Ameriška Domovi ima
NO. 164
-	?°1Q PWic o —
'A? Plckcu60tl1 lir!”'8'1
yn> N.y ,, McmcANjN tmuf
' 11227 e* IM LAN6UA6« GmS
Nattosa] ana Sateraatlwial Cirralatio«
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 26, 1970
$&.OWšNIAM

ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIH
Tilo gre zopet ¥ Afriko Iz slov. naselbin Naf,na industrija sega
----	New Smyrna Beach, Fla. — P® VSfih Zdlogdll gOHVcI
V glavnem mestu Zambije Pred nekaj dnevi je za stalno bo prihodnji mesec konfe- prišel iz Slovenije v ta lepi kraj ' renca “neuvrščenih” držav sončne Floride, kjer živi veliko Z vsega sveta. Iz Evrope število naših rojakov, mladi bo zastopana samo Jugo- Metod Keržič k svoji teti Mrs. slavi ja.	Frank Kerze. Prijaznemu roja-
ku želimo vso srečo, veliko uspeha in dobro počutje v n o v i domovini Ameriki. Dobrodošel!
LUSAKA, Zamb. — V Lusa-ki se bo 6. septembra začela tretja konferenca “neuvrščenih’ držav. Prva konferenca se je vršila 1. 1961 v Beogradu, druga pa nekaj let pozneje v Kairu. Letos jo je Tito organiziral s precejšnjimi težavami sredi Afrike v zambijskem glavnem mestu. Priglasilo se je 62 povabljenih držav, niso pa vse polnopravne članice konference.
Osem držav iz Latinske Amerike bo na primer poslalo samo delegacije na opazovanje. Namen konference je poživiti politiko “neuvrščenih” držav. V vseh delegacijah bo skupaj okoli 1500 tujih diplomatov v Lu saki. Zambija ima s pripravami velike sitnosti, kajti vse je treba oostaviti znova:	od zboro-
Valne palače do 62 vil za dele gači j e. Vsaka delegacija bo imela okoli 25 članov, le Tito bo menda pripeljal s seboj okoli 100 delegatov.
Cenijo, da bo stroškov za konferenco do $14 milijonov. Denar bo morala založiti Zambija, ki dobi precej dolarjev od izvoza surovega bakra. Kako bodo stroške delili, je tajna, vsi pa mislijo, na bo dala Jugoslavija največji prispevek.
Zambija sama ima le 4 milijone prebivalcev in je revna dežela, zato bodo morali drugi nositi glavno breme. Pri vsem tem organizatorji konference ne varčujejo z denarjem. Ker se mudi. so pripravljeni, da material za investicije vozijo iz Evrope in Amerike kar z letali. Na konferenci bo seveda skušal igrati glavno vlogo Tito, edini zastopnik iz Evrope.
Srednješolcev manj
WASHINGTON, D.C. — Napovedujejo, da bo letos prvič v povojnih letih število srednješolcev manjše, ker prihajajo na vrsto povojni letniki, ko je število rojstev že začelo padati. Manjše število šolarjev bo zahtevalo manjše število učilnic in seveda tudi učiteljev.
Šolske oblasti pričakujejo od tega nekaj olajšanja: lažje bo dobiti učne moči ob ugodnejših pogojih in zmanjšala se bo potreba po gradnji novih šol. Nenadno je prvič po drugi svetovni vojni na razpolago več učiteljev in učiteljic, kot pa je na razpolago učnih mest.
Se pred letom so svetovali mladim ljudem, naj se posvete učiteljskemu poklicu, sedaj pa je nenadno nastala tudi v tem poklicu večja ponudba, kot je povpraševanje! To se dogaja prav v času, ko je tudi na vseh drugih področjih minilo izoblje službenih ponudb.
Ce ti brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da *e bo* zaradi tega kesal!
tel
^>'7Z.1; y /;
V remensh
prerok
pravi:
Jasno, toplo. Naj višja temperatura do 85.
CLEVELAND, O. — V naši deželi imamo 25 velerafinerij, ki nas zalagajo s proizvodi naftne predelave. Vsa podjetja so
Župani in mestni svetniki so lahko tudi
odlični smetarji
SANTA GIULETTA, It. — Santa Giuletta je sicer malo mesto, ker ima le 2,104 prebivalce, toda na čisto: o da veliko,
ogromni koncerni, ki v svojem
gospodarskem razvoju ne pozna-j kajti ima toliko pobiralcev smeti lahko organizirali
jo nobene meje. Vzela so na mu- ti, da so ho pr.rodna bogastva goriva' vsake vrste, ki se da iz njega v končni obliki dobiti industrijska surovina za proizvodnjo naftnih produktov in elektrike.
Standard Oil of New Jersey, ki vodi v tej industrijski panogi, je na primer lastnica ne sa-
mo naftnih vrelcev in koncesij,] je tudi glavna lastnica premogovnih koncesij, dalje koncesij za kopanje urana in seveda tudi za eksploatacijo prirodnega plina.
Naj večji lov med družbami se vrši za uranova polja, ker vsi pričakujejo, da bo uran postal kmalu vodilna surovina za proizvodnje atomske elektrike. Računajo, da je že polovica vseh koncesij za goriva te vrste v rokah 25 naftnih velepodjetij.
Na gospodarsko moč teh 25 velepodjeiij je postal pozoren tudi Kongres, kjer že obstoja nekaj odborov in komisij, ki premišljujejo, kaj bo treba storiti, da vsi ti koncerni ne zrastejo federaciji čez glavo.
Sovjeti pripravijeni na popuščanje glede Berlina
BERLIN, Nem. — Med nemškimi diplomati se je raznesla novica, da je Kremelj baje pripravljen, da začne popuščati pri prihodnjih pogajanjih 4 zaveznikov, ki se bodo začela prihodnji mesec in obravnavala vprašanje, kako reformirati sedanje stanje prebivalstva v Berlinu.
Na zasedanju 4 delegacij bodo Nemci hoteli obravnavati sledeča 4 vprašanja:
1.	Osebni promet med obema deloma Berlina, ki ga sedaj deli betonska pregraja, naj bo svobodnejši. Sovjeti so že namignili, da se o tem da govoriti.
2.	Olajšan naj bo tudi osebni in blagovni promet med zahod-nm Berlinom in Zahodno Nem-
v • •
C1JO.
3.	Sovjeti naj priznajo veljavo vseh vezi med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom (gospodarskih, finančnih, legalnih itd.). Moskva te vezi pozna, pa jih noče priznati, jih le prenaša.
4.	Moskva naj tudi prizna sedanjo prakso, da bonnska vlada zastopa interese Zahodnega Berlina napram tujini. Tudi na’ tem področju Moskva samo tolerira sedanje stanje, noče ga pa uradno priznati.
V Bonnu upajo, da bodo pogajanja uspešna.
------o-----
Pred volitvami nova objava o umiku vojaštva ZDA iz Vietnama
WASHINGTON, D.C. — Po /esteh iz Bele hiše bo predsednik Nixon objavil pred no- reča vprašanja o današnjih raz-vembrskimi volitvami umik no- merah v katoliški cerkvi in v vega števila čet ZDA iz Vietna- naši družbi sploh so izredno žarna, četudi je vprašanje vojsko- nimivi in tehtni, res vredni bra-vanja v Vietnamu prenehalo nja, saj so odgovori na vpraša-biti pereče v očeh javnega nja, ki mučijo danes prenekate-mnenja.	ga kristjana.
štrajk. Pa so se urezali.
Ko se je nabralo dosti smeti, je šel sam župan Rovati s svojimi mestnimi svetniki pobirat smeti. Bili so tako spretni, da
JUŽNA KOREJA HOČE IMETI TRDNO ZAGOTOVILO OD ZDA
Podpredsednik Agnew je imel težave pri razgovorih s predsednikom Južne Koreje Chung Hee Parkom v zvezi z objavljenim umikom 20,000 ameriških vojakov iz Južne Koreje do prihodnjega poletja. Napovedal je odhod vseh ameriškiih čet od tam v teku prihodnjih petih let.
TAJPEJ, Tajvan. — Podpredsednik ZDA S. T. Agnew je za-
so opravili svoje delo v dobrih ključil danes zjutraj razgovore
dveh urah. Pravijo, da bodo delo nadaljevali, dokler ne bo
Preveč kat. duhovnikov v Jugoslaviji?
CLEVELAND, O. — Kardinal Wright, bivši pittsburšlp nadškof, sedaj glavni svetovalec papeža v Vatikanu o ameriških vprašanjih, je v razgovoru s sodelavcem U.S. News & World Reporta A. Kucherovom, dejal med drugim, da je zanimiv pojav, “da je v Jugoslaviji, ki spada k deželam, ki jih običajno imenujemo za železno zaveso, preveliko število duhovnikov”. To je omenil v zvezi z vprašanjem števila duhovniških poklicev, ki je v Jugoslaviji kljub komunistični vzgoji porastlo.
štrajk končan. Mestni volivci so seveda vsi navdušeni nad podjetnostjo mestnega sveta.
V severozahodni Evropi 7 milijonov tujih delavcev
ŽENEVA. Sv. — po podatkih tukajšnjih strokovnjakov je trenutno zaposlenih v državah severozahodne Evrope, od Britanije in Francije pa tja do Švedske, Švice in Astrije skupno okoli 7 milijonov tujih delavcev. Pretežno so ti delavci iz Italije, Španije, Portugalske,
Turčije in Jugoslavije.
v glavnem mestu Južne Koreje Seoulu in priletel sem na obisk in razgovore z vodniki nacionalne Kitajske. Njegovi razgovori v Seoulu so bili težavni in trdi. Predsednik republike Južne Koreje Chung Hee Park se namreč ni maral zadovoljiti s splošnimi zagotovili o vojaški pomoči, predvsem o' modernem orožju, ki ga bo Koreja dobila v nadomestilo za odhod 20,000 ameriških vojakov iz Južne Koreje. Hotel je vedeti točno, kaj bo Južna Koreja dobila in koliko. Agnew mu seveda tega ni mogel povedati in je moral ponov-Grčije, Jno stopiti v zvezo, z Belo hišo, predno so bili razgovori zaklju-
Samo v Zahodni Nemčiji je j čeni. Južna Koreja se boji, da bi 1.8 milijona tujih delavcev. Med umik ameriških čet opogumil njimi najbolj upoštevajo Turke Severno Korejo za nov napad, in Jugoslovane, ker so priprav- Za slučaj, če bi se to zgodilo, Ijeni delati trdo in dolge ure, da hoče imeti trdna jamstva, da jo
ZDA ne bodo pustile na cedilu.
Trenutno je v Južni Koreji
čim več zaslužijo.
Razlike v plačah so po svetu še zmeraj velike-
WASHINGTON, D.C. — Nikonov Svet gospodarskih svetovalcev ima poseben statistični urad, ki je sedaj sestavil lepo primerjavo, kakšne povprečne plače imajo delavci v posameznih državah. Za leto 1969 je na primer dognal sledeče številke: povprečna plača na uro je zna-
je v
64,000 ameriških vojakov, ki pomagajo čuvati črto premirja med obema Kprejama. Čeprav je bila vojna končana že pred 17 leti in je premirje ostalo ves čas v veljavi, četudi z velikim številom kršitev od strani Se: verne Koreje, med obema sosedama ni prišlo do kake pomiritve. V Severni Koreji izjavljajo vedno znova, da bodo Južno Korejo “osvobodili” in jo zdru-
šala v naši deželi (skupaj s pro- ! žili s Serverno v enotno državo tivrednostjo vseh obrobnih kori- seveda komunistično, sti) $3.16, v Kanadi $3.05, na j Južna Koreja je gospodarsko Švedskem $2.79, v Zah. Nemči- in po številu prebivalstva moč-Kardinalovi odgovori na pe- ji $1.81, v Franciji $1.55, v Itali- nejša od Severne Koreje, ta pa
ji $1.50. v Angliji $1.26, na Japonskem $0.84.
Te številke nazorno razlagajo, zakaj na primer delavci iz Jugoslavije silijo na zahod, četudi imajo doma zaposlitev ali bi jo utegnili dobiti.
je vojaško boljše pripravljena in razpolaga posebno z modernim in močnim letalstvom. ZDA so obljubile Južni Koreji modernizirati in okrepiti njene letalske sile, da bi se mogla meriti s Severno Korejo tudi v tem
pogledu. Prevladuje mišljenje, da je Južna Koreja dovolj močna in vojaško pripravljena za zavrnitev napada Severne Koreje ;ame, ne pa, če bi ta dobila pomoč od zunaj. V takem slučaju bi bila Južne Koreja nujno vezana na pomoč ZDA.
V	Seoulu pravijo, da razumejo Nixonovo doktrino in jo tudi odobravajo, toda ne v pogledu— Južne Koreje. Za sebe so prepričani, da imajo poseben odnos do ZDA, ki ga je ustvarila korejska vojna. V Washinglonu gledajo na to malo drugače sodijo, da je prišel čas, da odidejo ameriške čete tudi iz Koreje.
Podpredsednik S. T. Agnew je po odletu iz Seoula dejal časnikarjem, ki ga spremljajo, da bodo ZDA umaknile vse svoje čete iz Južne Koreje, kakor hitro bodo oborožene sile te modernizirane in sposobne prevzeti vso odgovornost za obrambo republike pred napadom od zunaj. Dejal je, da bo po njegovi sodbi to nekako v teku petih let.
V	Tajpeju bo Agnew zagotovil vodnike nacionalne Kitajske o nadaljevanju ameriške podpore v okviru obstoječih pogodb, nima pa tam v načrtu nobenih posebnih razgovorov. Iz Tajpeja bo odletel Agnew v Bangkok, od tam pa v Saigon. Napovedujejo, da se bo za kratek čas ustavil tudi v Phnom Penhu na razgovor s predsednikom vlade Lon Nolom.
CLEVELAND, O. — Najmanj enkrat na mesec nas skušajo razna federalna tajništva in njihovi avtonomni uradi prepričati, kako hitro se popravlja socialno stanje naše dežele v zadnjih 10-15 letih Željo po takem prepričevanju imata oba režima, ki se menjata, demokratski in republikanski. Morda je ravno to vzrok, da nam federacija daje zmeraj tako blesteče slike o socialnem stanju dežeie, ki se pa zmeraj bolj odmika od stvarnega stanja, ako ga gledamo v luči podatkov, ki ne izvirajo iz federalnih uradnih virov. Nismo namenoma tega nikoli poudarjali, toda zadnje čase se je prepad med uradnim in neuradnim dokazilnim gradivom že tako povečal, da je treba nanj opozoriti.
Prav sedaj nam je na primer federacija postregla s številkami, kako hitro raste naš narodni dohodek, merjen po osebnem dohodku vsakega državljana. ‘ To slikanje napredka v osebnem dohodku je močno enostransko.
Federalna sfafistika postaja neprepričljiva
Vzemimo na primer uradno stališče, da se osebni dohodek v naši deželi dviga veliko hitreje na jugu dežele kot drugje. To je že res, toda začetna podlaga je veliko nižja kot na severu, vzhodu in zahodu dežele. Če je začetna podlaga nižja, je naravno tudi dviganje osebnega dohodka hitrejše. Na to uradni viri ne opozarjajo.
Ni dalje nobena tajna, da je vojna industrija pomagala našemu jugu na noge. Vojna industrija je imela zadnjih 10 let pri nas zlate čase, nismo pa nikoli slišali, da bi radi tega vsi okraji s tako industrijo biii obdarjeni s hitrim naraščanjem blagostanja. Naraščalo je blagostanje določenih plasti zaposlenega prebivalstva, ne pa vse južne dežele.
Statistike se dalje ne ozirajo na padanje kupne moči dolarja, ki je znatno večje za revne sloje kot za srednje in bogate. V tem oziru ni nobene razlike med našimi revnimi ir. bogatimi državami. Ce-
ne predmetom, ki jih največ morejo trošiti revni ljudje in revne družine, se dvigajo hitreje kot splošni indeks cen za vso deželo. Revni sloji so torej že morali začeti omejevati svojo potrošnjo in s tem tudi svojo življenjsko raven. Da se je na primer v Clevelandu podražil kruh v zadnjih 20 letih za več kot 100%, t^ga ne pove nobena statistika, vedo pa to zelo dobro revne družine. Da ljudje varčujejo pri potrošnji mesa in mesnih izdelkov, tudi ni nobena tajna, toda nihče jo rad ne omenja.
Harrisov poizvedovalni zavod je ugotovil, da je že 49% vprašanih za nadziranje cen in mezd, le 32% pa proti. To se pravi: vsak drugi Ameri-kanec je za nadziranje, le vsak tretji pa proti. Gotovo ne b'. bila polovica prebivalstva za nadziranje cen in mezd, ako bi verjela federaciji, da bo na drug način o-mejila draginjo, ki pritiska zmeraj bolj od dneva do dneva. Ti odstotki podirajo tudi stališče, da ošebni dohodki
naraščajo hitrejše kot draginja. Ako bi naraščali hitreje, ne bi bila polovica prebivalstva za nadziranje ne samo cen, ampak tudi mezd. Polovica je pač prepričana, da bodo cene še zmeraj hitreje naraščale kot plače. Ima najbrže prav, kajti podjetja ne mislijo, kako bi povišala cene in mezde, ampak kako bi odpuščale delovne moči, ker potrošnja ne dohiteva več dosedanje proizvodnje.
Množijo se dalje dnevna novi dokazi, kako je draginja začela moriti vse revne sloje naše dežele. Čuti jo že na milijone študentov, ki ne vedo, ali bodo sploh mogli nadaljevati svoje študije. Čuti jo na milijone brezposelnih, takih, ki so se dali registrirati kot brezposelni, in takih, ki se niso dali, ker so zgubili upanje, da bodo kmalu prišli do dela.
Kdor se torej zagleda v u-radne številke o visokem narodnem dohodku, naj vpošte-va tudi dejansko stanje, ki ne prihaja do izraza v številkah in odstotkih. Drugače bo doživel razočaranje, če ga že ni.
Jetniki v federalnih ječah nočejo integracije
PHILADELPHIA, Penna. — V federalni jetnišnici Holmes-* burg, Penna., so bili v juliju nemiri med jetniki. Spopadli so se jetniki obeh ras. V spopadu so slabo odrezali jetniki bele polti. Ti so naslovili na pristojne federalne oblasti zahtevo, naj federalna uprava ne izvaja integracije v jetnišnici, ker beli jetniki niso zadosti varni pred črnimi.
Pritožil se je beli jetnik Medina, 99 belih jetnikov v dotič-nem bloku — vseh skupaj je tam 125 jetnikov — je pa pritožbo sopodpisalo. Jetniška u-prava sedaj preiskuje upravičenost pr*tožbe in zahteve.
Razpoloženje volivcev v Kaliforniji se menja
SACRAMENTO, Calif. —Povpraševanje volivcev v začetku avgusta je pokazalo, da jih je nekako 50% za ponovno volitev guv. R. Reagana, 37% za demokratskega guvernerskega kandidata J. Uruha, ostali pa si še niso na jasnem.
Pretekli teden objavljeno povpraševanje kaže, da 45% volivcev podpira ponovno izvolitev sen. G. Murphyja, njegovega demokratskega tekmeca J. Tun-neyja pa le 42%. Pri sličnem povpraševanju v maju se je izja-bilo 2% povprašanih več za demokrata Tunneyja kot za republikanca Murphyja.
Iz Clevelanda in okolice
\
RAZNAŠALCA IŠČEMO
Lprava Ameriške Domovine nujno išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-mann, Kenwood, Ormiston, Abbv in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v ura d lista: 431-0628.
Seja—
Federacija klubov slov. upokojencev ima v petek, 26. avgusta, ob dveh popoldne sejo v Slov. društvenem domu na Re-cher Avenue.
Sinčka sta dobila—
Dobro poznana in priljubljena zakonca g. Anton in ga. Vida Oblak, 1197 E. 61 St., sta pred nekaj dnevi po dolgem čakanju dobila v posvojitev srčkanega, prijaznega šest mesecev starega sinka Marka, katerega sta zelo vesela. Srečnemu paru iskrene čestitke, malemu Marku pa ves božji blagoslov v novem slovenskem domu!
Vabilo k molitvi—
Članice podružnice št. 25 SŽZ naj pridejo jutri, v četrtek, ob osmih zjutraj v Zakrajškov pogrebni zavod, da se z molitvijo poslove od umrle članice Anne Smrke.
Balinale bodo—
Članice Gospodinjskega kluba na Jutro vem in ženske iz Fair-porta, Ohio, se bodo v nedeljo popoldne po kosilu (ob enih) pomerile v balinanju na igrišču pri Slov. delavski dvorani na Prince Avenue.
Občni zbor—
Zvezg DSPB, katere predsednik je g. K. Mauser, tajnik pa J. Melaher, sklicuje redni 14. občni zbor v soboto, 5. septembra, ob 7.30 zvečer v Baragovem domu na 6304 St. Clair Avenue v Clevelandu.
Dobro obiskan piknik—
Nedeljski piknik Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres je bil izredno lepo obiskan. Razpoloženje udeležencev je bilo veselo, petje in smeh sta odmevala z vseh koncev obsežnih in lepo urejenih prostorov. Razdeljenih je bile več nagrad, bonde so dobili: za $100 Frank Snyder, 1203 Norwood Rd.; $50 Josephine Ambrožič, 6326 Carl Avenue; $25 Bell Janša, 20251 Bali Ave.; $25 Marie Telich, 6111 St. Clair Avenue. Odbor društva se zahvaljuje vsem za udeležbo, prav posebno pa tudi vsem, ki so pomagali k tako lepemu uspehu piknika.
Roparja je ustrelil—
Včeraj zjutraj okoli 1.30 so prišli trije mladi ljudje v Paul & Ed’s Tavern na 6528 Superior Avenue. Eden od njih je potegnil revolver in zahteval od lastnika Edwarda Sakenesa denar. Ko se je ta nekaj upiral, je vanj ustrelil. Napadeni je potegnil svoj lastni revolver izpod točilne mize in napadalca ustrelil. Policija je dognala, da je mrtvi napadalec 18 let stari Robert L. Williams, 10083 Keemar Court, N. E. Tovariša mrtvega napadalca še iščejo. Napadeni je bil prepeljan v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je izven nevarnosti. Zadet je bil v prsi.
— Umetno oko je sedaj nare-' jeno tako, da se obrača kot pravo, naravno.
Stari domovi
Pri ljudskem štetju leta 1950 so v ZDA ugotovili, da je živelo 5 milijonov družin v mestih v domovih, ki niso bili sodobno urejeni.
;&M\ Ameriška Domovina
rti ij t’cifr Tyggy"|| 11|^| TTr^TBSBSBSj^
6117 ot. Cl«ur Av*duo — 431-0626 — Clovoland, Oblo 44101
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
~	NAKOCN1NA:
£a Združene države:
|r $16.00 na leto; $8.00 ta pol leta; $8.00 za I mesca* flto Kanado in dežele izven Združenih držav: n $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za X mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
l	SUBŠČ1UPTION BATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Qanada and Foreign Countries:
v $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor X months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
_3
No. 164 Weds., Aug. 26, 1970
SFR Jugoslavija je uredila diplomatske odnose z Vatikanom
“Katoliški glas”, slovenski tednik, ki ga v Gorici v Italiji izdaja “Katoliško tiskovno društvo”, urejuje pa msgr. dr. Fr. Močnik, je prinesel v svoji zadnji številki od 20. avgusta 1970 članek ob ureditvi diplomatskih odnosov SFR Jugoslavije z Vatikanom. Članek tu ponatiskujemo, ker izraža mnenje slovenske katoliške duhovščine v Italiji o tem dogodku.
*
Po skoro osemnajstih letih nasilne prekinitve s strani komunistične vlade v Beogradu so bili 14. avgusta letos zopet urejeni diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom, Jugoslavija je tako postala prva komunistična država v Evropi, ki ima normalno urejeno diplomatsko razmerje s Sv. Sedežem. Poleg nje se more s tem ponašati le še Castrova Kuba, kjer pa rdeči diktator s Cerkvijo ves čas svojega vladanja ni prelomil; še več: papežev predstavnik je celo ostal doyen (tj. načelnik diplomatskega zbora), kar Vatikanskemu predstavniku v Beog^du ne bo pritikalo; zato bo nosil naslov pronuncija in nc nuncija, ki ga ima le tisti vatikanski diplomat, ki tudi načeluje diplomatskemu zboru, akreditiranemu pri kaki državi. Seveda to ni bistveno. Bistveno je dejstvo, da je do normalizacije odnosov prišlo in da se čuti na obeh straneh dobra volja po sodelovanju.
Kriza med komunističnim režimom in Cerkvijo v Jugoslaviji je izbruhnila že v jeseni leta 1945, ko so jugoslovanski škofje v pastirski okrožnici zavzeli odlkonilno stališče do nove ustave, ki je bila zlasti do katoliške Cerkve vse prej kot strpna. Oblasti so odgovornost za okrožnico naprtile predvsem nadškofu Stepincu, ki je bil tedaj predsednik jugoslovanske škofovske konference, Naslednje leto so zahtevale od Sv. Sedeža, naj Stepinca odpokliče, ker drugače ga bo treba aretirati zaradi dozdevnega sodelova nja z ustaši.
Vatikan na to zahtevo ni mogel pristati, saj mu je bilo dobro znano, da se Stepinac ni nikdar bratil z ustaši. Sledil je udarec s strani Beograda: montiran je bil proces zoper Stepinca, ki je bil obsojen na 16 let težke ječe. Pet jih je odsedel, ostala pa so mu bila spremenjena v konfinacijo. k) jo je preživljal v rojstnem kraju v Krašičm
Sprva, ko je bil Tito še povezan z Moskvo, se komunistične oblasti v Jugoslaviji niso dosti menile za javno mnenje v svobodnem svetu, ki je proces zoper Stepinca^ obsodilo kot sodno farso, lastno takratnim režimom za “železno zaveso”. Po prelomu s Sovjetsko zvezo pa je Tito uvi del, da mu Stepinčev proces ni ravno v korist; dal je Stepinca pomilostiti, upajoč, da bo Vatikan zavzel bolj umirjeno stališče. Toda zgodilo se je prav nasprotno: sv. oče Pij XII. je nadškofa Stepinca leta 1952 imenoval za kardinala katoliške Cerkve. Ta moralna klofuta je bila za Titov ležim hud udarec; reagiral je tako kot vsi. ki so ponižani, enostransko je v decembru 1952 prekinil diplomatske odnose z Vatikanom, vatikanski odpravnik poslov msgr. Od-di pa je moral nemudoma zapustiti Beograd.
Toda Tito, ki se je vedno bolj lazvijal v umerjenega državnika in veliko potoval po svetu, je na vsak korak čutil, da mu ta prekinitev ne prinaša koristi. Zato je takoj po smrti Stepinca 10. februarja I960 že poslal v Rim svojega poslanika Vejvoda na obisk v Vafkan k papežu Janezu XXIII. Led je bil prebit, stiki obnovljeni. V šestih letih tihih in vztrajnih pogajanj so razmere toliko dozorele, da je bil junija 1966 podpisan v Beogradu protokol, ki je priznal Sv. Sedežu pravico izvrševati duhovno oblast nad verniki v Jugoslaviji, služabnike Cerkve p? obvezal, da so lojalni do komunistične oblasti.
Kljub raznim manjšim nesporazumom, ki so jih izzivali zlasti razni krajevni gorečneži, se je protokol izkazal v.a zelo koristnega pri urejanju odnnsov med Cerkvijo in vlado v Beogradu. Po štirih letih sta obe sopodpisnici že prišli do zaključka, da ni več ovir za polne diplomatske odnose. In tako so časnikarji prejeli !4. avgusta ob 12. uri v v'atikanu uradno poročilo, ki se je glasilo:
Sv. Sedež in socialistična federativna republika Jugoslavija sta v želji, da razvijata nadaljnje obstoječe odnose, sklenili izmenjati diplomatska zastopstva na ravni apostolske nunciature s strani Sv. Sedeža in veleposlaništva s strani SFR Jugoslavije.”
Vatikanski list “L’Osservatore Romano” je vzpostavitev diplomatskih odnosov med Beogradom in Vatikanom toplo pozdravil. Mnenja je, da bo to koristilo ne le medsebojnim odnosom, temveč tudi sodelovanju na mednarodnem področju, kjer imata Beograd in Vatikan v marsičem
nes, 19. avgusta. To je njena in vsem skupaj iskreno zahva-najkrajša ž i v 1 j enjska zgodba, ljujemo: Hvala lepa in Bog pla-
podobne poglede zlasti glede zmanjšanja mednarodne na- avgusta 1970. Pokopana bo da-|vseh rojakov po svetu. Se Vam petosti in dela v korist manj razvitih držav.
Seveda je z navezavo diplomatskih odnosov Titu tudi odprta pot v Vatikan, če bo letos jeseni obiskal Rim; govori se pa vedno bolj vztrajno tudi o možnosti, da bo prihodnje leto sv. oče Pavel VI. potoval v Jugoslavijo, ko se bo v avgustu 1971 vršil mednarodni mariološki kongres v Zagrebu.
Vsekakor moramo novi razvoj dogodkov kot Slovenci le pozdraviti, saj bo v korist vsem, ki se iskreno trudijo za sožitje med različno mislečimi, a vendar dobro hotečimi ljudmi, pa najsi bodo katerega koh prepričanja, rase, narodnosti ali jezika.
BESEDA IZ NARODA
Zbirajmo se tudi, ko nekateri odhajajo!
NEW YORK, N.Y. — Pojutrišnjem bomo njujorški slovenski srenjčani piknikovali. Vem, vsi ne bomo zbrani. Niti polovica nas ne bo. še četrtina ne. Niti ne osmina. Morda desetina. In tako, če nas bo nekaj čez sto, bo že kar lepo. Je pač tako, da naše narodne vezi so močno odhantane ... Kdo bo prišel med nas in prijel za konce teh popuščenih vezi in nas spet trdno zadrgni, da bomo se trdno skup držali...?!
Morda bo vprav ta piknik nekaj koncev skup zvezal! Obeta se nam lepo. Dosti bo slišati slovenske besede: čiste in lepe. Dosti bo petja v avtobusu. Ljub-jar. ki lemenatar Mišo bo skrbel za takšno povezavo nas vseh.
Na prostoru piknikovanja se bomo srečali z našimi sosedi iz Bridgeporta. Tudi^ oni bodo svoje rekli in slovenske pesmi zapeli!
Slutim, če nam bo vreme naklonjeno, da bomo imeli lep
pred odletom. Ta zbogom je bil prijateljski v trdnem upanju zopetnega videnja in srečanja, kar na istem letališču. Pa vendar praznina je v naši njujorški slovenski srenji velika!
Na tisto nedeljo, 9. avgusta
čeprav je živela na svetu skoraj 82 let.
Kaj pa njena druga zgodba, ki govori o njenem pravem in bogatem duhovnem življenju? Tu pa lahko uporabimo druge besede, ki govore o svetosti življenja, in to je bila duhovna: plat njenega življenja. In tu se mi zde najbolj primerne besede:
Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.
Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli.
Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji.
Pokojna Katie ni v svojem življenju veliko zahtevala. Živela je skromno. Imela je odprto srce za vsakogar. Živela je v miru in hotela je vsakomur kar najlepše postreči. Nikoli se
1970, je naš župnik p. Richard v ni P0r,0«la- Zmerai je delala v
čaj! Sv. Marjeta, naša farna za-ščitnica, pa naj Vas varuje na Vaši življenjski poti do končnega cilja! Iskren pozdrav in na svidenje še! Stanko Kapš, župnik, Horjul 104; p. Horjul; Slovenija, Jugoslavija.”
Drugo leto bo po 31 letih zo-jet novomašna slovesnost v Horjulu in za to priliko bi farani radi popravili in olepšali svoje farno svetišče. Pa bomo turni, kar nas je od doma, pri tem opravilu po svojih močeh radi s o d e 1 o vali. Prostovoljne darove lahko še pošljete podpisanemu ali pa kar na naslov domačega župnika. Tudi jaz se Vam v imenu vseh domačih in sivših fraanov za poslane darove prisrčno zahvaljujem. Hvala lepa in Bog plačaj!
Lep pozdrav!
Filip Stanovnik
dan, prav takšen dan, katerega (lila-bomo hoteli še doživeti skupaj!
Veliko in dostkratnega skupnega doživljanja nam je treba, če hočemo, da se bomo kot narodne srenje na tujih tleh držali pri življenju. Le v takšna skupna doživljanja lahko potem pritegujemo naše mlade narodne utripe, ki brez srca in njenega ožilja zamro še pred razcvetom življenja.
In mladega cvetja nam je treba, da bo kaj plodnega semena! Brez tega bomo odslej lahko samo odmiranje in sušenje zapisovali. Kaj nam pomaga zapisovati rojstva, če temu novemu življenju ne damo moči, da bi pogumno in zdravo stopilo na mesto, kjer nam je izčrpanost ali pa smrt ustvarila praznino in načela sklenjenost naše skupnosti!
Nekam čudno otožna razmišljanja na predvečer našega pik-nikovania s sosednimi narodni-m brati in sestrami! Vendar o-bojni imamo težke življenjske probleme. Rojaki iz Bridgeporta imajo svoje, mi imamo svoje; obojni pa še tiste osnovne, skupne: ohranjevati svoj narod!
Gledam nas, kot mikavni gozdič na samem. V tem gozdiču drevesno deblo za deblom pada.
V svoji brezskrbnosti pa pred tem dejstvom zapiramo oči. Skoraj nam ni, da bi mlada drevesca tja posadili, da bi gozdič-bil še lep in mikaven naprej!
V	naši srenji je nastala velika praznina, ko je zaradi opešanja odšel dr. Jože Basaj! Ob njegovem odhodu na Koroško sem premislieval: Ali ima naša cerkev na Osmi nadomestilo zanj?
Ali ima Slovenska katoliška lila delavca, kot je bil on?!
Skorajda trpkejše pa je bilo spoznanje, kako malo nas je krščanska misel pregnetla! Slo-vehci v Združenih državah nimamo niti enega malega skupnega doma, ki bi sprejel našega človeka, ko pride opešanje, četudi včasih le začasno, in da bi v njem dobil domačo oskrbo in nego!
V	tem primeru ni bil smrtni slučaj. Saj smo dr. Basaju segli v roko na njujorškem letališču
oznanilu dejal:
— Dr. Jože Basaj potuje danes popoldne na Koroško v dom za ostarele, ki ga vodijo slovenske usmiljene sestre. Želimo mu srečno pot in ves božji blagoslov v nadaljnih življenjskih letih; in najprisrčnejša zahvala za vse njegovo nesebično delo za našo župnijo in njujorške Slovence.
Teden pozneje pa nam je bral iz oznanila:
— P iporočamo vam v molitev vse naše bolne in umrle farane, nosebno pa Terezijo Lac-jan. Z njeno smrtjo se konča neka slovenska doba v našem me-> Še pred nedavnim je njen mož imel tovarno slamnikov na Četrti cesti in Broadwayju. Veliko naših Slovencev si je tam služilo kruh ko so prišli v to deželo. Po njegovi smrti so tovarno prodali in družina se je
razse-
Zares s propadom te tovarne je padel en primer slovenske gospodarske podjetnosti na tujem. Saj med njujorškimi Slovenci je ni bilo in je ni veliko zasledit . Frank Saksar je bil eden od redkih, poleg Cesareka in Burgarja pred prvo svetovno vojno. Po njej je v to vrsto stopil Charli Lacjan. Po drugi svetovni vojni se je razvil v pod-jetnišvu John Pavlin, ki ima solidno vpeljano podjetje umetnega kovmstva. V zadnjih dveh letih pa smo dobili še dva Slovenca, ki sta ge oprijela “na svoje”! To sta: Stefan Vlaj, ki ima trgovino galanterije na vogalu Gates in Seneca Avenue in Rid-gewoodu, in pa Ivan Hribar, ki ima krojaštvo in čistilnico oblek na vogalu Cornelia in Woodward Avenue, prav tako v Rid-gewoodu.
V tem pogledu smo se njujorški Slovenci skazali, da raje za gospodarje delamo! Smo ostali zvesti svoji tradiciji, zgodovinski!
Po župnikovem mnenju se je končala ob smrti ena doba slovenskega življenja v našem mednarodnem svetu New Yor-ka. Niti slutil ni, da se bo čez nekaj ur pa skorajda skončala druga usodnejša doba slovenske srenje, če pogledam iz našega preostalega žarišča slovenskega življenja v tem mestu.
Še isto popoldne je umrla v 82. letu poznana Joscova Katie. To je bila Katarina Kepic, ki se je rodila na Podrečju pri Domžalah. V Ameriko je prvič prišla 1. 1907. Cez skoraj šest let se je vinila v stari kraj na obisk in po nesrečnih naključjih je morala preživeti vojna leta doma in v New York je prišla spet v letu 1920. V bližini cerkve sv. Cirila je zmeraj stanovala. Cerkvica in njeni srenjski prostori so bili menda njen pravi dom. Za obdržanje tega skupnega doma je veliko napravila!
Zdi se mi najprimerneje, če podam nekaj iz govora, ki ga je-imel župnik p. Richard med pogrebno mašo. Dejal je tole:
— Katie Kepic se je rodila 1. 1888 v Domžalah. Umrla je 16.
slamnikarstvu.
Ves čas je bila vpisana v župniji — in ves čas je delala za cerkev. Pri vsaki prireditvi smo jo lahko videli v kuhinji in dvorani In če ste prišli k dnevni maši, njo ste našli v cerkvi.' Vsako soboto ste jo videli tu pred oltarjem. Umivala je cer-1 kev in presbiterij. še doma je opravljala delo za cerkev: prala in likala je nekatere cerkvene stvari in oltarne prte kasno tja v večer..
Kar je z delom zaslužila v življenju, je potrošila na lep in dober način. Za sebe skromno! Vse drugo pa za cerkev in za dobra dela. Kar ji je ob smrti ostalo, je večinoma določila za maše in druga dobra dela.
S smrtjo Katie Kepic se men da zares skoraj končava poseb na doba slovenskega življenja okoli cerkvice sv. Cirila. Še nekaj je njenih sovrstnic in sovrstnikov. Vendar ti niso ostali tako v bližini cerkvice domače skozi vsa leta na tujem, kot je dobra Katie.
Le za zabavo je zmeraj fan tom rada ponagajala s kako šaljivo besedo. Enkrat sva se cerkveni veži pogovarjala in sem ji dejal: Katie, vi ste bila gotovo navihana. Zakaj pa se niste poročili. Gotovo ste imeli kakšnega fanta?
“Oja, so hodili za mano, ko sem bila mlada. Pa jaz nisem marala nobenega,” mi je dejala.
“Aha, ste bili gotovo fejst in domišljavi?”, sem ji ponagajal
“To pa ne! Svoje starše sem imela preveč rada, da bi se po-‘ ročila in njim sem hotela pomagati!”
Torej tudi četrto božjo zapoved je do kraja spolnjevala!
Z njenim odhodom v kraj Stalnosti pa je v naši srenji praznina, ki jo mladi rod ne bo znal napolniti, oziroma zapreti tako, da se njen odhod ne bo zmeraj občutil.
Stari rod nam je skupnosti zgradil, mladi se tem skupnostim izmikamo, zlasti pa delu njih. ker manjka nam srčnosti in ponižnosti.
Tone Osovnik
Rojakom iz Horjula!
CHICAGO, 111. — Letošnjo pomlad je bil v našem časopisu objavljen razglas s prošnjo za pomoč pri obnovi farne cerkve sv. Marjete v Horjulu. Mnogi naši rojaki po svetu so se temu klicu velikodušno odzvali in poslali večji ali manjši znesek. Kar ste meni izročili, sem oseb no oddal domačemu župniku ob priliki svojega obiska v domo vini. Te dni šfem prejel od njega sledečo zahvalo:
“Hvala Vam za velikodušno pomoč! Po Vašem razglasu so' se mnogi oglasili. Povejte vsem bivšim faranom mojo iskreno zahvalo. Zdaj imamo v načrtu obnovo cerkvene zunanjščine in kasneje pridejo na vrsto še nove orgle, ker so stare že dotrajale. Tako se bo to delo moglo izvršiti tudi s sodelovanjem
Srebrna maša na Svetih Višarjah
GORICA, It. — Kdor je letošnji praznik Vel. šmarna preživel na Sv. Višarjah ga ne bo več pozabil. Od vseh strani so prihajali romarji, zvonovi so slovesno zvonili, goriška dekleta so nabirala gorske rože po višar-skih strminah, vse se je pripravljalo na dvojni praznik: praznik Marijinega vnebovzetja in na srebrno mašo g. Vinka Žaklja, izseljeniškega duhovnika v Belgiji. Že na predvečer so prišli prvi sorodniki srebrno-mašnika; njegova sestra in brat Jakob, ki živi sedaj v Clevelandu, na praznik sam pa še dolga vrsta faranov od Št. Jošta nad Vrhniko, katere je vodil njihov župnik g. Janko Oblak, glavni organizator vsega praznika. Pač ni slutil, da je bilo to njegovo romanje zadnje v življenju in da ga bo prav ob oltarju višar-ske Marije dosegla smrt, tako da se bodo njegovi farani vrnili domov sami.
Srebrnomašniško slavje je bilo napovedano za tretjo uro popoldne. Veliko ljudstva se je zbralo pred cerkvijo, ne samo iz Slovenije, temveč tudi z Gorice in Trsta. Dekleta v krasnih gorenjskih narodnih nošah so bila že pripravljena, da spremijo srebrnomašnika v cerkev. Iz za-kristje se je med slovesno pesmijo zvonov razvil sprevod. Štirje duhovniki-somaševalci so spremljali srebrnomašnika pred oltar: župnik od št. Jošta Janko Oblak, dr. Janez Zdešar, direk tor slovenske misije za izseljence v Nemčiji, Ignacij Čretnik direktor slovenske misije Franciji, in A. Dejak, izselje niški duhovnik v Franciji. Sledila je dolga vrsta sorodnikov, prijateljev in znancev, med katerimi smo opazili delegacijo Slovencev iz Belgije in Holandske, dr. Močnika iz Gorice, dr. Stanka Janežiča iz Maribora, msgr. Franca Šegula iz Rima ter mnogo drugih duhovnikov.
Pevci iz srebfnomašnikove fare so slovesno zapeli “Srebr-nomašnik bod’ pozdravljen nakar je bogoslovec Jože Tominc z izbranimi besedami pozdravi srebrnomašnika. Za njim so tri deklice v narodnih nošah darovale slavljencu šopek 25 rdečih nageljnov in v izredno lepi zborni deklamaciji čestitale srebrno-mašniku. Ta deklamacija je bila zadnje poklonilo domačega žup nika Janka Oblaka svojemu ljubljenemu faranu srebrnomaš-niku Vinku Žaklju.
Vsi navzoči so z izredno pozornostjo sledili sveti daritvi in govoru ob evangeliju, ki ga je imel Ignacij Čretnik iz Pariza. Za ta govor je vladalo veliko zanimanje zlasti med sorodniki in Slovenci iz Slovenije, saj so pričakovali, da se bo govornik moral dotakniti dogodkov, ki so najstrašnejši v naši zgodovini in tako tesno povezahi s srebr-nomašnikovim življenjem. Kakor je Marija sprejela iz božjih
rok s svojim vdanim Zgodi se vso radost materinstva in muče-ništvo ob smrti Sina na križu, tako je tudi gospod srebrnomaš-nik izročil Bogu vse svoje zmožnosti, delo in trpljenje ob svojem mašniškem posvečenju.
V Št. Joštu nad Vrhniko je pred petdesetimi leti zagledal uč sveta v številni dvanajstčlanski družini. Študiral je bogoslovje v Ljubljani in bil posvečen za duhovnika na grobu sv. Eme v Krki v usodnem maj-niku leta 1945. Novo mašo je pel V Vetrinju v dnevih slovenskih Makabeljcev. Svoj novomašni-ški blagoslov je podelil 10.000 slovenskim fantom, ki so bili že 30 nekaj dneh po verolomnih Angležih vrnjeni v Slovenijo in tam kruto pobiti od lastnih bratov. G. novomašnik Vinko Žakelj je doprinesel žrtev, ki je skoro presegala njegove moči. Med vrnjenimi v domovino so bili tudi njegovi trije bratje France, Stanko in Janko ter sestra Anica z možem Francem Grdodolnikom. O tej najstrašnejši tragediji slovenskega naroda .domovina uradno molči, je poudaril govornik, nihče ni še dal zadoščenja tem slovenskim Makabejcem, najčistejšim in najnedolžnejšim žrtvam našega naroda. Zagrnili so jih kočevki gozdovi, a zagrnil tudi uradni molk lastne domovine.
Po tako težkih preizkušnjah in največjih žrtvah je gospod srebrnomašnik začel svojo apostolsko pot. Na univerzi v Lou-vainu je doštudiral sociologijo in sedaj nosi božjo blagovest Slovencem širom Belgije in Holandije. Več kot deset let je bil predsednik Zveze izseljeniških duhovnikov v Evropi, urednik mesečnika za slovenske izseljence v Evropi “Naša luč”, sedaj pa je direktor slovenske katoliške misli j e v Belgiji in izseljeniški duhovnik za Slovence v Holandiji. Poleg tega je član duhovniškega sveta v škofiji Liege in prbdsednik škofijske komisije za tuje delavce v škofiji Liege, katerih je 120.000. Vsa ta leta je tudi izseljeniški duhovnik za Hrvate.	K. G.
Barvna televizija
Prve poskuse za barvno televizijo so začeli delati leta 1928.
IZ NAŠIH VRST
Milwuakee, Wis. — Spoštovani! Iz datuma v naslovu vidim, da mi bo naročnina za Ameriško Domovino kmalu potekla. Želim jo pravočasno obnoviti in Vam priloženo pošiljam ček za enoletno naročnino, presežek pa imejte za tiskovni sklad.
Amenška Domovina je* res zelo zanimiv list in ga vedno težko pričakujem ter rada berem. Želim, da bi bila vsaka slovenska družina naročena nanj, in da bi Bog obilo blagoslovil Vaše delo.
Prav lep pozdrav vsem naročnikom, posebno pa uredništvu Ameriške Domovine.
Vaša zvesta naročnica
Mary Kokalj
m
Toronto, Ont. — Spoštovani! Najlepša hvala za Vaše obvestilo, da mi bo zapadla naročnina. Prilagam ček za enoletno naročnino.
Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni. Želim Vam mnogo uspeha pri izdajanju slovenskega dnevnika in seveda dosti stalnih naročnikov.
Lepe pozdrave uredništvu in vsem bralcem lista.
Jože Turk m
Pueblo, Colo. — Cenjena uprava! Priloženo Vam pošiljam naročnino za nadaljne leto. Prav lepo pozdravljam vse pri Ameriški Domovini, pa tudi vse moje prijatelje iz st. clairske okolice. Vseh se rad spominjam. Vaš naročnik
Frank Glach
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
Sluga je odšel in v sobi je zavladala tišina. Adam je molče stopil k oknu in obrisal potno steklo, kakor bi gledal, kam bo krenil sluga; otroci so pustili igrače, mati je sklenila roke v naročju in se zagledala v tla, ogenj v peči je použil suha drva in nehal veselo prasketati. Samo snežna nevihta se je bučno zaganjala mimo in silila skozi dimnik, pri oknu in vratih v hišo. Košček tiskanega papirja, poziv-nica, leži na mizi in njeni robovi se na gorkem krive in dvigajo kvišku.
“Težka skrb me tare, kako se bo neki pravda iztekla,” je spregovorila v mučno tihoto Dodla, kateri je bilo postalo molčanje neznosno.
Adam ji ni odgovoril takoj. Podprl si je bil pri mizi glavo z obema rokama in gledal je na pozivnico, kakor bi jo bral. Tihota je postala še mučnejša. “Nu. — Bogu bodi priporočeno,” je slednjič rekel in vstal izza mize, vzravnal se z izrazom trmaste odločnosti v očeh. Kakor bi odklanjal od sebe vsako krivdo, je trdo, skoro osorno pristavil: “Jaz nisem začel, sedaj pa tudi ne odneham..
VII.
Tekom tedna se je vreme izno-relo, uneslo, in dan po sv. Jožefu je šel Adam v Domažlice k sodišču. Imela sta z Martinom obravnavo. Šel je veselih misli, kajti prepričan je bil, da bo zmagal. Pravica je očividno njegova. Rajni oče mu je dal polovico posestva z vsem, z dvoriščem, hišo, drevjem in vodnjakom, ničesar ni izgovoril in tudi v pismih ni niti besedice o vodi. Morda se oče tega ni spomni^ morda je mislil da se to samo ob sebi razume; tudi Adamu bi nikdar ne prišlo na misel, da bi mogli Spodnji hoditi drugam po vodo, toda “kdo chce kam, po-mozme mu tam”. Dokazal bo Martinu, da nima prav in ko mu bo dokazal mu bo podal roko in bo rekel: “Da boš pa vedel, da nisem maščevalen človek, nosite Vodo, kakor ste jo prej; dovolim vam.” — Tako je razmišljal Adam in korakal brezskrbno, celo veselo po cesti. V deželo se je selila zgodnja pomlad. Solnce se je bilo radostno razgorelo za Babjim Zobom in je zvedavo pogledovalo na hodsko zemljo. Vsled svežega snega, ki je bil nedavno zapadel, je bila bela kot nevesta. Kakor hitro je pa začutila žgoče solnčne poljube, je odgrinjala polagoma pajčolan in nastavljala golo lice solnč-nim žarkom. Adam se je bližal Gori. Že je bobnel pod njegovimi težkimi čevlji leseni most nad rečico Čerhovko.
“I, glejte no, glejte, kako je reka narastla, bregovi so ji prenizki,” se je čudil in se ni mogel premagati, da se ne bi ustavil na mostu, se naslonil na leseno ograjo in opazoval za trenutek šumni, kalni tok vode. Ko je
zadnjič šel tu mimo, je še led j in se potuhnjeno smehljal. Kaj objemal reko, bila je zametena naj pomeni, da Martin ni šel k in spala je kakor pod pernico, sodniji?
“Adam, Jezus, Marija, pil si,” je pozdravila Dodlička natrka-nega moža.
“Pil, žena, kot mavra sem pil, na veselje in na žalost sem pil,’ je pravil mož s težkim jezikom. — “Oni — lump ta, pa ne brat— me je dal advokatu. Advokat se mi je postavil nasproti, z advokatom sem se moral meriti.”
“O, ti moj Bog!”
“Pa se nisem dal, dekle, in se nisem. Govoril sem kot pravnik Sodnik je obravnavo prestavil in tudi jaz sem si vzel advokata! Doktorja Rubina, mladega, ki je z ysemi mastmi namazan. -(Dalje prihodnjič)
da ne bi bil nihče vedel, kdor ne Ve, da tukaj teče reka. Kakor mati, ki budi dete in šegeta hčerko po nožiči, tako se je poigralo razigramo solnčece z reko pri njenih izvirkih po bregovih Cerhova in po bokih Haltrava. Golo jelševje in vrbičevje na nizkih bregovih je počrnelo, popki na mladem brstju so se napeli, se zasvetili in se odeli v temnozeleno. V borovem gozdu ne daleč od Gore taborijo baš gavrani in vrane; viharni in he-mirni so. Skr j ančki, samotarji, pojejo pod nebom in strnadi kličejo na cesti svoje. Sedlače, sedlače, pold’ siiit! ...
“Kako je lepo!”' se je razvnel Adam. V tem trenutku je začutil pomlad v vsem isvojem kore-
Tudi Severni Vietnam se drži le s podporo
študija britanske vlade kaže, da bi Severni Vietnam ne mogel prežive ti niti svojega prebivalstva, kaj šele voditi vojno brez obsežne pomoči.
CLEVELAND, O. — Znani tednik “Time” je objavil v zadnji številki izvlečke iz posebne študije britanske vlade o gospodarstvu v Severnem Vietnamu. Zaupna študija obsega 31 strani in kaže očitno, da so razmere vf Severnem Vietnamu komaj kaj drugačne kot v Južnem. Oba sta odvisna od pomoči, ki jo prijemata od zunaj, Južni Vietnam v glavnem od ZDA, Severni Vietnam pd Sovjetske zveze, Kitajske in vseh ostalih držav komunističnega bloka.
Študija razkriva, da bi Severni Vietnam ne mogel brez tuje pomoči niti skromno poskrbeti za 20 milijonov svojih prebivalcev, kaj šele voditi vojno, ki se je zdaj raztegnila preko vse In-dokine. Dober del težav v Severnem Vietnamu ne izhaja iz vojskovanja, ampak iz pomanjkanja strokovnih delavcev in volje do dela. Čeprav je minilo že nad dve leti od končanja ameriških letalskih napadov, Hanoiu še ni uspelo obnoviti industrije.
Petletni plan je postal predmet šal in so ga opustili ter prešli k enoletnim načrtom, pa tudi ti ostajajo neizpolnjeni. Tako naj bi se lani produkcija lahke industrije zvišala za 26%, pa se je dejansko le za 2.1%! Nekateri stroji so v obratu le po dva do tri dneve v tednu, pravi poročilo britanske vlade. Delavci ne kažejo vneme za delo in zapuščajo delovna mesta že po 4 ali 6 urah dela.
Hude težave ima Severni Vietnam s poljedelstvom, kjer opravljajo ženske 70% vseh del. To je očitno posledica dolgoletnega vojskovanja. “Čudežni riž”, ki je pomagal tolikim azijskim deželam k obilnejši hrani, v Severnem Vietnamu ni uspel. Se-vernovietnamski kmetje delajo zložno in njihovo delo zaradi pomanjkanja strojev in umetnih gnojil tudi ni učinkovito. Hanoi mora zato uvoziti vsako leto 800,000 ton riža in pšenice za prehrano.
Študija britanske vlade sodi, da je Severni Vietnam dobil v zadnjih petih letih poleg obsežne vojaške pomoči tudi najmanj za en bilijon dolarjev gospodarske. Ta še vedno prihaja v velikem obsegu iz Sovjetske zveze, Kitajske in ostalih komunističnih držav. Razmere v Severnem Vietnamu označuje najboljše novo vodilo v državnem planu Hanoia za 1. 1970: Tisti, ki veliko delajo, bodo dobili veliko; tisti, ki dejajo malo, bodo dobili malo, in tisti, ki so sposobni delati, pa nočejo, morajo biti k temu prisiljeni in živeti od uspeha svoje dela.
Vesti iz Slovenije
Slovenske ceste vedno
Pred kratkim so predstavniki poslovnega združenj a cestnih podjetij v Sloveniji sklicali tiskovno konferenco, da so novi narje seznanili s perečimi vprašanji cestnega gospodarstva slovenske republike, zlasti se s finančnim problemom cest.
V zvezi s financami so zlasti opozorili, da denar, ki ga v Sloveniji dobivajo za tekoče in investicijsko vzdrževanje cest, komaj še krije podražitve, ki nastajajo zaradi inflacije. Denar torej nc zadošča več niti za modernizacijo cestnega omrežja, ki bi bila nujna spričo naraščajočega prometa.
Dejstvo je, da bi morali v Sloveniji v prihodnosti modernizirati približno 4000 kilome-— Okoli 74% ljudi v naši de- trov cest, zlasti makadamskih, žel živi sedaj v mestih.	To predstavljalo za cestna
Odprto v mestu ob četrtkih od 10. dop. do 8.30 zv. - v podruž nicah do 9.30 zv. Eagle znamke za dodatne prihranke
njaškem telesu zahrepenel je po delu, da bi že mogel zarezati s plugom v vlažno zemljo, da bi že sejal, branal in se veselil zunaj pod milim nebom s krilatimi pevci, se radoval solnca, naslajal se na polju in ljubkoval s travniki ...
“Adam, zamudil boš,” je pokaral tedaj Adama notranji glas: Adam se je prebudil iz svojega ganotja, se postovil še s pogledom od reke in odhitel po klanč-ku proti Gori. Preden ga je objel gozd v svojem naročju, se je še enkrat ozrl na Klenči. Videl je cesto, dolgo in ravno, speljano kakor po ravnilu. “Ko bi le Martin šel po njej za menoj, počakal bi tukaj nanj in bi rekel: Glej Martin, kako je to lepo na svetu. Samo midva si greniva življenje! Ali nama je treba tega?” Toda nobena živa duša ni šla po cesti za Adamom.
“Morda je šel že pred menoj,” je ugibal Adam, se podvizal in jo ubrisal proti Dražinovu. A niti za Dražinovem, kjer se mu je odprla na mestnem klancu pri Rejkovcih domažliška kotlina, ni zagledal nikogar pred seboj.
“Gotovo je šel skozi Goro, čez Petroviče je šel,” je ugibal Adam, toda motil se je in spoznal to pri sodišču.
V starem hodskem gradu v Domažlicah so bili nastanjeni uradi: davkarija, sodnija, da, celo glavarstvo. Pod zobčastim nadzidkom grajskega stolpa je bila ura deset, Porazilova obravnava se je začela. Pisar je že poklical Adama s hodnika v pisarno pred gospodo. Toda Martina ni nikjer. Samo doktor Kli-manek sedi tu. K:\j pa hoče on tukaj? Že razume Adam, ip kako ne bi razumel! Advokat je potegnil pooblastilo iz torbice in je predložil sodniku. Gospod sodnik je prebral tožbo in advokat je govoril za Martina tako, da je Adam škripal z zobmi in stiskal pesti. Ko bi bil dovolil sodnik, segel bi bil doktorju v besedo. Toda kakor hitro je zinil “to ni res”, ali “ni bilo tako”, že se je jezil sodnik in ga opomnil, naj molči in mirno posluša pa potrpežljivo čaka, da pride tudi nanj vrsta. Pa Adam je poslušal samo na pol ušesa; zato pa je trdno sklenil, da pojde od tam naravnost k doktorju Rubinu; tudi on si vzame odvetnika, prekositi se ne da in'ne da ... To je tudi povedal sodniku, ko je sklepal govor, in sodnik mu je pritrdil: “Najbolje bo. Porazil, če tako naredite, kajti zdi se mi, da te pravde ne bo tako kmalu konec. Sedaj bomo pozvali in zaslišali priče, obravnavo preložimo in Vas bomo že obvestili, kdaj se bo vršila nova obravnava.”
Proti večeru, že v temi, se je prizibal Adam iz mesta. Doma se je tresla Dodlička in umirala od strahu, kajti videla je Martina, kako je opravljal živino, nosil vodo iz trškega vodnjaka
HAY'S BUDGET STORES
DOWNSTAIRS
Avgustovska prodaja! Damskih
s krznom obšitih plaščev
'68
Odlični blagovi:
•	Otomansko blago
•	Vozlasto blago
•	Plišasto blago
•	Volneno kosmateno blago
Očarljive in ljubke barve:
•	Črne
•	Rjava
•	Zelena
•	Drap
•	Avokadska
•	Siva
•	Beige
•	S. modra
•	Rdeča
VELIKOSTI — Damske od 10 do 20.
Krasni, elegantni, s krznom obšiti plašči od enega najslovitejših izdelovalcev, katerim ni para! Krasen naravni nerc in naravna srebrna lisica.
Ni vseh barv v vseh velikostih in v vseh podružnicah.
Krzneni produkti so označeni, od kje so uvoženi.
May’s Budget Women’s Coats, Downtown, Heights, Parma, Southgate
No Mail or Phone Orders
podjetja problem, kje dobiti potrebne milijarde dinarjev. Kajti zdaj dobijo podjetja za redno investicijsko vzdrževanje ter zimsko službo le okrog 120 milijonov.
Predstavniki združenja so tudi ugotovili, da ljudi bolj kot gostota prometa motijo zlasti slabo vzdrževane ceste z večjimi ali manjšimi udarnimi jamami, ki jih spričo skromnih sredstev tudi na asfaltnih cestah ne manjka.
Kar se tiče financ je bilo ugotovljeno, da se v Sloveniji vlaga v cestno omrežje 1.5% narodnega dohodka, medtem ko je v drugih državah višina te investicije nad 3r/( narodnega dohodka.
, Zlasti pa je bilo na tej tiskovni konferenci poudarjeno, da federacija nima nobenega moralnega opravičila, da si še zadr-
žuje pretežni del “cestnega denarja”, saj je prenesla skrb za vzdrževanje in razvoj cestnega omrežja na posamezne republike.
Spričo slabih cest in pomanjkanja denarja so predstavniki poslovnega združenja c e s tnih podjetij predlagali kot delno rešitev nujno podražitev nafte (del podražitev bi šel direktno za ceste) ter tudi zvišanje taks za vozila. A glede na nujne potrebe modernizacije bo tudi to še premalo. Domače cestno gospodarstvo, ki ga duši še fede-racijska grabežljivost, stoji pred težkim problemom, katerega rešitev še ni popolnoma jasna.
MALI OGLASI
Žemkg> dobijo deic
delo dobita
Gostinska strežnica in pomivalka posode. Starost ne igra vMge. Oglasite se osebno v
FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 St. od ^ -8. zvečer
__________________-(166)
Dela za žensko
Iščemo žensko za dnevno hišno delo. Mora govoriti angleško. Dobra plača. Kličite pred 9. uro zj. ali po 6:30 zv. YE 2-9221.
-(165)
House for sale
St. Mary’s Parish, 2 family 4-4, good condition. By owner. Will help finance. 541-7011.
(14,18,20,26 avg, 4 sep)
Potrebujete ameriško vozniško dovoljenje?
Mi Vas bomo naučili voziti in Vam pomagali dobiti Vaše ameriško vozniško dovoljenje. Nizke cene. Pridemo brezplačno po Vas na dom. Kličite sedaj za vsa pojasnila o cenah in lekcijah ali se oglasite na 4229 Fulton. Rd., v Memphis-Fulton nakupovalnem centru.
Telefon 351-8786
ACE Driving School
V NAJEM
Prvovrstno 5-sobno stanovanje, spodaj, z vsemi udobnostmi, se odda samo odraslim na 454 E. 143. St. pri Lake Shore Blvd. Oglasite se osebno!
-(163)
V najem
4 sobe s kopalnico zgoraj, in garažo, se odda; furnez na plin.
Na 1067 E. 69 St. EN 1-5084.
—(165)
E. 185 in Lake Shore
Naprodaj dvodružinska hiša, 5-5, prostorne sobe, moderna in zelo čista. Dve garaži, blizu vsega. $33,900.
Edna Ave.
Hiša s 6 spalnicami, dve spalnici in kopalnica spodaj, štiri zgoraj, bakrene cevi. Ta hiša je v prvovrstnem stanj ui Lep vrt. Samo $14,000.
KNIFIC REALTY
820 E. 185 St. 481-9980
(164)
V Bessemerju, Pa.
je naprodaj 4-sobna hiša, na 13 St. - Wallace Ave., furnez na premog, lot 100 x 175, cena $3.000. Pišite na Mrs. Pauline Vrečar, Box 578, Bessemer, Pa., 16112.	(165)
LASTNIK PRODAJA
Še eno hišo imam naprodaj v Wickliffu blizu freeways, 10 minut od cerkve sv. Vida. Hiša ima 5 sob, lot 60 x 180, družinsko sobo, klet, itd. 12 let stara, cena $19.700. Lastnik Wm. J. Kennick, 943-3670.
(166)
V Willoughby, Ohio
je naprodaj zaradi selitve lepa 6-sobna hiša s kamnitim pročeljem in dvojno garažo, v bližini cerkve in šole, vredna $32.000. Se proda za $28.600. Kličite 942-8444.	A
(168)
V najem
Oddamo 3-sobno neopremljeno, pravkar prebarvano stanovanje, v bližini Sv. Vida, samo odraslim. Kličite 475-2644.
(26,28 avg)
Pri E. 200 St.
Dohodninski bungalow, 2 spalnici vsako stanovanje, kuhinja, sprejemna soba, polna klet. $19,500.
6-sobna Colonial hiša na South Lake Sh. Blvd, klet in garaže.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100
(165)
V najem
Enodružinska 5-sobna hiša s kopalnico v fari sv. Vida se odda v najem 2 ali 3 odraslim. Kličite FA 1-9317 ali FA. 1-3204.

LUIS COLOMA:
MALENKOSTI
Toda zdravnik mu je dvignil napol zaprte trepalnice, videl bolnikove napete in okrvavljene oči ter nezadovoljno zmajeval z glavo: prvi napad je minil, pa že so se kazali znaki drugega, ni bilo upati, da se bo moglo ustavljati novemu navalu Diogenovo od alkohola prožeto telo...
Zdravnik je govoril z gostilničarjem par besed baskiški, ki jih Diogen ni razumel, nato pa se je okrenil k njemu in mu brez uvoda in ovinkov naravnost povedal, da se mu bliža smrt, da mu ni mogoče več pomagati in da naj porabi trenutke, ko je še pri zavesti, da uredi svoje zadeve z ljudmi in z Bogom ...
Udarec je bil strašen. Diogen je čutil, ko da mu nekaj trgajo iz srca, iz duše, nekaj, kar je bilo dosedaj njegovo edino upanje — življenje ...
Popadla ga je besna jeza, zazdelo se mu je, da mu hočejo ukrasti življenje iz same zlobnosti, zabavljal je in metal v zdravnika najgrše psovke, katere so mu prišle na jezik.
Začudena sta zdravnik in gostilničar odšla iz sobe ...
Diogen je ostal sam in se je nemirno in jezno premetaval po postelji. Lotevala se ga je pobitost, strah ga je bilo, čutil je,
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
COOK — SCHOOL CAFETERIA ( Northwest side. 7-2 p.m. Call 478-3655 10-4 p.m.
REAL ESTATE FOR SALE
INCOME PROPERTY — By Owner 7 Rm. house and store on. 100x165 wooded Lot. Nr. Hooker Lake. Route 83, 3 mi. North of Wise. State line in Salem, Wis. $19,900.
Call Wk-days aft. 6 p.m. RO 3-0852
(164)
ROLLING MEADOWS — 2 bdrm. home, hearted, 1 % car garage, fenced yard. Opens to park, new carpeting & extras, blacktop drive. Close to schls. and shopping. $23,500.
392-8962
(164)
SCHAUMBURG — Open house. By transferred owner, 3 bdrm., 2 full baths, split level, cent, air, fireplace in fam. rm. Fenced yard w-patio, built-ins, carpeted. Immed. poss.
894-4827
(164)
da zdravnik ni pretiraval, in da se mu smrt v resnici bliža in da se bo moral ali spraviti z Bogom ali pa se pogubi ...
Obrnil se je k steni in je tiho ležal. Misel na pogubljenje ga je še vznemirjevala nekaj časa, pa kmalu so ga zmotile druge reči: gledal in opazoval je grde zelenkaste opne (tapete) na steni. Okrašene so bile s cvetličnimi venci in dolge vrste čudnih, opicam podobnih živalic so se pletle med njimi. Zdelo se mu je, da so sami zli duhovi te grde živalice, in štel jih je in napenjal oči, da bi pregledal celo vrsto. Kakor daleč je mogel doseči z očmi, jih je naštel nad 520 ...
V kotu sobe je sedela ženica, katero so mu bili pustili za postrežbo, in pletla nogavice. Po^ klicali so jo za trenutek iz sobe, in tedaj se je Diogen spomnil, da bodo tudi njega, kmalu poklicali na odgovor, in prišla mu je na misel ena njegovih burk, ki jih je svojčas tako rad pravil: prišel je k spovedi cigan in spovednik ga je vprašal. “Kaj boš storil, nesrečnež, če te večni Sodnik sedajle pokliče pred sodbo?” “Kaj bom storil? šel ne bom!”
“Šel ne bom!”... si je ponavljal Diogen.
In domišljija mu je bujno slikala beg pred večnim Sodnikom. V tistem se je ustavil zunaj pred vrati gostilne voz, glasovi zvončka so prihajali skozi odprto okno in se vbadali v bolnikove rahle možgane... Na ta voz bi sedel in se odpeljal v San Sebastian, tam bi stopil na ladjo in bežal na konec sveta, bežal kakor Kajn pred Bogom, bežal bi okrog
zemlje------in še drugič okrog
zemlje . in še tretjič...
Zavrtelo se mu je v glavi, omotica se ga je prijela, slabo mu je prihajalo v želodcu.
“Umiram —” tako je pomislil, “smrt prihaja—”
Smrt----------
Tista zlobna budilka tam na mizi, tista ga vedno spominja na smrt: po njenem tik-takanju urejuje smrt svoj korak, nagli in urni, kakor nikdar poprej...
Ujezilo ga je in zapovedal je ženici, naj uro nese ven. Ženica pa je razumela, da želi pogledati na uro, in mu je prinesla budil-
PAINT STORE — Ideal for young married couple. Established 30 years. Western sub. TO 3-2453
ko bliže ... Diogen jo je zgrabil in zagnal y steno, da se je razletela na kosce ...
Nebo mu je poslalo nepričakovano pomoč.
Pred hišo se je ustavil voz, tisti, čigar zvonček je bil slišal malo prej, in ki je z njim bežal v svoji bolni domišljiji pred večnim Sodnikom ... Pripeljala se je markiza de Villasis s svojo vnukinjo Monino, z njeno domačo učiteljico; hišnik in star služabnik sta jo spremljala. Prihajala je iz kopališča Zaldivar, kjer je bivala vsako leto nekaj časa, in je hotela v Zumarragi čakati na vlak in se z njim odpeljati v Madrid o poltreh. Še tisto noč je želela biti doma.
Gostilničar se je kmalu zapletel v pogovor s hišnikom in mu pripovedoval težave in skrbi, ki mu jih dela neki umirajoč bolnik, Diogen ...
Ves osupel je hitel hišnik, da pove to novico svoji gospe ...
Markiza je najprej hotela bolnika takoj videti; pa je pomislila, poklicala gostilničarja in si dala podrobno pripovedovati vse, kar se je zgodilo. Ko pa je slišala, da zdravnik ne jamči za bolnikovo življenje delj ko do polnoči, je bil njen sklep storjen.
Sklenila, je prekiniti vožnjo, naročila je v gostilni sobo za sebe in za spremstvo in je napisala pismo na prednika jezuitov v Loyoli ter ga prosila, naj nemudoma pošlje enega patra k umirajočemu. Sel je skokoma oddirjal na brzem konju s pismom in ga je črez uro že izročil v kolegiju.
Nato je markiza hotela bolnika obiskati. Ali bala se je, da bi mu njen nenadni prihod utegnil škodovati. Zato je poslala gostilničarja naprej, da bi pripravil bolnika na njen obisk.
Skupaj sta šla do vrat in gostilničar je boječe pomolil glavo v sobo.
Diogena se je zopet lotevala utrujenost in slabost, katero je bil čutil prejšnjo noč. Njegova velika, zabuhla glava je ležala zakopana v blazinah in z rokami je grabil za odejo in jo trgal in mečkal, ne vedoč, kaj dela.
( Gostilničar je stopil par korakov bliže v sobo in rekel glasno:
“Senor, senor, obisk ste dobili!”
Diogen je krenil z glavo in jezno zajecljal: •
“Obisk? Kdo je? Grobar? Po-laina! Naj počaka!”
“Neka senora je ...!”
“Senora? Polaina!”
Diogen je zinil robato šalo, da se je gostilničar prestrašil in je zardela markiza za vrati.
Da bi napravil hitro konec neprijetnemu razgovoru, je rekel gostilničar:
7 Rm. bungalow — Immed. poss.— By transferred owner. 3 bdrms., baths, full bsmt., WW crptg., newly decorated, paneled den, 2 end., porches, 2 car garage. 637-6287
OPEN HOUSE SAT.-SUN. 10-6 p.m. 7550 Foster, Deluxe 3 bdrm. brick ranch, full bsmt., rec. rm. Also furnishings for sale. Nr. everything. By Owner. 774-2178
ADDISON — 2 story deluxe brick building. 6 years old. 4 apts, 2 bedrooms each. Excel, mo. income. Full bsmt., parking facilities. By Owner. 248-6057
(165)

BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — Good neighborhood store. Vicinity North West side. Well established. $2,500. Private party. AV 3-9218
NOVE VRSTE ZABAVA — Na Japonskem se je razvil nove vrste šport. Mladi fantje in dekleta v starosti od 10 do 16 let se vežbajo v letenju s padali. Padala vlečejo avtomobili. Slika je bila posneta na letališču Komaki.
“Senora markiza de Villasis je prišla!”
Diogen je kriknil, žalostno in bolno, vzravnati se je hotel, skočiti iz postelje, pa manjkalo mu je moči, težak je padel nazaj, dvignil je roke, mahal z njimi in jecljal nerazumljive reči...
Markiza se mu je približala, brez strahu, brez stida, in stisnila bolnikove potne roke med svoje.
“Marija! Marija!” je vzkliknil Diogen.
“Kaj ti je, Perico? Kaj je, pri-
jatelj?” ga je markiza rahlo vpraševala in nagnila svoje solzno lice nad starčev izpremenje-ni obraz.
“Umrl bom, umrl, Marija! V gostilni...!”
“Kaj zato, Perico! Naj stoji bolniška postelj kjerkoli, da je le blizu nebes!”
Diogen je molčal. Markiza se je pripravljala, da bi storila korak naprej in prišla svojemu namenu bliže, ali naenkrat jo bolnik vpraša:
“In kje je Monina?”
“Spodaj je. Jo hočeš videti?” “Da, da! Hočem! Angel! Dal ji bom poljub. Kaj ne;? Mi dovo-liš? Bo zadnji, Marija! Poljubil ji bom čeveljček, samo čeveljček! Pojdi, za Boga te prosim, pojdi in pripelji jo... Ako se ji ne studim .. .”
Markiza se je vsa ginjena vzravnala in je oprostila svoje roke iz Diogenovih; ta pa se jih je krčevito držal. Rešilna misel ji je šinila v glavo, kakor od Boga poslana. Rekla mu je: “Počakaj! Popeljem ti jo!”
Zunaj sobe si je naglo obrisala solze iz oči, da ne bi prestrašila Monine, poiskala jo je, si jo posadila na kolena in ji potihoma in z veliko vnemo nekaj razlagala, nekaj zelo važnega ...
Dete jo je poslušalo s širokimi očmi in s tisto globoko pozornostjo, ki razodeva pri otrokih pogostokrat naravni čut za nevarnost.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini"
Če samo pomislite, kako so se življenjski stroški zvišali, mar ni prijetno vedeti, da je še vedno ostalo nekaj dobrih kupov okoli doma?
' Eden takih dobrih kupov je cenena elektrika, ki Vam prinaša novo, staro in zelo staro v filmih na televiziji za samo po dva centa za predstavo.
Isti vrednostni kup elektrike obratuje sušilnike perila, pomivalnike posode, električne
štedilnike, in na ducate drugih električnih gospodinjskih strojev, vsakega za nekaj penijev na dan.
Dejstvo je, da je povprečna enota kilovatne ure današnje elektrike še vedno cenejša, kot je bila pred tridesetimi leti. Za primerjavo: življenjski stroški so se v tem času več kot podvojili!
Kaj drugega v Vašem družinskem proračunu Vam nudi tak dober kup?
/Ae IILU M l ATS N G Qr»i/}a>u/
An *nv«stor-«wntd Company Serving Tho B««t Location in th« Nation
		
ČAPLJA Z GNEZDOM — Fotograf je posnel čapljo in dve gnezdi pri Darligtonu, Wis., ob reki Pecatonica. Za kliše so uporabili negativ namesto sliko in tako so dobili tole svojevrstno fotografijo.