogoji 1800 0,65 polna opeka, neugodni gradbeni pogoji 1800 0,75 b) votla opeka 700 0,32 800 0,38 1000 0,45 1200 0,52 1300 0,77 c) porozna opeka 1200 0,45 1400 0,52 Ce na podlagi gornjih koeficientov toplotne pre­ vodnosti računamo koeficient prenosa toplote k, pri­ demo do rezultatov (v tabeli 3). (Nadaljevanje) J. J. 54D M IF © M A C D Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V U U B U A N Leto V. 8-9 Serija: SANACI1E Avgust-september 1964 Poskusi in preiskave v dovodnem rovu HE Plave I. SPLOŠNO Ob revizijah dovodnega rova HE Plave v letih 1950, 1951 in 1953 je bilo ugotovljeno, da se na notranjem obodu tunelskega profila nabira siga. Oblika sigastih tvorb je bila odvisna predvsem od oblike in položaja razpok v ometu tunelske obloge in od načina, kako pro­ nica voda iz betona tunelske obloge na mestih, kjer je omet poškodovan. Poleg tega je bilo opaziti odstopanje ometa od be­ tonskega oboka, kakor tudi poškodbe betonske obloge (4,5 km na levi strani oboka ca. 24 m2 površine). Opravljena opazovanja in preiskave v rovu ob pri­ liki omenjenih revizij so pokazale, da so tvorbe sige na površini oboka in poškodbe same betonske obloge posledica korozije betona pod vplivom hribinske in tunelske vode. V zvezi s temi poškodbami je dobil Za­ vod za raziskavo materiala in konstrukcij nalogo od Soških elektrarn, da opravi potrebne preiskave in po­ skuse, ki bi služili kot podlaga za kasnejši predlog sa­ nacije dovodnega rova. Preiskave sta opravila geolog A. Grimšičar in inž. J. Hlebce, pod vodstvom inž. A. Plemlja. II. TEHNIČNI PODATKI O DOVODNEM ROVU Izpod betonske obloge dna je položena v osi rova drenaža iz cevi 0 30 cm, ki vodi po treh pomožnih okvi­ rih (rovih), izpeljanih pravokotno na os tunela, na pro­ sto. Skupno je izvedenih 6 pomožnih oken na celotni dolžini rova. III. OPRAVLJENI POSKUSI Kot najprimernejši odsek rova, ki bi prišel v po­ štev za poskusna dela, se je pri ogledu dovodnega rova izkazal začetni del rova tj. od 0,000 km do 0,150 km. V tem delu je bilo namreč mogoče zaslediti vse po­ jave, ki negativno vplivajo na objekt: — pronicanje vode skozi betonsko oblogo, — poškodovane dele ometa na betonski oblogi na ' stenah in na dnu rova, — močno odlaganje sige na betonski oblogi in nje­ nih razpokah. Poskusna dela so zajela injiciranje obložnega be­ tona v rovu, izdelavo ometa na betonski oblogi rova z ročnim ometavanjem in s torketiranjem, in sicer tako na suhih kot na mokrih mestih. 1.1 Injiciranje kontaktov hribine z betonskim obokom Dovodni rov je izveden v podkvastem profilu, pri čemer znaša: premer p rofila .................................... višina rova (od dna talnega oboka do t e m e n a ) ............................... širina talnega o b o k a ..................... dolžina rova ca.................................... 6,30 m 6,90 m 5,60 m 6580 m (6579 m) Zaradi ugotovitve eventualnega sprejemanja injek­ cijske mase med hribino in obstoječim betonskim obo­ kom in s tem zagostitve stika proti prebijanju vode iz hribine skozi betonsko oblogo, kakor tudi pretakanja vode ob betonski oblogi je bilo izvrtanih skozi ovlaženi betonski obok 15 lukenj v medsebojni razdalji ca. 1,5 do 2,0 m. Skozi luknje se je nato vtiskavala injekcijska masa naslednje sestave: Normalna debelina betonske obloge tunela znaša ca. 30 cm. Betonski obok je nearmiran, razen kratke dolžine ob koncu rova ca. 25 m, kjer preide tudi podkvasti pro­ fil rova v okrogli. Površina betonske obloge je prekrita z gladkim ometom iz gliničnega cementa, razen ozkega pasu na temenu oboka, ki je sicer izven območja vode. 75 % cement PC-250, 10% opalske breče (naravni pucolan) — Kumanovo, 15 % bentonita. Delovni pritisk pri injiciranju je naraščal od za­ četne vrednosti 0,5 atm do končne maksimalne vred­ nosti 5 atm. Sprejem injekcijske mase je bil zelo majhen: ca. 5 litrov na eno vrtino. 1.2 Injiciranje popravljenih mest na dnu rova Injiciranje je bilo opravljeno zaradi ugotovitve po­ roznosti oziroma propustnosti betona, ki je bil izveden pri popravilih v letih 1951— 1952. Izbrana so bila pred­ vsem tista mesta, ki so na površini kazala rahle raz­ poke. Sprejem injekcijske mase v sestavi: 85 % cementa PC-250, 15% opalske breče, pri vtiskavanju v beton s pritiskom 5 atm ni bil mogoč, zato lahko sklepamo, da je bil beton na sanira­ nih mestih gost. 1.3 Izdelava ometa Prvi poskusi izvedbe ometa so pokazali, da je mo­ goče uspešno izvajati omet le na mestih, kjer so bile površine betona suhe, torej kjer voda ni pronicala skozi beton oziroma polzela po površini. To velja tako za izvajanje ometa na klasičen način (z nametavanjem malte), kot za izvajanje ometa s torkretnim obrizgom. Na mestih z močnimi dotoki vode skozi betonsko oblogo je bilo mogoče opraviti omet šele po predhod­ nem koncentriranju pronicajoče vode skozi vgrajene kovinske cevke. Cevke so se po predhodnem izdolblje- nju betona ca. 5— 6 cm v globino vodoravne plasti ozi­ roma razpoke s hitro vezočo malto fiksirale. V okolici cevk delno osušena podloga se je nato izvedla z ome­ tom naslednje sestave: . glinični cement »Istrabrand..........................1 del pesek 0 '2 m m ....................................................0,5 dela »sikolit«, specialni dodatek za hitro vezanje ce­ menta. Prvi pogoj za uspešno izvajanje ometa je dobro očiščena površina podloge, na katero se nanaša omet. Poskusno izvajanje ometa je obsegalo torej na­ slednje delovne operacije: — odstranitev razpadlega in razpokanega ometa iz betonske obloge dovodnega rova (z udarci kladiv se odbije poškodovani del ometa in del ometa v nepo­ sredni okolici poškodbe), — čiščenje sige in umaznih delov na površini be­ tonske obloge rova, — izvedba ometa z uporabo gliničnega cementa in peska v razmerju 1 :3 na suhih področjih, na področjih z dotokom pronicajoče vode skozi beton pa z uporabo gliničnega cementa in sredstva za hitro vezanje ce­ menta »šikolit«, — zaglajevanje ometa v profil oboka dovodnega rova. 1.4 Izdelava betona Na mestu, kjer je prišlo do očitnega pojava koro­ zije betona (2,850 km in 5,995 km), je bil izveden nov beton z uporabo gliničnega cementa in sicer 300 kg ce­ menta na 1 m:) suhega agregata. Pred betoniranjem se je poškodovani beton odstranil v celoti po celi debelini betonske obloge do hribine oziroma po širini do popol­ noma zdravega betona. Stik površine novega betona s hribino se je zalil z injekcijsko maso. V ta namen so bile pred betoniranjem fiksirane skozi opažne deske injekcijske cevke v globino do hribine. Po opravljenem betoniranju in otrditvi betona pa se je po vtisnjenju injekcijske mase ustvaril kontakt med novo izdelanim betonom in hribino. IV. PREISKAVE BETONA Da bi dobili vpogled v kvaliteto in stanje betona, ki je bil vgrajen v betonski obok dovodnega rova, so bili iz dna rova z vrtalnim strojem odvzeti na petih me­ stih tj. v 0,070, 1 150, 1,950, 5,750 in 6,128 km vzorci be­ tona. Odvzem vzorcev v 0,070, 1,150 in 1,950 km je določen glede na možnost komparacije karakteristike betona z vzorci, ki so bili odvzeti pred 10 leti na istih mestih (revizija rova v. letu 1953). Odvzeta sta bila tudi 2 vzorca betona iz stene rova, in sicer v 2,850 in 5,905 km, kjer je bila betonska ob­ loga razpadla. Vzorca sta bila odvzeta z izkopavanjem betona s pomočjo krampov. Nadalje je bil izklesan tudi vzorec betona iz temena rova v 6,128 km tj. na istem mestu, kot se je odvzel vzorec betona iz dna rova z vrtalnim strojem. Vzorec betona, izvrtan iz dna rova 1.1 Mehanske preiskave odvzetih O zn ačb a M esto o d v zem a v ro v uvzorcev betona v zo rca km I z r e z u l ta to v p r e is k a v v ta b e l i 0,070 d n o 1,150 d n o 1,195 d n o 5,750 d n o 6,128 d n o 2,850/1 s te n a 2,850/2 s te n a 5,995 s te n a 6,128 te m e je r a z v id n o , d a so t la č n e t r d n o s t i o d v z e t ih v z o rc e v b e - to n a iz d n a in s te n e o b o k a v m e ja h od 92— 167 k g /c m 2, m e d te m k o z n a š a t la č n a t r d n o s t b e to n a v te m e n u v 6128 k m — 345 k g /c m 2. Ce p r im e r ja m o n a v e d e n e m e h a n s k e k a r a k t e r is t ik e o d v z e t ih v z o rc e v b e to n a z v z o r c i b e to n a , o d v z e t im i v is te m p r o f i l u v le t u 1953, v id im o , d a iz k a z u je jo v z o r c i b e to n a , o d v z e t i v le tu 1963 n e k o l ik o b o ljš e r e z u l ta te v p r im e r ja v i s t i s t i m i iz le ta 1953. M e h a n sk e k a r a k te r is t ik e v z o rce v 1953 1963 O zn ačb a v zo rca k m T la č n a trd n o st k g /c m 2 P ro sto r . teža k g /m s T la č n a trd n o st k g /c m 2 P ro sto r . te ž a k g /m s 0,070 64,3 2150 92 2250 1,150 77,7 — 167 2330 1,950 77,7 2190 89 2230 V z r o k te m u je v e r je tn o z n a n o d e js tv o , d a se be ' to n la h k o t u d i n a m a jh n ih r a z d a l ja h o d m e s ta d o m e s ta p o s v o j ih la s tn o s t ih s p r e m in ja z a ra d i n e h o m o g e n o s t i. T o č n e o z n a č b e m e s ta o d v z e t ih v z o rc e v v le t u 1953 n i b i lo m o g o č e u g o to v i t i , p o d a n je le » k m « , v k a te r e m je b i l o d v z e t v z o re c . Iz z g o ra j n a v e d e n e g a in n a p o d la g i z u n a n je g a v i ­ d e za o d v z e t ih v z o rc e v la h k o z a k l ju č im o , d a je b e to n , v g r a je n v b e to n s k e o b lo g e n a d n u in s te n a h ro v a , s la b e k v a l i t e te . V z r o k e s la b e k v a l i t e te je is k a t i p r e d ­ v s e m v n e u s tr e z n i z r n a v o s t i a g re g a ta in s te m v z v e z i v v e l i k i p o ro z n o s t i in n iz k i p r o s to r n in s k i te ž i, v e r je tn o p a t u d i v m a jh n ih k o l ič in a h c e m e n ta in s la b e m v g r a ­ je v a n ju (n iz k e t la č n e t r d n o s t i) . V 6,128 k m iz k le s a n i b e to n iz te m e n a b e to n s k e g a o b o k a p a je v n a s p r o t ju z b e to n o m , iz v r t a n im iz d n a ro v a , p o t r d n o s t i i n z r n a v o s t i k v a l i te te n . V e č ja t r d n o s t b e to n a je v e r je tn o p o s le d ic a v e č je d o ze c e m e n ta a l i b o ljš e k v a l i t e te c e m e n ta , v is o k a p o ro z n o s t p a u p o ra b a b e to n a z v e č j im d o d a tk o m v o d e . T o b i p o t r je v a lo d e j­ s tv o , d a se je p r i g r a d n j i v g r a je v a l b e to n v te m e p o d p r i t is k o m p o c e v e h , z a to je m o r a la b i t i k o n s is te n c a b e to n a te k o č a . V . G E O M E T R S K O S N E M A N J E P O Š K O D B I N P O P R A V L J E N IH M E S T K e r je za k a s n e jš o p re s o jo u s p e š n o s ti iz v r š e n ih p o p r a v i l k a k o r t u d i za n a p r e d o v a n ja p o š k o d b v d o ­ v o d n e m r o v u H E P la v e b is tv e n e g a p o m e n a , d a se n a ­ v e d e n a k a r a k te r is t ič n a m e s ta v v s a k e m č a s u p r i p r e ­ g le d ih la h k o u g o ta v l ja jo , je b i lo iz v rš e n o g e o m e trs k o s n e m a n je v s e h p o š k o d b in p o p r a v l je n ih m e s t. N a p o d ­ la g i iz m e r v s e h p o s n e t ih p o š k o d b je b i l iz d e la n s i t u a c i j ­ s k i n a č r t p o š k o d b in p o p r a v l je n ih m e s t. N a v e d e n i n a č r t o m o g o č a u g o to v ite v , k a k o se p o ­ p r a v l je n a m e s ta v r o v u o b n a š a jo p o d o lo č e n e m času , k a k o r tu d i u s p e š n o s t p o s to p k a p r i p o p r a v i lu p o š k o d b v o d s e k u ro v a , k j e r so se o p r a v l ja la p o s k u s n a d e la v le tu 1963. T la č n a trd n o st k g /c m 2 P ro sto r . teža k g /m 2 S p e c ific . teža k g /m 1 V p ija n je v o d e «/o P o ro z n o st »/o 92 2250 2580 2,82 12,8 167 2330 2590 2,22 10,0 89 2230 2600 3,03 14,2 167 2420 2630 1,45 8,0 140 2380 2590 . 1,92 8,1 118 2320 2590 2,38 10,4 95 2290 2590 v z o re c r a z p a d e l m e d p r ip r a v o 2,68 za p re is k a v o 11,6 345 2308 2580 1,75 10,9 P o le g te g a b o m o ž n o p r im e r ja t i o b s e g p o p r a v l je n ih s ta r ih p o š k o d b z e v e n t, n a n o v o n a s ta l im i p o š k o d b a m i v p o s a m e z n ih č a s o v n ih in te r v a l ih . Iz s itu a c ijs k e g a n a č r ta p o p r a v i l in p o š k o d b v d o ­ v o d n e m r o v u je m o g o č e u g o to v i t i , d a je b i lo v č a s u 10 le t , t j . od iz v r š e n ih p o p r a v i l v le tu 1953 (ob p r i lo ž - n o s t i r e v iz i je r o v a ) p a do le ta 1963 p o š k o d o v a n ih ca. 245 m 2 o m e ta . k m O p orn iklevo O pornik d esn o D no S k u p a j K a lo ta p o šk o d b n a 1 m 2 0,000— 0,300 23,22 9,72 8 ,02 — 76,53 0,300— 1,000 12,68 1,28 2,89 — 25,29 1 ,000— 2 ,0 0 0 13,22 16,09 6,79 — 21,29 2,000— 3,000 0,64 5,48 0,36 — 17,09 3,000— 4,000 24,10 1,80 4,60 — 34,18 4,000— 5,000 0,66 9,40 16,30 — 18,76 5,000— 6,000 — 17,71 — — 9,40 6,000— 6,600 24,35 45,29 0,30 — 42,36 S k u p n o 98,87 100,77 39,26 244,90 Iz z g o ra j n a v e d e n e ta b e le p o p r a v l je n ih p o v r š in p o š k o d o v a n e g a o m e ta , s e s ta v lje n e n a p o d la g i » N a č r ta p o p r a v l je n ih p o š k o d b v o d n e g a r o v a H E P la v e « — iz d e ­ la n e m v Z a v o d u za iz m e ro in k a ta s te r z e m lj iš č v N o v i G o r ic i je ra z v id n o , d a je b i lo p o p r a v l je n ih s k u p n o ca. 245 m 3 o m e ta . O d te g a o d p a d e n a o p o r n ik l e v o ............................. 98,87 m 2 o p o r n ik d e s n o ............................. 100,77 m 2 s k u p a j n a o p o rn ik a . . . . 205,64 m 2 n a d n o ......................................... 39,26 m 2 N a jv e č p o š k o d b je b i lo v o d s e k u r o v a 0,00— 1,000 ........................ 101,82 m 2 o d s e k u r o v a 3,000— 4,000 ........................ 34,18 m 2 o d s e k u r o v a 6,000— 6,600 ........................ 42,36 m 2 P r i s k u p n i p o v r š in i o m e ta v d o v o d n e m r o v u H E P la v e (p o o r ie n ta c i js k ih p o d a tk ih ) 6600 X 19 = 125.400 m 2, t j . ca. 126.000 m 2 je z n a š a l °/o p o š k o d o v a n ih m e s t o m e ta ca . 126.400 .......................................... 100 °/o ca. 245 .......................................... X 245 X 100 x _ ------------------- 0,19 “/o t j . ca. 0,2 */o. 126.000 V s p lo š n e m so b i la p o š k o d o v a n a m e s ta v r o b u is to ­ v e tn a z m e s t i, k je r je p r o n ic a la v o d a s k o z i b e to n s k i o b o k . V I . H ID R O L O Š K E P R E IS K A V E H id r o lo š k e p re is k a v e so im e le p re d v s e m n a m e n p o is k a t i v z ro č n o zve zo m e d h id r o g e o lo š k im i r a z m e r a m i p o d ro č ja , v k a te re m p o te k a d o v o d n i r o v H C P la v e , in Zasigane razpoke v dnu rova p o š k o d b a m i, k i se ja v l j a j o n a b e to n s k i o b lo g i ro v a . P re is k a v e so p o k a z a le , d a je g e o lo š k a s t r u k t u r a o b ra v n a v a n e g a p o d ro č ja ta k a , d a o m o g o č a p r e ta k a n je v o d e s k o z i v s e p la s t i k a m e n in , d o to k v o d e p a je n a j ­ m o č n e jš i n a k o n t a k t ih v e č j ih n e p ro p u s tn ih la p o r n ih in p r o p u s tn ih p e š č e n o a p n e n ih p la s t i. N a p o d la g i iz v r š e n ih a n a l iz o d v z e t ih v z o rc e v v o d e ( h r ib in s k e v o d e , k i je p r i t e k a la s k o z i b e to n s k i o b o k r o v a in re č n e v o d e S o če ) je ra z v id n o , d a iz h a ja jo n a n e k a te r ih m e s t ih o b o k a d o v o d n e g a r o v a v o d e , k i so z e lo m e h k e in v s e b u je jo a lk a ln e b ik a rb o n a te , k a r p o ­ m e n i, d a so že iz lu ž e v a le b e to n . N a s ta n e k s ig e n a t u n e ls k i o b lo g i je v z v e z i z o b a r - ja n je m p re te ž n o k a lc i je v e g a b ik a r b o n a ta (C a H C O ;1)2 n a k o n ta k tu z v o d o S oče . H r ib in s k a v o d a je n a m re č la h k o v č a s u d e ž e v ja iz r e d n o m e h k a ta k o , d a r a z t a p l ja k a r b o n a te h r ib in in d e ln o iz lo ž u je k a lc i je v h id r o k s id (C a O H )2 iz b e to n a . P r i m e š a n ju o b č a s n e m e h k e v o d e iz h r ib a , a l i t r d e v o d e , k i je iz lu ž e v a la b e to n s s ta ln o s r e d n jo t r d o v o d o iz S o če , se o b a r ja s ig a . P o ja v l ja n je r a z p o k (p re d v s e m v ta ln e m o b o k u , m a n j v o p o r n ik ih in k a lo t i in s k o ra j n ič v s t r o p u ) je p o s le d ic a t v o r b e s ig e in n je n e g a k r is ta l iz a c i js k e g a p r i ­ t is k a , k i je z la s t i k r i t i č e n t i k p o d c e m e n tn o m a lto . D e l ­ n o b i la h k o b i le r a z p o k e t u d i p o s le d ic a n a b r e k a n ja m e h k ih la p o r je v p o d v p l iv o m v o d e , p re d v s e m o b t e k ­ to n s k o m o č n e je p r iz a d e t ih o d s e k ih r o v a ( v e r je tn o 1,8 d o 2,1 te r g o to v o p r i k m 6,1 d o 6,2). V I I . Z A K L J U Č E K O R E Z U L T A T I H IZ V R Š E N IH P O S K U S O V I N P R E IS K A V Iz v r š e n a o p a z o v a n ja v d o v o d n e m r o v u H E P la v e so p o k a z a la , d a je b e to n s k a o b lo g a r o v a p o d v rž e n a k o r o ­ z i j s k im v p l iv o m iz lu ž e v a n ja h r ib in s k e v o d e k o t p o s le ­ d ic a p r e ta k a n ja v o d e s k o z i p ro p u š č a jo č i b e to n . M e h a n s k e p re is k a v e o d v z e t ih v z o rc e v b e to n a so s ic e r p o k a z a le s la b o k v a l i t e t o b e to n a , v e n d a r z a s ig a - n o s t b e to n a n i b i la v id n a , ra z e n v d v e h v z o r c ih , k j e r je b i l b e to n že n a z u n a j v id n o p o š k o d o v a n . T u d i k o m ­ p a r a c i ja m e h a n s k ih k v a l i t e t b e to n a , o d v z e te g a v le tu 1953, z m e h a n s k im i k v a l i t e t a m i b e to n a , o d v z e te g a n a p r ib l , is t ih m e s t ih v le t u 1963, ne p o t r ju je p o s la b š a n ja k v a l i t e t e b e to n a in e v e n tu a ln ih z a k l ju č k o v o n a p r e ­ d o v a n ju s a m e k o r o z i je b e to n a . D a je b e to n s k a o b lo g a v d o v o d n e m r o v u H E P la v e p o d v rž e n a k o r o z i j i , la h k o v v e č in i p r im e r o v u g o to v im o n a p o d la g i p o š k o d b o m e ta , k j e r se je n a k o n t a k t u o m e ta z b e to n s k o o b lo g o s tv o ­ r i l a s ig a s ta p re v le k a . R a z m e ro m a m a lo je b i lo p o š k o d b b e to n s k e g a o b o k a z a ra d i z a s ig a n o s t i b e to n a (2,850 k m , 5,993 k m , in še n e k a te r a d ru g a m e s ta ) . R a z is k a v e o v p l i v i h in ž e n ir s k o g e o lo š k ih r a z m e r n a o b lo g o r o v a k a ž e jo , d a so ra z p o k e v o m e tu p o s le d ic a tv o r b e s ig e in n je n e g a k r is ta l iz a c i js k e g a p r i t is k a . V p l iv n a b re k a n ja m e h k ih k a m e n in — la p o r je v z a ra d i p re - p a ja n .a z v o d o n a b e to n s k o o b lo g o je v e r je tn o o m e je n n a m a lo š te v i ln a p o d ro č ja v r o v u . N a t a k ih m e s t ih b i o b s ta ja la to r e j m o ž n o s t, d a b i se z a ra d i s la b š a n ja t r d ­ n o s t i b e to n s k e o b lo g e k o t p o s le d ic e n a s to p a jo č e k o r o ­ z i je b e to n a b e to n s k a o b lo g a p o ru š i la . Z a r a d i v e l ik e b rz in e v o d e v r o v u b i v o d a la h k o o d n e s la m a n jš e d e le b e to n a in o m e ta d o t u r b in in s te m p o v z r o č i la o k v a re n a tu r b in a h , v e č j i d e l i p a b i p o v z r o č i l i z m a n jš a n je p r e ­ to č n e g a p r o f i la r o v a in s te m t r e n u tn e n e v a rn e p r i ­ t is k e v o d e ta k o n a o b lo g o r o v a k o t n a t u r b in e i td . P o s k u s i s a n ir a n ja b e to n s k e o b lo g e s k o n ta k tn im in j i c i r a n je m n a m e s t ih , k je r je h r ib in a ra z m o č e n a in p re p e r e la ( k m 0,093— 0,105), so p o k a z a l i n e z a d o v o l j iv e re z u lta te . P r e p re č e n je f i l t r a c i j e v o d e s k o z i b e to n s k o o b lo g o z in j i c i r a n je m to r e j n i u s tre z n o . G le d e n a r e z u l ta te iz v r š e n ih p r e is k a v la h k o z a k l ju ­ č im o n a s le d n je : 1. v p l i v h id r o lo š k ih in in ž e n ir s k o g e o lo š k ih r a z m e r n a o b lo g o r o v a z a h te v a p e r io d ič n e r e v iz i je r o v a ; 2. s a n a c ija p o ro z n e g a b e to n a z in j i c i r a n je m b i b i la s ic e r id e a ln a , v e n d a r p o d o s e d a n jih iz k u š n ja h n e b i b i la v m e ja h e k o n o m ič n o s t i, p r i z a s ig a n ju v o t l i n v b e to n ­ s k e m s k e le tu p a s p lo h n e iz v e d l j iv a ; 3. n a m e s t ih g e o lo š k ih r a z p o k in p r e lo m n ic v r o v u , k je r so d o to k i v o d e v r o v n a jv e č j i , b i b i lo p r im e r n o iz v e s t i g e o lo š k o g lo b o k o in je k t i r a n je , k o n t r o l i r a n o o d ­ v a ja n je v o d e n a te h m e s t ih p a b i d o s e g li z d re n a ž a m i č im v iš e v s t r o p u ; 4. o b p o n o v n e m r e m o n tu n a j se i z v r š i jo m e r i t v e p r i t i s k o v k a m e n in n a b e to n s k o o b lo g o , k a k o r t u d i v e l i ­ k o s t i p r i t i s k a v o d e n a o b lo g o n a v s e h k r i t i č n i h m e s t ih : d e l ih r o v a v o b m o č ju g e o lo š k ih p r e lo m n ic , d e l ih r o v a z r a z p o k a n im t a ln im o b o k o m t e r d r u g ih p o š k o d o v a n ih d e l ih ro v a . N a p o d la g i u g o to v l je n ih p r i t i s k o v n a b e to n ­ s k o o b lo g o n a j se iz v e d e g le d e n a v e l ik o s t i p r i t i s k o v ob s e d a n je m o b o k u n o v s e k u n d a r n i o b o k iz a rm ir a n e g a to r k r e t a ; 5. k o l ik o r b i se v te k u le t p o k a z a lo , d a je b i la sa ­ n a c i ja p o š k o d o v a n ih m e s t v p re d o r u , iz v r š e n a v le tu 1963 z o b n a v l ja n je m o m e ta in b e to n a , u s p e š n a , t j . d a se n a p o p r a v l je n ih m e s t ih n is o p o ja v i le n o v e o k v a re , s m a tra m o , d a b i b i l to e d e n iz m e d m o ž n ih n a č in o v v z d rž e v a n ja o b je k ta — d o v o d n e g a ro v a . Č iščenje sigastih tvorb v rovu TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA IZOLIRKA U U B U A N A - M O S T E išče sodelavce za delo v tehnično-informativni službi, in sicer: svetovalca — gradbeni inženir ali arhitekt inštruktorja za izolacije — gradbeni tehnik. Program dela tehnično-informativne službe obsega področje upo­ rabnosti izolacijskih materialov v gradbeništvu, industriji in pro­ metu. Tehnična služba sodeluje pri projektiranju, izbiranju in pri inštruktaži vgrajevanja izolacijskih materialov. »Izolirka« izdeluje izdelke za hidroizolacije, toplotne in zvočne izolacije, asfaltiranje cestišč in antikorozijo. Tehnična služba daje vsa potrebna navodila o lastnostih izolacijskih materialov in o načinih uporabe. Pregleduje in svetuje projekte s področja izolacij. Sodeluje s projektantskimi biroji, strokovni centri, gradbenimi podjetji in operativo. SGP SLOVENIJA CESTE B r n i k i v iz g r a d n j i Ljubljana Prevzema in izvršuje vsa grad­ bena dela na visokih in nizkih gradnj ah Specializirano podjetje za gradnjo cest z raznimi sistemi vozišč, pre­ dorov ter za asfaltna dela Lastna mehanizacija z obrati za popravilo in izdelavo gradbenih strojev Lastni projektivni biro Dobava kamenih agregatov iz last­ nih kamnolomov