Štev. m
O Ljubljani, g ponedeljek, dne Zl. malo 1906.
Leto xxxiv.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13' — za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- — „ 10-„ 5— „ V70
za pol leta
P
za četrt leta za «n mesec
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrcdniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
——- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. tlpravniSkega telefona štev. 188.
Državni zbor.*)
Dunaj, 18. maja.
Tulipan.
Ljudie, ki poznajo Ogrsko od Karpatov doli do Save in Donave, trdijo, da nikjer nc raste »tulipan«- ki je v zadnjem času za Ma-žare to, kar je za Vsenemce plavica. Zgodovinarji in politični naravoslovci pa uče, da je s tulipanom bogato posejana močvirna pokrajina v Aziji, kjer je preddomovina Arpadovcga rodu. Toda mlado in staro, možje in žene, ki govore mažarski jezik, si dičijo prsi s tulipanom, češ: »Kasti, rasti, tulipan! Eljen Košut, slavni Kan! Tulipan ima svoj duh, naj bo zelen ali suh!«
Tulipan je, tako vsaj trdijo industrijci in trgovci, znamenje bojkota in odpora avstrijskim izdelkom, ki so doslej imeli najbližji in najboljši trg na Ogrskem. »Psom in avstrijskim agentom je vhod prepovedan«, sc odreže pristen Mažar, ki se ponaša s tulipanom, četudi ga je rodila slovaška ali židovska mati. No, vsakdo brani svojo kožo po načelu: »Svoji k svojim!« To načelo pa je dvorezen nož tudi za mogočne Mažare. Statistika dokazuje, da bi Ogri brez avstrijskega trga in kapitala nc zidali palač, niti sanjali o samostojni Ogrski.
Vsled mnogih pritožb iz industrijskih in trgovskih krogov so dne 15. t. m. v zbornici poslanci dr. L i c h t in tovariši vprašali vlado, kaj je ali kaj bode ukrenila glede mažarskega bojkota. Danes je ministrski predsednik princ Hohenlohe odgovoril, da je takoj naznanil dotične pritožbe ogrski vladi, sklicevajc se na veljavni zakon, ki zagotavlja obestranski prosti in neovirani promet blaga. Naprosil je ogrsko vlado, naj naznani v tem oziru svoje stališče. Od odgovora ogrske vlade bode odvisno tudi nadaljno postopanje avstrijske vlade. »O pravem času bodem — pravi princ Hohenlohe — obvestil o tem zbornico. Žc danes pa zagotavljam, da bode vlada kakor v vsakem, tako tudi v tem slučaju odločno varovala avstrijsko trgovino in promet.«
Nikakor ne dvomimo o dobri volji naše vlade. Mnogoletne izkušnje pa uče, da je bila dobra volja avstrijskih vlad vedno slabejša, nego politične razmere, ki so jih Mažari izrabljali na svojo korist. Tudi vladna brizgal-uica je takoj pri rokah, da gasi ogenj nevolje v avstrijskih krogih. Listi namreč objavljajo dopis iz Pešte, .da »mažarski tulipan« pač ne more na Ogrskem izpodriniti avstrijske industrije. Tulipan je bil le izraz narodnih čustev proti prejšnji vladi, nikakor pa ne bojkot avstrijskim izdelkom. Ako pa so posamezni ogrski industrijci ta bojkot presadili tudi na socialno in gospodarsko polje, se to ne strinja z intencijami nove vlade, ki je zopet ustvarila red v deželi, niti z intencijami ogrskih politikov. Ako pa je tulipan še v veljavi, je le znamenje, da se niso še polegli odmevi samoobrambe proti prejšnji vladi. Ako pa ponehajo v Avstriji pritožbe, utegne tulipan i nadalje biti poziv na bojkot.
Tulipan ima torej šc vedno svojo ceno, ki bode rastla z mažarsko samozavestjo. In ta samozavest ne pozna niti nagodbenih zakonov, niti naredcb s S 14. Zato pozdravljamo izjavo ministrskega predsednika, da je nujno potrebna revizija vseh zakonov in naredeb od leta 1867. Ali in kedaj se to zgodi, tega nam ne pove nobena pratika.
Češka univerza.
Češki poslanci ob vsaki priliki grajajo neznosne in nečuvene razmere na češki univerzi v Pragi glede prostorov in učnih sredstev. Najslabše v tem oziru pa je na porotniški kliniki. Vsled tega so danes češki poslanci nujno predlagali, naj vlada čimpreje odpravi vsaj največje nedostatke. Nujnost predloga jc utemeljil dr. Kramar. Ministrski predsednik princ Hohenlohe je odgovoril: Vladi so dobro znani nedostatki na porodniški kliniki češke univerze v Pragi. Prizna tudi nujno potrebo, da jih čimpreje odpravi. Zagotavljam torej, da hočem vso pozornost posvetiti tej zadevi ter v najkrajšem času odpraviti priznane nedostatke. (Živahna pohvala.) Zbornica je soglasno pritrdila Kramafevemu predlogu.
Razprava.
Zbornica jc nato nadaljevala razpravo o govoru ministrskega predsednika. Zanimanja ni nobenega, govorniki govore stenografom iu ožjim pristašem ter ponavljajo, kar so že drugi bolje povedali.
*) Vsled pri Litiji zastavljenega železniškega tira v soboto prepozno došlo.
Vsenemški poslanec Hcrzog je razvijal znani program, da naj se odcepita od Avstrije Galicija in Dalmacija, ker sicer Nemci več ne dobe hegemonije v državi.
Češki poslanec Plače k tudi z mlado-češko politiko ni več zadovoljen. Zato je izstopi! iz mladočeškega kluba, da s prostimi rokami dela politiko. In te prostosti se je danes poslužil.
Se ostreje je grajal Mladočehe češki so-cialec C h o c ki tudi princu Hohenlohe prav nič ne zaupa, ker je bližnji sorodnik bivšega nemškega državnega kancelarja. Choc pravi, da češki narod odklanja vladni načrt volilne reforme, ker priznava le splošnost volilne pravice brez enakosti.
Rusinski poslane Romanczuk, ki sc je vsaj načeloma strinjal z Gautschevim načrtom, je postal skeptik in pesimist. Princ Hohenlohe pravi govornik se pač pogaja s Poljaki, katerim je obljubil dvanajst novih mandatov, a za Rusine se ne zmeni.
Ker ima odsek za volilno reformo ob peti uri sejo, je predsednik grof Vetter že pred četrto uro zaključil sejo. V torek bode zbornica nadaljevala brezplodno razpravo. V odseku pa bode danes princ Hohenlohe označil svoj kompromis glede volilne reforme.
Kongrua.
Koncem seje je vprašal poslanec Malik predsednika, ali je res, da hoče vtihotapiti načrt glede kongrue. Grof Vetter odgovori, da to ni njegov namen. Gospod Malik se je potolažil.
iz odseka za volivno reformo.
Dunaj, 19. maja.
Sinoči je odsek za volilno reformo dovršil splošno razpravo. Naj dopolnim torej sobotno telefonigno poročilo.
To dejstvo ni še zagotovilo, da je volilna reforma že gotova, pač pa je korak dalje iz temne gošče na plan, koder bode mogoče zasledovati in prezreti pozicije nasprotnikov. Doslej so vse stranke izjavljale po svojih govornikih, da načeloma priznajo nujno potrebo volilne reforme. V isti sapi pa so izražale razne pomisleke, glede katerih je bil doslej nemogoč vsak kompromis. Odkrito rečeno, zagovarjajo splošno in enako volilno pravico lc Jugoslovani, Rusini, socialni demokratje in večina čeških poslancec. Tudi nekateri češki poslanci imajo svoje posebne želje in pomisleke. Sinoči torej jc bila v odseku končana splošna razprava, v kateri jc podal princ Hohenlohe svojo izjavo (glej sobotnega »Slovenca«).
Kratka, pa jasna je vladna izjava. Da ali ne? Vlada želi, da sc stranke same zedinijo glede števila mandatov in okrajev. Ako jc kompromis tem potom nemogoč, pride vlada z novim načrtom.
Italijani.
V imenu italijanskega kluba izjavi baron M a I f a 11 i, da so prijatelji širše volilne pravice za državni in deželne zbore. Vlada pa je izjavila v kranjskem deželnem zboru, da za deželne zbore ne dovoli splošne in enake volilne pravice. Zanimivo bi bilo, ko bi princ Hohenlohe tudi glede deželnih zborov označil svoje stališče. Vladni načrt prizna Ic splošno in direktno volilno pravico, o enakosti ni govora.Pravijo, da jetreba upoštevati davčno moč, kulturo, zgodovino in posestno stanje narodov. A tudi to načelo ni izpeljano po načrtu. Za vsako deželo velja drugo merilo. Italijani so prikrajšani na Tirolskem, Goriškem in Primorskem. V Trstu dobi 24.000 Slovencev poseben mandat, ,31.000 Italijanov v Dalmaciji pa nobenega. Italijani zahtevajo enake pravice, sicer bode to slabo vplivalo na vna-ujc politične razmere. Za sedanji vladni načrt Italijani ne morejo glasovati, zato pričakujejo, da bode odsek ustregel italijanskim zahtevam v nadrobni razpravi.
Jugoslovani.
Dr. Š u s t e rš i č naglaša v imenu »Slovanske zveze«, da Jugoslovani nikdar ne bodo glasovali za samostojnost Galicije, kakor si jo mislijo Vsenemci. Pač pa Jugoslovani zagovarjajo splošno in enako volilno pravico. Čudno ie, da sc najglasneje pritožujejo ravno tisti, za katere jc vladni načrt najugodnejši, namreč Nemci in Italijani. Italijansko prebivalstvo na Primorskem tvori manjšino; navzlic temu utn vladni načrt nudi večino zastopnikov. §c čudnejša je zahteva Italijanov glede Dalmacije, kjer jc raztresenih 15.000 Italijanov. Nemogoč je v Dalmaciii italijanski
volilni okraj, ker pride povprek 50.000 duš na enega poslanca. Kdor stavi take pogoje za splošno volilno pravico, ta je njen nasprotnik. Kultura hrvaškega prebivalstva v Dalmaciji je na isti višini, kakor italijanskega, tudi glede davčne moči med Italijani iu Hrvati ni razločka. Baron Malfatti le zato stavi ta pogoj, da bi mogel pri pogajanjih dovoliti »koncesijo«, kar pa ni. Ako more sploh katera stranka biti zadovoljna z vladnim načrtom, so Italijani. Ako imajo danes Italijani na Primorskem večino poslancev, je to poslcdica privilegijev. Pomislite, na kako nečuven način so razdeljeni volilni okraji za Slovence na Štajerskem in Koroškem. Smo odločni zagovorniki splošne in enake volilne pravice, vendar si bodemo natančno ogledali predlogo po drugem branju, preden se odločimo, ali jo sprejmemo ali ne. Narodni in politični obstanek Slovencev sicer ni odvisen od splošne in enake volilne pravice. Slovenci morejo še nekaj let čakati, ker so prepričani, da bode v doglednein času odločevala v Avstriji slovanska večina. In tedaj dobimo boljšo volilno reformo,nego je ta. Ne delajte toraj Slovencem težav, da bi ne mogli glasovati za stvar, katero zagovarjajo z vso silo iz pravega demokraškega prepričanja. Nc pozabite, da mora narodna stranka visoko ceniti tudi narodno čast in da ne more dopustiti zaničljivo preziranje svojega naroda.
Rusini.
Poslanec vitez W a s s i 1 k o naglaša, da Rusini žc mnogo let zahtevajo splošno in enako volilno pravico. Vladni načrt pa nikakor ne ugaja Rusinom. V Galiciji je do .3,800.000 Rusinov in 3,980.000 Poljakov. Rusini bi že po sedanjem volilnem redu morali imeti 22 poslancev, a jih imajo Ic osem. Vladni načrt zagotavlja Rusinom 27 mandatov. Na 114.000 Rusinov pride torej en mandat, dočim 65.000 Poljakov dobi enega poslanca, v mestih celo lc 37.000. V zapadni Galiciji odpade na en mandat 250.000 kron davka, v vzhodni Galiciji pa na 350.000. Rusini imajo pravico do 43 poslancev. Volilni okraji pa so tako narejeni, da dobe Poljaki veliko večino. V Bukovini dobi 297.000 Rusinov štiri poslance. 229.000 Rumuuov tudi štiri, 159.000 Nemcev iu Židov pa tri. S tem bi bili bukovinski Rusini še zadovoljni; odločno pa bi morali ugovarjati, ko bi vlada bukovin-skim Nemcem dovolila četrti mandat. Vlada naj torej nc prezira Rusinov v Galiciji, sicer bi morala prevzeti odgovornost za neprijetne posledice.
Nemci.
Vsenemec H c r o I d , pristaš NVolfov, zagovarja splošno in enako volilno pravico, ki jo zavračajo pristaši Schtinererjevi. Toda vlada prezira »nemško kulturo, davčno moč, zgodovino in posestno stanje« nemškega naroda. Dalje zahtevajo Vsenemci, da se odcepijo Galicija, Bukovina in Dalmacija. Kaj naj sc zgodi s temi deželami, tega tudi Herold ni povedal.
Dr. P e r g c 11 bi zatajil samega sebe, ko bi bil zadovoljen z vladnim načrtom. Nemci morajo ohraniti v Avstriji svojo politično posest. To pa ni še dovolj. Volilna reforma bode za daljšo bodočnost ustvarila podlago za ustavni razvoj države in parlamenta. Zato sc mora zakonito žc sedaj določiti, da je vsaka nadaljna izpreniemba volilnih okrajev in števila poslancev nemogoča brez dvetretjinske večine v zbornici. Ako se to zgodi, bode nemška napredna stranka glasovala za volilno reformo.
Poljaki.
Dr. Bobrzynski je odgovarjal poslancu Wassilku, rekoč: Ko bi v Lvovu, Ko-lomeji, Stanislavu, Taniopolu in drugih mestih v vzhodni Galiciji stanovali sami Rusini. bila bi pritožba rusinskih poslancev opravičena. Temu pa ni tako. In če vlada daje prednost mestom, ni to gališka posebnost, ker velja tudi za druge dežele. In če Rusini po vladnem načrtu dobe 19 novih mandatov, nc morejo sc pritoževati o zatiravanju. Poljaki zagovarjajo splošno, tajno in direktno volilno pravico, ob enem pa zahtevajo več mandatov za Galicijo in širšo deželno avtonomijo. Pozdravljajo tudi pluralni volilni sistem. Ako vlada ustreže tem zahtevam, bodo Poljaki glasovali za volilno reformo.
Čehi.
Češki agrarec Z a z v o r k a naglaša, da volilna reforma sloni na napačnih podatkih ljudskega štetja. Čudno pa je, da omikani ljudje v 20. stoletju vedno govore o različni kulturi in davčni moči. V Avstriji bode mir, ko obvelja popolna ravnopravnost. Vladni načrt pa nc prizna načela enakosti, in to velja tudi glede kmečkih občin nasproti mestom. Ako
vlada in stranke ustrežejo češkim zahtevam, bodo Čehi glasovali za načrt*
Dr. K r a m a f izjavi, da bodo mladočeški zastopniki glasovali za prehod v nadrobno razpravo. S tem pa ni še rečeno, da so zadovoljni z načrtom. Volilna reforma bode v korist državi in narodom, ako je pravična v socialnem in narodnem pogledu. Zato jc treba v načrtu odstraniti vsaj večje hibe.
Veleposestniki.
V imenu ustavovernih veleposestnikov izjavi dr. G r a b m a y r, da so za splošno, tajno in direktno volilno pravico, nikakor pa ne priznajo enakosti.
Grof W i d m a n n izjavi v imenu konservativnih veleposestnikov, da hočejo glasovati za prehod v nadrobno razpravo, ker jc volilna reforma potrebna, dasi odklanjajo enako volilno pravico.
Stritarjeva slavnost.
Serenada
katero je v soboto zvečer priredila »Društvena godba« s sodelovanjem gasilnega društva in »Glasbene Matice« je lepo vspela. Pred hišo banke »Slavijc«, kjer je bil slavljenec gost g. župana Hribarja, je občinstvo slavljencu navdušeno klicalo: »Živijo«. »Glasbena Matica«« je pa izborilo zapela tri pesmi. Po se-renadi je bil pri g. županu obed, pri katerem je stregel restavrater g. Kampoš.
Slavnostna akademija v »Mestnem domu«.
K slavnostni akademiji, ki sc jc vršila včeraj ob 11. uri dopoldne, zbralo se je toliko občinstva, da je bila dvorana »Mestnega doma« z galerijo vred čisto polna. Poleg odličnega občinstva in izredno velikega števila dam je bilo mnogo dijakov.
Pesnik Stritar prišel jc v spremstvu g. župana Hrib a rja; poleg njega na desni sedel je g. deželni glavar pl. D c t e 1 a, na levi gospa županja Milica Hribarjeva, takoj poleg pa dve sestri slavljenčcvi. Navzoči so bili med drugimi: gg. dež. šolska nadzornika Leveč iu Hubad, ravnatelja gg. Senekovič in dr. P o ž a r, dvorni svetnik Š u m a n. »Matico Hrvatsko« sta zastopala tajnik g. dr. Radič in dr. O r t n c r. Omenjamo še deputacij iz rodnega kraja Stritarjevega, iz občin Velike Lašiče in Lužarje. Navzočih je bilo tudi več sorodnikov poleg omenjenih dveh sester.
Dr. Z b a š n i k pozdravi vse udeležence, osobito odposlance »Matice hrvatske«, zastopnike društev in korporacij, zlasti pa narodno ženstvo. »Slavec« zapoje pod vodstvom g. Beniška pesem »Oblačku«, nato pa jc nastopil prof. dr. T o m i n š e k. V dolgem govoru opisuje idealizem, ki sc poraja iz ljubezni, ki je vsaka idealna, zlasti ona, katera dviga brata, delavca trpina. Vsak, kdor deluje iz ljubezni do naroda v njegov prospeh, je idealist in narod to čuti. O Stritarju trdi, da jc apostol idealizma, socialen pesnik, glasnik splošne ljubezni, ustvarjajoč duh, ki je vsako snov znal uporabiti z veščo roko, a sredstvo mu jc bil krasen jezik, vse pa mu jc prihajalo iz gorkoču-tečega srca. Stritar jc ostal vedno mlad, dasi ga danes lahko zovemo očaka naših pesnikov in pisateljev, pesnika harmonije, kakor Prešerna pesnika disharmonije. Stritar je začel delovati rano; že kot četrtošolec je v alojzije-viškciu listu »Daničici« priobčil prvi dve pesmi.
Leta 1854. jc že priobčil prve sonete; leta 1868. jc izdal »Mladiko«, leta 1869. pa svoje pesmi pod imenom Boris Miran. Navajal je natt> druge znane podatke ter sklenil, da je Slritarju danes vse udano.
Slavljenec pesnik Stritar se je ginjen, živahno aklamiran, zahvaljeval govorniku iu vsem udeležencem. »Dolžnost bi bila«, pravi, »zahvaliti sc za preveliko izkazano čast, a vsled tega, kar sem v kratkem lepega doživel, sem utrujen, omamljen. Hvala vsem; Bog vas živi!« Pevsko društvo »Slavec« nato s toplim čutom in eksaktno zapoje »Slovansko pesem«, na kar se Stritar še posebej zahvali za krasno petje.
Predsednik »Slavca« g. Dražil v imenu pevcev pozdravi jubilarja.
Dr. Zbašnik sc zahvali občinstvu za obilno udeležbo ter pozove navzoče, naj zakličejo slavljencu trikratni »Slava«. Po slavnostni akademiji poklonila se jc Stritarju deputacija iz Velikih Lašč in Lužarjcv. Obe občini sta ga imenovali svojim častnim občanom. Dcputa-cijo ki je izročila častno diplomo, je vodil g. Pucelj, ki jc ogovoril slavljenca z besedami svetopisemske vdove, ki ni imela drugega, kot zadnji vinar in še tega jc darovala. Tudi ro-
jaki Stritarjevi nimajo izven ljubezni do njega ničesar druzega, kar bi mu podarili. Globoko ganjen se je Stritar zahvaljeval za častno odlikovanje.
Banket.
Ob pol 2. uri se je začel v veliki dvorani »Narodnega doma« banket katerega se je udeležilo 110 oseb.Med drugimi smo opazili načelnika »Ciril - Metodove družbe« mnsg. g. Tomo Zupana, dalje pesnika Medveda. Med banketom je svirala društvena godba. Vrsto napitnic je začel dr. Zbašnik ter končal svoj govor z klicem: »Bog ga živi«. Godba je igrala »Naprej zastava Slave«, ki so jo navzoči stoje poslušali. Drugi govornik župan Hribar opisuje Stritarjevo ljubezen do rodne zemlje. Danes se vidi, da naš jezik zmaguje in kraljuje, a zato ima ravno Stritar premnogo zaslug. Napije torej »prvoboritelju in učitelju našemu«. Dež. šol. nadzornik g. Leveč se spominja male čete pisateljev iz prejšnje dobe, katero jc navduševal idealist Stritar. Ena stvar pa je, katero mora posebno povdarjati, to je Stritarjev čut za mladinsko literaturo, kateri se je posvetil na stara leta. Omenja »Zimske večere«, ki jih je izdala družba sv. Mohorja. Napije na zdravje mladinskega pisatelja, ki skrbi tudi za našo mladino, naše otroke.
V	imenu ženstva govori gospa Megličeva; njen govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Pesnik Anton Medved prečita pesem ki jo je zložil na čast jubilarju.
G. P u c el j iz Velikih Lašč prinaša pozdrave od tam, kjer so se rodili Trubar, Levstik itd. Rojaki Stritarjevi so prišli s ponosom, ki ga daje zavest, da je Stritar še posebej naš. Pozdravlja ga v imenu domovinskih občin. (Odobravanje.) Ravnatelj g. Senekovič pozdravlja slavljenca v imenu zavoda, na katerem je Stritar nekdaj študiral, v imenu višje gimnazije ljubljanske. Nato je prečital dr. Zbašnik pismeno častitko dež. predsednika, ki konča s temi besedami: »Ob Vaši sedemdesetletnici pridružujem se torej tudi jaz Vašim častilcem. Ohrani Vas Rog še leta in leta! prepričali se boste, da »cvet Vašega delovanja ni odpal brez sadu.« — Z odličnim spoštovanjem T. Schsvarz, c. kr. deželni predsednik.
V	imenu koroških Slovencev govori g. dr. I. C. Oblak. Iz najlepšega, najdražjega in naj-nesrečnejšega dela domovine, nad katero še plava megla, iz »tužnega« Korotana prinašam pozdrave. Tam je »Družba sv. Mohorja«, pri kateri se bode, dokler bode obstala, imenovalo tudi Stritarjevo ime. Kliče mu: »Slava!« Govorili so še zastopnik »Triglava«, g. Drenik v imenu Šišenske čitalnice in g. Dražil v imenu pevcev. V imenu »Matice Hrvatske« pozdravlja Stritarja dr. Radič. »Tudi Hrvati imajo povod, da se vesele slavnosti. Kar je storil Stritar za slovenski, to je storil obenem za hrvatski narod«.
Godba je zaigrala »Liepa naša domovina«, kar so vsi stoje poslušali. Vrsto napitnic zaključil je g. jubilar z iskreno zahvalo vsem. Svojo zahvalo je izrazil v nastopni pesmi, ki se je tiskana razdelila med udeležence:
Hvala.
Ze zopet slavnost! — Ta na čast je meni, Ko solnce mi zahaja za goro. Da dnevi niso vsi mi izgubljeni, Naj ta slovesni dan mi porok bo; A vendar slave to je preobilo, Vse ni je delo moje zaslužilo.
Kako naj prav zahvalim se? — Govoril Vam bodem kakor mi veli srce: Kar namerava! sem, ne kar sem storil, To naj velja, za to mi hvala gre: Marljivo moje rodoljubno delo Uspeha ni pravega imelo.
Moža slavila lani je Ljubljana, Ki je povzdignil ves slovenski rod; Sijajna njemu bodi slava dana, Nje žarek pozni moj obsevaj god: Svet razsvetljuje solnca luč kraljeva, Od meseca le solnca žar odseva.
Prešernu venec! Mi za njim hodimo, Hvaležni, vredni vzornega moža; Od njega rodoljubja se učimo, Kreposti, plemenitosti, moštva! Prešernov duh naj krepko nas prešine, Nas vse, in rod slovenski ne pogine!
Jos. Stritar.
Omenjamo še, da je došlo tudi mnogo brzojavnih pozdravov iz raznih krajev. Med drugimi so brzojavili: društvo bolgarskih časnikarjev iz Sofije; odbor družbe sv. Mohorja iz Celovca; dr. Miletič v imenu društva hrvatskih književnikov; srpsko književačko društvo iz Belgrada; »Ruski kružok Zagreb«; skladatelj Parma; čitalnica »Gorica«, »Sava«, »Slovenija«, »celovški klub«; »Zarja« in »Tabor« v Gradcu; iz Reke, Stolaca, Ogrskega Broda itd. so došle brzojavne čestitke.
NOTRANJI POLITIČNI POLOŽAJ.
Med poslanci se govori, da predloži vlada
v eni prihodnjih sej odseka za volilno preosnovo kompromisni predlog. Vlada hoče ustreči Poljakom, Nemcem in Cehom. Razloček med nemško-romanskim in slovanskim blokom bi znašal le tri mandate. Nemška zahteva o varstvu volilnih okrajev po dvotretjinski večini najbrže nc obvelja. Nasprotujejo Cehi in demokratično krilo poljskega kola. Ako odsek pritrdi vladnemu načrtu, bi končali razpravo o volilni preosnovi sredi junija. Zbornica bi pa razpravljala 2 do 3 tedne o volilni preosnovi. Parlamentarne počitnice se prično prve tedne meseca julija. Med posvetovanjem odseka pa prične Hohenlohe najb rže tudi s par-lalamentariziranjem vlade. V ministerstvo bi vstopili Nemci, Cehi in Poljaki.
POGAJANJA MED HOHENLOHEM IN VVEKEKLOM.
V	soboto sta se razgovarjala ogrski in avstrijski ministrski predsednik o skupnem carinskem tarifu in o reviziji nagodbe. Pogajanja niso imela končnega vspeha. Ogrska vlada je predlagala, naj bi se mesto carinske in trgovinske zveze med obema državnima polovicama sklenila trgovinska pogodba, kar je pa odklonila avstrijska vlada. Tudi je zastopala vlada stališče, da se mora izvršiti popolna revizija nagodbe in da je popolnoma izključena revizija samo enega dela nagodbe. Ob 2. uri popoldne je pa predsedoval cesar kronskemu svetu, pri katerem sta bila navzoča oba ministrska predsednika in skupni ministri. VVekerle je izjavil, da o carinskem tarifu še niso sklepali. Poslanci avstrijskega državnega zbora so zadovoljni, ker je Hohenlohe vztrajno zastopal avstrijsko stališče. Trdi se, da neuspeh pogajanj ne bi imel posebnih posledic v razmerju obeh državnih polovic.
CESAR V BUDIMPEŠTI.
Ce;»ar se je odpeljal včeraj popoludne v Budimpešto, kjer ostane do 25. t. m., nakar potuje v Bruck ob Litvi, da nadzoruje vojaštvo. Dne 26. t. m. se povrne vladar zopet na Dunaj. Cesarju so prirejali ob včerajšnjem prihodu v Budimpešto velike ovacije.
KOMPROMISI O VOLILNI PREOSNOVI.
L v o v. Neki list poroča, da je pozval Hohenlohe stranke, naj predlože do 22. t. m. svoje predloge o izpremembah glede volilne preosnove.
OGRSKA MAGNATSKA ZBORNICA.
Budimpešta. Zbornica magnatov ima svojo sejo 21. t. m.
RAZMERE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 19. maja. Vsled izida volitev delegacije v saboru je tak položaj, da banu skoro ne preostaje druzega ali podati demi-sijo ali pa razpustiti sabor. Ban je odpotoval v Budimpešto.
Zagreb, 20. maja. Združena hrvaška in srbska opozicija proglasuje za svojega kandidata v izpraznjenem okraju Glini za svojega kandidata Frana S u pila, urednika reškega „Novega Lista" in pokretača novega pokreta. V Novem Listu" je Supilo napisal članek, da se mu mora dati „vidno mesto."
Zagreb, 20. maja. V Zagreb bo sklican velik shod uradništva iz cele Hrvaške, da se osnuje hrvaška uradniška organizacija.
SPOR MED RUSI IN JAPONCI.
Japonski vladni krogi morajo zdaj rešiti jako težavno nalogo v Koreji. Rusija namreč noče priznati iaponsko-korejske pogodbe in japonskega protektorata na Koreji. Sklicuje se na portsmoutlisko mirovno pogodbo, ki priznava samostojnost Koreje. Angležka iu Nemčija sta na strani Japonske, Zjedinjene države in Francoska pa opazujeta spor, ne da bi Se umešavali.
ITALIJANSKA INDUSTRIJA NA BALKANU.
V	Milanu so osnovali društvo, katerega člani so tudi italijanski bogataši in razne hranilnice, v ta namen, da se širi italijanska industrija po balkanskih državah. Društvo namerava zlasti graditi železnice po Črni gori in Albaniji.
Stolni prošt dr. Kuiaulc.
Pogreb stolnega prosta mil. g. prelata dr. K u 1 a v i c a se je vršil včeraj popoludne" ob ogromni udeležbi, iz stolnice se je pomikal velikansk sprevod do št. peterske kapelice. V sprevodu smo opazili deputacijo »Krščan-sko-socialne zveze« z zastavo, »Kat. društvo za delavke« z zastavo, »Društvo kat. rokodelskih pomočnikov« z zastavo, vse gg. bogo-slovce, med duhovščino smo opazili mil. g. štiškega opata G e r a r d a, mil. g. novomeškega prošta dr. Elberta, vodjo centralnega semenišča v Gorici msgr. Gabrievči-č a , ljubljanski stolni kapitelj je bi! polnošte-vilno navzoč. Sprevod je vodi! premil. gospod knezoškof dr. Jeglič, ki je pokojnega gospoda prošta, katerega je visoko cenil, tudi sam pokopal pri sv. Križu. Za rakvijo je sledila nepregledna vrsta občinstva.
Poleg sorodnikov pokojnikovih so sledili pogrebnemu vozu deželni predsednik Teodor S c h \v ar z, dvorni svetnik grof Cho ri tisk y, deželni glavar Oton pl. D e t e 1 a, dež. odbornika P o v š e in Grassclli, svetniki deželne vlade marki G o z an i, vitez K a 11 e n-e g e r, dr. Zupane, vitez L a š a n, okrajni glavar Haas, višji komisar grof K u n i g I, dvorni svetniki L u b e c, Š a š e 1 in Š u m a n, dež. sodišča predsednik L e v i č n i k, župan Hribar, departementni načelnik poljedelskega ministerstva Goli, podpredsednik trgovinske zbornice K o 11 m a n n , dežel, šolski nadzornik H u b a d, ravnatelji Senekovič, W i e s t h a 1 e r in C e r n iv e c, . primarij dr. O r e g o r i č, več gg. dekanov z dežele in številne duhovnike. Gg. bogoslovci so peli krasne žalostinke. Sprevod je bil velikanski in na tisoče ljudi ga je gledalo od strani. Občna žalost po rajniku je pričala, kako priljubljen je bil ne le pri svojih stanovskih tovariših, ampak v vseh slojih prebivalstva. Naj v miru počiva!
Sožalje izrekli še stolnemu kapitelju pismeno: Dež. predsednik T. Schvvarz, dvorni svetnik, finančni prokurator Josip Račič, c. kr. okrajni glavar VV. Haas, Fran Povše, deželni odbornik itd., poveljstvo 56. infanterijske brigade, dvorni svetnik Rudolf Chorinsky, mestni župan Ivan Hribar. Brzojavke so poslali: C. kr. dvorni župnik, škof S. M a y e r, v svojem in v imenu »Avgustincja«, lavantinski kn,-
škot v Mariboru, Mih. N a p o t n i k. domači knezoškof dr. Jeglič iz Višnjegore, goriški metropolit. kapitelj, stolni kapitelj lavantinski v Mariboru, prošt dr. Elbert v svojem in v imenu kapiteljna in dekanijata, prel. Zschohhe, dekan Novak v Radovljici, dekan Gornik v Postojni v svojem in v imenu dekanata, dekan Lavrenčič v Kamniku v imenu dekanijske duhovščine, svetnik Jan. Podboj v Toplicah. Dalje so izrazili sožalje: Tržaški škof dr. Fr. Nagi, dr. Ivan Susteršič, dvorni svetnik in finančni ravnatelj Karol Lubec, c. kr. vladni svetnik Oskar vitez Kaltenegger. Zjutraj dne 18. je odposlal prelat dr. Zschokke rajnemu še voščila za god brzojavno.
Štajerske noulce.
Mandat pete kurlje v nevarnosti.
I z Š t a j e r s k e g a , 18. maja.
Vodstvo nemške ljudske stranke za Spodnje Štajersko je izdalo povelje na vse (netii-čurske) trge in mesta, naj postavijo 29. maja na volišče vse do zadnjega moža in oddajo svoje glasove za nemčurskega kandidata, ore-hovskega Vračka. Netiičurji upajo, da bodo »Narodovci« napravili zmešnjavo v vrstah slovenskih volilcev, da se slovenski glasovi razcepijo in pride vsaj do ožje volitve. V tem volilnem okraju veliko tehtajo Ptuj, Celje, Laško in dr., vrhutega nemčurski trgovci, učitelji in krčmarji s »Štajercem« na čelu delajo na vse kriplje tudi na deželi za Vračka, nasproti temu pa rti je proti narodnemu kandidatu dr. Korošcu »Narodova« klika na različne načine: eni ščuvajo volilce- naj sploh ne gredo volit, drugi trdovratno vzdržujejo kandidaturo gospoda Rebeka, dasi je ta odklonil kandidaturo, tretji agitirajo za župnika Voduška.
Za dr. Korošca so se izjavila malone vsa politična društva, proti njegovi kandidaturi se ni nihče oglasil na prvem celjskem shodu in na drugem zaupnem shodu je bila njegova kandidatura sprejeta z ogromno večino. On je torej e d i n i n a r o d n i k a n d i da t in kdor dela proti njemu, je izdajalec narodnega programa.
Na noge torej, narodni možje, agitirajte med ljudstvom! Po nekaterih krajih je bila pri zadnji volitvi udeležba silno slaba, znak, da se ljudstvo ne zaveda svojih političnih pravic in dolžnosti.
Ako bo pa »Narodova« klika pomogla nemčurjem do njih črnih naklepov, kličemo slovesno za pričo vse Slovenstvo, da izreče svojo sodbo nad tem efijaltskim postopanjem. Ali morda že tudi na Štajerskem obstoji »ra-hla zveza« med »Narodovci« in »Nemci« ?
š Shod v Šoštanju. Iz aoštanja se nam piše: Naš oficijelni kandidat za V. kurijo č. g. dr. A n t o n K o r o š e c se nam je minoli četrtek zvečer v hotelu „Avstrija", kjer so se znašli zastopniki vseh občin šoštanj-skega sodnijskega okraja in kot gost bivši dični državni poslanec g. Miha V o š n j a k Gospod dež. poslanec Ivan Vošnjak predstavi gospoda kandidata, katerega navzoči volivci navdušeno pozdravijo in pravi, da je bil g. dr. Korošec na zadnjem zaupnem shodu v Celju proglašen od zaupnikov vseh volivnih okrajev z veliko večino kandidatom splošne volivne kurije. Sicer bode, v slučaju njegove izvolitve trajala njegova poslanska doba komaj pol leta, ker bodo prihodnje leto itak razpisane nove volitve za 6Ietno dobo, zato ne smemo pričakovati od g. kandidata kakega obširnega programa, katerega ne bi mogel v tej kratki dobi izvršiti, ter ga najtopleje priporoča volivcem. — Na predlog č. gosp. župnika Cizeja izvoli se predsednikom zborovanja g. Ivan Vošnjak, kateri imenuje svojim namestnikom predlagatelja in zapisnikarjem g. dr. M a y e r j a ter podeli besedo g. kandidatu dr. Korošcu. Dr. Korošec, navdušeno pozdravljen, povdarja, da je glavna točka njegovega programa izvedenje volivne reforme na podlagi predloga drž. poslanca Robiča, to je, da dobimo spodnještajerski Slovenci poleg nam po vladni predlogi že zagotovljenih 6 mandatov, še dva mandata, ker smo za dva mandata po vsej krivici ogoljufani vsled zvijač dr. Derschatta. Izmed teh dveh mandatov naj dobijo enega kmečke občine, drugi mandatnaj se pa določi za skupino slovenskih trgov in mest. Nato bode on delal, da se vsi jugoslovanski poslanci združijo in ta dva mandata dosežeta. — Daljni njegov program bode: streti nemški centralizem, to je nemško premoč potlačiti in odcepljenje od Gradca, (živahna, dolgotrajna pohvala) z geslom: Kar razupiti VVolf zahteva za Češko in Moravsko, to zahtevajmo mi spodnještajerski Slovenci na Štajerskem! Posebne svoje moči posvetiti hoče tudi kmečkim in gospodarskim zahteva m, zlasti pa hoče zastaviti vse svoje moči v podrobnem narodnem delu. Končno še izjavi g. kandidat, daje tudi pripravljen vstopiti v ojstro opozicijo proti vladi, ako ona našim upravičenim željam ne bivstregla in zahteva od slovenske delegacije, da se naj v bodoče upa tudi s samostojnimi predlogi na dan! Tem odločnim brez vsakih ovinkov govorjenim be-
sedam sledi nepopisno navdušenje in dolgotrajna pohvala od strani zborovavcev! — Na to dobi besedo bivši velezaslužni drž. posl. Miha Vošnjak, ki se predstavi zboro-vavcem kot bivši naš 121etni drž. poslanec in pravi, da pozna kot tak celi parlamentarni stroj od zunaj in znotraj, povdarja težko stališče slovenskih državnih poslancev, k e r j e on iz merodajnih ust slišal, da nas še vedno ne smatrajo za Slovence, ampak samo kot neki del nemške Avstrije. Program g. kandidata mu je simpatičen in mu popolnoma ugaja, ter ga priporoča vsem volivcem Kandidatu pa polaga na srce, da naj ima vedno pred očmi, da je slovenski poslanec, naj se v kranjski narodni boj ne vtika, ker ve, da je to splošno mnenje na Spod. Štajerskem. — G. P u -š e n j a k izjavi, da se popolnoma strinja s programom, ki ga je razvil kandidat, zlasti pa pozdravi njegovo obljubo, da bo deloval tudi na gospodarskem polju. — Obrtnik Šmi-govc interpelira gosp. kandidata j e - I i in kako je on pripravljen varovati koristi obrtnega stanu. Gospod kandidat zagotavlja interpelanta, d a bode zastavil vse sile tudi za delavsko in obrtno vprašanje in svetuje, da bi vsi spodnještajerski slovenski obrtniki sklicali shod, pri katerem bi zavzeli svoje stališče glede obrtne novele, in pri tem shodu bode se on zavzel za obrtnike. — Kaplan č. g. R a b u z a praša g. kandidata kako stališče hoče kot poslanec zavzeti za delavca-proletarjata. G. kandidat zagotovi interpelanta, da mu je poleg kmečkega in obrtnega stanu najbolj pri srcu d e -lavec-trpin, ki je povsem odvisen od kapitalistov! Pred vsem dosežimo volivno reformo in potem bode tudi delavec imel več pravic v parlamentu! — Notarski solicitator g. Anton Zock prosi g. kandidata, da v slučaju njegove izvolitve, nadaljuje pričeto delo njegovega prednika nepozabnega drž. poslanca Žičkarja glede zavarovanja zasebnih nastavljencev. Gosp. kandidat zagotovi g. Zocka in njegove tovariše, da mu je tudi to prašanje vedno pri srcn. — Gospod dr. Mayer praša g. kandidata kako stališče hoče on zavzeti pri preosnovi drž. šol. zakona glede poldnevnega šolskega poduka. G. kandidat odgovori, da se bode itak pri letošnji glavni skupščini „Zaveze jugoslovanskih avstrijskih učiteljskih društev" v Šoštanji o tem vprašanju posvetovalo in zdaj ne more o tem prašanju, katerega bode velečislano učiteljstvo samo rešilo, nič pozitivnega povedati. Na koncu shoda se med navdušenjem oglasi g. kandidat in pravi z povzdignjenim glasom, da bode stal na edinem pravem stališču slovenskih spodnještajerskih poslancev, in da ne bode nikdar dal povoda, da bi zaradi njegove osebe nastal kak prepir. — Sa-vinskim in več drugim volivcem povemo na vsa usta, da tak program podpišemo z vsemi rokami!
š Nov protikandidat dr. Korošca.
Doslej so postavili liberalci že tretjega protikandidata proti dr. Korošcu, namreč nadučitelja Strmšeka v Medvedovem selu. —Tu se vidi, kako hlepijo liberalci po mandatih! Na drugi strani je pa tudi jasno dokazano, da niti eden teh kandidatov nima upanja zmage.
—	Za Rebeka bodo morda glasovali nekateri trboveljski in celjski liberalci in pa zna biti nekaj drugih Narodovcev, za Strmška pa nekaj liberalnega učiteljstva in njih ožji prijatelji. Edina kandidata, ki prideta resno v po-štev sta dr. Korošec in nemškutarski Wratschko.
—	Nemci in nemškutarji so za Wratschkota edini, slovenski liberalci pa ščujejo proti slovenskemu kandidatu! — Izdajalci!
š Slovenski liberalci v zvezi z nemškutarji. Iz gornjeradgonskega okraja se nam piše: „SIov. Narod", ki je prinesel tako zlobno zlagano poročilo o zaupnem shodu v Celju, psuje tudi nas kmete, da smo se shoda vde-ležili in piše da smo prišli na shod kimat pod komando mladih kaplančkov in se hoče norčevati iz nas, češ, da so prišli na shod ljudje, ki še brati in pisati ne znajo. Isti list napada dan za dnevom v dolgih uvodnih člankih proglašenega kandidata g. dr. Korošca. Blati ga in laže o njem tako nesramno, kakor da bi bil g. dr. Korošec največji narodni izdajalec, čeravno je za narodno probujo na Štajerskem več storil, kakor vsi »Narodovi" uredniki in dopisniki vkup. Njega napada, a proti najza-grizenejšemu našemu narodnemu nasprotniku nemškutarskemu kandidatu Wratschkotu se ne upa zapisati niti črkice. To se nam je zdelo jako sumljivo in slutili smo, da se jc zatekel „Narod" v službo spodnještajerskih nemškutarjev. In nismo se varali! V soboto, dne 19. t. m. vršil se je namreč v Gornji Radgoni nek sestanek slov. liberalcev z našimi narodnimi odpadniki — nemškutarji, in kakor čujemo so se dogovorili, da se hočejo v slučaju ožje volitve medsebojno podpirati. To je žalostno, da smo prišli že tako daleč, da se vežejo ljudje, ki imajo vedno polna usta narodnosti na jeziku, z našimi narodnimi sovragi! In taki ljudje se nam hočejo
vsiljevati kot voditelji ? Ne in stokrat ne!! Fej jih bilo narodne izdajalce!
š Radincl. Matjašičevo posestvo pri tukajšnjem kolodvoru je kupil lastnik petanjske slatine g. Josip Voglar za 28.700 K. Nas veseli, ker je mož našim težnjam vedno naklonjen.
š Ogenj. VPolički vasi pri Mariboru v Jareninski fari je zadnji ponedeljek zgorelo gospodarsko poslopje želarja Mezgeca. Zakuril je mal otrok listje pred hlevom in ta je začel goreti. Tudi hiša je bila že v plamenih, a so sosedi še o pravem času ogenj udušili. Mezgec je bil le za malo vsoto zavarovan.
š Na Poličkem so bili tudi nalivi in po-vodnji v četrtek, dne 17. maja. Sploh tu pri nas zdaj vsak dan skoraj neprenehoma dežuje.
š Šent IIj v Slovenskih goricah postaja od dneva do dneva večji. Narodni podjetnik g. Bauman ima že blizu šentiljske postaje skoraj celo vas postavljeno. Tudi promet na šentiljski postaji je velik. Posebno po nedeljah izstopa in vstopa v vsak vlak cela truma ljudij. Škandal pa je, da je postajno poslopje tako malo, da se včasi v čakalnici ne more gibati, če je le količkaj ljudi. Celo uradnik postavlja svoje stole v čakalnico ker ima v svoji pisarni premalo prostora. Že davno bi bil čas, da bi se ta kurnik povečal. A ti krivo-nosi po česnu dišeči Israeliti pri južni železnici znajo „šparatia. Na vsak način se bodo morali Šentiljčani postavljati, da dobe v Šent llju pravo postajo in tovorni promet, če jim je kaj za razvoj krasno ležečega kraja.
š Glas mrtvega zavlačen! Pri zadnjih občinskih volitvah v Št. Ilju je — pri nemšku-tarjih je vse mogoče — po glasovnici v 1. razredu en mrtvi glasoval. Ta glas so, tako se sliši, v Cradcu ie zavrgli. To se je še nemškim mogotcem v Gradcu preneumno zdelo. Tako bi bila zdaj slovenska večina v občinskem odboru zagotovljena in slovenski župan v slovenskem Portarturju bi moral začeti žu-panovati. A cela stvar se od nemškutarjev nalašč zavlači, tako, da bodo prej prišle nove volitve. To so kitajske razmere.
š „Proč od Rima" v Mariboru. Prvo mesto med vsemi avstrijskimi v gonji „Proč od Rima" je štajerski Maribor. Tu jih je največ odpadlo in jih odpada dan za dnevom še vedno. Kaj se pa stori proti tej gonji od me-rodajne strani? Mi sami ne vemo. Mogoče, da bo prihodnja sinoda v avgustu konec storila temu gibanju. Saj dušni pastirji se tako silno veselijo na njo.
š Srečen lovec je g. dr. Joža Goričar, zdravnik v Mozirju. Dne 11. t. m. zjutraj je namreč na Mozirski planini pred potekom 15 minut ustrelil dva divja petelina. Kraj sreče se imenuje »Petelinjak«.
š Imenovan je g. dr. Jakob Vrečko, doslej c. kr. poštni oficijal v trgovinskem ministrstvu, poštnim komisarjem v Zadru. G. Jakob Vrečko je brat celjskega odvetnika g. dr. Josipa Vrečko.
š Veleposestnik VVieser v preiskovalnem zaporu. Kakor smo pred dobrim tednom poročali, jc okrožno sodišče v Mariboru prišlo na sled storilcu nekega požiga pred 7 leti. Takrat je namreč na nepojasnjen način zgorela zaloga špirita v Hočah, last nemškega veleposestnika Wieserja. Okrožno sodišče je osumljenca in njegovo pomagalko zaprlo že pred delj časom. Sedaj so pa še Wieserja samega dali v preiskovalni zapor. Stvar vzbuja v Mariboru silno senzacijo.
š Slovenska trobojnica na ljutomerskem dirkališču. Ce Nemci prirede kako slavnost, ki je sama na sebi brez vsake narodne primesi, obešajo po slavnostnih prostorih navadno le nemške frankfurtarice. To delajo s posebnim veseljem po krajih, kjer bivajo Slovenci, a vendar ti tako izzivanje molče prenašajo. Za Slovence je izobešanje frankfurtaric na njih zemlji gotovo izzivanje, če pa Slovenci na svojih rodnih tleh obešajo slovenske trobojnice, je pa naenkrat ves nemškutarski Izrael po koncu. Tako vpijejo sedaj vsi nemški časniki nad predrznim izzivanjem Slovencev, ker so se drznili v slovenskem Ljutomeru na dirkališču obesili trobojnice. No nemški purmani se bodo že privadili trobojnici, če ne pa naj vpijejo: Gudrgudr — nas to ne boli.
š Shod v Slovenjem.Gradcu. Iz Slove-njega Gradca se nam piše z dne 20. t. m.: Danes na volilnem shodu v Slovenjem Gradcu zbrani volilci so soglasno sklenili voliti dr. Korošca. Drugih kandidatov tu ne poznamo in ne priznamo.
š Nemški vzgojitelj! Iz Maribora se nam poroča: V nemčursketn gnjezdu v Št. Lovrencu nad Mariborom sedaj vre kakor v sršenovem gnjezdu. Nemcu rji bi radi spravili žan-darskega postajenačelnika Roisa iz trga. In zakaj? Mož nikakor ni Slovenec, kakor ga hočejo orisati nemški listi. Sicer je res rojen Slovenec, toda dosedaj sc je zelo malo pokazal Slovenca. Neka druga stvar jih grize. Noče se klanjati nemčurskim puhloglavcem, ampak dela svojo službo ne glede na levo ali desno Najprej je malo pristrigel jezik ločeni gospej Pezzi, kar mu je nakopalo smrtno sovraštvo Hacinschkove nemčurske rodovine. Sedaj pa je prišlo še hujše! O nadučitelju Mogge so se slišale različne stvari, da jc imel opraviti z mladoletnimi deklicami. Postajevodja Rois je začel celo zadevo preiskavati in zaslišavati deklice. Kolikor sem mogel izvedeti, jc Mogge že naznanjen sodišču, ker se je dognalo v treh slučajih, da je Mogge zalezoval šolarke oziroma deklice pod 14 letom. Deklice že nimajo pred takim učiteljem nobenega rešpekta. Zaradi tega bi radi nemčurji spravili Roisa proč in so v občinski sej: sklenili prositi za to!
Rois jim je preveč pravičen. Kaj bo neki k temu rekel deželni šolski svet?
š Fiat lustltia. Pred nekaj tedni so poročali slovenski časopisi, da je mariborska policija aretirala pomožnega uradnika pri tukajšnjem okrožnem sodišču in sina sodnega oficiala Kersche v Ptuju, K. Kersche, zaradi javne nasilnosti in nevarne grožnje. Imenovani je imel ljubavno razmerje z neko natakarico. Ker mu ni hotela več dajati denarja, je začel postajati ljubosumen in je neki večer, ko je prišel pijan v gostilno, začel groziti z revolverjem, da jo ustreli. Revica mu je komaj ušla v drugo sobo, katero je za seboj zaklenila. Ker je hotel vrata udreti, ga je gostilničar sunil od vrat in poklical policijo, ki je Kerscheta aretirala. Na policiji so ga takoj izpustili. Šel je nazaj in grozil gostilničarju. Nato je bil zopet aretiran; sedaj so ga pa obdržali v zaporu. Drugi dan je prišlo naznanilo na sodnijo. To je bilo letanja med nemškimi uradniki, da je njihov ljubi prijatelj v luknji. Posebno njegov »Busen-freund« sodni kancelist Pungratschitsch je bil ves potrt. (S tem gospodom se bomo še pečali, ker je posebne vrste nemčur.) Naslednji dan je prišel papa Kersche iz Ptuja. Zopet je bilo letanje iz ene uradne sobe v drugo. In konec vsega je bil, da se je preiskava proti Kerschetu ustavila. Ali je to pravica? Ce kmečki fant drugemu pest pokaže, dobi takoj par tednov zapora, tak nemčurski fant pa bi naj nekaznovan uganjal take nasilnosti. To je zopet krasen slučaj pristranskega delovanja Nemcev in nemčurjev pri naših sodiščih. Dobro bi bilo, če bi se predsednik višjega deželnega sodišča gospod Pitreich malo pobrigal!!!
š Odvrnjena velika nesreča. V soboto zjutraj okoli 2. ure po polnoči se je v bližini železniške kurilnice v Zidanem mostu na strmini nad železnico odtrgala velikanska skala, ki je bobnečim grmenjem padla na levi železniški tir ter relze čisto skrivila in pokvarila. Zvalila se je potem čez desni tir v Savinjo. Nekaj minut pozneje se je imel v smeri od Dunaja pripeljati tam mimo brzovlak št. 32. Kakšna nesreča bi se bila lahko zgodila, pa železniški čuvaj je pravočasno opazil, kaj se je zgodilo in je utegnil še pravočasno oskrbeti, da sta se oba vlaka, ki jima je pretila nevarnost, ustavila.
š Kolera na Gornjem Štajerskem? 16 let
stara Magda Polič iz Zabnega pri Belovara se je vračala pred nekaj dnevi iz Ameriki proti domu. V bližini Rottenmanna je pa tako obolela, da so jo hoteli dati v rottenmannsko bolnišnico. Med potjo v bolnišnico je pa naglotna umrla. Ker je imela Polič hudo drisko, so mislili Rottenmannci, da ima kolero. Zdravniško preiskovanje je dognalo, da je trpela Polič na črevesni tuberkulozi, od kolere pa ni sledu.
š Novo mestno uro dobijo v Celju na stolpiču mestnega urada. Stala bo 560 K. Ce bo le kaj bolje šla, kakor sedanja.
Dnevne novice.
+ Shod Slovenske Ljudske Stranke na Vrhniki se je sijajno obnesel. Udeležba je bila ogromna. Dvorana je bila natlačeno polna in mnogo ljudi jc moralo stati še zunaj. Zastopani so bili tudi nasprotniki, pa brez vsake moči. Navdušenje naših ljudi ie veliko. Natančnejše poročilo sledi.
I- O književnosti in o časnikarstvu je govoril včeraj v izobraževalnem društvu v P I a-n i n i dr. L a m p e. Razvijal je sledeče misli: Književnost in časnikarstvo sta velika kulturna faktorja, ako se opirata na ljudstvo, izra-seta iz njegovega mišljenja in ustrezata njegovim potrebam. Moderno naziranje o umetnosti, književnosti in o časnikarstvu je drugačno. Veliko in vplivno dnevno časopisje je v službi strank. Ker ima kapitalistično časopisje največjo gmotno moč, je dobil nemško-liberalni tisek v Avstriji tudi odločilno politično moč. Ogromni dohodki, ki jih dobivajo ti listi iz korupcije, jih vzdržujejo na višini. Borzni manevri, trgovske špekulacije, diplo-Uiatično podkupovanje, so veliki viri za časopisje te vrste. Krščansko dnevno časopisje ne sme zajemati iz takih nepoštenih virov, ker mora imeti pred očmi gmotno in moralno korist ljudstva. Nadomestiti mu mora take dohodke ljudstvo samo z obilnim naročanjem in krepko agitacijo. — V književnosti se goji dvojna smer: Ena se naslanja na mednarodno moderno književnost, iz katere zajema svoje ideje. Te so našemu ljudstvu tuje, mnogokrat nezdrave in bolehne, ako ne celo škodljive ljudski duši. Druga je ljudska smer, ki se naslanja na naše ljudstvo, na njegove življenjske in kulturne razmere. V zadnjem času se je ta smer med Slovenci premalo gojila. Mladi pisatelji so večinoma ljudstvu preveč odtujeni, in odtod izvira dejstvo, da novodobna književnost nc more najti tal v ljudstvu, ampak da plava nad njimi v nekih meglah. Naloga izobraževalnih društev je, da polože temelj k novemu, krepkejšemu razvoju naše narodne književnosti. Vsako društvo mora imeti svojo knjižnico, v kateri naj bodo zbrana vsa dela naše zdrave, krepke ljudske literature. Tu jih naj ljudstvo spoznava in si naj pridobi kritičnega duha, ki zna ločiti in presojati. Iz izobraževalnih društev naj se širi slovstvo, potem v mase ljudstva. Tako se dvigne narodna izobrazba in premosti prepad, ki zija zdaj med
slovstvom in med ljudstvom. To bo pa največje koristi za slovstvo samo, ki dobi od stika z ljudstvom novo moč. V izobraževalnih društvih naj stopajo pisatelji v dotiko z ljudstvom in pri tem pridobe sami največ. Zato je pa delo v naših izobraževalnih društvih tudi važno za razvoj slovenskega slovstva.
+ Napisi na novi železnici. Železniško ministrstvo je naročilo, naj se na novi karavanski železnici na Koroškem pod Celovcem proti Kranjski napravijo dvojezični napisi. Nemci pihajo jeze, ker so mislili, da bodo železniško ministerstvo s svojim kričanjem tako preplašili, da bi ministerstvo kršilo enakopravnost in Slovencem na Spodnjem Koroškem usililo samonemške napise.
+ Ljubezen »Narodova« do izvenkranj-skih Slovencev se je zopet v električni luči pokazala v postopanju njegove klike v zadevi prepovedi vseslovenskega izleta v Brežice. Cela slovenska javnost je zoper to protestirala, le »Slov. Narod« in liberalni poslanci so molčali kot grob, dokler jih brca na shodu v Brežicah ni izdrainila iz spanja. Sedaj pa psu-jejo brežiški »Sokol« v sobotnem dopisu »Korošcu se mora slabo goditi!« Kaj itna Korošec s »Sokolom« opraviti, to nam je uganjka. Pač pa je brežiški »Sokol« postopal popolnoma pravilno. Naprosil je za intervencije 1 e štajerske slovenske poslance, jih opozoril, da se gre za stvar, ki je važna za vse štajerske Slovence in pozval, da naj tudi svoj klub angažirajo za stvar. Razun tega se je »Sokol« obrnil na vseslovensko sokolsko »Zvezo« s prošnjo, da naj potrebno ukrene in se za intervencijo obrne na dr. Tavčarja in druge kranjske poslance. Kje je tedaj krivda? Ali pri »Zvezi«, katere nekateri frakarji nečejo priti v Brežice, ali pa pri dr. Tavčarju; to se naj faktorji pri »Zvezi« in dr. Tavčar med sabo domenijo. Ako se doseže dovoljenje, zasluga bo to naših poslancev in »Slovanske zveze«, ne pa Tavčarjeva! To se mora pribiti! Postopanje brežiškega »Sokola« pri ustanovitvi »Sokolske zveze« se je skladalo z mnenjem ogromne večine drugih Sokolov, in to je dovolj! Nizkotni in neresnični napadi na posamezne njegove člane se obsojajo sami. Sploh pa je sokolska slavnost v Brežicah zasigurana; vršilo se bode blagoslovljenje zastave, če ne v prvotno nameravanem, pa v manjšem obsegu; kvečjem odpade morda kar se v par dneh odloči — vseslovenski sokolski izlet in občni zbor »Zveze« v Brežicah. Edino dobro je, da taki ncosnovaninapadi na delovanje izvenkranjskih Slovencev ne dosežejo svojega smotra, in da se preide preko njih na dnevni red.
r Župnik Jožef Budin umrl. Iz Trsta poročajo: V petek ob 10. in pol uri zvečer je po kratki bolezni za srčno hibo umrl vč. gospod Jožef B u d i n, župnik pri Sv. Mariji Veliki (Jezuitih). Pokojnik se je rodil v Prvačini blizu Gorice dne 8. januarja 1833 in je bil dne 14. sept. 1856. posvečen v svečenika. Služboval je dolgo let kakor duhovni pomočnik pri Sv. Mariji Veliki, nekoliko časa tudi kakor stolni vikar pri sv. Justu. Pred 12 leti je postal župnik pri Jezuitih. Pokojnik je bil tihega in mirnega značaja in izlasti milosrčen do siromakov. Lahka mu žemljica!
V cestni odbor za ljubljansko okolice je od deželnega odbora bil imenovan v zadnji seji g. Al. Tršan, župan v Tacnu pod Šmarno goro.
Imenovanja v finančni stroki. Carinski upravitelj Janko T r o š t je imenovan višim carinskim upraviteljem, carinska višja oficijala Artur R i s m o n d o in Alojzij K n o 1 1 pa vi-šima carinskima kontrolorjema v obsegu c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu.
Poročil sc je v cerkvi sv. Janeza v So. Lorain, Ohio, v Ameriki g. Josip Svete z gospodično Ivanko V i r a n t, hčerko g. Alojzija Vi ran t a. Bilo najsrečnejše! — Profesor novomeške gimnazije g. Pettauer se je poročil z gospodično Ano J e n k o. — Včeraj se je poročil g. med. dr. Orestes vitez Wolf z Jesenic z učiteljico gospodično Olgo R e i s -n e r iz Ljubljane.
—	Promet v Trstu I. 1905. Poročilo tržaške trgovske in obrtne zbornice izkazuje: Vkrcalo se je v Trstu 1. 1905. 9101 ladij, iz Trsta jih je pa odplulo 9125. Uvoz tovorov znaša 935,588.477 K, po morju 480,045.980 K,
—	Poroka. Včeraj se je poročil gosp. dr. Jos. Mlckuš z gospico Natalijo Š o r I i, hčerjo znanega slovenskega kavarnarja v Trstu. Bilo srečno!
—	Ponavljalni risarski tečaj za ljudske, oziroma meščanske učitelje, se bo vršil med glavnimi počitnicami od 16. avgusta do 6. septembra; sprejelo se bode 30 veščih učiteljev, ki bode potem lahko svojim kolegom za inštruktorje. Diete se ne bodo delile, pač pa so pripravljena vodstva železnic obiskovalcem znatno znižati voznino. Prijave za pristop se sprejemajo do I. junija.
Glavne počitnice ua ljudskih iu meščanskih šolah na Kranjskem podaljšale se bodo po novem učnem in šolskem zakonu na
dva meseca. Začetek je razen Dobrove 16. julij, konec 15. september. Le na Dobrovi se prično počitnice 1. avgusta in trajajo do 1. oktobra.
—	Cerkvena oprava. Poročali smo že o neki ženski iz Gradca, ki nabira dela za cerkveno opravo. Z Gorenjskega se nam piše: Za enkrat je že dosti dobila v popravo, —• gotovo za celo leto ali vsaj za prav dolgo časa. Naj to v zadovoljnost popravi, potem šele se ji more zopet kaj izročiti. Ona veliko obljubi, a ne izpolni.
—	Poročil se je v Trstu gospod Josip K n a f I i č , član c. kr. korespondenčnega urada, z gdč. Pavlo K e p ov o. Čestitamo!
—	Novice iz litijske okolice. Vremenske nezgode so nas v prvi polovici maja kar zaporedoma obiskavale. Dne 2. maja je klestila drobna toča med Litijo in Savo. Posebno je napravila škodo cvetočemu sadnemu drevju in zelenjadi. V petek zvečer, dne 11. t. m., okrog 9. ure, smo imeli grozen naliv. Med nalivom je strašno gromelo in treskalo, kakor še stari ljudje ne pomnijo. Med nevihto je strela udarila v Jernečkovo lipo na Konju, župnija Vače. Potem je odskočila v hišo in je gospodarja in deklo omamila. Sreča velika, da se ni še kaj hujšega pripetilo, ker je bilo v hiši skupaj z malimi otročiči deset oseb. Hiša ie krita s slamo, vendar je strela ni vžgala. Pač pa je začela tleti deska v podstrešju, ki so jo takoj pogasili. Cela vas je bila v veliki nevarnosti. — Pokopali so v Št. Lambertu 17. t. m. Končar-ja. Bil je dolgo let nadzornik železniških delavcev na progi Zagorje-Sava. — Vsled padca je dobil težke telesne poškodbe proti koncu minolega meseca Mihael Ocepek, doma iz Leš nad Savo. Sedaj je že toliko okreval, da je izven nevarnosti. Dva dni pred nesrečo se je povrnil iz Amerike. — S sekirico je pobil neki 15-letni pastir 5 tednov starega jagenčka na paši. Vreden je bil 6 kron. Ne ve se, ali je to storil iz maščevanja ali vsled slaboumnosti. — Litijska reka je 18. t. m. vsled velikega deževja izstopila. Sava močno narašča.
—	Shod slovenskih potovalnih učiteljev s Kranjskega, Primorskega in Štajerskega se je vršil 6. t. m. v Postojni. Izmed 11 potovalnih učiteljev jih je prišlo 9 na shod, dočim sta bila dva službeno zadržana. Namen shodu je bil, da se dogovore o stanovski organizaciji južnoavstrijskih kmetijskih potovalnih učiteljev v svrho zboljšanja njih gmotnih razmer in dvignjenja njih ugleda. Shod, ki je bil pripravljalen, je sklenil vspre-jeti v organizacijo vse južnoavstrijske : slovenske, hrvaške in italijanske kmetijske potovalne učitelje, ki jih je 27. Zaradi končnega dogovora se je sklenilo sklicati shod vseh teh učiteljev v drugi polovici meseca junija v Zader. Vsprejela se je tudi resolucija, da naj se z vsemi silami podpira namera ustanove državne zveze vseh avstrijskih kmetijskih učiteljev. Končno je shod tudi sklenil, da naprosi gospoda državnega in deželnega poslanca gra-ščaka ter ravnatelja Frančiška Povšeta, ki je bil med prvimi južnoavstrijskimi kmetijskimi in obenem potovalnimi učitelji, da vsprejme mesto zaščitnika nad nameravano organizacijo.
—	Nesreča pri Litiji. Včeraj popoldne so peljali trupli W a 1 t e r j a in Lavren-č i č a , ki sta ponesrečila pri železniški nezgodi pri Litiji, v Maribor, kjer imata svoje družine. Eden ima pet nepreskrbljenih otrok, a drugi devet. — V nedeljo popoldne je bil promet popolnoma reden. 18 železniških voz je poškodovanih. Pri stroju so se pokvarili samo odbijalci.
—	Tramvajski uslužbenci stavkajo v Zagrebu. Razmere pri zagrebškem tramvaju so škandalozne in ni čudno, da so se uslužbenci uprli.
— Škandal v Gorici. Te dni je policijski svetnik Contin v Gorici izvršil na stanovanju nekega, v Gorici bivajočega državnega uradnika preiskavo in je odnesel s seboj jedno polno vrečo dokumentov in pisem. Zdi se, da so prišli na sled raznim goljufijam in poneverjenjein.
—	Uboj v Litiji. Iz Litije se poroča: V nedeljo se je zopet vršil pretep v Litiji. Dva Ber-dajsova mizarska pomočnika sta s poleni in nožem nevarno ranila Slamčevega hlapca. Šlo se je za neko znanje. Danes so ga nameravali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, a ko so ga pripeljali na kolodvor v Litiji je bil že mrtev.
Občinske volitve v Zagorju. Iz Zagorja ob Savi se poroča: V soboto 19. t. m. smo imeli občinske volitve. V tretjem razredu je bilo precej boja. Liberalci in soc. demokrati in nemški glažarji so se zvezali, pa so vsi skupaj pogoreli. Liberalci so za edinega Koprivca volili 5 soc. demokratov. Pa je le Koprive dobil samo 63 glasov, Čobal 76, tej zvezi nasproti pa 98 do 128 glasov. Preperela slama je zgorela. Gliick auf!
Ljubljanske nouice.
lj Afera Prosenc-Hribar pred sodiščem.
Danes se je vršila pred deželnim sodiščem vzklicna obravnava o tej zadevi. Predsedoval jc sodnemu dvoru podpredsednik deželnega sodišča g. Pajk, votantje so pa bili gg. Fls-n e r, Trav n ar, Vedernjak. G. Prosenca je zagovarjal dr. F g ge r, župana Hribarja dr. T r il 1 e r, dr. Iv. Milan Hribar se je pa zastopal sam. Poslušalcev je bilo navzočih samo 15. Zapisnikar jc od 9. do 10. ure čital razloge razsodbe prvega sodnika. Predsednik sodišča ic nato naznanjal, da jc vzklic uložen, ker jc prvi sodnik nekaj predlogov odklonil, ker obdolženec po izjavi njegovega zastopnika ni imel namena žaliti in vsled previsoke kazni. Dr. Fgger nato zahteva,
da se zaslišijo šc enkrat priče Grebene in B a y e r, ker se ne strinjajo izpovedbe teh prič z izpovedbo dr. Hribarja, da je posojilo dovoljeno. Dr. Egger omenja županovega pooblastila z dne 5. avgusta 1902, v katerem pravi g. župan, »rad te pooblaščam za vse na-daljne slučaje«, da je to generalno pooblastilo lahko priča tudi dr. Tavčar, da je Prosenc na podlagi tega pooblastila prodal neke gozde tovarni Leykam, Fužine. Dr. Egger navaja mnogo točk o neverojetnosti županovih izpovedi) in pravi, da je pač merodajen tudi kraj — odvetniška pisarna — na katerem je g. Prosenc izgovoril inkriminirane besede, o katerih gotovo ni naročil g. dr. Leskovarju, naj jih nese naprej. Prvi sodnik je kot obteževalni vzrok navajal tudi, da jc bil razžaljen ž u p a n. Zupanova uradna delavnost kot taka pa ni bila napadena! Med uradne dolžnosti ljubljanskega ž u p an a m e n d a vendar ne spada razkosavanje zemljišč ! Pri obsodbi se ni nič gledalo na olajševalni vzrok, da je bil g. Prosenc pripravljen prositi odpuščenje. Dr. Egger predlaga popolno oproščenje v nasprotnem slučaju pa znižanje kazni. V Uraden sta si dva odvetnika, ki sta stanovsko pač tako visoka kot Hribar, očitala krivo pričevanje in razsodba se je glasila le na 200 K. Dr. T r i 11 e r je v svojem govoru opiral se na vzroke prve razsodbe izjavljal, da Prosenc z besedami, da* bi župana ovadil radi krive presege, pač ni mogel misliti, da se je župan le zmotil. Prosenc je izjavljal, da noče prositi za oproščenje, ob enem je pa nastopil z dokazi. Dr. Triller pravi, da je Prosenc lažnjivo očital županu, da je krivo pričal in ker kazen prvega sodnika ni sposobna za Prosenčevo poboljšanje, predlaga povišanje kazni brez uporabe § 261, Dr. Hribar predlaga zaporno kazen več kakor treh tednov. Sodišče izreče sodbo, da se vzklic glede krivde zavrne, ker v obdolžiti krivega pričanja ni trditev, da je župan le nevede napačno izjavil, ampak da je nalašč krivo pričal. Sodiščepajczni-ž a 1 o p r v o t n o k a z e n 1000 kronna500 kron, češ, da je olajševalni vzrok t a, d a tu ni bila ž a 1 j e n a č a s t g. Hribarja kot župana. Ta razsodba je podučila tudi za klub občinskih svetnikov z ozirom na njegov znani nervozni sklep in izjavo. Mi nimamo povoda potegovati se za g. Pro-senca, zdi se nam pa po tej razsodbi, da se jc klub občinskih svetnikov pred javnostjo b 1 a-mira 1. Pred letom dni je bil tudi g. dr. T r i 1-1 e r obsojen radi nekega zasebnega razžalje-nja. Ali bodo radi take obsodbe tudi dr. Tril-lerja izključili iz kluba?
lj Tainburaši »Graničari« so se javili danes v našem uredništvu iu izpovedali, da so igrali nemško marzeijezo po polnoči, ko je njihov program že minil. Povdarjali so, da so storili to na zahtevo drugih. Mi sploh upamo, i da take nerodnosti nikoli več ne naredijo! Po-izvedeli smo tudi, da g. Leiblin ml. ni bil tisti, ki je naročil »Die Wacht am Rhein«. Dotične govorice o gospodu Leiblinu so bile neosno-vane. Nekateri so dejanje nekega drugega podtaknili g. Laiblinu, kar je ravno tako grdo, kakor neumestno sviranje »Die Wacht am Rhein«.
Ij Stavka pri Koslerju, je kakor smo poročali, ponesrečena vsled skrajno nerodnega začetka. Socialni demokrati so imeli včeraj v »Puntigamski pivnici« shod, na katerem so sklenili Koslerjevo pivo bojkotirati. Predsedoval je shodu Kordelič, govoril je pa Etbin Kristan. Seveda ni povedal kolika je zasluga soc. demokracije, da se je stavka tako sijajno ponesrečila in je sedaj toliko delavcev na cesti. Z bojkotom se ta dejstva ne odpravijo. Zdi se nam, da je kričanje o bojkotu uprizorjeno le v ta namen, da bi se soc. demokracija pred delavstvom delala »lepo«, češ, da je nekaj le storila. Pri tem se nam pa zdi, da se preko kričanja soc. demokracije tudi v tej zadevi ne bo mnogo povzdignila, ker nima zadostno moči. Na shodu je Kristan strastno napadal policijskega svetnika g. W r a ts c h k o ker je ta socialnim demokratom na lepakih par stavkov konfisciral.
lj Tat hotel povzročiti požar. Služkinji Pavlini Štibiljevi je bil sinoči ukraden na Kar-lovski cesti št. 8 kovčeg, v katerem je bilo za približno 120 K obleke. Tat je potem kovčeg nesel na svinjak posestnice g. Marije Ahli-nove, ga tam vlomil in vzel iz njega dve novi obleki, vredni 40 K. Vse drugo je pa zažgal. K sreči je Ahlinova ogenj opazila in ga s pomočjo domačih pogasila, lj Z ženo se je bil spri včeraj 381etni Janez Oblak iz Luč pri Škofji Loki tako, da jc vzel nož in se zelo poškodoval.
Ij Poštne zadeve. Ni dolgo tega, ko sem čital v Vašem cenjenem listu o ljubljanski glavni pošti in njenih prostorih. Ker je pošta dandanes takorekoč javna last, ne škodi, ako se o njej javno razpravlja. Dovolite mi teda', da eno rečem. Ko sem bil nekoč v družbi poštnih uradnikov, je bil živahen razgovor o njihovih službenih razmerah. Poštni uradniki so pač trpini, je počel eden. Preobilo dela jc in vedno premalo osobja. Materijala vedno več, pa malo prostora. Neredna služba, neredna hrana, neredno spanje, neredno življenje, 'lo človeka ubija in mu živce uničuje. Pa šc tista naglica, tisto hitenje pri delu. Naj le opazuje kdo vrvenje na poštah, posebno zvečer na glavni pošti. Ljudje prihajajo in odhajajo, ua nastaja pri vhodu gnječa in prostrana veža je polna strank. Ko sc glavni vhod zvečer zapre, ljudje razidejo, stoji uradnik kakor top in zbira svojo — pamet. Revež se nc more takoj zavesti. Delo se pa nadaljuje, začne se nočna služba. Ob petih zjutraj prihajajo uslužbenci spet od vseh vetrov, da se dela, pa hitro dela. Do gotove ure mora biti vse storjeno. Poštna služba je zdelala nekatere uradnike že tako, da so bili pritnorani hoditi iz službe kar v po-
steljo in iz iste spet naravnost v službo. Ali ne samo delo, nego tudi slabi zrak uničuje uradnika. Mnogo je ljudi in mnogo materijala v premajhnih prostorih, katere se povrh še zadostno nc zrači. Delo se vrši v enomer, med delom se pa radi prepihov zračiti ne more. Glavna pošta namreč je tako nesrečno zgrajena, da piha na vseh krajih, če je le kje kaj malega odprto. Kaj pomaga uradniku, da je poslopje zunaj čedno in za stranke dobro preskrbljeno, če jc pa znotraj toliko narobe. Z grozo opazujejo uradniki, kako razsaja je-tika med njimi. Vsako leto leže kak tovariš v grob in spet je nekaj tacih kandidatov. Ce je poštni uradnik po svojem poklicu že itak izpostavljen nevarnostim nalezljive bolezni, ker morajo skozi njegove roke stvari tudi od različno bolnih ljudi (pisma, denar itd.) vendar ga ni radi tega puščati v zdravstvenem oziru popolnoma v nernar. Potreba je na vsak način več osobja.' Več in zračnih prostorov se na glavni pošti prav lahko dobi, če se zasebnim strankam odpove stanovanja. Povsod naj se skrbi za večjo snago. Osobje naj si umiva roke, za kar mu je dati prilike, kakor čiste umivalnike in zadostno brisalk. Pljuvalniki naj bodo moderni in snažni. Da ljudem ni potreba sliniti svojih umazanih prstov, se jim da vlažno, vsaki dan omito gobo. Pod naj se večkrat pere, da se ne bo toliko prašilo. Uradnika se naj ne tišči po nepotrebnem v uradu, se ga naj pošlje raje na zrak. V špediciji na glavni pošti ni od 4.—5. ure nikacega dela. Takrat uradniki posedejo okolo kake mize in malcajo. Ali bi ne bilo bolje, da bi šli za tisti čas uradniki na sprehod ali domov na kavo. da bi se med tem mogla prezračiti dvorana?! Ce so že žalostne razmere na glavni pošti, še slabše so iste na pošti na južnem kolodvoru. Hvaležni posel za sanitarnega referenta deželne vlade bi bil tam. Naj poseže vmes in pokaže, da se boj proti tuberkulozi ne vodi samo na papirju! Ob sedmih zjutraj bo lahko videl, kako izgleda uradnik po trudapolnem nočnem delu, ko ga služabniki pometejo ven. Rad bi zvršil svoje delo, pa ga ne pustijo služabniki. Videl bi interesantno brisalko, eno namreč, za 25 parov umazanih rok. Za čisti zrak se ne zmeni nikdo, okna se smejo odpirati. Na glavni pošti so dobili novega ravnatelja. Od njega se pričakuqe, da bo v zdravstvenih ozirih kaj prikladnega odredil ter odpravil obstoječe nedostatke svojega urada. Tiste nove lince v blagajni seveda ne bodo zadostovale. Prejšnji ravnatelj g. Šorii ni imel smisla za take stvari. Njegovo dolgoletno delovanje tukaj vzlic dvakratnemu najvišjemu odlikovanju ni moglo posebno biti, da mora novi ravnatelj g. Leban zdaj na novo urejati svpj urad, podirati obstoječi red kar od vrha tal ter reformirati na vseh koncih in krajih, lj Gostovanje Danilove družbe v Belgradu se je slabo obneslo. Kakor čujemo ima prireditev v Belgradu deficit.
Ij G. profesor Stritar je zapustil Ljubljano ter se s svojo gospo soprogo odpeljal v Postojno.
Ij Poskušen samoumor. Ko je šel danes predpoldnem mestni policijski stražnik Plevel od svojega doma na Mivki v mesto, je zaslišal za nekim grmom klicati na pomoč. Ko je prišel bliže, je tam našel ležati prostaka Bogomirja Reichholderja 27. pešpolka kralj Belgijcev, kateri je stražniku povedal, da se je hotel usmrtiti, ker je bolan, a se je zadel v levo roko. Stražnik je pripeljal vojaka na policijsko stražnico, kjer so ga za silo obvezali, potem pa prepeljali z rešilnim vozom v gar-nizijsko bolnišnico.
Ij Spor med bratoma. Brata Simon in Franc Šustaršič, oba kleparja, stanujoča na Trnovskem pristanu, sta se danes zjutraj v svojem stanovanju sprla. Povod temu je bil, da je zgrabil Franc krožnik in udaril z njim brata Simona po glavi, ter ga poškodoval. Brat Simon je vsled tega poklical stražnika in ko je ta prišel, je Franc smuknil v sami spodnji obleki na streho od koder je stražniku vpil: „Ne boste me dobili ne, znam hoditi po strehi". Stražniku se pa ni ljubilo, da bi lovil kleparja po strehi in odšel z pripomnjo, da bode Franc prišel rad sam k oblastvu.
lj Sleparski agent. Anton Zoreč v Notranji Gorici zaupal je pri novem zavarovanju usiljajočemu se agentu iz Ljubljane, ter mu plačal 15 K 99 v. Šest tednov je čakal zaman na polico. Agent je zapravil denar. Družba je sedaj na škodi, agent pa izročen državnemu pravdništvu.
lj Mestna prodajalna mleka. Z magistrata se piše: Ker število odjemalcev mleka pri mestni prodajalni še vedno narašča, preskrbelo se je, da je sedaj vedno dovolj mleka na razpolago ter se vstreže vstreže lahko zahtevi po vsaki množini. Prodaja vrši se redno vsak dan od 5. ure zjutraj do 6. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa do 12. dopoldne. Novi naročniki priglase naj se tudi v navedenih urah v mestni prodajalni mleka na magistratu, da se jim potem mleko dostavlja na dom.
lj Svež sneg na planinah je pal od sobote večer na nedeljo v jutro. Temperatura je pri nas padla za 5° R.
lj Ljubljanica je vsled zadnjega deževja narasla za 0'60 m nad normalom.
OBLAKI NA JUGU.
(Izvirno poročilo »Slovencu.)
Beigrad, 18. maja. V Zenici v Bosni so zopet ubiti štirje delavci. Po celi Bosni se širi delavsko gibanje. Časopisi so preganjani. Časnikarji bosenski so se brzojavno pritožili pri Burianu, ker sc časnikarje zapira.
Turška zbira vojsko ob Novem Pazaru. Na črnogorski meji še traja krvav boi Črno-
gorcev, Turkov in Arnavtov. Mnogo je žrtev, nekaj vasi je požganih.
ZOPET STRAŠNA POROČILA IZ COUR-
RIERSKIH RUDNIKOV.
Iz Cotirriera so došla zopet strašna poročila. Iz jame so spravili namreč trupla mrtvih rudarjev, o katerih trde, da so morali umreti še le pred nekaj dnevi. Preteklo nedeljo so prinesli iz rudnika truplo rudarja Pine, ki je kazalo še le prve pojave smrti. Ušesa so bila še gorka, v želodcu so pa našli predivo. Umreti je moral še le pred nekaj dnevi in je moral živeti nad tri mesece pod zemljo. Neki drugi rudar, Mayeuse, je moral pred desetimi dnevi umreti po znakih na truplu. Tako so delali za rešitev ponesrečenih rudarjev na Francoskem letos ob času, ko sede na mehkih francoskih ministerskih sedežih socialno-demo-kraški ministri!
Vlada je izdala izkaz, ki navaja, da je bilo izmed 1904 ponesrečenih rudarjev 548 oženje-nih in 546 neoženjenih. Družba bo morala plačati na leto približno 800.000 frankov pokojnin.
BOJI V ALBANIJI.
C e t i n j e , 21. maja. Ker so mohame-dani požgali in oropali več vasi, so kristjani napadli mohnmedance, ubili 15 Turkov in 23 ranili. Boji se nadaljujejo.
ITALIJANSKA KRIZA.
Rim, 21. maja. Giolitti je bil pri kralju zaradi sestave kabineta.
NOV POTRES V SAN FRANČIŠKU.
Iz Nevv Yorka poročajo od 19 t. m.: V minoli noči je bil zopet v San Frančišku močan potresni sunek, vsled česar se je porušilo več razvalin, druge škode ni potres napravil. Prebivalstva se je polastila velika panika, da je zbežalo iz hiš ter prenočilo na planem.
Razne stvari.
Najnovejše.
Sedem vasi je čisto uničil gozdni požar v Michyami, Zedinjene države; več jih je pa uničil deloma. Izgubilo je življenje mnogo oseb.
Konferenc a o brezžičnem b r -z o ja v u bo otvorjena na željo angleške vlade 3. oktobra.
Gozdni požar v Severnem Wiskonsinu je uničil osem mest. Življenje je izgubilo 30 oseb. Požar grozi tudi drugim mestom.
R u m u n s k a k r a 1 je v a d vojica se je vrnila v Bukarešt.
Car na očetovem grobu. Iz Peterburga poročajo: Ko je car zapustil cesarsko jahto, se jc odpeljal takoj na majhnem parniku v Peter-Pavlovo trdnjavo, kjer je molil na grobu svojega očeta Aleksandra III. Nihče ni smel pri tem v cerkev. Car je odšel iz nje globoko gi-njen.
Iz slovanskega sveta.
sl Ruski pevci v Belgradu. Te dni je
dospel v Beigrad slavni ruski operni pevec Srebrjanov, ki je priredil v Narodnem gledišču umetniško literarni večer s popolnoma ruskim programom. V družbi z njim je več članov ruske opere in nekoliko deklama-torjev.
sl Narodno gospodarsko društvo v Črni gori. V Cetinju delajo na to, da se osnuje narodno gospodarsko društvo, ki bi širilo po narodu tudi knjižnice. Društvo se najbrž v kratkem osnuje.
sl Najnovejše o Gorkem. Ameriški listi poročajo iz Colorado Springs (Col.) o Gorkem sledeče: Ruski pisatelj Maksim Gorki dospel je semkaj v svrho izboljšanja svojega zdravja, katero nikakor ni povoljno. Tu se zatrjuje, da bode živel leto dni ali pa še več na nekem kraju blizo tukajšnjega mesta, take, da bode lahko v zvezi z ostalim svetom.
Telefonska In brzojavna poročila.
KANDIDATURA DR. KOROŠCA.
Pt u j, 21. maja. Včeraj sta se vršila shoda pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Na obeh je bila kandidatura dr. Korošca soglasno z navdušenjem sprejeta.
BOLEZEN PAPEŽEVA.
Rim, 21. maja. Sv. Oče je imel mirno noč. Bolečine v kolenu so bile manjše.
STAVKE V ZAGREBU.
Zagreb, 21. maja. Poleg tramvajskih uslužbencev so pričeli štrajkati tudi sobosli-karski pomočniki in Iikarji.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 21. maja. Hrvaške poslance je nad 400 mažarskih, hrvaških in srbskih dijakov sijajno sprejelo. Dijaštvo je klicalo poslancem »Eljen« in »Zivio«. Škof Dro-hobecky se je zahvaljeval za sprejem in dejal: Prišli smo, da odvrnemo skupno nevarnost in da se zvežeino z Mažari. Svobodni borile! hočemo biti svobodne Mažarske In svobodne Hrvaške. Barčič je dejal: Star mož sem, a danes sem pomlajen. Nesrečna avstrijska roka nas je tlačila, sedaj pa hočemo svojo stvar sami vzeti v roke.
Budimpešta, 21. maja. Danes je bila prva seja ogrskega državnega zbora. Dosedanji starostni predsednik Madarasz je izvolitev odklonil, ker noče iti proti svojemu prepričanju jutri v dvor k slovesni otvoritvi državnega zbora in je mnenja, da bi moral vladar pre-stolni govor čitati v zbornici. Večina Košutov-
cev se udeleži jutri sprejema na dvoru. Danes je državni zbor za starostnega predsednika izvolil posl. Szappanova ter je Izvolil zapisnikarje. Nato je bila današnja seja zaključena.
DELAVSKE DEMONSTRACIJE.
Dunaj, 21. maja. Od dela Izključeni stavbinski delavci groze, da prirede demonstrativni obhod po Ringu.
VOLITVE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 21. maja. Pri ožjih volitvah so dobili republikanci 28, radikalci 33, socialni radikalci 52, socialisti 27, progresisti 8, nacio-nalci 3 mandate.
VELIKE POVODNJI.
B e r o I i n, 21. maja. Na VViirtenberškem so velike povodnji. V Biberbachu stoji voda pri hišah do druzega nadstropja. V celi Švici so povodnji. V vzhodnji Švici je padel sneg. Vsled gibanja zemlje se je bati, da se podere več hiš.
ANGLEŠKO-RUSKA ZVEZA.
London, 21. maja. Vesti o rusko-an-gleški zvezi so popolnoma izmišljene.
Zahvala.
Mnogi dokazi sočutja v nenado-mestni izgubi našega ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
Frana Kašman
v škofjlioki
katerega nam je vzela neizprosna smrt, so nam bili olajšava bridkosti, za kar izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, ki so nam v najhujših urah izkazovali sočutje, prijateljem, znancem in spremljevalcem dragega pokojnika na njegovem zadnjem potu	1161
Posebno se zahvaljujemo veleč, gosp župniku Šinkovcu za tolažilne obiske v bolezni, za spremstvo pri pogrebu njemu in drugi č. duhovščini, g. dr. Arkotu za njegovo neumorno skrb in trud, g. dr. Zakrajšeku, ki je pokojniku v zadnjih trenotkih lajšal muke, g. županu in občinskim svetovalcem, gg. sodnim in davčnim uradnikom, čitalnici, prostovoljni požarni brambi, mestnim stražnikom, tako mnogoštevilno zastopanemu meščanstvu in drugim iz okolice, darovalcem krasnih vencev, ter gg. pevcem za ganljive žalostinke.
Ker nam ni mogoče se vsakemu posebej za izraženo soialje zahvaliti, izrekamo tem potom še enkrat najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoči.
Zahvala.
Globoko potrti vsled britke izgube naše iskreno ljubljene soproge, ozir. svakinje, tete in pratete, gospe
It*

roj.
izrekamo tem potom za dokaze iskrenega sočutja ob bolezni ter povodom smrti kakor tudi za številno spremstvo pri pogrebu in krasne darovane vence svojo najiskrenejšo, najglobokejšo zahvalo.	1166 Ljubljana, 20. maja 1906.
Vajenca
sprejme takoj v špecerijsko trgovino B. SEVAR v Ljubljani, S«. Jakoba trg.	1162 3-1
r

Jakob Babnik
vodovodni instalater in
Peter Žitnik
klepar
Poljanska cesta štev. 26
Ljubljana
se priporočata preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom. in slavnemu občinstvu, da izvršujeta vse
vodovodne naprave
in vsa
kleparska dela.
Zlasti se priporočata za inštalacijo novih vodovodov, na novo pokrivanje in barvanje zvonikov, postavljanje strelovodov itd. Prevzameta vsa dela in vse poprave, ki spadajo v instalacijsko in kleparsko obrt. -Vsa dela se izvršujejo točno in po najnižjih cenah.	1162 2-1
i V Sil
1 cen;
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Obravnava proti dr. Mauringu.
Podružnica v Brestu. V sobotni popoldanski razpravi predloži obtoženec dr. Mau-ring hranilnično knjižico podružnice sv. Andreja v Brestu. Na podlagi te knjižice se kon-statira, da se je vložilo v hranilnico dvakrat in sicer dne 14. svečana 1. 1903. 15 kron in dne 24. istega meseca 10 kron. Sodni dvor primerja nato vložno knjižico z glavno hranilnično knjigo. Ker ima hranilnična knjižica z ozirom na čas prve vložke premajhno naslovno in vložno številko, predlaga državni pravdnik, da sc radi tega pokliče kot priča bivši tedanji hranilnični vodja, kapelan Ivan Plahutnik in da se zaslišijo izvedenci. Temu predlogu sodni dvor ugodi.
Končno se zaprisežeta priči Janez Švigelj in Lenarčič. Prva priča izpove, da je dobil kot ključar 44 kron najemnine za.travnike podružnice sv. Andreja. Ker je njegov prednik za-računil le vsoto 34 kron 78 vinarjev, je mislil, da je ostali znesek njegova nagrada in si je ostalo vsoto obdržal. Ko je izvedel, da mora zaračunati celo vsoto, jc šel k župniku, s katerim sta se pobotala, da bosta primanjkljej poravnala na vinu, kar se je tudi zgodilo na veliko soboto istega leta. On je bil popolnoma prepričan, da je bila vsota založena. Ko ga je obtoženec pozneje pozval, da naj dotični primanjkljej poravna, češ da bo vino že on sam plačal, je tudi to storil. — Druga priča Lenarčič pripoveduje, da je bil izvoljen ključarjem brestovske podružnice. Ko jc urejeval račune, je opazil, da se je za najemnino premalo zara-čunilo. V tej zadevi je govoril z obtožencem, ki mu je zatrjeval, da je dotična vsota že naložena v hranilnici, knjižice pa ne more dati, iker jo ima kapelan in tega pa ni doma; pride naj le prihodnji torek. Ko je v torek zopet prišel k obtožencu,ga ta kratko zavrne: Stvar je že v redi, le mirni bodite. Na te besede je priča odšel. Priča nato izpove, da ga je obtoženec vprašal, zakaj da Janeza Švigeljna tako sovraži; »da ga ne bi on izgovoril,bi ta gotovo prišel za tri leta v kriminal.« Tega, pravi obtoženec, ni govoril. Priča, ki je nekoliko gluh, ga je napačno razumel. On mu je le rekel: »Kaj pa vendar delaš? Ti hočeš Janeza Švigeljna spraviti v kriminal.«
S tem je bila popoldanska razprava končana. Predsednik še naznani, da se obravnava preloži v svrho zaslišanja Iv. Plahutnika in izvedencev.
Gnjat je obiral Jože Hočevar dclavec na Jesenicah. Izmaknil jo je dne 2. aprila gostilničarki Ivani Tavčar, kajti priča Terezija Škrjanec ga je videla iz prodajalne odhajati in zapazila, da tišči nekaj v žep. Pc občinskem redarju aretovan se je temu uprl, šele na pomoč došla orožnika, katerima se jc tudi dejansko ustavljal, se je posrečilo Hočevarja ukrotiti. Za kazen je dobil štiri mesece težke ječe.
K o n k u r e n c a. France Markovič, čevljar v Dolenji vasi, je stanoval preje v Podbrezju v eni hiši z Marijo Dobre, ki je tudi izvrševala čevljarski obrt. Ta konkurenca ga je jezila. Dne 11. marca t. 1. zvečer je prišel dobre volje domu in se jezil da ga je Dobre ovadila zaradi patenta. Ko je pa ta vstopila s Francetom Boštarjem ga je Markovič takoj z nožem v lice sunil, Marijo dobre je pa z bur-klami po levi' rami mahnil. Zato je dobil 3 tedne zapora.
Nevarno p r e t e n j e. Jože Ulaga, dninar iz Cerknice, je bil že enajstkrat kaznovan. Dne 29. marca t. 1. je Ulaga po vaseh Prevalje, Pekel in Preserje od hiše do hiše beračil. Okoli 7 ure zvečer je prišel v neko hišo v Kamnik in prosil prenočišča. Gospodinja mu je dala 2 vinarja rekoč: »Pojdi v božjem imenu, boš pa drugod dobil«. — F. Ulaga je odšel, pred hišo pa je začel upiti, da mora biti v 14 dneh pri hiši ogenj. Izgovarja se, da je bil takrat pijan. Ulaga je bil obsojen ua 13 mesecev težke ječe.
Drago prenočišče. Josip Dolinar, bajtar v Brišah, je prosil posestnika Janeza
Kozjeka, da bi mimogrede tudi za njega na Vrhniki odrajtal denar. Okoli 7. ure zvečer vrnil se jc Kozjck nekoliko vinjen domu in se oglasil pri Dolinarju, kateremu je izročil davčno knjižico. Prenočil je na klopi in dejal pod Klavo suknjič z listnico, v kateri je bilo, kakor Dolinar trdi, 350 kron, zjutraj okoli tretje ure se je preselil se je preselil na peč in pustil suknjič z denarjem na klopi. To praliko je porabila že opetovano zaradi tatvine kaznovana žena Marija Dolinar ter mu iz listnice izmaknila 3 bankovce po 100 kron. Janez Kozjck je šele doma tatvino zapazil. Sodišče ji je priznalo za kazen 3 mesece težke ječe.
Udaril je Anton Terkman, hlapec v Bukovju, Vinkota Krašno vsled nekega prepira. Terkman pravi, da je bil takrat močno pijan. Sedel bo dva meseca v ječi. Živine ni pustila z a r u biti. Marija Kalan na Križni gori. Ko je prišel sodni sluga, da izvrši rubežen, sunila ga je v ramo, da je odlctel, potem je pa hlev zaklenila. Sodišče jo je obsodilo na 14 dni težke ječe.
Tepe ž. Zvečer 15. aprila sta v kuhinji Kavčičeve gostilne v Dolenji Košmi pila brata Jožef in Anton Cucek. Tje so prišli tudi fantje Janez in Miha Požar, Jožef in Štefan Srebot, Štefan Trenta in Janez Dujec. Janez Požar je jel takoj rogoviliti in se prepirati z Antonom Cuckom. Po prejšnjem dogovoru so ga vsi obdolženci hipoma napadli in ga jeli neusmiljeno pretepati. Cucek je dobil na glavi jed-najst ran. Pazbili so pa tudi več kuhinjske po-sosode, in napravili 12 kron škode. Dne 8. aprila t. 1. je pa bil Jakob Cucek od Jožefa Srebota in Janeza Dujca tepen dobil je 7 ran. Vsi obdolženci so bili obsojeni in sicer: Miha Požar na 8, Trenta in Dujec vsak na pet, Janez Požar in Jožef Srebot vsak na 4 in Štefan Srebot na 3 mesece težke ječe.
Izpred okrožnega sodišča u Novem mestu.
Hlače, pa še strgane mi je hotela vzeti, tako sc je zagovarjal Jernej Petrič, star 59 let. čevljar iz Brune vasi pri Mokronogu. Tožen je bil, da je svojo boljšo polovico težko telesno poškodoval. Sunil jo je v nogo, prebil jej s črevljem žilo dovodnico. 2ena je močno krvavela. Šla ni takoj k zdravniku, pritisnil je prisad, nastopilo je unetje. Zagovarja se zato-ženec sledeče: »Babe se ne dajo ustrahovati. Imam strgane hlače, pa mi hoče baba še te vzeti. Bil sem pijan, beseda je dala besedo, sunil sem jo, po nesreči zadel v nogo, da je kri tekla. Obsojen je bil radi težke telesne poškodbe na mesec ječe z dvema postoma.
Radi h udodc lstva javnega na-s i 1 s t v a zagovarjati so se morali Jurij Ba-juk, Janez Plut, Anton Berklje, Janez Pletar-šič in Jožef Pezdirec. Šli so ob 11. uri zvečer nad I. Malnariča v Pezdirčev hlev, ker je ta nekaj o Bajuku in Pletaršiču govoril. Bajuh potrdi, da je imel sekirico in palico v roki.Taji pa, da bi bil grozil: »Ce se zganeš, te udarim, da se ne zganeš več.« Malnarič se je zbal, skočil med konje, da so ti začeli biti, ter se s tem napadalcem ubranil. Fantje pripoznajo svoje dejanje. Jurij Bajuk in Janez Plut obsojena sta bila na 2 meseca ječe, drugi trije pa na 6. tednov.
Nace Hočevar rojen v Trstu je pa kradel cepljene trte gospodu Francu Jakšetu. hotel pa je sled speljati v gozd, a ni šlo. Sploh taji vse. France Srobotnjak postavi ga na laž. Ta se je šel v Ragov log izprehajat. Temu je toženi rekel: »Cc boš molčal, zaslužim 45 gld. Tebi jih dam 10. Midva pa trt ne bova prodala domačinom, ti bi jih spoznali, ampak Vlahom. Tri žaklje jih imam spravljene v Beršljinu. Ukradel pa je tudi pri g. Malenšku eno kokoš, zavil ji vrat. G. Malenšek posestnik v Kandiji pripoveduje, da mu ni izginila samo ena kokoš marveč tudi 2 petelina. Konjederec Erbežnik potrdi, da je kupil blago od Hočevarja. Trte pa so bile slabe in polomljene. Gospod Jakše pove, da so bile trte cepljene in sicer jc bil samo »silvancc«. Hočevar, ki je bil že večkrat radi tatvine kaznovan, dobil je sedaj 6 mesecev zapora s postom mesečno. Ce bo imel ke-,daj kaj denarja plačati bo moral gospodu Jak-Lšetu 120 kron.
Borzna poročila.
(Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kuril dunajsko borzo 19 maja 1906.
Zaloibenl papirji.	Den.?	Blago
i*/, majeva renta......	95 60	95-80
t'/, srebrna renta.....	99 55	99-75
i'/, avstrijska kronska renta	99 ao	100-10
4'/, , zlata renta . . . 1'/, ogrska kronska , ...	118-	11820
	95 75	96-95
4*/, , zlata ....	114 20	114-40
i'/, posojilo dežele Kranjske	9960	101-—
t1'«*/, posojila mesta Spije t . .	100-60	101-60
i'/.*/. . . Zader . .	lOO—	
*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	100-65	101-55
4•/, češka dež. banka k. o. . .	99'75	100 20
t'/. . . , ž. 0. . .	99 80	100-30
t'/«*/. zast pisma gal. d. hip. b. .	100 40	101 50
4V/. pešt. kom. k. o. z 10•/. pr.	105 40	106 40
1 '/i*/, zast. pisma Innerst. hr.	10020	101-20
» > ogr. cen. dež. hr.	100 —	10020
4 '/,•/, , n , hip. banko.	100 —	100 25
4'/,•/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	loo-—	101-
4Vi*/. °bl. češke ind. banke . .	100-50	101-60
4*/, prior. Trst-Poreč lok. .	99-90	
4*/, prior. dol. žel......	99'60	100'-
3*/. , juž. žel. kup. «/,»/,	316 9 S	318 75
4'/i*/, avstr. pos. za žel. p. o.	100-55	101 55
Br e 5 k e.		
S'Očke od 1. 1860'/, ....	199 70	201 70
, f , 1864 .....	284 -	286 -
	156 5o	168 50
„ zem. kreditno I. emisijo	290-—	298-60
II- . •	291 -	301'—
, ogr. hip. banke ....	264 —	269'—
„ srbske i frs. 100 —	1C0 -	109'—
, turško ......	164-	165—
Basilika srečke . . .	23 20	25 20
Kreditno , ...	470 -	480-—
Inomoške , ...	78--	84--
Krakovske „	90-	94--
Ljubljansko , . .	58-	64--
Avstr. rud. križa , ...	49- -	60-75
Ogr. , , ,	30 70	32 70
Rudolfove ,	67 -	62--
Salcburške ,	68--	73--
Dunajsko kom. , ...	620 -	629-60
D e 1 n I o •		
	134 -	136 —
	679 26	680 25
Avstr. ogrske bančne delnice	1676- •	1686 -
Avstr. kreditne banke ...	678 75	679 75
Ogrske „ .....	820-50	821 50
Zivnostensko , ....	242 —	243 -
Premogokop v Mostu (Brili) .	657 —	661 —
Alpinske montan......	676-25	577-26
Praške žel. indr. družbe . . .	2755 -	2765-—
Rima-Muržnyi.......	679 25	680-25
Trbovljske premog, družbe . .	277—	278-—
Avstr. orožno tovr. družbe . .	606-- •	611'—
Češke sladkorne družbe . . .	161-	152'—
V a 1 a t e.		
	11-34	11-38
	1913	19-16
	23-47	23-55
	23'98	24-0o
Marke....... . .	11730	117 50
Laški bankovci......	96 65	9575
Rublji..........	263 —	2ft3 75
Dolarji...... .	4-84	6-
Stanovanja
s tremi, oziroma z dvema sobama in vsemi pritiklinami se oddajo za avgust termin.
Kje, pove upravništvo. 1145 3-2
Kupujte
narodni l^olcl^!
■ v w
Iscem
1135 3-3
poslovodja
za trgovino z vsakovrstnim blagom in gostilno, nahajajočo se v Bregani blizu Jesenic n. S. na Dolenjskem. — Pismene in ustmene ponudbe naj se pošiljajo na gosp. Eduard Presečky, trgovec Samobor, Hrvatska.
r
■
1
v.
Primerna
birmanska
11186 darila
za deklice in dečke
se dobe najboljše in najcenejše.
Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani ceni.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.

I
I
J
Naznanilo in priporočilo.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se usojam uljudno naznaniti, da sem se v kratkem naselil v Bo&tanju na Dolenjskem, kjer sprejemam vsa v 1148 7—2
podobarsko stroko
spadajoča naročilaj bodisi v marmorju in lesu.
Zagotavljajoč vsakomur najtočnejšo postrežbo se priporočam v prav obilna naročila ter beležim velespoštovanjem
Anton Štefic,
podobar Boštanj, p. Radna p. Sevnici.
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovale! so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani b r e s-plačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na
Dunaju, Wlppllnirer-strasse 25. 720 39-19
1ahS pošiljam cenike, v j fl V T Avli kojih je velika izbera najnovejših in najbolj-• ših šivalnih strojev in koles po jako nizki ceni.
LORENO REBOLJ v Kranju,
Glavni trg.	879 4
	2	<•	
CV.	0 3	RS U	
		C	
(/) V >	■o 3 o M	O) > o cž>	O
	M		
	iS	«3	a
»N	V	M	X
	UI	N	t—
<	K3 o ii n	(S S o -a	JU u S a
	Z	o «o	c/)
priporoča raznovrstne
vi z i t n i c e
po nizki ceni.
r, D. Reach
v bolnišnici sv. Roka v Budimpešti, je v vseh slučajih povra-čujočega se telesnega zaprtja in slabotnega želodčnega živčevega delovanja s presenetljivo ugodnim uspehom uporabljal
(onivfBApo ipnj)
želodčno tinkturo
Gabr. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo. I 8
ogaška Q lati na
Štajersko
Železniška postaja, pošta g in brzojavni urad. a*
Krasna lega, zrak poln kl-sllka, brez prabu. Moderna uredba, živahno družabno življenje.
Nova hydro elektr. mehan. therapcut. zdravllnloa v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, inhalatorJJ, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solndne kopeli, zdrav, gimnastika, — Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodou, drevlh, na Jetrih, ledvloah, kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu ln krhlju. Najmofinejfil zdrav, vrelol, podobni kot » Karlovih
ln Marijinih varlh.	734 d 3—4
3291 141
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
inina ■ TD HUMI	1 |r/,JJ„LJ L„ «1 „1 r A AAA AAA.	n______<__«_»_ J 17 AAA AAA.	_	_ .	___
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava in ekskomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje ln vnovčuje Zavaruj« sreika proti kur»l zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
•Mf Bskompt ln tnkaa.o manlo. "kft	MS~ Borzila naroSUa. m
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dno vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
r
I
Podružnice
Pr»K» z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Mosl. ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Biden, Olavni trg 4. CeHk« Upa, Ceik« Kamnlc, Moraiskl Zuntberg, SchiTlerjeva cesta 3. Miidling, Fran Josipa trg 9. Noti JIČIu,
P.MA aA.I. O Ul.An .' .. U. I i .
Črna cesta 8. Piten in StIUt«.
Menjalnice na Dunaju
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 69 ( dner Hau '' "" " " " " VIII. Lerci
W«hringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
le 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wie-
Etstrasse 12, V. Sch5nbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahlferstrasse 76, enielderstrasse 132, IX. Alserstrasse 32. X. Favorltenstrasse 59, XVIII.
..I..... O I vvt U____1-1_____n.
Menjalnična delniška družba 67 iso-so
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Heser zaklad K 7,000.000.
Najkulantnejši
mr nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.


Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spirftus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K 1-05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII. Božja kazen — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K --40.
VIII. Emanek, Iovčev sin. — Berač. K —"40-
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1'40, vezano K 2'20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K l'4o, vezano K ti o.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida, — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1*40, vezano K i'2o. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
-	Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1 -40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2*20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-Ijivosti. K i-4o, vezano K 2-20.
XI. Tugomer. — »Berite Novice*. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1*40, vezano K 2'2o.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI.	(Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —-50.
Knjižnica za mladino.
XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K rt 3,
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—10 let. K —60.
XVI.	Slomšek, Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —"Go.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K i-13.
XIX.	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —-6o.
XX.	Bogdanova mlada leta K —'6o XXI. Gangl. Pisanice. K —'6o.
XXI1.-XIII. I.eban. V domačem krogu. K rt 3. XXIV. Savinjski glasi. K —'6o. XXV. Razne pesmi in povesti. K 1*15. XXVI Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K 1-15. XXVII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20.
XXIX. I.eban, Milutin Oblokar. Povest. K IM3. Kr{ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —-70. Kr(ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik >8q4 do 1902, vezan po K 3 30. ATrf/c, Vrtec, letnik 1903 K 3*70. » „ „ 1904 K 4-30.
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. I.etnik I. do X. po 95 vin. Krfič, Angelček". Letnik XI. do XII. po K 1M5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21-42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —-90.
Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K —'65.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45,
vezano K —-65-
IV.	Praški judek. Povest K —-4j, vezano K —-65.
V.	Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan C5 v.
VII.	Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po
pošti 65 v., vezan 85, vin.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdoqo v. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v„ trdo K rio.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K f—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo qo v.
IX.	Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 76, trdo 90 v.
X.	Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor, Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI. Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v. XII, Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo 90 vin.
Igrokazi:
povesti:
Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabljola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. \Visemanu. K r3o, vezano K i'5o.
Poezija:
Jurčič-Kersnik - Govekar, Rokovnjači, Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K —"85.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -85.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —-90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3' 10.
Grossi, Marco Vis?onti, zgodovinski roman. K 2 70.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 3-70.
Pagliarutfi-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K r4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 1*70.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
Sienkiewic\, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4 60.
SienkiewicMali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic$, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 1C30.
Sienkieivic^, Z ognjem in mečem. Historičen foman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih X 6-8o.
SienkiewicKrižarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5*50, vezano K 7'6o.
Sienkiewic%, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10, vezano v platno K 2'7o.
Stoive-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K rjo.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —"90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1 -45.
Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2'2o.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —'75, kartonirano
K —95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5-3 5.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40-
Bre^ovnik, Šalji vi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 1*70,
Cegnar, Babica. 2 sešitka K t "30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —'74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —"70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —'70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —-90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —*4°-
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K rjo.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K i-3o, trdo vezano K t'50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K t'30, trdo vezano K 1*50.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Sienkiewic$-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40.
Tomšič, Peter Rokodelčič. K —-50.
Trošt, Pri stricu. Povest. K — "95.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70.
Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —'40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3-13.
■sto	II. „ „ 2-13, „ „ 3-33.
Isto	III. „ vezan K 4*13.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4' —, vezano K 520. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1*15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K rlo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2^35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K t-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'20. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l"6o.
Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 2*70. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K — 70. Perne, Trstenlk. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K t'30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. 1. do Ul. stopnja, kartonirano ii K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Vlničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'60. Bele, Trtna uš ln trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —'90. Bleiweis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K i'70. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K P30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino K i-fo.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2^25, vezano K 3'85.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K i"5o. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — "65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K f8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000.
K 140, trdo vezano K roo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2*20,
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o. Sašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del . K 2*20.
Schweit\er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiskih društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'90, vezano K 4 40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, K 1 • 15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — I.eban ioo beril za otroke — Vrtomirov prstan. — Feldmoršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogl. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovi hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem
predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.
n tei