Leto 1892.
999
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXTX. — Izdan in razposlan dne 21. decembra 1892.
(Obsega štev. 224—225.)
224.
Ukaz finančnega ministerstvazdné 17. novembra 1892.1.
zastran izvršitve zakona z dné 18. septembra 1892. I. (Drž. zak. št. 171.) o plačevanji kolkovnin od inozemskih delnic, rent in zadolžnic.
V izvršitev zakona z dné 18. septembra 1892.1. (Drž. zak. št. 171.) o plačevanji kolkovnin od inozemskih delnic, rent in zadolžnic se ukazuje to-le:
§■ 1.
Pričujoči ukaz zadobi moč in veljavo ob enem si; zakonom z dné 18. septembra 1892. 1. o plačevanji kolkovnin od inozemskih delnic, rent in zadolžnic, torej 1. dné meseca januvarja 1893. 1.
§. 2.
V §. 1. zakona oznamenjena pristojbinska dolžnost nastane tudi, ako st; kak inozemski vrednostni papir (delnica, delnična deležnica, renta in Zadolžnica, začasni ca o vplačilih na take vrednostne Papirje) dd v shrambo ali upravo.
Shrambe same z dolžnostjo, odrezavati k vred nostnemu papirju spadajoče kupone ter jih dajati na razpolaganje pokladniku, potèm pogledovati v spiske o vzdigovanji in žrebanji, ki se vrši v času hranitve, in pa v oznanila o odpovedih in izménah vrednostnih papirjev, ni šteti za shrambo in upravo v zmislu spredaj stoječega odstavka.
§. 3.
V	§. 1. zakona oznamenjeno pristojbino je treba, preden se inozemski vrednostni papir v to-zemstvu, to je v ozemlji, kjer zakon veljd, prenese, proda, na prödajo ponudi, zastavi ali preden se nanj dajö plačila ali na njega podstavi opravijo druga pravnozavezna dejanja, opravljati takö, da se za toliko kolkovnih znamek, kolikor znaša pristojbina, prilepi na prvi strani vrednostnega papirja in da se té znamke po uradu, ki ima oblast za to uradno dejanje (§. 8.), prekolkujejo z uradnim pečatom, na katerem je na videž postavljen datum prekolkovanja.
Pristojbino je odmerjati po lestvici III. s pri-klado 25 odstotkov od nominalne vrednosti vrednostnega papirja, ako pak gré za samö deloma vplačan vrednostni papir in je znesek opravljenega plačila izrečno povedan v papirji, od tega delnega zneska (§§. 1. in 2. zakona).
§. 4.
V	kaki inozemski vrednoti izražene vrednosti sc preračunijo v domačo vrednoto po predpisih,
danih za preračunjanje zastran odmere lestvičnih j Kako ravnati pri prekolkovanji kolkovnih
pristojbin.
§. 5.
Ako se na kak vrednostni papir, za katerega se pristojbina ni plačala od polne nominalne vrednosti, ampak od zneska nanj opravljenega delnega plačila, opravi kako nadaljno delno plačilo, treba je, preden se izvrši kako v §. 1. zakona oznamenjeno dejanje, od zneska novega vplačila plačati pristojbino po lestvici III. s priklado vred tako, da se uporabijo in prekolkujejo kolkovne znamke, kakor je v §. 3. povedano (§. 10. zakona).
§. 6.
Za take vrednostne papirje, kateri so bili izdani pred 1. dném januvarja 1893. 1. n kateri se najkesneje 31. dné marca 1893. 1. predlože v pre-kolkovanje uradu, ki ima oblast za to (§§. 8. in 9.), plačati je od vsakega kosa samö trdno kolkovnino 25 kr. takö, da se prilepi in prekolkuje za ta znesek kolkovnih znamek, kakor je povedano v §. 3. (§. 4. zakona).
Vplačila na take vrednostne papirje, ki se tirjajo pred 1. dném aprila 1893. I., niso zavezana nobeni nadaljni pristojbini.
§• 7.
Kar se tiče vrednostnih papirjev, ki so v shrambi države ali kakega javnega zavoda, toda izvzemši sodne poklade, smé vodeče finančno oblastvo prve stopinje po predlogu dotičnega hranilišča, oziroma temu predstojnega oblastva dovoliti, da v §. C. zaukazano prekolkovanje kolkovnih znamek opravi v času, ki ga je v zakonitem roku določiti dogovorno, posebna komisija, katera se zato odpošlje.
Frav tako smé vodeče finančno oblastvo prve stopinje na prošnjo kreditnih zavodov in zavodov, ki hranijo inozemske vrednostne papirje, dovoliti, da v §. 6. zaukazano prekolkovanje kolkovnih znamek opravi v času, ki ga je v zakonitem roku ustanoviti, v prostorih zavoda posebna komisija, ki se za té odpošlje.
Dovoljevati v spredaj stoječih odstavkih ozna-menjena olajšila, ima na Dunaji, v Pragi in Levövu oblast finančno okrajno ravnateljstvo, po drugih krajih pa pristojno vodeče finančno oblastvo prve stopinje (finančno okrajno ravnateljstvo, urad za odmero pristojbin).
znamek, zaukazanem v §. 6., gledé na vrednostne papirje, shranjene v sodnih pokladnih uradih, to se bo vravnalo s posebnim ukazom.
§- 8.
Prekolkavati kolkovne znamke v zmislu §§. 3., 5. in 6. imajo oblast nastopni uradi:
na Češkem:
c. k. tobačno in kolkovno prodajno hranišče v Pragi, potem c. k. véliki davčni uradi v Karlinu, Smfchovu, Budëjovicah, Časlavi, c. k. davčni urad v Kollnu, c. k. véliki davčni uradi v Ghrudlmu, Kraljevem Gradcu, Hebu, Karlovih Varih, Jičinu, Trutnovu, Chomutovu, Toplicah, Litomeïicah, Libercu, c. k. davčni urad v Češki Lipi in Rumburgu, naposled c. k. velika davčna urada v Plzfti in Taboru;
v Dalmaciji:
c. k. vélika davčna urada v Zadru in Spletu in c. k. davčni urad v Dubrovniku;
v Galiciji:
c. k. véliki davčni urad in c. k. vélika colnija v Levövu, c. k. vélika davčna urada v Brodih in Kolomyji, c. k. véliki davčni urad in c. k. vélika colnija v Krakovu, c. k. davčni urad v Biali, c. k. véliki davčni uradi v Przemysli, Rzeszowu, Samboru, Novem Sqczi, Sanoku, Stanislavlji, Tarnopoli in Tarnowu;
na Dolenjem Avstrijskem:
c. k. osrednji kolkovni urad na Dunaji, c. k. finančne in sodne pokladne blagajnice za X., XL, XII., XIII., XIV., XV., XVI., XVII., potèm XVIII. in XIX. občinski okraj na Dunaji, naposled c. k. veliki davčni uradi v Dunajskem Novem mestu, Korneuburgu, Krenisu in Sv. Hipolitu (St. Pölten);
na Gorenjem Avstrijskem:
c. k. vélika colnija v Linču, potem c. k. vélika davčna urada v Riedu in Štiri;
na Salcburškem: '
c. k. véliki davčni urad v Salcburgu;
na Štajerskem:
c. k. véliki davčni urad v Gradcu, Brucku n. M., Ljubnu in Mariboru;
na Koroškem:
c. k. vélika davčna urada v Celovcu in Beljaku;
na Kranjskem: c. k. véliki davčni urad v Ljubljani;
v Bukovini:
c. k. véliki davčni urad v Črnovcih;
na Moravskem:
c. k. véliki davčni uradi v Brnu, Iglavi, Ogerskem Gradišči in Olomucu, potem c. k. davčni urad v Moravskem Šumberku;
na Sleškem:
c. k. vélika davčna urada v Opavi in Teštnu, potèm c. k. davčni urad v Kriiovu;
na Tirolskem in Predarelskem:
c. k. véliki davčni uradi v Insbruku, Bolcanu, Tri-dentu in Roveredu, potèm c. k. urad v Bregencu;
na Primorskem:
c. k. tobačno in kolkovno prodajno hranišče v Trstu, potèm c. k. vélika davčna urada v Gorici in Puli.
§• 9-
Prekolkovanje v zmislu §. 7. opravlja komisija urada, katerega v to določi vodeče finančno oblastvo prve stopinje (§. 7. poslednji odstavek).
§■ 10.
Ako se zastran najdenega prikrajšanja pristojbine pobere v §. 11. zakona omenjena zvišana pristojbina, mora vodeče finančno oblastvo prve stopinje (finančno okrajno ravnateljstvo, urad za odméro pristojbin) na prošnjo stranke dovoliti, da se znesek zvišane pristojbine, kateri pripada na redovito pristojbino, plača z dodatnim prilepljenjern in prekol-kovanjem kolkovnih znamek takö, kakor je povedano v §. 3.
Predpis §.8., poslednjega odstavka v uradnem podučilu z dné 3. maja 1850.1. o dolžnostih, katere nalaga zakon z dné 9. februvarja 1850. 1. (Drž. zak. št. 50.) javnim oblastvom, uradom in uradnim osebam, in po katerem je najdeni izvid na grajani listini treba zabeležiti z nekoliko besedami, ne uporablja se o izvidu, omenjenem v §. 11. zakona, in vsaka opomnja (nocijonovalni pristavek) na kakem grajanem vrednostnem papirji je strogo prepovedana.
§• H-
Inozemske delniške družbe in komandilne 'Iružbe na delnice, katere se pripusté v opravilni °lJrat po tozemstvu, morajo zastran odmére v §. 5. Pitona oznamenjene pristojbine, ki jo morajo plačati
pred pričetkom opravilnega obrata, o pravem času po svojem zastopništvu (člen II. cesarskega ukaza z dné 29. novembra 1865. 1., Drž. zak. št. 127.) pri finančnem ministerstvu z nekolkovano vlogo dokazati višino svoje delnične in zadolžnične glavnice, nadalje oni del té glavnice, katerega namerjajo določiti tozemskemu opravilnemu obratu. Prošnji je priložiti vsa pomagâla (pravila, bilancije, zapisnike o občih zborih itd.), ki so potrebna za določitev podstave, na kateri naj se pristojbina odmerja.
Prav tako morajo v spredaj stoječem odstavku omenjene družbe dati na znanje vsako pomnožitev svoje delnične in zadolžnične glavnice, bodi si, da se pomnožitev opravi po novih izdajah (emisijah) ali po vplačilih na že izdane delnice in zadolžnice, ter morajo oni del pomnožene delnične ali zadolžnične glavnice, katerega namerjajo določiti svojemu tozemskemu opravilnemu obratu, dokazati, še preden razširijo svoj tozemski opravilni obrat, o čemer se zmisloma uporabljajo določila spredaj stoječega odstavka (§. 10. zakona).
§. 12.
Inozemske delniške družbe in komanditne družbe na delnice, katere so svoj opravilni obrat pričele v tozemstvu pred 1. dnem januvarja 1893.1., so dolžne, v §. 11. odstavku 1. omenjena dokazila in pomagala finančnemu ministerstvu po svojem zastopništvu (člen II. cesarskega ukaza z dné 29. novembra 1865. 1., Drž. zak. št. 127.) predložiti pred 30. dném januvarja 1893. 1., da se jim odmeri v §. 5. zakona oznamenjena pristojbina.
§• 13.
Inozemske delniške družbe in komanditne družbe na delnice, potèm inozemske družbe in posamezne osebe, katere hočejo doseči, da se po njih izdanedelnice, delnične deležnice ali delne zadolžnice notirajo (kotirajo, zaznamujejo) na kaki tozemski borzi, morajo zastran odmére v §. 6. zakona oznamenjene pristojbine, ki jo morajo plačali, še preden se jim dâ to dovolilo, z nekolkovano vlogo, ki naj jo o pravem času zadadö finančnemu ministerstvu, dokazati višino svoje delnične in zadolžnične glavnice in pa oni del té glavnice, kateri se bo v tozemstvu spravil v promet. Prošnji je priložiti vsa dokazila in pomagala, ki so potrebna za določitev podstave, na kateri naj se pristojbina odmerja.
Notirati se smejo delnice ali zadolžnice še le potèm. ko se je plačala pristojbina.
Spredaj stoječa določila se zmisloma uporabljajo o poznejših vplačilih na take vrednostne papirje in o poznejših izdajah takih vrednostnih papirjev.
§. 14.
0 vrednostnih papirjih, izdanih v deželah ogerske krone, in o delniških družbah in kom an -ditnih družbah na delnice, ustanovljenih v teh deželah, se ne uporabljajo določila tega zakona.
Prav tako se določila tega zakona ne uporabljajo o zadolžnicah s premijami; ampak gledé teh vrednostnih papirjev ostane še v moči zakon z dné 28. marca 1889. 1. (Drž. zak. št. 32., §. 12. zakona).
Steinbach s. r.
*85.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 19. decembra 1892.1.,
s katerim se vkrepajo določila o pristojnosti za vodstvo zemljiških knjig in za izvrševanje realne sodne oblasti vsled združenja več občin in občinskih delov z državnoglavnim in prestolnim mestom dunajskim.
Ker se je več občin in občinskih delov združilo z državnoglavnim in prestolnim mestom dunajskim, izdajejo se na podstavi pooblastila, danega sè zakonom z dné IG. julija 1891. 1. (Drž. zak. št. 141.), in z ozirom na ölen VI., odstavek 2. in člen Vili., odstavek 3. v ukazu pravosodnega ministerstva z dné 3. februvarja 1892. 1. (Drž. zak. št. 36.), ker se je med tem napravil zemljiškoknjižni red, nastopna določila o vodstvu zemljiških knjig in o izvrševanji realne sodne oblasti glede na nepremičnosti dotičnih okolišev, katere niso vpisane v deželni deski.
I.
Počenši s 1. dném januvarja 1893.1..poklicana so za vodstvo zemljiških knjig in za izvrševanje realne sodne oblasti gledé na ne v deželni deski vpisane nepremičnosti v lukaj-le navedenih delih mestne občine dunajske:
1.	za mesto delegovano okrajno sodišče Favoriten v svojem sodnem okoliši in onih delih, ki so temu okrajnemu sodišču odkazani po členu lil.,
št. 3. ukaza z dné 3. februvarja 1892. 1. (Drž. zak. št. 36.);
2.	za mesto delegovano okrajno sodišče Simmering v svojem, po členu I. imenovanega ukaza določenem sodnem okoliši;
3.	za mesto delegovana okrajna sodišča Meidling, Hietzing, Rudolfsheim, Fünfhaus, Ottakring, Hernals in Währing, vsako v svojem sodnem okoliši, določenem v členu IL, št. 1.—7. navedenega ukaza.
II.
Z istim dném (1. januvarja 1893. 1.) preide vodstvo zemljiških knjig in izvrševanje realne sodne oblasti gledé na ne v deželne deske vpisane nepremičnosti v tukaj-le imenovanih mestnih delih na sedaj pristojna sodišča takö-le:
1.	na deželno sodišče na Dunaji gledé na one dele katastralnih občin Floridsdorf in Schwarz-lackenau, potèm Aspern n. Donavi, posestva deželskega lovskomojsterskega urada pri Aspernu n. Donavi in gospoščina Kaiser-Ebersdorf, ki so se združili z mestom dunajskim ter so bili po členu III. št. 1. in 2. v omenjenem ukazu odkazani za mesto delegovanima okrajnima sodiščema Leopoldstadt I. in Leopoldstadt II. ;
2.	na okrajno sodišče Gross-Enzersdorf gledé na one, s krajnima občinama Aspern n. Donavi in Gross-Enzersdorf združene dele katastralnih občin posestva deželnega lovskomojsterskega urada pri Aspernu n. Donavi in gospoščina Kaiser-Ebersdorf, ki so se odkazali temu okrajnemu sodišču po členu IV., št. 1. navedenega ukaza;
3.	na okrajno sodišče Purkersdorf gledé na one, s krajno občino Hadersdorf združene dele Hütteldorfa in Dornbacha, ki so se odkazali temu okrajnemu sodišču po členu IV., št. 2. navedenega ukaza;
4. na okrajno sodišče Klosterneuburg gledé na one, s krajnimi občinami Weidlingbach, Weidling in Klosterneuburg združene, dele Neu-waldegga, Salmannsdorfa, Grinzinga in Kahlen-bergerdorfa, ki so se odkazali temu okrajnemu sodišču po členu IV., št. 3. navedenega ukaza.
Schönborn s. r.