št. iii.
V Ljubljani, sreda dne 22. junija 1910.
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : ,JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob •edeljah in praznikih — ob */a6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18' , polletno K 9 —, četrtletno K4 50, mesečno K 1’50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Reclprociteta s hrvatskim vseučiliščem.
(Poroča naš poročevalec iz Zagreba.)
Naš boj za vseučilišče je v sedanjem času prešel v zelo akuten stadij. S prva teoretične, in le programatske zahteve so postajale s časom življensko vprašanje, za katero se bori z vsemi silami, ne samo v parlamentih in avtonomnih zastopstvih, ampak vsak, komur je za prospeh rodne zemlje. Kadar postane kako vprašanje vse-občna zahteva in se zavzema zanjo vse, pred vsem seveda najbližnji interesiranci, tedaj tudi dosega take splošne zahteve ne more biti več daleč.
V takem razvojnem stadiju je sedaj naše vseučiliško vprašanje. Zjedinjenje obeh jugoslovanskih klubov v vseh vprašanjih tičočih se našega vseučilišča, zborovanja akademikov v Pragi, na Dunaju in resolucije na mnogoštevilnih shodih vse diferencira naše mnogovrstne vseučiliške zahteve v dve točki: 1. lastno vseučilišče v Ljubljani; 2. reciprociteta s hrvatskim vseučiliščem.
V zadnji zahtevi nas močno podpirajo vsi hrvatski krogi, narodno zastopstvo v saboru, kakor tudi akademiki in inteligenca ravno tako iz sokoristi, ki jo imajo z nami kot bratskemu rodu, kakor iz ozira do svojih sorojakov v Istri in Dalmaciji. Ta paralelnost interesov torej močno pomaga našim željam in zahtevam, zato bo impozantna akademska manifestacija, za recipro-citeto hrvatskega vseučilišča, ki je postala vsled sijajnega obiska najodličnejšega in najmerodajnejšega občinstva prevažna tol-mačica splošnih jugoslovanskih zahtev, gotovo tudi nas doma toplo zanimala.
Včeraj dopoldne se je vršila v vse-učiliščni avli velika dijaška skupščina, ki je bila, kakor že rečeno, reciprociteta hrvat-ske univerze. Poleg akademskega senata so bili navzoči tudi podpredsednik sabora dr. Magdič in dr. Lorkovič.
Po uvodnih formalnostih je povzel besedo vseučiliški profesor dr. Šilovič, ki je v dolgem govoru razvijal zgodovino in sedanje stanje naše zahteve po priznavanju izpitov na hrvatski univerzi v Avstriji in je opisoval pomen te zahteve s kulturnega in narodnega stališča. To je pa toliko lažje, ker je učni načrt hrvatskega vseučilišča skoro popolnoma izjednačen z avstrijskim in ni treba razven dobre volje v parlamentarnih nobenih denarnih žrtev.
Kot drugi je govoril otvoritel shoda jurist Angjelinovič, ki pred vsemi_ razmo-triva vprašanje reciprocitete s stališča koristi dalmatinskih in istrskih Hrvatov in vidi v ignoriranju naše zahteve preziranje Hrvatov, Slovencev in Srbov.
Posebno zanimivo za nas Slovence je, da se je slišal na tej skupščini tudi slovenski glas in sicer je govoril o itali-
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
janskih vseučiliških zahtevah in o upravičenih slovenskih zahtevah glede slovenske univerze v Ljubljani s principijelne in politične strani Slovenec Mahnič.
Po teh in izvajanjih jurista Tadiča, Hečinoviča in Orliča je bila sprejeta z velikim odobravanjem sledeča resolucija: Zbor akademske mladine, ki zboruje v prisotnosti zastopnikov akademskega senata, pozivlje jugoslovanske ljudske zastopnike k vstrajnemu boju in upa, da se bodo končno odločili k energični akciji za priznanje enakopravnosti hrvatskega vseučilišča in zahteva, da se ta narodni uspeh z vso energijo izvojuje ljudstvu.
Sklenilo se je, poslati to resolucijo brzojavno .Savezu južnih Slavena".
Po končanem shodu so se udeleženci zvrstili v impozanten sprevod, ki je pojoč narodne pesmi šel po mestu, dokler se ni pred jugoslovansko akademijo razšel, ne da bi posredovala policija.
Naj bi se uresničile lepe besede tega shoda!	—č.
Iz slovenskih krajev.
Domžale.
Domžalski Tirolci postajajo na-f pram slovenskemu, delavstvu čimdalje bolj osorni. To so pokazali zlasti letos ob zaključku šivalne sezone. Druga leta so namreč dobile šivalke, ki zarobljajo slamnike vsako leto ob zaključku za darilo vsled majhne plače blago za eno obleko1 Pri tem delu se namreč vporabljajo v eni tovarni k večjem 3 delavke. Letos pa, ko je bila sezona več kot en mesec daljša, ter so celo zimo do pozne spomladi delale do polu 9. ure, so, morale oditi brez tega skromneSa darila, dasi jim je gospa Lad-statterjeva celo leto obljubovala, da dobijo zato letos celo svileno blago.
Tudi druge delavke tako n. pr. služkinje, ki nosijo grozno težke, iz cina vlite modele po stopnicah gori in doli, so dobile druga leta darilo. Letos pa, ko se jim je sezona toliko potegnila, niso dobile ničesar.
Lepo, zares lepo postopate napram slovenskim delavcem, napram ljudstvu, ki vam je nakopičilo vaše premoženje. Gospodje, kaj ste premogli pred 25 leti, do-čim je dandanes tako obsežen vaš delokrog, ki se je razvil s pomočjo slovenskih, slabo poplačanih žuljev. Sramotno, da se na to tako malo ozirate in jemljete malo vpoštev. Ko bi se našemu delavstvu le nekoliko odprle oči, da bi vam pokazalo, koliko bi vam škodilo, ko bi vam odpovedalo vsaj za par tednov pokorščino, in sicer sredi sezone. Takoj pri prvem koraku bi se izboljšale razmere. Ti ljudje se ne ozirajo niti na take delavce, ki so že menda od prvega časa, ko se je obrat začel, v tovarni.
Pa ubogi slovenski delavec si menda ne zna, ali pa si ne upa pomagati. Zakaj pa dajo lahko velike plače svojim rojakom Tirolcem, ki pridejo komaj sem, pa so takoj nastavljeni pri strojih, kjer se dajo večje plače. Dosti je slovenskih dobro izvež-banih moči, vki pa morajo opravljati dela nižje vrste. Če pa so nekateri slučajno nastavljeni pri strojih, pa imajo vzlic temu polovico manjšo plačo kot Tirolec, ki se takorekoč uči okrog stroja hoditi, kaj da bi še kaj znal. Poleg tega pa so še posebej nastavljeni v vsaki sobi kot .pazniki", ki na vse pretege priganjajo delavstvo in ga sekirajo.
Dobro bi bilo, da bi obrtna oblast malo pogledala in uredila neznosne razmere v tovarnah domžalskih Tirolcev.
Gorica.
Sokolska manifestacija v Gorici. BiH so časi, ko je prevladovao mišljenje, da se sokolska misel ne bode mogla zadostno vživeti in se razvijati v Slovencih in še posebno ne v Primorju. To mnenje pa je sploh že zdavno premagano, in kar se tiče Piimorja, ga je sijajno dementiral prvi nastop primorske župe, ki se je vršil v nedeljo v Gorici. Nismo, prav zares, pričakovali tako impozantnega nastopa primorskih Sokolov in nismo tudi računali, da mu bo občinstvo tako navdušeno sledilo.
Že ves teden in tudi na predvečer slavnosti je neprestano deževalo, tako, da se je dozdevalo, da bo treba slavnost preložiti. Vendar se je mogel pri vsem tem vršiti sprejem nekaterih zunanjih gostov, ki so prišli že v soboto v Gorico. V prostorih hotela pri .Jelenu" se je vršil na to komer s, kateremu je prisostvovalo nebroj narodnega občinstva. Starosta goriškega Sokola br. dr. Levpešček je pozdravil do-šle goste in zvezino predsedstvo iz Ljubljane. Naslednji dan, 19. junija, ostane zapisan z zlatimi črkami v zgodovini primorskega Sokolstva.
Vreme je bilo nad vse krasno in mesto je bilo polno rdečih sokolskih srajc .. . Zjutraj se je vršilo sprejemanje došlih sokolskih društev in deputacij. V hotelu pri .Jelenu" se je vršil koncert na čast gostom. Okoli 3. ure popoldne so se začele ulice polniti našega občinstva, in čuditi se je moral marsikdo, ki je videl te mase, odkod je prišlo toliko mestnih Slovencev. Lahi so se bili popolnoma poskrili; na ulicah in trgih je bilo čuti zgolj slovensko govorico. Vse je napeto pričakovalo, da se prikažejo sokolske čete, ki so imele korakati skozi mesto v Št. Peter, kjer se je vršila slavnost. Ko so se od daleč pokazale naše vrle ^sokolske čete, ni hotelo biti navdušenja ne konca ne kraja. Korakalo je v 10 zborih okoli 900 Sokolov z godbo na čelu.
Št. Peter pa je bil ves odet v praz-
nično oblačilo in tudi tam so dekleta ob metavale Sokole s cvetlicami. Na obširnem travniku v Št. Petru se je nato vršila sokolska slavnost. Javna telovadba, nastop ženskih oddelkov s kiji, nastop članov s prostimi vajami, nastop naraščaja z vajami s praporci, telovadba članov na 6 bradljah in skupine; vse te točke programa so se izvršile precizno in navdušenega odobravanja iz vrst občinstva ni hotelo biti konec. Posebno ginljiv je bil nastop naraščaja, ki je napravil na gledalce globok utis. Nato se je vršila velika ljudska veselica s petjem, godbo, plesom na dveh plesiščih itd. V 8 zato nalašč napravljenih prostorih so prodajale naše rodoljubne žene in dekleta jedila in pijače.
Naval občinstva je bil naravnost neverjeten ; kakih 8000 ljudi!
Vlada je bila odredila v mestu izjemne varnostne odredbe. Prišlo je iz Trsta kakih 40 redarjev. Orožništvo in vojaštvo je bilo pripravljeno, vendar ni bilo prav nikakih nemirov. Vse se je vršilo v najlepšem redu, če izvzamemo izzivanja nekaterih laških po-pobalinov okoli 2. uri zjutraj pred kavarno .Europa", kjer so aretirali enega laškega nemirneža. Primorska sokolska župa sme biti po pravici ponosna na ta svoj prvi nastop, ki znači neprecenljiv moralen uspeh, in ki bode služil v spodbujo in okrepilo narodne zavesti primorskih Slovencev.
Splošni pregled.
Državni zbor.
Nad parlamentom se zbirajo temni oblaki, samo vprašanje je, kakšen bo uspeh toliko trdno in odločno prorokovane obstrukcije. Drugo branje proračunske predloge se bliža koncu in pred tretjim hočejo Jugoslovani združeni s češkimi agrarci in radikalci pričeti z obstrukcijo, ki naj prepreči ustanovitev italijanske pravne fakultete. Dr. Šušteršič je sklical parlamentarno komisijo .Slovanske Enote" k seji, kjer naj se ista izreče o slovenskih zahtevah. Nemški in napoloficijozni vladni listi prav pridno hvalijo postopanje večine .Slovanske Enote" ki ni nič kaj pripravljena priskočiti Slovencem v pomoč! Ako se pa zgodi, da večina .Slovanske Enote" odkloni slovenske zahteve, potem je pač jasno, da morajo slovenski poslanci izvajati posledice 1 Vlada je sama v največjih skrbeh, ter hoče od-goditi državni zbor do začetka julija, v pavzi bi bile seje proračunskega odseka in pogajanja z raznimi strankami. Nemške stranke so poklicale predsednika proračunskega odseka Chiarija na Dunaj, da predseduje sejam, ker bi moral sicer predsedovati njegov namestnik dr. Kramar. Baron Bienerth je predsedstvu poljskega kluba naznanil, da vztraja vlada pri svoji zahtevj
listek.
M1CHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[14]
Prej, nego more pero zapisati je planil k stražniku, obesil se mu na nogo ter pričel strahovito ruvati zanjo, da ai ga spravil iz ravnotežja.
Že ko je potegnil prvikrat, se je stražnik oprijel konjeve grive, s tako glasnim »grom in strela 1“ da so zacingljale šipe po bližnjih oknih.	.
Ko je vitez potegnil drugikrat, je dvignil ročaj svoje sablje, da bi treščil z njim svojega burnega nasprotnika p0 glavi. Toda ni mu ostalo časa, da bi izvršil ta svoj namen.
Sledil je namreč tretji sunek, še silnejši od drugih dveh. Usta jezdeca, ki so pravkar zopet hotela izpustiti novo krepko kletvico, so ostala odprta in nema od osuplosti. A tudi Ragastens je bil odletel par korakov nazaj in toliko da ni padel...
Kaj se je bilo zgodilo ? ... Ali je izpustil ? ... Ne 1... Slučaj sam je hotel, da je od samega vlečenja za orjakovo nogo Ragastens sezul jezdecu njegov velikanski škorenj, in da je ta ves, neumen od presenečenja, ostal na konju, na eni nogi sezut, a še vedno pribit na svoje sedlo; viteza pa je odbila sila sunka, odletel je nazaj, držeč z obema rokama pridobljeni orjaški škorenj ...
Zmešnjava je nastala med slugami. Toda to obotavljanje ni trajalo dolgo. Napadalci so dobili pomoč. Zdaj jih je bilo kakšnih trideset mož, vsi oboroženi s palicami.
Ragastens je spustil pogled naokoli in videl, da je obkoljen od vseh strani. Takrat pa mu je svetla misel prešinila rodovitne možgane.
„Ah, vi falotje!" je zagrmel. .Sodrga	vi	šlevarska!	S
škornjem vas poženem v beg ...“
In storil je, kakor je obljubil!... Prijel je škorenj za nogo ter strašno zavihtel njegovo cev kakor cel snop orožja. Obenem se je napotil proti stopnicam, ki	jih	je	dosegel	v
nekoliko skokih, venomer preganjan in	tiran	od tuleče
tolpe.
Na koncu stopnic se je Ragastens zagledal v ogromni dvorani ... Izbral si je bojišče ter se postavil s hrbtom proti nekemu kotu. Sledil je prizor za bogove.
Ragastens je sukal svojo škornjevo cev, kakor je pač svoje dni Samson obračal svojo oslovsko čeljust in pobijal Filistejce. Ta cev mu je kar švrkala in švigala okrog glave.
Kakor glasna ploskalica je lopila vsak trenotek koga po glavi, po licih, po hrbtu ... Culi so se kriki bolečine, škripanje z zobmi, in temne grožnje, ki jih je kričala besna tolpa na vse grlo. To je trajalo do trenotka, ko je bilo kakšnih deset slug nesposobnih za boj, drugi pa so se umaknili v neredu, kličoči na pomoč ...
Gospodar bojišča, brez najmanjše praske — komaj da se mu je bil plašč premaknil na rami — se je Ragastens takrat gromovito zakrohotal in zaklical:
»Tecite, sluge! Tecite obvestit svojega gospodarja, da vitez de Ragastens čaka njegovih ukazov ... če ne, se bojte škornja!"
»Saj sem že obveščen," je rekel glas iz bližine. „Vi, gospod, se znate naznaniti sami, kakor se malokje vidi!“
Ragastens se je okrenil ter zagledal navzočega Cezarja z Lukrecijo. Za hip je obstal kakor okamenel, tako mu je
usodna lepota papeževe hčere zaslepila oči. Lukrecija je opazila učinek, ki ga je bila napravila nanj; nasmehnila se je. A že je vitez zbral svoje misli, naklonil se in odgovoril :
.Svetlost, in vi, milostljiva, blagovolite mi oprostiti, da sem nekoliko trdo potipal vaše sluge... Edino, s čimer se morem zagovarjati, je vaše povelje, da naj bom opolnoči na tem kraju ... Da pa takšnega sestanka ne zamudim, bi se bil napotil tudi skozi celo legijo demonov...“
.Pojdite z mano, gospod," je dejal Cezar. .Kriv sem jaz, ker nisem obvestil teh bedakov, da vas pričakujem ...
Ragastens je šel za bratom in sestro, dočim so sluge, sklonjeni do tal, strmeli nad sprejemom, kakršnega je učakal ta slabo oblečeni vsiljivec.
Pri Nubijcih, ki sta stala ob bronastih vratih, je Lukrecija obstala. Ta dva mutca se nista bila ganila; njiju naloga je bila čuvati vrata — čuvala sta jih.
„Pa vidva," je vprašala, .kaj bi bila storila, če bi bil poizkusil prodreti skozi ta vrata?"
Črnca sta v širokem smehu pokazala dvojno vrsto blestečih zob. S koncem prsta sta se dotaknila ostrine svojih jataganov, a nato sta pokazala na vitezev vrat.
„To je gotovo!" je dejal vitez z nasmehom. .Odrezala bi mi bila glavo. Toda za srečo, da vidim vas, milostljiva, bi se rad podal tudi v to nevarnost, prisegam vam ..."
Lukrecija se je zopet nasmehnila. Potipala je obadva Nubijca po licih, kar ju je navdalo očividno z brezmejno blaženostjo, a nato je šla mimo, za njo pa Cezar z vitezom.
Vodila ju je v nekakšen budoar in Ragastens se je s tihim stremljenjem začudil rafiniranemu razkošju njegove opreme. Toda vitez se je skrbno čuval in ni pokazal čustev, ki so mu gibala dušo.	(Dalje.)
Jutri v četrtek zvečer, dne 23. inniia 1910,
in predlogi glede italijanske pravne fakultete, ker pa pričakuje gotovo slovenske obstrukcije, prosi klub, da naj z drugimi dela-voljnimi strankami isto skuša preprečiti! Značilen je odgovor predsedstva poljskega kluba, ki je vladi naznanil in jo zagotovil, da mora vlada računati na podporo Poljakov, kot računa na podporo nemških svobodomiselnih strank. Postopanje Poljakov bi bilo pač treba enkrat pošteno in brezobzirno obsoditi, kajti ljudje, ki igrajo lakaje slovanofobske Bienerthove vlade in nemških nacijonalnih strank, pač ne zaslužijo nikake obzirnosti. Javno razkrinkati to šlahto in pretrgati žnjimi vsako zvezo, to bi bilo na mestu. Naj vzame vrag tako .slovansko" vzajemnost, kot jo v zadnjih dnevih kažejo Poljaki in razne stranke »Slovanske Enote*. Slovenci gredo povsod za druge v ogenj, ko pa pride čas, da zahtevamo mi svojih
Eravic, zapuste nas vsi na cedilu, pa naj odo tudi največji propagatorji slovanske Vzajemnosti in še organizatorji vseslovanskih kongresov po vrhu. — Vlada resno računa z odgoditvijo državnega zbora do julija in misli v tem času sklicati deželne zbore h kratkemu zasedanju, ki naj bi v njem zavzeli svoje stališče glede zvišanja davka na žganje. Vlada zahteva, da državni zbor reši še v poletnem zasedanju vse finančne predloge, ker imajo iste že cesarsko predsankcijo, kakor se pa kaže ne vlada v finančnem odseku nič kaj posebno razpoloženje za te predloge, ki dobe težko večino.
Ogrska.
V	prvih sejah ogrskega državnega zbora se obravnavajo le formalnosti, zato voli zbornica šele v torek predsedstvo. Značilna je izjava starostnega predsednika Ma-darasza, ki je izjavil, da ne pelje na noben način poslancev v dvor, kjer naj bi cesar prečital prestolni govor, nego, da se mora prestolni govor čitati v zbornici. Zbofnično uradništvo je že odkazalo posameznim strankam prostore v zbornici in sicer zavzemajo Justhovci skrajno desnico, poleg njih poslanci stranke 48. leta, potem Kos-suthovci poslanci 67. leta, potem demo-kratje in druge manje skupine ter divjaki. Središče in levico pa zavzema Khuenova »narodna stranka dela". Nad Justhovci za-vzemo prostore na skrajni desnici hrvatski delegati.	_________________
Dnevne vesti.
Od uredništva. Prevzel sem tudi odgovorno uredništvo »Jutra" — Milan Plut.
»Narodni škandal4*. Pod tem naslovom je izšlo v »Jutru* nekoliko člankov o delovanju pisarniškega ravnatelja »Mestne hranilnice" v Ljubljani. Te članke smo dobili od zunanjega sotrudnika, ki je zanesljiv vir in je imel pri pisanju teh člankov gotovo najboljše namene. Ali »errare huma-num est* in tako se je tudi naš dopisnik malo zmotil, ker kakor smo se sami osve-dočili, je neosnovana trditev, da bi g. Svetek, pisarniški ravnatelj »Mestne hranilnice", stal v kakih zvezah z davčno administracijo. Bilo je v člankih tudi še drugih ma-njih netočnosti, ki pa niso tako važne, da bi vse registrirali. — Pri tej priliki prosimo naše dopisnike, naj bodo zelo previdni in objektivni in naj nikomur ne očitajo onega, česar on ni zakrivil.
Glas iz občinstva. Pod tejn naslovom smo včeraj poročali, da ne smejo na ljubljanskem trgu kmetice do 7. ure zjutraj ničesar prodati, konsumenti pa ne kupiti. Piše se nam da to ni točno. Glasom tržnega reda se prične na ljubljanskem trgu tržni promet z ranim jutrom, kar se tudi v resnici vrši le ob nedeljah se ne sme prodajati pred 7. uro zjutraj, ker tega ne dovoljujejo od deželne vlade za nedeljski počitek izdani predpisi.
Klerikalci In Sokolstvo. Sinočnji podli napadi »Slovenca* na sokolstvo pričajo, kak strah imajo klerikalci pred vrstami slovenskih Sokolov, ki se množe od dne do dne. A kaj malo jim pomaga ta puhla jeza, ker ravno zadnji zleti so pokazali, da prodira sokolska svest v vse sloje naroda, da se pridružuje sokolski ideji mladina v krepkih vrstah naraščaja. Nič ne pomagajo klerikalcem najpodlejše denuncijacije raznih državnih uradnikov in uslužbencev, ki so v službi raznih klerikalnih zavodov, sokolstvo med Slovenci napreduje, in tega napredka ne ubije še tako nesramno Slovenčevo pi-sarenje! Naj se pokažejo v Ljubljani čuki, potem bo lahko Terseglav pisal o mineštri !
Skrb za učiteljstvo In baron Schwarz. Slaba plača učiteljstva je vobče znana. Šolske oblasti tukaj direktno ne morejo pomagati, a indirektno bi lahko, če bi imele kaj srca do učiteljstva. Znana je konstelacija v deželnem šolskem svetu, kjer klerikalci nimajo sami večine, temveč so ravno enako močni proti drugim udom. Tukaj je prišlo že večkrat do tega, da je deželni predsednik baron Schwarz — diri-miral in sicer dirimiral vselej v prilog klerikalni stvari. Pričakoval bi človek, da morda
baron Schwarz vse te slučaje vporablja v korist splošnega šolskega in učiteljskega položaja, da si izgovori od klerikalcev kakšen drugi dobrobit v prid učiteljstva. A vsega tega ni nič. Baron Schwarz igra žalostno vlogo dr. Šušteršičevega kimavca in njemu na ljubo uganja najškandaloznejša zakonolomstva pri nastavljanju učiteljstva, in razven nekaj protežiranih Slomškarjev nima nobeden ud učiteljstva kaj haska od tega postopanja slavne vlade pod predsedstvom barona Schwarza. Zakaj baron Schwarz igra dr. Šušteršiču tipičnega pan-durja, to nam pove zgodovina od 20. septembra gotovega leta naprej. Plava pola straši moža, če bi odpovedal svoj pan-durski posel. Učiteljstvo vsled zasluge klerikalnih poslancev strada, to stradanje se vrši ob času, ko vlada baron Schwarz in ki bi imel priliko reči: »Gospoda deželno-zborske večine I Učiteljstvo strada, ne silite me, da Vam pomagam rezati jermena s hrbta izmučenih trpinov I Ako pa že Vaša tanka katoliška vest zahteva bičanje učiteljstva in hočete, da Vam pomagam, odškodujte me vsaj s tem, da izboljšate plače učiteljstvu. Ako bom nadaljeval v teh okol-ščinah svoje dirimiranje Vam v korist, mi bodo po vsej pravici rekli, da vladam po turški šegi 13. stoletja.* Prepričani smo, da se baron Schwarz ne bode poslužil teh besedij, ker možu je več stolček deželnega predsednika, kakor pravično postopanje cesarjevega namestnika. Učiteljstvu pa svetujemo, naj nabere ves ta materijal baronovega postopanja in ga predloži po enem poslancu pred državni zbor, bomo, videli, kaj bode potem.
Čudne razmere. Z ozirom na notico pod gornjim naslovom, ki smo jo priobčili v soboto in dobili pojasnilo za ponedeljkovo številko, smo se natančno informirali ter potrjujemo popolnoma obseg prve notice. Dotično ženo je res preiskal zdravnik in sicer ob 9. uri dopoldne, ko je čakala nanj dve uri; res je, da je dotična žena govorila z vratarjem in nekim gospodom, ki jo je odpeljal v ordinacijsko sobo! Ko jo je zdravnik sprašal in pregledal, ji je rekel, da naj pride v treh tednih! Toliko o ti zadevi, dobro bi pa bilo, da vodstvo deželne bolnišnice pojasni ta dogodek.
Narodna »zavednost". Javlja nam zaveden slovenski trgovec: Naročil sem blago od tvrdke P. Majdič v Celju, kot je to razvidno iz priloge (Vidimo. Uredn.) Tvrdka je slovenska, ali se vsaj v javnosti poka-zuje kot taka. Pa glej ga spaka! Pečat na naročilnem listu, ki je sicer slovenski, ima vendar madeži V kotu je namreč pečat, ki se glasi : Eing. 13. Jun. 1910, Erled . . . . 19. Ali ne bi mogla ostati ta slov. na-ročba brez nemškega madeža? Slovenec mora priti v takih razmerah res večkrat v zadrego, ker ne ve, ali so za določitev narodnosti kakega trgovca merodajne besede, ali dejanja.
Neumestno protežlranje. Te dni hodi okoli ljubljanskih trgovcev nemški špediter Ranzinger, ki pobira in moleduje za pooblastila, da sme dovažati strankam blago. Železniška uprava, ki gleda pri slovenskih strankah strogo na zakonite predpise glede pooblastil, pusti Ranzingerja, da oddaja nekolekovana pooblastila. Sploh je ta gospod Ranzinger jako oblasten mož in gospodari na kolodvoru tako, kot kak višji uradnik. Tako se je n. pr. ob neki priliki uprl celo postajenačelniku, ki je interveniral glede plačanja pristojbine za skladiščarino, ki je Ranzinger ni pravočasno poravnal; a gospod špediter je ponosno odgovoril postajenačelniku: Ako me naznanite ravnateljstvu, dobite sami nos 1 Zanimalo nas je, kako to, da je g. Ranzinger tako samozavesten in zvedeli smo, da ima nekega sorodnika, ki je jako visok uradnik v ravnateljstvu, ako celo ne v železniškem ministrstvu, ki ga vedno podpira! Zato se ni čuditi, da dobi Ranzinger 'vse vožnje na kolodvoru. Po našem mnenju je pa to pro-težiranje jako neumestno, ker smrdi precej po korupciji in umazani konkurenci.
Umetnost v cerkvi. Pred nekako tremi meseci se je konstituiral na predlog poslanca Lampeta deželni umetniški svet, ki je obetal veliko dobrega slovenskim umetnikom. A od onega časa se ni slišalo še ničesar o delovanju tega umetniškega sveta, ki je gotovo blagoizvolil v gospodu zaspati. A ravno ta umetniški svet, ki je v veliki večini klerikalen, bi moral vršiti važno ulogo posebno, kar se tiče cerkvene umetnosti. Stopite n. pr. v eno naših cerkev in vsakdo, kdor ima le malo umetniškega če pa tega ne, pa vsaj estetičnega čuta, mora zardeti, ko vidi te razne »umotvore*. Kar je res umetniških del, datirajo iz ranih let, a v novejšem času se v tem oziru ni storilo ničesar. Poglejte ravno križeve pote, božje grobe, razne kipe svetnikov, skrajno neokusna dela, ki govore o »umetnikih", ki slikajo vaška znamenja ali pa rezljajo razne figure po vzorcu tirolskih in bavarskih Herrgottschnitzlerjev. Koliko cerkva je danes na Slovenskem, ki bi mogle pokazati na umotvore slovenskih umetnikov? Tu naj dela deželni umetniški svet, tu naj pokaže, da se zaveda svoje naloge. — Ker smo že
ravno v cerkvi naj omenimo še eno panogo, kjer bi se morali pristojni faktorji pobrigati, da skrbe za domačo obrt in umetnost Mislimo namreč izdela vanje orgel j. V zadnjih časih vidimo, da se importirajo orgije v slovenskih cerkvah, posebno še v ljubljanski škofiji iz tujine, ali se pa oddajajo dela neslovenskim tvrdkam. Ne vemo sicer, kje tiči temu vzrok, a žalostno je za merodajne kroge, da mora odlična slovenska tvrdka te stroke iskati dela izven dežele tudi med tujci, ki vedo in znajo ceniti sposobnost in dovršene proizvode te tvrdke. — Pa še mnogo je strok, kjer cerkvene uprave skoro — rekel bi — dosledno prezirajo domačo ohrt in podpirajo tujo ! Mogoče vzroka iskati ne bi bilo preveč daleč, a mislimo da v takih stvareh ni iskati nobenih osebnih ali političnih ozirov 1 Cerkve na Slovenskem so zidane s slovenskim denarjem, slovenski umetniki in obrtniki imajo torej pravico zahtevati dela zase — a cerkvene uprave dolžnost podpirati domačo umetnost in obrt
Football tekma. Nedeljska football tekma se na naznanjenem mestu v Tivoli ni mogla vršiti, ker je vlada tekmo — prepovedala. Kaj jo je vodilo k temu koraku nas gotovo zanima, vsaj se je igra vršila pod okriljem c. kr. gimnazije. Tekma pa se je le vršila in sicer na vojaškem vežbališču, med slovenskim in nemškim igralnim moštvom. Da so bili ljubljanski nemški dijaški igralci zadnjič hudo premagani, smo že poročali. Zato so si za zadnjo tekmo naročili nekega igralca iz Berolina in še nekega Italijana iz Pulja. Kljub telesni premoči in skrajno surovi igri Nemcev so Slovenci v prvi polovici igre le zmagali s 5 proti 4 goali, končni rezultat pa je bil za Slovence neugoden, ker so imeli proti 12 nemškim goalom le 7 slovenskih. Dasi se je nemško, od vseh skupaj zbrano nedi-dijaško moštvo obnašalo med igro zelo surovo, vendar jim bodo Slovenci napovedali revanche-tekmo. — Kakor nam poročajo iz Zagreba, je tudi tam zadnjič pri prvi in revanche-football tekmi »akademički šport klub* podlegel »Športnemu klubu madjar-skih tehnikov* s 3:2, oziroma 3:1 goalu.
-	M.
Šolsko vprašanje v Mostah. Mestni šolski svet je sklenil, da ne sprejema nobenega otroka iz okolice več v mestne šole, ker so iste prenapolnjene. Kam naj pošiljamo sedaj svoje otroke? G. Predovič je dal na razpolago za šolo svet in naklonil lepo svoto denarja, istotako je obljubila družba sv. Cirila in Metoda po g. dr. Žerjavu izdaten prispevek za gradnjo šole, a nikdo se ne gane! Opozarjamo slovensko javnost, naj se z največjo vnemo loti tega vprašanja, ker sicer se zna zgoditi, da dobimo pred vrati Ljubljane, v slovenskih Mostah nemško šulferajnsko šolo! Po vseh Mostah krožijo pole, ki so na razpolago v vseh gostilnah, kjer pobirajo podpise za peticijo na Schulverein, ki naj ustanovi v Mostah svojo šolo. In veliko je že staršev, ki so podpisali to peticijo, ker otroci morajo vendarle v šolo, ako ne dobimo slovenske, potem naj hodijo otroci v nemške šole! Zadnji čas je sedaj, da se šolsko vprašanje v Mostah reši, ker sicer bo prepozno. Potem, ko je prekasno, ne pomaga nobeno jadikovanje več! Storili smo svojo dolžnost, da smo opozorili slov. javnost na škandal, ki se zna zgoditi; naloga slovenske javnosti pa je, da prepreči ustanovitev šulferajnske šole v Mostah.
Poskušen samomor narednika. Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je v domobranski vojašnici v svoji sobi ustrelil s puško kadru prideljeni računski narednik J. Mattesich in ne Mežnaršič, kakor poroča sinočnji »Slovenec". Ustrelil se je na postelji leže tako, da je šel pod grlom noter a v bližini očesa ven. Težko ranjenega so prepeljali v garnizijsko bolnico. Vzrok je baje neozdravljiva bolezen. Ranjenec je sin c. kr. nadgeometra v Ljubljani. Kakor se je sinoči slišalo, je upati, da kljub težki poškodbi vendar še ostane pri življenju. Z Mattesichom zamenjani narednik Mežnaršič je imel, ozir. ima še veliko nepotrebnih neprilik. Tako je nekdo, takoj ko je slišal o dogodku brzojavil v Novo mesto Mežnaršičevim sorodnikom, da se je ta ustrelil. K sreči je ta zmota prišla še ob pravem času na dan, nakar je g. Mežnaršič sam brzojavno pomoto pojasnil. Novo razburjenje bo tedaj provzročila zopet sinočnja »Slovenčeva" vest.
Slovenskemu trgovskemu društvu »Merkur* je nakazala Kolinska tovarna glasom pogodbe prispevek v znesku K 600 za prvo polovico 1. 1910. Pri tej priliki poživljamo gg. trgovce in nastavijence, naj delujejo z vso vnemo za to narodno podjetje, ki poleg svoje konkurenčnosti prispeva velike svote v narodne namene. Za izborne izdelke te tovarne ni težka reklama, ker dela blago že samo reklamo. Naša želja je, naj bi našel naš poziv obilo uspeha.
»Za stavbeni sklad Ljubljanskega Sokola" je daroval g. Adolf Hauptmann, tovarnar v Ljubljani, 20 kron, ker se ni mogel udeležiti kresne veselice! Hvala, živeli posnemalci!
se vrši velika
Pljonlrske vaje na Ljubljanici in osuševanje barja. Prihodnje leto bodo pi-jonirske vaje izostale, če se bo spomladi že pričelo s poglobenjem glavne struge Ljubljanice. Kakor pa dela v Gruberjevem kanalu zdaj napredujejo, ni dosti upanja, da bi bilo to delo do prihodnjega poletja popolnoma dovršeno,
Na Fužinah je voda podrla del jeza in napravila pretekle dni precej škode.
Konflscirano tele. Tržni organi so včeraj dopoldne zaplenili nekemu mesarju celo tele, ko ga je hotel razsekanega prodajati. Meso je že smrdelo, in ni dvoma, da si je hotel dotični brezvestni mesar ali pa mesarica kovati iz tega utihotapljenega teleta lep denar. Občinstvo, pozor torej pri nakupovanju govedine kakor teletine!
Nova stavba. V Dalmatinovi ulici so zagradili stavbni prostor, kjer prično prihodnje dni s zgradbo nove hiše pro(. dr. Iv. Trtnika.
Nepreviden voznik. Včeraj dopoldne je neki izvošček po Sv. Petra cesti tako neprevidno vozil, da je zadel ob hodniku stoječi mlekarski voziček služkinje I. Bizjakove iz Purgarce. Voziček je prišel pod iz-voščekov voz ter se je popolnoma strl. Bizjakova ima vsled tega 20 K škode.
Tatvine. Čevljarskemu mojstra g. L Kranjcu je bil včeraj v neki tukajšnji žga-njarni ukraden zavoj usnja v vrednosti 13 K.
—	Perici Mariji Burja je bilo iz neke veže v Ljubljani ukradeno več ženskega perila v skupni vrednosti 18 K. Perilo je zazaamo-vano z črko A. V.
Čuden okus. Precej čudno in nepri-pravno mesto za svoj počitek po kosilu si je izbral včeraj popoldne nek Ital jan, ki je prišel ua javno stranišče na Marijinem trgu, tam je pa lepo in mirno zaspal, oskrbnica ga ni mogla na noben način odpraviti; poklicala je stražnika, katerega je pa Italjan prav pošteno nahrulil, ker ga je motil pri popoldanskem počitku! Ko ga je stražnik hotel s silo odvesti, je postal Italjan kud, ter se dejansko lotil stražnika, ki mu je tako pokvaril ugoden dolce far nientef A stražnik ni bil kos Italjanu, moral mu je priti v pomoč še drug, ki sta odvadla nenavadnega gosta na stražnico! Tam se bo pa vročekrvnež mogel bolj v miru naspati.
Nesreča. Včeraj dopoldne je padla iz hiše na Ambroževem trgu št 3. raz balkon v I. nadstropju 17. letna gospodična M. P., ko je zalivala cvetlice. Padla je med zaboje, ki so bili na dvorišču, a se k sreči ni zgodila nobena večja nesreča, poškodovala se je neznatno na desni roki.
Društvene vesti.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Škofljico, Laverco, Rudnik in Ig priredi v nedeljo, dne 26. junija t. 1. na senčnatem vrtu g. V. Ogorelca v Škofljici veliko veselico. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti slavno pevsko društvo »Slavec* iz Ljubljane. Vstopnina k veselici 40 vin., društva prosta; k plesu na plesni oder 10 vin. Ker je čisti dobiček namenjen v korist družbe sv. Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Narodna malomarnost je, da se Slovenci tako malo zanimamo za krasote naše domovine. Kako malo Slovencev je primeroma, ki bi lahko rekli, da so videli svetovni čudež — kotlino Cerkniškega jezera, kadar je napolnjena z vodo in kadar jo pokriva — podobno ruskim stepam — nedogledno daleč visoka trava. Začetkom meseca julija se na Cerkniškem jezeru lahko opazuje čudovito, rapidno padanje vode in zato je podružnica sv. Cirila in Metoda v Cerknici sklenila, da priredi dne 10. julija t. 1. na vrtu g. Ivana Stergulca v Cerknici (restavracija Javornik) v najširjem obsegu vrtno veselico, pri kateri sodeluje vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 47 iz Gorice. Z ozirom na obširen spored, ki bo za vsakega nudil kaj privlačnega, opozarja podružnica sv. Cirila in Metoda v Cerknici že danes slavno občinstvo, da si reservira dan 10. julija t. 1. za mično in naravnih krasot polno Cerknico.
„Slovenska Filharmonija" koncertira danes na vrtu hotela »Tratnik" (Zlata kaplja), Sv. Petra cesta štev. 27 od 8. do 12. zvečer.
Razmere na ljubljanski klavnici.
(Iz občnega zbora .Mesarske zadruge.)
Načelnik g. Kozak poroča o sledečem zanimivem slučaju:
Mat. Jager je nekoč pripeljal 5 telet, da jih v klavnici zakolje. Začel jih je ob 4. uri klati. Teleta so tam visela, a nihče se ni brigal, da bi jih bil, kakor je to predpisano, zaznamoval. Jager je ta teleta drugi dan seveda razpostavil za prodajo. Kar naenkrat pa pride k njemu klavniški nadzornik g. Slivnik v spremstvu mestnega stražnika in mu ukaže: »Vi ne boste tega mesa prodajali, ker teleta včeraj niso bila zaznamovana (štemplana).“ Umevno je, da je mesar vsled tega nastopa prišel v neprijeten položaj. Stranke so si mislile, bogve
kresna veselica na »Drenikovem vrhu"!
Na svidenje!
kakšno škodljivo meso mora ta mesar prodajati, da prihaja k njemu s takim poveljem in celo v spremstvu stražnika, sam klavniški nadzornik. No, ali Jager ni molčal, povedal je gosp. Slivniku kar je prav. (Medklici): Kaj je gosp. nadzornik na to ukrenil? Načelnik: Nič, uvidel je, da ima g. Jager prav, pustil je teleta tam, pa je s svojim spremstvom odšel, ne da bi v tej zadevi še nadalje kaj ukrenil. Prečita se zanimivo pismo Jagrovih dedičev o škandaloznem stanju mestne* ledenice, oziroma hladilnice.
Prošnja mizarja Antona Bizila za obrtni list kot mesar, se odkloni. G. Bizil je s to prošnjo že pri vseh inštancah propadel.
Slede še nekatere zgolj društvene zadeve. Ob aaključku predlaga g. Košenina, da gre deputacija k županu gosp. Hribarju radi vprašanja hladilnice ozir. ledenice. — Predlog se sprejme in s tem je bilo zborovanje zaključeno.
Obrambni glasnik.
XXV. redna velika skupščina in jubilejna slavnost »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* se vrši v nedeljo, dne 3. julija 1910. leta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani . »Narodnega doma*. Spored. 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). 8. Slučajnosti.
»Branlbor*. Občni zbor »Braniborja* se vrši dne 2. junija ob 4. uri popoldan v Narodnem domu. Priglasilo se je doslej za člane razmeroma še jako majhno število. Poleg rodoljubnih posestnikov, uradnikov vseh strok in ženstva naj bi se oglasili osobito tudi taki, kateri imajo že po svojem stanu več stika z gospodarskim življenjem: trgovci in njih gg. uslužbenci, uradniki naših gospodarskih zavodov, obrtniki itd. »Branibor* bo društvo povsem gospodarskega značaja. Kdor ima tedaj veselja in navdušenja za to, naj se nemudoma oglasi na naslov tajnika pripravljalnega odbora dr. Gregorja Žerjava v Ljubljani.
Najnovojša telefonska in brzojavna poročila.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 21. junija. Pri današnjem glasovanju o tretji skupini proračuna je bila zbornica — kakor je zadnji čas sploh v navadi — precej polnoštevilno zbrana. Samo klopi mladočeških poslancev so bile jako slabo zasedene. Takoj nato se je pričela razprava o potrebščinah finančnega ministra in o finančnem zakonu.
Pred otvoritvijo ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 21. junija. Opozicija je skrajno nezadovoljna, ker večina ni prepustila v predsedstvu parlamenta manjšini nobenega mesta in si razlaga to na ta način, da hoče vršiti Khuenova vlada v parlamentu ravno take||nezakonitosti m nasilja, kot jih je vršila pri volitvah. _ .	,
Budimpešta, 21. junija. Pri vladarjevem prestolnem govoru bodo navzoči pred vsem poslanci Khuenove »stranke narodnega dela“, dalje poslanci ljudske stranke klerikalci, izvenstrankarji in rumun-ski narodni poslanci. Privrženci 1848 stranke se najbrže po stari navadi v znak protesta absentirajo.
Cesarjev prihod v Budimpešto.
Budimpešta, 21. junija. V vseh tu-kajšnih krogih vlada veliko zanimanje za jutršnji prihod cesarjev. Vlada aranžira ovacije ljudstva vladarju.
Konec protlgrškega bojkota.
Carigrad, 21. junija. Zatrjuje se, da so intervenirali poslaniki velesil pri ministru notranjih del in ga pozvali, naj napravi konec protigrškemu bojkotu.
Posvetovanja »Poljskega kluba“.
Dunaj, 21. junija. Predsedstvo »Polj* skega kluba* je imelo danes dopoldne pod načelstvom Glombinskega daljše posvetovanje, ki so mu prisostvovali tudi ministrski predsednik baron Bienerth, finančni minister Bilinski, trgovski minister dr. Weisskirchner in poljski minister-rojak Dulemba. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o rešitvi davčne predloge. Trgovski minister dr. Weisskirchner je dajal pojasnila glede zgradbe kanala Donava-Odra. Posvetovanje se je tikalo tudi vprašanja, kako stališče naj zavzame »Poljski klub* napram vprašanju italijanske pravne fakultete.
Dunaj, 21. junija. Poljski klub je na današnjem svojem posvetovanju sklenil podpirati vladne predloge glede italijanske pravne fakultete. Poljski klub je torej vnovič dokazal, da stoji v vsakem slučaju na strani protislovanske vlade.
Vprašanje Italijanske pravne fakultete in nemške stranke.
Dunaj, 21. junij«. Vseučiliški odsek nemških nacijonalnih strank je imel danes konferenco, v kateri je razpravljal o stališču, ki ga naj zavzame pri vprašanju italijanske pravne fakultete.
Bienerth konferlra.
Dunaj, 21. junija. Ministrski predsednik baron Bienerth je danes konferiral z načelniki parlamentarnih klubov glede rešitve davčne predloge.
Ministrsko posvetovanje.
Dunaj, 21. junija. Danes se je vršilo ministrsko posvetovanje, v katerem se je' razpravljalo o poletnem programu državnega zbora.
Tovarna za letalne stroje v Avstriji.
Dunaj, 21. junija. Avstrijska industrija Wemer & Leitherer ustanovita na Dunaju tovarno za izdelovanje letalnih strojev.
Obnovljena kazenska razprava.
Budimpešta, 21. junija. Danes se je vršila pred kraljevo kurijo vzklicna razprava proti Mariji Haverda in krivcem. Kakor znano, so porotniki Marijo Haverda oprostili kljub temu, da je svoje dejanje priznala. Državni pravdnik je radi tega vložil ničnostno pritožbo, kraljeva kurija je njegovi pritožbi ugodila in odredila novo razpravo. (Marija Havarda je bila obdolžena, da je umorila svojega moža.)
Poroka Rooseveltovega sina
Berlin, 21. junija. Iz New Yorka brzojavljajo: Danes popoldne ob 4. uri se je poročil mladi Roosevelt s hčerjo milijonarja Butwerja.
Rešilna dela pri potopljenem podmorskem čolnu »Pluviose* končana.
Calais, 21. junija. Danes zjutraj so dvignili iz potopljenega podmorskega čolna »Pluviose* zadnje žrtve. Pogreb se vrši jutri.
Črna gora — kraljevstvo.
Dunaj, 21.junija. »NeueFreiePresse* poroča iz Cetinj, da bo Črna gora o priliki jubileja kneza povzdignjena v kraljestvo. Ob enem poroča zagrebški »Obzor*, da so velesile sklenile, ob tej priliki podariti Črni gori Sandžak Novi Pazar in da je Turčija v to že privolila. (Vest glede sandžaka je bila že dementirana, ali govori in piše se o tem, kakor se vidi, še vedno.)
Kretsko vprašanje.
Pariz, 21. junija. Francoska odpošlje svojo bojno ladjo na Kreto; ko bodo tam zbrane bojne ladje vseh štirih signatarnih velesil, se sporoči začasni kretski vladi, da signatame sile z gospodom Venezelas niso zadovoljne in da zahtevajo status quo.
Pariz, 21. junija. »Petit Parisiene* piše, da je Francija sprejela glede kretskega vprašanja angleške in ruske predloge.
Carigrad, 21. junija. Ruski predlog glede kretskega vprašanja je vzbudil tukaj splošno zadovoljnost.
Ponesrečeni zrakoplove!.
Ha j a (Ogrsko), 21. junija. Včeraj zvečer so zapazili v tukajšni okolici zrakoplov, ki se je moral boriti z vetrovi. Prebivalstvo je bilo priča, kako so padli trije zrakoplovci iz gondole, dočim se je četrti obdržal. Ponesrečene zrakoplovce so prenesli v bolnico, vendar je njih položaj skrajno obupen.
Bolgarska kraljeva dvojica na potovanju.
Sofija, 21. junija. Kralj in kraljica sta danes v spremstvu nekaterih ministrov odpotovala v Pariz.
Praški nadškof obolel.
Praga, 21. junija. Tukajšni kardinal-nadškof je obolel.
Listnica uredništva.
Zagorje ob Savi: Pošljite, bomo že priobčili, ali stvar mora biti kratka! Tudi glede aviziranih notic odgovarjamo, da jih bomo sprejemali, ako bodo kratke. Na robu nemogoče. Pisma, o katerem'govorite, glavni urednik ni prejel, a brzojav mu je bil nejasen. Zdravi!
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Izvrsten brinjevec
ima	44/10—8
L. Šebenik v Spodnji Šiški.
Sprejme ae mlekar, ki se dobro razume na pa-steliziranje mleka. Ponudbe na inseratni biro .Jutra*.
___________________________89/3-1
Odd* ae stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami za mesec avgust. Domobranska cesta št. 5.	89/2-1
Ženske kolo se ceno proda. Več se lave na Eli-zabetnl cesti 7. Pod zemljo.
Meblovana soba za enega gospoda se takoj odda v Frančiškanski ulici 12.	79/3—3
Lep lokal za prodajalno se takoj odda v Židovski ulici št. o._____________________________________ 86/8—2
Gostilna N. D. O. ulica Karudori št. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem »Jutra* kadar pridejo v Trst, da jo posetijo. Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/6—5
Inteligentna gospodična želi spremeniti službo s 1. julijem ter vstopiti kot knjigovodkinja ali konto-ristinja. Natančnejše poizvedbe v upravništvu .Jutra*.
88/2—1
Kuč
za slabokrvne In prebolele
je zdravniško priporočeno črno dal. matinsko vino Kač najboljše sredstvo-5 kg franko K 4*—.
Br. IVovakovič, Ljubljana.
Zaradi prenovitve kavarne
prodajo se poceni razni
biljardi, lestenci za plin, velika ogledala, blagajna za kavarno, stojala za obleko itd.
Vpraša se v kavarni »Evropa* v Ljubljani.
Sprejme se takoj v trajno službo dober, trezen in vesten
n,
plača izborna. Istotako se prejme
učenec,
poštenih staršev in z dobro šolsko izobrazbo.
Ferdo Primožič,
urar in zlatar v Zagorju ob Savi.
Kinematograf „Ideal“
Frznc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliča. Nasproti glav. pošte.
Spored od srede 22. do petka 24. junija.
1. Luka in plinov gorivec. (Smešno.)
2. Ženitovanje v Payacombu. (Naravno v barvah.)
3. Petit Jean & Komp. (Pretresljiva drama iz življenja.)
4. Zadnji grozoviti potres v Italiji. (Zelo zanimiva projekcija po naravi.)
5. Japonke na obisku. (Krasna barvana slika.)
6. Tašča je hotela jesti velblodje meso. (Komično.)
Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer:
7. Mostaganem v Alžiriji. (Zanimivi naravni posnetek.)
8. Rop Sabink. (Zadnja senzacionalna novost. Umetniška zgodovinska projekcija v barvah. — Predstavljajo prvi italijanski umetniki. — Velikanski uspeh po vseh večjih mestih,)
9. Priljubljena služkinja. (Jako smešno.)
Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na vrtu.
Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija.
Hiša v Lescah na Gorenjskem s popolnoma opravljeno pekarijo
se proda takoj ali odda takoj v najem
pod zelo ugodnimi pogoji.
Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku I. Pret-nerju, trgovcu na Bledu.
I
K
0
0
IfcTajvečja, zalogra,
čevljev
domačega izdelka.
I. KEBER,
Lju.blja.na,, Stari trg štev. O.
Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzord na zahtevanje.
Svoji k svojim!
Pozor
kavamarji, restavra-terji in hotelirji 1
Za novo leto sem izdelal priročne mehke in elegantne etuije s koledarčkom za leto 1911, kakršne razdelijo ob novem letu hotelirji in kavarnarji svojim gostom.
Za obilna naročila se najvlud-neje priporoča
Er. Breskvar
knjigovez v Ijubljani.
Svoji k svojim!
>
o
■o
N
J3
V
‘17
h
‘o.
•o
o
o.
aj
*T3
O
—
5“
N<
£.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
Lj-\j/blaa,na,
Pod trančo štev. 2
poleg Čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnik vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
IVAN BAJŽELJ,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej)
priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto »Gramofon-automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost auto-matov jako nizke. Plošče vsakovrstne na izbero. Postrežba točna. Ceniki na zahtevo franko.
H
M
n
u
St. Petra cesta šts?.
daaw koncert
Začetek ob 8. zvečer.
Priložnost I
Koristno za vsakega in posebno vpošte-vanja vredno posebno za gospodinjo!
Usojam si vljudno sporočiti p. n. občinstvu, da otvorim prodajo z najbolje sortirano
emajlirano posodo
obsegajočo vse kuhinjske predmete po K 1‘30 za kg, dekoracijski predmeti po K 2 za kg
v Prešernovi ulici štev. 26
(v veži).
- Neprekosljlva priložnost za nakup! -
Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo
„Prve češke življenske zavarovalnice*4.
■ n.	*
Nadalje opozarjam tudi, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
Leo Franke, Ljubljana, Š2SS&&Š
Glavno zastopstvo za celo Kranjsko.
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da ima gumijeve garniture svetovne tvrdke v veliki izberi in za vsakovrstne
vozove T7* zalogi.
J. BAN v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. V zalogi so vedno vozovi najrazličnejših vrst. Proda se tudi avtomobil za 2 osebi
POZOR!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela in preuredila staroznano
grostilr^o iprl „<3-olo“bčHs:,\J-“
sedaj
»Češka budejeviška pivnica"
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26.
Skrbela bom za dobro meščansko kuhinjo in dobro pijačo ob zmernih cenah in točni postrežbi. — Posebno opozarjam slav. občinstvo na izborni cviček iz Gadove peči in pristni kraški teran, kakor tudi za vedno sveže češko budejeviško pivo, ki se toči v prid družbe sv. Cirila in Metoda. — Sprejmo se abonenti na hrano.
Proseč obilega obiska beležim z odličnim spoštovanjem
Franja Jež.
Proizvajanje spirituos
kot prosta obrt, kakor tudi
Izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijae,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno.
Ozira se samo na resne ponudbe.
Ponudbe pod šifro »Spirltuosen 83857“ na anončnD ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I./l.
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in ■■■ panama klobuke	—-
60°|o ceneje
v »Angleškem skladišču oblek"
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
” r M-
p,-' •.
104—5
Fran Krapež.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigainik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Manulicherjevih pušk.
K »•»© darilo!
Lepo darilo!
JOSIP SCHUNDER HOtteldorferstrasse 237/V. preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po Poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
Zagrebška tovarna, tvrdke	Francka	sinov,	v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju' dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu	■
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
Tovariška znamka
«1. Zaffft V. Y 1162.6:91. V.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reserai	tod	K	400.000.
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trsta in Sarajevu priporoča
žrebanje	glav.	dobitek
promese na Dunajske kom. srečke A K 18*—	1.	julija	K	300.000*—.
99	99	kreditne srečke A li 24*—	1.	julija	,,	300.000* *
OToe pronciesi ©3ru.pno le KI 40'-.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje po čistili
*± 2 O.	I
99
BALKAN".
Špedicija, in. komisija..
Centrala: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Šelenburgova ulica št. 7. Telefon št. 38.
Špedicije
vsake vrste. Prevažanje blaga za trgovce in zasebnike, preselitve, vla-ganje blaga In pohištva v skladišča, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd.
99
BALKAN".
Sped.icija in Iromisioa.
Centrala: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Šelenburgova ulica št. 7. Telefon št. 38.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
===== Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. =
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-_ ljejo v račun. 11 ~