PoStnina plačana v sro to v ini Leto LXII. itev. Z40 D LlnHlanl, v soboto 19. oktobra 1929. Ceno Din 1- LOfENSKI dan popoldne, izvzemS nedelje in praznike. — Inaerati do 80 peta a Din 2.—, do 100 vrst Din 2^0, večji inserati petit vrsta Din i.—. Poponti po dogovora- In#eratni davek posebej. »Slovenski Narode ▼elja letno v Jugoslaviji 144.— Din, s* inozemstvo 300— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Maše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Svetovno javno mnenje o puljskem procesu Vsa kulturna Evropa obsoja postopanje v puljskem procesu in vidi v tem slabost fašističnega režima Beograd, 19. oktobra. Po poročilih iz raznih krajev so se danes dopoldne po raznih krajih vršile maše=zadušnice za pokojnim Vladimirom Gortanom. Poleo akademske omladine se je za* dušnic udeležilo tudi številno občin* stvo, ki je na ta način izrazilo svoje sočustvovanje z nesrečnimi puljskimi žrtvami. Po mestih so se sinoči pono* vile manifestacije in demonstracije, tako da nikjer ni prišlo do kakih ne* ljubih incidentov. Na zelo lep način je manifestiral Niš, kjer je izzvala vest o justifikaciji in obsodbi v Pulju silno ogorčenje. V znak protesta so poslali meščani Niša občinski upravi pismo, v katerem za* hrevajo, naj se ena izmed novih ulic imenuje po Vladimirju Gortanu. Pismo se glasi: »Včeraj so fašisti ustrelili na smrt obsojenega nedolžnega jugoslovenske* ga omladinca Vladimirja Gortana, ki ni mogel prenašati raznarodovanja na* še drage Istre. V znak protesta proti temu nehumanemu in krutemu čina, kakor tudi v slavo in večen spomin te* ga našega hrabrega omladinca predla* gamo, naj niška občina našo novo otvor j eno ulico na trgu Mladena Po* poviča, ki vodi od Nišave do Šuma* tovačke ulice, kjer so zgrajene lepe stanovanjske hiše, krsti z imenom Via* dimirja Gortana. Niš bi se na ta način najdostoinejše oddolžil svetlemu spo* minu našega najmlajšega heroja.« Komentar beograjske „Politike" Beograd, 19. oktobra. Dar.a-šnja »Po-irteka« objavlja iwiodxiH 'pod naslovom »Vladimir Gortan«, v katerem ugotavlja, da so se fašistične oblasti požurile z ustrelftvijo Vladimirja Gortana, predao je imela vest Evropa, ki se vedno peča Si tereta* časa, da se probudi in spravi v gibanje moralne siue človeštva, Fašistična eksekutlva ni hotela počakati tresnutika, v katerem bi bilo postalo kulturnemu svetu jasno, da gre za navaden jus'tioni umor, ni hotela počakata na učinek intervencij, ki so se od raznih humanih stani poaVzele pri Društvu narodov, pri papežu in orgarrzaci i tali Jan. žen. Zdelo se ji je riskantno, da bi počakala m videla, kako bi učimkcval plamen it i protest mednarodne protifašistične 'lise. ki je hotela preprečiti pogibelj žrtev fašističnega režima. Fašistične oblasti so že v naprej sklenile, da mara teči kri, ker jim je bilo to potrebno, čeprav ne v interesu pravice. Predsednik izrednega sod.-išča. ki je sodVMo v Pulju, je izrekel sodbo nad nedolžnimi žrtvami mnogo prej, nego Sa je žssrekfto sodiišoe. Nadalje pravi »Politika«, da to dokazuje njihov strah, da bd razsodba ne mogla prenesti kritike sveta, čeprav bi za Vladimirja Gortana, ako bi bil zares zločinec in ako bi se mu to dokazalo, kar pa se ni zgodilo, bito vedno dovolj časa, da pade nanj težTca roka pravice. Toda nesrečni Vladimir Gortan, ki se mu ni mogel dokazati noben umor, je bil že v naprej obsojen. Nadalje ugotavlja Podtika, da ni mogla nobena priča potrdi'ti 'krivde Vladimira Gortana. Proces v Pulju se mora primer jati samo s iamožnimi veleizdajms^imi procesi v bivši avstro-ogrski monarhiji. Ufet primerja pisanje italijanskega tiska s pisanjem avstro-ogrske kronike les leta 1914. Italijanom je bila nedolžna kri Vladimira Gortana potrebna, da bi že vnaprej opravičili kampanjo, ki se v ojačeni meri pripravlja proti naši državi. Vsekakor je treba povdariti, da je tudi tokrat razvidno, kdo želi dobre odnošaje in mir. Mi želimo oboje in je to pokazalo tudi javno mišljenje s svojim umerjenim tretiranjem medsebojnih odnoša-jev. Mi se zavzemamo za mir, toda navdaja na-s skrb, ko vidimo, da Italiia tudi svoje notranje zadeve nesorazmerno povečuje in s potvar-anjem resnice ter obremenjevanjem nedolžnega človeka noče napravit^ orodje svoji zunanji politiki proti naši kraljevini. Dubrovnik, 19. oktobra. Iz Zadra poročajo, da so tam priredili fašisti snoči velike demonstracije proti Jugoslaviji. Pri demonstracijah so sodelovali vsi nredstavniki oblasti. Avstrijski tisk obsoja puljsko sodbo Dunaj. 19. oktobra. AA. Današnja »Arbeiter Zeitung« objavlja poročilo svojega poročevalca v Italiji o obsodbi, ki jo je izreklo izredno sodišče v Pulju. Poročilo pravi med drugim: Smrtna obsodba v Pulju pomeni svečan krst jugoslovenskega iredentizma. Vsa znamenja kažejo, da je fašizmu jugoslo-venski iredentistični pokret potreben. Očividno smatra- da ni nobena žrtva prevelika, da bi prišel do tega cilja. Fašizem ni okleval, da v to svrho zlorabi dostojanstvo italijanskega pravosodja. Dejstvo je da je smrtna obsodba bila izrečena, še predno se je začela razprava in celo predno je bila uvedena preiskava, že v onem trenutku, ko je vlada odvzela proces rednemu sodišču in ga dodelila izrednemu tribuna-Iu za zaščito države. Težišče procesa ni bilo v sodni dvorani, temveč tam, odkoder se niso slišali kriki trpljenja in mučenja, to je v preiskovalnem zaporu. Tu je bila odločena usoda petih istrskih kmetov. Na dan volitev se je streljalo na dveh krajih, v Montu Ca-misu, kjer je padla ena žrtev in je bila ena oseba ranjena in v 30 km oddaljeni Brezovici, kjer so napadalci streljali v zrak. Gortan se je nahajal v Brezovici in ga zato v kritičnem času niso mogli videti v Monte Camisu. Poročila fašisti čnit listov, da bi bil obtoženec priznal svoja dejanja, niso točna. Gortan je priznal samo to. da se je ta dan nahajal v Brezovici in da je trikrat ustrelil v zrak. To priznanje je dal v preiskovalnem zaporu, a kasneje je bilo obtožencem zagroženo, da bodo obsojeni na smrt, ako bi svoja priznanja preklicali. Gortan je bil obsojen na smrt samo zategadelj, da ne bi mogel poročati, kaj je doživel v preiskovalnem zaporu. List končuje s konstatacijo, da se mora nahajati fašizem v skrajni stiski, ako sega že po takih sredstvih, da drži svoje pristaše skupaj. »Neues Wiener Abendblatt« objavlja na uvodnem mestu članek pod značilnim naslovom »Kri je poseben sok«. Članek je posvečen smrtni obsodbi, ki jo je izreklo izredno sodišče v Pulju nad istrskim omladincem Vladimirjem Gortanom. Težko je izreči sodbo, ali so se sodniki pri svoji smrtni obsodbi ravnali po pravici in resnici. V življenju narodov niso odločilni samo dogodki, temveč predvsem vtisi, ki jih zapuščajo. Italijanski iredentist Ober-dank je bil vsekakor prestrogo obsojen na smrt ker je skušal izvršiti atentat na svojega vladarja. Toda baš njegova oseba in njegova žrtev je razplamtela italijanski iredentizem do največjega vrhunca. Gortanovi soroja-ki bodo videli v njem žrtev, ki je padla na oltarju domovine. Mladi Gortan bo postal mučenik naroda. Napeti od-nošaji, ki obstojajo med obema kraljevinama, se bodo še bolj poostrili. Nesrečni Nemci na Južnem Tirolskem so mirne in miroljubne narave. Oni trpe in molče. Jugosloveni pa so bolj vro- čega temperamenta in zato zaenkrat še ni mogoče predvideti, kakšne posledice bo še imela smrt..- obsodba, ki je padla v Pulju. Francoski tisk o pomenu puljskega procesa Pariz, 19. oktobra. AA. Dočim objavljajo pariški listi poročila iz Rima in Beograda o usmrtitvi Vladimirja Gortana brez posebnih komentarjev, priobčuje »Temps« izpod peresa Pavla Louisa obširen članek s tehtnim komentarjem. Louis ugotavlja, da je ta usmrtitev izzvala, kakor je bilo pričakovati, razburjenje ne samo v Jugoslaviji, temveč po vsem kulturnem svetu. V drugič je izredno sodišče fašistične Italije izreklo smrtno obsodbo, a Mussolini in kralj sta odbila, da bi se poslužila svojih pravic pomilostitve. To je znak slabosti, ker se mora fašizem posluževati sile, da se obdrži na krmilu. Louis zatem predočuje ves potek dogodkov, pri katerih je padel en fašist in dokazuje, kako netočne so italijanske verzije, da bi bil Gortan postopal v službi Jugoslavije ter skušal odcepiti Istro in Julijsko krajino od Italije v korist Jugoslavije. Italija je s službenega mesta podtaknila Gortanu take težnje, da bi s tem zastrašila nasprotnike fašizma in slovanske manjšine v lastni državi, katerim, čeprav tvorijo več sto tisoč ljudi, še vedno ni priznala niti najmanjših manjšinskih pravic. Čudno je, da trepeta Mussohnijeva diktatura, ki trdi, da je tako silna in čvrsta, za svojo bodočnost in da se mora navzlic temu, da je dozdeven gospodar situacije na podlagi skoro enodušne volje italijanskih državljanov, na ta način neprenehoma posluževati krvavih dejanj. Ali fašistična Italija res ne uvideva, da priznava s tem, da strelja svoje nasprotnike, vso slabost svojega režima. Gor-tanova usmrtitev ni samo zločin, temveč dejanje zaslepljenosti. Zaradi usmrtitve Gortana in drugih sličnih dejanj nasprotniki fašizma pač ne bodo drhteli pač pa bodo taka dejanja odprla vsem narodnim manjšinam v Italiji oči, da bodo videle, da Italija postopa z njimi, kakor je svoj čas Avstrija ravnala na Tirolskem s tamošnji-mi Italijani Gortanova žrtev je na las podobna žrtvi, ki jo je doprinesel med svetovno vojno italijanski nacionalni junak Battisti. Morda pa je hotel Mussolini doseči nekaj, kar bi nepopravljivo porušilo odnošaje med njim in Jugoslavijo. Danes je bil ustreljen Gortan, a bati se je, da mu bodo sledili še mnogi drugi Gortani... Bruselj, 19. oktobra. Snoči je prišlo do velik>h proti i talijanskih demonstracij pred italijanskim konzulatom. Več tisoč ljudi ie vzklikalo proti Italiji in manifestiral^ za žrtve ptiljske&a procesa. Končno so začeli demonstranti obmetavat? .poslopje italijanskega konzulata s kamenjem. Padlo ie tudi več strelov. Intervenirati je morala policija, ki je demonstrante razkropila. Dravski ban o svojem delu Izjava bana inž. Serneca beograjskemu »Vremenu« — Narod naj ga sodi po njegovem delu Beograd, 19. oktobra. Današnje »Vreme« objavlja izjavo bsna drav* ske banovine inž. Dušana Serneca, ki je izjavil med drugim: Po velikem činu Nj. Vel. kralja sem bil samo en dan v Ljubljani. Prejel sem ogromno število čestitk k svojemu imenovanju od vseh strani. Kat se tiče moje osebe, bi bil zadovoljen, če narod ne bi v naprej kazal svojega razpoloženja, ker je moja želja, da počaka in prej vidi moje delo ter šele potem izreče svojo sodbo. Oblasti so z novo razdelitvijo države zamenja; ne z banovinami, kar je po mojem mnenju zelo dobro. Vedno sem zastopal mnenje, da so oblasti premajhne enote, dočim nudijo banovine večji kom; paktni delokrog, s Čemer je zajamčeno mnogo bolj plodonosno delo. Zlasti v dravski banovini bo treba rešiti mnogo važnih problemov, ker je ta pokra: jina pasivna, in če bi ne bilo industrije, bi ne imeli od česa živeti. V uprav* nem pogledu moram priznati, da je moj položaj med vsemi bani najugod* nejši. Ni mi do tega, da bi podobno popisoval najaktualnejše probleme drav* ske banovine in svoj program. Hočem, da se najprej vidi moje delo in potem bom sam pozval narod, da izreče svojo sodbo. Govorenja je bilo dovolj, sedaj je čas dela. Kakor znano, še nisem nastopil svojega mesta, ker čakam, da se sestanem z gg. ministri in dobim navodila od kraljevske vlade ter g. ministrskega predsednika. Končno naj še omenim* da so zlasti meje dravske banovine določene zelo srečno. , Pomorska razorožitvena konferenca zagotovljena Japonski odgovor na angleško povabilo — Konference se ude* leže vse pomorske velesile London, 19. oktobra. Včeraj je bil objavljen odgovor japonske vlade na angleško povabilo k pomorski razorožitveni konierertci y Londonu. Odgovor nravi med drugim: v Japonska ie srečna, ker more sporočiti, da se popolnoma strinja s potrebo predlagane konference in ie pripravljena imenovati za to konferenco svoje zastopnike. Japonska vlada sprejema nadalje s zadoščenjem na znanje, da ie angleška vlada pripravljena nadaljevati informativne razgovore z japonskim poslanikom v Londonu. Ker je več točk, ki zahtevajo nadaljna pojasnila, je japonska vlada mnenja, naj bi se način predhodnih razgovorov, ki so vršili med angleškim ministrskim predsednikom v Londonu in ameriškim veleposlanikom in razčistili razmere za sporazum med angleško in ameriško vlado v bistvenih točkah, raztegnil istota« ko na druge države, ki se udeleže konference. Japonska vlada pripisuje največjo važnost tej proceduri, ki naj se pred konferenco dovede do sporazuma med angleško in japonsko vlado o raznin vprašanjih, ki bodo predmet pomorske konference. Uspeh bodoče konference odvisi brezdvomno v najvišji meri od uspeha preliminarnih razgovorov. Japonska vlada upa. da bodo in- formativni razgovori med angleško vlado in japonskim poslanikom o raznih vprašanjih zaključeni, predno bodo ta vprašan .1 predložena konferenci v končncveljavno odločitev. Glede na štiri točke, omenjene v angleškem povabilu, upa japonska vlada, da bo tekom razgovorov japonskega po-nfka z angleško vlado, ki se bodo vršili v kratkem, lahko podala svoje mnenje. Ob tej priliki zagotavlja japonska vlada angleško, da bo podpirala angleški predlog, naj pri razgovorih na pomorski konferenci tvori izhodno točko washingtonska pogodba iz L 192S. Japonska vlada je prepričana, da bo ta pogodba pripravila pot za sporazum v ostalih spomin točkah pomorske razorožitve. Končno izraža japonska vlada trdno prepričanje, da se bo konferenca končala z uspehom, utrdila svetovni mir in rešila človeštvo težkih bremen oboroževanja Konferenca naj ne omeji samo oboroževanja. temveč tudi zmanjša, kar naj bi skušali doseči vsi narodi. London. IS. oktobra. Ker so vabilo angleške vlade na pomorsko razorožitveno konferenco v Londonu sprejele Zedinjenc države, Francija, Italija in Japonska, je konferenca na ta način zagotovljena. Macdonald odstopi! Macdonald napoveduje svoj odstop kot predsednik angleške vlade zaradi slabega zdravja Pariz, 19. oktobra. Današnji pariški listi objavljajo brzojavko iz Ottave, po kateri je Macdonald napovedal, da namerava iz zdravstvenih razlogov v najkrajšem času odstopiti. Veliko delo pomorske razorožitve, ki ga je pričel s svojim prihodom v vlado, bodo nadaljevali njegovi nasledniki. Italijanski industrijci v Franciji Herriot odklonil udeležbo na banketu, ki so ga priredili i tali janskim industrijcem v Lyonu Pariz, 19. oktobra. AA Te dni so prispeli v Lyon delegati italijanske industrije, ki proučujejo francoske industrijske razmere, zlasti pa položaj v industriji svile. Vod a itali'anske delegacije ie italijanski narodni poslanec, znani rimski industrijalec Garini. Lyonski industrijalci so italijanskim tovarišem priredili snoči banket, ki so mu prisostvovali italijanski generalni konzul v Lyonu. vsi člani italijanske delegacije, mnogi francoski industrijalci ter ugledni lvonski župan, bivši predsednik vlade Herriot, ki pa se povabilu ni odzval in poslal na banket svojega zastopnika, občinskega svetovalca lyonske občine. Ve francosko časopisje, ki posveča veliko po* zornost potovanju italijanske delegacije do Franciji, je opazilo to odklonitev Herriot! in jo obširno komentira. Odlikovanje vpokojenih generalov Beograd, 19. okt. Krali je odlikoval generaJa Miloja Žečevića z redom ^ Ka-rasbrgjeve zvezde II. vrste, admirala Pričo z redom Karagjorzjeve zvezde 111. vrste itn generala Vladimirja Jovanovi-6a z redom Sv. Save I. stopnje. Proces proti bivšemu romunskemu prestolonasledniku Pariz, 19. oktobra. AA, Včeraj bi se morala vršiti pred apelaciskim sodiščem v Parizu razprava o tožbi ge. Zizi Lambrino proti rumunskemu princu Karolu. Ga, Zizi Lambrino je bila prva morganatska ~so-proga princa Karola. V svoii tožbi zahteva odškodnino 10 milijonov frankov. Razprava je bila odložena, ker sta obe stranki zahtevali sporazumno' odgoditev. Princa Karola zastopa sloviti advokat in vodja radikalno - socialistične stranke Paul Bon-cour, dočim zagovarja g. Lambrino znani pariški advokat Carpentier. Likvidacija dunajske Boden-kreditanstalt Dunaj, 19. oktobra. AA, Snoči sta narodni in zvezni svet sprejela zakonski predlog o prenosu privilegijev dosedanje Bodenkreditanstalt na KreditanstaJt. Pri tej priliki je minister financ dr. Juch zavrnil očitke in napade, ki so bili izrečeni proti sedanjemu generalnemu ravnatelju avstrijske banke dir. Reischu, češ, da je dovoljeval bivši Kreditanstalt prevelike kre- dite Narodne banke. Dr. Juch je dokaz<*-val, da je tako postopanje dr. Reischa bilo v skladu z njegovimi dolžnostmi in da so biLe s tem odklonjene težke posledice, ki bi bile lahko zadele avstrijsko narodno gospodarstvo. Dr. Reisch je obenem pazil na to, da je dobil za svoje kredite primerno in zanesljivo kritje. Zato izkazuje vlada slejkoprej dT. Reischu popolno zatrpan ie. Poincarefevo zdravje se zbolj-šuje Pariz, 19. oktobra. AA. Poincareju je zdravje krenilo v tako izdatni meri na bolje, da se bo mogel prihodnji tedm podvreči operaciji. 1,800.000 brezposelnih v Nemčiji Berlin, 1°. oktobra. Državni urad za posredovanje dela in za podpiranje brezposelnih je izračunal, da ho znašalo število brezposelnih v Nemčiji tekom zime naj-raan 1300.000. Zaradi tega ne bo zadoSčal doslej odmerjeni kredit za brezposelne podpore v znesku 68 milijonov mark, marveS bo morala vlada priskočiti na pomoč s kreditom od 20 do 250 milijonov mark. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.18, Neuvork 516.70, Pariz 20.3275, Milan 27.0575. Madrid 7335. Berlin 123.43, Dunaj 72.60, Beograd M2.80, Praga 15.29, Bukarešta 3.07625, Budimpešta 90.20. Sofija 3.735. Varšava 57.97. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.81, Berlin 13.5275. Bruselj 7.9123, Budimpešta 9.893, Curih 1095.9, Dunaj 7.9644. London 275.93, Newyork 56.545, Pariz 222,69. Praga 167J3, Trst 396-60. t Poročilo zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča na plenarni seji zbornice TOI Za te vzdrževalno stroške samoupravnih cest prispeva dve tretjini oblast in eno tretjino prizadeti cestni okraji, preko katerih držijo te ceste. Zakon predpisuje, da oblastna doklada za vzdrževanje oblastnih cest ne sme biti manjša od 30% skupne dokiade. Nadaljni § 37 zakona o samoupravnih cestah določa. da se mora za gradnio in vzdrževanje samoupravnih cest uporabljati ljudsko delo. v kolikor ne bi mogla samoupravna telesa izvršiti teh poslov iz svojih denarnih sredstev. Zakon za/iteva osebno delo zavezancev, tli njih namestnikov, odnosno Plačevanje ustrezne povprečne dnine za navadnega delavca Osebnemu delu so zavezani vsi delazmož/ii moški prebivalci od 18. do 55 let. Davčni zavezanci, ki ne soadaio pod obveznost osebnega dela, a plačujejo nad 100 Din neposrednega dsvka, moralo plačati odkupnino. Državni, oblastni in občinski uradniki plačujejo v obče osebno delo v denarju v znesku tridnevne Dlače. Poleg tega morajo davčni zavezanci, ki imajo tovorni voz za vprego ali tovorni avtomobil priti na poziv oblastva na delo s svojim vozom odnosno avtomobilom. To ie dalekosežna movost, ki dosedai ni obstojala in je zbornica takoj, ko je zakon izšel s posebno spomenico opozorila oblastne samouprave, da bi imela uporaba ljudskega dela v naših prilikah zelo neugodne posledice in predlagala dosledno stališče, ki ga je zavzela v tem vprašanju že prejšnja leta, da naj se kuluk v to svrho ne uporablja. Stanja oblastnih cest je na močno fre-kventiranih progah zelo nepovoljno. Posebno razdrapane so ceste v kraju gostega tujskega prometa in na progah, oo katerih se prevažajo veliki tovori lesa in drugih surovin do bližnii.i železniških oostaj. Zato bi bilo nujno potrebno. da se skliče anketa vseh zainteresiranih faktorjev, ki bi določila program dela in obenem prven-stvenost del po nujnosti popravil posameznih cest in pripravila tudi vse. kar je potrebno za finansira-nje ugotovljenega delovnega pnK grama. Sedanji okvir finančnih sredstev je za temeljito in sistematično popravilo samoupravnih cest enako nezadosten kakor za državne in vendar teh del ne kaže vsled tega odlašati. Potreba je zato po vzoru inozemskih držav poiskati novi virov In načina, da se izvede v večjem obsegu program javnih del na samoupravnih cestan obeh oblasti. Potrebno je tudi. da se doseže dotacija za naše samoupravne ceste iz kredita, ki je predviden v državnem proračunu za podporo nedržavnim cestam in ki znaša v letošnjem proračunu 30 mi-Ijonov Dan in tudi zadostno dotacijo iz kreditov za izredne izdatke ki znaša 45.5 miljonov dinarjev in od katerega dobimo le za most preko Radgone poldrugi milijon dinarjev. Proge stalnih avtomobilnih zvez se razvijajo v štirih smereh. Glavna in najvažnejša je dovozna smer iz večjih krajev, ki so oddaljeni od železnice na železniške postaje. Take zveze so najštevilnejše zastopane. Njihov vozni red je določen že sam Po sebi z voznim redom, ki velia za železniško progo. Poleg niiii prometuiejo tudi zbiralne proge, ki vozijo na večje razdalje in oskrbujejo zvezo z večjim številom krajev. V tem o žiru spada med najdaljše proge prekmurska transverzalna zveza Rogaševci — Murska Sobota — Dolnja Lendava, ki je dolga 61 km. Razen takih prog so se razvile tudi neke vrste okrožnih prog na primer v ljubljanski okolici. Končno imamo še četrto vrsto prog, ki vozijo v celoti ali pa deloma paralelno z železniško progo in bi se jih lahko smatralo kot konkurenčna podjetja Železnic. V resnici pa ni namen takih prog. da delajo konkurenco železnici, marveč samo dopolnjujejo vozni red železnice in pospešujejo promet. Paralelno z železnico vozijo avto-bomilne proge Ljubljana — Vrhnika; Ljubljana — Kranj — Tržič; Ljubljana — Rakek — Stari trg; Celje — Št Jurij; Polj-čane — Konjice — Vitanje; Šoštanj — Slovenjgradec; Vitanje — Slovenjgradec — Dravograd; Maribor — Ptuj itd. Železnica v prvem času razvoza avtomobiinega prometa ni posvečala temu vprašanju nikake pažnje. Letošnje noletje pa je prometno ministrstvo zaprosilo ministrstvo trgovine in industrije, da naj bi se v bodoče koncesije za avtomobilne proge, ki bi mogle konkurirati železnici in škoditi njenim interesom, ne izdajale brez znanja in predhodnega pristanka prometnega ministrstva. Po nalogu ministrstva predlagajo sedaj take prošnje velika županstva železniški upravi v izjavo. Seveda stoji v praksi železnica v vsakem konkretnem primeru prošnje za novo koncesijo vzdolžne proge načelno na odklonilnem stališču, tudi v primerih kjer konkurenca očitno ne obstoja. Tako intranzigentno stališče bi moglo s časom voditi do znatnih neprilik in ovirati razvoj avtomobilizma na mnogm važnih progah. Naše mišljenje je, da je treba načelno izdati koncesijo za vsako doto proso, ako je vozni red tak, da dopolnjuje prometne zveze železnice, ki vozi v isti smeri. Vo\ez stalnih celotam zvez igrajo za naše kraj« veliko vlogo sezonske proge, katerih število se je v zadnjem času tudi razveseljivo povečalo. Po izkazih velikega županstva v Linb-je Uto dosedaj podefleom v ljubljan- ski oblasti 58 koncesij za perijodično prevažanje oseb z avtomobili, ki obratujejo 50 raznih prog. Njstarejša koncesija datira iz leta 1924 in je bila izdana za. progo Št. Vid — Ljubljana. V letu 1925 ji je nato sledila kot druga koncesija za Droge LJubljana — Domžale — Blagovica. Do :e:a 1928 je bilo izdanih vsega koma; 10 koncesij. Lansko leto je sledilo nadalrnia 13 šele v teku letošnjega leta. Pri osnovanju koncesij, ostalih 35 pa je bilo podeljenih avtomobiinega prometa je bila najjačja privatna inicijativa in sicer tvrdke, po večini mali podjetniki, ki so morali promet šele vzgajati in ljudstvo navajati na avtomobilne zveze. Poleg privatnih podjetnikov Da so se se pojavile kot podjetnice tudi mestne občine in sicer prva med njimi mariborska mestna občina, ki je namesto cestne železnice vzpostavila v mestu in v bližnji okolici reden avtobusni promet, dolgo za njo pa v zadnjem času tudi mestni občina ljubljanska in celjska. Končno se udeistvuje od leta 1926 tudi poštna uprava, ki vzdržuje na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva 7 stalnih avtomobilnih zvez v skupni dolžini 191.7 km in sicer proge: 1. Šmaitno ob Paki — Gornji grad — Solčava 44.2 km. 2. Brežice — Novo mesto 14 km. 3. Mestinje — Sv. Peter pod Sv. gorami 29 km. 4. Rogaševci — Murska Sobota — Dolnja Lendava 61 km. 5. Mozirje — Gornji grad 17. km. 6. Brežice — Bizeljsko 24 km. 7. Brežice pošta — Brežice kolodvor 2.5 km. Za vzdrževanje avtomobiinega prometa razpolaga poštna uprava z 22 avtomobili. Poštna uprava si za avtomobilni promet dosedaj še ni pridobila obrtnih listov, kakor bi bilo potrebno, ker avtomobiinega prevažanja oseb ni nikakor mogoče subsu-mirati pod pojem poštnega regala, marveč je to postranski pridobitni posel, v katerem je poštna uprava popolnoma enak podjetnik, kakor vsi drugi. Interno je poštni avtomobilni promet urejen s posebnim pravilnikom iz leta 1926. Poštna uprava zahteva gre vsekakor mnogo predaleč in ka-nikov, da naj bi na progah, za katere so jim izdane koncesije brezplačno prevažali tudi poštno tvarino. 2eli, da se podjetniki na to vežejo v koncesijski listini. Ta zahteva gre vsekaor mnogo predaleč in kakor je želeti, da pride v vsakem konkretnem primeru do sporazuma ter da se na avtomobiliziranih progah obenem prevaža tudi poštna tvarina, je vendar po našem mišljenju neutemeljena in radi velike odgovornosti, ki jo nalaga prevoz pošte, nesprejemljiva. Število rednih avtomobilnih zvez v mariborski oblasti znaša sedaj 30. od katerih ima 13 prog svoje izhodišče v Mariboru. Nekatere proge obratujejo samo sezonsko. Za tujski promet je velika pomanjkljivost da ni bil doslej Izdan skupni vozni red avtomobilnih zvez tako, da bi se vsak izletnik in tujec o odhodu in prihodu z lahkoto informiral. Želeti je, da se tudi ta nedostatek že s prihodnjo sezono odpravi in vozni red objavi skupno z železniškim. Zbornica je spričo vedno intenzivnejšega razvoja stalnih avtomobilnih prog in perečnosti problemov, ki so se pojavili v zvezi z razmahom avtomobilizma, sklicala že letošnjo pomlad takoj po zadnji plenarni seji dne 23. marca konferenco o ureditvi avtomobiinega prometa. Na tej konferenci se ie izčrpno obravnavalo vprašanje enotne ureditve varnostnih predpisov za avtobusne vožnje in smernic za enotno postopanje pri izdajanju koncesij za avtobusni promet. Dosegel se je popolen sporazum ter je na podlagi rezultatov te konference veliko županstvo mariborske oblasti, ustrezajoč določbam člena 17 uredbe o zaščiti javnih cest in prometa na njih z dne 6. junija t. 1. izdelalo pravilnik za avtobusni promet na področju mariborske oblasti, ki bo najbrže za obe oblasti še tekom tega meseca uveljavljen. Vprašanje avtomobilizma ni naše lokalno vprašanje. marveč Ima obširen mednarodni znača). Z ozirom na njegovo važnost so ga stavile gospodarske organizacije na dnevni red letošnjega izvozniskega kongresa v Beo-gradu in so na podlagi referata, ki ga je v imenu vseh zbornic podala skopijanska posestrima, sprejele resolucijo, v kateri zahtevajo, da se popravilu in vzdrževanju cest posveti največja skrb in predvidijo v to svrho potrebni kredit v državnem proračunu, da bi se moglo z deli takoj pričeti, da se izvršijo potreb u e konkurence na cestni mreži v zmislu prsipisov nevm cest-ni'i iakonov in po prin;.'h ostalih kultur-n;h dižsv, da bi se itiij pospešil potcIsM promet, ki ie lahko eden glavnih virov narodnega blagostanja za naše planinske i.i primorske kraje. Za obe slovenski obUsli prihaja v vedno \ tčjem obsegu v poŠta* vprašanje stalnih mednarodnih avtomobilu ih zvez in medna rodnega sezonskega prometa. ki bi bil posebno za turistične predele važnega pomena. To vprašanje še ni načelno rešeno, dasi se je obravnavalo že na več mednarodnih konferencah. Pravna podlaga mu je dama z ratifikacijo o mednarodnem saobraćaju, drumovima in putevima in z uveljavljen Jem zakona o avtomobilskem prometu z dne 27. aprila t. 1. Pri izdajanju takih koncesij je treba varovati stališče receprocitete. Poleg koristnih strani, ki jih bo imel tak mednarodni promet za nekatere gospodarske panoge, bo v gotovi meri tudi odvajal del občinstva glede drobnih nakupov v inozemstvo. To se bo posebno občutilo v mariborski oblasti, ko bo vzpostavljena avtobusna zveza Graz — Maribor. Avtomobilni promet igra tudi vedno večjo vlogo za razpošiljanje blaga, apro-vizacijo, deserviranje podružnih obratov, za zveze med tovarnami in skladišči v mestu, za prevoz pokvarljivega blaga itd. Pa tudi za druge sirovinske premete se uporabljajo že v rastoči meri motorna vozila. Podjetjem, ki se služijo motornih vozil pa preti poleg omenjenin perijodičnih taks še nevarnost, da se jim predpišejo posebni prispevki za izredno uporabo cest, ki jih predvideva cestni zakon. Zbornica posveča zato temu vprašanju polno pozornost in ie opetovano interveni- rala, da se taki prispevki dolčiju v zin.ii, 1 ji vi izmeri in da ne ovirajo razvoja obn». tcv in prometa. Vprašanje avtomobilizma in cest, o ka« terem se danes v naši plenarni seji prvK obširneje govori, je že od leta 1925 stalno tudi na dnevnem redu problemov, ki jih obravnav mednarodna trgovska zbornica, pri kateri obstoja za proučavanje teh Vprašanj poseben odbor, v katerem ima tudi naša zbornica svojega zastopnika. Poročilo o rezultatih mednarodne ankete, ki jo je priredila M. T. K. v toku lanskega leta in za katero je naša zbornica izdelala obsežno informacijo o prilikah avtomobiinega piometa v Jugoslaviji, je bilo predloženo letošnji konferenci v Amsterdamu v obliki dveh publikacij, kao so rešile vprašanje avtomobilizma in avtomobilnih cest inzem-ske države in nam nudi dovolj vzorcev I* pebude. da dejstvujemo v svesti si velikega bodčtga pomena avtomobilizma za naše gospodarstvo v isti smeri na čimprejšnjo rešitev tega problema tudi pri nas. Razstava slovenskih trgovcev in obrtnikov v Clevelandu Slovensko gospodarsko moč v Clevelandu kaže tudi prva slovenska banka v Zedinfenih državah s 5,224,000 dolarjev premoženja Cleveland, 30. septembra. Dne 25. L m. je bila otvorjena v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu razstava slovenskih trgovcev in obrtnikov. Razstava je bila prirejena v prvi vrsti zato, da se pokaže našim ljudem, da si v naši naselbini, v kateri je do malega vsa trgovina in obrt, ki si jo je mogoče misliti, v slovenskih rokah, lahko nabavljajo svoje potrebščine pri slovenskih trgovcih in obrtnikih in da je naravnost krivično in neslovensko, če se podpira tuja trgovina. Danes se dobi pri slovenskih trgovcih v naši naselbini vse, kar je mogoče dobiti v najmodernejših ameriških trgovinah za isto ceno, če ne še ceneje. Našega ljudstva na razstavi se je kar trlo. Nad 2000 naših ljudi je obiskalo razstavo že prvi večer. Vsak večer brez izjeme je prišlo nato nekaj tisoč naših ljudi na razstavo. Pametna in dobra ideja je bila, pripeljati naše otroke na razstavo. Okoli 1200 malčkov iz 30 razredov farne šole sv. Vida je bilo. Razstavljalci so jih obdarovali s krasnimi darili. Ob priliki razstave se je vršil slovenski radio-koncert, ki ga je bilo po Wtam radio-postaji čuti po vsej Ameriki. Pele so domače koncertne umetnice: Josipina Lau-sche in Mary Udovich, Marija Grdina in njena sestra OHie, na klavirju pa jih je spremljal dr. Wm. J. Lausche. Na sporedu so bile predvsem slovenske narodne pesmi. Razstava se bo jutri 1. oktobra zaključila z izvolitvijo najbolj popularnega slovenskega dekleta v Clevelandu. Kandidatk je mnogo. Nadveč izgledov na zmago ima Honey Mandel, ki se ji obeta nagrada v znesku 150 dolarjev. Pretekle dni se je vršila v Canllacu, Mlch., razstava poljskih pridelkov. Slovenski farmarji iz tamošnje okolice so bili dobro zastopani. Njihovi pridelki so bili de- ležni vsestranskega priznanja. Najbolj se je med njimi postavil rojak John Očko, ki je prejel skupno kar 15 nagrad za razne produkte. Prva slovennska banka v Zedinjenih državah The North American Trust Co. v Clevelandu, ki ji načeluje znani finančnik dr. SeliŠkar, je izdala te dni poročilo o svojem premoženju in obveznostih. Slovenska banka je zadnje leto rapidno napredovala. Njeno premoženje je v enem letu naraslo za milijon dolarjev, tako da znaša koncem septembra vse premoženje 5,223.278.90 dolarjev. Ce pomislimo, da je to slovenski denar, smemo biti ponosni v zavesti, da precej zmoremo, ako složno poslujemo. Premoženje The North American Trust Co. je razdeljeno takole: posojila na posestva 1,757.813 dolarjev, ostala posojila 676.585 dolarjev. V fondih in drugih seku-ritetah ima slovenska banka 2,164.433 dolarjev. V vladne fonde ima banka vloženih 96.297 dol. Posestvo banke je cenjeno na 25.500 dolarjev. Banki dolgujejo odjemalci 1.426 dol., v gotovini ima 476.450 dol., ostalo premoženje pa znaša 24.722 dol. Banka ima pravkar razpisan nov kapital v znesku 225.000 dolarjev. Ljudje se kar trgajo za te delnice, ki so bile menda že prve dni skoro vse razprodane. Svojo letno sejo In volitev novih direktorjev je imelo stavbinsko in posojilno društvo »Slovenski donu v Chicagu. Njegovo premoženje znaša nad 530.000 dolarjev. Kakor znano, se imajo številne slovenske družine prav temu društvu zahvaliti, da so prišle do svojih lastnih domovanj. Na letnih sejah, ki se vrše vsako leto v septembru, se volijo 4 direktorji Izvoljeni so bili ponovno v direktorij: John Terse-lich, Frank Grill, Louis Zeleznikar in Frank Primožič. Narodna galerija v preteklem poslovnem letu Njena aktiva so se zvišala za 340,000 Din in znašajo zdaj z investicijami v Narodnem domu 1,208,266 Din LJubljana, 19. oktobra. Kakor smo kratko že poročali, se je vršil preteklo soboto občni zbor Narodne galerije. Važnost te naše kudturne institucije potrebuje stalnega stika z javnostjo in zato jo hočemo s poročilom opozoriti na obširno društveno delovanje, ki je bilo za preteklo poslovno leto predloženo na zboru. Predsednik je brl podal zanimivo remini-scenco na razvoj društvenih akcij od njegove ustanovitve; iz tega ekspozeja se je čutilo, kako je iz skromnih početkov, ki so imeli svojo podlago le v trdnem programu, nastal zavod z lastno imovino, z odličnimi razstavnimi prostori, z razgibanim funkcijskim delokrogom in z najlepšo perspektivo za prihodnjost, ker izvršeno delo ne more stremeti nazaj, ampak le naprej. V preteklo leto padejo izvršitve mnogih priprivljenih podvzerij, od katerih je največji m historičen dogodek decembra meseca, ko so bili obenem 8 proslavo društvene desetletnice odprti novi prostori za Narodno galerijo v Narodnem domu. Odborniki so bili sejali skoro v permanenci, da se je prvo nadstropje Narodnega doma, ld je bil zidan za koncertne in plesne prireditve z ustrezajočimi pritiMinami tako spremenilo v pravo galerijsko razstavišče, da so izginile stare dispozicije prostorov. Delo je bilo izvršeno v kratkem termina štirih mesecev. Zboru j« brl podan podrobni potek pre-zidavanj, ki so bila i zvečine drobno in zamudno delo m ki so ga v terminu izvršila ljubljanska podjetja M. Zupan, M. Žitnik, Geyer, A&toia, Rojina, Božič, Rožič, Spe-Ictič, Vojska, Bakula, Šiška, Vrtačnik, Pre-stenjak, Zakotnih, Babnik m Mestna elektrarna pod stavbnim vodstvom inž. Škofa m po Zormanovem projektu. Poleg skrbi za preoreditev prostorov m popravila stavbe je bilo aktualno zbiranje prispevkov, pri čemer je propagandni odsek vsestransko deloval in se je predsednik toplo zahvalil darovalcem za Fond za Akademijo in Galerijo m za prispevke društvenih ustanovnim imenoma županu dr. Pucu, komisarju dr. Leskov ar ju, mestni občini celjski, Hranilnemu in posojilnemu društvu v Ljubljani, ptujski občim, ge. dr. ŽniderčiČevi, dr. S. Dolarju, g. F. Marčiču, ge. Leskovčevi, posojilnicam, občinam itd.,* povedal je, da znaša doseženi efekt 22 odstotkov od petmilijonskega sklada, ki ga hoče društvo zbratu Odbor je upravljal stavbo in zbirke, Jakopičev paviljon in pomnožil umetniški inventar. Zahvala je bila izrečena darovalcem slik, in sicer r. dr. V. Krisperju, svetniku pL Strahlu, g. Venu Pilonu, g. Šasiju, ge. V. Albrechtovi. Tajnikov referat je obsegal podrobne podatke o društveni pisarni. Vršilo se je /S plenarnih od borovih sej poteg 46 sej eksekutive (gospodarskega odseka), propagandnega, stavbnega in razstavnega odseka; ekshibit beleži 9685 številk. Paviljon je bil oddan 10 razstavi jalcem; NG je likvidirala v svojem področju spominsko Kobilčino razstavo in instalirala slovensko moderno preteklih petdesetih let v novih prostorih. Iz arhivarjevega poročila navajamo prirastek društvene zbirke po nakupih, po darilih in posojilih s pridržkih lastninske pravice; zbirka je pridobila 33 oljnatih slik, 110 grafičnih listov in 3 plastična dela, skupaj 146 kosov naslednjih avtorjev: Mencingerja, Langusa, Stroja, Laverja, Tominca, KOhnla, Cettnoviča, Grilca, Klemenčiča, F. Kralja, Smrekarja, Malesa, Pilona, N. Vid-marja, Globočnika, T. Kosa, Mežana, M. Pregljeve, Jakopiča, Pirnata in ŠaSlJa. Skupen inventar znaša 240 oljnatih slik, 135 plastičnih del tn\ 762 del reproducirane grafike ali vsoto 1137 kosov. Fotografski inventar obsega 1072 plošč, katerih kopije so se nalepile na kartone. Iz obširnega blagajniškega poročila navajamo, da je znašal celoten denarni promet v 1608 postavkah 3,014.030 Din; posamezni konti so pTazdeljeni na dohodke in izdatke za Narodno Galerijo, za paviljon, za razstave, za Fond NG in v glavnem za adaptacije Narodnega doma. Naloženih je bito 618.127 Din in dvignjenih 982.206 Din; presežek dvq>o\ ... pvftOjHo, ampak poraba luM.itku rtv. »tavboego bmda /a zi- danj«, Zi /<• te pe ridalo 6iJ.J>3 Din, ki >e rmtdeh m nulo hi>.c. na ustvaritev !..stu\nth prostorom in na opremo. Za Fond - AG ji bilo i pUič&nih :>TH>00 Din. Kaloibc snošaju ufa bilanci 348376— Din; glede na to, do Narodno galerijo psrticjpt-ro pri Fondu AG do polovice sabranoga, pri pad u bodoč/ Akademiji od naloženega denarja _?W.s6q.— Din, Naroni galeriji pa ?j.507 Din in \ rednostni pttpirji v iznosu U tisoč dinarjev. Aktiva Nd so se zvišala za J3&J&&.— dinarjev in so z investicijami v Narodnem domu narastla na 1.20S266.— Din, pri čemer društvena umetnostna zbirka ni upoštevana. — Po poročilu revizorja so bili od-borovi referati potrjeni: eden društvenikov je oporeka! bilancistu, da je prevzel med društvena aktive delne investicije za stavbo, nakar mu je blagajnik odgovoril da Narodna galerija ne plačuje najemnine, ampak je ta izražena v vzdrževanju hiše in reparttrana na 60 letno najemno dobo v obliki popravil ter zavarovanja. — Odborj je bil podeljen absolutorij. Po tem ie bila prečitana izjava, tičoča se predsednika I. Zormana. ki je bil dal predsedn -ko mesto na razpolago društvu, katerega vodja in delavec je bil nepretrgoma od njegove ustanovitve do pridobitve in ureditve tmttneđM doma; historija Narodne galerije jc ž nJim najožje rezana. Prazno predsedniško mesto i. Moodol po soglasni izvolitvi £. dr. F U' indiseher, generalni tajnik Zbornice TOI. ki se ic zboru s kratkimi nagovorom ob\ezal, da bo prospehu društva dal v pomoč svoje nai-boljše delo V odbor so bili izvoljeni naslednji on.: dr. F. Lukman. dr. F Ste!?, dr. I. Cankar, dr. J Mal. dr ] Regali, M Srernen, dr. L. Lajovic. F. Pretnar, V Vo-sel, A. G. Kos, arh. V. Subic: z» revizorja sta bila izbrana dr. V. Rožič in dr. R Krivic. —k. Urejeno prebavo in zdravo kri dose-že-mo z vsak d amo uporabo poj kozarca naravne »Franz Jo^efove voc na to je mislila, da sem m; obril, ker mrliCu brivec preveč računa. Da ne zanemarim službene dolžnosti, sem pri kolegih, ki polete z menoj, zbral fotografije in podatke za nekrolog. Ali pa, če bi se fotografirali skupaj, da bo samo en kliše. Za svojo osebo sem šefredakter ju izročil sliko, ki mi je prijatelj HiK^er z cbraza izradiral do zadnje vse v ljutih bojih z dednim sov ra gora alkoholom in vročih bitkah z ženskami pridobljene brazgotine, da bodo devojke vekale od Triglava do Vardarja. zroč skozi veletoke £rcnkih solza v mladenivško moje lice. Kot pri/nan specijalist za nekrologe, sem strokovnjaško prikrojil tudi rri strani dolg svoj curriculum vitae. To bo zelene nevoščljivosti! Na izposojeni specijalki žare rdeče zaznamovana mehka gnojišča in luže v bližini gostoljubnih rok božjih. Vse je pripravljeno. Ali katerega pilota naj si izvolim. Oh, če bi še živel fijakar Korel! Venci se hvaležno odklanjajo, povabila na potrebščino pa ne. .4. G. Pred poletom v večnost Aerokkrfc me je v zasluženo priznanje mojega delovanja v novinarskem odseku povabil, naj se izvolim brezplačno ubiti Ker moja žena nima nič proti temu, sem že pripravljen na polet K izpovedi ni bilo treba hoditi, ker mi vest sproti izpraša moja štiriglava družina ženskega spola. Kot zakonski mož sem pa itak neprestano na bojnem polju, odkoder je vsakemu prosta pot v nebesa brez obligatnih formata osti. Po zgledu svojega slavnega zračnega prednika Nobila vzamem v zračne višine seboj svojega fokseljna, vzor neomanljive zvestobe Moj neločljivi tovariš pa ni popadljiv pes, ampak mirna aktovka. Kako se je bleščala v Laku svoje mladosti, ko mi jo je km aha po prevratu prinesel Miklavž polno opominov, in kako častitljivo oguljena je danes ter ohlapna in maha dr a-va, da jo za bogastvo oblik zavidajo najstarejše harmonike. Če opešam popotnik po prečuti noči in me za mizo prevzame gi-njenost osamelosti, razgrnem po tleh površnik m varno položim svojega kužka na mehko odejo Brez glave sem že t olik rat prijadral domov, brez svojega fokseljna pa še nikdar. Prej je bil navadno za menoj, predno sem našel glavo. Mirno leži moj talisman poleg mene na mizi. Danes ni v njegovem trebuhu papirja niti fotografij, temveč le po poletu najpotrebnejše perilo in pol suhe klobase. Če hočem biti pravočasno na letališču v Šiški, ne morem v Trnovo h kosilu, pa mi je žena Naša arodna pesem osvaja svet Baritonist Tone Šubdj je absolviral v Ameriki 86 samostojnih koncertov naše narodne pesmi zahtevo kompanije sem pel z njima tudi jaz- Z g. Jakeem sva se sešla v Clevelandu Čisto slučajno na cesti, ko je mislil odpotovati v Pittsburg in sploh ni vedel, kdaj gre vlak — čisto umetniško! — Kakor čajem, se nameravate vrniti nazaj v Ameriko? Kedaj? — Prihodnje leto. — Vaši načrti za bodočnost? — O njih bom podrobneje razmišljal, ko, se vrnem iz Italije. —k. Plivat. DETEKTIV, zavod Rimska c. 9 Gledališki abonma za abonente E letalskim prireditvam na vojaško vežbališee k Devici Mariji v Polju bodo jutri popoldne vozili po potrebi občinstva ispred kavarne »Evrope« in s Marijinega trga avtobusi, s glavnega kolodvora pa odpelje najprej običajni osebni vlak pomnožen, prvi posebni vlak ob 13.02 in drugi ob 13.40. Če bo slabo vreme, bodo letalske prireditve prihodnje nedelje. LJubljana, 19. oktobra. Predvčerajžnjim se je vrnil iz Amerike naš baritonist Tone Šu-belj po nad vse uspeli koncertni turneji v Zedinjenih državah. Kakor znano, je on prvi ponesel našo narodno pesem preko morja. Našemu uredniku je dovolil naslednji intervjuv. — Kako da ste se po tolikih uspehih nepričakovano vrnili v domovino? — Predvsem radi tega, da se s poči jem, da odpotujem pozneje v svrho nadaljevanja svojih študij v Italijo in priredim tam tudi več koncertov zamorskih pobožnih pesmi. Vrnil sem se tudi zategadelj, da podam o j ameriških Slovencih čisto drugo sliko, kakor so jo podali nekateri rojaki, ki so se mudili v Ameriki samo za kratko dobo, in to na vzhodu, kjer po mojem mnenju niso mogli spoznati prave Amerike. Prava Amerika je namreč zapad. — Kako ste zadovoljni s svojo ameriško turnejo? — Na veo moč. — Koliko koncertov ste absolviral i? — 86 samostojnih, in to od Newyorka do San Francisca. Med temi 31 za samo angleško govorečo publiko. Razumela ni niti besedice našega jezika, a naša narodna pesem je tako lepa, da jih je navdušila do skrajnosti. Samo ob sebi umevno je, da je navdušila naše rojake še prav posebno. Dokaz temu so neštete kritike in poročila v vseh naših in v večjih ameriških listih. — Kako ste predstavili našo narodno pesem Američanom, da jim je bila razumljiva in da jim je segla do srca? — Vse pesmi, ki sem jih pel na koncertih za ameriško publiko, sem dal prestaviti v angleščino. Prevode sta mi ljubez-njivo oskrbela znani slovensku ameriški pesnik g. Ivan Z o r m a n in gdč. Meksine S t e i n i t z, tajnica Internacionalnega instituta v Clevelandu, rodom Ljubljančanka. Vsako pesem, ki sem jo pel na koncertu, je najprvo recitirala angleško nalašč za to določena ^ma — večinoma gdč. Steinetzo-va — nakar sem jo jaz zapel. Čudil sem se temu, da so se mrzli Američani dostikrat solzili ob naših narodnih žalostinkah. Seveda so jih potem naše poskočne pesmi zopet spravile v najboljšo voljo. Za najboljšo voljo je Američan vedno dostopen, dočim ga je težko zagrabiti za srce. — Vaši vtisi o naših rojakih v Ameriki? — Naši rojaki v Ameriki so izvrstni ljudje. Moral bi pravzaprav zapisati stokrat izvrstni. Ohranili so vso staro slovansko gostoljubnost, dobro srce. Poleg vsega težkega vsakdanjega dela še vedno najdejo dovolj časa, da posvečajo največjo pozornost svoji narodni in di vi dualnosti. V večernih urah poučujejo tam rojeno odraslo mladino v slovenščini, prirejajo igre in vzdržujejo mnogo šol, v katerih poučujejo malčke v popoldanskih urah. Najlepše je, da obstoji v Ameriki polno slovenskih narodnih domov in da ima vsaka hiša ne enega, temveč še celo po več slovenskih listov. Nadalje imajo 5 slovenskih dnevnikov, 4 tednike, 2 mesečnika in še 1 mladinski list. Nekateri dnevniki izhajajo v po 9000 izvodih, a več tednikov v po 45.000. Dalje imajo svoje bančne zavode, velike trgovine, mnogo zdravnikov, odvetnikov in več podpornih organizacij, silno koristnih za naše ljudi. Vse to' kaže, da se kulturno in gospodarsko jako razvijajo — pri vsem napornem vsakdanjem delu. 0 naših rojakih bi vam še mnogo lepega povedal, a vse to bi bilo predolgo za kratek intervjuv. — Kje ste se sestali i Ropasovo in Banovcem? Kje i Jakeem? _ S prvima dvema v Newyorku, takoj po prihodu parnika. V Newyorku sem jima oskrbel pri Columbla Phonograph Co., da sta pela na gramolonake plošče. Na izven Ljubljane Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje nov abonman, ki je namenjen onim prebivalcem kradev izven Ljubljane, ka imajo avtomobilske zveze. Ta abonma bo imel svoje predstave predvsem ob sobotah zvečer, izmenoma v drami in operi. Od 1. novembra 1039 do konca maja 1930 bo odigranih za ta abommao 30 predstav, in sdcer 15 v drami in 15 v operi in opereti Če bi iz kakTSnibkoli tehrnan vzrokov o« mogla biti predstava v soboto, s« preloži na četrtek dotdčnega tedna. Repertoar bo obsegal dela, ki so na reper-toarjiu letošnje sezone. Abonma naj se prijavi pismeno ali ustno gledališki opravi v Ljubljani. Cene abonmanu, ki je plačljv v šestdh mesečnih obrokih (prvi obrok pri podpisu): Cene za polno vplačani abonma. Cene ga sftt-niška abonma: Loža v parterju št. 1—6 s 4 sedeži, 6 obr<- V-^v po 400 Din; uradniški 6 obroikov po 3-45 Din. Loža v parterju v I. redu št. 1—5 6 4 sedtii, 6 obrokov po 500 Dan; uradniški 6 obrokov po 390 Din. Loža v I. redu št. 6—9 s 4 sedeži, 6 obrokov po 588 Dm; uradniški 6 obrokov po 475 Din. Loža v n. reda št. 1—4 s 4 sedeffi. 6 obrokov po 250 Din; uradniški 6 obrokov po 200 Da. Loža v H. redu St. 5—6 s 4 sedeži, 6 obrokov 388 Din; uradniški 325 Din. Parterni sedeži: L vrste, 6 obrokov po 130 Dra; oradniški 6 obrokov po 100 Danil.—III vrste 6 obrokov po 115 Din; uradniški 6 obrokov po 90 Dm. IV. do VI. vrste, 6 obrokov po 110 Din; uradniški 85 Din. VII.—XI. vrste 6 obrokov 105 D«; uradniški 80 Din. X. do XI. vrste 6 obrokov 95 Din; nradnaški 75 Din. BaTkonskd sedeži: I. vrste 6 obrokov po 106 Dao, uradarisld 6 obrokov po 80 Din. II. vrste 6 o rokov po 75 Din; nradniškn % obrokov po 55 Din. IH. vrste 6 obrokov po 63 Dk»; UTadniškn po 40 Dm. Galerijska sedež: I. vrste 6 obrokov po 50 Din; uradniški 6 obrokov po 38 Dan. II. do 10. vrste 6 obrokov po 40 Din; uradniški 30 Din. IV. — V. vrste 6 obrokov po 30 Din; uradniška 6 obrokov po 23 Din, Diletantje podeželskih gledaliških odrov ima!« isti popust kakor državni uradniki. Uprava opozarja, da je ta abonma izredno ugoden tn omogoča občinstva izven Ljubljane reden pose t gledališča. Cene so znžame pod običajnan gledaliških cen. Potreben je le še ugoden doeovor s podjetniki avtomobilskih zvez dotičneza kroja. K vpisa vabi Uprava Narodnega gledališča v Ljnibrjant. Z dežja pod kap. — Gospod šef, že 10 let služim pri vas in delam za f>ri. Upaim, da bos to tudi sami priznali, da imam pravico zahtevati boljšo plačo. — Plače vam ne morem zvišati, pač sem pa pripravljen odpoistrti iz službe ona dva, za katera delate. Tuđ odgovor. Profesor: Imenujte ma tri snovi, v katerti >e škrob. Student: Ovratnik in đve rnaušeti L.I IDSKA SAMOPOMOČ1 v Maribora sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90, leta in izplača do največ Din 53*000— na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. 92 l Dnevne vesti. — Nemci kupujejo slovenska posestva ob severni državni meji. V dravski dolini in na Kozjaku je prešla v zadniem Času cela vrsta slovenskih posestev v nemške roke. Kjerkoli \t na prodaj kakšno posestvo bodisi na dražbi ali sicer, povsod opazimo bivše Siidmarkine vodilne člane kot kupec ali posredovalce. Ker kupujejo posestva t.idi ljudje, o kalerih ie splošno znano, da ne premorejo niti ficka. je jasno, da stoje za njimi drugi, ki zasledujejo pri tem gotove cilje. Na vseh važneiših in pro-merneiših točkah hočejo naseliti tukaj ob meji ljudi nemškega mišljenja, kar lahko postane opasno za naš narod in državo. Tako zaznamuje zemljiška knjiga v Maren-bergu, da je prešla v zadniem času cela vrsta posestev v roke Nemcev Neuner, Leitinger, HOlb!, Hugo Barth. Deutschmann, Dietinger, Suppanz, Zmork. Lobenwein, Lukas, \Vrentschur. Schober, Kellenberge^ Holbling. Langer, itd. Kljub temu, da obstoji na podlagi zakona, s katerim se je pod bivšo Avstrijo svojčas preprečevalo nakup posestev v tukajšnjih kraiih po Slovencih in ki je še danes v veliavi. tako* zvana zemljiškoprometna komisija, se pre-nes lastnine dovoljuje, čeravno bi to v danih slučajih v smislu tozadevnega zakona ne bilo potrebno. V kratkem času preide zopet več takih posestev v roke Nemcev Opozaiiamo na to vse merodajne faktorje, da ukrenejo vse potrebno, da se v bodoče ta opasnost prepreči. Kai vse storijo v tem oziru naši sosedje v Avstriji, zlasti na Koroškem in pa v Italiji na Primorskem. Najbolj žalostno pri tem pa je, da za borih par dinarčkov sodelujejo pri tem ljudje, ki se sicer v slovenski družbi trkajo na svoja junaška narodna prsa. — Naredna Odbrana. — Iz državne >lužbe. Za uradnika centralnih sodnih zaporov v Šibeniku je imenovan Ludvik Ožini; v višjo skupino so pomaknjeni inženjer oblastne tehnične uprave v Ljubljani Josip Bricelj, Ciril Pire, ing. Vladislav Bevc in Albin Pitamie v Ljubljaui in rudarski elektrotehnični uradnik direkcije državne solarne v Varešu Josip Bučar. Iz državu? službe je odpuščena uradnica pošte Ljubifana I. Vida Trefalt. — Iz »Službenih Novine. »Službene Novine kraljevine Jugoslavije s št. 243 z dne 17. t. m. objavljajo zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o glavni kontroli z dne 30. maja 1922. — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Ptuju dr. Matej Senčar ie prevzel pisarno po umrlem advokatu dr. Tone Gosaku in posluje sedaj v dosedanjih pisarniških prostorih dr. Tone Gosaka. Slomškova ulica št. 6. — Himen. V tuk. pravoslavni cerkvi sta se porčila danes g. Kari Kune. industri-ja4ec in posestnica Rozi M e g 1 i č iz Mokronoga. Kot priči sta prisostvovala gg. odvetnika dr. Viktor Moro iz Ljubljane in dr. Peter Ramljak iz Zagreba. Bilo srečno! 58o-n _ Moskovski Hndi>žestveniki * Beo- gradu. Včeraj popoldne sta prispela iz Sofije v Beograd znani ravnatelj in član moskovskega Hudožestvenega teatra Masaliii-liov in talentirana igralka K rasno pol joka. V Beogradu ostaneta samo dva dni. Danes sodelujeta na literarnem večeru, jutri bosta pa gosta Zveze ruskih književnikov in novinarjev. — Kongres Zveie jugo>loveuskik mest. Danes je bil otvorjen v Splitu k3ngres Zveze jugoslovanskih mest. Kongres bo razpravljal o poslovanju Zveze v preteklem poslovnem letu, o finančnih zadevah mest, o znižani vožnji po državnih železnicah za magistralne uradnike, o Zvezinem glasilu, o izdaji knjige o zgodovini naših mest, o sklicanju glavne skupčine Zveze mest, o konferenci mest v Rimu. na kateri se je razpravljalo o stanovanjskem vprašanju, in o pristopu k Zvezi vsoslovanskih mest, — Hrvatski planinri na Kumu. Hrvatsko planinsko društvo ^Sljeme: priredi jutri za svoje člane skupni izlet na Kum Udeleženci se odj>eljejo jutri zjutraj do Trbovelj. — Tehuirni svet imenovao. Kralj ie podpiral ukaz o imenovanju članov tehničnega svela na temelju čl. 28. uredbe o ureditvi ministrstva javnih del in njegove zunanje službe. Med namestniki članov sta tudi član glavne kontrole dr. Konrad Šmid in pooblaščeni inženjer iz Ljubljane dr. Alojzij Kralj. — Človekoljuben dar. — »Split«, delniška družba za cement Portland v Ljubljani, Masirvkova c. 23, je v okviru podporne sekcije, ki jo je započel veliki župan ljubljanske oblasti za pogorelce v Kočevski Reki. pokrila brezplačno in popolnoma na svoje stroške s svojim asbetnim škriljem »Salonit* novo stavbo pcgorelki v Kočev ski Reki. Za ta svoj plemeniti čin zasluži družba na i večje prizname in zahvalo. — Nove publikacije Srpske književne zadruge. Srpska književna zadruga v Beogradu je izdala XXXII kolo svojih publikacij., ki obsega 7 v platno vezanih kniig. Publikacije, ki obsegajo pesme S. Kranj-čeviča. Pisma o Crnogorcima od Li. Nena-doviča, pripovetke Drag. Vasica, roman »Na prelomu« N. Bartuloviča in tri znanstvene knjige se bodo razposlale s 1. no-vebrom. Celo kolo 7 kntfg stane 100 Din. Naročila na publikaciie sprejema poverjenik SKZ g. Kravos, palača Delavske zboi-niče. vogalni vhod, H. nadstropje. Za naročila zadostuje dopisnica.. — Primorci, Jugoslovan}. Izšla je 16. Številka »Primorskega Ola«a«. ki podaja objektivno sliko iz Ihrfjenfa naših rojakov onstran meje. Je to sploh edeni jugoslovanski rrst, ki se bavi iakfjacno z vpraša* njem naše narodne manjšine pod Italijo, zato prav toplo priporočamo vsem Jugoslovanom, da ga širijo in podpirajo. Prihodnja številka lista, ki izide koncem meseca, bo posvečena zadnjim dogodkom v Pulju, k! sc presunili slehernega narodno čutečega Jugoslovana. List je naprodaj po vseh trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Naroča se ga pa pri Založbi »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II. — 32 narodnih pesmi v umetniški obliki. Priaodnji teden izide 32 naših ljudskih napevov, ki jim je dal dr. Cerin fino, viso-koumetniško formo. Pesmi so prirejene v prvi vrsti za orkester v moisterski instrumentaciji. 3 tudi klavirski glas je popoln, in je vsem pesmim podstavljeno besedilo. V enem zvezku je tekst preveden tudi na nemški jezik, kar je dovršeno preskrbel prof. Ant. Funtek. V tej krasni umetniški obliki bodo našle pesmi pot v vsako domačo hišo, in tudi tujci bodo radi segali po lepih naših pesmih. tel »7 jo DVOR fUBLJANfm- > Mihajlo Varkonyi CIGANSKA LJUBEZEN Burno življenje slavnega ciganskega primasa! j Ob 4., četrt na 7., pol 8„ in 9. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, topleje in najbrž padavine. Včeraj je bilo v jugovzhodnih krajin naše države lepo, v severozapadnih pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 24. v Splitu 21, v Zagrebu in Skoplju 19, v Ljubljani 17.2. v Marino* ru 17 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.4 mm, temperatura je znašala 10 stopinj. — Poštni roparji pred sodičem. Pred novosadskim apelacijskim sodiščem se je te dni vršila senzacijonalna razprava. Radi oropanja poštne ambulance so se zagovarjali 281etni Josep Taffe iz Baške, Anton Bičanić iz MiSkovca v Slavoniji in Miha Lukman, rodom iz Celovca. Val trije ao lani od 2. na 3. oktobra vlomili v ambulanc-ni voz med postajama Novi Sad-Futog in odnesli tri vrečice denarja v skupni vrednosti 882.000 Din. Tatvina je bila odkrita šele v Novem Sadu. Vlomilci 6e pa niso dolgo veselili bogatega plena. Dne 4. oktobra je Tafie popival v Kamenici z veliko družbo. Plačeval je vse sam, naročal najboljšo pijačo in jedi, kolikor si jo je kdo zaželel. Pred odhodom je pri gostilničarju shranil 192.000 Din. To se je zdelo gostilničarju sumljivo in prijavil je zadevo orožnikom, ki so Taffa aretirali. Po kratkem obotavljanju je mož vlom v ambulaneni voz priznal in izdal tudi svoja sokrivca. Pri zasliševanju je Taffe trdil, da je Bičanić inicijator vloma, Lukman je pa izdelal ponarejene ključe za odpiranje vagona. Taffe je bil obsojen na 6 let težke ječe, Bičaoič na 8 mesecev, Lukman pa na 6 mesecev ječe. Ker se je dTzavnu pravdnik radi prenizke kazni pritožil, ee je vrila pred apelacijskim sodiščem nova razprava. Apela-cijsko sodišče je potrdilo Taffejevo kazen, zvišalo pa je Bičanicu kazen na tri lete ječe. Dr. Igor TouHor zdravnik za notranje bolezni ne ordinira 2246 do 1. novembra. Breg S —Morilec obsojen na dosmrtno ječo. Lani v decembru je bil v Kikindi izvršen strašen umor. Brivski pomočnik Jefat Ro-nako je vdrl v stanovanje opankarja Štefana Zvornika, kjer je ležala Zvomikova žena težko borna sama doma. Ronako, ki je imel namen ropati, je nesrečno ženo toliko časa pretepal s palico, da je poškodbam podlegla. Po tem je preiskal vse stanovanje in odnesel 300 Din. Morilca so pa prijeli in te dni se je moral zagovarjati pred sodiščem. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. — Uboj t Debeljaci. V Debeljaci je neki Dima Marjanov dne 4. aprila pred gostilno zabodel posestnika Ilijo Živaaova. Pred sodiščem v Pandevu je bil obsojen na 2 leti ječe, novosadsko prizivno sodišče pa mu je kazen zvišalo na 10 let. _ Utrok iidal lastno mater — morilko. Lani v januarju eo našli v bližini samostana Ostrog umorjeno staro redovnico Marijo Plamenac Vse poizvedovanje za zločinci je bilo brezuspešno. Te dni pa je bil »ločin skoro po dveh letih nenadoma pojasnjen. Otrok posestnika Joše Mihajlovića je izble-betal, da je njegova mati ubila nesrečno redovnico. Orožniki so otroka zasliševali m povedal je, da je bil z materjo, ko je ta ubila redovnico. Z eno roko ga je držala za roko, z drugo pa je opletala po redovnici toliko časa, da se je mrtva zgrudila. Umorila jo je v koči blizu samostana. Po zločinu je naglo preiskala vso kočo in vzela 100 Din. Orožniki so Mihajlovicevo aretirali. Priznala je zločin, dejala pa je, da je živela v nepopisni bedi. Plamenčeva ji je posodila 300 Din, ki jih je potem zahtevala nazaj. Denarja ni imela in tedaj je sklenila odkrižati se redovnice. Orožniki so ubt-jalko izročili sodišču. — Strašna smrt 71etne deklice. V selu Prijedor pri Čačku je te dni 71etna n<~. storita na paši zanetila ogenj. Ko je legla k ognju, se ji je vnelo krilce in hipoma je bila v plamenih. Otrok je strašnim opeklinam podlegel. — Pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št 3. n. nastropje. Vnod Mestni trg 22. aH Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepce. 6-L Sprememba kavarniškega orkestra v Zvezdi Dnevno od 5. ure pop. svira v kavarni nov prvovrsten salonski orkester. Iz Ljubljane —lj Pevskj zbor slovaških učiteljev, ki se nahaja sedaj na turneji po Jugoslaviji, pride tudi v Ljubljano m priredi tu v zvezi z Jugoslovensko - češkoslovaško ligo 24. L m. slavnosten koncert v proslavo obletnice rojstva češkoslovaške republike. Koncert bo v veliki dvorani hotela Union. Slovaški gostje prispejo v Ljubljano 24. t m. z osermirn vlakom ob 13.46 popoldne. Na vabilo Jugoslovensko češkoslovaške lige so se zbrali zastopniki ljubljanskega učiteljstva in ljubljanskih pevskih društev ter se posvetovali glede sprejema. Dogovorili so se o vseh podrobnostih. Storili bodo vse, da bo sprejem čim najprisrčnejši in slavnostnejši, zlasti ker je to prvič, da posetiio Ljubljano in Slovenijo slovaški pevci. Slovaški učitelji so doslej koncer-tirali v Novem Sadu, Petrovcu, Stari Pa-zovi in Beogradu, povsodi z velikanskim uspehom. Prekrasne slovaške narodne pesmi, ki jih pojo z nedosegljivo umetnostjo, so izzvale povsod viharje navdušenja. Zimske plašče za gospode in dame Manufaktura I* sip PUnkir, Ljubljana Kredi tiramo —lj Obnova hiš. Na Valvasorjevem trgu oziroma na Rimski cesti so začeli zadnjo sredo postavljati oder ob reprezentančni dvonadstropni hiši (štev. 2). Obnovo ometa in preberjenje zidovja je prevzela Prva slovenska zidarska zadruga. Z obnovo te hiše bosta trg in ulica pridobila na lepoti. Hiša je last Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. V Lingarjevi nHci in na Poga-čarjevem trgu stoji oder ob trinadstropni palači, ki ima štiri pročelja, namreč: v Stritarjevo in Lingarjevo ulico, v šolski drevored in na Pogačarjev trg. Letos se popravi le ogel ob Lingarjevo ulici in Po-gačarjevem trgu. V poletnih mesecih in v zadnjem času se je lepo število manjših hiš obnovilo tudi v predmestjih. Tako so dobile na Zaloški cesti novo prijazno lice hiše štev.: 57, 64, 96, 136, 140 in 142; v Bohoričevi ulici Svetelova hiša (štev. 9) in Kegujeva hiša (štev. 10), v Zalokarjevi ulici Vidmarjevo domovanje (štev. 9), Na zavrtih hiši štev. 2 in 6 ter na Grudnovem nabrežju enonadstropna hiša (štev. 3). Na Cesti na Loko je obnovljena zunanjost pritlične Breskvarjeve hiše (štev. 28), na Stranski poti hiša štev. 9 in 15, na Selu v Predo-vičevi ulici enonadetropna GnstinČiČeva hiša (Štev. 12). Tako se kaže v mestnem središču kakor tudi v predmestjih, da hoče biti slovenska prestolnica v istini lepa bela. —lj Na ilirsko razstavo v Narodnem domu je iz Črnuč pripeljal šolski upravitelj g. Mahkota svoje učenčke, ki so z največjim zanimanjem zasledovali razstavljene predmete, ker jim je že prej toliko povedal o francoskih bojih okrog Črnuč. Gospod učitelj je s posetom dal najlepši zgled mestnim srednjim šolam, ki le redko kapljejo na razstavo. Ce učenci osnovne šole lahko s pridom slede razlagi svojega učitelja, je obisk še bolj koristen srednješolcem Ker je razstava odprta le še do ponedeljka zvečer vsak dan od 9—17, naj se obiskovalci naglo zvrste. —lj Velika gasilska vaja. Jutri v nedeljo bo naše mesto zopet imelo priliko videti izvežbanost onih mož, ki brez ozira na priznanje aH plač;lo prostovoljno stoje v službi človekoljubja. Vršila se bo ob 14. velika gasilska vala na vsea obsežnih prostorih pivovarne »Union«. Pri vaji bo sodelovalo 11 gasilnih društev in bo to ena največ-ih vaj, kar se jih je do sedaj vršilo v Ljubljani. Točno ob dolocenj uri bo tovarniška sirena opozorila na nevarnost, nakar bo grajski čuvaj z dvema topovskima streloma alarmiral gasilce. Vodo bo oddajalo pet motornih in dve ročni brlzgalni. in sicer na 16 cevi, od katerih bo napeljanih 6 na visoke prosto stoječe lestve. Vaja bo velikega praktičnega pomena za gasilstvo, ki pride v poštev za požarno varnost mesta Ljubljane in bližnje okolice ter bo nedvomno zanimala tudi občinstvo, predvsem pa hišne posestnike, trgovce in obrtnike ter vse one, ki se zavedajo vrednosti svojega imetja. —JI K petje v spomin pokojnih na praznik vseh svetih na pokpališču pri Sv. Križu so vabljeni vsi ljubljanski moški zbori in pevci. Naštudrrajo naj naslednje nagrob- nice: L. Adamič: irlovo IV tiiii noCi utrnila) r\ Ferjančič: Slovo mrtvim tO, tiospjd), J. Pavčič: Pomladi vse se veseli. O D::. : Vigred. Z. Prelovec: Oj, Doberdob. Skupne vaje se bodo vršile v Glasbeni Matici. Han in uro objavimo pozneje. —lj Otvoritev sadne razstave. Danes ob 9. dopoldne je bila otvorjena na velesejmu izredno bogato založena sadna razstava, katero so si ogledali po otvoritvi mnogi strokov njaki, ki so se izrazili o nji zelo pohvalno. Opozarjamo občinstvo na razstavo, kjer se dobi krasno sad;r vseh vrst, posebno zimska jabolka. _lj Usoda niarijoneinih gledališč — ali naši iiuacni in policijski oblasti. Sokol na Taboru se mnogo trudi, da nudi mladini prosveto, vzgojo in zabavo. Bratje in sestre imajo večer za večerom skušnje in priprave. Društvo mnogo žrtvuje vzlic temu, da ima še težka gradbena bremena. — Pri predzadnji predstavi je imela marijonetna predstava dohodkov 78 Din. Navzoči finančni kontroli je izplačala 16 Din, stražniku 24 Din, za dovolilnico 10 Din, za uporabo elektrike 30 Din in ako se računajo še stroški za uporabo prostora in čiščenje, potem bi se morale vobče predstave za mladino ukiniti. Finančna kontrola izdela dvojni zapisnik za dohodke, drugi dan mora izstaviti posebno potrdilo — policija straži 6"—lOletne otroke. Čudne stvari. Finacna oblast odtegne 20% uporabljajoč taksno postavko 99b (kult. prireditve z 10^o takso)- — Apeliramo na finančno in politično oblast, napravite konec tej praksi, ne ovirajte kulturnega deja z tzi' -g*"'**- % svojih ljudi in kulturnih društev. —lj Poučno ekskurzijo nameravajo pri-red&ti po zavrženem izpitu maturantje strojnega odseka na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in sicer v industrijska centra Avstrije in Češkoslovaško, da si tako tudi v praktičnem pogledu razširijo in poglobijo svoje duševno obzorje in teoretično znanje. Obrnili se bodo z iskreno prošnjo na jugoslovensko javnost, da jim v svrho poučne ekskurzije priskoči gmotno na pomoč ter tako pomaga udejstviu" njihovo idealno stremljenje po strokovni izobrazbi in napredku v korist Jugoslavije. Pripravljalni odbor sestoji iz dijakov in profesorjev in-ženjerjev ter se toplo priporoča naši javnosti v blagohotno upoštevanje. —lj Priporoča se radi pomanjkanja Iz-lcžb ogled blaga za zimo v trgovini Novak na Kongresnem trgu 15. —U Klub Primork se udeleži žalne maše za pok. Vladimirjem Gortanom jutri ob Pol 11. v cerkvi v Šiški. K maši vabimo vse članstvo in ostalo žensrvo, ki čuti z nami. —lj »Sočani«. Jutri v nedeljo bo v novi šišenski cerkvi maša za pok. Vladimirja Gortana ob pol 11. Zbirališče članov pred kavarno Evropa. Odhod točno ob % 10. —U Organizacija jugoslovanskih emigrantov (Or-J-m). Jutri ob pol 11. maša za pok. Vladimirja Gortana v novi cerkvi v Šiški. Odhod članstva ob 10. izpred kavarne Evropa. — Sokol I. svojim telovadnim oddelkom. Jesenski hlad nas sili, da se poslovimo pri telovadbi od zelenja in solnca. Na novo se zbiramo v čistih in zračnih prostorih velikih telovanic na Taboru. Prednj. zbor je dovršil svoje priprave za preosno-vo oddelkov in za redno vežbanje tvarine za jesen in zimo. Večje izmene nastopijo v vodstvu ženske telovadbe članic. Mlajše in starejše preiskušene moči se posvetijo ženski vežbi in želijo sodelovati za povzdi-go ženskih telovadnih oddelkov. Bratje in sestre, pridite, razmnožite naše vrste. Dolžnost do sebe. svojcev in do naroda je, da skrbite za svoje zdravje, da posvetite vsaj 2—3 večere po dnevni zaposlitvi zdravju in razvedrilu. V sokolski telovadnici dobite pravo' spoznanje glede razmerja poedinca k ljudstvu In državi. Moški oddelki telovadijo v ponedeliek, sredo in petek, ženski pa v torek in četrtek. Prvi ženski telovadni večer po preosnovi se vrši v torek 22. trn. ob 20. uri. Pridite vsi, opozorite na to prejšnje in nove te-lovadke. — Ženski prednjački zbor. —Jj Prošnja. Prosilec Alojzij Ambrož sern bil pred tedni deložiran iz stanovanja na Glincah. Imam 6 otrok in sem na cesti. Bliža se zima, zato sem primoran zgradit: barako na zemljišču, ki mi ga nudi občina Vič. Ker pa nimam sam zadostih sredstev na razpolago, prosim usmiljena srca. da mi v stiski priskočijo na pomoč ter podarijo les, da si zgradim zasilno barako. —Ij Novi plesi letošnje sezone Foxtrott, Tango, Englisch Waltz. Passo doubler te izvirne novitete Six Eight in Ouick Steep so na programu Plesne Šole na Taboru, ki se vrši vsako nedeljo zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. Pouk, ki ga vodi priznani plesni moister g. Košiček, se je razdelil po vzorcu najboljših olesnih šol v inozemstvu, tako daje od pol 20. do pol 21. ure pouk za začetnike, od 21. do 22. ure pa za ostale, ki so že iz prejšnjih let prinesli s seboj neka! plesnega znan in. K poseru šole so vabljeni vsi, ki si žele priučiti vse ono, kar je potrebno za nravno-estet-sko in tennično dovršenega plesalca in družabnika. 586-n —Ij Poskusen samomor. Na našo včerajšnjo notico o poskuseriem samomoru sprevodn. žene Katarine K. se ie oglasil v uredništvu njen soprog in zadevo pojasnil, češ da je njegova žena le do pomoti pila neko drugo jedko tekočino, ne pa, da bi jo bile do tega privedle družinske razmere. Po zdravniškem mnenju je pone» srečenka izven nevarnosti. —I] Jugoslovenl! Počastite spomin bla* gopokojnega rojaka-mučenika Vladimirja Gortana in se udeležite polnoštevilno ma-še-zadušnice, ki se bo brala v nedeljo ob pol 11. uri pri oltarju Svetogorske Marije v novi Šišenski cerkvi. — Akad. mladina. — Privatna bolniška balgajna »Merkur« v Zagreba, poverieništvo LJubljana, Reslje-va cesta 13.-T., leto. tel. št. 24—74 sprejema prijave od 9.—14. ure. 582-n Smrtna nesreča na Celovški ce?t« Ljubljana, 19. oktobra. V soboto okoli 1X.30 se je na Celovški cesti nasproti Kopačeve svečarnc pripetila težka nesreča. Zvečer je na Celovški cesti običajno izredno živahen promet- Ljudje iiite z dela v okolico, drusi sc \\\ vračajo v mesto. Ob tem času je peljal 15-letni mizarski vajenec Bogomir Smrkolj, u^luzben Pri mizarju Smoletu v Tacna, majhen dvo-kolesni voziček. Venadoma je pridrvel za njim mestni avtobus, ki je vozi! proti £i>iki. Šofer je najbrž hotel ianta prehiteti, pa se je premalo ognil na levo. Avtor^ je zadel ob voz in močan sunek je vrgel ubogega ianta z vso silo daleč stran na cesto. Va-dec je bil tako močan, da je fantek s prebito lobanjo in pretresenimi možnani nezavesten obležal. O težki nesreči je bila takoj obveščena rešilna postaja. Njen avtobus je prepeljal Smrkolja v bolnico. Deček se vso noč in tudi v nedeljo ni zavedel, šele v ponedeljek se je osvestil. Njegovo stanie se je sicer trenutno zboljšalo, toda včeraj se ]e /nova poslabšalo. Ponoči je deček pade! v agonijo, davi pa je umrl. Policija je zaslišala šoferja Henriki < ki je šofiral mestni avtobus. Baje je lofer deloma kriv nesreče. Rosimov diagram It in naša kuriva Ljubljanu, ll> oktobra. Snoči je predaval ravnatelj L'rada /a pospeševanje obrti inž. jj. Gulič v društvenih prostorih *clTdruženja jujjoslovenskih in/e-njerjev im arhitektov, sekcija Ljubljana« o Rosinovcm diagramu It m o naš'h kurivih. S predavanjem je nameraval seznanit' svoje stanovske kolege iz prakse, pred\:>em one, ki imajo posla s procesom zgorenja vseh vrst domačih jjoriv, n. pr. pri marti-novih pečeh, v cementarnah, keramiki* parnih napravah itd., in sicer s pomočjo poenostavljenih izračunov teh sicer Keio kompliciranih procesov na podlagi rezultatov, ki jih je dosegel v zadnjem času pr<>-fesor rudarske akademije v Freiburgu p. dr. ing. Rosm. Predavanje, ki je bilo vsokoz strokovnega značaja, je pokazaJo rta podlagi matematičnih razmotrivanj in števiJnih podatkov domačih kuriv, da so Ros i nov i rezultati rudi za nada kuriva veljavni in bodo zaradi njih enostavnosti popularizirali proces zgorenja, ki je bil doslej baš zaradi njegove kompliciranosti težko dostopen, čeprav ne moremo oporekati, da je ta p rtv ces tvoril v pradobi človeštva podlago za vso našo kulturo. Predavatelj je zaključil predavanje % praktičnimi primeri, ki so najbolje ilustrirali praktičnost Rosrnovih diagramov. Iz Celja — Sokolska župa v Celju. Načelstvo celjske Sokolske župe sklicuje sejo društvenih načelnikov in načelnic na nedeljo, 20. oktobra t. L v zborvalnici Sokolske, t društva v Celju (mestna osnovna šola). Začetek ob 8. uri dopoldne. Dnevni red: 1. zapisnik zadnje seje, 2. poročilo o žup-nem zletu in župni tekmi, 3. župnj tečaj, 4. priprave za II. jugoslovenski vsesokolski zlet v Beogradu 1930. 5. slučainosti. Bratje načelniki, sestre načelnice! Zavedajte s» važnosti seje župnega prednjačkega zbor* in se odzovite polnoštevilno. Zdravo! Zupno načelstvo. —c Iz plesnega krožka Sokola v Celju. Bivši plesni krožek sklicuje jutri popoldne ob 15. v malo dvorano Celjskega doma sestanek v svrho pričetka vaj. Povablien je tudi g. Čeme iz Ljubljane, katerega se bo naprosilo, da bi zopet pvezel Sokolovo plesno šolo. Pridite vsi in pripetite nove interesente. —c Prva letošnja predstava v celjskem Mestnem gledališču je bila v sredo zvečer Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, s katero je otvorilo mariborsko Narodno gledališče 'etošnio serijo svojfn gostovanj na našem odru. Preds*a-va je zelo dobro uspela in ie zaslužila, iz-vzemši nekaj rrran;ših napak, v Polni meri viharen aplavz navdušene publike. Ako bodo vse predstave, ki jih namerava vprizo-riti mariborsko Narodno gledališče v tek^ či sezoni v Celju, na taki višini, kakor je bila prva, ne more biti nobenega dvoma o uspehu in Celjani bodo gotovo izkazali svojo resnično hvaležnost požrtvovalnemu mariborskemu ansamblu. —c Nedeljska slavnost v Vojniku. Jutri se bo vršila v Vojniku pri Celju velika proslava odkritja spomenika vojnim žrtvam iz občin Voinik trg, Škofi a vas. Višnja vas in Bezovica. Natančnejši spored je razviden iz velikih lepakov. Dovoljena je polovična vožnja na železnici. —c Dežurno lekarniško službo v Celju vrši danes do vključno prihodnjega petka 25. oktobra lekarna »Pri križu«. Kralja Petra cesta v novi palači Ljudske posojilnice. —c Smarjetski most pri Rimskih toplicah popravljen. Preteklo zimo ie taleči se led odnesel pri močnem porastu vode obe stranski kozi mostu čez Savinio pri vasi Šmarjeta pri Rimskih toplicah. Most so tekem zadnjih tednov popravili in prenoviH. V strugi so ob obeh bregovih poleg dosedanjih dveh betonskin stebrov zgradili dva nova betonska stebra Prehoda čez popravljeni most se pešci že poslužujejo. Zadnje dela bodo v kratkem končno dogotovljena. —c Nujen sestanek vseh narodno-kul-turnih društev v Celju. Društvo »Sočac ▼ Celju vabi vsa narodno-kulturna društva v Celju na nujen sestanek, ki se vrši nocoj ob 20. url v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Diuštva se naprošajo, da pošljejo na sestanek svo'ega predsednika oziroma njegovega namestnika in po možnosti tudi tajnika. Zadeva Je važna in mirna! Štev. 240 Stran 5. Kateri izumitelji dobe patente Do 31. decembra vloženih 10.059 patentiranih prijav, od teh samo 1095 rejši patent dobil pred 370 leti Slovenec ih - Najsta- Ljubljana, 19. oktobra. Naš urednik je obiskal našega strokovnjaka za patente in tovarniške znamke g. inž. Milana š u k 1 j e-ta, da «e informira o naših izumito-lfih in njih izumih, po^m P* ° -pM" tentni zaščiti, ki jo daje država za te izuma. G- inženjer je bil tako Iju-beznjiv, Je odgovoril izčrpno na vsa vprašanja, ki bodo nedvomno zanimala našo javnost in vse one interesente, ki fio se doslej obračali na nas glede informacij! — Od kdaj obstoji v naši državi zakon o patentih in kdaj ste otvorili patentno pisarno? — Pod patentom razumemo s posebno listino posvedočeno pravico, ki jo daje drŽava izumitelju ali njegovemu pravnemu nasledniku, da sme skozi določeno število let obrtoma proizvajati svoj izum, pri čemer je tretjim osebam zabranjeno proizvajati in izkoriščati zaščiteno iznajdbo. Zakonita zaščita izumov ee je najpreje uvedla os Angleškem leta 1620, nazadnje pa na Nifflsoiemskem (leta 1910), dočim Srbija ni imela patentnega zakona. Po mirovni pogodbi, sklenjeni v Saint-Uerraainu, je morala tudi naša država urediti zakonito za-Sčito patentov, modelov io vzorcev ter tvorniških in trgovskih znamk (žigov), kar bo je izvedlo z »Zakonom o zaščiti industrijske svojine-c iz l-eta 1920 in 192*2. noveliranim z novim zakonom 27. aprila 1928. Pač pa so bili že preje obstojali slični zakoni na teritoriju bivje nvstro-ogrske monarhije in je zanimivo, da se je raztezala veljavnost avstrijskega zakona na Bosno in Hercegovino in na kneževino Lichtonstein-ako. Vse posle zaščite pravic industrijske svojine vrši Uprava za zaščito industrijske svojine v Beogradu, kateri načeluje predsednik, naš ožji rojak g. dr. Janko šuman. Ta urad spada v resor ministra trgovine in industrije. Poslovanje Uprave se je začelo 1. januarja 1921. Z.e takrat je bila naša država priglasila svoj pristop k mednarodnim konvencijam; k pariSki konvenciji leta 1883. ki zadeva v glavnem patente, in k takozvanemu madridskemu aranžmanu leta 1891 o mednarodni registraciji tovarniških in trgovskih žigov Ker se zanimate tudi za mojo pisarno, naj povem, da sem bil zaprisežen kot patentni inženjer dne 10. januarja 1921 in da sem istega dne vložil za neko angleško družbo svojo prvo patentno prijavo, ki je bila sploh prva, kar jih je bilo vloženih v naši kraljevini. — Koliko patentnih zastopnikov imamo v Jugoslaviji? — V tem pogledu je naša kraljevina razmeroma bogata. V samem Beogradu je prijavljenih 18 patentnih odvetnikov in 10 patentnih inženjerjev, v drugih mestih 5 patentnih zastopnikov, v Sloveniji 2. Seveda ne pozna m vseh teh gospodov in tudi n imam točne evidence o njihovem poslovanju. Ni pa dvoma, da so med njimi prav odlični strokovnjaki. _ Imate I i statistika patentnih prijav, vloženih pri beograjski upravi? Koliko prijavijencev je domačinov in koliko inozemcev? Statistika vaše pisarne? — Dam vam lahko dosti točne podatke. Samo tega se bojim, da se ne bi vaša publika prestrašila velikih številk, zlasti ker prevladujejo inozemci. Pri beograjski patentni upravi je bilo do 31. septembra 1929 vloženih 10.059 patentnih prijav, odobrenih pa 6417 patentov, kar ustreza 63%. Od teh prijav je bilo inozemskih 8964 aH 89%, domačih pa Sama 1095 ali 11%. Moja pisarna je imela v nekem pogledu več sreče: vložili smo inozemskih in domačih patentnih prijav 1971, od katerih je do vedlo 1440 do dodelitve patenta razmerje vloženih in odobrenih prijav je tedaj Domačih prijav je bilo 195, in to za 58 prijnr-Ijencer, tujih pa 17-6, ozr. 617 prijavljen ter. Tudi v moji pisarni pride samo 10 prijav domačega porekla na vsakih 100 vloženih prijav. To neugodno razmerje je pač posledica dejstva, d* jo v naši državi in bistrija še prpmalo razvita hi da si obetajo v drugih državah možnost znatnega uvoza k nam. Največ izumov nastane v velikih industrijskih obratih, zlasti v onih mašinske in elektrotehnične stroke, kjer imajo velike tovarne tudi lastne patentne oddelke, v katerih preiskušajo izume lastnih strokovnjakov in sestavljajo patentne opise, ki naj služajo za podlago patentnim prijavam. Naši domači izumitelji so večinoma samouki, ki ne poznajo tehnične literature ia tudi niso imeli prilike praktično zasledovati razvoja in napredka industrijske produkcije v dotični stroki. Zato se večkrat dogod'. da domač izumitelj z mnogim trudom samostojno izumi znamenito iznajdbo, ki pa je bila. kakor se potem izkaže, zunaj že prej znana in uporabljena ter ne more biti več zaščitena. — Kateri izumi »e morejo patentirati? Kakšne koristi in pravic© daje patent? — Najstarejši patent, kar jih poznamo, je podelil nemški cesar Ferdinand I. pred 370 leti nekemu Janeza Kunradu iz Pres- nice (tako sem svojčas čital, pa nisem ugotovil, kje da leži ta Presnica), in sicer je bil podeljen oni privilegij za iznajdbo, označeno takole: »Da se s cenenim dodatkom k d rvam ali oglju pristedi polovica tega goriva, s čimer postane prekomerno izsekava-nje gozdov nepotrebno:. Prav škoda je, da se je ta iznajdba izgubila, ker bi bila tudi nam koristna. Cesarica Marija Terezija ni bila vneta za patentne privilegije, ker se je takrat propagirala svoboda dela in trgovine in je ona dovoljevala privilegije le po strogi preizkušnji na novost in koristnost prijavljenih iznajdb. V naših časih je postopanje vse točne j-še urejeno in se daje patent za vsako pravilno prijavljeno iznajdbo, ki izpolnuje dva pogoja: da je povsem nova in da dopušča obrtno ali industrijsko izkoriščanje. Od patentne zaščite so izključeni znanstveni nauki in pravila, potem izumi, ki se nanašajo na pridobivanje predmetov državnih monopolov, nadalje vse nespodobne in nemoralne stvari, slednjič pa ljudska hranila, medicine in sredstva za dezinficiranje ter sploh vse kemične snovi, dočim se more zaščititi postopek za izdelavo hranil, medicin in kemikalij. V zakonu je posebej navedeno, da se ne more patentirati »per-petuum mobilec: to pa zato, da se patentna uprava ubrani tistih navdušenih izumiteljev, ki hočejo po vsej sili žrtvovati čas in denar za čudežno mašino, katere nočeta priznati ne znanost, ne državna oblast. Beograjska Uprava za zaščito industrijske svojine ne izvršuje uradne preizkušnje novosti izuma in prepušča prizadetim interesentom izpodbijanje patentnih pravic po izumih, katerim manjka novost. Enako postopajo nekatere druge države, tako patentna urada v Parizu in v Rimu. Večina patentnih uradov pa ima obligatorno preizkušanje novosti, tako zlasti oni v Berlinu, v Pragi in na Dunaju. Odobreni patent daje lastniku pravico, da sme obrtoma izvrševati patentirano izr najdbo, ne da bi bil vezan na določbe, ki sicer veljajo za nastop obrta. Tako mu za rokodelski obrat ni potreben dokaz usposobljenosti. Najvažneja pravica njegova je ta, da ne sme nihče drugi proizvajati patentiranih izdelkov v državi, v kateri je patent podeljen, niti ne sme v to državo uva- žati takih izdelkov. Prijavileo. pa uživa tudi prvenstvo prijave v vseh državah patentne unije, ki obsega ves kulturni svet; to prvenstvo traja leto dni od prve prijave šuma. Izumitelji so po večini častiieljni in se veselijo moralnega uspeha, ki se izraža v pridobitvi patenta. Glavna roč je pa vendar denar, in Čim ima izumitelj v rokah prvi odlok patentnega urada, že ižče pota, kako bi finančno izkoristil svoj produkt duha. To je povsem razumljivo, ker je dandanes denar ljudem potreben ;n je bolje, če ga ima človek več. — Ali so ram znani kaki posebni zanimivi patenti? — Ne vem, gospod urednik, kako naj odgovorim na to vprašanje. Za neko ameriško družbo sem ▼ Beogradu prijavil 33 patentov, zaderajočih šivalni stroj. Ne da se tajiti, da so šivalni stroji sami po sebi zanimivi za velik del občinstva. Zdi se mi pa, da meri vaše vprašanje drugam. Lahko bi vam navedel iz zgodovine patentov zelo znani primer rezanja kovin in drugih ma-terijalij s kisikom, ki se da prilično izvesti z vsakim aparatom za avtogensko varenje. Dotični patent je bil podeljen izumitelju, ki je bil prišel na to, da se more odstraniti ilovnati zamašek odpusta Kvamiških i*»či s pomočjo kisikovega curka, usmerjenega na razbeljeni zamašek. Pod uplivom kisika je ilovica pregorela in se je odpust odprl. Patentna zahteva je bila tako spretno in široko stilizirana, da so lastniki tega patenta dolgo vrsto let prejemali licenčne pristojbine za vsako rezanje s kisikom, brez dvoma tudi od onih aparatov, katerih so se kasneje posluževali nepošteni ljudje za tajno odpiranje jeklenih blagajn. S tem pa nikakor nočem izreči očitka onemu izumitelju. Na splošno so iz mojega vidika zanimivejši patentni spori nego patenti sami. Odkar je postala Avstrija razmeroma mala država, je število patentnih prijav pri dunajskem patentnem uradu padlo na pičlo število, navzlic temu pa so gospodje patentni odvetniki na Dunaju preko mere zaposleni 6 patentnimi obravnavami. Nisem mogel ugotoviti, zakaj je postal avstrijski svet tako prepirljiv. — Kateri slučaj iz vaše patentne prakse je bil najbolj zanimiv? — Gospod urednik! Ne zamerite mi, če se izognem odgovoru na to vprašanje. Moja pisarna deluje šele 8 let in so skoraj vsi po njej izposlovani patenti še živi, tako da jih ne moremo prištevati zgodovini. Tudi bi mi šteli drugi klijenti v zlo, če bi posebno odlikoval enega izumitelja in ostalim ne priznal enake vrednosti in zanimivosti njihovih izumov. Sicer pa menim, da utegne postati vsega preveč, če bi se ta najin prijeten razgovor še podaljšal. —k. OTROŠKE NOGAVICE Zdaj Je najugodnejši čas za izseljevanje Dva naša izseljenca v Južni Ameriki načciujeta nitratski družbi, ki poseduje 40 tovarn in zaposluje 60.000 delavcev — Predrznost tihotapcev Bogataševa skrb. — Papa, gosli, na katere bo maš gost dnevi igral, so stare baje 150 let — Križ boži, da bi le nihče lega rte zvedel! To bi brla sramota. V 10 letih po vojni je izselilo fz Jugoslavije 13o.OOO ljudi, a vrnilo 71.000. Izseljenci so samo lani poslali v domovino v naši varuti skoro eno milijardo Din. Jugoslovensko izseljensko udruženje v Splru jc izdalo »Prfručntk za iseljenike«, ki sta ga sestavila na podbagi dolgoletnih izkušenj bivša izseljenca I F Lirpis-Vukić in Ambrož Strižić. Knjiga, obsegajoča 120 strani, vsebuje vse, kar mora vedeti, kdor se odloči za odhod v Ameriko Takoj v uvodu dajeta avtorja 20 zelo važnih nasvetov vsakemu izseljencu. Slede splošne misli o tem, kdo se lahko izseli v Ameriko, nato dokumenti za pridobitev potnega lista in vizuma ter nasvet, kako bodi obls-čen izseljenec. Najugodnejši meseci potovanja v države Južne Amerike so oktober, november in december. Letni časi sc namreč vrste v Južni Ameriki obratno kot pri nas. Poletje n. pr. se začne 21. decembra, torej takrat, ko se pri nas začne zima, jesen, ko je pri nas pomlad itd. Meseca novembra se v nekaterih predelih Argentine že pričenja žetev. Odkar se naši ljudje ne morejo v večjem števihj izseljevati v Zedinjene države ali v Novo Zelandijo, a v Avstralijo in Kanado v malem ali v omejenem številu, je postala Argentina cilj skoro vseh naših izseljencev. Od L 1924. do konca 1. 1°2S. je odpotovalo v Argentino na delo nad 40 tisoč Jugoslovenov. Argentina je Štirikrat večja od Jugoslavije, a ima samo 10 milijonov prebivalcev Po kulturi je najnaprednejša dežela Južne Amerike. V glavnem ie poljedelska dežela, zato je tam za poljedelske delavce največ izgledov za zaposlenje Za časa žetve se da zaslužiti 300 do 1500 pesosov ali v našem denarju do 36.000 E>in. Izmed obrtnikov najdejo najlažje zaslužek zidarji in delavci v kamnolomu. Zelo ugodni so pogoji za izseljevanje v Chile. Od izseljenca se zahteva le. da je zdrav, sposoben za delo, da zna brati in pisati ter da predloži garancijo za vzdrževanje v tujini. Republika Chile se razprostira v daljavi 4000 km ob južni obali Pacifika in ima okoli 4 miljont prebivalcev. V njej živi sedaj okoli 12.000 naših izseljencev, ki se večinoma bavijo z živinorejo, trgovino in industrijo. Z marljivim in vztrajnim delom so se nekateri povzpeli tako visoko, da posedujejo po sto tisoč ovac, od katerih prodajajo volno in meso. Nekateri so celo izdajatelji velikih dnevnikov v Španskem jeziku, drugi zopet lastniki velikih parnikov. Največji jugosloven-ski industrijalci so: Pasko, Baburvca, Fran Petrinović, Josip Lukinovič in Jakov Sa-biancello. Gg. Baburica in Petrinović naee-ljujeta največji nitratski družbi The Lau-taro Nitrate Companv, ki poseduje 40 tovarn. V raznih podjetjih, ki jih vodi gosp. Baburica, je uslužbenih okoli oO.OUO delavcev. G. Jakov Sabiancello načeljuje nitratski družbi, ki se imenuje po njem in poseduje 23 tovarn. The Lantaro Nitrate Co. ima svoj veliki urad za Evropo v Londonu, Sabiancello družba pa v Parizu. Naša izseljenca Baburica in Petrinović sta v družbi Mihe in Nika Mihanovića ustanovila po vojni veliko trgovsko paro-brodno družbo, ki se je letos preosnovala v novo družbo »Jugoslovenski Llovd«. — Družba poseduje 26 parnikov po 6000 do 10.000 ton. Na parnikih je uslužbenih okoli 1000 naših mornarjev, strojnikov in kapetanov. Naši izseljenci v republiki Chile pa niso napredni le v gospodarskem pogledu. Za časa vojne so organizirali Jugoslovensko narodno odbrano, ki je razširila svoj delokrog rudi tu Argentino. Naši ilirfJTIt-ci so v kratkem /brali 56 milijonov Din T narodne svrhe, v/drževati so več let JogO* slovenski odbor v Londonu, izdajali ča>o-pNe v našem in španskem jeziku, sklicevali zborovanja in kongrese ter vodili velikopotezno propagando ta osvoboditev in zedinjenje Srh >\\ Hrvatov in S' vencev. Čeprav so Zedinjene drŽave silno omejile dotok izseljencev — kvota iz nase države znaša komaj S45 — na falloal mnojfi lahkomiselni ljudje verujejo, da jih Vodo razni agenti pretihotapili v Zedinjene države, in to preko Kube, Mehike ali Kanade. Pretihotapi jen je je ne samo nezakonito, marveč tudi strašno opasno PogOttO se je že zgodilo, da so se tihotapci s Kuhe pogodili z izseljenci, da jih za drag denar dovodejo do ameriške obale, a so jih oropali in pomorili, njihova trupla pa pometali v morje Na mehiški meji so nedavno privedli skupino jugo-lovenskih izseljencev do neke reke in jim nasvetovali. naj jo prebredejo, da dospo na ameriško stran. Ko so dospeli izseljenci do srede reke, so tihotapci začeli streljati za njimi in so jih oropali. Samo eden je ostal živ. Ce se komu vendarle posreči, da se vtihotapi v Zedinjene države, si s tem se ni zagotovil svojega obstanka v deželi, ker i.hko ostane v njej samo oni, ki je dopo-toval zakonito, t. j. po kvotnem zakonu. Policja Zedinjenih držav ga lahko vsak ča* aretira. Ko je aretiran, ostane po već mesecev v zaporu, a potem pa viada Zedinje-nih držav deportira v deželo, iz katere je priseL Če se kdo, ki je že bil deportiran, ponovno vtihotapi v deželo in je aretiran, ga smatrajo za zločinca, ki ga kaznujejo z globo in z zaporom, a potem deportirajo. Ker se skušajo vtihotapiti naši izseljenci predvsem s Kube v Zedinjene države — o čemer so oblasti Zedinjenh držav zelo dobro poučene, ker križari jo njihovi oboroženi pazniki neprestano ob obali proti Kubi, da tihotapstvo preprečijo — je vsakomur svetovati, ki želi sebi dobro: Varuj se Kube! Važni so v omenjeni knjigi članki: Kdo se lahko naseli v Argentini, dohod v Bue-nos Aires, Argentinski denar — menjava denarja, Kdaj se prične in konča žetev v ArgnetLni, Kako sc plačuje delovna, moč ▼ Argentini, Argentinski x-akon o odškodnini, Bolivija, Peru, Uruguav, Paraguav, Varujte se Kube, Ecuador-Colombia, Nekatere podrobnosti o izseljevanju v razne države Južne Amerike, Vedno jc treba biti v zvezi z nagimi konzulati, Kako se adre-sirajo pisma na konzulate. Zakaj se zgubljajo pisma. Ko izseljenec umre ali se smrtno ponesreči, Podporna društva, Jugo-slovcnska društva v Južni Ameriki, Ali ja Amerrka za naše izobražene ljudi, Zedinjene države, Pretihotapljenje v Zedinjene drŽave, Kdo in kako more v Kanado, Avstralija in Nova Zelandija, Južna Afrika, Največje jugo>Iovenske podporne organizacije v Zedm.ienih državah, izseljevanje v evropske dežele, Jugoslovenski konzulati v tujin itd. Knjigo, ki stane samo 80 Din. toplo priporočamo zlasti našim podeželskim občinam. Istočasno "kot omenjeni priročnik, je izšla v Ljubljani brošura p. Kazim it j a Za-krajška. »Izseljencem na pot«. Izdala jo je Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani. Brošura je bolj agitatoričnega nego informativnega značaja in bodo zato imeli naši ./.seljenci kaj malo koristi od nje. Mihal Zoščenko. Ni še vse izgubljeno Čudno, zares čudno je, kako se nekaterim ljudem nc ljubi živeti. Krog in krog je vse polno zanimivega, postavim borba se razvija, razni dogodki se odigravajo, vedno se kaj pripeti, koliko je samo teh tatvin! Lahko rečemo, da razmetava narava sama okrog nas z radodarno roko svoje brezplačne dobrote. Solnčece sije, travica raste, mravlje lazijo. In glej, pri vsem tem najdete tudi melanholike, ki na vse samo godrnjajo in ne najdejo v tem nič pomembnega. In sploh niti ne vedo, kako naj žive na tem božjem svetu. Ne vedo, kako naj žive na tem svetu in kaj bi počeli. A morda zares nimajo kaj početi, morda bi bilo še naj-pametneje. če bi skočili v reko Fon-tanko. Ti ljudje so seveda večinoma puhloglavi melanholiki in inteligenti, ki so izgubili tla pod seboj ali ki jih mori površna izobrazba. Ti so že pod prejšnjim režimom sejali svojo melanholijo tako, da ne kaže valiti vse krivde zastran njihovega stanja na sedanje dogodke. Dovolite torej, da vam namesto te prazne filozofije opišem takega utrujenega človeka. Dovolite, da vam povem, kako se je. nehal dolgočasiti in kako je našel pravi smisel življenja. Zadeva je absolutno resnična in vredna splošne pozornosti. Skratka, posebno koristna bo ta povest inteligentnim ljudem, katerim leze že Četrti križ na rame, pa še vedno ne vedo, v čem je cilj Življenja, če se smem tako izraziti. Kar potolažijo se naj, ni še vse izgubljeno na njihovi živi jen ski fronti. Stanoval je torej v naši hiši na Va- siljevskem otoku že dokaj priletni in-teligent Innokentij Ivanovič Barinov s svojo ženo. Otrok seveda nista imela. Njegova žena je bila, kako bi dejal, damaca ne tako docela brez tal pod nogami. Po cele dneve se je ukvarjala s svojo mucko, vodila jo je na izprehod in jo krmila z jetrci in to je bil menda pravi vzrok, da se ni posebno hudo dolgočasila. Innokentij Ivanovič pa mačke ni razumel in ni našel v nji posebne sreče. Po cele dneve je hodil po stopnicah gori in doli ali je pa stal kar tako pred hišo in gledal tja v en dan, kaj se godi okrog njega. Bil je popoln melanholik. Gledati ga je bilo navadni proletarski duši naravnost, da ne rečem absolutno neznosno. Ni ga mikalo napiti se, s telesno kulturo se ni ukvarjal, na javnih shodih je govoril med splošnimi smehom o neaktualnih rečeh — tako postavim je vam nekoč razlagal, da smeti na dvoriščih tako smrde, da človek še okna ne more odpreti na stežaj. Evo vam, pa recite, če ni bil res fant od fare. Jnu, saj vam pravim: preprostemu, delavnemu Človeku ni bilo posebno prijetno gledati takega soseda in najemnika. In tako se je naš sonajemnik zopet enkrat napotil iz svojega nadstropja in ko se je tako majal po stopnicah, mu je prihitel naproti predsednik našega hišnega odbora in mu zaklical kar na stopnicah: — Prijatelj, one... tovariš Innokentij Ivanovič Barin, dovolite, da vas informiram o nečem. — Kaj pa je? — je vprašal Barinov. — Inu, za tole gre, kakor veste, se kani srednje krilo naše hiše podreti in glede na to nevarnost bodo potrebne nekatere izpremetnibe ... — Kakšne izpremembe? — je vprašal Innokentij Ivanovič hitro. — Inu, kakšne izpremembe? Kakšne so običajne izpremembe v takih primerih? Komisija deložira najemnike in jih nastani po drugih stanovanjih. A vi imate veliko sobo in tudi kuhinjo. In tako se boste morali zavoljo te nezgode malo stisniti. Skratka, sporočil mu je, da mu pošljejo dva najemnika iz ogroženega srednjega krila. Tedaj je pa Innokentij Ivanovič izjavil: — S tem se ne morem strinjati. Stanujem tu že od začetka revolucije in ne dovolim, da bi delali z menoj take eksperimente. — Po posebnem dovoljenju vas sploh ne vprašamo. Vaše dovoljenje za nas ni merodajno. — Saj sem boleh en in nervozen in-teligent in na noben način ne morem poslušati v svojem stanovanju ropota drugih ljudi. Saj že itak komaj vzdr-žim s svojo ženo, a če mi pošljete še dva ali tri najemnike, ne morem jamčiti za posledice. — O vaših boleznih slišim prvič in sploh je vsaka beseda odveč, tovariš. Toda Če ste že tako hudo inteligentni, si pa preskrbite in predložite hišnemu odboru izpričevalo o svoji bolezni, iz katerega bo razvidno, da res potrebujete večjo sobo. Teh besed se je Innokentij Ivanovič navdušeno oklenil. Takoj je hitel v svoje stanovanje, oblekel je dežni plašč in hitel po informacije, kako in kaj storiti, kje dobiti zdravniško izpričevalo in kateri komisiji predložiti izpričevalo. Po te nujne informacije se je Inno-kentiju Ivanoviču tako mudilo, da je v naglici pozabil zakleniti stanovanje. A treba je še pripomniti, da je bila njegova žena baš v tem kritičnem času z mačko na izprehodu in da se ji še sanjalo ni, da se bo tok življenja nekoliko izpremenil. Bodisi da je Innokentij Ivanovič slabo zaloputnil vrata, tako da so vzbujale mimoidočim gotove misli ali pa je kdo zavohal izredne okolnosti — skratka stanovanje zakoncev Bari-novih so v naglici malo očistili. Niso ga očistili preveč, pač pa so nekatere stvari izginile. Grozen vrišč je zagnala madame Barinova, ko §e je vrnila s svojo mačko domov. Na ženski krik se je zbrala vsa hiša. Sosede so polile gospo z vodo in jo spravile za silo zopet v človeško stanje. Po tem so jo začele tolažiti in naštevati ukradene stvari. Izkazalo se je, da manjka kožuh, binokl, galoše in razna druga roba rodbinskega inventarja. In baš ko so takole naštevali, se je vrnil dobri Innokentij Ivanovič s svojega uspešnega lova za zdravniškim izpričevalom. Treba je priznati, da jć še dokaj junaško prenesel to grozno dra.no. Najprej' je spodil iz svojega stanovanja zbrane najemnike, da bi mu pri priložnosti ne odnesli še zadnjega imetja. Potem je hitel kar v svojem mednarodnem plašču na policijo prijavit zločin. Ves naslednji dan je Innokentij Ivanovič zopet begal po svojih opravkih — dvakrat je bil pri preiskovalni instanci, potem je pa begal po vseh trgih, da se prepriča, če morda kdo prodaja njegove stvari. Tudi naslednje dni Innokentij Ivanovič ni počival. Hodil je po komisa-rijatih in prosil, naj pošljejo k njemu preiskovalno komisijo, pa tudi sam je iskal po trgih svoje imetje. Da bo nesreča se večja, je padci devetega dne po stopnicah in si iz-pahnil desno ruko. Junaško je prenašal tudi ta udarec. Se ko je ležal na stopnicah, ie glasno komandiral in delil povelja. Naročil je, naj pokličejo voz »nujne pomoči«, potem se je pa dal prepeljati v bolnico v trdnem prepričanju, da ie v polni njen storil svojo dolžnost. A čez nekaj dni ie taaokcotij Ivanovič zopet hitel po nujnih opravkih, čeprav je imel obvezano roko. Zjutraj je begal po mestu, opoldne je hodil v bolnico, kjer so mu masirali izpaluije-no roko, zvečer je pa v krogu znancev tako rekoč raportiral o uspehih prejšnjih dni. In glej, ta mož, ta intcligent, ki je bil izgubil tla pod noganji, sc je v kratkem času temeljito izpremenil. Poprej je imel tako žalosten obraz in bledo polt, zdaj je bil pa lepo rdeč in sukal se je, da nikoli tega, Laliko rečemo, da je bil popolnoma okreval na duhu in se izpremenil v energičnega, vrlega državljana. Ne da se pa reči, če bo držal ta duševni pogum vse življenje Morda vzdrži. Vse bo pač odvisno od tega, kako uredi svoje zadeve. Morda ga bo predsednik našega hišnega odbora tožil sodišču, ker ne plačuje najemnine. Ali pa ga prei>ko-valni organi znova pokličejo v zadevi ukradenih stvari. A morda si zlomi še drugo roko ali rzpahne nogo, ko Vo znova begal po nujnih opravkih. Ni pa izključeno, da umre srečen in zadovoljen. In pred smrtjo se bo spominjal vseh svojih opravkov, ki so napolnili njegovo življenje, te življen-ske borbe, ki jo je tako pogumno nosil na svojih ramah. In zadovoljen poide na oni svet. Vse naše življenje je Lw*ba. Stran 6 •SCOVENSKI NAROD-, dne 19. oktobra 1029. Štev. 240 Zlati jubilej električne žarnice Kratka zgodovina izuma, ki pomeni eno največjih dobrot za človeštvo gib. pionirjev električne razsvetljave naj omenimo samo Angleža Staita in \Vatsona ter Ruse LodigLna, Kozlova in Buligina. Močno se je približal cilju Anglež S\van, ki je že 1. 1850 sestavil žarnico, s trakom zoglenelega papiTJa, pozneje je pa rabil namesto papirja bombaževino. Ni dvoma, da bi bil Swan izumil električno žarnico, da ga ni tik pred ciljem prehitel Edison. Prvi poskusi Edisonu je dal pobudo za izum električne žarnice njegov prijatelj \Vallace, ravnatelj tovarne v Ansonii. \Vallace je bil v Ameriki pijonLr električnih obločnic. Leta 1874 je postavil v Ameriki prvi dinamo, leto pozneje je pa sestavil prvo ob ločnico svojega sistema. Njegov sotrudnik je bil Farmer, s katerim je začel \Vallace izdelovati diname. Enega je podaril Edisonu za njegov laboratorij v Menlo-Parku. Edison je dobil od \ValIacea tudi več obločnic, toda nobena ni svetila v njegovem laboratoriju, kajti Edison je imel samo plinovo razsvetljavo. Pač pa je dinamo v Menlo-Parku pogosto obratoval in napajal je tudi prvo Edison ovo žarnico. V septembru 1878 je Edison posetil \Vallacea in proučil njegove obločnice Izjavil je, da ga namerava na polju električne razsvetljave posekati, češ. da ne deluje v pravi smeri. Po povratku v Menlo-Park se je lotil Edison dela Najprej je temeljito proučil plinovo razsvetljavo, potem je pa začel eksperimentirati z žarnico. Pravijo, da je tako vestno beležil vse podrobnosti svojih poskusov, da je napolnil 200 zvezkov, obsegajočih 40.000 strani. Človeštvo se ima zahvaliti za električno žarnico bolj Edisonovi žilavosti in vztrajnosti, nego srečnemu naključju ali genijalnosti. Prva Edisonova žarnica Prva uspešna in trpežna Edisonova žar-niča je imela vlakno iz bambusa, katerega je dobavljal Edisonu japonski kmet. To vlakno so rabili za izdelovanje Edison ovih žarnic celih devet let, pri nekaterih specijalnih vrstah žarnic pa celo do leta 1908. Takoj spočetka je pa začel Edison porabljati umetna vlakna iz tlačene celuloze. To vlakno so izpopolnili na ta način, da so ga ob visoki temperaturi zoglenili. Tako je nastalo metalizirano vlakno, ki je imelo mnogo večji odpor in ki je bilo v lastnostih podobno kovinskemu vlaknu. Ogljeno vlakno ima namreč to neprijetno lastnost, da se pri visoki temperaturi drobni delci razprše po hruški in ob vise na steklu, tako da steklo počrnL Pri metaliziranem vlaknu je bil ta nedostatek mnogo manjši. Prvotno so se rabile skoro izključno žarnice z ogljenim vlaknom, toplota žarečega vlakna je znašala okrog 1800° C, povprečna poraba na eno svečo v prvotnih Edisonovih žarnicah je znašala 4.5 \V, pozneje 3 \V, v žar- nicah z metaliziranim vlaknom pa že samo 2 \V. Žarnice so svetile do 1000 ur Drugi stadij razvoja Za drugi stadij v razvoju žarnice lahko smatramo Nernstovo žarnico, v kateri je bilo vlakno iz thoria. odnosno zirkona. To vlakno je bilo pa treba segTeti na 600 do 700° C, predno je zažarelo. Fizikalno je Nernstova žarnica zelo zanimiva, praktično pa preveč komplicirana. Zato je pomenila v celotnem razvoju samo neznatno epizodo in konstrukterji so začeli operirati s kovinami, ki se dajo težko raztopiti. Prva taka kovina je bil osmium, ki se topi šele pri 2500° C. Vlakno b te kovine je napravil L 1901 znani izumitelj plinove žarnice Karel Auer. Vlakna, narejena na kompliciran način iz zdrobljenega osmia, so bila kratka m zelo krhka. Ko je vlakno zažarelo. je postalo mehko in zato je bilo treba ravnati z žarnico zelo previdno. Če se ni pokvarila, je svetila do 2000 ur. Povprečna poraba električne energije je znašala z eno svečo 1.5 W. Zadnji stadij razvoja Leta 1904 je bila izdelana v laboratoriju Siemens-Haiske v Berlinu tantalova žarnica. Kovina tantal se topi šele pri 2770° C in iz nje se da napraviti prozna in trdna žica. Toda odpor tantala je razmeroma zelo majhen in zato je morala imeti žarnica zelo dolgo vlakno. Žarnica je svetila okrog 800 ur in povprečna poraba električne energije je znašala približno toliko, kakor pri žarnici vlaknom iz osmia. \Volframove ali tungstenove žarnice onega časa pomenijo zadnji stadij razvoja. \Volfram se topi pri 3030° C, toda ta kovina je zelo krhka in zato je bila izdelava vlaken spočetka zelo težka. \Volframovo žarnico je napravil prvi dr. Just 1. 1906. NVolftamove žarnice se rabijo zdaj splošno in zadnji napredek so žarnice, polnjene s plinom, ki jih je izumil 1. 1913. Američan Langmuir. Edison Edison kot novinar Prvi Edisonov Laboratorij je izčrpal iz hruške po možnosti ves zrak tako, da ogljeno vlakno tudi pri veliki vročini ni moglo z goreti. Kovina wolf ram se pa pri visoki temperaturi spremeni v paro jo prah tako, da postane hruška črna. Da to prepreči, je Langmuir najprej izčrpal iz žarnice zrak, potem jo je pa napolnil z nevtralnim ali inertnim plimom, ki se z vlaknom žarnice ne spaja. Taka žarnica se lahko močno segreje, pa se vlakno ne razprši Langmuir je uvedel tudi novo obliko žarnice, in sicer okroglo ali celo ploščato z vlaknom v obliki spirale ali vijaka. NVolframove žarnice, v katerih ni zraka, se izdelujejo zdaj samo do 50 sveč, dočim dosežejo z nevtralnim plimom polnjene žarnice 4000 sveč. Kako mogočno se je razmahnila v 50 letih električna žarnica, priča razvoj te industrije v Ameriki, kjer imajo zdaj stroje, ki izdelujejo dnevno 50.000 električnih žarnic. Žarnica bodočnosti Kot bivši telegrafist je delal Edison ponoči in podnevi Zadostovala mu je ura počitka, pa je lahko delal zopet celih 23 ur. Enako marljivost je zahteval rudi od svojih sotrudnikov in imel je srečo, da je našel može, ki so podredili ideji svojega mojstra vse svoje osebne interese. Edison je pa imel tudi to srečo, da mu je bil na razpolago dobro opremljen laboratorij in dovolj denarja. In baš v tem je vsa Edisonova genijalnost. Dobro bi bilo, da bi Edisonov primer pokazal pravo pot onim, ki rmajo mnogo denarja ki ki hočejo svoj kapital povečati na pošten način. Problem električne razsvetljave še zda.} ni v polni meri rešen. To je potrdil sam Edison, ki je nedavno izjavil: »Noben izum ni popoln m tudi sedanja električna žarnica še daleč ni popolna. Ideal je električna razsvetljava brez toplote, a do tega cilja je še dolga pot. Sedanja žarnica je najcenejši tip, kakršen je bil kdaj izae-ian, toda bodočnost nam prinese še cenejšo žarnico. Nekateri pravijo, da mora biti žarnica bodočnosti vzor kresnice. Kolikor se tiče hladnosti njene svetlobe, se strinjam, toda težko bi razločevali barve, če bi nam svetila tisočsvečna kresnica. To bi bila zo> perna žoltozeJena svetloba. Napoči pa dan, ko bomo lahko posnemali kresnico, ne da bi posnemali njeno neprijetno barvo. To bo zahtevalo mnogo raziskovanj, mnogo poskusov in mnogo noči napornega dela, gotovo se pa najdejo ljudje, ki bodo ponoviti naš uspeh iz L 1879.c Besedovskega vabijo v Hollv-wood Zanimanje za legacijskega svetnika sovjetskega poslaništva v Parizu Besedovskega, ki je pobegnil iz poslaništva, se še rri poleglo. Postaj je čez noč slaven, toda slava mu že preseda. Radovedneži ga neprestano oblegao. Zadnje dni je sklenil omejiti sprejemanje posetnfkov in počivati Francoski pravniki se zelo zanimajo za konflikt med sovjetsklir poslaništvom in Bese-dovskim. Obe stranki namreč pravita, da bosta tožili. Sovjetska misija je hotela tožiti Besedovskega zaradi poneverbe, Besedovsk' pa zaradi krive ob-dolžitve sovjetskih zastopnikov. Konflikt je tudi iz juridičnega vidika zelo zanji-miv. Sovjetski poslanik v Franciji Dovgalevsita je nazval v oficijelni izjavi Besedovskega defravdant. Bese-dovski ima pravico po zakonu iz teta ISSl iskati zadoščenja pri sodišču. Dov-galevskd je pa kot diplomat nedotakljiv ki ne more biti sojen. Bese dov ski bi lahko tožii sovjetsko agenturo, da ie širila v javnosti izmišljene vesti, toda agentura je reproducirala vesti, ki so bile krite z avtoriteto poslanika tuje države. Zato je maio verjetno, da bi pri-še»l konflikt pred sodišče. Besedovskega so oblegali zadnje dni v hotelu fotografu no vinar ji, politika in drugi radovedneži, čeprav je bil bolan. Posetil ga je tudi zastopnik neke aimeriške filmske tvrdke in mu predlagal, nai takoj odpotuje v Hoolywood, da bi v ateljeju ponovil za film svoj beg iz sovjetskega poslaništva. Zastopnik ameriškega filmskega podjetja je izjavil, da bo postavljena točna ko p i.a sovjetskega poslaništva v Parizu v Hollywodu v štirih dneh. da bodo zgrajena po točnih načrtih tudi sosedna poslopja in obe steni, kateri je Besedovski preplezal. Kljub visokemu honorarju je Besedovski ponudbo odklonil. Zaničevani sanici Na otoku Fidži je razširjena vraža, da ustavi vsakega samca po smrti na poti v raj bog in ga izroči groznim pošastim, da ga mučijo in kaznujejo, ker se m hotel oženiti V Indrjj veljajo zakrknjeni samci za zločince, ki niso nikoli in nikjer varni, kajti možje in žene ravnajo z njimi zelo kruto. Pri Kafrih stari samci sploh nimajo nobenih pravic. V Mehiki ost riže jo v znak sramote lase vsakemu moškemu, ki se noče oženiti. Tudi na Kitajskem in Japonskem zaničujejo stare samce. Na Kitajskem se skoro ni mogoče ogniti zakonskemu jarmu, kajti tam se po roče celo duše umrlih fantov in deklet, ko dosežejo starost, v kateri bd se poročili, če bti bi'li živi. V ponedeljek 21. t m. se bo ves kulturni svet spomrnjal riajvažnejših izumov — električne žarnice. Dne 21. oktobra 1879, torej pred 50 leti, je Thomas Alva Edison s svojim asistentom Charlom Bachelorom opazoval blestečo luč svoje prve žarnice z ogljenim vlaknom pri napetosti 100 Voltov in z nepopisno radostjo je ugotovil, da je svetila žarnica celih 45 ur. S tem je bil važen problem razdelitve električne svetlobe v malih svetlobnih enotah za splošno vporabo praktično skoro že rešen. In res je električna svetloba v nekaj letih zmagoslavno prodrla po vsem civiliziranem svetu. Proslava jubileja v Ameriki Zelo svečano bodo praznovali 50 letnico električne žarnice Američani. Proslavo so organizirali Edisonovi sotrudniki iz laboratorija v Menlo-Parku. Mnogi zavzemajo zdaj odlična mesta kot znanstveniki ali ravnatelji velikih industrijskih podjetij. Stara Edisonova garda se zbere vsako leto i.a Edisonov god in na zadnjem sestanku 11 februarja t. 1. je sklenila svečano proslaviti zlati jubilej elekarične razsvetljave. Thomas Alva Edison Na posebno svečan način proslavi jubilej električne žarnice Edisonov najboljši parijatedj Henry Ford. V Dearbornu pri De-troitu, kjer je središče Fordovih podjetij, je ustanovil avtomobilski kralj »Edison School of Technologv«, ki bo otvorjena 21. t. m. Poleg tega je dal Ford zgraditi v Dearbornu »mestece tehnične zgodovine«-, kjer bo prikazan v naravni velikosti in v obratu ves razvoj in napredek tehnike. V Dearbornu je zgradil Ford tudi tehnični muzej, v katerem je v naTavni velikosti rekonstruiran Edisonov Menlo-Park ir. Edisonov laboratorij, v katerem so vsi stroji m naprave, katere so rabili Edison in njegovi sotrudniki. V ponedeljek odidejo po svečanem banketu Fordovi gostje v restav-rirani Edisonov laboratorij, kjer bodo gorele svetiljke na olje. Nad mizo bodo pa že pritrjene električne žarnice, kakršne je Edison izdeloval pred 50 leti.Edison požene stare generatorje in njegov slavni laboratorij zažari tako. kakor je zažarel pred 50 leti. ko jc zasvetila prva električna žarnica. Edisonova mladost in prvi uspehi Ko je Edison pred 50 leti izumil prvo praktično vporabo žarnice, je bil star šele 32 let. Toda mož, katerega se bo spominjal te dni ves kulturni svet kot enega največ- gledu policiji ne morem posrreči. Gospodična _zaprlo mu je sapo pri njenem imenu, kakor da mu je neprijetna že sama misel na njo — samo gospodična Grey pozna to kombinacijo in . . . Umolknil je in se ugrizni v ustmoo. jih izumrteijev in dobrotnikov človeštva-je v mladosti stradal itn trpel tako, da bi ne privoščil take usode niti svojemu največjemu sovražniku. Njegova podjetnost se je pokazala že v zgodnji mladosti. Že kot deček je sestavil ročna tiskamo in izdajal je posebne novine za potujoče občinstvo. Novice je zbiral po kolodvorih in vlakih. Bdisonove novine so izhajale v 300 izvodih in mladi novinar, tiskar in izdajatelj v eni osebi, je zaslužil mesečno do 40 dolarjev. Pozneje je postal železniški telegrafist. Njegova naloga je bila poslati vsake pol ure kontrolni signal do sosedne postaje. Edison je pa kmalu izumil brzojavni budilnik, ki je opravljal njegovo službo, tako da je lahko sam mirno študiral. Tu se začenja doba njegovih izumov. Izumil je električni števnik glasov za parlament in aparat, ki je beležil na borzi tečaje. Parlament in borza sta se mu zdela važna činitelja in zato se je posebno zanimal za ti dve ustanovi. Pozneje je izumil metodo brzo javljanj a po eni žici v obeh smereh, in to je bil začetek njegovega gmotnega blagostanja. Aparat, ki je na nevvvorški borzi beležil tečaje in jih brzojavno pošiljal v svet, je pa imel nekega dne smolo, da se je oddajni aparat pokvaril. In baš ta dan je vladalo na borzi nervozno razpoloženje. Abonenti so postajali nestrpni misleč, da jih hočejo verižniki ociganrti. V splošnem razburjenju se je ponudil mladi Edison, da aparat v eni uri popravi. To se mu je v polni meri posrečilo m za nagrado je dobil službo z mesečno plačo 300 dolarjev. Njegova slava kot izumitelja se je neverjetno dvignila, ko je izumil avtomatični brzojavni aparat, s katerim se je dalo brzojavki 1000 besed v minuti. Tedaj je imel Edison že dovolj sredstev, da je uresničil eno svojih največjih želja — zgraditev lastne tovarne. V Menlo-Parku je Edison izumil mikrofon in 20. avgusta 1879 je v Senatogi demonstriral javno prvi nemoteni telefonski pogovor. Edison je bil tudi prvi, ki je zaklical po telefonu: Halo! Čestitljivi starček, ki je praznoval letos v februarju 92. rojstni dan, je še vedno čil in zdrav. Prvi pionirji električne razsvet-ljave Ideje in problemi krožijo v gotovem razdobju napredka tako rekoč po zraku in naravni razvoj sam nas postavi pred njihovo rešitev, toda baš ta rešitev traja navadno leta in leta. Pred dobrimi 60. leti je šlo za električno razsvetl-javo, zdaj se pečajo izumitelji z barvnim in govorečim filmom, a v bližnji bodočnosti pride morda na vrsto brezžično prenašanje električne energije. Izumitelj ni oni, ki idejo prvi izreče ali ki jo skuša uresničiti na praktično nemogoč način, marveč samo oni, ki najde praktično rešitev. In zato je Edison izumitelj električne žarnice. Na tem polju je pa imel mnogo predhodnikov Saj je bilo že takoj spočetka, ko se je pojavila elektrika, znano, da se žica pod vplivom eletričnega toka razboli in zažari. Belgijski učenjak Jo-bart je 1. 1838 predlagal, da bi rabili za razsvetljavo koščke oglja, pritrjene na žico v brezzračnem prostoru. L. 1840 je sestavil angleški fizik Grove »prvo žarnico s kovi-nastim vlaknom« — platinasto žico je vtaknil v stekleno cevko, stoječo v posodi z vodo, tako da v cevko ni mogel prodiiTati zrak. Spustil je električni tok, žica se je razbelila in zažarela. Pet let pozneje je sestavil Američan Goebel slično žarnico z ogljenim vlaknom. To so bili sicer zelo zanimivi fizikalni poskusi, toda čez nekaj minut je vlakno pregorelo in žarnica je ugasnila. V tem času so poznali ljudje že prave električne svetiljke, ki so pa svetile samo nekaj minut. Američan Starr je sestavil žarnico z ogljem in 1. 1846 je svoj Izum uspešno demonstriral v Londonu. Predno je pa izpopolnil svojo žarnico, je umrl. Izmed dru- — Policija laihko napravi z njo kratek proces, ko boste zaslišani vi, — je pripomnil Colens. — Culiingsu nasvetu jem, naj vas pusti pri miru. On ima tu motociklista. Lahko ga pošlje v vas do avto. ki vas odpelje nazaj v mesto. Mislim, da ste odsloviti avto. v katerem ste se pripeljali sem. Da ne pozabim, da sem na vašem mestu, bi po-veda.l policiji vse, kar vem. Odvetnik je prijazno prikimal z glavo. — Odkrito ste govorili z menoj, gospod Colenso, — je dejal Hepburn in vstal. — Je pa nekaj, kar bi morali vedeti. V mislih imam tega MarIowa, Ste Mi osebno znani z ,nj3m? — Da* enkrat sva se srečala in sicer ko sem govoril z inšpektorjem Cufling-som v Havmarket hotelu. — Ali bd vas presenetilo, Če bi ga znova srečali — tu? — Bojim se. da ste prišli malo prepozno, gospod Hepbum. Razen če se skriva tu v viri. Toda tu bi se našlo •marsikaj, o čemef Mank>w ni govoril in policija čaka samo na Culiiugsovo povelje, da vilo preišče. Molče je stopil Hepbum k vratom, odprl jih je, vzel je luč, stoječo v veži na mizi, in stopil z njo v spTejemnico. Odvetnik je presenečeno pogledal in stopil za njim. — Izvolite za menoj. — Hepburn je stopil k mizi, postavil je bič na njo in se obrnil k odvetniku. Colenso se je ozrl po sobi, potem se je pa ustavil njegov pogled na truplu v naslanjaču. Stopil je korak nazaj in obstal kakor vkopan. Kri je izginila iz njegovega obraza, ki je postal podoben •mrličevemu obrazu v naslanjaču. LovM je sapo in rnaihal z rokama, kakor da omedleva. Potem se je sesedel v naslanjač, iztegnil je noge in odprl usta. Končno se je ozrl na Hepbuma in oči so se mu srdito zaiskrile. — Radi bi vedeli, čegavo delo je to? — je vzkliknil in pokazal s prstom na mrtveca. — Nevilla GreyaJ Saj sem vam rekel, da Neville Grey še živi! Hepburn je stopil k vratom. — A vi, gospod Colens, — je dejal mimo, — ste največji lažnjivec, kar sem jih kdaj poznal. Kakor bi trenil z očesom, se je od-vetnikova zunanjost izpremen^a. Planil je pokonča in oči so se mu divje zasvetile. Segel je z roko v žep. Toda v skoku je bil Hepburn pri vrat:h, planil je v vežo in hitel po stopnicah v prvo nadstropje. Od trenutka, ko je stopil v jedilnico h Colensu. je vedel, da bo glavna ovira na begu orjak, ki je stal na straž-1* pred vežniimi vrati. Ta čas, ko je poslušal Colensove laži in se delal, kakor da vse verjame, je razmišljal o možu pred vrati. Vedel je, da mora na vsak način najti pretvezo, da odnese luč iz predsobe, da bi mogel bežati v temi. H'teč po stopnicah v prvo nadstropje je slišal, kako lomasti orjak počasi za njim. Kar je rx>Čil strel in votlo je za-donelo po vili. Ko je bil že v prvem nadstropju, je slišal, kako Colens v veži zapoveduje svojim pajdašem, naj strogo pazi-jo, da dekle ne uide. Malo je manjkaflo, da Hepburn ni padel čez stol. Dvignil ga je in treščil na stopnice za seboj. Začul je bolesten krik; toda koraki nčso utihnili. Orjak se ni dal zadržati. Hepburn je plaavl naprej, odprl je vrata, ijifo zaloputnil za seboj in skočil k oknu. Bil je še toliko razsoden, da si je izbral sobo. ki je imela okna na dvorišče. Bilo je iasno, da je vila spredaj dobro zastražena. Segel ie po kljuki na oknu, toda prokleta kljuka le bHa odlomi jena. Jezil se je, da ni zaklenil za seboj vrat kajti korafki so se slišali že na hodn:ku. Colenso vi pajdaši so vdrli očividno^naiprej v ra-zsvetljeno spalnico, kjer je se vedno gorela sveča. Slišal je klice razočaranja in srdito proklinjanje. Najbolj je besnel Colenso. Hepburn je obupno tipal po kljuki na oknu. Potem je skušal okno odpreti šiloma. Co! en sovi pajdaši so bili že v sosedni sobi. ko mu je Sajla v fflavo srečna misel. Stopil je od okna in udaril s peto na vso moč po srednji lati. Les ie zaškripal. Še en udarec in okno ie" padlo na dvorišče. Skočil je skozi odprtino in stopil z obema nogama previdno na streho nizkega przrdka pod oknom. V istem hipu se je v sosednem oknu zasvet'lo in Ivro-gla je zaižv-žga''a mimo njegovih ušes. ^ Hitro je pomislil, kai početi. Hotel je splezati po vseh štirih na rob strehe pn'z'dka. se spustiti doli in najti varno zavet:§če. Upal je. da se mu bo to posrečilo, predno organizira Colens sile, toda druga krogla ga je zadržala. Stisni se je k z*du. pokleknil je in se oprl na roke tako, da ga krogle niso mogle zadeti. Zdaj se ni mogel več zanašati? na to. da mu bo tema pomagala na 'begu, kajti na vzhodu se je nebo že zarilo im skozi jutranjo meglo je prodirala dnevna svetloba. Nekaj časa je bilo vse tiho. Hepburn ie sJršal brnenje motorja na vrtu, kjer je bil pustil avtomobil. Zdelo se mu je, da sliši naglo tiktakanje ure — ure, kd hoče na vsak način dohitevati dogodke zadnjih minut. Potem so zaškripala tla v spalnici za njšm. Nekdo se je plazil k oknu, da bi presenetil begunca v njegovem skrivališču. Bilo ie neobhodno zganiti se. V miru je bila Še večja nevarnost nego v gibanju. Po vseh štirih se je plazrl Hepburn pod prizdkom, dokler rti mogel več naprej. Bil je še nekaj komolcev od roba strehe nad prizidkom. B:lo je že dovolj svetlo, da je lahko videl silueto moža. ki se je izprehajal po dvorišču pod njim. Hepburn je vstal. Vedel je. da se postavi ob steni za tarčo možu, preže čemu pri oknu spalnice. Toda drugega izhoda ni videl. Kar je počil nov strel. Hepburn se je pa še pravočasno sklonil, da bi ga krogla ne zadela. Sl:šal je, kako mu je zažvižgala nad glavo in oplazla veje bl;ž-niega drevesa. Vodel je. kako je pfanfl mož na dvorišču naprej, da bi mu za-gradil pot. Hepbumu se je posrečilo obraniiti ravnotežje, ko je padel na travo in odskoči? še korak nazan. Mož ni dovolj pa^-l nanj. In to je bilo Hepbumu dobrodošlo. Planil je naprej, da uide lopovom, obenem je pa PotegTL-i! iz žepa železno kljuko. V istem hipu je rta vso moč zamahnil in neznanec se je opotekel pod udarcem težke kljuke. Skušal je navaliti na Hepburna, toda v naslednjem hipu se ie prijel z obema rokama za glavo, zamoklo je vzkliknil in se zgrudiS na tla. — Obžalujem, starina, — je zamr-mral Hepburn. — Izroči to svojemu šefu in pozdravi ga v mojem imenu. Pravilna odločitev! Poleg vode igra pri pranju največjo vlogo tudi milo. Uspeh pranja je odvisen od njega, vsled česar je v interesu gospodinje, da kupuje najbolje. — Tako milo, ki vzdržuje vse dobre lastnosti je poznano terpentinovo milo Gazela po katerem sega danes na stotisoče gospodinj! SPALAIFOTELJI JL IX K A \ A 1» E J I patent otomane v najnovejših oblikah in najtinejši izdelavi dobite samo pri RiDOLF SEVEK, Marijin trg £ Q@@QQG>Q@Q0 Klavirfi! Svarim pred na k upom navideznega blaga, centi) klavirjev! Kupujte oa obroke od Din 400-— prve svetovoe fabrikate: Bosen-dorfer, Steluway, Forster, Holzt. Stlngl original, fci so nesporno najbofjši! (lahka, precima meh«-cika). Prodaja jih Izkljaino le sod. izvedenec in bi v. u-Sit. Glasbene Marice Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša posojevainlca. Železnato vino lekarnarja dr. G. Plcco!)-)a t LJubljani krepča ©slabele, malo-trvue, odirasle in otroke. 87-L Krušno (Doiiilml ,LUTZ' peti peci Monolit in Ekonoma Velika zaloga i Ing. gvzelj JLjublana Vil. Sv. Jerneja c 5. — Tel. 3252 in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A M. Zorman Ljubljana, Stari trg32 Ribje olfe sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr. G. Piccoti-ja v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebai. 87-L Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji za šivilje, krojače Jo čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki LUD. BARAGA. Ljubljana Šelenburgova uUca 6 1. Brezplačen pouk. 15letna garancija Telefon št. 2980. 21-L PUH - PERJE , R.MIKLAUC LJUBLJANA 1000 dinarjev Vam plačam, ako Vase bradavice, kurja očesa, trdo kožo, izrastke ne odstranite zaues-te™ v času 3 z RJA-bafeamom brez lx)tečm, brez nevarnosti, hrez noža. — Zdravniška priporočila: Dr. Cvrakns B. VVien, pire: Sera zadovoljen z RIA, pošljite md še 24 lončkov, ker jah bora uporabljal pri svojih pacijent*. Cena z ga-ranoj&sfcain pasmam Din 9.—, 3 toroSkf Din 18— 6 lončkov Dm 32.—. DR- NIC. KEMENY, Kosice — Kaschau, — PoStni predal 12/R5 ČSR. >mM.ali og1asi< Vsaka beseda SO p«ur. Plača so lahko tadt 9 znamkah Za odgovor znamko! — Na vprašanja brca znamk* Me - i j odgovarjamo- - Najmanjši o&las ©i» 5*—^ tm^mm Ajdov med najčistejši, prodaga 25 Din kilogram Jandl, Rožna dolina X, 12. 2251 Delikatesa Marija Kaluža, Sv. Petra cesta 24, prej Marijin trg 8.. priporoča priznano dobro šuako, čajno maslo, pecivo in druge delikatese. 2245 Klavirje strokovno uglašuje in popravlja G. JURASEK. Ljubljana, Ključavničarska ulica 3. Mestni trg 22. 92-L Stanovanje Štirih sob. kopalnice rn pritf-klin, v centru mesta, išče dobra, mirna stranka treh oseb za februar pod: »Poštni preda! 41«. 2262 Otomane d-ivađie. salonske garniture, fotelj*, peresnice, modroce dobite najboljše ići najceneje pri F. Sajovte, Ljufc* ljama. Stari tng 6. 2261 Trazim KOŠARACKU ROBU. Cij. ponude na Josip Svarcenbcrg, Kustošija 4, Zagreb . 2252 Želodčno tinkturo pre:zkušeno. proti zaprtju m drugim težkočam želodca priporoča dr. G Piccoli, lekarnar v Ljub-SjanJ. 87-L 2 natakarici iščeta mesto na deželi — kjer bi prevzel: na račun. Nastop s 1. novembrom. — Naslov: hnca in Bi-neta. Ruše, poštno ležeče 2193 Dobro kuharico srednjih let, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe na Rudarsko kan-ti-no. Velenje št. 27. 2250 Razne jermenice vele, konzole, ležaje, traverze, razne sesalke za vodo od 2—3 coi-e svetlobe, razne sesalke za zrak (Luftpumpe) manjše in večje, nio* torje (Gleichstrom) 4 in pol do o, 30 in 60 kani. sil, ki se lahko porabijo za dinamo, železne stopnjice, stojala iz litega železa in razna vretena iz Iitesa železa, prodam. — Ogledati v bivši pivovarni Laško pri Celju. 2249 Dražba »Ilirija« Dunajska cesta 46 Trboveljski premog Šiezif ski premog KOKS r.a indnstrijo in kovače KOKS za centri. I ne kurjave OGLJE DRVA najboljše kvalitete Telefon Ste t. 2820 Mlin v Slavoniji z 2 pari kamnov in 4 pari valjarjev ter pomožnimi dvigali — v plodonosnom kTaju proda Ivan Kraljic. Andrijevci. 219! 20%-ae kronske bone ■ctapofo Pučka itediootea, niotoi zavod d. d.. Osrjefc. DesatiČira al 4t«v 27 79-L Pohištvo še dobro ohranjeno (2 mizi. stoli itd.) prodam zarad: selitve. Ooru-pova ulica št. 3. pritličje, levo. od pol 2. do 4 popoldne. 2230 Prodam vilo v Ljubljani na zelo ugodnem kraju z vsem komiortom rn velikim vrtom za okroglo 1,000.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 2224 Na obroke •cupvte po originalnih »ena h vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, LfubHaua. CigaJertova al l 80/L Gostilna Kramar Dolenjska cesta, toči pristna nova dalmatinska vina po 12 Din. Dobijo se domače krvavice. 2256 Za zimske suknje najmodernejša angleška in češka sukna 1 1 npec. trg« s u k ii a PRI NO VAK - LJl RLJ A\A — Kongresni trg: 15. Največja izbera in najceneje. Oglejte si zalogo na vsak način! Gospodična čez dan zaposlena, se sprejme na brano in stanovanje za mesečno 600 Din v gostilni Sv. Jakoba trg št. 5. Istotam se sprejmejo abonenti na hrano. 2258 Notar, kandidata s prakso a;lri tudi začetnika sprejme notaT v Metliki. Plača po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe do 1. novembra t. I. na Franceta Ranta, notarja v Vefflch Laščah. 2240 Sadno drevje vseh oblik in vrst. vrtnice konfe-re. perene, okrasno grmičevje, vrba žalujka, elematis. dahMe, Figu-ster da najlepše žive meje in drugo Cenik brezplačno. M. Podlo-Sjar. drevesnica! m vrtnar. Dobrna pri Celju. 2121 POSEST" Realitetna pisarna, družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. odda v najem sledeča stanovanja: Dvosobno, kabinet, pridkiine, Bežigrad, Din 1000. Trisobno, kopaln'ca, komiiort, 5 minut od B° pfi^'i i i i > i * č 1111f11Ves vi** ^ JAVA kava » . .-^ pšenična ie izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte Jo pri vseh trgovcih. Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojin po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Dm Povzetje Je 5 Din dražje Poštnmo plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave Je kot darilo pride jana lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dob vzorec 100 gramov »Java« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. PRAZIONA kAf i „JAVA" K. D. BEOGRAD, Lomina ul, 11 Sezijska prodaja novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kamgarni za moške obleke od Din 100, razno sukno od Din 45, Doubl za zimske suknje od Din 125, za žen. plašče od Din 45, volneno blago za žen. obleke 130 cm široko od Din 34, različni kambrki, vsakovrstni parheti in flanele od Din 9, bela in rajava kontenina za rjuhe od Din 20, koci od Din 120 naprej Suknena obleka 3-10 m blagu rtjn ^Ofl z vso dobro podlogo samo Ulll Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solidna. Vsa\do naj se pos uži ugodnega nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah in to v manufakturni trgovini I VA I KO§ družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. £3 THakutatutni paph Q$ a <&in 4*— irtodaja upiava ,&£ovenf>ikeqa. flateda, nr-mn rrnnnrrinrrTrir« umnu innnrnrr « b55 T"- Kajenje je strup! Vsak se igraje lahko odvadi zdravju škodljivega (nezmernega) kajenja. V 14 dneh postane tudi najstrastnejŠi kadilec nekadilec, ako uporablja trikrat na dan naše tablete »Ex«. Docela neškodljivo (se ne požira!) Zavoj Din 30.— in poštnina, celo zdravljenje 5 zavojev Din 145.— poštnie prosto. Pišite še danes. — »✓lurora« sekt 42, Novi Sad, Železnička 38. nmnmnnnmnnniTTfinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnon Zahvala. Za številne pismene m ustne izraze iskrenega sočutja ob britki izgubi našega predragega očeta, gospoda Peter Lukas-a !se tem potom naj prisrčne je zalivaJjujemo. Zahvaljujemo se ttidi vsem darovalcem krasnega cvetja in veocev ter vsem onim, ki so našega blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1929. Žalujoči ostali. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA OelniAka glavnica Din Mv( Skupne Din 10,000 |900 CENTRALA i LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA (JltUBVlina 1901) -—poortuzmcfci - >, Cel f«, Črnomelj Kiunti, Maribor, Metković, Sov/i Sad, Novo mesto, Ptaf, ftafcefc S»ra«ewo Slove ni epradee Spltt. Šibenik T t-s t BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Telefon etev. 2961, 2418. 2502 in 2503. k grigarota u m oantnp umi. 46 DP 3455 Slabi lobje •9BnRaBVJBB¥aVđMVJBWBBnani kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista Cisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8* - . Chlorodont-Sčetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno upo rabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7 Ocarinjeme vsen uvoznih hi izvoznih in tranzitnih poSUjk oskrbe hitro, skrbno in po najnižji tarii: RAJKO TURK. carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarvkova cesta št. 9 (nasproti cariaiamaca"). Reviziji praivilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga m vse informacije brezplačno. uuuunnnnnDnnaanaDnnDDDaDnnnDonnaDDDaDaDDD OvoKuicsa aajboU&ib svetovnih znamk v veliki izbiri celo poce-n: Najnovejš; nedelj otroških vozičkov, od preprostega do najfinejšega, to igračni vozrčkj v ra-iogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli ta pnevmatika Ceniki franko. Prodaja aa obroke. «cTRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovsk- c. 4. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne — 15*letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno PISALNI STROJI »ADLER« - KOLESA iz prvih tovarn ^Durkopp«, »Stvria«. — PLETILN1 STROJI vedno v zalogi — Po» samezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX 1 SIN, LJUBLJANA, Gosposvetska 2 nrTTnr^nnnnnnnn^ Krasne kodre neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s H E L A - KODRALOM. Tudi najlepši bubikopf se polepša s Helo, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena Din 12.— (3 steklenice Din 28). 2180 Dr. Nik. Kemeny. Košice. poštni predal 12/232 (CSR). najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin se uporablja za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, cinaste, lesene, pločevinaste in emajlirane, kopalne kadi, stopnic i. t. d. ,AZUROLM najboljše tekoče indigo plavilo. Dobivajo se povsod. i'azite na ime in znamko! ■HIIISiBi Založba »Luč« v Ljubljani Za dolge jesenske večere priporočamo ljudski roman Iv. Podržaja Cena Dm 20.—. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru Zahtevajte brezplačen prospekt in čekovno položnico pri Založbi »Luč«. Ljubljana, poštni predal V. 2243 DELNICE H ex Oster r. Boden Credit An ste It kupi UDravniittfO , MERKUR1* LJUBLJANA, Večna pot 5. Telet. 3052 Stoeivet9 srednji pisalni »troj za potovanje in pisari no, konstrukcija in materijal prvovrstna Plačilne olajšave. iSorajci, J?«m«s, Ja/ett&urjora ulica Telefon štev 2980 Makuiaturni papir k9 a mn 4*- oroda*a uprava "S'ow NAJMODERNEJŠE VZORCE 0 GLEJTE JI •NASO BOGATO IZBIRO- A.LE. IKABlItNI LlUBLtANA za alpsKe dežele. GLAVNO ZASTOPSTVO: €. HEBER «1 Co., JUurcck - Graz AVSTRIJA. Iščemo zastopnika za Dravsko banovino. Insenraite v »Slov. Narocu! Opozorilo! Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na cen:\ temveč na najboljšo znamko in to je PFAFF! Pffaff šivalne stroje za rodbino, obrt in industrijo z večletno garanci o, kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki IGN VOK, Ljub! ana, Tavčarjeva ul. 7 alj v podružnici Novo me^to. Pouk v vezenju brezplačen! -^nm n b p lOTprm^rj^ T F 11 M V 3 □ □ □ šioalni s«roil ter krlcsr* so najboliša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačiln po-g ji - Istotam švi-carsk' pieti ni stroji „D U B I E D' ed'no pri tvrdki JOSIP PETE9JEHC * LJUBUHAH OB VODI O LEG REŠERNOVEGA SPOMh.MKA Ti L.2^13 flojb brnsKi Nosovi Zamućeno ćtitovolneoc moške in damske blagoTe zadnjih novosti sa lesensuo in zimsko sezilo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Sieg-el - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največia izbira. Najnižje rvorniške cene. Najsolidnejša 'zvršitev vseh naročji. Na zahtevo vzore zastonj in poštn ne prosto VABILO čnl zbor ki ga bo imela ,ffiliai Š i! a Loka in okel ca i i" dne 3. novembra 1939 ob pol 12. uri v mestni dvorani ▼ škof ji Loki, Glavni trs St. 121. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedništva. 2. Razprava in sklepanje o razširjenju elektrarne. 3. Razprava in sklepanje o ceni toka. Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, rrtora vložiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Škof a Loka, Spodnji trg št 57) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. (Pisarna ie odprta vsak delavnik od S. do 12. in od 14. do 18.) Na podstavi tega Pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi aa ime ter navaja število založenih delnic in glasov pripadajočin nanje. ŠkofJa Loka. dne 20. oktobra \929. Predsedstvo. Kreditni zavod za trgovino in industri LJUBLJANA. Prešernova ulica štev SO (v lastnem i»o*lopu) Ol»resto>auja »log, nakup in prodaja v*ako *T*tnib *reduo>toih papirjev. devii to *alut borzna naročila predujmi in krediti vsak* VfStft. eskornpt in inkaso menic ter naka lila v tu io ino2em*ttu -afe depo>it> itd itd itd Braojavke: Kredit. Ljubljana - Telefon žt 211411 2457 2548 Interurban 271* 37 L Urejuje: Josip Znpanftič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za opravo in inserauu del lista; Oton Chrisiot. — Vsi v L}abljani.