Leto LXXH\, sreda i j. septembra SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzernsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Cena Din 1.— Podružnicei MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO, tts+fcsassi oosta, telefon It. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; Stdružmca upi ave: Kocenova ul. % telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 H Poštna hranilnica v Ljoblfoni št. lOOSi. Srdite borbe na vzhodu in zapadu Poljskim četam v koridorju in v poznanjski pokrajini se je posrečilo osvoboditi se obkolitve in zopet navezati stike z glavno poljsko armado — Na zapadu se nadaljujejo borbe v trdnjavskih pasovih Vojne operacije se nadaljujejo na vseh frontah. Po poljskih poročnih m je v poznanjski pokrajini in v koridorju obkoljenim poljskim oddelkom posrečilo, da so se prebili skozi nemško fronto in prišli v stike z glavno poljsko armado. Nemci so trenutno ustavili napade na Varšavo in skušajo na južni fronti prodreti proti Lvovu, da bi onemogočili zvezo med Poljsko in Rumunijo. Poljaki se krepko upirajo in utrjujejo svojo glavno obrambno črto, na kateri imajo zbranih poldrugi milijon vojakov. Na zapadni fronti se nadaljujejo borbe na ozemlju med obema utrjenima trdnjavskima pasovoma. Včeraj so prvič posegle v boj tudi angleške čete. Položaj se v bistvu ni spremenil. Francoska poročila zatrjujejo, da je bil nemški protinapad odbit. Najvažnejši dogodek je sestanek vrhovnega anglesko-francoskega vojnega sveta, ki je bil včeraj popoldne v vsej tajnosti na francoskih tleh. Na tem sestanku so bile določene smernice za vsestransko sodelovanje in poenotenje skupne akcije. Poljaki ponovno zavzeli mesti Lodz in Kutno ter vzpostavili zvezo z obkoljeno armado v poznanjski pokrajini LONDON, 13. sept. ob 1.30 zjutraj, e. Reuter: Po poročilu poljske vrhovne komande, ki je snoči nekoliko pred polnočjo prispelo v Varšavo, so poljske čete, ki operirajo jugozapadno od Poznanja, po dvodnevni artilerijski bitki uspele prebiti nemške čete in so v ve-lik cm zaletu spet zavzele Lodz. Poljskim četam pa se je tudi posrečilo, da so zavzele poleg drugih pozicij mesto Kutno. LONDON, 13. sept. e. Reuter: Iz zanesljivega poljskega vira se doznava, da so poljske čete spet zavzele Lodz. Javljajo tudi, da so Poljaki, ki operirajo v področju Poznanja, spet vzpostavili zvezo z glavnimi poljskimi četami, ki so nedaleč od Kutna jugozapadno od Varšave. VARŠAVA, 13. sept. e. Nemška vojska se je začela umikati izpred Varšave na črti Varšava—Grodek. Zaplenjenih je bilo 20 nemških tankov. Nemški letalci še naprej bombardirajo železniške proge. Poljske čete so pri Pšavi pšle v protinapad. LONDON, 13 sept. AA. Reuter: Uradno poročilo, izdano v Varšavi, potrjuje, da se je Poljakom res posrečilo zopet zavzeti Lodž. Prav tako potrjujejo vest, da se je obema armadama, ki jima je v Poznanju in na Pomorjan-skem grozilo zajetje, posrečilo združiti se z jedrom poljske armade. Sporočilo pravi na koncu, da so Poljaki na vseh drugih frontah ustavili nemško prodiranje. Tudi koridorska armada v stiku z glavno poljsko vojsko LVVOVV, 13. sept. c. Poljsko vojno poročilo javlja, da je poljska poznan j-ska armada na svojem umiku proti Varšavi zavzela Lodž in vzpostavila stik z glavno poljsko vojsko. Tudi po-morjanski poljski armadi, ki se umika iz koridorja, se je posrečilo dobiti stik s poljskimi četami pred Varšavo, vendar je ta armada še v težkih bojih z nemškimi četami pri trdnjavi Modlin. Nemške čete prodirajo sedaj proti Lvovu Lvovska radijska postaja je snoči prenehala oddajati program in služi zgolj v vojaške na- mene Berlin. 13. sept. e. Nemške čete na južni fronti prodirajo naprej proti Lvovu. Jugovzhodno od Przemvsla so gorske čete zavzele mesto Stambor in se potemtakem nahajajo na Dnjestru. Nemške hitre čete so zavzele Krakovviecz severovzhodno od Przemvsla. Berlin, 13. sept. e. V zadnjem službenem poročilu nemške vrhovne komande zatrjujejo, da se čete, ki prodirajo v vzhodnem pasu, približujejo Modlinu. ki je 22 km od Varšave. Lvov, 13. sept. e. Snoči ob 18.20 je prenehala delovati lvovska radijska postaja. Napovedovalka je objavila: Dragi poslušalci! Prišel je trenutek, ko moramo prekiniti emisijo za kratek čas. — Postaja bo odslej služila zgolj v vojaške svrhe. Na varšavskem odseku fronte začasno zatišje Varšava, 13. sept. e. V komunikeju komandanta Varšave generala Sume, ki je bil objavljen po radiu, se pravi: Na vsem varšavskem odseku fronte vlada^ mir. Ponoči je pod vodstvom majorja Witalskega več mlajših oficirjev in vojakov izvršilo napad z manjšimi tanki v sovražne črte. Nemci so pri bombardiranju Varšave napravili veliko škodo, a imeli so tudi velike izgube. Včeraj Varšava ni bila bombardirana. Življenje v Varšavi VARŠAVA, 13. sept. e. Kakor javlja varšavski radio, je življenje na varšavskih ulicah precej živahno, če ne bi bDo vojske hi ranjencev, se ne bi niti opazilo, da je vojna. Vse trgovine so odprte. Postaja javlja, da so Nemci kršili ženevsko kon- vencijo in da dajejo vesti na istih valovnih dolžinah kakor poljske postaje. Tramvajska direkcija je pozvala vse nameščence, da se vrnejo na redno delo. Rdeči križ je pozval vse dijakinje, ki so dovršile sama rijanski in bolnićarski tečaj, da se takoj prijavijo v službo. Prav tako so pozvani mizarji in kolarji, da izdelujejo nosila za ranjence. Meščanstvo, ki ima na razpolago vozičke za bolnike, je bHo na-proseno, da jih takoj izroči bolnišnici. Zvečer je radio tudi pozval meščane, da prl-neso vojakom hrano na določena mesta. Prebivalstvo se je že privadilo vojne Varšava. 13. sept. e. Poročilo varšavske obrambe, objavljeno po radiu, pravi, da je bilo predvčerajšnjim izvršenih 17 letalskih napadov na Varšavo. Včeraj popoldne sta bila sestreljena dva bombnika. Meščani so opazovali borbe v zraku in padec nemškega letala ter so nato pohiteli na kraj, kamor je letalo padlo. V letalu so našli 2000 kg bomb, ki niso eksplodirale. Prebivalstvo se je že navadilo na vojne prizore in kaže veliko disciplino, hladnokrvnost in mirnost. Ko je predsnočnjim neki nemški tank zablod i 1 v ulice varšavskega predmestja, so ga meščani ustavili, prijeli šoferja in posadko in tank izročili vojnim oblastem. Trije pasovi barikad okrog VarSave Varšava, 13. sept. c. Včeraj so letalski napadi na mesto nekoliko popustili. Nemci so imeli prejšnje dni zelo velike izgube na letalih. Okoli Varšave je poljsko vojaštvo skupno s civilnim prebivalstvom zgradilo tri pasove barikad. Pn obrambi pomagajo vsi moški med 13 ia 55 letom. Tuji bombniki s poljskimi znaki Varšava, 13. sept. e. Varšavski radio je objavil, da so - . letala, prepleskana s poljskimi znaki, izvršila bombardiranje na litovski in beloruski meji. Ruska artileri-ja je otvorila ogenj in sestrelila več letal. _ _ Moskovski tisk pripominja, da so tudi bombniki, ki so napadli Kutno ter bombardirali mesto Poznanj, imeli poljske znake. Vojaški škof ranjen Varšava, 13. sept. AA. Havas. V bojih okoli Varšave je bil ranjen tudi vojaški škof Gavlina. Goring pri Hitlerju BERLIN, 13. sept, AA. DNB: G6rmg je na svojem potovanju po fronti obiskal včeraj dopoJdne Hitlerja v njegwem glavnem stanu in mu v dveurnem poročilu referiraj o novih letalskih enotah, ki so odšle na fronto in o ukrepih, ki jih je izdal kot predsednik ministrskega sveta za obrambo Nemčije. Nato je Gdrng odletel k letalskim enotam na fronti, ki so jih te dni poslali v kraje med Varšavo in Karpati. Zahvalil se je letalcem na letališčih za njihova dejanja, ki so popolnoma upravičila njegova pričakovanja in pričakovanja nemškega naroda, ter je v Hitlerjevem imenu odlikoval z železnim križcem mnogo letalcev, ki so se v bojih posebno oilikovali. Na vsej poti skozi mesta in vasi so gosti Spallrjl prebivalstva pozdravljali Gdringa- Poljska protiletalska obramba VARŠAVA, 13. sept. c. Poveljstvo obrambe mesta javlja, da je bilo doslej sestreljenih 20 odstotkov vseh nemških letal, ki so izvršila napade na Varšavo. Včeraj je bilo sestreljeno eno nemško letalo. Rekvizicija živU Lvov, 13. sept. c. Nemške čete rekvirira-jo v zavzetih poljskih ozemljih vsa živila. Posebni oddelki jih sproti odvažajo v zaledje. Deževno vreme pomaga Poljakom BukareSta, 13. sept. e. Vesti, ki prihajajo iz Poljske in podrobnosti, ki jih pripovedujejo begunci, so zelo zanimive Zatrjujejo, da je poldrugi milijon poljske vojske organiziran in da bodo te čete dale žilav odpor sovražniku, zlasti na črti San-Visla, da tako ohranijo zvezo med Prženi vsi om in Lvovom in s tem tudi zagotove železniško zvezo med Poljsko in Rumunijo. Drugi odpor čet je organiziran med Bugom in Narevom, tretji pa med Bugom in Visio. V vsakem primeru pa se je morala poljskih čet in prebivalstva v marsičem spremenila in vse je pripravljeno na najodločnejši odpor. V Varšavi so na vseh straneh zgrajene barikade. Čete, ki so se umaknile iz Krakova, polagoma prihajajo v prestolnico. Izvršeni so bili napadi na razne sovražne pozicije, ki so popolnoma uspeli. V rumunskih vojaških krogih sma- trajo, da je ta sprememba na poljski fronti v marsičem uspeh francoskih in angleških generalštabnih oficirjev, ki so prispeli na Poljsko. Ti so popolnoma reorganizirali načrt obrambe. Posrečilo se jim je, da so izzvali izolirane bitke za hrbtom nemških motoriziranih oddelkov, ki so se preveč oddaljili od svojih čet in ki so sedaj demobilizirani, ker jim manika potrebna ar-tilerija za obrambo pred napadi. Sedaj ae pričenja še deževna sezona, ki bo popolnoma onemogočila nemški vojski, zlasti motoriziranim četam, vsako prodiranje Poudarjajo, da je bil nagli uspeh nemških motoriziranih čet na Poljskem mogoč zaradi silnih oblakov prahu, ki so se dvigali, ko so tanki in motorizirane edinice drveli po cestah in poljih. Na ta način je bilo poljskim strojniškim oddelkom onemogočeno uspešno obstreljevanje. Na zapadni fronti neprestane borbe Nemci so poslali nova ojačenja z vzhodne poljske fronte London, 13. sept. e. Snočnje službeno poročilo francoske vrhovne komande trdi, da so francoske čete severovzhodno in jugozapadno od Saaxbruckna dospele na 7 km do Siegfriedove Črte. Poročilo tudi navaja, da so nemške čete, podprte z arti-lerijo in letalstvom, izvršile ponovno protinapade, a vsi ti napadi so bili odbiti. Francosko in angleško letalstvo je Izvršilo snoči vež izvidniških poletov, nato pa Je bombardiralo strateška mesta v zapadni Nemčiji. Pariz, 13. sept. e. Komunike od 12. septembra zvečer se glasi: Na fronti, na kateri smo včeraj napredovali, tndi danes napredujemo. Močne sovražne akcije, slasti njegove artilerije. Pariz, 13. sept c, Neoficielni komentarji k novim bojem na franeosko-nemški fronti pravijo, da so Francozi v Posaarjn dosegli nove uspehe. Konsolidirali so svoje pozicije in odbili nemške napade. Glavna francoska akcija, v kateri so sodelovali težki tanki in oddelki strojnic, je bila v smeri Saarbriickena. Pariš, 13. septembra. AA. Havas: Glav-ne op 11 aeije na fronti med Renom In Bffo— selo poiskalo še smerem na kakšnih 20 km dolgem odseku vzhodno od Saare. Predel, kjer se vrše te operacije in kjer so se vršile operacije, Id so se tako srečno končale pred štiri dnevi v Warntskem gozdu zahodno od Saare ima značaj pripravljalnega terena za poznejše večje operacije. Ta pokrajina je hribovita In gozdnata ter prepletena z mnogimi potoki, ki teko s fran-voske meje proti severu in tvorijo ugodne poti za prodiranje. Reka BHes, ki izvira v gotskem masivu, poraslem z gozdovi, in ki obvlada Saarbriicken s severa, teče proti francoski meji med kotami, ki dosegajo srednjo višino 350 m. nato se pa pred francoskim mcMc "eui Saargeurand Izliva v Saaro. Od Saargemfinda nizdol je Blies ploven kakšnih 15 km, toda njegova struga je izredno vijugasta. Nemške čete z vzhoda na zapadno fronto London, 13. sept. e. Reuter: Iz zanesljivega vira se doznava, da so prispeli snoči novi kontingenti nemških čet, ki so včeraj pperjnau na —Bi fronti, iz Vzhodne Prusije, kjer so prodirali proti Varšavi, na zapadno fronto. To je dosedaj že tretjič, da so morale nemške čete z vzhodnega področja na zapadno fronto. Evakuacija mest med Renom in Mozelo London, 13. sept. e. Zaradi pritiska francoskih čet na zapadu so nemške oblasti začele z evakuacijo mest. ležečih med Renom in Mozelo. Smatrajo, da bo evakuacija Saarbrtickna popolnoma končana do danes, ker obstoji možnost, da francoske čete, ki prodirajo z juga in severa, obkolijo mesto. Berlin, 13. s^pt. e. Na ra^ne vesti, ki so zadnje dni krožile v Berlinu in inozemstvu, v katerih se govori o evakuaciji mmftkih pokrajin blizu francoske meje v velikem obsegu, je sedaj Nemčija zavzela jasno stališče. Z merodajne strani je bilo javljeno, da se neka mesta in pokrajine, ki so bile v neposredni bližini nemških utrdb, v prvi vrsti blizu Siegfriedove črte, od napovedi vojne postopoma evakuirajo. Glede ostalih večjih krajev ob francoski meji pa izjavljajo, da ne gre za nikako evakuacijo prebivalstva in sta v tem delu Nemčije življenje in promet popolnoma normalna. Prav tako ne odgovarja resnici, da je bilo zadnje dni evakuirano mesto Koln ob Renu. Pariz je dobro preskrbljen z Živili in drugimi potrebščinami Pariz. 13. sept. e. Javne službe, ki so bile prve dni po objavi mobilizacije omejene, so bile zopet v polnem obsegu obnovljene. Prebivalstvo, ki ie ostalo v prestolnici, ne bo občutilo nobenega pomani-kanja. Preskrba živil je zadovoljiva in ni nobenega pomanjkanja tistih živil, ki so najbolj potrebna. Meso. mleko, mnslo. bencin in drugo blago se dobi v svobodni prodaji. Težko je dobiti edino žepne električne svetilke, ki so jih prodajali v ogromnih množinah. Prebivalstvo nosi plinske maske. Češke legije se organizirajo v Franciji, Angliji in povsod drugod, kjer žive češki begunci. Dr Beneš |s poslal svojim rojakom proklamacijo. Dru20 proklamacijo ie podpisal češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osuskv, ki ga francoske oblasti še vedno smatrajo za službenega predstavnika v Franciji. Nemčija in Rusija Berlin, 13. sept. e. Organizacija petletke v Sovjetski Rusiji in zbiranje carte blanche«*: Poljski je to deželo popolnoma razumljivo pripeljala v vojno. In medtem ko je ta zaveznik izpostavljen nemškemu protinapadu, in sicer tako, da je njegov vojaški položaj že zdaj obupen, so na Angleškem prepričani, da bodo njihovi zavezniki morali boriti se proti skupnemu nasprotniku in da bodo imeli ča^sa za zmagovito vojno. Velika Britanija izjavlja, da je pripravljena na triletno vojno, žrtve, ki jih zahteva od svojih zaveznic, so ji malo mar, ker je prepričana, da bo medtem dobila celo vrsto drugih zaveznic, la tudi nje žrtvuje, tako da bo Šele tedaj stopila iz svoje rezerve in izvršila odločilni udarec. Ta ideja je pa neizvedljiva. Anglija se zanaša na to, da bo na koncu koncev ona zmagala. Tudi drugi imperiji so trajali stoletja in stoletja, pa so na koncu vendarle propadli. Otoški po ložaj Velike Britanije ad je treba danes razlagati popolnoma drugače kakor prej ko še ni bilo podmornic in ko je bilo letalstvo šele v povojih. Anglija misli tudi danes kakor zmerom doslej, da bo primamila še nekatere narode, ki razumejo njene načrte. TLste, ki se upirajo tem njenim načrtom, pa črta. Toda utegnejo se dogoditi tudi podobni protiudarci. Veli ka Britanija priznava, da je nje vojni cilj vmešavanje v notranje zadeve druge države, če želi torej neskončno in uničevalne vojno, jo bo tudi dobila kakor je reke Goring. Nemčija pristaja torej na reci pročno stališče. Rcosevefitov načrt Ob formalni nevtralnosti bo Amerika posredno podpirala Anglijo in Francijo VVa^haigton. 13. sept. c. V okolici predsednika Roosevelta izjavljajo, da bo kongres sklican na izredno zasedanje prve dni oktobra. Zaenkrat vodi Roosevelt ak- I eijo. da zasigura v kongresu dvetretjinsko večino za odpravo prepovedi izvoza orožja in municije. Roosevelt hoče po možnosti tudi preprečiti, da bi o njegovem predlogu nastala v kongresu daljša debata, ker je mnenja, da je to v sedanjem mednarodnem položaju ne bi bilo v ameriškem interesu. Zato bo najbrže dosežen še pred sklicanjem kongresa sporazum med raznimi stališči v tem vprašanju. Iz zanesljivega vira poročajo, da bo predsednik Roosevelt predlagal, da se uvede za orožje in municijo zopet princip »cash and carrv«. to je da lahko vsakdo kupi orožje m municijo,* Če plača blago v naprej in ga odpelje z lastnimi ladjami. Po t**m principu bo sicer teoretično enako možno, da kupuje orožje in municijo tudi Nemčija, kakor Anglija in Francija S tem bo ohranjen princip nevtralnosti Zedinjenih držav. V praksi pa računajo, da Nemčija nikakor ne bo mogla s svojimi ladjami izvažati vojnega materijala iz Zedinjenih držav, ker angleško in francosko brodov je kontrolirata morske poti med Amerike in Evropo. Tako bosta imeli korist od ukinitve nevtralnostnega zakona samo Anglija in Francija. Razpoloženje za soreieti. Rooseveltovega predloga je zelo ugodno Celo republikanski kandidat za prihodnje predsedniške volitve Taaft se je iavno izrazil za odpravo nevtralnostnega zakona, istotako mno^i drugi republikanski orva-ki. Odpravi nasprotujejo samo še senator Borah in neka i drugih zagovornikov izolacijske politike. Borah ie izjavil, da bo po njegovem mnenju prej ali slej tudi Amerika potegnjena v vojno na strani Anglije in Francije, če jima začne prodajati orožje. Rusi vdrli v Mandžukuo? Senzacionalna poročila ameriških listov — Japonska armada razbita Cnnking, 13. sept. e. Dopisniki ameriških Basov, ki so sedaj prispeli iz področja, v katerem se vodijo boji pri Pek p ingu, javljajo« da so Japonske Čete pretrpele hnd porss v borbi s sovjetskimi četami na mongolsko-mandžurski meji. Eden teh dopisnikov trdi. da Je v tej borbi padlo in je bilo ranjenih okrog 25.000 Japoncev in da je Japonska armada na vzhodu obale roke Kalka popolnoma razbita. Sovjetske čete niso samo zavzele njihovih položajev, temveč tudi velik del Mandzukua. Sovjetske čete so napadle, ko Je najprej artile-rijn strahovito bombardirala sovražne postojanke in ko so tanki očistili sovražno ozemlje. Po vesteh iz tujih izvorov so pri-čeH v severni Kitajski koncentrirati znatne oddelke Japonskih čet, ki Jih pošiljajo prod Mandžuknu. Reuter daje ta poročila s reservo, ker dosedaj uradno še niso po- Upor Korejcev flanrhai 13. sept e. Is Kantona javljajo, da se je tam uprla divizija 7000 Korejcev, ki sp bili PsniliMgg* ▼ Koreji in po- peljani v Kanton. Korejci so pobili vse 9 japonske ofeirje pri svojih edlnicah in prestopili na kitajsko stran. Popoldne bo govoril Chamberlain London, 13. sept. c. Danes popoldne bo na seji parlamenta podal ministrski predsednik Chamberlain svoje drugo poročilo o vojnem položaju. Pričakovati je, da o poročilu ne bo debate, temveč bodo člani parlamenta postavili predsedniku vlade samo nekaj vprašanj. Vodje opozicije so itak v neposrednih stikih z vlado ter so sproti obveščeni o vseh važnejših dogodkih. Chamberlain bo v parlamentu podal tudi poročilo o ustanovitvi franeosko-angleškega vrhovnega vojnega sveta. Tri nemške ladje nasedle Os/o, 13. sept. AA. Štefani. Na norveški obali blizu Vcrgena so nasedle tri nemške Zločin v Blatu še vedno nepojasnjen Orožniki so prijeli ie ve« osumljencev, vendar se zdi« da nimajo Se pravih zločincev — Rejenec Ivan bo moral z lco na dan sil, če sme k njej na počitnice. To mu je bilo tudi dovoljeno in se je pripeljal Ulje-tič do Ljubljane v spremstvu nekega uslužbenca, iz Ljubljane pa je prišel v družbi Marije Nučiceve na nekdanji dom. Odtlej je na kmetiji delal, obenem pa se je rad družil z raznimi sumljivimi ljudmi, ki so služili pri drugih posestnikih ali pa prav pri Kovaču. Pri zaslišanju je Uljetič pravil orožnikom sprva, da je spal in da sploh ponoči ni ničesar slišal. Fanta so spravili orožniki nato na postajo, kjer so ga jeli temeljitejše spraševati. Uljetič, ki ni še niti 14 let star, je kasneje spremenil svoje izpovedbe in dejal, da sta prišla razbojnika v sobo iz veže in da sta najprvo stopila k njemu. Zabičila sta mu nai zleze pod odejo, izpod katere se ne sme ganiti dve uri. Toda tudi te izpovedbe je spremenil že pri tretjem zasliševanju in povedal, da sta ga klicala dva človeka pri oknu po imenu. Dejala sta mu, naj odpre in mu obljubila nagrado. Povedal je, da je spoznal v enem izmed obeh znanca Slavka. Razbojnika sta mu obljubila najprvo 2 din, kasneje pa 7 din, če jima odpre. Uljetič je včeraj povedal tudi, da je res šel v vežo in jim odprl vrata in jima celo svetil. Kaj sta počela Ljubljana, 13. septembra Položaj v zadevi grozovitega dvojnega umora v Blatu pri Grosupljem se nikakor noče povoljno razplesti. Orožniki so doslej zbrali že vse mogoče informacije, ki po eni strani sicer služijo razvozi javan ju zločina, po drugi strani pa vso preiskavo motijo in otežkocajo. Tudi so orožniki doslej že izvršili nekaj aretacij, vendar menijo, da so se daleč od pravega zločinca, ki se skriva bog ve kje. Včeraj in danes so ponovno zasliševali rejenca Kovačevih Ivana Uljetiča, ki jim je popreje, kakor smo že poročali priznal, da je sam odprl zločincema in jima celo svetil, pa je pozneje vse preklical in kasneje na vsa nadaljnja vprašanja trdovratno molčal. Kovačeva hiša v Blatu, vasici, ki je takoj za dvema klancema ob glavni cesti proti Novemu mestu, je na pogled prav čedna. Stoji tik ob cesti, je belo pleskana in na prednji strani obraščena s trto. Včeraj so se v hiši ves dan zbirali sorodniki, ki so popravljali, obenem pa skrbeli za živino, ki jo je v hlevu, poleg par rejenih volov, še pet repov. Tudi v svinjaku tik hiše na dvorišču sta imela gospodar in gospodinja rejeno svinjo s tremi mladimi. Popreje so se zbirali v hiši sosedje in domačini iz okolice, nato zastopniki varnostne oblasti, sedaj pa se tamkaj ustavi marsikak radoveden tujec. Tudi notranjost hiše kaže na veliko redo-ljubnost Kovačeve družine. Vse v hiši je čedno in kolikor stvari niso raznesli po zločinu, so vse na svojem mestu. Hiša in veža sta poribani, Čisto je tudi starinsko pohištvo. Iz čumnate, kjer sta ležala umor-jenca, so odstranili posteljo, za vrati v kotu pa je stena leva kakor desna, še vedno obrizgana a krvjo nesrečnih žrtev zverinskih morilcev. Cumnata, v kateri so našli težko poškodovano gospodarjevo sestro Micko Nučičevo, je zaklenjena. Sorodniki radi pokažejo tudi podstrešje, skozi katero naj bi vlonulca in morilca prišla v hišo, ko sta popreje odmaknila na strehi sedem cementnih opek. Opeke so bile zložene tik pod odprtino na kupu, med lesenimi tramovi pa, kjer je odprtina, je še popolnoma ohranjena pajčevina. ki ni bila raztrgana, znak. da se zločinci sploh niso poslužili tega dohoda ali tudi izhoda. Kaj pripoveduje sosed France Zrnec Kovačev sosed, posest. France Zrnec čigar hiša stoji kakih trideset korakov oddaljena na nasprotni strani ceste, ima še vedno dovolj obiskov. Ljudje sprašujejo, kako je prav za prav bilo vse skupaj in mož rad pove, kar je doživel v zgodnjem nedeljskem jutru. Domača hči je v nedeljo vstala že pred 5 in se je tudi kakih deset minut pred 5 že oglasil tamkaj Ivan Uljetič. Stopil je v vežo in povedal nekaj po hrvatsko, a ga domača hči ni prav razumela. Zrnec, ki je še ležal, vendar bedel, je začul njegov glas in vprašal: »Kaj pa je Ivan?« Ivan Uljetič je tedaj stopil v sobo in pričel nekaj precej zmešano, vendar popolnoma mirno pripovedovati: :»Pri nas so bili ravbarji!« Dejal je še, da sta oče in mati bolna in da naj gre pogledat. Zrnec se je res dvignil iz postelje, si oblekel hlače ter si nataknil copate, nakar j> odšel do Kovačeve hiše. Za njim sta šla tudi fvan Uljetič ter Zrnčeva žena Ana. Zrnec se je najprvo ustavil pri odprtem knu na desni strani hiše, kjer je v čum-p.ati spala gospodarjeva sestra Micka Nu jieva. Pričel jo je klicati, vendar na svoje klice ni dobil odgovora. Cul je samo vzdihovanje in hropenje, vendar skozi okno n: mogel ničesar natančnejše opaziti, ker je .ila tedaj še tema. Zrnec je šel nato okrog hiše in našel tudi na nasprotni strani odprto okno. Z rokami se je povzpel po nastavku okna in zavpil v sobo: »Hej Kovač, kaj je s teboj? Ali si res bolan ?« Zaklical s rednJkoma m kako sta prišla v Mickino ftimnato, pravi, da ne ve in je kasneje sploh vse preklical in dejal, da se ničesar ne spominja in da je spal. Pri vsem tem pa je deček miren in hladnokrven. Tudi je popolnoma prisoten in prav nič prestrašen, kar so spoznali orožniki iz kontrole, kakr-je v praksi pri zasliševanju. Kako so prišli razbojniki do sekire Kako sta prišla razbojnika do sekire, je prava uganka. Ce jima mesta, kjor je biki sekira navadno spravljena, ni nihče pokazal, sta morala biti precej domača. Sekira je bila namreč v shrambi poleg kuhinje, kjer je popolnoma tuj človek ne bi iskal, kajti tako orodje imajo na kmetih ponavadi kje zunaj hiše poleg hleva ali v drvarnici. Razbojnika, ki sta se v hiši pomudila kvečjemu nekaj čez pol ure, pa sta sekiro očividno hitro našla in tudi hitro opravila zverinski posel. Zaenkrat imajo orožniki najbolj na sumu omenjenega Slavka, ki je svoj čas služil pri Kovačevih, v poštev pa pride tudi neki Stanko, ki je prav tako nekoč služil pri Nučieevih. Tega so orožniki SS aretirali in bil slaboumen. Orožniki iščejo tudi I Človeka, ki mu pa nihče ne ve imena in ki se je takrat potepel neznano kam. Ker je pri Kovačevih v teku časa služilo že lepo število neznancev, med katerimi so bili nedvomno tudi zločinski tipi. postaja zadev.i s tem še bolj zapletena. Na vsak nu m pa ima ključ do uganke v rokah rsJCUOC Ivan Uljetič, ki bo slednjič prisiljt-n priti z resnico na dan. Roparski morilec Jurij Sabukošek je plačal sv©] zločin z življenjem Davi je bila v Celju izvršena smrtna obsodba Celje, 13. septembra Okrožno sodišče v Celju je. kakor znano, letos 13. aprila obsodilo 531etnega zlatarskega in slikarskega pomočnika Jurija Sabukoška na smrt na vešalih, ker je lani 31. oktobra zvečer ob Voglajni v Čretu pri Celju zastrupil s ciankalijem, zadavil in oropal Ivanko Zakrajškovo. K.er je to sodbo potrdila tudi nadrejena instanca, je poslal Sabukošek milostno prošnjo Nj. Vel. kralju. Ta prošnja je bila odklonjena. V torek ob 16. se je zbral v razpravni dvorani okrožnega sodišča petčlanski senat pod predsedstvom predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča. Ko so privedli Sabukoška v dvorano, mu je predsednik dr. Vidovič sporočil rešitev ministrstva pravde in mu naznanil, da bo smrtna kazen izvršena v sredo 13. t. m. ob 6. zjutraj. Ko je predsednik sporočil Sabukošku, da ima na razpolago duhovnika in da mu bodo izpolnjene zadnje želje, je Sabukošek mirno odvrnil, da odklanja duhovnika in sploh vse, ter jc izjavil, da je nedolžen. Eskorta je nato odvedla Sabukoška z okrožnega sodišča skozi mest" zopet v jet-nisnico starega okrožnega sodišča. Sabuko-skovo celico so odprli in razsvetlili ter za-stražilj z orožniki, kakor običajno pred justifikacijo. Sabukošek je bil tudi zvečer miren. Odklonil je duhovnika ter hrano in pijačo, zaželel pa si je cigaret in časopisov. Tej njegovi želji sc takoj ustregli. Izrazil je tudi željo, da obleče za justifikacijo črno obleko in belo srajco. Krvnik Dragotin Hart in njegov pomočnik Horak sta prispela v Celje včeraj popoldne z osebnim vlakom. Po prihodu sta postavila vešala na dvorišču jetnišnice. Prenočila sta v jetni^nici. Sabukošek je vso noč pred svojo smrtjo prebedeL Odklonil jc vsak obisk Ob 20. je prišel k njemu mestni kaplan Babšek. Sabukošek pa ga ni hotel sprejeti. Ob 22A5 se je kaplan vrnil. To pnt ga je Sabukošek sprejel. Kaplanu je uspelo Sabukoška omehčati in se je opolnoči izpovedal, a ob petih zjutraj ga je kaplan Babšek obhajal. Sabukošek tudi vso noč ni hotel ničesar zaužiti, odklanjal je hrano in pijačo, češ da naj pojedo večerjo oni. ki so ga obsodili na smrt. Izrazil ie željo da o njegovi smrti obvestiio samo sestro, ki živi na \Vest-je se nekajkrat, ko pa tudi tedaj nidob.l fakkcm ponoči je kadil cigarete Morava odgovora je zlezel skozi okno v "Šota m čital časopise. Proti jutru je poklonil stopil v čumnato. Ker je bila v čumnati popolna tema, je obstal na koncu postelje m potipal za odejo, nato pa gospodarja, ki je ležal na desni strani, potegnil za nogo. Takoj je začutil, da je noga mrzla, nakar je ves prestrašen skočil nazaj skozi okno in poklical nekatere sosede. Brž nato je nekdo obvestil o zločinu bližnjega sorodnika Nučičevih Pavla Adamiča iz bližnjih Prapieč, ki je bil kmalu na cesti. Z Zrncem sta nato še enkrat splezala v sobo pri oknu in videla, ker je postalo medtem svetlejše, v sobi kri. S silo sta nato odprla zadnja vrata, nakar so prišli v sobo nekateri drugi sosedje. Mahoma je bila pokonci vsa vas. Medtem so bili tudi že obveščeni orožniki v Grosupljem, prišel je zdravmk dr. Podkoritnik. ki je nudil prvo pomoč težko poškodovani sesti i Micki Nučičevi in se ie pokazni med liud-mi tudi rejenec Uljetič. ki se je vozil medtem s kolesom po cesti gor in dol. zavitek cigaret nekemu jetniskemu paznika in mu dejal, naj jih pokadi namcsTu njega. Vso noč je bil miren, !e zdaj pa zdaj je hodil po celici in večkrat vpraša!, koliko je ura. Davi, nekoliko pred šesto je stopil k njemu v celico zdravnik primari j dr ris ji da kot zdravnik predpisno ugotovi ali je Sabukošek sposoben za justifikacijo. Sabu košek mu je dejal: »Zakaj me gledan grem itak na gavge!« Ko je stopil sodnik okroŽneLa s. >dw"a dr. Farkaš v celico in ga vprašal, Bs ima li kakšno željo, je Sabukošek to odklonil čes saj me boste itak obesili. To m bile njegove zadnje besede. Točno ob o. so prepeljali Sabukoška, ki je imel crno obleko in belo srajco, iz celice na dhroritts jetnišnice, kjer so bila postavlier.i rtsslft. Sodnik dr. Farkaš je ugotovil njegova uien-titeto in obvestil obsojenca, da bo i/\ na smrtna kazen. Kaplan Babšek mu je ponudil razpelo, ki ga je obsojene*: poljubil. Sabukošek je bil docela miren, bežno se je ozrl po prisotnih in stopil sam na pručico poti v c sala. Krvnik Hart. ki je bil oblečen v žaket in je imel na glav*: cilinder, je obsojencu vrgel zanko okrop vratu, pomočnik Horak, ki je bil črno oblečen pa je spod nesel pručico. Krvnik je Salukišku zlomil Ulnik tako, da ga je potegnil prot. tlom. Nato sta ga oba s prtom pokrila. Sahuko-šek je samo se zahropel, nato pa je mirno obv.sel. To je bilo točno dve minuM p. sti. Z zvonika sosedne Marijine cerkve se je oglasu mrtvaški zvon. Prima rij dr. Fla js je po 15 minutah ugotovil, da je Sabukošku | 1.. u Ti- pati srce. Nato je krvnik slekel rokavica, j Ji vrgel pred vezala in Jd-cer uslužben kot jetniški paznik v Zenici, bosta še danes odpotovala domov. Med ju-stffUcadjO se je zbrala pre-1 jetrn-n'■ i velika množica radovednežev. preiskave Orožniki so, kakor znano, obvestili o strahovitem zločinu tudi ljubljansko policijo. Kriminalni organi ljubljanske policije so posneli na kraju zločina več slik in našli tudi več prstnih odtisov na sekiii. ki so jo našli poleg postelje. Prav tako so našli več prstnih odtisov tudi na steklenicah, ki so jih izpraznili morilci. Seveda so pričeli orožniki takoj tudi zasliševati rejenca Ivana Uljetiča. Dečka sta Nučičeva vzela v rejo. ko je bil star šeie tri leta. Dobila sta ga iz Deč-jega doma v Ljubljani in sta spočetka prejemala zanj majhno odškodnino. Uljetič je potem zahajal v šolo na Grosuplje vendar ni bil dober učenec. Namesto v šolo se je često potepel v gozd, zato je v šoli slabo napredoval. Stara dva sta ga imela sicer rada, vendar je kontrola od strani Dečjega doma, oziroma mladinskega skrbstva, zvedela za njegovo slabo ponašanje, zato je oblast Uljetiča rednikoma pred štirimi leti odvzela in ga poslala v Dečjl dom v Trogir, kjer je nadaljeval šolo. Rednica Marija Nučičeva pa, ki se je dečka takrat že močno privadila, mu je večkrat pisala in mu tudi pošiljala razne jestvine za priboljšek. Pred letošnjimi počitnicami je Uljetič še pogosteje pisal svoji rednici in jo pro- Dr Maček na slavi kraljeve garde Beograd. 1.3. sept. e. Snoči je bil povo-dora slave gardijskega artilerijskega polka in pionirske čete kraljeve garde v Gardij-skem domu družabni večer s koncertnim programom. Pred začetkom proslave je prispel v dom podpredsednik vlade dr. Vlad-ko Maček z ministrom dr Andresrm in dr. Mihaldžieem Podpredsednika vlade jc snrejel komandant kraljeve garde divizijski neneral Stankovič skupaj s komandan tom artilerijskega polka kraljeve garde polkovnikom Pavlovičem. Po večerji so člani beograjske drame in baleta izvajali program. Ivo se ie nato pričelo kraljevo kolo, je dr. Maček z ministroma, očividno dobro razpoložen, zapusti! Gardijski dom. Od njega so se poslovili vsi navzoči predstavniki vojske. Ugtfcasifc o posredovanju Italije Berlin, 13. sept. e. Zaradi živahnih diplomatskih stikoc med italijanskim veleposlanikom AUolioom in nemškimi vodilnimi osebami mislijo v nekaterih diplomatih krosih, da bi to dejstvo spet lahko da-lo povod za novo posredovanje s strani Italije. V nemških službenih krogih te možnosti ne potrjujejo, niti ne demantira jo. Z neke strani pa prevladuje mnenje, da bo Goring svoje potovanje na fronto izkoristil za to, da poroča Hitlerju o svojih razgovorih z Attolicom. Pogajanja Madžarsko in Romunijo Bukarešta, 13. sept. e. V političnih vodilnih krogih vlada zadovoljstvo saradi razvoja pogajanj, ki se vodijo z Madžarsko. Hkrati kategorično dernantirajo vesti, da namerava zunanji minister Gafencu te dni obiskati Budimpešto. Izjavljajo, da za sedaj še ni bik) govora o tenu Po stari navadi . •. V težkih časih živimo, če kdai, d^r'-.-* bi se morali zavedati vsi, du nam /e v w danjih razmemh bolj kakor kdaj r zgoJo vini potrebna narodna strnjenost in eno/ nost. Človek bi mislil, da se tegu SSVfds/0 vsi, prav vsi člani slovenskega občestva, zlasti oni, ki imajo, ali vsaj hočejo imeti vidno vlogo v našem farnem inlitnju To da zal! Le poslušajte, kaj piše Skerbčcv »Gorenjec« na modnem stfSfS v »1*0/1 zadnji številki: »»Težke misli obhajajo tiste naše izkorcninjence, ki so hoteli naše sln-vensko ime izbrisati iz zgodovine in n.i< slovenski jezik iztrgati iz narodovih ust. Ti izkoreninjenci, ki so vedeli, da nimajo med narodom zaslombe, so vseh 20 let na šega skupnega državnega življenja prodajali za skledo leče naše narodne interese. Trepetajo pred dnem, ko bo banovina Slo venija popolnoma urejena z uredbo ter preneseni vsi posli na banv\ me . . . \a eni strani izjavljajo s kislim obrazom, kako se vesele sporazuma, na drugi strani pa kleveta jo naše voditelje, češ da po njihovi krivdi Slovenija še ni dobila uredbe, kakor jo je dobila banovina Hrvatska. Vsak narod ni izkoreninjenec pač izgubi tudi moralo. Sič mu ni svetega in vsaka iaž mu je dobra, samo, da bi škodoval narodu, iz ka terega se je izkoreninil. Ko pa so bili napori naših voditeljev, da se doseže s Hrvati sporazum, končno venčani z uspehom, pa so naenkrat postali tudi programatični prijatelji dr. Mačkove skupine. Sedaj je bil že Zagreb dober za odskočno desko, s pomočjo katere bi se radi zavihteli na konja. Odskočna deska pa ni funkcionirala. Zagreb le predobro pozna naše izkoreni-njence. . .« — V takem tonu je pisan ves članek! Povsod drugod na svetu se zavedajo resnosti sedanjega položaja in so že zdavna pokopali vse strankarske prepire, samo pri nas nekaternikom ne da žilica mira, > Curili, 13. sept. Pariz 10.05. London 17.85 New York 442, Bruselj 76. Milan 23.10, Amsterdam 234.50, Stockholm 105 50. Ostali tečaji ne noticajo, Stev 20/ »SLOVENSKI NAROD«, Stran S DNEVNE VESTI — »Sladkorna, skrb« v Zagrebu odpravljena. Danes so domače sladkorne tovarne poslale v Zagreb toliko vagonov sladkorja, da Zagrebčani ne bodo več v skrbeh in se bodo lahko založili s potrebnimi količinami sladkorja. Zagreb z okolico porabi na mesec do 50 vagonov sladkorja. Na debelo prodajajo zagrebški trgovci kristalni sladkor po 12.25 din, sladkor v kockah pa po 14.10 din. V nadrobni prodaji stane kristalni sladkor 13 din, sladkor v kockan pa 15 din kg. — Za 2,000.000 din škode na Sušaku. Bo tal je pogorelo veliko skladišče bencina, petroleja in nafte na Sušaku, ki je bilo last tvrdke Columbo in Richtmann. Skladišče je imelo v najemu podjetje Ju-goshell. Domnevajo, da je požar nastal v skladišču za benein. Ogenj je uničil vagon petroleja, vagon mešanega bencina, pol vagona avionskega bencina, 2 vagona nafte, vagon disulina in 3 vagone olja, ter ves inventar. Celotno škodo cenijo na 2 milijona din. Sama zgradba skladišča iz aimiranega betona je bila ocenjena na S0O.0CO din. Gasilcem se je posrečilo nevaren požar lokalizirati. V nevarnosti so bila v^a velika skladišča v bližint v kate:: n so bile za'o^e bencina, nafte, petroleja in druge ga blaga. Proga Karlovac_BIhač bo stala 280 milijonov din. Te dni so začeli graditi progo Karlovac -Slun— Bihač. Progo gradi podjetje ing. Helsmann iz Zagreba. Nova proga leče skozi Koransko dolino. Potrebno bo zgraditi več tunelov, viaduktov in mostov ter nasipov. Stroški za progo sto proračunjeni na * 230.000.000 din. Progo so začeli graditi pri Krnjaku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, deloma oblačno vreme, ponekod ob deževalo. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu, Beogradu in Splitu 29, v Sarajevu 28. v Mariboru 27.6, v Dubrovniku 27, v Ljubljani in Kum-boru 26, na Rabu 24. na Visu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.3, temperatura je znašala 16.3. — Zločin zaradi 5 din. Pred zagrebškim velikim kazenskim senatom se je pričela razprava proti delavcu Maksu Temisto-klu. ki je bil rojen v Clevelandu in izhaja iz grške rodbine, pristojen pa je v Zagreb. Temistokle je na Maksimirski cesti pred tedni zaklal delavca Mija Cimaša, ker mu Cimaš ni hotel posoditi 5 din. Obtoženec se je zagovarjal, da je storil zločin v pijanosti. Razprava je bila preložena, ker mora sodišče zaslišati še nekatere priče, ki so videle, kako se je zločin dogodil. — Samom©r ubijalca. Posestnik Ivan Gojak iz Zastinja pri Karlovcu je včeraj skočil z TI. nadstropja okrožnega sodišča v Karlovcu ter obležal na dvorišču poslopja mrtev. Gojka so zjutraj pripeljali v preiskovalni zapor zaradi zločina, ki ga je storil 10. t. m. v Zastinju. Iz maščeval, nostl je ustrelil svojega soseda, pred 14 leti pa je v prepiru ubil tudi sosedovo sestro. Ubijalec se je razgovarjal s svojim branilcem na hodniku, ko pa se je paznik za trenutek odstranil, se je Gojak vrgel skozi okno. — Funte je ukradel. Varnostna oblastva iščejo mornariškega oficirja Laszla Zom-borvja, ki živi stalno v Budimpešti in ki je oni dan vzel Otonu Vajzenštajnu iz Su-botice listnico s 5*0 angleškimi funti, vrednimi nad 12.000 din. Zomborv je pobegnil nekam proti Hrvatski in ga doslej se niso mogli izslediti. M?r'b*rnke in okoliške novice m— Ugodnosti gledališkega abonmaja se še vse premalo upoštevajo, saj nudi abonma nasproti večernim cenam velik popust, ob primerjavi z vrednoto raznih drugih zabav pa je gledališče še najcenejše duševno razvedrilo. m— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri Sv. Arenu na Glavnem trgu, tel. 20-05, ter Savo-stova magdalenska lekarna, tel. 22-70. m— Mariborski delovni trg. Pri tukajšnji Borzi dela dobi takoj zaposlitev 20 zidarjev, ki naj se javijo v uradnih prostorih Borze dela v Gregorčičevi ulici 37. m— Obroki. Tukajšnja -Delavska politikam poroča v št. 104: Prodaja na obroke je prenehala. Izredne razmere, ki jih je povzročil izbruh vojne v Evropi, se čutijo tudi v trgovini. Kakor nam poročajo, so trgovci, ki so imeli organizirano prodajo manufakturnega blaga na obroke, pričeli likvidirati te vrete trgovske posle. Cela vrsta potnikov, ki so jih imele take trgovine v službi, je izgubila svoj zaslužek. Marsikdo, ki si je pri svojem skromnem za-lužku lahko nabavil novo obleko samo na obročno odplačilo, bo sedaj 05tal brez nje. ker je naenkrat ne bo mogel plačati. Ob pričetku šole, ko so zlasti v delavskih družinah veliki izdatki, je bilo kupovanje na obroke rešilna vejica, za katero so se lovili prizadeti starši. Seveda je treba priznati tudi to. da obročna trgovina ni bila vedno najbolj realna, na drugi strani pa tudi silno zapeljiva in je marsikdo že obžaloval, da se je spustil v take vrste nakupovanja. Zlasti velja to glede nakupa raznih strojev, radijskih aparatov Itd. !Vnnge so že zapeljali na videz nizki obroki, da so sklenili nakup, potem pa vsled preko noči nastalih spremenjenih razmer naenkrat niso mogli več plačevati pogojenih obrokov.« m— Trgovska nadaljevalna šola. Vpiso-vanje v vse razrede trgovske nadaljevalne šole v Mariboru bo v nedeljo, 17. septem-t i od 10. do 12. ure v upraviteljevi pisarni, Zrinjskega trg 1 (pritličje). K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list. potrdilo o plačani šolnini in 2 izpolnjeni rodovnici. Vsi izpiti s^ prično v ponedeljek 18. sept. ob 15. (ob treh popoldne). Reden pouk se prične v ponedeljek 25. t. m. ob 15. uri. Vse drugo Izveste pri vpisovanju, oziroma vsak čas pri tajništvu Šolskega odbora Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici 8. m— Posestna sprememba. Trgovec Franjo Goleč je ki:pil od posestnika Milana Klernenčiča SSS kv. metrov veliko parcelo v Vinarski ulici za 124.320 din. m— Sejemske novice. Na mariborski živinski sejem 12. septembra so prignali okoliški kmet jo 13 konj, 17 bikov, 160 volov, 381 krav. 16 telet, skupno 587 komadov. Cene so bile: debeli voli 3.60 do 4.75, pol-debeli voli 3 do 3.50. plemenski 4 do 5, biki za klanje 3.25 do 4.25, klavne krave debele 3.30 do 4.50, plemenske krave 3.50 do 4.60. krave klobasarice 2 do 3, molzne krave 3.75 do 4 50, breje krave 3.25 do 4.25. mlada živina 3.50 do 4.75, teleta 4 do 5.50 din. Prodanih je bilo 364 komadov. Cene mesu so ostale iste. m— Tudi Kopitarjevo ulico bodo tlakovali in so tlakovalna dela v polnem teku. m-- Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 2S.2. minimalna temperatura 11.5. Sedanje vreme je naravnost idealno za naše vinograde. m— Betnavski gozd gori! Ta vest se je včeraj popoldne hipoma razširila po mestu. Mariborski gasilci so odbrzeli v betnavski gozd. kjer so ugotovili, da so otroci zanetili požar, ki pa so ga spet kmalu pogasili, tako da mariborskim gasilcem ni bilo treba stopiti v akcijo. m— Mestno poglavarstvo poziva zaradi nastale suše hišne posestnike in njihove namestnike, da dajo takoj popraviti vsa spla-kovalna stranišča, ki stalno tečejo, kakor tudi vse iztoke ki tečejo. Popraviti je tudi iztočne pipe. ki ropočejo pri odjemu vode in zaradi tega povzročajo butanje v hišni napeljavi, kar je največkrat vzrok raznih defektov na hišnih napeljavah. m— Vsck dan prometne nesreče. Na Trgu svobode se je zaletel 281etni soboslikar Rudolf Pek iz Studencev v motorno kolo trgovskega zastopnika Alojzija Lasica iz Ljubljane. Pri tem sta oba padla in si je Lasič po.ško'oval roke in noge, do-čim se ni Peku nič hudega pripetilo. Na Aleksandrovi cesti je padel s kolesa 32-letni zasebni uradmk Ivan Vončina, ki je obležal z zlomljenimi rebri, tako da so ga morali mariborski reševalci odpremiti v bolnico. — Na Glavnem trgu je postala žrtev neprevidnega kolesarja 531etna vini-čarka Alojzija Goričanova iz LimbuSa, ki je dobila pri padcu poškodbe na glavi in rokah. — Na Tržaški cesti sta trčila kolesarja Ivan Herc in Franc GerliČ. Oba vp^ata občutne poškodbe po vsem telesu. m— Drobne vesti. V tukajšnjo bolnico so prepeljali 561etnega viničarja Štefana Brusa iz Jurjevskega dola, ki ga je neki moški udaril z ročico po glavi. — Trgovcu Antonu Pošu iz Aleksandrove 27 je neznani tat ukradel kolo znamke > On ta rio« z evid. štev. 24.999. — Delavcu Vinku Orenbergu iz Peker je izginilo iz stanovanja par čevljev. — V Cerkven jaku so našli orožniki ob priliki hišne preiskave pri nekem Jerneju Zimiču 200 kg betonskega železa, ki je bilo pred tedni ukradeno trgovcu Josipu Tušaku v Cerkven jaku v Slovenskih goricah. Zimiča so orožniki aretirali ter ga prepeljali v mariborske sodne zapore. — S konja je padel 37-letni Jakob Orač, ki je obležal z natrto hrbtenico in zlomljeno desnico. Orač se zdravi v bolnici. m— 1000 Htrov vina uničenih. Finančni organi so zaplenili pri Ruperčah nekemu tamošnjemu posestniku 5 sodov s 750 Utrl vina. ki jih je posestnik hotel vtihotapiti v Maribor. Prav tako so zaplenila oblastva pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah nekemu posestniku 250 litrov vina, ki jib je hotel odposlati nekemu mariborskemu gostilničarju. Zaplenjeno vino so analizirali ter se je izkazalo, da gre za šmar-nico, ki so jo uničili z izlitjem. Oba posestnika sta bila ovadena državnemu tožilstvu. m— Pokvarjena mladina. Državnemu tožilstvu je bila prijavljena neka lll*tna deklica iz okolice Maribora, I * 1» ^ - "Jadrana« in >NanosaTriglavu *t in sicer v dneh 17.. 20, 21. in 23. t. m. ob običajni vstopnini. Občinstvo se poziva da doprinese svoj delež RK ter m tem podpre človekoljubno delovanje te ustanove v resnih časih. Težka izguba je zadela našo javnost posebno pa okoliško kmetiško prebivalstvo z odhodom Ždvinozdravnika dr. Rutarja, Na lastno prošnjo je premeščen v Stično. Z njim odhaja lz kraja razborit človekoljub, izvrsten družabnik ter delaven član odbora Sokolskega društva. V štirih letih njegovega uspešnega delovanja v kraju, kjer si Je poiskal tudi življenjsko družico iz ugledne rodbine restavraterja g. Drnovška, si je pridobil nele izreden glas strokovnjaka v svojem poklicu, temveč je v srca naših kmetskih okoličanov pri ras tel tudi s svojo socialno miselnostjo, saj je neredko po težkem opravljenem delu bog ve kje daleč na Sv. Planini, kamor je bil klican sredi najslabše noči ali drugod ne samo prečrtal svoj račun, temveč revnemu kmetiču stisnil v roke še kakšnega kovača. Tako ga bodo težko pogrešali kot zdravnika in človeka plemenitega srca. Za njim bo hudo tudi Sokolu, kjer je zastavil vse svoje sile, težko bo številnim njegovim prijateljem in znancem. Stičanom moremo samo zavidati. V imenu vse javnoeti kličemo odhajajočemu tople besde slovesa želeč njemu ln soprogi vso srečo in uspeh na novem mestu z zagotovilom, da ju ne bomo nikoli pozabili, kajti odpeljal nam je iz naše srede tudi gospo Ivanko, požrtvovalno sokolsko delavko ter nam bosta s tem manjkala kar dva. Ugledni dr. Rutar je prišel k nam pred štirimi leti 15 septembra, s katerim dnem se od nas tudi poslovi. Zdravo! Srečno! »Slovenski narod« morete odslej kupiti v trafiki slepega Mme nasproti pošte. S tem smo ustregli želji mnogoterih, ki bi si radi tu in tam kupili izvod z zadnjo aktualno vsebino, ki je temu listu dosegljiva, ker izhaja popoldne. šolstvo — NajVpša zabava 5* glasba in najbolj-1 p-»uk v glasbi nudi šola Glasbene Matice ljubljar.sk* ki že 58 leto skrha za sistematično glasbeno vzgojo Slovencev. Vpis na Šolo je še vedno mogoč. Pouk pa se je že pričel. Na visok© šolo državne glasbene akademije v Ljubljani bo vpisovanje za šolsko leto 1939-40 v sledečem redu: Novovsfn-pivši slušatelji se morajo prijaviti zaradi sprejemnega izpita najkasneje do vključno 25. sept. Sprejemni izpiti bodo od 26. do 30. sept.. dan in ura bo objavljena na službeni deski. Slušatelji, ki so obiskovali v šolskem letu 1938-39 visoko šolo ali pedagoški oddelek, se morajo vpisati od 1. do 15. oktobra t. 1. Na srednjo glasbeno Rolo Je vpisovaaje mogoče do vštevst 15. t. m. Redni pouk se bo začel 18 t. m. Razdelitev tn določitev urnika bo 18. t. m. popoldne ob pol 17. uri v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Ortopedski odeek Državne šolske poliklinike v Ljubljen! javlja, da je vpisovanje k ortopedski gimnastiki vsak torek in četrtek od 3. do 5. ure popoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica, ""1AGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«t sreda, 13. septembra 1939. Stav. 207 Radijska vojna Močnejše postaje ali motnje — to je zdaj vprašanje! Zadnja leta izkoriščajo vse države svoje radiopostaje v čedalje večji meri v propagandne namene. Zdaj. ko so diplomatsko vojno zamenjale bojne operacije pa je rad opropaganca zavzela obseg ki ga nihče m pričakoval Postaje vojskujočih se držav so »civilni« program skrčile na miiiimum in oddajajo preko Tvojih postaj večinoma samo situacijska poročila s front ter vobee stvari, ki so v kakrsnemKOli odnosu z vojno ter z novim: prilikami, ki jih je vojna prinesla s seboj. Na eni in na drugi strani se dobro zavedajo kako nevarno orožje so dobro organizirane radioo-idaje, ako se posreči, spraviti jih neposredno na uho poslušalcem v nasprotnem taboru. Zaradi tega so radio-emisije. ki jih lahko zasledujemo te dni. namenjene ne samo domaćemu, ampak precej tudi tujemu poslušalstvu za mejami. Tu pa se dele oddajne postaje v glavnem v dva tabora: v pristaje, ki oddajajo na normalnih valovih ter v kratkovalovne pr.staje. Ker se slišijo normalnova-lovne postaje na večje daljave samo ponoči, je nj hova propagandna moč za inozemstvo časovno precej omejena. Zaradi tega se postaje na normalnih valovih še zmerom uporabljajo za oddaje bolj jokalnega pomena, namenjene v prvi vrsti domačemu prebivalstvu in oddajajo le ponoči inozemskim poslušalcem namenjene vesti. S kratkovalovnimi postajami pa je povsem drug-ače. Ker se da s kratkimi valovi premostiti vsaka oddaljenost ob poljubnem dnevnem času. se je propaganda vrsrla zdaj v prvi vrsti na te valove in zadnji čas smo imeli pril ko slišati celo vrsto novih postaj, ki so bile kar Čez noč pritegnjene v propagandno službo. V kratkovalovnem pasu se nam v bližnjem času obetajo n?dvomno še velika iznenađenja. T>očim v pasu normalnih valovnih dolžrn ni prav nobenega razpoloženega mesta več za kako novo oddajno postajo, se jih v pasu kratkih valov lahko vrine še cela vrsta. To možnost bosta vojskujoča se tabora nedvomno dobro izkoristila. Pričakovat' moramo na^almje močno oboroževanje v etru nada lin jih kratkovalovnih odda inih postaj ki bodo poskušale priboriti svojemu glasu v etru predominan*ni položaj. Tendenca gre za tem, da mora poslušalec pri svojem aparatu na vsak obrat gumba zadeti na oddamo postajo, ki bo s svojo jakostjo tako prevladovala, da bo poslušalec nekako avtomatično moral ob-sedeti na njej. Seveda si bosta to osvoje van je poslušalstva prizadevala doseči v enaki meri oba tabora, kar bo šlo le na ta način, da se bo stalno večalo na obeh straneh tako število, kakor tudi jakost oddajnih postaj. Prvo fazo te tekme lahko že zdaj zasledujemo. Oddajne postaje, ki so oddajale poprej samo po nekaj ur dnevno ter posebej za to ali ono prekomorsko deželo, so zdaj v obratu dva ali celo trikrat delj časa na dan in tudi krajevno njih oddaje niso več omejene, ampak so vodstva vesela, da najdejo voljno uho kadarkoli in kjerkoli na zemeljski krogli. Kdo bo slednjič ostal v tej oboroževalni tekmi v etru zmagovalec, je težko reči: Mogoče pa je. da se bo ta tekma v svoji drugi fazi vsaj začasno celo izpreme-nila. Namesto zmerom večjega ojačevanja oddajnih postaj bosta morda poskušala sovražna tabora oddaje drug drugemu motiti. Seveda pa so tudi za motnje potrebne oddajne postaje. V tem primeru bi potreboval nasprotnik toliko oddajnih postaj, kolikor njih iz nasprotnega tabora prevpiti s svojimi motnjami. Ta način diovone torej ne bi bil nič cenejši od prvega, najbrže pa dosti manj uspešen. Po dosedanjih izkušnjah namreč ni tako lahko doseči, da bi se dve postaji. lCi oddajata v različnih mestih, v nekem kraja enako močno čuli. Ce gre za večje razdalje, je prav verjetno, da se ena postaja tovrstno sliši, druga, ki naj bd jo motila rm istem valu, pa sploh ne. Zaradi tega bo skoraj nemogoče doseči, da izmed večjega Števila oddajnih postaj z istim sporedom ne bi vsaj ena nemoteno prodrla a svojim glasom na »sovražno ozemlje«. S tem seveda postane ves dragi sistem mo-tilnih postaj docela iluzoren. In prav 1z razloga, ker pomeni močan sistem kratkovalovnih postaj glas, ki ga nasprotni tabor skoraj ne more udušiti, najbrže nobena stran z motnjami oddajnih postaj na normalnih valovih, ki so mnogo manj nevarne, niti resno poskušala ne bo. Najbolj verjetna prognoza o bodočem razpletu vojne v etru bi bila torej ta, da bosta oba tabora poskušala v kratkovalovnem pasu število hi moč svojih oddajnih postaj tako stopnjevati, da bo poslušalec neizbežno uklenjen v oblast njihovega glasu, kamorkoli bo že zasukal gumb svojega sprejemnega aparata —jn. Kđo vodi francosko vojsko M " ~"">?1ifft - vojak in filozof, ki skrbi za varnost Franeije Vrhovn poveljn k francoske armade general Ka urice Ga: lin se je rodil 20. septembra 1. 1872. v Parizu. Njegov oče je bil Flamec, mati pa Loren^anka. Gamelinov oče je bil oficir, ki se je odlikoval v bojih pri Solfermu. kjer je bil tudi nudo ranjen. Dekliško ime matere je bilo Uhrich, njen oče je živel v Strasbourgu, njen stari oče pa je bil francoski general Uhrich zadnji guverner Strasbourga pred letom 1871. Mauriee Gamelin Igra usode je hotela, da se je general Gamelin rodil na bulvarju Saint Germain v hiši nasproti francoskega vojnega ministrstva. V šoli je Mauriee Gamelin odlično napredoval, posebno sta ga cenila profesor za literaturo Rene Doumic in profesor za zgodovino Baudrillard. Posebno nagnjenje je mladi Gamelin kazal za filozofijo, še danes so mu filozofske knjige najljubše v urah odmora. Med svetovno vojno so ga tovariši v generalskem štabu dostikrat opazovali, ko je prebiral knjige svojega najljubšega filozofa Berg-sona.V prostem času je generalštabni oficir Gamelin med svetovno vojno rad kramljal s tovariši o Bergsonu tako, da so hudomušneži ugotovili, da je francoski generalni štab s šefom Joffrom na čelu postal >bergsonovski«, odkar mu je bil dodeljen Gamelin. Kljub izrazitemu nagnjenju za literaturo in filozofijo pa je Gamelin Čutil v sebi še močnejše nagnenje za vojaški poklic 19 let mu je bilo, ko je vstopil v znano francosko vojaško pripravljalno akademijo v Saint Cyru. Leta 1893. je bil imenovan za podporočnika in dodeljen alžirskim strelcem v Alžiru. Poverili so mu geodetična in topografska dela v Alžiru in Tunisu, Tri leta je v severni Afriki prebil mladi poročnik Gamelin in sd pridobil popolno geografsko znanje. Pozneje je Gamelin opravljal geodetska in topografska dela tudi ob evropskih mejah Francije. Pridobil si je sloves, da je francoski oficir, ki pozna najbolj popolno do najmanjših podrobnosti geografske in topografske razmere obmejne Francije. Leta 1904. je odšel Gamelin kot stotnik v Vogeze, kjer je bil dodeljen kot ordo-nančni oficir generalu Joffru. Ta služba je bila za poznejšo Gamelin ovo vojaško kariero izredno važna. Gamelin je postal kmalu Joffrova desna roka, Joffrov svetovalec, dober prijatelj in zaupnik. Gamelin je sledil Joffru na najvišja mesta v vojnem ministrstvu. Ločil se je od poznejšega maršala Joffra dve leti pred začetkom svetovne vojne. Leta 1915. je Game-lin napredoval in postal šef operacijskega oddelka francoskega generalnega sftaba. Leta 1916. se je prostovoljno javil za službo na fronti. Joffre ga je nerad poslal na fronto, a ustregel je Gamelinovi želj L V Alzaciji in ob Sommi se je polkovnik Gamelin junaško boril s sovražnikom in je bol dvakrat odlikovan. 10. decembra 1916. je Gamelin napredoval v brigadne ga generala. Star je bil šele 44 let. Joffre tedaj ni bil več šef francoskega generalnega štaba. Na njegovo mesto je prišel general Nivelle. Gamelin je bil imenovan za šefa generalnega štaba pod vodstvom generala Michelera, 7. maja 1917. je bil general Gamelin zopet na fronti, vodil je operacije kot poveljnik devete divizije do zavezniške zmage leta 1918. Gamelinova divizija se je borila na 10 do 18 km dolgi fronti proti šestim nemškim divizijam. Nemci so ze na levem in desnem krilu začeli obkoljevati francosko divizijo Gamelin se je odločil za protinapad in je vedel, da pomeni ta odločitev popolno zmago, ali pa popolen poraz. Protinapad se je posrečil in Gamelin je rešil celotno divizijo. Z genialno strateško potezo je general Gamelin tedaj doikazal, da je mogoče premagati sovražnika, če tudi je v premoči in v boljših pozicijah. dolžnosti kot poveljnika celotne francoske armade general George, ki je tal sodelavec maršala Focha In general CoLson, ki je bil sodelavec maršala Peta ina. Vsa Francija je prepričana, da bodo nasledni- ki slavnih vojskovodij Joffra, Focha in Peta ina, to so Gamelin, Georges in Col-son, kakor njib učitelji, vodili francosko armado vedno samo k zmagi Lov Nevilla Hendersona ki kljub svoji diplomatski hladnokrvnosti ni mogel preprečiti grmenja topov Neville Hend-erson. bivši angleški po-v Berlin«, ki je vodil usodna poga- janja med Anglijo, Francijo in Nemčijo pred začetkom vojne na Poljskem, je v svoji diplomatski karieri prepotoval že skoraj ves svet. Preden je bil imenovan za poslanika v Berlinu, je bil posl iik v vseh večjih glavnih mestih v Evropi in Aziji. Hendersonova najizrazitejša poteza v značaju je prisebnost in hladnokrvnost. Hladnokrvnost je osnovna in glavna lastnost, ki jo mora imeti človek v našem poklicu, je nekoć dejal Hcnderson Dokler diplomat ohrani hladno kri in ima v oblasti svoje živce, ne govorijo topovi. Svoj prosti čas Hcnderson navadno prebije na lovu in s sportom. V zadnjih tednih svojega bivanj* v Berlinu seveda ni utegnil gojiti sporta in tudi ne hoditi na lov Nekaj dni pred /aCetkom vojnega stanja med Nemčijo in Anglijo je neki diplomat Hendersona povabil na lov. Hendcrson se ni odz\ai vabilu Svoj* mu tajniku je tedaj rekel: Kaj na lov! Trenutno se ukvarjam z lovom na črne oblake, ki se zbirajo nad Evropo. General Georges Po premirju je hO general Gamelin vodja vojaških, misij ▼ Braziliji in v Siriji. Leta 1929. je bfl poveljnik 20. armadne-ga zbora v Nancvju, leta 1930. je bil dodeljen zopet generalnemu Štabu, kjer je naslednje leto postal sef. Gamelinova zasluga je, da se Francija danes lahko brani za nepremagljivimi utrdbami. Ob strani mu stojita pri izvrševanju odgovorne Sreda, 13. septembra 12: Poskočni napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan in A. Stanko). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Camera obscura (izdelava in uporaba) g. Miroslav Zor. — 18.20: Plošče — 1S.40: Stari slovenski ljudski plesi (g. Boris Orel) — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Srbska vojska za časa Karadjordja (dr. Drag. Stranjakovič). — 20: Koncert Ljub Ijanskega zvona. — 20 45: Za razvedrilo (plošče). — 21.10: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Na plesi (plošče). Četrtek, 14 septembra 12: Naši pevci pojo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Za zabavo igra radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Operni trio (gg. SI. Marin, L. Comelli. L Krmpotič). — 18 40: Slovenščina za Slovence (g. dr K Kolanč) — 1Q: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 1^.40: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 20: Sramel kvar tet »Murnček«. — 20.45 Reproduciran simfonični koncert. — 22. Napovedi poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra Petek, 15. septembra 12: Naše pesmi (plošče). — 12.45 Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Slovenska glasba (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura Obiski pri naših materah (gdč. Anica Lcban). — 1*20: \Ya1d-teuflovi valčki (plošče). — 19. Napovedi, poročila. — 10.30: Kotiček SPI V Slovenski planinci v bolgarskih plannah (g Mar-sel Ivo). — 19.40: Nac ura Sveta gora in na njej samostan Hilendar (Branko Mašič, knjiž.) Zgb. — 20: Kencert moškega zbora »Sloge«. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. MALI OGLASI Jeseda 50 par, davek posebej Preklici izjave Deseda Din 1.— davek posebej. 4a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit mamico — Popustov za male oglase ne priznamo RAzno Besede 50 par. davek posebej Najmanjši znesek s Din Male oglase »Slov. Narod« sprejema oprava do 9. are dopoldne. PO PRIZNAJMO NTZKJJB UENAH si nabavite aajboljse moaitt jpieKft, perilo in vsa praJcUčn* oblačila pn PRBSKKftJ U, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 i. i FOTOAPARAT super val »Valdina« sem izgubil 12. t. m. zvečer od Kongresnega trga do Starega trga. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi od 7. do 13. ure, Bolničar, Pokojninski zavod. 2732 KLIŠEJE C* ENO .;- VECBAfcVNE JUGOGKAHKA SV PETfrA NASIP ZJ 60 PAR ENTLAN JE izuriranje. vezenje zaves, pe-•ila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din >Julijana«, Gosposvetska c 12 8. T PRODAM OREHOVA JEDRCA IN MED dobite najceneje v »Medarni«, Ljubljana, Židovska uL 6. 45. T OREHI NOVI I-a kg din 5.50, vreče 50 kg. franko podvoz razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. 2724 PRODAM TRGATEV okoli 40 hI v vinogradu v okolici fimarja pri Jelšah. Notar Jagodic, Velike Lašče. 2735 NEKAJ ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprejmem za vse vrste dela te stroke. Anton Ješe, izdelovanje čevljev, Tržič. Istotam sprejmem tudi trgovsko naobraženo žensko moč, ki je verzirana v korespondenci in knjigovodstvu. 2723 DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA mlajša, za stalno delo takoj sprejmem. Zorko, Senovo, Raj-henburg. 2727 W?8 SOBE nm LEPO OHtKMI.IK.NO SOBO za samca v centru mosta, po možnosti s posebnim vhodom in uporabo kopalniee iščem t;»koj. Naslov v upravi. 2734 oglašuj v mali oglasnik »Slov. Naroda« NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA )• NAŠ VAL SPOREDI svropskln radijskih postaj na vseh veJorOi, roman, novela, modni pregled, novic* ls radijskega svet** rUmsks smotra, nagradni UPRAVA: Ljubljana, Knafljev* oflen a. If—nrrn naročnina samo 12.— dinarje*. Makulaturu! mnir proda oprava „Slovenskega Nareda44 Ljubljana! Knafljeva ulica štev. 5 A P MFl?;iKOVi 47 ZAGONETNA SMRT S2A KOSTROVA ROMAN — Upam, da ste temeljito pregnali svoj privid, ko je vam zadišalo po istem parfumu več sto kilometrov od tod, — je pripomnil knez z enako ironijo. — Nasprotno, utemeljen je sum, da je bila tam. — Na čem je utemeljen ta sum? — V prvi vrsti na laži Ariadne Georgijevne. — Ona ni zmožna laži. — Takoj se boste prepričali, če res ni zmožna laži. Sama je trdila, da se je odpeljala na dan pogreba v Kozmo-Demjansk na božjo pot v samostan, ker je njena teta prednica. Ko se je vrnila, mi je podrobno pravila o svojem bivanju v samostanu. V zadnjih štiriindvajsetih urah sem imel zvezo z Kozmo-Demjanskom, kamor sem večkrat brzojavil. Ne samo, da je ni bilo tam. temveč so v samostanu sploh prvič slišali o dekletu tega imena. To mi je potrdil tudi pogovor z Berloginom. — Z Berloginom? Kje sta se pa mogla srečati? In kaj more imeti skupnega z Ariadno Georgi-jevno? _ Kaj je med njima skupnega, k temu se Še povrneva. Srečala sva se v vaši nižnjenovgorodski pisarni. Pravila mi je, da se je sestajala z njim v Kozmo-Demjansku med svojim obiskom vsak dan, on mi je pa odločno zatrjeval, da je tam sploh ni videl. — Ce je to res, da je ni bilo tam, zakaj bi morala biti prav v tistem mestu, kjer biva Rožnov, ne pa v katerem drugem? — je ugovarjal knez že brez ironije. — Iz napovedi Rožnova je bilo razvidno, da je prispela istočasno z menoj v mesto neka oseba, ki mu je ponujala sto tisoč rubljev in odhod v Italijo. Zato je zahtevala od njega samo soglasje v neki zadevi. On je pa to odklonil, ker ni hotel slediti usodi vašega brata. Zadnje dni so videli Rožnova v družbi dame, zastrtega obraza, po postavi močno podobne Ariadni Georgijevni. — Cujte, Ivan Grigorjevič, — ga je prekinil knez, — vse, kar mi tu pravite, so same domneve in nič drugega. Priznajte pa sami, da Ariadna Ge-orgijevna v nobenem primeru ni mogla imeti interesa na smrti mojega brata. Nobenega povoda ni mogla imeti za ta umor. Cemu bi si želela to smrt? Da bi se polastila denarja? Saj ga je trdovratno odklanjala. — Nazadnje je pa vendarle privolila, da ga sprejme, — je ugovarjal Murzajev. — Od vas je sprejela celo nekaj na račun. — Da, toda koliko truda sem moral zastaviti, da sem jo pripravil do tega. Po cele ure sem ji prigovarjal, jo prosil in ji grozil, toda vse je bilo zaman. Šele ko sem jo jel rotiti, naj izpolni zadnjo željo mojega brata, svojega ženina, ki jo je izrazil v svojem pismu, sem končno zlomil njen cdpor. — To pismo je ponarejeno, — je dejal Murzajev. — Kaaaj? — Ponavljam, da je to pismo ponarejeno in da ga je ponaredil isti Rožnov, ki je ponaredil t adi tisto kratko predsmrtno sporočilo in pismo lažne Tanje. — Oprostite, zakaj govorite tako prenagleno, — se je jel razburjati Oleg Kirilovič. — Saj pismo ni bilo najdeno v vili za gozdom, temveč tu v te i hiši, v predalčku pisalne mize. Kakšen je vaš odgovor na vprašanje, kako bi moglo priti pismo v zaklenjeni predalček in da bi poleg tega ležala še pod drugimi listinami. — Mar ta obleka ni bila zaklenjena, pa smo se je tudi polastili. Na enak način je moglo biti tudi pismo položeno v zaklenjen predalček pisalne mize. Iz tega so nastali ukradeni ključi in vitrini. — Prvič ni verjetno, da bi znala ravnati s takim orožjem, — se je razburjal knez Oleg Kirilovič. — Saj pismo ni bilo najdeno v vili za gozdom, temveč tu v tej hiši, v predalčku pisalne mize. Kakšen je vas odgovor na vprašanje, kako bi moglo priti pismo v zaklenjeni predalček in da bi poleg tega ležala še pod drugimi listinami. — Mar ta obleka ni bila zaklenjena, pa smo se je tudi polastili. Na enak način je moglo biti tudi pismo položeno v zaklenjen predalček pisalne mize. Iz tega so nastali ukradeni ključi in vitrihi. — Prvič ni verjetno, da bi znala ravnati s takim orožjem, — se je razburil knez, — drugič pa za to ni imela časa. Dokler je bil moj brat še živ, tega sploh ni mogla storiti. Kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil moj brat našel podobno pismo? Po njegovi smrti je pa pred mojim prihodom ni bilo tu. — Bila je, — je dejal Murzajev. — Na svoj god, drugi dan po umoru je bila tu v kabinetu čisto sama. Toliko časa zadostuje za tak čin. — In vendar se motite, — je vztrajal knez na svojem. — Poznam zelo dobro podpis svojega brata. To pismo je pisal on sam. — Ponarejeno pismo ni le moja domneva, temveč je to ugotovil izvedenec Gromov. Olegu Kiriloviču se je še bolj zmračil obraz in nekaj časa je molčal. — Ne morem verjeti, da bi bila tako pretkana in da bi igrala vpričo mene več dni tako komedijo nesrečne neveste, — je vzkliknil. — Mar ni storil vsega tega, tudi umora, sam Rožnov, če je zapleten v to? — Ne, ker ga ni bilo tu. Sicer pa svojoga mesta sploh ni zapustil. Kar se pa tiče igrane komedije, se prepričajte sami, da zna igrati tudi tragikomedijo. Vloga Rožnova je bila samo v pripravi rekvizitov za inscenacijo prizora samomora. Ponaredil je pisma in preskrbel je tudi strup, ki ga je nasula zločinska roka v jaj .ni konjak. — On da bi bil preskrbel strup? Od kod? — Ukradel ga je iz gimnazijskega laboratorija, kjer je bil takrat profesor. — Cujte, Ivan, Grigorjevič, če je on preskrbel strup, potem je možno, da ga je tudi sam natresel v konjak. — Ne, Oleg Kirilovič, on je pri tem samo pomagal, kar je lastnoročno dokazano po morilcu. — Lastnoročno? — Da, Rožnov ima samo roke umazane od črnila, dočim ima tisti, ki mu je pisal to pismo, roke okrvavljene, — je dejal Murzajev in pomolil nek dopis, ki sta £a bila našla Rvbakov in Skalski v Rožnovem suknjiču. Ureiuje Josip Zupančič U Za •Narodno tiskarno" Fran Jem V Za upravo bi toseratni del Usta Oton Christot // Vsi v Ljubljani Srev 20/ Strem 3 DNEVNE VESTI — Farmacevtski oddelek na medicinski fakulteti v Beogradu bo pričel poslovat- s pnćetkom šolskega leta 1939-40. Rektorat beograjske univerze obvešča vse interesente, da bo vpisovanje na farmacevtskem odseku od 25. septembra do 5. oktobra. Za vpis na oddelek ni potrebna praksa v lekarni. — »Sladkorna skrb« v Zagrebu odpravljena. Danes so domače sladkorne tovarne poslale v Zagreb toliko vagonov sladkorja, da Zagrebčani ne bodo več v skrbeh in se bodo lahko založili s potrebnimi količinami sladkorja. Zagreb z okolico porabi na mesec do 50 vagonov sladkorja. Na debelo prodajajo zagrebški trgovci kristalni sladkor po 12.25 din, sladkor v kockah pa po 14.10 din. V nadrobni prodaji stane kristalni sladkor 13 din, sladkor v kockah pa 15 din kg. — Za 2,000.000 din škode na Sušakn. Do tal je pogorelo veliko skladišče bencina, petroleja in nafte na Sušaku, ki je bilo last tvrdke Columbo in Richtmann. Skl idišče je imelo v najemu podjetje Ju-goshell. Domnevalo, da je požar nastal v skladišču za bencin. Ogenj je uničil vagon petroleja, vagon mešanega bencina, pol vagona avionskega bencina. 2 vagona nafte, vagon disulina in 3 vagone olja, ter ves inventar. Celotno škodo cenijo na 2 mil jona din. Sama zgradba skladišča iz armiranega betona je bila ocenjena na SOO.000 din. Gasilcem se je posrečilo nevaren požar lokalizirati. V nevarnosti so bila vsa velika skladišča v bližini, v katerih so bile zaloge bencina, nafte, petro-leja in drugega blaga. Naročniki „Slov. Naroda" v Kozarjah in na Brezovici bodo odslej prejemali »Slovenski Narod« na tlom po raznašalkL Novi naročniki se lahko naroče na »Slovenski Narod« tudi pri raznašalki. Uspeli poizkus; z našim lignitom. Iz Sarajeva poročajo, da so popolnoma uspeli poizkusi za pridobivanje koksa iz našega lignita. Poizkuse so delali več let v laboratoriju v Varešu. Zastopniki tvrdke, ki je lastnica patenta, so bili pri poizkusih, udeleženi. Za našo železno industrijo je uspeh velikega pomena, ker doslej nismo smotreno izkoriščali naš domači premi _ m smo morali uvažati precejšnje koli«: ne koksa. Podjetje Jugoslovenski čelik bo zgradilo tovarno za pretvarjanje lignita, v koks in za izko.'ičanje kemijskih produktov, k'i se dobivajo pri pridobivanju koksa iz navadnega premoga. Proga Karlovac—Bihač bo stala 230 milijonov din. Te dni so začeli graditi progo Karlovac—Slun—-Bihać. Progo gradi podjetje ing. Helsmann iz Zagreba. Nova r>roga teče skozi Koransko dolino. Potrebno bo zgraditi več tunelov, viaduktov in mostov ter nasipov. Stroški za progo so pror^čunjeni na 230.000.000 din. Progo so začeli graditi pri Km jaku. — Najlepše razvedrilo v deževni jeseni in ob zimskih večerih je obisk gledaliških predstav. Ravno v današnjih Časih so najbolj kulturna zabava, ki nudi intiligentom in preprostejšim slojem najlepšo duševno fa ano. Opozarjamo na izredne ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma. Brezobvez-no dobite vse informacije v veži dramske-g J.edališča. kjer sprejemajo do vštevsi 16. t. rm vsak od 10. do 12. in od 15. do 17. ure nove abonente, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, deloma oblačno vreme, ponekod ob deževalo. Včeraj je znašala r.aiv:šja temperatura v Zagrebu, Beogradu in Splitu 29, v Sarajevu 28, v Mariboru 27.G. v Dubrovniku 27. v Ljubljani in Kirm-boru 26. na Rabu 24. na Visu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75S.3, temperatura je znašala 16.3. — Zločin zaradi 5 din. Pred zagrebslcim velikim kazenskim senatom se je pričela razprava proti delavcu Maksu Temisto-km. ki je bil rojen v Clevelandu in izhaja iz grške rodbine, pristojen pa je v Zagreb, Temistokle je na Maksimirski cesti pred tedni zaklal delavca Mija Cimaš a, ker mu Cimaš ni hotel posoditi 5 din. Obtoženec se je zagovarjal, da je storil zločin v pijanosti. Razprava je bila preložena, ker mora sodišče zaslišati Se nekatere priče, ki so videle, kako se je zločin dogodil. * Vpisovanje v enoletno drž. priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, s pravico javnosti. Ljubljana, Domobranska cesta 15. se vrši redno do konca tega tedna, ker je otvor jen še en oddelek. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne in popoldne, šolnina, je zmerna! Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago! Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi, znan po svoji solidnOsti in odličnih uspeh'h. (—) — Samomor ubijalca. Posestnik Tvan Gojak iz Zastinja pri Karlovcu je včeraj skočil z II. nadstropja okrožnega sodišča v Karlovcu ter obležal na dvorišču poslopja mrtev. Gojka so zjutraj pripeljali v preiskovalni zapor zaradi zločina, ki ga je storil 10. t. m. v Zastinju. Iz maščeval, nosti je iLstrelil svojega soseda, pred 14 leti pa je v prepiru ubil tudi sosedovo sestro. Ubijalec se je razgovarjal s svojim branilcem na hodniku, ko pa se je paznik za trenutek odstranil, se je Gojak vrgel skozi okno. — Funte je ukradel. Varnostna oblastva Iščejo mornariškega oficirja Laszla Zom-borvja. ki živi stalno v Budimpešti in ki je oni dan vzel Otonu VajzenŠtajnu iz Su-botice listnico s 50 angleškimi funti, vrednimi nad 12.000 din. Zomborv je pobegnil nekam proti Hrvatski in ga doslej še niso mogli izslediti. — Najcenejši Krojači. Najcenejši so brez dvoma krojači v Bitolju, ki izdelajo hlače za pol dinarja, celo obleko pa za 12 din. Za tako ceno so se ponudili na javni licitaciji biteljskega bogoslovja 4 krojači, ko je bogoslovje zahtevalo ponudbe za izdelavo uniform za svoje gojence. Bogoslovje je imelo v proračunu za te izdatke vsoto 35.OO0 din. krojači pa so prevzeli delo za skupno 3777 din. — Pogrešana delavka, v začetku meseca je neznano kam odfla od doma 181etna Anica štembal iz Tomačcvega, ki je bila zaposlena kot delavka nekje v okolici. Pogrešana je velika, močne postave ter je bila oblečena pri svojem odhodu v temno modro obleko. _ Poškodovanec na prog*. Davi ob 6.30 je bila reševalna postaja obveščena, da leži ob progi proti Škofljici neznan ponesrečenec. Reševalci so takoj odhiteli z av. tomobilom v Škofljico, kjer so naložili ponesrečenca, ki je bil nezavesten in je imel na temenu veliko rano ter ga odpeljali v bolnico. Po dokumentih, ki so jih našli pri ponesrečencu, so ugotovili, da je to 731etni posestnik Kdnig iz Starega loga pri Kočevju. Kako se je ponesrečil, še ni ugotovljeno, najbrže pa je padel iz vlaka. — Drzna tatvina v vlaku. V vlaku med Vinkovci in Vukovarom je bil okra d en so-dn k v pok. Nikola Igić. žepar mu je odnesel 8900 din v gotovini in šatuljo z zlatnino v vrednosti okrog 50.000 din. — Potnlloščen morilec Kasacijsko sodišče je spremenilo smrtno obsodbo, na katero je bil obsojen pred okrožnim sodiščem v šabcu delavec Peter Svilokos na doživljenjsko robijo. Svilokos je 27. maja v Mitrovici z nožem umoril Marijo Zora-novič. s katero je dve leti živel v divjem zakonu. Iz L*«kM*ne —lj Zanimiva izložba slovenskega narodnega blaga. Tujskoprometna zveza, zast. Putnik je v enem svojem izložbenem oknu v Ljubljani na Tvrševi cesti 11 razstavila prav okusne slovenske narodne izdelke, med njimi nekatere ljubke starinske originale. Posebno zanimiva ie stara kmetska skrinja z motivom iz življenja Martina Krpana. Material za to izložbo, ki vzbuja splošno zanimanje, sta dostavili tvrdki >Lectarija« in »Tizian«. Zamisel Tujsko-prometne zveze, ki hoče v svojih izložbah opozarjati na naše narodno blago, je prav simpatična. Gotovo si bodo Ljubljančani te izložbe vedno z veseljem ogledovali. —lj Gosposka ulica je morda, svoj čas zaslutila to ime, ka-meje pa oolsra leta gotovo ne. Hse v tej ulici so bile prilično zanemarjene in šele v zadnjem Saša so dobile povečini vse tudi lepše vnanje lice. Cestišče v tej ulici je bl7o po navadi silno zanemarjeno in razkopano. sedaj pa. ko so uredil* kanalizacijo in položili kabel, so pričeli tudi uravnavati in utrjevati oest'-šče. Ulica bo v vsej dolžrni, potem ko utrdijo cestišče, tudi tlakovana. DAME IN GOSPODJE« ki ljubijo čistočo in zdravje telesa, čistočo in dolgotrajnost obutve in perila, uporabljajo samo S A N O P E D —lj Ogenj na Marijinem trgu. Včeraj popoldne okrog 15. se je pričel iz znane trgovine Ivanke šmalčeve na Marijinem trgu nenadoma valiti dim. Pričelo je go- Danes premiera duhovite veseloigre z ljubko Francozinjo Ona hOČe —' On pa nOČe... DanielleDarrieiuc Prvi in edin! ameriški film s popularno umetnico! 50 milijonov Francozov je občudovalo svojo rojakinjo v tem ljubkem in zabavnem filmu PREDSTAVE OB 16., 19. IN 81. URI KINO UNION - TeL 23-21 reti v kleti in je dim kmalu bušil tudi v trgovino. O požaru so bili takoj obveščeni mestni gasilci, ki so bili že po nekaj minutah na mestu. Gasilci so ugotovili, da so se vneli v kleti prazni zaboji, škatle za klobuke in slama za pakiranje. Gasilci so ogenj hitro udušili in odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. —lj Zanemarjena struga Ljubljanice. O strugi Ljubljanice je bilo izrečenih že ve-l:ko besed pred in po regulaciji. Sedaj, ko imamo vendar regulirano strugo, se nabira v njej sama nesnaga, v kateri je najbolj Idealno kotišče komarjev in drugega mrčesa. Skoraj suha struga služT: tudi kot idealno smetišče za vso Ljubljano, smeti pa se nato na suhih otokih parijo na sobicu. Struga je zanemarjena vzdolž skozi mesto, najbolj pa menda bas sredi mesta, pod trimostjem, pod Čevljarskim mostom in pa seve tudi pod Zmajskim mostom. —lj Mali berači na posfa. številni mali berači so med poletjem skoro izginili z ulic in iz lokalov, sedaj z najstopajofio jesenjo pa so se spet pojavili v središču mesta. Razcapani otroci moledujejo sicer za kruh m vdirajo tudi v stanovanja, vendar jim očividno ne gre za kruh, ampak za denar. Ker se otroci-prosjak! vlačijo po mestu tudi ponoči Se v prav poznih urah, naj bi posegla vmes oblast. —lj Spet karambol na Resljevl cesti. Včeraj popoldne je prišlo na Resljevi cesti do hujšega karambola med nekim voznikom in avtomobil isto m. Avtomobflist je privozfl iz Slomškova ulice s precejšnjo brzino In se zaletel naravnost ▼ dvovprež-ni tovorni voz. Zaradi karambola se je avto precej poškodoval m so ga morali od-premiti s pomočjo drugega avtomobila v popravilo. —lj Usnje: Pitllnge, krom, boka, kru-pone, ERJAVEC trgovina usnja Stari trg, Ljubljana. —lj V Stritarjevi ulici It. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu &e sedaj nahaja ptik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne v eč na Starem trga. — Samo kvalitetna optika. —lj Pslhografolog Karmah sprejema obiske do 20. sept. od 9—12 in od 15—10 v Ljubljani, hotel »Socac, Sv. Petra cesta. am Stanovanjsko vprašanje v Zakaj primanjkuje stanovanj in kdo bi moral zidati V naslednjem priobčujemo dopis, ki smo ga prejeli z mestnega magistrata, ker menimo, da bo njegova vsebina zanimala Ljubljančane. Pripominjamo pa, da v bodoče ne bomo objavljali podobnih dopisov, ako bo g. mestni tiskovni referent pošiljal istočasno vsem listom enake dopise. Ljubljana, 12. septembra Družine z otroki se še vedno pritožujejo, da jim hišni gospodarji ne marajo dati stanovanj, čeprav se leto za letom o tem mnogo piše in Še več govori, pritožuje, zabavlja in tudi posreduje, vendar še vedno ne moremo govoriti o zboljšanju razmer. MordA se je stvar celo poslabšala, ker morajo že celo družine s samo po dvema otrokoma iskati gospodarja, ki je prijatelj otrok. Tako to vprašanje postaja vedno bolj pereče, ker so se vsi vplivi na hišne posestnike pokazali za neuspešne. Ker v Ljubljani še vedno primanjkuje stanovanj, tudi gospodarji še vedno lahko izbirajo stranke, zato se bodo pa tudi razmere družin z mnogo o*rok zboljšale šele tedaj, ko bo Ljubljana imela dosti ali celo preveč stanovanj. V tem pogledu je gotovo mestna občini ljubljanska storila svojo dolžnost. Navzlic temu je pa mestna občina pravkar dozidala prt potrebno veliko stanovanjsko kolonijo za Bež gradom z 48 stanovanji in z zavetiščem za 64 ctrok v posebnem poslopju. Tudi Pokojninski zavod je gotovo storil svojo dolžnost zlasti z blokom nebotičnika in s svojim zadnjim sklepom, da sezida seč stanovanjskih hiš na nunskem vrtu med Nunsko »d ?ubičcvo ulico. Železničir-jt so si postavili veliko kolonijo in tudi Vzajemna zavarovalnica je zgradila svojo kolonijo, prav tako so pa tudi vsaj nekateri denarni zavodi sezidali nekaj poslopij. Zbornica za trgovino, obit in industrijo in razni zavodi so precej zidali, vendar pa niti od daleč niso storili s' oje dolžnosti n. pr. oblasti in denarni zavodi ter podjetja, ki imajo svoje centrale drugje, pri nas pa delajo kupčije in spra\ijo prav mnogo denarja iz Ljubljane in Slovenije v druge banovine in tudi v inozemst\*o. Vsi. ki morajo mesece in mesece prosjačiti za stanovanja, naj zainteresirajo vso javnost, da bo pritisnila predvsem na tiste, ki imajo od Ljubljane in na?e banovine velike dobičke, investirati pa v Ljubljani po večini nočejo niti pare. Tedaj, ko bodo naši javni činitelji in naši gospodarski krogi z vso javnostjo vred dosegli investicijo pri nas zasluženega denarja v naših krajih, tedaj tudi materam mnogih otrok ne bo treba več moledovati okrog zakrknjenih gospodarjev, ker jim bodo gospodarji sami po znosnih cenah stanovanja ponujali. Predvsem naj pa zidajo stanovanjske hiše za svoje uslužbence tudi razni uradi, saj ni mogoče, da bi uslužbenec v težkih skrbeh za svojo družino mogel vse svoje moči posvečati svoji službi. Omenili smo impozantno železničarsko kolonijo, vendar je pa iz krogov nižjih uslužbencev državne železnice največ pritožb, da ne morejo dobiti stanovanj. Nekdaj so si tudi nižji železniški uslužbenci postavili lastne skromne domove in so tako predvsem železničarji sami s svojimi prihranki ustvarili cele dele mesta, n. pr. Rožno dolino in dele v Šiški. Dandanes nižji železniški uslužbenci ne morejo več zidati lastnih hišic in odločilni činitelji se morajo nazadnje spomniti tudi na nižje uslužbence, ko so že poskrbeli za uradni-štvo. S tem pa še nikakor ni rečeno, da bi bili drugi uradi storili svojo dolžnost, saj marsikateri še niso storili prav ničesar za svoje nižje uslužbenstvo in je med prosilci za mala in cenena mestna stanovanja vedno tako mnogo nižjih uslužbencev raznih ljubljanskih uradov, da mestna občina ljubljanska ne more niti svojih uslužbencev spraviti pod streho. Menda mestni občini ljubljanski nihče ne sme zameriti in bi ji delal največjo krivico z zabavljanjem, če bi morda v njenih hišah imeli prednost njeni uslužbenci in bi to popolnoma upravičeno načelo izvajala dosledno. Med tistimi, ki se kaj radi ponašajo s svojo srčno kulturo, so tudi hišni posestniki. Ce si pa dobri hišni posestniki hočejo obvarovati tak sloves, naj vplivajo na svoje prijatelje in tovariše, da ne bodo več zavračali družin z otroki. Časi se naglo spreminjajo in kmalu se lahko zgodi, da bodo taki gospodarji varovali prazne hiše in da bodo za njimi kazali s prsti tisti, katerim niso hoteli dati strehe. Nekaj velikih projektov za stanovanjske hiše smo sicer že omenili, vendar pa opozarjamo samo še na Južni trg, ki nam bo prav sredi mesta dal ogromno število stanovanj. Stvar je že tako dozorela, da uresničenje Južnega trga ni več vprašanje bodočnosti, temveč stvarnost prihodnjega leta, ki morajo z njo že danes računati predvsem hišni posestniki proti periferiji. Sedaj je še pravi čas, da si za več let zagotove stanovalce prav na ta način, če v svoje hiše z vrtovi sprejmejo družine z mnogo otrok. Edino zračna stanovanja in vriovi polni zdravih in veselih otroky so jamstvo za rentabilnost hiSic izven osrčja mesta! Iz Celia —c Zamenjate staro delavske knjižice! Predstojništvo mestne policije v Celju opo zarja vse prizadete osebe, da čimprej zamenjajo stare delavske knjižice za nove poslovne knjižice, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. —e Umrla j* v torek v Frankopanovi ulici 7 ga. Antonija Socherjeva, soproga trgovca g. Karla Socherja v Celju. Pogreb bo v četrtek ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem nase Iskreno sožalje! —c Napad In nesreča. Ko se je vračal 321etni delavec Rudolf Mitonj s Teharja v nedeljo i* st Jurija ob juž, žel. domov, ga je napadel neki moški s kamenjem ter ga močno poškodoval po glavi in očeh. V Celju se je 191etni avtomehaniški pomočnik Karel Novak po nesreči obstreHl v levo nogo pod kolenom. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. —c Na S le« in pol roblje je obsodilo okrožno sodišče v Celju v torek 3SU-tne-ga Rupe rta Fižohvka, pristojnega v Grajeno pri Ptuju in brez stalnega bivališča, ker je letos v mesecu juliju izvršil v Slovenjem Gradcu in na Zg. Polskavi pri Pragerskem več tatvin ter si prisvojil razno blago in gotovino v skupni vrednosti 8.410 d"n. ponaredil neko domovnico in se z neko drugo domovnico izdajal pod tuj n imenom. Po prestani kazni ga bodo pridržali v jetniSnici. Fižolnik je bil že 17 krat obsojen za raci tatvin in drugih zločinov. —c TattnsKl posli- V soboto je nekdo vlomil v sobo mesarskega pomočnika Valentina Vrečerja na Glavnem trgu št. 12 v Celju ter odnesel Vrečerju obleko, čev. lje. srebrno uro z zlato verižico ter samokres v »kupni vrednosti okrog 3.000 din. Policija je storilcu že na sledu. V ponedeljek zjutraj je Marija V. 1z Nakla pri Kranju ukradla pri bJaga.^i na celjski posti delavki Josipini Golobovi Iz Celja denarnico z 49 din gotovine in pobegnila. Policijski stražnik pa je storilko kmalu prijel in jo odvedel v zapor. Izkazalo se je, da zasleduje Marijo V. tud! zagrebška policija, ker je Marija V. letos v aprilu ukradla nekemu zagrebškemu trgovcu 4 f soe din gotovine. Cnserlrajte v »SI. Narodu" t Danes premiera! Filmska drama večnonapetih borb iz poprišča banditov in tihotapcev na Daljnem vzhodu. - Danes ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 GENERAL LING Najaktualnejša tema sedanjosti z najboljšimi filmskimi Igralci: Inki Ainov, Griffith Jone«, Adrianne Renn. Vllan Nappier. S prvo nagrado nagrajen francoski film %JR**m+f% OhiftilalaSMa po romanu Luisa Hemona. V slovenščini l^l^FlĆS Wflcl{HtClclOC »Marija Kožuhova«. Režija: Julien Duvivier. Madeleine Renaud — Jean Gabln Kino Matica, 21-24 — ob 16., 19., 21. uri. Jean Picrre Anmont. Vojna je prekinila mednarodni kongres za genetiko Znanstveno delo slovenskega učenjaka dr. Alofza Tavčarja V Spat j© dopotoval dr. Alojz Tavčar, | ga znanstvenega dela je p*edočil medna- profesor za genetiko in semenogojstvo na poljed>lsko-šumarski fakulteti v Zagrebu. Novinarjem je profesor Tavčar :z javil, da je prišel iz Londona na Rab in z Raba v Split, Iz Londona ga je pregnala vojna, kakor vse njegove strokovne tovar še. Frofesor Tavčar je bil delegat Jugoslavije £3. mednarodnem kongresu za genetiko v Edinburghu. Ameriški delegati so odpotovali v domovino na pa.rniku »Athemat. ki je bila kmalu po pričetku vojne na Polj skern torped rana pri Hebridih. V Edinburghu na škotskem je vojna prekinila VTL mednarodni kongres za genetiko. Na kongresu so posvetili posebno pozornost nauku o genetiki poljedelskih rastlin. Zakone genetike z velikim uspehom znanest danes uveljavlja pri kr zanju raznih vrst žitaric. Najboljše vrste žitaric so danes proizvod smotreno izvršenega križanja. Profesor Tavčar je na kongresu imel predavanje o povečanju števila listov pri koruzi s pomočjo kržanja. Temu predmetu se je posvetil profesor Tavčar že pred 12 leti. Uspehe svojega dol go t rajne- rodnim stroko vn ja kom in znanstvenikom na kongresu v Edinburghu, katerega so vojni dogodki prekinili. Udeleženci so se po objavi vojnega stanja med Anglijo m Nem. M jo razbežali na vse strani. Ruski strokovnjaki so sodelovanje na kongresu odpovedali že pred pričet kom kongresa. Ruskega profesorja Va-vilova, ki bi moral predsedovati kongresa, je nadomestil angleški učenjak Crew. Prof. dr. Tavčar, ki je vzbudil s svojim elaboratom o križanju koruze veliko pozornost na mednarodnem kongresu v EkJin-hurghu. je po rodu Slovenec, študir U pa je v Pragi in na univerzah v Nemčiji m v Ameriki. Tavčar ima tudi velike zasluge, da so bile v naši državi ustanovljene postaje za selekcijo poljedelskih rastlin in domačih živali na fakultetah v Beograda in Zagrebu. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi selekcijskih in semenogojsflcih zavodov na državnem posestvu v B* 1 ju, v Osijeka, na Topčideru. v Krusevcu in v prekmurskih Beltincih. Šolstvo — Najlepša sabava je glasba in najboljši pouk v glasbi nudi šola Glasbene Matice ljubljanske, ki Že 5S. leto skrbi za sistematično glasbeno vzgojo Slovencev. Vpis na šolo je še vedno mogoč. Pouk pa se je že pričel. Na visoko šolo državne glasbene akademije v Ljubljani bo vpisovanje za šolsko leto 1939-40 v sledečem redu: Novovsto-pivši slušatelji se morajo prijav ti zaradi sprejemnega izpita najkasr,^-'<* do vključno 25. sept. Spre^mni izpiti rw>in od 26. do 30. sept.. dan in ura bo objavljena na službeni deski. Slušatelji, k; so obiskovali v šolskem letu 1938-39 vistoko Šolo ali pedagoški oddelek, se m.^raV> vpisati od 1. do 15. oktobra t. I. Na srednjo glasbeno šolo je vpisovanje mogočo do vštevši 15 t. m Redni pouk se bo začel 13 t. m. Razdelitev in določitev um ka bo 18. t. m. popoldne ob pol 17. uri v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Ortopedski odsek Državne Šolske poliklinike v LJubljani ja\'!ja, da je vpisovm-nje k ortopedski gimnastiki vsak torek in četrtek od 3. do 5. ure popoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica. eintca KOLEDAR Danes: Sreda, 13. septembra katoMčant: A mat, Frančišek Kald. DANAŠNJE PRntEDITVE Kino Matica: Maria Chapdeleine Kino Sloga: General T .ing Kino Vnion: Ona hoče — on pa noče DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1« Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. ŠAH Smrtna nesreča pri klanju krave Boštanj, 12. septembra Vas Kompolje spada pod občino Boštanj. Tu ima posestnik želoznik dobro urejeno kmetijo, na kateri redi več glav živine. Te dni se je odločil, da zakolje kravo na svojem domu, ker je menil, da bo tako prišel do boljšega izkupička. Poklical je domaČega klavca Judeža. Ko sta tako zaklala kravo, sta jo obesila na nepri-čvrščen tram. Klavec Judež je s sekiro sekal po kosteh. Nesreča pa je hotela, da je tram, na katerem je visela krava, od-letel z vso silo na klavca in mu prebil lobanjo. Na pomoč so prihiteli vsi domači ter mu rano izpirali z vodo. Medtem pa je prišel tudi zdravnik g. dr. Mušič iz Sevnice, ki je nudil ponesrečencu prvo zdravniško pomoč ter ga nemudoma odprem.il v brežiško bolnico. Kljub skrbni negi pa je kmalu v velikih mukah preminul. Poleg žene zapušča še pet nepreskrbljenih otrok. Vsi objokujejo njegovo prerano smrt Včeraj so ga pokopali na pokopališču v Kompoljah. Naj mu bo zemMcn rahla. Preostalim naše Iskreno sožalje. Iz Zagorja »Slovenski narod K. alif. dirka za klubsko gorsko prvenstvo Prireditelj: ŽSK »Hermes«, Ljubljana. Proga: 1860 m. start Sred. Gameljne, drj vrh Rašice. Start je stoječi v intervalu 2 minut z ližganimi motorji. Dirka se aa klubsko gorsko prvenstvo in so kot konkurenti dopuščeni le člani moto-Hermesa. Vozači drugih klubov lahko vozijo izven konkurence, a se s tem avtomatsko podvržejo vsem ostalim točkam tega razpisa. Tekmuje se po športnem pravilniku F i CM in po nacionalnem športnem pra vilniku S.M.K.J. Motorna vozila morajo ustrezati mednarodnemu pravilniku FTCM. Opremljeni morajo biti z dvema medsebojno neodvisnima, sigurno in hitro delujočima zavorama« Razpored: I. Rporfal mo#orfh II. tnmi motorji a) bicikel motorji do 100 cem, b) turni motorji do 250 cem, c) turni motorji do 1000 c cm, d) športni motorji do 350 cem, e) športni motorji do 600 cem. Kategorija, za katero se prijavijo manj kot trije vozači, odpade. Start šibkejših strojev v naslednji višji kategoriji je rkv-voljen samo enkrat. Ocena ae izvrši na podlagi prevoženega časa v posameznih kategorijah. Prijave se sprejemajo najkasneje do 1*-. septembra t. 1. v tajništvu kluba, Dvor-zakova 3. tel. 24—07. Prijavnina znaša 10 dinarjev. Darila: Najboljši vozač ktuba prejme častno darilo, ostali zmagovala drugih kategorij pa prejmejo plakete ln praktična darila. Razglasitev rezultatov m razdelitev m grad bo po dirki v gostimi Maček v Sp. Gameljnah. Pregled voadl bo na dan dfrke točno ob 14. url. Prireditelj dirke ŽSK Hermes v Ljubljani odklanja vsako odgovornost za poškodbo oseb aH imetja, ki bd se med tre ningom oz. dirko pripetile. Tekmovalec vozi na lastno odgovornost ter je osebno odgovoren za ev. poškodbe z. njih imetja lastne ali tretje sebe, kar potrjuje s podpisom in oddajo prijavnice. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti vodstvu dirke. Pritožbe s« morajo predložiti 20 minut po izvršitvi dotične točke vodstvu dirke. Proti razsodbi vodstva in razsodišča ni priziva Trening bo v nedeljo 17. t. m. do 11. dopoldne. Tekmovalci so obvezni skleniti za trening in dirko primerno nezgodno in jamstveno zavarovanje. V primeru slabega vremena se dirka preloži na nedoločen čaa. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe razpisa. ŽSK »Hermes« v Ljubljani nar čitajte Sirite o č a J t e »Slovenski Narod«!