Naročnine! Dnevna Izdala za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdala celolo no vjugo-sl«vl|l 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo je v Kopitarjevi ulici SI. <1111 KoKoplsi se ne vračajo, neiranlclrana pisma se ne sprejemajo - Uredništva telefon SI. 20S0. upravnlStva St. 2328 Cene oglasov I stolp, pelli-vrsto mali oglasi po 150 In 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pri vestem g naročilu popu a; Izide ob 4 zjulral razen pondeljko ln dneva po prazniku Političen lisi za slovenski narod račun" ri.^S?P"arJ?1' "»•«•« ' Čekovni račun: Cfublfana Stev. 10.050 In IO 34r f" l?Sen't'UU,SaralevoSt.7503. Zanrel. SI. 39.011, Praga In Dima/ Si. 24.707 Ljubljana, 5. novembra. Pred par tedni smo slišali in brali poročilo slovenskih oblasti o njihovih delih in uspehih v prvem letu. Bilo je to leto kot blagodejna pomlad v našem gospodarstvu. Vzklile so nove sile, vstvarili so se novi pogoji gospodarsega preporoda. Ni ostalo le pri načrtih in pripravah, ki so bili neobhodno potrebni. Prvo leto ima že tudi vsak srez v slovenskih pokrajinah po eno ali več čisto efektivnih novih velikih del, novih naprav, ki pričajo o novem življenju, ki je prišlo z oblastnimi samoupravami v deželo. Nasprotno časopisje nas je napadlo, ko smo to podčrtali, češ da se hvalimo, kot bi oblastni odbor in SLS iz lastnega žepa dajala. Sicer je ugovor neumen, pa nam je dober povod, da to povemo: Oblast zbira te prispevke kot zakonita samoupravna edinica in oblastni odbor s temi dohodki gospodari. Za to gre ali je to gospodarstvo dobro iii ne. Ce je dobro, če dviga produkcijo dežele, če pospešuje splošno kulturo naroda, če izboljšuje socialni položaj revnih slojev, potem je denar oblastne samouprave v dobrih rokah, je politika naših oblasti dobra. Mi trdimo, številko dokazujejo in dežela čuti, da jo ta politika dobra, da, najboljša, vzorna. Kajti, če bi bili oblastni odbori n. pr. v rokah kake SDS, bi šlo oblastno gospodarstvo rakovo pot, bi pospeševalo korupcijo in bilo kvečjemu v podporo in potuho kakih fra-karskih družb; deželnemu premoženju bi se godilo pač kot se je še vsakemu, ki je prišlo »od prste SDS. Davkoplačevalci pa bi morali tudi taki oblasti plačevati zakonite prispevke. Tam in tedaj bi bila kritika proti oblastnim dajatvam primerna in na mestu. Kajti za slabo gospodarstvo človek nerad kaj prispeva in godrnja, če mora prispevati, čeprav ve, da niti on niti njegova okolica od prispevka ne bo imela nobenega haska. Na dobrem gospodarstvu pa je vsakdo rad udeležen. Tako je v zasebnem življenju, tako mora biti tudi v javni skupnosti. Takoj v začetku drugega zasedanja sta se slovenski oblasti lotili najtežjega, pa najvažnejšega dela, svojih proračunov za prihodnje leto. Ker velika dela, ki jih oblasti hočeta v prihodnjem letu izvršiti, zahtevajo primernih dohodkov, so nasprotniki dvignili jerihonski krik proti »novim ogromnim davkom, ki jih nalagajo klerikalci.« SLS je za kričanje vnaprej prav točno vedela. Mogla bi — odkrito povedano — v oblasti izhajati tudi brez vsakm novih davščin. Toda tako ravnanje bi pomenilo nepošteno demagogijo ter okrnitev in odlaganje izvršitve mnogih najvažnejših nujnih dci v oblasti. Zato je SLS v obeh oblasteh brez strahu, sklicujoč se na svoje pošteno ravnanje z javnim denarjem in na velike uspehe prvega leta izpopolnila svoj proračun tako, kot po mnenju najboljših naših mož odgovarja skupnim potrebam. Glavni viri oblastnih samouprav so itak ostali isti kakor v lanskem proračunu. V kolikor sta slovenski oblasti siskali novih virov sla se skrbno držali teh-le načel: Nobenega konsumnega davka — ljubljanska oblast misli celo na znižanje in odpravo edinega konsumnega davka na premog. Mislimo, da je to najvažnejše načelo ljudske, socijalne davčne politike. Kot druga smernica velja, da naj vse dajatve ohranijo čim največ značaj prostovoljnih dajatev, ki obremenjujejo tistega, ki si hoče privoščiti gotove obdavčene predmete, dasi mu niso neobhodno potrebni. In končno je zlasti ljubljanski oblastni odbor gledal na to, da ima sicer popoln sistem davkov, ki pravilno porazdeljuje bremena na vse sloje, pa vendar čim enotnejšo in čim enostavnejšo vrsto davkov. Zato je opustil razne naklade na vse mogoče liste, listine in druge predmete, ki davkoplačevalcu delajo obilo sitnosti, finančni efekt pa ni sorazmerno jak. Ta načela je ljubljanski oblashii odbor zagovarjal, ko so se prvič sestale oblasti zagrebška, karlovaška, osješka, mariborska in ljubljanska, da ugotove skupne smernice za sestavo proračuna. Kljub temu, da v Karlovcu vlada SDS, v Zagrebu in Osijeku pa HSS, so fe oblasti soglasno dogovorilo svoje ravnanje pri bodoči sestavi proračunov. V tej smeri je ljubljanska oblast pred vsem poostrila dajatve na alkohol. Alkohol je morilec našega naroda, pa naj bo v žganju nli vinu. Podrugod so ga z davki že učinkovito pregnali in prav je, da ga ludi mi. Tn Razcepljenesf u č Zagreb, 5. nov. (Tel- »Slov.«) V zagrebških političnih krogih se ugotavljajo razlike med SDS in HSS. Tisti del, ki ga vodi fran-kovsko naziranje glede na politična vprašanja, se zdi, da gre na levo, pn samostojnih demokratih pa se opaža gotovo stremljenje, da bi onemogočili vsak poskus, ki bi borbo KDK pripeljal pred nezmagljive težave. Ta razlika se je posebno opazila na shodu HSS pri Sv. Ivanu v Zelini in na zboru SDS v Splitu. Grisogono jc obtoževal nekatere zagrebške kroge, da vodijo dvomljivo politiko, s čemer je izval veliko nezadovoljstvo med radičevci. Včerajšnji shod v Splitu je pokazal, da Grisogono nadalje vztraja v borbi proti politiki KDK. Ostro jc nastopil proti prizadevanju radičevcev, ki gredo v volitve z geslom za hrvatstvo in proti jugoslovanstvu, v boj proti orientaciji dr. Tar-taglie in Grisogona samega. Grisogono vstaja proti takemu delu in pravi, da bi imele biti te volitve dokaz proti režimu, ne sme pa biti govora o borbi med Srbi in Hrvati ter hrvatsko ideologijo proti jugoslovanski. Pravi, da si jc treba prizadevati, da se pridobi za borbo KDK tudi poštena srbska javnost. Ostro je vstal proti zagrebškim listom, ki s simpatijami spremljajo Nedeljkovičevo pisanje v belgraj-skem »Vremenu«. Tu sc stikata dva ekstrema. Na shodu pri Sv. Ivanu v Zelini je Predavec, ki je zavzemal vedno nepomirljivo stališče, dejal, da nihče več ne misli na narodno edinstvo. Tisti, ki ne more biti človek, ne more biti brat. Najznačilnejše jc, da je Predavec izjavil, da noga nobenega radičevca ne bo nikoli več stopila na tla belgrajske skupščine, kar pomenja, da HSS nc refle^tira na noben sporazum, nego da išče drug način, da se uredi hrvatsko vprašanje. Predavčeva izjava jc zelo neugodno odjeknila v treznih vrstah HSS, ker uvidevajo, kako neugoden je tak nastop. Uvi-devajo, da se stranki pripravljajo neprilike in se stranka izključuje iz vsake trezne akcije. \aš dopisnik jc zvedel, da je ta izjava inspi-nrana iz nepomirljivih vrst HSS, ki hočejo izzvati Pribičeviča in ga v KDK onemogočiti. Govori sc, da delata v tej smeri Josip Predavec in dr. Krnjevič. a Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Današnje Novosti« ugotavljajo, da je prišlo v vodstvu KDK do velikega razcepa. Zlasti nedeljski govori so prepričali volivce, da nazori vodstva opozicije niso enotni. Dr. Maček pra-vi> sPl°h ne povrnejo več v belgrajsko skupščino, Grisogono ga je pa zavrnil. Zelo značilno je tudi posebno Trumhičevo stališče, ki se z dr. Mačkom nikakor ne strinja. a Sarajevo, 5. nov. (Tel. »Slov.) Med muslimani in radičevci je prišlo do sporazuma glede volitve župana. Za župana bo najbrž izvoljen Ričakdžič, za podžupana pa bo radi-čevec. Samostojni demokrati bodo nasproti I tej koaliciji najbrž v opoziciji. Začetek zasedanja s w a Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Z zasedanjem skupščine jc parlamentarno delo zopet oživelo. Današnja seja jc bila sicer formalnega značaja. Kljub temu pa jc bila imponirajoča slika velike kompaklnosti poslancev. Še pred otvoritvijo so sc poslanci v klubih živahno posvetovali, kako plodonosno izrabiti novo zasedanje. Seji so polnoštevilno prisostvovali poslanci vladne večine in ministri. Navzoči so bili tudi zemljoradniki. Izmed opozicije se je pogrešal razen poslancev KDK, od katerih pa se poslanec Pucelj mudi v Belgradu, samo poslanec Petejan. Petejan je še razdvojen. Osebno je zato, da bi hodil k sejam, njegova okolica pa še vedno razpravlja o tem, kdo naj bi bil zgled, Zagreb ali Belgrad. Značilno je, da se Petejan zadovoljuje samo s pismenimi odgovori na svoje interpelacije. Za naše a Belgrad, 5. nov. (Tel. Slov.) Iz Prage sc je vrnila delegacija, ki jo je naša vlada pred tedni poslala na Češkoslovaško, da se pogaja z zastopniki češkoslovaške vlade o izplačilu terjatev, ki jih ima naša država in zavodi na Češkoslovaškem in obratno. Po daljših pogajanjih se je dosegel sporazum, da plačajo Čehi naši državi in našim denarnim zavodom za vsako avstrijsko krono pol češke krone. Jugoslovani morajo plačati pol dinarja. Češkoslovaški parlament je ta sporazum že odobril. Sedaj pa mora slediti tudi odobritev s strani naše skupščine Delegati naglašajo, cla je ta sporazum, ki so ga češkoslovaški parlamentarci podpirali, ugoden za naše upnike in dolžnike. K tej vesti pripominjamo, da gre predvsem za terjatve denarnih zavodov (hranilnic, zadrug Današnja seja sc jc pričela ob 11. Poslanci eo seji polnoštevilno prisostvovali, tako da sc abstinenca KDK niti opazila ni. Navzoča je bila celokupna vlada. Sejo je otvoril skupščinski predsednik Mihajlovič. Dr. Dušan Stcv-čič jc prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet soglasno. Nato jc predsednik vlade g. dr. K o r oš e c prečital ukaz N j, V. kralja o otvoritvi skupščine in o prenosu kraljeve oblasti na ministrski svet. Poslanci so ukaz poslušali stoje in klicali: »Živijo kralji« Nato se je vnela debata, ali naj ima skupščina pravico, da določi sama sebi red. Zemljoradnik Lazič se je oglasil k besedi k poslovniku k čl. 29. in zahteval, da se dnevni red predru-gači. Skupščina je soglasno sprejela predlagani dnevni red. Nato se jc seja zaključila. Prihodnja bo jutri ob 10. Na dnevnem redu jc volitev finančnega odbora. itd.), ki so imeli pred vojno naložen svoj kapital v denarnih centralah na ozemlju češke in Moravske. S tem sporazumom, posebno pridobijo naše denarne zadruge, rajfajznovke,' kajti ta sporazum je najugodnejši od vseh, ki jih je doslej naša država sklenila z drugimi državami. Kraljevska dvo}ka v Parizu Nj. V. kralj in Nj. Vel. kraljica sta prispela včeraj v Pariz. Na kolodvoru so ju sprejeli naš poslanik g. Spalajkovič in poslaniško osebje. Savčičeva akcija a Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.«) G. Miloš Savčič se je vrnil v Belgrad. Kakor se je zvedelo iz njegove okolice, je prosil predsednika vlade, da bi mu dovolil sestanek, na katerem bi mu obrazložil svoje dosedanje uspehe. kdor ima za alkohol, naj prispeva za oblast. Zviša se naklada na vino na 1 Din na liter. Zakaj? Predvsem zato, ker je zveza gostilni-carskih zadrug lani, ko je oblast naložila le 3o par na liter, v okrožnici naročila gostilničarjem, naj dvignejo ceno vinu za 1 Din. Zakaj bi ta dinar ne šel v korist skupnosti v oblasti? Dalje se je ugotovilo, da se pri nas konsumira le tretjino domačega, dve (reljini pa od drugod uvoženega vina. Ta davščina zadene torej po večini tuje vino. Dalje dobimo takso na nove gostilniške koncesije. Vsi jo moramo pozdravljati, najbolj pa dobri, vestni gostilničarji. Cfcostilen iinamo brez števila. Na deželi pride na 200 ljudi, v mestu pa na 150 prebivalcev ena gostilna. Novih prošenj za gostilne je vedno več. Naj se te nove nepotrebne gostilne, ki pomenijo socialno zlo, vsaj obremene, da bodo prispevale za skupnost. Nova je taksa na lovišča in ribolove. Lovni ribolov je športni luksuz, ki si ga privoščijo imovitejši ljudje. Ta taksa je zanje malen- kostna, za oblast pa bo skupen prispevek 500.000 Din precej pomenil. Nasprotniki bodo najbolj vpili proti 30% nakladi na dohodek od zemljišč. Naš kmet pa l ve, da je to najmalenkostnejša dajatev, ki j0 od tega stanu oblast sploh more zahtevati. On ve, da bo s to doklado vred po novem letu po zaslugi SLS plačal veliko manj davka kot doslej. On ve, da so vse druge oblasti Že prejšnje leto naložile kmetom veliko večja in višja bremena, on ve, da slovenski oblasti v največji meri delata za kmetsko prebivalstvo Popolno razumevanje za socialno šibke sloje, je oblast pokazala pri 30% nakladi na dohodek obratov in podjetij. S tem davkom .ie pritegnila oblast obrt in trgovino, da tudi prispevata svoj delež za oblast, imela pa je vse male obrate, ki delajo z manj kot štirimi strokovno izvežbanimi pomočniki •m-TS,O,iSC!f-!alnOJT,aČ010 se i® »Rjavilo pr, d0% nakladi na dohodek zasebnih nameščencev. Plačajo jo samo tisti, ]d samoplačnikov in zavarovalnih ustanov 4,620.000, dohodki gospodarstva zdravstvenih in skrbstvenih zavodov 5,097.000 Din. Davščine. 1. 200% oblastne doklade k drž. taksi za gostilniške in kavarniške pravice 80.000 Din. 2. 30% obl. doklada k drž. davku na dohodek od zemljišč 1,200.000 Din. 3. 30% obl. doklada k drž. davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev 1. in 2. skupine 2,200.000 Din. 4. 30% obl. doklada k drž. davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. 5. 30% obl. doklada k drž. davku na dohodek od nesainostalnega dela in poklica 400.000. 6. Oblastna davščina od zaposlitve ino-temskili delavcev 500.000. 7. Oblastna davščina od lovišč in ribolov 500.000. 8. 6% oblastna taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 300.000. 9. Oblastna taksa na gledališke karte 160.000 Din. 10. Obl. taksa na javne plese in nočne zabave 500.000 Din. 11. Obl. taiksa nn motorna vozila 400.000. 12. Trošarina na potrošnjo premoga 300.000 Din. 13. Obl. doklada k drž. trošarini na vino oo 1 Din od litra 15.800.000 Din. 14. 100% obl. doklada k drž. trošarini na fino vino 50.000 Din. 15. 100% obl. doklada k drž. trošarini na pivo 2.000.000. 16. 100% obl. doklada k drž. trošarini na navadno žganje 2 800.000 Din. 17. 100% obl. dok!-d« k drž. Ircšurlni na alkohol (špirit, rum. konjak Jikerii) 7,000.000 Din. Romunska kriza vBukarešt, .5. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj je sprejel regentski svet voditelje strank Ma-nia, Avaresea, Jorgo, in dr. Lupo in jih pozval, da se sestavi koncentracijska vlada. — Maniu je odklonil in predlagal vlado narodno-kinetske stranke. Ostali voditelji strank so nato predlagali, da se sestavi koalicijska vlada brez narodno-kmetske stranke. Ker se sestava nevtralne vlade, morda po princu Stir-beyu ali generalu Presanu radi gospodarskega in finančnega položaja smatra za nemogočo, se smatra kabinet narodno-kmetske stranke za edino mogočo rešitev. Voditelj neodvisne kmetske stranke dr. Lupu je odpovedal svoj dosedanji dogovor z liberalci. Za volivno kampanjo namerava ustanoviti opozicijski blok skupno z Jorgo in Avarešoom. v Bukarešt, 5. nov. (Tel. >Slov.«) V rešitvi romunske krize je nastal kratek odmor, ki bo trajal najbrže do četrtka do vrnitve Titulesca. Regentski svet vztraja pri tem, da se eventuelno,sestavi koncentracijski kabinet, da se pred končno ureditvijo političnega položaja, ki bi imel za neizogibno posledico tudi razpust parlamenta, sestavi provizorična vlada, ki naj bi delala s sedanjim parlamentom, da bi se mogel izvršiti sporazum z Nemčijo in sprejeti predlogi o izvedbi posojila in ureditvi posojila in ureditvi stabilizacije. Taka vlada naj bi ostala na krmilu samo tri do štiri tedne in bi imela biti sestavljena iz zastopnikov vseh strank. Maniu je že naprej odklonil to rešitev dasi so se vse druge stranke izjavile za to. Regentski svet hoče sedaj o tej stvari slišati še Titulesca in eventualno poskusiti, da Titulescu sestavi tako vlado. V političnih krogih pa se smatra za izključeno, da bi Titulescu mogel prevzeti tako nalogo, ker je sedaj najvažnejša stranka, to je narodno-kmečka stranka, to idejo odločno odklonila. Neodvisni listi soglasno zahtevajo, da se sestavi močna in homogena vlada. Tako vlado pa bi mogla sestaviti samo narodna-kmečka stranka pod vodstvom Mania. Poslevodeči odbor narodne kmečke stranke je odobril zahteve Mania, ki jih je stavil regent, svetu. Za danes zvečer je bila določena pri regentskem svetu avdienca Vintila Bratiana, ki pa je bila v zadnjem trenutku odpovedana, ker se je rešitev krize zavlekla. Težak finančni položaj romunske države, ki je regentski svet pripravil do tega, da se reši vprašanje posojila še pred odločilnim preokre-tom v političnem položaju, se najbolje označi s tem, da mora Romunija dne 15. decembra poravnati zapadli kupon 5 milijard lejev za romunsko rento. Če se bo Maniu poverila setava vlade in če bo Titulescu prevzel zunanje ministrstvo, bo Titulescu takoj po sestavi vlade potoval v Berlin, kar je že preje nameraval, da nadaljuje svoje razgovore, ki jih je začel z dr. Stresemannom na rivieri o končni ureditvi vseh nerešenih vprašanj med Nemčijo in Romunijo. v Varšava, 5. nov. (Tel. Slov.) O romunski krizi se čuje, da je že Pilsudski, ko je bival v Bukareštu, dobil od Mania izjave o romunski politiki, iz katerih je lahko sklepal, da bo Maniu kmalu nastopal aktivno. v Bukarešt, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Izvrše-valni odbor narodne kmetske stranke je imel danes zvečer sejo, s katere je bil izdan komunike ,da narodna kmetska stranka sedanji položaj opazuje mirno in da zaupa na pravico in resnico, ki je na strani nar. kmetske stranke. Treba je počakati na prihod Titulesca, vendar pa stranka ne bo podpirala nobene koncentracijske vlade. Prepričana je, da bo regentski svet poveril stranki sestavo vlade. Komunike povdarja, da so vesti o tem, da je prišlo po demisiji Bratianove vlade v Erdelju do ne-mircv, neresnične in da so jih širili provoka-terji, da bi s tem vplivali na regentski svet. v London, 5. nov. (Tel. Slov.) Kakor poroča »Daily Telegraph«, se bo izdaja prvega dela romunskega posojila, ki je bila določena za koncem novembra, radi krize najbrže zavlekla. v London, 5. nov. (Tel. »Slov.«) O romunski kabinetni krizi se tukaj razpravlja zelo živahno. V Citty se omenja, da regentski svet nikakor ni postopal prostovoljno, temveč da so finančni prijatelji Romunije v inozemstvu dali vedeti regentskemu svetu, da bi podpis romunskega posojila bil zelo nezadosten, če bi bila opozicija nezadovoljna s sestavo romunske vlade. V Angliji bi zelo dobro vplivalo, če bi se postavila koalicija s Titulescom na čelu. Pred vladno krizo v v Pariz, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Na sestanku radikalne stranke v Angersu se je včeraj stavila zahteva, da se izdatki za vojsko zmanjšajo za 1 milijardo. Zahtevalo se jc dalje, da se izvede davčna reforma, da se priznajo strokovne zveze ter da se umakneta čl. 70 in 71 finančnega zakona, kakor tudi da se radikalni ministri v slovesni obliki obvežejo na ta program. Ker se je Poincare opetovano odločno izjavil posebno proti prvim trem zahtevam in ker je šele pred kratkim v finančni komisiji nastopil proti temu, da bi se proračunski predlog kakorkoli spremenil, se pričakuje kriza vlade narodnega edinstva, če ne bo Poincare proti pričakovanju popustil. v Pariz, 5. nov. (Tel. Slov.) Kljub sklepu na sestanku radikalne stranke, da se naloži njenim zastopnikom v parlamentu dolžnost, nastopiti proti čl. 70 in 71 fin. zakona, za redukcijo vojaških izdatkov za 1 milijardo, za zmanjšanje davkov in za neomejeno koalicijsko pravo ter glasovati proti vladi, če bi se branila, sprejeti ta minimalni program, in kljub temu, da je Poincare v zadnjih dneh v vseh teh vprašanjih nastopil proti radikalnim socialistom in izjavil, da bo proti vsaki spremembi proračuna stavil vprašanje zaupanja, ker ne more priznati nobenega zmanjšanja izdatkov za vojsko in mornarico in ker uradnikom pod nobenim pogojem ne bo priznal neomejenega prava koalicije, — se danes ne veruje več na krizo vlade. Potem, ko so desničarski listi tako hvalili Herriota, se zdi, da je Herriot potolažil svoje strankarske tovariše in da bo torej ostalo vse pri starem. Sestanek radikalnih socialistov se vrši dalje. Danes razpravlja o gospodarskih in finančno - političnih problemih. Pote* ZeoRelfna «/ BeHšn v Berlin, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Grof Zeppelin« je zjutraj ob 2 zapustil Friedrichshafen in letel preko Ulma, Stutt-I garta, Darmstadta. Frankfurta, Kassela, Hass-laua in Nauena v Berlin, kamor je dospel ob 8.50 in se ob 9.40 spustil na tla. Dr. Eckenerja in njegovo posadko so sprejeli državni prometni minister, pruski notranji minister in berlinski župan. Opoldne jo bil sprejem pri Hindenburgu, takoj nato pa pri državnem kanclerju. Skupaj vse davščine 36180 000 Din. Prispevki od drugih oblasti 3.744.000. Prispevki od države 23,799.461. * * * O tendenci in motivih proračuna, kakor tudi o smernicah dela ljublj. oblnsti bomo še obširno govorili v prihodnjih številkah list«, Za danes samo opozarjamo vse somišljenika da se niti nniinnnjp ne o'irajo na kričanje nasprotnikov in na njih demagoško sro-' vorjenje o novih davkih. Francosko - Stalilanski sporazum v Pariz, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča >L'Oeuvre«, se bodo kmalu zaključila francosko-italijanska pogajanja o prijateljski pogodbi. S pogodbo se bodo dovolile Italiji poprave meje v Tripolisu, zakar pa bo morala Italija opustiti vse svoje zahteve po Tunisu in Sahari. Po angleškem vplivu so bile odklonjene italijanske želje po Siriji, pa tudi italijansko angleški dogovor o Abesiniji se ne bo nič omenjaL Albanske vesti v Dunaj, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Neue Freie Presse« iz Rima, se govori, da bo pravoslavna duhovščina v Albaniji v velikem številu prestopila v katoliško vero, češ da je to v zvezi s političnim položajem v Albaniji. Pravoslavna vera v Albaniji je radi pomanjkanja discipline, radi neizobrazbe in radi brezmejnih finančnih težkoč v razsulu, v Pariz, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Kot pre-tendent na albanski prestol se je po neki vesti »Journala« iz Madrida pojavil neki baron Beorleyu, ki se sklicuje na potomstvo po vojvodih iz Drača, ki so v srednjem veku vladali kot kralji Albanije. Proti italijanski okupaciji v Milan, 5. nov. (Tel. Slov.) Iz Cirenajke j poročajo o krvavih bojih tamošnje italijanske posadke z domačini. Južno od Djebel-Sod" je prišlo do hudega boja, v katerem sta bila Lib.ta dva italijanska častnika in 29 vojakov, dočim so imeli domačini nad sto mrtvih. Drobne vesti Napad na angleško ladjo. Iz Londona poročajo: Ko se je angleški parnik »Shas < odpeljal iz pristanišča v Hankavu, ga je aap?dlo 32 kitajskih študentov, ki so se vtihotapili na krcv. in izropalo ladjo. Pri tem je bil ubit en častnik ladje, dva mornarja posadke pa sta bila ranjena. Ponesrečeni letalci. Znana ameriška letalca Collier in Tucker, ki sta v soboto poletela iz Los Angelesa, da dosežeta nov rekord v hi trosti, sta se ponesrečila v nedeljo pri Cuzoni v bližini Prescotta. Letalski rekord. Letalski poročnik Greig je potolkel hitrostni rekord italijanskega letalca Bernnrdija, ki je dosegel hitrostni rekord 318.5 milj na uro, s hitrostjo 350 milj na uro. Kolera v Indiji. v London, o. nov. (Tel. »Slov,«) »E.vhan-gge Telegraph« poroča iz Bombaya, da je v provinci Trawancore izbruhnila težka epidemija kolere. Dosedaj je bilo že več kot 2000 smrtnih žrtev ter se je ugotovila umrljivost ' bolnikov z 62 odstotki Lep uspeh švicarskih katolikov 0 volitvah, ki so se vršile prejšnjo nedeljo v Švici, je prineslo nasprotno časopisje samo kratka in še to večinoma netočna poročila, dasiravno je pred volitvami napovedovalo zmago socialistov in liberalcev. Volivni rezultati, ki so definitivni, pa kažejo ravno nasprotno lep napredek švicarske katoliške konservativne stranke. Stališče te stranke je bilo toliko težje, ker sta obe važnejši nasprotni stranki, socialistična in liberalna, nastopali v volivni borbi enotno proti ljudski stranki! Tudi se je morala stranka boriti z raznimi nasprotstvi med obema strujama. V švicarski konservativni stranki obstoja namreč kot povsem samostojna krščansko-socialna organizacija. Stranka sicer nastopa vedno enotno in je od vseh ljudskih strank v raznih državah morda ena uaj-radikalnejših v vseh zadevah, ki so v zvezi s svetovnim nazorom. Stoji strogo na stališču, da mora biti politika izraz verskih načel v državnem in družabnem življenju. V voli vnem programu je stranka najbolj poudarjala svoj gospodarski program: za socialno gospodarsko državo in odločno zanikanje državnega socializma. Razširjena je stranka predvsem v kantonih, ki imajo čisto poljedelski značaj in sicer v prakantonih: Uri, Schwytz in Un-terwalden, v nemških Zug, Luzern, Appenzell-Innerhoden, Vallais in St. Gallen, v francoskem Fribourgu in italijanskem Tessinu. Kljub pretežni nemški večini v Švici sploh in pristašev v stranki sta glavna njena voditelja bivši predsednik republike in minister zun. zadev ter bivši predsednik Društva narodov Motta in vodja fribourških katolikov Musxy, sedanji finančni minister. V volivni borbi je ljudska stranka edina, ki je pridobila tako na glasovih kakor na mandatih za parlament in za stanovsko skupščino. Od 42 mandatov je narastla na 46, dočim so socialdemokrati izgubili dve mesti v stanovski skupščini, priborili pa en mandat v parlamentu. Liberalna (radikalno-demokrat-ska) stranka je sicer izgubila en mandat, ohranila pa je svoje glasove. Katoliško časopisje pozdravlja ta uspeh in pravi, da je posledica predvsem složnega in enotnega nastopa. Naj bi te volitve, piše časopisje, bile dober nauk vsem voditeljem in prvakom stranke tudi za bodočnost, da bodo vedno složno nastopali, kajti samo na ta način bo stranka lahko ne samo odbila skupno ofenzivo socialistov in liberalov, nego tud/ stalno napredovala. t mu Volitve imajo dalje tudi ta uspeh, da je zasigurana čvrsta in solidna meščanska vlada pod vodstvom katoliške konservativne stranke, ker so liberalne stranke zelo podvojene, socialisti pa so definitivno potisnjeni ▼ opozicijo. Iz časopisov Grisogono pravi, da je pot KDK nevarna. Splitska »Nova Doba«, list, ki je zelo blizu g. Grisogonu, komentira znani Grisogonov nastop proti pretiranemu plemenskemu šovinizmu Zagreba tako-le: »S svojim govorom je hotel dr. Grisogono opozoriti vodilne kroge v KDK, da je njihova pot nevarna in jim obe nem povedati odkrito, da jim na tej poti SDS, odnosno njen boljši del, ne bo sledil... Železniške brezplačne karte poslanem KDK. »Pravda« poroča, da predlagajo nekateri poslanci od Vukičevičeve skupine, da se odvzamejo poslancem, ki ne prihajajo v skup ščino tudi brezplačne železniške karte. Svetozar Pribičevič in Miloš Savčič št vedno skupaj. V Pribičevičevem listu »Glas« je objavljeno vabilo na podpis delnic za tiskarsko podjetje »Jedinstvo« v Belgradu. — Osnovna glavnica znaša 2 milijona Din. Med ustanovitelji sta na prvem mestu Svetozai Pribičevič in Miloš Savčič. To pove pač več. ko vsi demantiji Pribičeviča, da dela Savčič le na svojo roko. Predavanje o Vlioki Tatri Ob desetletnici proslave češkoslovaške republike je Slovensko Planinsko Društvo priredilo «■ veliki dvorani Unior.a v ponedeljek ob 8 lep večer, posvečen bratski vzajemnosti slovenskih in češkoslovaških .planincev. Češki turisti so že pred vojno stali s slovenskimi v bratski skupnosti in je prav, da se je SPD tudi ob desetletnici našega in češkoslovaškega osvobojenja spomnilo tudi na to bratsko vez, ki nas veže s prijateljskim slovanskim narodom. Večer je otvoril predsednik dr. Tominšek in pozdravil zastopnike oblasti, predvsem velikega župana dr. Vodopivca in češkoslovaškega konzula dr. Resla. G. konzul je v iskrenem nagovoru poudaril, da nas poleg drugih bratskih stikov veže tudi planinstvo in turizem, ki ni eden najzadnjih kulturnih činiteljn v medsebojnem življenju obeh narodov. V poetičnem, v zanosnem popisu je zatem orjsal lepoto in veličastno mogočnost Visokih 'later že iz Planinskega Vestnika znani potopisec g. dr. C. Oblak. Z žive besedo in krasnimi barvanimi skioptičnimi slikami so vstajali pred nami temni granitni masivi, strmi gorski grebeni, obdani ob vznožju s prostranimi gozdi. Najlepši kras teh skladov pa so modra jezera, ki so posejana po teh gorskih kotanjah. In letovišč, krasnih, komfortnih, tik ob vznožju velikanov smo videli. Cela letoviška mesta, ki pričajo o podjetnosti Čehoslovakov, so že zrastla ob robu krasnih gozdnih planot. Velik napredek Čehoslovakov na oolju turizma mora biti tudi za nas podnet, da privabimo v naše krasne gore vsako leto več tujcev. Dunajska vremenska napoved. Nekoliko b-adneje, pa Sc vedno milo vreme, morda oblačno, morda ne, mnogo padavin ne bo.