Posamezna Številka : 1 krono. .TABOR* izhaja, vnuk da«, murv«« nedelje in prai«i*rov, oh IB. uri * da-nuon nasledmjoga. Ane tur stom« celoletno ISO Kt pjMtto 00 K, e e trli etn o 45 K, mesefcno 15 K-insorati po dogortnu, Pici rečkiatn. objari pojKuri. fatfc- m pn spravi .TABOBA*, HAJKBOa, dioa Štev, 4* ■■vvBfaanimaia Btaaa«av«ji Posamezna Številka* "Krrr.K'--- •■*•.—--, rTiT krono. ju /nrfij^f i _____ ___ _ OTBJLVA ,« "J * “«*£. *«*>- «>*i ■IMii «, /Ml St. Leto: !!. Maribor, nedelja 24. Julija 1921. Številka: 165. V Maribor, 23. julija. Bliskovito se je raznesla širom države cest, da je minister Draškovič padel kot žrtev atentata. In kamor je ta novica dospela, povsod so pošteni državni čutili gnus in zgražanje nad podlim Počenjanjem peščice teroristov, ki trujejo Pri nas politično ozračje. In z vso res-n°stjo so se vsilila vprašanja: kako za darovati poštenost pred zločinstvom, kako rešiti zdrav razum in prevdarnost pred slepoto razbesnelih nagonov, ki hodijo posameznike k atentatom v znamenju neke temne doktrine, ki se ji Pravi komunizem?! ^rašk°vič je postal žrtev komuni _ 1 nega maščevanja. Komunistično — ;«* ne le komunistično, žal tudi drugo časopisje, celo klerikalno — ga je sli-Nto kot buržoasko-kapitalističnega dik- h0^3, k' hoče zasužnjiti proletarijat in Povzeti državljanom naravne človeške pravice. Politični demagogi in slabo, neodgovorno časopisje, ki potvarja dejstva in pretirava svoje strankarske tendence do skrajnosti, ima precejšnjo zaslugo na zastrupljeni atmosferi, ki opaja baše teroriste in atentatorje. In vendar fe bil Draškovič sin revnih kmetskih . tarišev, politik, ki je vzrastel v mali , metski Srbiji in katerega „buržoastvo“ le obstojalo v tem, da je strastno ljubil be,Pnnarod m svojo očetnjavo. Ta lju-Ventivn*11 J® narekova,a tudi one prešo m, °dredbe Proti komunistom, ki Iz lhM tP°S!ale smrlonosne* Vzrasel je . JUdstva in živel med ljudstvom, zato iuar,‘n«ov° do5°- p“"a| i* bostl in kreposti; cenil je ki ok ,n-P ?bC b0li "eg0 oni> ki SemSS S, jimi Ideian,i in ki delai° *» * LodoSp“""e“te s saraira seboj ki so Rus^ so se radi nezdravih razmer, noscevtt i P°d pritiskom Pobjedo- r^pasli 3dnega reŽima’ WboV) vi^m ki so Tmr nihUizem in bol''še' £tycerin kot g ? iCirah sv,nec in nitro- 0zCje^e hnrSPeinej§a Sredstva za in iz živlienifl 6 d°movine- Iz knjig ^olucijonarJe P^n*®(0 te taJ'instvene skritih mestih ’r™ >• Se zbirali na Ijivi vročici ’ fante' r neki nerazunt-J«*** pa’radiJ‘“!n'8,1 »lobodi ,n snovali atentate na te^ Ir 1 pa bernatorja. Toda kai f °nega gu' teša? Ko je propadel ItV2-raSl°iZ VSega «Q nekdanii L . . an carski režim. poino nesDosoh Ud' pokaza,i p0' in refor!!? ? 0stzaP°zitiVno vladanje Kosu T a}€' Vsled nJ'ihove nezi"ož-Vseh n ®2iroma, zaradi nedostajanja P°80jev za socijalno revolucijo — }m J , nad°mestili komunisti, ki so Kron !?. ako neizvedljiv program. In ter a P°tera kapitalizma Vprašanje mariborskega gledališča rešeno. Maribor, 23. julija. Sinoči se je vrnil iz Beograda g. Anton Ivanovič-Mec-ger, katerega je poslal mariborski pododbor Udruženja gledaliških igraleev Jugoslavije k vladi, da intervenira radi podržavljena mariborskega Narodnega gledališča. Uspeh potovanja g. Mecgerja je popolen, dasiravno je bil državni proračun že zaključen, se je vendar posrečilo doseči pri finančnem ministrstvu, da je sprejelo nanj še novo postavko, ki je nastala vsled podržavljenja mariborskega gledališča. Gledališče dobi 2,000,000 K državne subvencije, obenem pa bo vlada sama imenovala tudi upravitelja, dramaturga in blagajnika, kateri bodo plačani posebej, izven svote subvencije. Imenovanje omenjenih treh funkcionarjev se bo izvršilo tekom prihodnjih dni. Pogreb pokojnega ministra Draškoviča. LDU Beograd, 22.julija. Posmrhii ostanki pokojnega ministra dr. Draškoviča bodo prepeljani jutri ob 9. uri dopoldan v Beograd. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v oficirskem domu. Svečani pogreb se bo vršil v nedeljo ob 9. uri predpoldne in se ga udeleže zastopniki vlade, poslanci, vojaštvo in meščanstvo. Na grobu se bodo poslovili od pokojnika v imenu vlade finančni mini- ster dr. Kuma nudi, v imenu demokratskega kluba Ljuba Davidoviča, v imenu radikalnega kluba minister za promet Nikola UzukoviČ, medtem ko bo v imenu narodne skupščine govoril njen tajnik dr. Vojislav Jančič. K odru pokojnega polagajo številne vence vlada, vojska, meščanstvo in ražne korporacije. Tudi Novinarsko udruženje je položilo svoj venec. Likvidacija komunistične stranke. LDU Beograd, 22. julija. Pod ščine sprejel sklep o likvidaciji komu-naslovom „Sklicanje skupščine povodom nistične stranke in o zapor« komuni-iL co v, poročaj0 Pe°graiske .Novosti", stičnih poslancev, ki so v svojih go-se bo na prvi seji narodne skup- vorih izzivali pobunjenje med narodom. Pogrom proti komunistom v Beogradu. LDU Beograd, 22. julija. Beo-gradske .Novosti- pišejo: Cetniški odbor v Beogradu poizveduje po stanovanjih vodilnih komunistov v nameri, da jih linča. V nedeljo dopoldan bo velika manifestacija, na kateri bodo govorili in obsodili zločin izvršen nad ministrom dr. Draškovičem. Po teh ostrih besedah, nadaljuje list, priporo- čamo meščanstvu, da povodom teh manifestacij in vseh stikov s komunisti ostane na višini meščanske časti. Treba se je izogniti osebnim in pouličnim obračunam, ker bi se drugače motil red in poslovanje oblasti. Vsak meščan je dolžan, da ostane razsoden in hladnokrven, ker zahteva to naša država, ki se nahaja v nevarnosti. Protestne manifestacije v Sarajevu. LDU Sarajevo, 22. julija. Danes ob 18. uri se je vršila na Brankovičevem trgu protestna skupščina sarajevskih meščanov brez razlike vere in plemena proti teroristični akciji komunistov. Govorilo je več govornikov, ki so obsodili atentate ter zahtevali od oblasti vseh potrebnih odredb, da se nadaljna nasilja onemogočijo. Sprejete resolucije zahtevajo zakonito jamstvo, v kolikor ne zadoščajo dosedanja, da se onemogočijo teroristični poizkusi. Istočasno se stavljajo meščani na razpolago državni oblasti za podporo v to svrho. Po skupščini je odšel sprevod več tisoč zborovalcev pred pokrajinsko vlado, kjer sta govorila poslanca dr. Hrasnica-beg, in Stevo Kobasica. Nato se je prečitala resolucija, ki se je izročila kr. namest-nikii dr. Nikoli Gjurgjeviču, da jo predloži pristojnim činiteljem. Kr. namestnik dr. Gjurgjevič se je zahvalil meščanom za manifestacijo, nakar so se zborovalci okoli 20. ure popolnoma mirno razšli. Incidenta ni bilo razen na Brankovičevem trgu, ko je hotel govoriti poslanec zemljoradničke stranke Mibajlo Vidakovič, kar pa mu množica ni pustila. Ta incident je ostal brez posledic. Preiskave o komunističnih pripravah, jalističnim klubom in vodstvom socija-LDU Bo gr a d, 22. julija. Danes je Psbčne stranke sklenila sodelovati na preiskovalno sodišče pričelo zaslišavati pogajanjih, ki jih vodi ministrski člane terorističnega odbora v Stari predsednik Bonoini z namenom, Pazovi, ki jih je nad 20. Obdolžuje jih da se ponunjo socijalisti in fašisti. Mihajlo Vič. Ugotovljeno je, da so bili Faustovski narodni svet se je s teroristi v Stari Pazovi v zvezi z beo- 2o Proh 3 Krovom izjavil za nadalje-grajskim izvrševalnim odborom komuJ yanJe pogajanj. Upati je, da bo v petek nistične stranke in s pokrajinskim iz- dosežen sporazum, vrševalnim odborom v Novem Sadu. V DKU ;Rim, 22. julija. Socialistični nekem lokalu v Stari Pazovi so se zelo klub 1e vzel na znanje predloge stran-pogosto vršile tajne seje, na katerih se kinega vodstva in sklenil, da glasuje je govorilo o pripravah za teroristično Prot« vladi. Si' koVneL™PX^P,°S,‘ d,; Avtomobilska nesreča ministra Prl-zasliSanja Ivana Barčlča je preiskovalna in namestnika Demetrpvlča. oblast izvedola še za nekatera mesta, v LDU Zagreb, 22. julija. Danes se katerih so se vršile tajne seje, tako n. j* na povratku ministra za notranje pr. v Petrovaradinu. Barčič je imel zadeve Svetozar« Pribičeviča in kralje-dolžnost, da vodi račun o kurirjih, ki vega namestnika za Hrvatsko in Sla-so prihajali iz Budimpešte in Dunaja vonijo Gjure Demetroviča na potu iz ter da jih je odpravljal dalje. V Novem Novega sela zgodila v bližini Sv. Jelene Sadu jim jo preskrboval prenoščiča in avtomobilska nezgoda, ki j« ostala brez denar. Danes je bil poslan sodišču I. resnih posledic. Avtomobil *e je zaletel stop. v odobrenje sklep o aretaciji 8 novih v brzojavni drog tako močno, da je oseb. Dosedaj je odobren za okoli 30 oseb. bil za nadaljevanje poti nesposoben. Sporazum med socijalisti In fašisti? Sovič sta*'nadaljevala pot TSim DKU Rim, 22. julija, Delavska avtomobilom / v - S konfederacija te v goorazurau s soci.,i Rusija je in ostane svarilen vzgled vsem razumnim socialnim •, revolucijo-narcem. In vkljub temu smo upravičeni verjeti, da izhajajo impulzi zS teroristične poskuse v naši državi ravno iz Moskve. Toda mi ne postavljamo Nje verjetnosti kot dejstvo. Ne dvomimo pa, da je komunistično gibanje svetoven pojav in baš to, da se javlja v deželah, kjer kapitalizem sploh ne obstoja, nas prepričuje, da imamo opraviti s psiho-'-loškim pojavom, ki je silno brezsmiseln in vendar čisto naraven, kakor je bila naravna in brezsmiselna na pr, reformacija in protireformacija. '' \. Oglejmo si s tega vidika atentatorje ministra Draškoviča: Ustrelil ga je mizarski pomočnik Alija Aliagič, bosanski musliman. Najbrž je nepismen, vsekakor pa človek nizke kulture in ozkega pro-litičnega obzorja. Pravi, da je bil ves čas pripadnik komunistične organizacije. Kaj je videl v nji? Človek, ki izhaja iz turških fevdalnih Odnošajev med begi in rajo, si predstavlja človeško družbo povsem drugače, kakor n« pr. kak strojnik moderne predilnice v Manchestru. Ce je namreč sploh kedaj razmišljal o pojmu »Človeška družba*, ki je v katekizmu socializma tako važno, vprašanje, kakor je v verskem katekizmu., vprašanje: »kaj je bog“. On je pognal ministru krogljo v glavo, ker mu je nekdo rekel, da je Draškovič kriv njegove brezposelnosti. V socialnem po-kretu Alija Aliagič ni osamljen tip„ Predstavlja dolgo vrsto tzv. Lumpea-proletarijata, ki ogroža vsako revolucijo in ki njene voditelje prisili k usodnim kompromisom ali jih pa pošlje v smr* (Roberspierre 1). Alija Alijagič in vsi ti Csakiji, Mojzesi, Kovačeviči itd., ki so pripravljali terorizem, so direkten produkt naše kulturne bede, naše ekonomske slabokrvnosti in naše brezglave politične korupcije. Analfabetizem in za-sterele metode v delu, v javnem in v zasebnem življenju, vladajo pri nas, so nam v dobi upadka civilizacije in kulture enako nevarne, kakor so postale usodepolne za Rusijo. In zdaj še drugi krivec, dijak Celja-kovič. Cita komunistično in socialistično literaturo, navdušuje se in fantazira kakor delavec Ivan v Gorkijevem romanu ,Mati“ o silni moči svojih revolucijskih čustev. Mlad človek je in zato čuti samo srce. Socializem nosi v srcu in ne pozna življenja. Tudi on misli, da se bo z atentati in podobnim nasiljem dal« družba preobraziti v paradiž. Tragedija, ki jo je podal veliki Dostojevskij v Razkolnikovem. Sele izza težkih in trpkih izkušenj se človeku odpro zaslepljene oči, da spozna svoje zablode. To je psihološko ozadje atentata in probujajočega se terorizma v naši državi. Ozračje je nezdravo, o tem ni dvoma. Vladanje v teh časih zahteva izredno prožnost duha in silno energijo. Draškovič je posedoval te zmožnosti in ravno zato je nastopil proti komunistom. Literarni socialisti in politični sanjači so zavpili o terorju. Razumen državnik ve, da je teror v gotovih momentih potreben tako, kakor strup bolezni. Ne trdimo, da se niso godile na-paket a Še večja napaka bi bila^ Ce M se sedanji državniki dali voditi od kratkovidnih čustev. Razumen socialist ve, da naša agrarna država še ni zrela za revolucijo in da bi diktatura kmetskih dninarjev in čevljarjev uničina svobodo in demokracijo. Cas bi bil, da se v tem oziru mišljenje razčisti in da se vsakdo zave nauka: Zdravilo proti anarhizmu je v resnem kulturnem in socialnem delu. Menimo, da pri nas ni nikogar, ki bi .bil proti takemu delu. A vedno se najdejo ljudje, kateri bi radi — kakor je primerno zapisal te dni neki slovenski politik — iz dvajsetega leta preskočili na štirideseto leto starosti. Ti žalostni fzrastki našega časa, ki so navadno v hudi opoziciji proti naši državnonacionalni ideji, so pripravili prezgodnji grob resnemu in razumnemu politiku, kakor je bil pokojni minister Milorad Dračkovič. Grobovi tega mučenika še bodo govorili, ker morajo govoriti! Slava Miloradu Draškovidu! Ignotus. Irca in Anglija. Konferenca med predstaviteljem angleške legalne oblasti na Irskem in predstaviteljem irske revolucijonarne samoodločbe se je pričela. Lloyd George, eden največjih državnikov v prvi polovici 20. stoletja in de Valera, reprezentant ene najtežavnejših revolucij naše dobe, se pogajata za sporazum. Kakšen bo ta sporazum ? Je li mogoč sporazum med obema silama? Irska borba je nacijonalna borba. In vendar — kako malo se da ta borba primerjati z našimi narodnostnimi boji. Irci pojmujejo narodnost v drugačnem smislu. Njim ne gre za jezik in na-cijonalne pravice, ker so narodni jezik domala že izgubili. Njihova borba je socijalna in do neke mere verska. Kakor nam narodnostna svoboda in jezik, tako sta njim socijalna svoboda in verstvo simonim nacijonalnega življenja. Borba za samoodločbo Ircev se je pričela 20 let po strašnem gladu 1. 1846, ki je silno razredčil irsko prebivalstvo ter pognal tisoče in tisoče v Ameriko. Tu se je mnogo Ircev udeležilo secesijonistične vojne, v Angliji so pa služili v angleški vojski. L. 1865. se je pojavilo prvo gibanje, tzv. Jaj-novci", t. j. tajna družba mladih vojakov, ki so kovali zaroto in hoteli proglasiti irsko republiko. Dve leti pozneje so se jim pridružili Irci, ki so se vrnili iz Amerike. Takrat je izjavil veliki angleški državnik Gladstone, da je »reforma na Irskem pravična in potrebna." Koncert ljubljanskega učiteljskega pevskega zbora. / (Poročilo iz Ljutomera.) Za ta koncert (e vladalo posebno v inteligentnih krogih, veliko zanimanje, zato je bilo čisto naravno, da so se razprodali na Petrov dan 12. t. m. vsi sedeži in tudi stojišča precej prostorne Stermanove dvorane. Med udeleženci so bili zastopani poleg tržanov in uradništva tudi ljubitelji pesmi s kmetov. Uzrli pa nismo nobenega duhovnika. — Ob 20. uri je občinstvo z napeto radovednostjo pričakovalo prve pesmi obširnega vzpo-reda, saj tako odlični pevci v Ljutomeru, kjer sicer že 26 let vrši domače pevsko društvo svojo kulturno nalogo pod priznanim vodstvom gda. Zacherla, še niso nastopili. — In res, ljubljanski učit. pevski zbar je izpolnil nade občinstva v polni meri in še nad pričakovanje; glasbeni užitek pri vsaki pesmi brez bistvene razlike je bil popoln. Kakor zamaknjeni, prijetno omamljeni smo vsrkavali divne akorde in modulacije modernih skladb, ki so jih proizvajali ti elitni pevci s fineso, goječ pri vsaki pesmi tiho željo: naj bi bila vsaj še enkrpt tako dolga, Neomejtno prizna- Toda do velikih reform ni došlo. L. 1870. so se Irci organizirali v »Zvezo za obnovo irskega sabora”, ki bi naj zahtevala home-rule t. j. tisto samoupravo, kakor jo uživajo angleške kolonije. »Fajnovci* kot radikalna stranka z revolucijsko taktiko so ostali posebna skupina. Enemu največjih irskih politikov Parnellu je uspelo, da je združil obe stranki in osnoval enoten irski blok. Parnell je označil irsko vprašanja tako-le: »Irska ni zemlje- pisni drobec, temveč narod.* Tako se je irska nacijonalno-politična zavest vedno bolj jačala; zlasti so ji dajali ameriški rojaki netivo. „Fajnovci“ so se polagoma izpremenili v sinfajnovce, čijih ostra in krvava borba se je razvijala pred nami zlasti zadnji dve leti. Irska borba je socijalna borba. Anglija je vseskozi industrijsko*trgovinska država. Navadnemu Angležu je agrarec človek druge vrste. Kmete so Angleži iztrebili skoraj popolnoma. Na Irskem je kmetsko prebivalstvo ostalo, a zemljo so imeli v pesti bogati angleški lordi. Irec je bil samo najemnik. Najemnik je najnezadovoljnejši element in tudi Irci so imeli dovolj vzrokov, da so bili nezadovoljni. Za časa Gladstonea so razdeljevali zemljo na dva načina: v treh provincah, kjer so bili najemniki katoliške vere, a lastniki večjidel protestantski Angleži, so razdelili zemljišče v majhne kose, katere so oddajali v najem; lastnik je imel pravico najemnino povišati, kakor tudi najemnika brez vsake odškodnine, če se mu je to zljubilo, napoditi z grude. V Ulstru je bilo nekoliko boljše; najemnik je dobil vsaj odškodnino za melijoracije, ki jih je storil na zemljišču. L. 1870. so ta ulsterski način razširili na celo Irsko. Vzlic temu pa se je borba poostrila. Irci, ki so bili sedaj tudi politično organizirani, so imeli v angleški spodnji zbornici 80 poslancev. Bogati veleposestniki — kakor povsod — niso razumeli potreb ljudstva in če bi jih tudi razumeli, bi nikdar ne odstopili prostovoljno od svoje zemlje. Ker so lordi le prav redko zahajali na veleposestva, so bili ubogi najemniki izročeni na milost in nemilost oskrbnikom in njihovim valpetom. Borba za grudo je bila izredno težka. Večkrat se je zgodilo, da je bogati lord izpremenil svoja posestva v lovišče in enostavno izgnal uboge najemnike brez odškodnine in brez odpovedi. Pozneje so nekoliko omejili to samovoljo, eli borba se je razvijala dalje. Da vidimo način te borbe, nje zasluži izborna tehnika vobče, preciznost v intonaciji, dinamika tako pri najnežnejšem pp kakor pri najmočnejšem ff, izrazito čuvstveno nuansiranje in — last not least — umetnik — pevovodja g. Ferdo Juvane c, priznan skladatelj, čigar skladbi »Slovenska zemlja* (moški zbor) in »Izgubljeni cvet* (meš. zbor) sta poleg drugih izredno ugajali. — Pele so se vobče zgolj moderne sklade, rekli bi; nekatere celo “hipermoderne*. Našega odličnega skladatelja - učitelja E‘. Adamič-a še nismo imeli priložnosti slišati v tolikem obsegu; še-le pri tem koncertu smo spoznali dodobra njegove odlične muzikalične vrline in zasluge. Naj nam nebo ohrani še dolga leta tega produktivnega skladatelja, ki bogati našo moderno glasbeno literaturo! — Prav dobro so ugajale tudi presrčne J. Pavčič-eve skladbe in zaključna A. Nedvedova »Nazaj v planinski raj!* r V dvorani, ki sicer ni dobro akustična, so dosegli vsi zbori popoln učinek, izvestno še bolj nego pri koncertu v Gornji Radgoni. * % In kaj naj poročamo o pevki soli-stiniji, gospej Jelici Vuk-Sadarjevi ? Brez laskanja je odkrito »uho dejstvo, da nas je takorekoč očarala se svojim ob- postavinio dva primera : Angleška zbornica dopušča, da sme vsak poslanec govoriti tako dolgo, kakor se mu zljubi. Parnell in njegovi irski tovariši so raztegnili svoje govore v neskončnost in s to vrsta obstrukcije razbili več zborničnih zasedanj. — Za boj proti graj-ščakom, ki so sodnim potem izgnali najemnike, je izdal Parnell poziv: onemu, ki ga grajščak postavi na mesto izgnanca, naj vsi drugi odrečejo slehrno pomoč. Na ulici, v trgovini, na trgu, v cerkvi, povsod, kjerkoli ga srečajo, se mu morajo izogniti, ne smejo mu ničesar prodati ali od njega kupiti itd. Prvič so to sredsto vporabili nasproti stotniku Boycottu (odtod beseda bojkotirati !) Na tem mestu ni 'prostora, da bi opisali nadaljne faze v borbi za irsko samoodločbo. Treba je še pripomniti, da pri Ircih odločuje tudi konfesijonelni moment, ki socijalnega samo sanktifi-cira iu daje mučencem te borbe neko svetniško glorijo. Teh mučencev je bilo mnogo, zakaj Angleži so vedeli biti brutalni in neprizanesljivi. Spomnimo se samo na najnovejši slučaj župana mesta Coork, ki ni hotel več ko 30 dni užiti v zaporu nobene hrane. Coorški župan tipično predstavlja to žilavo, trmasto, do skrajnosti nepopustljivo borbo. Sinfajnovci so bili v zadnjem času z Angleži uprav v Vojnem stanju. Nekatere irske pokrajine so bile pozorišče krvavih bojev požiga in razdejanja. Irsko je Lloyd George razdelil v dve/ samoupravni pokrajini z lastnimi parlamenti. Toda prišel je prepožno. Danes se mora pogajati z Irci o njihovi zahtevi, ki hoče, da se Irska popolnoma loči od Anglije in postane Čisto neodvisno politično telo. Seveda je važno vprašanje, ali Anglija sploh more in sme iti tako daleč? Borba je zanimiva tudi s teoretičnega vidika, a njen praktični rezultat pričakuje z napetim zanimanjem vsa Evropa. Lahko rečemo, da v zadnjem času ni bilo važnejšega in zanimivejšega polit, pojava kakor je sestanek med Lloydom Georgeom in de Valero. I-us. Notranja in zunanja politika. * Doli s krinkami! Jugoslovensko časopisje, kolikor ne zastopa skrajne revolucijonarne levice in kolikor se ve v danem trenutku dvigniti nad strankarske prepire, je povodom atentata na ministra Draškovida enodušno obsodilo teroristične poskuse raznih za- sežnim, polnim, vrlo izšolanim, nežnim glasom, nič manj pa tudis svojo neprisiljeno ljubeznjivo zunanjostjo. Poje zares kakor slavček, in pesmi jej vro kakor iz srca, polne gjobokega čuvstva. Cisto primerno se je izrazil nekdo; »Njeno petje se sliši, kakor da svira umetnik na violin-čelo*. Spremljevalka gdč. Irma Cepudrova je pokazala, da je mojstrica v igranju na klavir; njeno spremljevanje je bilo zelo diskretno, umetniško. Tako si je nabral ljublj. učit. pevski zbor, ki s svojim umetniško navdarjenim pevovodjem neumorno stremi za Čim večjo dovršenostjo, k prejšnjim še novih lavorik. Toliko v splošnem, v podrobnosti se nam ni treba spuščati, a če bi se že, morali bi v vsakem oziru pisati samo ugodno kritiko, ki bi bila tembolj opravičena, ako upoštevamo, da so imeli ljubljanski pevci za seboj že 5 — dnevne »štrapace* svoje turneje po Prekmurju in Murskem polju, kar po izkušnji glasove ne uglaja, marveč ubija. Vrli Ljubljančani — učitelji 1 Hrepeneli smo v,as pozdraviti in slišati vašo pesem v »metropoli* Prlekije. Prišli ste, pokazali nam krasoto moderne slo-J venske pesmi ter priredili redki užitek, j Hvala vam iskrena! Bodite uv«rjeni, peljanih in nezrelih mlečnozobcev, ki bi hoteli vsled svoje pubertetne domišljije gaziti po človeški krvi, češ, to »edini izhod človeštva iz bede in suj ženjstva v svobodo,« kakor se je izrazil študent čeljukovič. Časopisje, ki zastopa zdrave življenske nazore, izraža odločno zahtevo, da naj vlada brez cinca-1, lija nastopi proti naraščajočemu anarhizmu, ki so ga zanesli k nam večjidel tuji elementi. Treba je, da padejo krinke. Zaman bodo komunisti trdili, da niso za teroristična sredstva. To je največja laž in hinavščina, če jo izreče odrasel in moralno odgovoren človek, _a na j večja, budalost, ako jo izreče domišljavi fantalin, ki nima ne pojma o človeštvu in o resničnem življenju ljud- stva. Socialne don Quihote je treba napraviti neškodljive; ako se že hočejo boriti s sodi rdečega vina, bodi; ^-9 moremo pa dopustiti, da bi razlivali krt našega ljudstva. »Novosti« pišejo povodom atentata v Delnicah: »Tudi za » atentat, pripravljen zahrbtno in kujca" vičje in tako tudi izvršen na ministr Draškoviču, Človeka, ki se je ^uroaJcn z državnega mesta v krog svoje odi lji, da, za ta atentat noši odgovorno® oficielna komunistična stranka, ^ voditelji.se nahajajo v poslanskem-bu te stranko in izven kluba. ? oni poslužujejo vseh sredstev, pa najtežjih in če ta sredstva v programu za principe svoje •tedaj so dovoljena n roti njim v»a stva, pa tudi najtežja. Treba 3^ ti narod pred takimi zločinci, treba j j ščititi meščanstvo, za,ščititi ta a razred. Naj odgovarjajo resnicm jajci,-moralni zaščitniki, ki *z mladeniče za atentatorje, a sanu kavieje skrivajo. Z moralnimi i tičnimi začetniki teh umorov -goče postopati z rokavicami. •• • * Zadeva z ruskim generalom Komisarovlm postaja vedno ho j.ctl-*nj resantna. Ta general, ki je v ?a v0]u* Rusiji vprizarjal pogrome proti r cijonarcem, je postal zadnja jeta anarhist. Pri nas je užival ve'' .§H panje in so mu celo odlični 11 na limanice. Dokazano je, da ,e j-flii general Komisarov v stalni zvezi S^l’ agenti. Zvezo med njim in tujimi hfsti je vzdrževala njegova žena, jeti, na Dunaju. — Zanimivo bi bilo izV.etijni iz kakih razlogov se je star caniistj geheral in policist prelevil v ana in boljševika ? ^ * Nemiri ,v Albaniji- »• t ,ajj Tagblatt* poroča, da so a!ban.i; le]d mohamedanske vere prekoreč ^ ter ,so pri naših oblastih P 0aša Vstaši izražijo željo, da prevzam ^gg0f država protektorat nad Albami0- vjad9 poroča isti list iz Skadra, bo tl80j3VgrujC najbrž resno intervenirala, da mir na meji. * Stradajoča Rusija prosi za pqrnoč. Sovjetska vlada je 1z ” ^ j{ Zedinjene države severoamerisk , pošljejo potrebne količino žita rešijo ruski narod pred pretečim v ^ rešij nom vsled lakote. Razdelitev žita na) da nam te prijetne ure, ki ste Ji^ bili med nami, ostanejo ^in?f,namet* lepšem spominu! — Dosegli. st“, ^ svoje turneje 1 Peščici zakrknje?1 nfepri' čurjev in Madžarov ste vcepm Čanje, da naša moderna urne .f..- glaS' z lahkoto konkurira s tostranm^ benimi proizvodi drugih oSiej S narodov. Podnetili ste nas, da ^ še večjo vnemo in vztrajnostjo & zborno petje in s tem danda11 ^ potrebno kulturo srca. — ^ delu poslušajočega občinstva >, svoji turneji — zlasti v Prek m ^ ^ okrepili jugoslovensko zav, J cfe tud[ našo državnost. Povzdignili P ;nenhtf — recimo nenamenoma — v .e^iurae<^ meri ugled učiteljstva, tega v k va^aeg^ in državotvornem oziru tako Činitelja, ako hoče razumeti sv -J.re0eirt šeno nalogo in je vztrajen v srn delu za narodno prosveto. .. v Naj se, ljublj. učit. pevski zb oSp, bodoče pod svojim pevovodjem Juvancem kar najlepše razvija' ^ stvuje ter kaže našim fugoslov ^ državljanom vsepovsod pot ao« . ciljev' idealni uspehi, bodo sigur vodili in nadzorovali ameriški organi, bodo pozdravili zastopniki tukajšnjih Ameriški senalor France, ki se nahaja oblasti. Bilo bi želeti, da ga pozdravijo v Moskvi, je odgovoril, da bo vlada tudi tukajšnji narodni krogi, saj jim severoameriških Zedinjenih držav poma- tudi Čehi prirode prisrčno odhoidnioo. gala ruskemu narodu, vendar pa morajo Kakor daznavamo, bo gaspod poilcrajhi-voditi razdelitev žita ruski organi, ki si ski namestnik tekom naidaljnih 8 dni jih bo ljudstvo samo izvolilo. Kolikor poselil tudi Maribor ter stopil v stike s je znano, bo Lenin te pogoje sprejel tukajšnjimi krogi, in pridobil za to tudi ekstremnejše elemente, ker bi se v nasprotnem slučaju utegnile obrniti stradaj, mase proti sovjetom katere smatr. za krivce tega položaja. Boljševiki so z gladom in črezvičajko uničevali rusko buržoazijo, sedaj pa jim je glad odpovedal zavezništvo in preli njim samim s poginom. * Zli duh Bela Kun. »Intrasigent" javlja, da so Bela Kuna zaprli v Lvovu, pik Drnovšek. Čestitamo! ker so mu došli na sled, da je priprav- — „Straži“ čestitamo na izborni ljal prevrat v Galiciji. pridobitvi novega pristaša g. B. ki je * Program washingtonske konfe- napisal v zadnji številki pod šifro »K rence. »New-York-Herald“ poroča in članek »Pravica močnejšega — dvojna Washingtona, da je državni zbor ozna- politika demokratov". Mogoče »Straži" čil stališče Zedinjenih držav nasproti ni znane, da je bil ta človek največje konferenci za razoroževanje nastopno: kričač narodno-socijalistične stranke, ko h Zedinjenje države ne določajo nobenega pa ga je potem izbacila, seje potem programa in pričakujejo, da bo konfe- silil demokratom, ter zalagal tudi naše renca o tem sklepala sama. Vabilo Ze- uredništvo z neprebavljivimi članki proti dinjenih držav zasleduje samo skupni duhovnikom, proti veri itd., obenem pa cilj. 2. Pričakujejo, da se bodo zain- koketiral tudi s komunisti, v katerih teresirane države, pred konferenco di- družbo prav rad zahaja, osobito sedaj, plomatičnim potem zedinile glede vpra- ko so pa odpustili iz službe in privati fanj, o katerih se bo razpravljalo na žira po Mariboru, kot »begunec-muče —Na mesto venca na oder pokojnega ministra Milorada Draškoviča je daroval g. G juro Džamtmja v Mariboru 400 K in sicer kaJ naj store. Po dalj- domovno občino, stalno bivališče (kraj la d !PiaSVeto,Vanju so sklenili, da odide- ulica, hišna številka, okrajno glavarstvo) pV,,7.a V ']K> policijo, eden pa naj b) Pri umrlih in pogrešanih dan smrti •storiT^ služlK) Stražnika, ikar bo tudi oziroma pogrešanja, c) Pri živečih, ki so 'Vs{l in ko jo prišla policija, je našla služili vojake in sicer: 1. v kateri državi, ^l-^ajlepšem rodu. Obenem pa se je 2. pri kateri vrsti orožja, (pehota, konje-st. že tekom naslednjega dne po- nica, artilerija itd.) 3. število polka A jat 7APet aretiirafti pobeglega ubi- Dnevna kronika. Maribor, 2il julija. Zaprisega mariborskega župa- 3. število polka. 4. kako dolgo je služil, 5. kako službo je opravljal (kuhar, pri strojnici, povozni ali poslušni lcanonir), 6. zadnji čin (šarža). 7. ali je invalid, d) Pri onih, ki niso služili, vzrok zakaj niso bili vojaki. Za potrdilo teh podatkov mora vsak prigla-šenec prinesti seboj svojo vojaško izkaz-Ua 7 iuaiiu«>»«vS» ,— nico (tudi staro vojaško knjižico) oziroma Pan-i novega mariborskega žu- ,|rUge vojaške listine, ki jih poseduje. I)ek er” earJa se ho vršila v ponde- Kdor nima nikakih dokumentov in mu dyQ l>: *• ob 18. uri zvečer v sejni tudi županstvo ne more uradno potrditi ani rnagistrata. njegovih navedb, temu morajo tri zanes- Pokraitnaki namestnik g. Ivan ljive priče potrditi njegove podatke, tih bo 26. t. m. ob 12.40 pasiral Ma- Zglasili se je vsak navedeni dan od S. kio F “a pot,u iz Prage v Ljubljano, do 14. ure v mestnem vojaškem uradu, mesi 1)0 Provzel svoje novo službeno Slomškov trg 5, 1. nadstr. Kdor bi se Sl°- Na kolodvoru v Mariboru ga pravočasno ne zglasil, bo brezpogojn kaznovan v smislu člena 85. zakona o ustroju vojske z globo 100 do 300 dinarjev, odnosno z zaporom do trideset dni. — Vrtni koncert s sodelovanjem 'Jarodne godbe priredi v nedeljo 24. julija jopoldan gostilna »Pri Urbanu" v Vrbanovi ulici 28. Pričelek ob IG. uri Vstop prost. Pobiranja ni. Opozarjamo na tozadeven oglas. — l.ov na lisico po Aleksandrovi cesti. Včeraj kmalu po poldnevu je nastala na Aleksandrovi cesti nenadoma velika zmešnjava. Kaj se je zgodilo, so se vpraševali pasanti, ki niso videli drugega nego celo gručo vseh mogočih ljudi, mladih in starih, ki so med seboj tekmovali, kdo bo bolj hitro tekel. Stvar pa je bila tale. Nek gospod je peljal po Aleksandrovi cesti na verižici mlado lisico. Lisici se ta prisiljen izprehod najbrže ni dopadel, zato se je poizkušala sneti in res — hip na (o je že bežala, kolikor so jo nesle noge, v smeri proti kolodvoru. Gospod pa se seveda ni zadovoljil z njeno »šalo", ampak jo je jadrno pobrisal za njo. Drugi pasanti, osobito mladi, ki so opazili to dirko lisice in njenega gospodarja so se ji pridružili in kmalu je bila vsa cesta polna dirkačev. Tako narastlemu številu »lovcev" se je končno posrečilo ugnati lisico v kolodvorsko poslopje, kjer so jo vjeli ter zopet izročili gospodarju. — Epileptičen napad pri delu. 22. pppoldan je dobil štiriindvajset let stari mlinarski pomočnik Jakob Salamon, stanujoč na Ruški cesti štev. 3. pri delu v Scherbaumovem mlinu nenadoma epi leptičen napad. Pozvana je bila rešilna postaja, ki je prihitela na lice mesta s Setom zdravnikom dr. Karlom Ipavicem, Iti je dal nesrečniku injekcijo, nakar so ga nezavestnega prepeljali v splošno bolnico. — Najdeno. Našla se je delavska knjižica in ženski šal. Dobi se pri policiji. — Radi izsUievanja je bil aretiran m oddan v sofijske zapore Josip Ta miš iz Ptuja. — Tatvina. Ani Senekovič, stanujoči na Meljski cesti št. 35 sta bila ukradena dva zajca, vrednai 200 K, njeni gospodinji Rezi Košak pa goska, vredna 120 kron. — Pozor pred sleparji! Zaznalo se je, da se potika sosebno med kmetskim ljudstvom neki raztrganec, ki prodaja medene prstane za zlate, ter zah teva zanje 300— 600 K. Čudno je pri tem to, da imajo ti medeni prstani, ki so galvaničnim potom prevlečeni s tanko plastjo zlata, popolnoma pravo — mo goče ponarejeno zlato punco. Slepar je male suhljate postave ter nosi močno ponošeno na rokavih raztrgano obleko — Tezno. Prejeli smo: Na nezaslišan način izkorišča delavce strojevodja in posestnik Anderloh. Zanjicam strankam v njegovi hiši — plača ob tem »mrzlem" vremenu dnevno — reci in piši — en -dinar. Za en dinar morajo delati od 7. ure zjutraj do 18. ure po poldan, ter dobe samo dve mrzli južini obstoječi iz pičle skorjice kruha in grenke pijače. Naj poskusi g. Anderloh Kupiti za 4 krone zajutrk, -obed in večerjo, pa bo videl, kako prijetno se je pariti ves dan na solncu in živeti s 1 Kronami. V zahvalo, da mu skoraj za stonj obdelujejo polje, je svojim strankam takoj, ko je izšla tozadevna stanovanjska naredba, zvišal najemnino. On sam ob vsaki priliki kriči o izrabljanju delavstva, a baš sam ga na najnesram-nejši način izkorišča. Za enkrat omenimo samo njega, drugi pridejo še na vrsto. — Spodnja Kungota. Kako so večinoma fabricirajo izjave za avtonomijo, kaže tudi slučaj občine Gradiška. Par podpisov političnih analfabetov in po »St raži nem« receptu se poroča »kratko in resnično«, ida se je občinski odbor izrekel za. avtonomijo Slovenije — na veliko začudenje županstva in večine občinskih odbornikov. Istotako je laž, da bi se bil novoizvoljeni občinski odbor Gornja Kungota izjavil za avtonomijo. Sleparji! — Da je tukajšnji poročevalec »Sl. G.« pobrisal v svojo politično malho kar celi d o b r e n j s k i občinski odbor z županom vred, se mu ne čudimo, saj je sodni jaki ugotovljeno, da ne zna razločevati med mojim in tvojim. V. resnici, lažnik in tat sta si rojena brata, slepar pa njiju boter! — Iz Ruš. Slišali smo, da namerava »mnogozaslužni" avstrijski, a sedaj »zvesti" jugoslovanski žandar Tisovec stopiti v pokoj ter se naseliti tukaj v Rušah, kjer je poleg zvestih mu pomagačev Cuka in Vrabla dobro znan iz 1. 1914, ko je zidal v ječe odgnanim Rušanom vešala. Tukaj med svojimi žrtvami hoče sedaj preživeti v miru in jokoju zadnje dni svojega pregrešnega življenja. Kdo se ne smeje laki predrznosti in nesramnosti! Ali njegovo zvesto neniško-avstrijsko srce ne čuti, da ne spada sem k nam, temveč tja, kjer je prostora za krvnike in denun-cijante? Ali mu tukaj ne bodo klicale žrtve pri vsakem koraku glasen opomin: Memento XIV! Ne spominjamo se radi tistih žalostnih, mukepolnih dni, a sedaj bo hodil med nami živ spomenik, ki nam bo vedno in povsod predočeval tisti usodepolni 13. avgust 1. 1914. Toda, če že hoče po vsej sili bivati v rraju, kjer si je postavil s svojim »plo-donosnim" službovanjem tako žalosten spomenik, pa naj bo uverjen, da bo vzbujal s svojo pričujočnostjo le srd in stud. Da bi svojo namero opustil, tega ne pričakujemo, ker poznamo ljudi take vrste. —- Oskrbnik hi oskrbnica. Za večjo planinsko kočo na Pohorju, ktera je celo leto odprta, z letnim prometom nad 3000 gostov, se išče zanesljiv oskrbnik (ca). Pogoj, dobra kuharica. Pri koči je nad 6 oralov zemlje ter se da rediti 3_4 krave in prašiče. Primerna kavcija potrebna. Nastop takoj. Predstavili se je treba osebno pri načelniku podružnice S. P. D. g. dr. Brenoetu na finančnem ravnateljstvu. — Kje naj študirajo dijaki iz Primorske? Na to gotovo sila važno vprašanje odgovarja v uvodniku »Edinosti" poslanec Sček. Po njegovem mnenju bi morali brez izjeme vsi srednješolci študirati na zasedenem ozemlju, V prvi vrsti na idrijski realki, če pa to ni mogoče, pa v goriških in tržaških laških gimnazijah, nikakor pa ne v Jugoslaviji. Žalostna' izkušnja namreč uči, da ostane od dijakov, ki študirajo v Jugoslaviji ogromna večina v Jugoslaviji, da je s tem ogrožen obstoj slovenske inteligence v Primorju. — Visokošolci pa naj par semestrov na vsak način študirajo v Italiji, . da izpoznajo njeno zgodovino, kulturo in življenje. Priporočati pa je tudi, da študirajo v Nemčiji, ker so nemške univerze priznano boljše od italijanskih. Naš človek pa mora stremeti za tem, da je v vsakem pogledu boljši od Italijana, ker le tako bo mogel zadostiti vsem svojem dolžnostim. — Strinjamo se popolnoma z mnenjem poslanca Sčeka in želimo, da se bodo po njem ravnala tudi naša oblastva. Mi moramo ohraniti naš živelj v Primorju in mu moramo dati inteligenco in če to ni mogoče brez trdih odredb, tedaj se tudi teh ne smemo ustrašiti. Prvo je naroden interes in šele pozno potem osebni interesi. — Martirij Istre. Pisarna za zasedeno ozemlje nam pošilja takle žalosten seznam, ki ga objavljamo: Nobenih visokih besed ne bomo rabili in nobenih olepšav se ne bomo poslužili, da bi vzbudili soiutje slovenskega naroda, ker dejstva sama so tako grozotna, da je odveč vsaka beseda. Niti vseh grozot ne bomo omenjali, temveč se omejili samo na statistiko razrušenih domov in prepričani smo, da bo hi žalostna statistika zadostovala. In aa bomo še bolj kratki, bomo prezrli opustošenja, požige vseh narodnih domov, čitalnih in drugih naših kulturnih središč ter se omejili samo na dobo od L marca pa do danes, to je za dobo volilnega boja. V tem času je izdelal fašistovski barbarizem sledečo statistiko: Okraj Pulj: V Prištini (vasi Veliki in Mali Vareški ter Segotiči) je bilo uničenih 26 stavb; v Medulinu 1 stavba. P o r e š k i okraj: V vašeh Pajari in Heraki so bile zrušene 4 stavbe. V Motovunskem okraju, vas Oprtaljski kras 3 stavbe. V Koperskem okraju so dala opustošenja sledečo statistiko. Cezari 7 stavb, Mač-kovlje 4, Crnikal 1 hišo in Buzet 1 hišo. Vsega skupaj torej 47 porušenih domov. Sramota italijanskega naroda bi mogli nazvati to grozotno statistiko, V MuamtMn Dati pa bi mogli tudi naslov: Dolžnost Jugoslovenov. Bratje, če ne slišiti naših besedi, potem čujte, kar Vam govorijo ruševine! Bliža se zima in zvestim Istranom grozi nevarnost, da bodo morali brez strehe prenašati po nasilju fašistov še grozote zime. Bratje, naša dolžnost je enostavna in jasna. Kdor je trpel zaradi nas, ne sme biti raditega še brez strehe. Italijani skrunijo dalje svojo zgodovino in ne popravijo zla, ki so ga storili, osramotimo jih popolnoma in postanimo zidarji mi, ki imamo ljubezen in kulturo v srcu in ne na jeziku! To dolžnost nam sporoča ožgano kamenje, to zahteva martirij Istre! Fej tistim, kj ki gredo mimo solz na golem kamenju i — Zdravnik dr. Frank. Prešernova ulica 2, ne ordinira do 16. avgusta. — Pri nezgodah, pri požaru i. dr. je samoumevno, da se vsakdo zateče k proštov, požarni hrambi In njenemu rešilnemu oddelku, ki je tudi vsak čas po noči in po dnevu pripravljena priskočiti na pomoč. Vzdrževanje dragih naprav pa požre dandanes ogromne vsote, katere pa naši vrli požarni brambi manjkajo. Ne z beračenjem, temveč s plesom, zabavami in petjem si hoče požarna hramba preskrbeti dovoljnih gmotnih sredstev. Iz tega razloga priredi dne 4. septembra t. I. — kakor smo že javili —-veliko poletno veselico v Ljudskem vrtu, ki bo prekosila vse dosedanje enake prireditve. Pripravljalni veselični odbor že neumorno deluje. Kakor izvemo, bo cel- veselični prostor električno razsvetljen, postavljen bo velik cirkus, tombola, velik srečolov, različni šolori, razne ljudske zabave in zvečer bo prižgan velik umetelni ogenj. Vstopnina bo jako nizka, tako da bo dana tudi manj premožnim slojem prilika, da doprinesejo svoj obo-lus za vzdrževanje te za splošni blagor delujoče institucije, — Konj se je splašil. Včeraj popoldan se jo splašil na Glavnem trgu nek konj, se osvobodil ter zdirjal sam brez voza po najbolj obljudenem dela Gosposke ulice. Pasanti so prestrašeni bežali v stranske ulice ter v veže, dočim je vihrajočega konja pred Ljubljansko kreditno banko stoječi policaj vjel ter ga ukrotil. Nesreče ni bilo nobene. — Občinske volitve v Bosni in Hercegovini se vrše septembra t. I. po srbskem zakonu o občinah. Bosanske vesti. Spor med črnogorskimi in bosanskimi seljaki. Te dni so napadli črnogorski seljaki bosanske ter jim pobrali .kakih 400.000 K vredno živino, ker se je pasla na nekem ozemlju, ki je že več let sporno in si ga laste tako prvi kakor drugi. Oblasti so poskrbele, da se živina zopet vrne. — V Bosanskem Brodu se je zastrupila posestnica Pavla Klepač, ker se je njen ljubimec, neki bančni direktor, na katerega je čakala devet let, poročil, z drugo. — Ogromna umrljivost otrok na Madžarskem. - Madžarski statistični urad objavlja zelo neugoden rezultat o umiranju otrok na Madžarskem. Po tej objavi je v zadnjih šestih mesecih, t. j. v prvi polovici Letošnjega leta umrlo 27.876 otrok izpod sedem let starih, a ‘20.883 izpod starosti enega le la. Skupaj je 1 orej umrlo 51.754 tekom prvega pol-leta. Opozicijonalni listi pišejo o tem z velikim ogorčenjem ter dolžno Horty-,ja, da je on kriv umiranja nsočev o-irok, 'ter s svojo politiko ovirq, zbližali,je Madžarov z drugimi narodi, ki hi se lahko zavzeli za zboljšanje socijal-nih razmer, ki so osobito v nižjih plasteh naravnost obupne. Rekord poleta v višavo je do- dosegel francoski avijatik Kirch; dvignil se je 10.650 metrov visoko nad zemljo. — Sedemnajst mest istega imena. Mest oziroma krajev z istim imenom je v vsaki deželi gotovo nekaj; rekord pa dosega gotovo ime Mistelbach v Nemčiji, kajti lo ime nosi nič manj nego sedemnajst mest. Nemškim buršakoin raste greben. I/ Prage poročajo 21. julija: Minister za narodno obrambo je v zbornici izjavil, da so vojaške oblasti uvedle strogo preiskavo radi dogodka v neki gostilni v Bribiu, kjer so se sprli nemški visokošolci in češkoslovaški vojaki, pri čemur so dijaki odvzeli vojakom njihove kape. — Angleško brodovje v Beogradu. V torek je dospelo v Beograd angleško brodovje, ter bilo silavesno sprejeto. — Naša mornarica je izstrelila v pozdrav 2i strelov, ob spre j emir je »vinila godba kr. garde in zvečer je bil banket v oficirskem domu. Angleški predstavniki. bodo posetili, predsednika vlade, vojnega ministra in dnu ge odličnjake, na kar odpluje brodovje v Novi Sad, kjer ga pričakuje naše celokupno ireono brodovje. — Ekscesar Viljem čuti breme davka. Tempora mutanitur... Resničnost te prislorvice čuti tudi nekdaj tako mogočni in neodvisni nemški cesar Viljem, ki živi sedaj na Holandskem v mestu Domu kot navaden meščan. Mestna uprava je kakor vsakemu drugemu meščanu, tudi njemu naložila davek. Ekscesar Viljem, ki svoje nekdan je mogočnosti nikakor ne more pozabiti, se je proti temu pritožil. Mestna občina pa se na njegovo pritožbo malo ali prav nič ire ozira in mu je odgovorita, da ga niikdiar niso klicali in valbili k sebi in če mu mi prav, laihko taikoj odide. Preti pa mora na vsak način plačati 5.000 holandskih forintov, ki jih na davku dolguje. — Madžarski politični procesi. Iz Budimpešte poročajo, da je bili v S(ige-dlnu končan proces proti morilcu bivšega predsednika ogrskega parlamenta Nadaya. Obtoženi Mugj je bil obsojen na smrt, njegov pomočnik Ancekaj -Toth v 15 letno ječo, 28 soobtožencem pa so bile odmerjene kaani od (i mesecev do 5 let ječe. 8 oseb jo bilo oproščenih. ' — Žrtve kopanja. Letošnja kopalna sezona je d7.redno bogata na nesrečah. Še nobeno leto ni pri kopanju utonilo •toliko ljudi kakor letos. Vse časopisje je ipolno takih poročil. Posebno mnogo jii.li j« utonilo doslej pri kopanju v Savi na Hrvatekem. Iz tega je razvidno, da. so ljudje, posebno, mlajši pri kopanju jako malomarni in neprevidni. Priporočamo Iudi našim ljujdem, ki se kopajo v Dravi, naj bodo i| ' 1 -' x Draginja knjig in pisateljski honorarji. Kakor smo že poročati, so literarni 'krogi na Češkem zainteresirali javnost: in vlado -za odenuštvo knjigarnarjev, tki s svojim stalnim navijanjem een onemogočajo revnejšim slojem nakup knjig. Na seji državnega gospodarskega sveta so razpravljali tudi o tem vprašanju in zavzeli, stališče proti visokim dobičkom založnikov. Založniki in knjigarnarji so izgovarjajo, da morajo 'plačevati previsoke davke in da je režija, silno draga, »N. Listy« dobro pristavljajo, da podraže-nje knjig, ki jo doseglo desetkratno višino prvotnih cen, ne stoji v primernem razmerju s pisateljskimi honorarji, saj morajo tudi pisatelji računati z visoko režijo. 32 kron za eno polo, kakor plačuje nek praški založnik, nikakor ne odgovarja sedanjim gospodarskim razmeram. Založniki so svoj-čab odklonili ipogajanja. s sindikatom čeških pisateljev radii določitve minimalnega. honorarja, češ, da vprašanje zaenkrat ni aktuelinoO). Zanimivo tndi za naše razmere. Kultura in umetnost. x Program bodoče gledališke sezone v Mariboru. Ker se občinstvo živo zanima za položaj našega gledališča ter za dela, tičoča se prihodnje gledališke sezone, smo se informirali pri sedanjem vodstvu ter izvedeli sledeče: Dramski personal .je že popolen, od lanskih igralcev ostanejo pri gledališču vsi razen Nučiča in Podgorske, na novo pa pridejo g. Gregorin (znan izza prve sezone) in še par drugih. Operni, oziroma operetni personal ostane po večini lanski, izpolni pa se še z gosp. Štancerjem iz Osijeka ter s par pevci in pevkami iz Ljubljane, oziroma llrvatske in Češkoslovaške s katerimi sc vodijo še pogajanja. Med temi se nahaja par splošno gnanih dobrih moči. Reperloar, katerega bomo objavili pozneje, je sestavljen najprej iz nekaterih naših domačih del, prevzela se bodo pa seveda tudi ona nova, ki bodo predložena upravi eventuelno tekom sezone kot novitete ter iz res najboljših del iz ostale jugo-slovenske, slovanske ter svetovne dramske literature. Glede glasbenega repertoarja se ja oziralo najprej na lažje, a obenem dobre opere ter na klasične operete.. Radi orkestra se vodijo še pogajanja In sicer se namerava sestaviti kombiniran gledališki orkester iz vojaške godbe, Glasbene Matice itd. Dekorativni aparat se bo radi tega, ker je prejšnji ravnatelj Nučič odnesel vse, kar se je tekom dveh let nabavilo, moral poenostaviti, istotako tudi kostumi, vendar pa se bo skrbelo za lo, da bodo vse predstave ohranile historično linijo. Ker se bo aparat poenostavil tudi v Shakespe» arejevem smislu, bodo odpadle dosedanje mučno dolgo pavze. Mestni magistrat je obenem obljubil, da bo napeljal moderno vsem zahtevam odgovarjajočo razsvetljavo, preslikal celo gledališče, hodnike, lože itd. ter položii tudi preproge. Skušnje se bodo pričele 15. avgusta, prva predstava (uprizori se neko novo izvirno slovensko dramatično delo) pa se bo vršila 15. septembra. Ako pa bo gledališče res še pred ppčetlcom sezone prevzela država, potem, se bo la program seveda najbrže še bolj izpopolnil. Sokoisivo. o Kje je Sv. Jakob v Slov. goricah ? vprašuje večinaMariborčanov, ki se hočejo udeležiti sokolskega zleta našega Sokola prihodnjo nedeljo dne 31. julija. Poročamo torej, da bodo imeli zletniki, ki se odpeljejo iz Maribora ob 12.40-uri z vlakom do Pesnice, od tam samo dobro uro peš hoda in sicer vedno po lepi pešpoti skozi sadonosnike, gozde, mimo vinogradov in čez travnike. Pot je torej naravnost idilična in se je res čudili, da naše občinstvo ravno teh biserov naše domovine skoro nič ne pozna. Kdor pa se hoče peljati k Sv. Jakobu na sokolski zlet s kolesom ali vozom, se pelje skozi l.ajtersberg in potem po okrajni cesti proti Marjeti, Jarenini, Sv. Juriju in pride na to po lepem Spodnjem Jakobskem dolu v prijazno vasico Sv. Jakob. Pri cerkvi je samo par hiš, krog in krog pa so kakor posajene hiše in koče med vinogradi in gozdovi. Vsakemu izletniku se bo torej nudila prvovrstna zabava v prosti naravi. Med potjo je z gričkov krasen ražgled po Slovenskih Goricah, ker se vidi [daljna Marija Snežna nad Cmurekom, Sv. Ana na Krembergu, Sv. Anton v Slov. goricah, in seve bližnja Jarenina in Marjeta s Pesniško dolino. Pohitite torej vsi prijatelji narave na ta zlet, da spoznale našo ožjo domovino in ljudstvo, ki nam prideluje izborno goričko kapljico! Spori : S.K. „Varaždin" kontra I. S.S.K. Maribor. Varaždinski športni klub igra v nedeljo 24. t. tn. ob pol 17". upi proti »Mariboru". Tema zasluži vso pozornost, ker ima V.S.K. v svoji sredi zelo dobre igralce, ki so lahko vsakemu nasprotniku nevarni. V predigri nastopi naraščaj »Maribora" proti rez. ..Svobode". Začetek predigre ob 15. uri. Dopoldan tekmuje ob 10. uri drugi naraščaj »Maribora “ z drugim naraščajem ..Rapida" na Rapidovern prostoru. S.S.K. Maribor : S.S.K. Korotan 6:1 (2:1). Po daljšem presledku’ se nam je zopet pokazal »Korotan »Maribor” je nastopil s svojo najboljšo enajstorico. V dobrem, vigranim moštvu „Crnih“ žal opažamo le malo starih slovenskih igralcev. Novi nam je bil Hobacher, sicer ne slab, vendar pa z ostalim moštvom že nevigran. Prva polovica je nudila obojestransko, lepo igro. »Korotan" z napadi ki jih vodi Turiuo, najboljši v moštvu, preseneča. Vedno pa čisto dobra obrana »Črnih“. Drugi polčas pa je povišal razmerje do (5, vsled utrujenosti črno-belih, ki vsled nezadostnega traininga niso bili kos hitremu tempu. Sila »Korotana" bo — seveda po zadostnem smolrenern trai-ningu — zamogla doseči prav zadovoljivo formo. V splošnem igra ni nudila posebnih momentov. Da je bil obojestransko res slovenski šport, težko bi bilo trditi. Training je vodil g. Nemec. : Sodniki — kandidati vseh nogomet goječih klubov v okrožju mariborskega P.O.L.N.P. se naj sigurno udeležijo seje P.O. v Narodnem domu v torek 26. t. m. ob pol 21. uri. : Jugoslavenski nogometni savez je določil, da se v središču vsakega podsaveza v vsaki sezoni ima odigrati ena tekma v korist Jugoslov. Matice. Ta vrhovna nogometna instanca v Jugoslaviji nadalje pripominja, da bode Jug. Matica v glavnem vporabljala nabrane svote v športne svrlie na onih teritorijih, kjer naš narod še vedno ječi pod tujim gospodstvom. Ker je bil naš šport vedno nacionalen, savez trdno veruje, J da se i tokpat ne izneverijb jugoslov. i športniki svoji tradiciji. Sledi podpis ! predsednika J. N. S. : V češkoslovaški prvenstveni tabeli so prva tri mesta do sedaj sledeče zasedena: prva Sparta, druga Victoria Žižkov in tretja Slavija. : Varaždinski S. K. je prernag®1 Makabi (Zagreb) z rezultatom 2:0. Gospodarstvo. g Prva jugoslovenska posredovalnica za les v Mariboru. V Mariboru se je ustanovila zelo potrebna posloval-1 nica, kakoršno smo do sedaj pogrevali ne samo .pri nas, marveč sploh v Jugoslaviji, namreč Prva jugoslovenska P°f,r®T dovalnica za les, ki naj bo informacijski urad za lesno trgovino in industrijo, tej posredovalnici naj se osredotoči vs® povprašanje in vse ponudbe z ozirom na les: Lesni producenti navadno ne vedo za kupce, ne vedo, kje in kako bi P*'V' dali svoj les. In dogaja se, da rnoraj0 pisariti naokoli, ponujati po časopisih tudi osebno obiskovati trgovce, kar je dandanes združeno z ogromnimi stroški’ Kavno lako je tndi s trgovci, ki povprašujejo po lesu, ki iščejo primernih dobo-vil.eljev oziroma prodncenlev. Prva jugoslovenska posredovalnica za les v Mariboru bo pa vodila natančen kataster količinah, kakovosti in cenah ra/P0^' Ijivega lesa, kakor tndi okrajih, Xjer s_ les nahaja. Kupec, ki bo v svoje?11, vl)Ij’ sanjo natančno označil svoje želje h1 za teve, bo dobil tudi natanČ. informacijo, n-’ podlagi katerebo lahko izkalkuliral, kuleia ponudba mu najbolj Itonvenira. S teni si bosta kupce in prodajalec prihranil3 vse one ogromno,stroške dolgotrajnega in zamudnega povpraševanja in Pon.11' janja. S tem bo pa posredovalni^ ugodno uplivala tudi na cene lesa, ka bo brezdvomno v dobrobit splošneg gospodarstva. Kajti povzročila bo, “ bo odpadel velik del režijskih stroji0 pri lesnih producentih in trgovcih. jj0.'. sredovaln.ica posreduje (udi pri prodaj in nakupu vseh v lesno industrijo SP**' dajočih strojev in ima na prodaj vsakovrstne nanovo vpeljane tiskovine 2 prejemanje in oddajo lesa. Vsled jeg pozdravljamo to novo podjetje fuC*' !. gospodarskega stališča. Dolžnost lesni* trgovcev in producentov pa je, da s oklenejo tega novega podjetja ter s lenj znatno razbremene svoje lastno p°sl® vanje. Opozarjamo na današnji to* devni inserat. g Indijska žetev jute se ceni 'p|oK na 4 in pol milijona bal. Glavni urednik : R a d I v o J H c ti a r. Odgovorni urednik : Fran Vogla Za pivopivce priporočam naj bolj i pikantni Liptavski sir 1 kg'a K 28 — ■ i kp a K 2+- — Pri vetjem odjemu ceneje! V. Hmelak, Maribor Slomškov trg G. 1000 1011 *-l bo, feajti k ,sedenjem“ ni bilo takorekoj nič vefi. Ako ie bila obdolžena, je stala pred celo vrsto mladih „attoraeys* (njen? mladi učenci in občudovalci), ki so st; šteli v čast, cfit jo ,izrežejo", tako da nil imel sodnik niti časa, uporabiti naprain) starini kazenske paragrafe. Pod temi razmerami so trpeli največ najbližji sosedi, kajti akoravno si je pridobila stara dama s svojimi sveti, ki jih je dajala lopovom in bodočim advokatom, precej denarja, je vendar stvari, katere je rabila za svoje preživljanje, kradla deloma iz navade, deloma pa radi varčnosti in jih deponirala pod kameni-timi oboki svoje kleti. Pri mr. Ashbel Phelpsu, sodniku, ki je bil velik ljubimec doma vzgojene perutnine, je kradla jajca, kokoši, race in gosi. pri mr s. La-tontaie, francoski vdovi, maslo, zabelo, sir in slanino; bogat nemški mesar v mestu je dajal neprostovoljno najlepše namizne pečenke barvasti dami, in mr. Cah: rja, p. L af, pekovski mojsttr, polkovnik milice „Kansas City Volunteers št. VI.“ in »govornik* stranke „Tempe-renclerjev", je imel dnevni primanjkljaj kruha v vrednosti petinštiridesetih centov, kar je šlo v prid gospodinjstva Elizabete Lobeil. (Dalje prih.} in oči so se mu svetile od zadovoljstva, preobrazila v najpretkanejšo lopovko, ki „po takem slučaju sem hrepenel že je uživala v svojih „krogih" in pri juri-dolgo. Takoj mi razložite stvar! Brez stičnih oblastih precejšen *renome“. Več odloga se podam na delo.* je vedela o missourskih zakonih in jih Vkljub tej nestrpnosti, 'ki pa je de- znala bolje uporabiti, kot učeni in ne-lala utis, kot da bi ne bila resnična, učeni sodniki. Gospodje lopovi vseh či-temveč produkt srednjega pretvarjanja, 'nov, od navadnega „pick-pocket", žep-je moral detektiv še potrpeti, kajti v tem nega tatu, ali „shoplifter“, vlomilca tr-trenutku je bil odpoklican mr. Silberstein govin, do- na svojo umetnost ponosnih v trgovino in mr. Stupid je izvlekel be- „safe-crackerjev“ ali še ponosnejših ležnico, da si začasno zabeleži nekaj no- bančnih roparjev, so hodili k stari po tic o tatvini kovfga v St. Louiu. svet v težavnih slučajih, kar so plačali z n mastnimi vsotami. Da, celo mladi, upa- polni odvetniki, ki so izstopili po kratki V zapadnem delu Kansas City je ži- študiji v nežni dobi 22. let iz velikih ju-vela mati Elizabeta Lobel, starejša dama rističnih Ivornic „Law-Ofices“ kot izgo-sivkastočrne polti, barvasta ladi, koje tovljeni pravniki, da poskušajo svojo vest je bila popolnoma slična njeni barvi, srečo v amerikanskih sodnih dvorih, se V času njenega posvetnega bivanja je niso sramovali, da se uče pri materi stala že stoštiriinpetdesetkrat pred Elizabeti, da se uvedejo in poglobijo v sodnijo radi tatvine in sleparstva in je skrivnosti zločinskega sveta, ki je on-kma u pričakovala slavnost redkega jubi- kraj oceana na izredno visoki stopinji, leja, namreč dan, ko jo bodo poslali in uporablja v svoje svrhe vseh onih stotič v zapor. Pet let je prebila v po- tisoč iznajdb jankejev. Tako se je pre-boljševalnici St. Louisa, dve leti v isti tvori! brlog v okolišu Kansas City pola-Ne\vyorka, tri lela v državnih ječali v goma v nekoko visoko šolo lopovstva, Albany in Ottawi, eno leto v zaporu To- in mati Elizabeta, kot rektorica in prva peke, poleg tega je odsedela razne kraj- profesorica hkratu, je preživljala srečne še kazni — in med takim življenjem dni. Proslava stotega zatvora bi se mo-napravljena izkustva ter znanstva so jo rala najbrže odgoditi na nedogledno do- (Amerikanska humoreska). — Prevel: P i k a o n-(Dalje.) (6) ,0, končajte vendar, mr. Stupid! tVisežem vam, da verujem, da ste vi velik detektiv, ampak prizanašajte mi z vašo nerazumljivo tajno govorico. Tu je seznam predmetov, ki so bili v kovčegu in sicer med drugim tri obleke, dva klobuka, trije pari čevljev, perilo, rokavice, Šestdeset dolarjev v novčanicah in železniški bilet na ime Veit od St. Louisa do Kansasa City. In sedaj, raje ne „spraviti, delati, teči in imenovali11, temveč primite, to je sigurneje.11 Detektiv se je smejal dostojanstveno. -To prepustile meni, gospod Silberstein. Ali poznate obleke ? Kake so ? Kroj P Kje so bile napravljene? Be —“ .Radi tega korespondirajte s potnikom." »Tudi dobro. Takoj grem na delo.“ :> Potrpite še trenutek. Nisva še goto-Pa' Saj sem vam rekel, da je danes nesrečen dan za našo hišo. Sprejeli smo namreč pred prilično eno uro ponarejen pri Pesnici prevsama na mletje in izmenjavo vsakovrstna srnja. Zrnje se kupuje po dnevni ceni. 07* 2—2 4 _ Cenjenemu občinstvu n ■Pačnika v Studencih .znanjam, da sem prevzel od gosp Posteljno perjje Fino perje (Daunen) Preproge Posteljni predložki Oradi za matrace Platno za slamnjslce Nanking Inlet Brisalke Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki po najnižji ceni pri L lorsfe Maribor Gosposka »j!ka 10. 535 zajamčeno pristen, v sodčkih ift steklenicah nudi na debelo h lUdam IJUdUtlldl&G* na:.c vsdno svsZa žgano kavo, mssanice najboljših vrst, ki so v lastni žganici s1ro::o'jnja'!-;o sestavljene: Fbjfinejra Eiits-m^anica % kg k 34*~ nctfin. sncTanlca (fot-SMer) % 1:3 K «•— • RmlinsISa Jsira-rcašanka '%*fcg K 27■— na;fin. e'r,'ž!uska mefanica % kg K S2*— Rio £gana ....................% kg K 17*— I ri odjemi od 5 kg dalje primeren p opus?. Pošiljanje po pošti na vse kraje! trakovi in vrvice za žaluzije, usnjate žoge in pnevmatike za nogomet pri 845 Sv. Kvavos,' iaribor Aleksandrova c.. 13. Jos. Martinc Maribor 625 Galanterijska veletrgovina Primorcem nacnanjam, da sem dobil fini olivno (maslinovo) olje a K 90 — liter. „£ublim“ maslirtovo oli< a K 72*— liter. Namiino olje j iv 48’ — liter. Istr. vinski kis i K 7— liter. Priporočaj sc za obilni obisk, V. Hmelak, Maribor Slomškov trg 6. 1015 se priporoča A. Mesariževa go■ stilna v Selnici ob Dravi, železniška postaja fluše. 59C kupi tvrdka J017 j išče lesna industrijska družba ,jSAVA“ v Ljubljani. AntonTonejC in drug Zahtevale strokovno in komercijefno izobrazbo Maribor, Mlinska ul. 23. v lesni stroki in znanje italijanskega jezika. Po-nudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov —— do 5. avgusta na ALOIV3A COMPANY d. z o z Ne pozabi naročnine! LJUBLJANA, Kongresni trg 3. ‘ Podružnica v Mariboru ^restuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. mmm mmm »Brzojav. naslov: Spedbalkai*-. Predprodaja vozovnic^ «j: za vse proge južne in državne železnice. t®1 Skladišče spojeno s tirom južne železnici?, AIclcGnndrov« c03ta št 70. Telefon štev. 375 Špedicija vseh vrst. :o; CarfnMfa agentura In carinske reklamacije. :o: VsklndiSicflfji: vsakovrstnega blaga, uk Mednarodni prevozi. Selitve z patentiranimi pohištvenimi voiori na vse strani. :o: Špedlcljsko dostavno poletje južne železnice. dMniika tfru2t»a za maeSnarodino transporta v Liublianl. Podružnica: NARtBOS. Aleksandrova ceste št. 35, Podružnice: MARIBOR, ZAftREB, BEOGRAD, TRST, WISN. «»J*eQe tesal« Jpadicijiko ptHM&l ;f A B O R*; julija 1921 Hotel, Stara pivarna1 (Halb widl) Vsako nedeljo iiitranfi koncert. Sveže marčno pivo Iz GStzov« pivovarne. Dobra vina. Specijaliteta: Guljaš. 1031 Leseno pohišfun Železno potaiStoo Tapetniško potalSloo dobro in po ceni v zalogi pohištva Karol Prels, BHarlbor 217 10—7 Slomškov trg 6. Ceniki zastonj! Ceniki zastonjI Restavracija na lažnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potu* točemu občinstvu. Priznano izborna kuhinfa. Pristna vina in sveže piva Fr. Stickler. E Gostilna „Pri lipi“, Radvanje Vsako nedeljo in praznik urini koncet t priljubljene salonske godbe. (zborna vina. Dobra mrzla in topla jedila. Za obilen obisk prosita A. in H. Anderle. Pozori Reklamna ponudba! Pozor! 1014 3—3 Velja samo 20 dni! Radi razpustitve moje zaloge ur pošiljam tekom 20 dni rsakemu pošiljatelju tega iz časopisa izrezanega oglasa eno krasno remontolr-uro