NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 31 - LETO 53 - CELJE, 6. 8.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK)
i>ARKIRNI KAMEN SPOTIKE
V centru interspar se je treba podrobno seznaniti z režimom
na paricirišču. Ob nesreči pa - pomagaj si sam. Stran 31.
Foto: GREGOR KATIC
Kraljestvo za osvežitev
v pogojih, ko so ulice mest skoraj popolnoma opustele \n ko lahko parkirni
prostor najdete brez težav tudi v samih mestnih središčih, ko so čez dan
opusteli celo gostinski vrtovi, ko se počasi že možgani kisajo, res ni mogoče
govoriti o drugem kot o tem, kdaj bo strahotna vročina popustila vsaj toliko,
da se bomo osvežili in spočili vsaj ponoči. Meteorologi nas še prav nič ne
tolažijo, narobe, napovedujejo nam kvečjemu hude nevihte s točo. Zato pa si
ie pravo osvežitev izmislil fantič na fotografiji. Ni kaj, vredno posnemanja.
Koga želite
za župana?
Novi tednik in Radio Celje z vašo pomočjo
iščeta primerne kandidate. Stran 5.
Vito upokojen,
Jože rekorder
To in kakšen je tenis v plavutkah. pa še
kaj v Kroniki s Celjskega. Stran 32.
Med dvema
državama
V južno Dalmacijo, nekdanji turistični raj,
se turisti le počasi vračajo, stran 34.
Od Jame do
kopanja
V akciji Dobrodošli doma se odpravljamo v
Snežno jamo, Logarsko dolino in šport
center Prodnik; hkrati pa vabimo na druge
zanimive izletniške točke, stran 16.
Celje potrebuje
infekcijski
oddeiek
Intervju s prim. prof. dr. Corazdom
Lešničarjem. stran 18. _
FOTKO IN
PODPIS, PROSIM!
Kako priti do nove osebne izkaznice? Stran 4.
I TV VODIČ NA STRANEH 39-42.1
2
DOGODKI
Novogoriški
jubilej
Letos mineva 50 let, od
kar so zgradili Novo Gori-
co. 1. decembra 1947, tri
dni po priključitvi Pri-
morske Sloveniji, so jo
prostovoljno začeli graditi
jugoslovanski brigadirji.
Delo je bilo končano 1.
junija 1948, sodelovali pa
sta tudi dve celjski briga-
di.
V izgradnjo Nove Gorice
je bilo vloženih prek mili-
jon delovnih ur. Sodelova-
li so brigadirji različnih
narodnosti (Slovenci, Sr-
bi, Hrvati, Makedonci, Čr-
nogorci, Muslimani, celo
Slovaki, Madžari, Romuni
in Romi) in različnih po-
klicev, od delavcev, kme-
tov, učiteljev, pisateljev,
raznih umetnikov, pa do
študentov in celo dijakov.
Dela pa se niso udeležili le
moški, teh je bilo 3226,
ampak tudi 1968 žensk in
kar 5194 mladih. Delo je
potekalo v treh izmenah,
zadnja izmena pa je delo
prostovoljno podaljšala do
prvega junija 1948, ko je
bila izgradnja Nove Gorice
končana. '       ZT
Bo šola UWC tudi v Celju?
Intenzivno in zanimivo spoznavanje Slovenije - Prihodnje leto srečanje najboljših iz Srednje Evrope
Minuli petek se je s turi-
stičnih kmetij Arbajter in
Ločnikar na Skomarju pod
Roglo poslovilo 34 najboljših
dijakov iz 14 evropskih dr-
žav. Gostitelj tedenskega izo-
braževalnega tečaja in dru-
ženja mladih je bilo v okviru
prireditev Poletje v Celju,
knežjem mestu celjsko pod-
jetje Fit media.
Mladi - med njimi sta bila v
skupini 11 najboljših sloven-
skih dijakov tudi predstavnika
celjskih srednješolcev Bor
Pungerčič, tretješolec Gimna-
zije Lava Šolskega centra Ce-
lje, in Gregor Deleja, matu-
rant I. Gimnazije v Celju - so v
tednu dni dodobra spoznaH
Slovenijo. Tedensko druženje
so ocenili za izredno intenzi-
ven in zanimiv program, zani-
mivo pa je, da so nekateri med
njimi pričakovali tudi sodelo-
vanje v programih javnih del.
Gibanje United World Colle-
ges, v okviru katerega so v
Sloveniji skupaj z nevladnim
partnerjem letos prvič pripra-
vili tedensko srečanje s kultur-
nimi, ekološkimi in družbeni-
mi vsebinami ter turističnim
spoznavanjem države, na-
mreč praviloma pripravlja izo-
braževalne tečaje, ki trajajo 3
tedne, njihovi udeleženci pa
so v tem času vključeni tudi v
delovne akcije oziroma pro-
grame javnih del.
Ob Mestni občini Celje in
Uradu RS za evropske zadeve
so srečanje najboljših dijakov
Evrope podprli še v ministrs-
tvih za znanost in tehnologi-
jo, šolstvo in šport ter okolje
in prostor, vladnem uradu za
informiranje, Nacionalnem
odboru za Unesco, Občini
Zreče ter podjetjih Gorenje,
Krka, Luka Koper, Comet Zre-
če, Hoteli Metropol Portorož,
Tliristična agencija Alpetour
Kranj in Postojnska jama.
Po besedah direktorja Fit
medie Jožeta Volfanda bodo
jeseni s predstavniki gibanja
UWC nadaljevali pogovore o
bodočem sodelovanju. Giba-
nje, ki že 36 let gradi izobraže-
valno mrežo svojih šol po
vsem svetu, bi radi vzpodbu-
dili, da eno svojih šol ustanovi
tudi v Celju. Sicer pa za pri-
hodnje leto v Celju že načrtu-
jejo tudi srečanje najboljših
srednješolcev iz Srednje Evro-
pe.
Med 25. in 31. julijem so se
najboljši dijaki Evrope srečali s
predsednikom države Mila-
nom Kučanom in ministri Igor-
jem Bavčarjem, dr. Lojzetom
Marinčkom in dr. Slavkom Ga-
brom. Obiskali so podjetja Go-
renje, Krka, Šmarješke Toplice
in Luko Koper ter Osnovno šo-
lo Cirila Kosmača v Piranu,
spoznavali so Roglo, Zreče, Ce-
lje, Ljubljano, Dolenjsko in
Primorsko ter v strokovneiu
delu programa spoznavali po
ložaj Slovenije v Evropi, prob
leme multikulturne Evrope in
mesto naše države v njej tei
ogroženost okolja. Morda naj
pomembnejši del srečanja
je prav druženje mladih, spoz.
navanje in priznavanje drugat
nosti vsakogar med njimi tei
izmenjava mnenj.
1. STAMEJČIČ
Priznanja občine Vojnilc
Priznanja vojniške občine
- zlati, srebrni in bronasti
vojniški grb - bo Občinski
svet občine Vojnik podelil ob
občinskem prazniku v začet-
ku oktobra.
Priznanja občine podelujejo
posameznikom, skupinam, or-
ganizacijam, podjetjem, druš-
tvom in drugim pravnim ose-
bam. Zlati vojniški grb vsako
leto podelijo občanu, katerega
večletno delo in aktivnosti
predstavljajo pomemben pris-
pevek na katerem koli področ-
ju človekove ustvarjalnosti in
ki ima trajni pomen za razvoj,
ugled in promocijo občine Voj-
nik. Srebrni grb podeljujejo za
izredno življenjsko delo, za vr-
hunske uspehe, pomembne za
razvoj in ugled občine Vojnik
ali za zelo pomembne enkrat-
ne dosežke v zadnjem obdobju
ter kot spodbudo za nadaljnje
ustvarjalno delo. Bronasti grb
pa podeljujejo za pomembne
uspehe v zadnjem obdobju in
kot spodbudo za nadaljnje de-
lo.
Predloge za podelitev priz-
nanj lahko Občini Vojnik po-
sredujejo fizične ali pravne
osebe, podatki pa morajo vse-
bovati podatke o predlagatelju
in kandidatu, naziv predlaga-
nega priznanja ter utemeljitev
pobude in predložitev podrob-
nejšega opisa uspeha ali dosež-
ka ter datum predloga, ki jih
bodo v Občini Vojnik spreje-
mali do 15. avgusta.       NMS
Zdravilišče v
civilnih rokah
Minister za delo Anton Rop
naj bi včeraj v imenu repub-
liške vlade z direktorjem
ljubljanskega podjetja Invest-
plan Zlatkom Srako podpisal
pogodbo o ustanovitvi druž-
be Zdravilišče Rimske Topli-
ce d.o.o. Kot je znano, bo
nova družba, ki je v 40-od-
stotni lasti države, vodila pro-
jekt oživitve zdravilišča. Po-
drobnosti naj bi bile znane v
prihodnjih dneh. JI
Narava ni prizanesla
Laščanom
Po še vedno nepopolnih
ocenah je močno neurje s
točo, ki je v noči na 26. julij
ter 28. julija dopoldne zajelo
občino Laško, naredilo kar
za 78 milijonov tolarjev ško-
de.
Najhuje je bilo na območju
krajevne skupnosti Laško ter v
Marija Gradcu in Rimskih To-
plicah. Zaradi velikih količin
vode, naraslih potokov ter na-
nosa naplavin in drugega od-
padnega materiala so bili po-
plavljeni mnogi stanovanjski
bloki in hiše, poškodovane so
številne lokalne ceste, zama-
šen je bil skoraj ves kanaliza-
cijski sistem, voda pa je popla-
vila tudi kmetijske obdeloval-
ne površine. Ob pomoči po-
sebne intervencijske skupine -
še posebej so se izkazali laški
gasilci, so v vseh krajih že
prve dni odpravili najhujše
posledice neurja. Občinska
komisija za oceno škode je
ugotovila, da je največ, kar 48
milijonov tolarjev škode, na-
stalo na občinskih cestah, na
stanovanjskih in gospodarskih
objektih je škode za 11,5 mili-
jona, za čiščenje kanalizacij-
skega omrežja bo treba zago-
toviti najmanj 10,5 milijona,
škoda na kmetijskih zemljiš-
čih pa znaša 8 milijonov tolar-
jev.
Občina Laško je iz prora-
čunskih rezerv že zagotovila
denar za najnujnejšo odpravo
škode, nadaljnja sanacija pa
bo odvisna od državne pomo-
či. JI
Posojilo v šolski prostor
Do leta 2002 denar za novogradnje in adaptacije - Skupaj s posojilom Sveta Evrope v
slovensko šolstvo za slabih 46 milijard tolarjev naložb
Državnozborski poslanci
so julija sprejeli Zakon p na-
jetju posojila pri Skladu Sve-
ta Evrope za socialni razvoj
za izvedbo projekta investi-
ranja v šolski prostor in
opremo v Republiki Sloveni-
ji. Del denarja bo šel tudi za
novogradnje in adaptacije
šol na Celjskem. S tem zako-
nom so v državnem zboru
potrdili razvoj šolstva in nje-
gove infrastrukture za eno
izmed najpomembnejših
razvojnih nalog v državi.
V ministrstvu za šolstvo in
šport ter vladi so nujnost na-
ložb v šolski prostor in opre-
mo utemeljevali s podatki o
vse večjem deležu mladih, ki
nadaljujejo šolanje po zaklju-
čeni osnovni šoli, izrazito po-
večani prehodnosti med letni-
ki v visokošolskih programih,
vključno s številom diploman-
tov, ki ponekod dosega že 80
odstotkov populacije, ter sta-
rostjo objektov in nekakovost-
no gradnjo šol v šestdesetih
letih. Na začetku osemdesetih
so bile v celotni Jugoslaviji z
zveznim zakonom za desetlet-
je prekinjene vse naložbe v
objekte družbenih dejavnosti,
šolski prostori so bili v tem
času različno vzdrževani, svo-
je pa dodaja še čedalje bolj
zahtevna učna tehnologija, ki
zahteva posodobitev večine
slovenskih šol.
V letu 1994 smo v Sloveniji z
uzakonitvijo »šolskega tolar-
ja«, namenskega denarja za
naložbe v šolski prostor in
opremo, začrtali 4-letni pro-
gram, v katerem se je do kon-
ca lanskega leta za šolstvo
zbralo nekaj več kot 17 mili-
jard tolarjev. Naložbeni zagon
v šolski prostor po cenah s
konca letošnjega maja predvi-
deva za letos in naslednja tri
leta do decembra 2001 po n^-
kaj več kot 9 milijard tolarjev
letno, v letu 2002 pa bo za
šolstvo namenjenih še 7,5 mi-
lijard tolarjev.
Na Celjskem bomo v tem ča-
su dobili sorazmeren delež de-
narja za novogradnji OŠ Rečica
(občina Mozirje), za katero naj
bi država do vključno leta 2000
namenila 217,3 milijona tolar-
jev, in Srednjo zdravstveno šo-
lo Celje, za katero naj bi med
leti 2000 in 2002 država prispe-
vala 762,3 milijona tolarjev. Za
adaptacijo oziroma dozidavo
Srednje frizerske, strojne in
prometne šole Celje bo v letih
2001 in 2002 na voljo 413,7
milijona tolarjev, za dokončanje
del pri Srednji šoli za gostins-
tvo in turizem Celje ter Ste
klarski šoli Rogaška Slatina
pa letos 653,3 milijona tolarjev
oziroma 231 milijonov tolarjev.
Država bo sofinancirala še grad-
njo telovadnic pri Gimnazi//
Celje-Center, za katero bo letos
in prihodnje leto odmerila 262
milijonov tolarjev, pri Šolskem
centru Velenje (letos in prihod-
nje leto 88 milijonov tolarjev)
ter I. Gimnaziji v Celju, za
katero bo v lerih 2001 in 2002
namenila 200 milijonov tolar-
jev.
MHMH^M 1. STAMEJČIČ
Spominek občine Vojnik
Danes bo v sejni sobi Občine Vojnik posvet na temo
»Spominek občine Vojnik '98«.
Med posvetom bodo strokovnjaki izdelovalcem, ki so se
prijavili na natečaj, posredovali podrobnejša navodila, ki jim
bodo v pomoč pri izdelavi in pripravi spominkov. Prispele,
izdelke bosta ocenili ocenjevalni komiiji, najboljše ocenjena
trajni in porabni izdelek bosta prejela naziv »Spominek
občine Vojnik 98«, ostali pa priznanje ter prikaz na razstavi,
katere otvoritev bo 27. septembra. NMS
Subvencije za stanovanja v času študija
Ministrstvo za šolstvo in
šport Republike Slovenije se
je letos ponovno odločilo za
subvencijo stanarine za na-
jem stanovanj študentom in
študentkam visokošolskih
zavodov v Republiki Sloveni-
ji. Opozarjajo tudi, da se rok
za oddajo prošenj za bivanje
v študentskem domu izteka.
Zaradi vsakoletnega večanja
števila brucev je možnosri za
bivanje v študentskih domo-
vih vedno manj. V prejšnjih
letih so študentje lahko izko-
riščali tudi nezasedene kapa-
citete dijaških domov, zaradi
povečanega števila dijakov, ki
potrebujejo začasno bivališče
v kraju šolanja, pa to ni več
mogoče. Tako se študentje na-
seljujejo v zasebnih stanova-
njih, kar pa stane bistveno več
kot stanarina v študentskih
domovih. Ministrstvo je zato
že lani pozvalo visokošolska
središča, da z javnim razpi-
som pridobijo dodatne nasta-
nitvene kapacitete v zasebnih
zgradbah, ministrstvo pa bi
študentom, ki so na čakalni
listi za vselitev v študentske
domove, subvencioniralo sta-
narino. Študentom in študent-
kam je tako tudi zagotovljeno,
da bodo njihova zasebna sta-
novanja po ceni in po standar-
du bUzu ristim v študentskih
sobah.
V skladu s podpisano po-
godbo bodo študentski domo-
vi iskali proste kapacitete, ki
so na voljo v njihovem nepo-
srednem okolju, podpisali bo-
do pogodbe z lastniki javnih
in zasebnih sob, napotili štu-
dentke in študente z odločbo
o vselitvi, mesečno nakazovali
najemnino lastnikom ter nad-
zorovali uresničevanje posa-
meznih pogodb in kvaliteto
najerih prostorov. Študentje
bodo tako za zasebne sobe kot
za sobe v študentskih domo-
vih sredstva nakazovali štu-
dentskim domovom, s to razli-
ko, da bo zasebno stanujočim
s sredstvi za subvencijo pripo-
moglo ministrstvo, ki bo de-
nar nakazovalo lastnikom za-
sebnih sob in stanovanj.
Študentke in študenti, ki do-
slej še niso živeli v študent-
.skem domu ali zanj zaprošajo
prvič, morajo prošnje za spre-
jem (obrazci št.l) poslari do
10. avgusta, vsi tisti, ki
želijo bivanje v študentskeni
domu le podaljšati, pa morajo
ustrezne obrazce (obrazci Št
2), ki so na razpolago v vseh
večjih knjigarnah, poslati do
20. avgusta. Tako bodo tisti, k'
bodo izpolnili pogoje za spre;
jem ali podaljšanje, napoteni
na bivanje v proste kapacitet^
študentskih domov, v nezase-
dene kapacitete dijaških do-
mov in tudi v sobe zasebni'
kov. ŠPELA ŠKRBlNA
DOGODKI
3
Pivovarna je dala premalo
Občina Laško bo morala za komunalno dejavnost nameniti več denarja kot doslej
Svetnikom občine Laško
ge tudi na zadnji seji pred
poletnimi počitnicami ni us-
pelo dogovoriti, kako bodo
iz skoraj 80 milijonov tolar-
jev velike izgube rešili ko-
munalno podjetje. Sanacij-
ski program, ki ga je več
mesecev pripravljalo vods-
tvo podjetja, so sicer načel-
no podprli, dokončno odlo-
čitev pa so preložili na je-
senski čas.
V laški komunali se je sicer
od sredine letošnjega marca,
ko je občinski svet odstavil
takratnega direktorja Ivana
Kendo in na njegovo mesto za
vršilko dolžnosti imenoval
Marto Lipuš, marsikaj spre-
menilo. Število zaposlenih se
je zmanjšalo, delavcem so zni-
žali plače, opravljena je bila
tudi delna reorganizacija pod-
jetja. Komunala trenutno do-
bro posluje in je imela ob pol-
letju celo 1,3 milijona tolarjev
dobička, vendar je njen na-
daljnji obstoj odvisen pred-
vsem od tega, koliko denarja
bo za kolektivno komunalno
rabo v tem in še nekaj prihod-
njih letih namenila iz svojega
proračuna občina Laško. V
vodstvu podjetja so namreč
prepričani, da bi morali v skla-
du z merili in kriteriji, ki so
določeni za to področje^, dobiti
precej več. Če bo občina hote-
la obdržati vsaj minimalni
standard komunalne urejeno-
sti, bo morala v naslednjih
štirih letih zagotoviti komuna-
li najmanj 48 milijonov tolar-
jev na leto, kar je skoraj še
dvakrat več kot doslej.
Prav tako bo morala občina,
kar najhitreje poiskati rešitev,
kako dokončati nov poslov-
no-servisni objekt, ki ga že
nekaj let gradijo v neposredni
bližini laškega pokopališča.
Komunalno podjetje namreč
Ker bo Marti Lipuš 23. av-
gusta potekel 6-mesečni
mandat vršilke dolžnosti di-
rektorja Komunale Laško,
bo občinski svet objavil raz-
pis za novega direktorja. Li-
puševa bo tako sedanjo
funkcijo opravljala do ime-
novanja izbranega kandida-
ta.
že od lanskega leta, ko so
njegovo poslovno stavbo v
središču mesta zaradi širitve
pivovarne porušili, gostuje v
prostorih na Celjski cesti. Da
bi objekt končali vsaj do tiste
faze, ko je možno zanj prido-
Komunalno podjetje je
predlagalo, da bi upravljanje
dveh parkirišč v Laškem pre-
dali celjskemu podjetju Ko-
stra, s čimer pa se občinski
svetniki ne strinjajo.
biti uporabno dovoljenje, po-
trebujejo 67 milijonov tolar-
jev, dodatnih 18 milijonov to-
larjev pa bi stala oprema. Ko-
munala bi lahko plačala do-
bro petino celotne vsote,
preostanek pa naj bi ji poma-
gala zagotoviti občina. Pri
tem v vodstvu podjetja pou-
darjajo, da so na račun podrte
stavbe dobili premalo in bi
lahko zato pivovarna primak-
nila še kni denarja.
JANJA INTIHAR
Podčelrtelc po
katastrofi
Po odločitvi slovenske
vlade bo prejela občina
Podčetrtek 75 milijonov in-
tervencijskih sredstev za
sanacijo škode po katastro-
falnem neurju, ki je tam
pustošilo 28. junija.
V občini Podčetrtek v za-
četku tedna še niso prejeli
pisnega sklepa, imeli pa so
ustno zagotovilo. Pri tem gre
za 200 milijonov sredstev iz
državne proračunske rezer-
ve, kar bo prestolnica razde-
/ila med 9 najbolj prizadetih
občin.
Sicer pa je občinska komi-
sija v Podčetrtku po neurju
ugotovila, da bb za odpravo
škode v njihovi občini po-
trebnih več kot 700 milijo-
nov tolarjev. V zvezi z vladno
odločitvijo o 75 milijonih in-
tervencijskih sredstev za
Podčetrtek pričakuje župan
Marjan Drofenik ugodne
učinke v primeru, da bo po-
moč prispela hitro. Tako bo-
do lahko občani opravili naj-
nujnejšo sanacijo. Občina je
takoj poneurju namenila za
odpravo škode 4 milijone to-
Dojenje je vec kot hrana
Z uspešnim dojenjem preprečimo na leto milijon in pol smrti dojenčkov, sporoča
Svetovna zdravstvena organizacija
Ob svetovnem dnevu doje-
nja, 2. avgustu, je Svetovna
zdravstvena organizacija zo-
pet opozorila, kako pomem-
bno je materino mleko in da
je dojenje še vedno edinstve-
ni način prehranjevanja za
zdravo rast in razvoj otroka,
saj ima enkratni biološki in
čustveni vpliv na mater in
otroka.
Dojeni otroci so v prvih me-
secih odporni proti nalezlji-
vim boleznim, ki jih je prebo-
lela mati, saj z mlekom dobi-
vajo tudi ustrezna protitelesa,
dojenje pa spodbuja tudi raz-
voj lastne imunske zaščite. Po-
leg tega imajo redkeje vnetje
srednjega ušesa kot tisti, ki jih
hranijo z mlečnimi pripravki,
zmanjšuje se tudi tveganje za
alergične bolezni ter okužbe
dihal, prebavil in sečil. Žen-
ske, ki so dojile, redkeje zbole-
vajo za rakom na dojki in jajč-
niku.
»Kljub poznavanju tega
dejstva, žal, tudi v Sloveniji
doji manj mater, kot bi si žele-
li, predvsem pa je čas dojenja
prekratek,« pravi dr. Cveta Av-
guštin iz Zavoda za zdravstev-
no varstvo Celje. »Znano je, da
dalj časa dojijo matere, ki so
starejše, ki imajo 12 ali več let
izobrazbe, ki jim to ni prvi
otrok, ki so prvič dojile kmalu
po porodu, ki nimajo večjih
finančnih težav in se jim ni
potrebno zaposliti kmalu po
porodu, ter tiste, ki jih podpi-
rajo partner in družinski čla-
ni.« Vseh pogojev, ki vplivajo
na odločitev za dojenje,
zdravstvo samo nikjer na sve-
tu ne more zagotoviti. »Po
drugi strani pa gotovo drži,«
opozarja dr. Avguštinova, »da
tesnejše sodelovanje vseh, ki
prihajajo v stik z materjo in
otrokom v času pred poro-
dom, ob njem in po porodu,
zagotovo pripomore veliko k
odločitvi nosečnic in porodnic
za dojenje.«
V zadnjih dvajsetih letih so
mednarodne organizacije iz-
dale nekaj zelo pomembnih
dokumentov, s katerimi želijo
spodbujati dojenje. Eden tak-
šnih je program Novorojencu
prijazna porodnišnica, v kate-
rega se je vključila tudi Slove-
nija. Celjska porodnišnica je
bila julija letos kot druga v
državi sprejeta v slovensko
mrežo takšnih porodnišnic.
»Vendar pa samo razvijanje
novorojenčkom prijaznih bol-
nišnic ni dovolj,« poudarja dr.
Cveta Avguštin. »Zelo pomem-
bno je tudi obdobje po vrnitvi
v domače okolje, ko mati osta-
ne doma z otrokom in z vsemi
težavami, ki jih prinaša prila-
ganje dojenčka na novo življe-
nje.« Na Zavodu za zdravstve-
no varstvo Celje bodo zato v
jesenskem času izvedli razi-
skavo, s katero želijo ugotoviti
trajanje in razširjenost polne-
ga dojenja mater, ki so dojile v
celjski porodnišnici.
JI
z občinskih svetov
V Celju znova tri volilne enote
CELJE - Za jesenske lokalne volitve 33 članov mestnega sveta
so svetniki minuli teden na območju Mestne občine Celje
potrdili 3 volilne enote. Kljub predlogu LDS, da bi bila mestna
občina tako kot za volitve župana tudi za volitve svetnikov
enotna volilna enota, so z večino glasov v mestnem svetu
nienili, da bo teritorialna zastopanost v mestnem svetu pestrej-
ša, če ostane občina razdeljena v tri volilne enote. Iz vsake bodo
Volivci v mestni svet novembra izbrali po 11 svetnikov. (IS)
Znova prvo branje občinskih cest
CELJE - V Komunalni direkciji Mestne občine Celje so za
obravnavo v mestnem svetu pripravili odlok o kategorizaciji
občinskih cest. Dobrih 292 km občinskih cest naj bi razdelili na
'okalne ceste, javne poti in nekategorizirane poti, predlagani
razdelitvi, ki naj bi jo obravnavali še v posameznih krajevnih
skupnostih, pa so svetniki nasprotovali, saj so menili, da
Seznam občinskih cest ni popoln. O kategorizaciji bodo tako
2nova razpravljali jeseni. (IS)
Nov odlok o plakatiranju
CELJE - Minuli torek so celjski svetniki sprejeli odlok o
gospodarski javni službi za plakatiranje in obveščanje na
območju mestne občine, v katerem so opredeljeni tudi pogoji za
podelitev koncesije. (IS)
Mestne četrti ali krajevne skupnosti?
CELJE - Tudi na zadnjem predpočitniškem zasedanju celj-
skim svetnikom ni uspelo - niti v prvi obravnavi - potrditi _
statutarnega sklepa o lokalni organiziranosti na območju Mest-
ne občine Celje. Čeprav se svetniki niso izjasnili niti o tem, ali
želijo imeti v Celju mestne in primestne četrti ali krajevne
skupnosti, morajo v statutarni komisiji do jeseni pripraviti novo
gradivo, v njem pa predlagati takšno delitev, da bo sprejemljiva
za večino svetnikov, saj se sklep sprejema z dvotretjinsko
večino. V občinski upravi namreč še vedno upajo, da bodo z
lokalnimi volitvami lahko izpeljali tudi volitve v svete novih
četrti oziroma skupnosti, saj zdajšnjim svetom (brez volitev)
ponekod teče že tretji mandat. (IS)
Hitrostne ovire v Vojniku
VOJNIK - Na seji vojniškega Občinskega sveta minulo sredo
so svetniki obravnavali sklep o postavitvi cestnih hitrostnih
ovir, saj od krajanov prihajajo prošnje, da bi na najbolj nevarnih
delih cest postavili nekaj novih ovir. Zaenkrat bodo že postav-
ljene hitrostne ovire na Kerševi (med zdravstvenim domom in
policijo) ter na Prušnikovi ulici (pri šoli) podaljšali, predlog o
postavitvi ovir na Cesti talcev v Vojniku ter na Cesti v Vinsko
Gorico v Dobrni pa bodo še enkrat obravnavali na prihodnji seji
občinskega sveta. (NMS)
po svetu
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Slovenija
predseduje VS
OZN
Slovenija je L avgusta
prevzela predsedovanje Var-
nostnemu svetu Združenih
narodov, temu najuglednej-
šemu in najpomembnejše-
mu organu v mednarodni
politiki.
To ji je uspelo v precej krat-
kem času; članica OZN je na-
mreč postala leta 92, na polo-
žaj nestalne članice VS pa je
bila izvoljena oktobra lani. S
prvim januarjem tega leta je
tudi uradno začela svoj dve-
letni mandat. Predsedovanje
traja en mesec; predsedujoči
VS pa je postal šef slovenske
misije (ki sicer šteje sedem
članov) in slovenski velepo-
slanik pri OZN Danilo Turk.
Njegova naloga bo vodenje sej
sveta (te so takorekoč vsak
dan), razdeljevanje doku-
mentov, ki jih prejme od dru-
gih članic, poleg tega pa bo ta
mesec uradni tiskovni pred-
stavnik VS. Čeprav avgusta v
Sloveniji vlada nekako politič-
no zatišje, pa v VS OZN ni
tako. Med pomembnejšimi te-
mami, ki jih bo obravnaval ta
mesec, so: razmere na Kosovu
in nadzorovanje spoštovanja
resolucije o prepovedi izvoza
orožja v ZRJ, pa razmere v
Iraku, Libiji, Tadžikistanu.
Naloga nestalnih članic (ki jih
je deset), ponavadi ni lahka,
je pa pomembna. Stalne člani-
ce VS namreč ponavadi nima-
jo enakega stališča do nekega
problema. Naloga nestalnih
članic potem je, da uskladijo
različna stahšča in da predla-
gajo kompromisne rešitve, ki
pa jih stalne članice (ZDA,
Rusija, VeUka Britanija, Fran-
cija in Kitajska) potem pona-
vadi sprejmejo. Poleg predse-
dovanja VS je Slovenija prev-
zela vodenje odbora za sank-
cije proti Libiji; položaj pred-
sedujoče bo prihodnji mesec
prepustila Švedski.
Clinton bo pričal
Proces proti ameriškemu
predsedniku Clintonu v
seksualni aferi se bo, kot
vse kaže, po več kot pol
leta trajajočih preiskavah
začel razpletati. Predsed-
nik je namreč sprejel po-
ziv neodvisnega preisko-
valca Kena Starra, naj od-
govarja na vprašanja v zve-
zi z odnosi z nekdanjo pri-
pravnico v Beli hiši Moni-
co Lewinsky.
Starr skuša dokazati, da je
Clintdn lagal pod prisego, ko
je zanikal spolno razmerje z
Monico, ob tem pa naj bi jo še
nagovarjal k laganju. Clinto-
novo zaslišanje se bo dogajalo
17. avgusta, vendar ne pred
vehko poroto, temveč bo po-
sneto na videokaseto, ki jo bo
potem videla porota. Ta teden
pa se je zgodil še en ključen
element v celi aferi. Pričala bo
tudi Monica Lewinsky; napo-
sled je Od Starra dobila t.i.
transakcijsko imuniteto. To z
drugimi besedami pomeni, da
je krita za vse izjave, ki jih je
dala v preteklosti, le da zdaj
pove resnico. Naj spomnim -
tako Clinton kot nekdanja pri-
pravnica sta v »procesu Paule
Jones« že zanikala kakršno-
koli razmerje. Seveda oba pod
prisego. Se je pa ta teden zgo-
dil še tretji ključen element v
aferi. Monica je Starru preda-
la črno večerno obleko, zlata
vreden dokaz, na katerem naj
bi bili sledovi predsednikove
sperme. Strokovnjaki FBI naj
bi zdaj ugotovili ali semenska
tekočina ustreza DNA ameriš-
kega predsednika ali ne. Če
bo odgovor pozitiven, pomeni
da je Clinton krivo pričal in k
temu verjetno nagovoril še
Monico. V tem primeru se bo
težko izognil impeachmentu.
Veliko pa je tudi odvisno od
pričanja Lewinskyjeve. Dobro
obveščeni viri trdijo, da ta na-
merava priznati, da sta s pred-
sednikom imela spolne odno-
se, ne pa tudi tega, da jo je
nagovarjal k laganju. In še to:
javnomnenjske raziskave ka-
žejo, da Clintonu verjame 56
odstotkov Američanov, Moni-
ci pa le 36 odstotkov.
Malo upanja za
rudarje
Upanja za deset rudarjev,
ki jih je 17. julija zasula
voda in blato v rudniku sili-
katov v avstrijskem Lassin-
gu, je iz dneva v dan manj.
Ironija je, da so pred dnevi
iz rudnika potegnili še žive-
ga 24-letnega rudarja Geor-
ga Hainzla, ki so mu na
pomoč priskočili zdaj ujeti
rudarji, vendar se je pri tem
na njih sprožil zemeljski
plaz.
Hainzl je bil ujet v globini
60 metrov, medtem ko naj bi
bili njegovi kolegi vsaj še en-
krat globlje, torej nekje na 130
metrih. Upanje so vzpodbudi-
li še zvoki, podobni trkanju,
zato so reševalci pospešili vr-
tanje. Menili so namreč, da je
pod zemljo še kak »kisikov
žep«, v katerem bi ponesreče-
ni lahko preživeli. Zato so v
jašek spustili kamero ter zelo
občutljiv mikrofon, ki pa nista
zaznala človeških glasov. Po-
snetki iz jaška so tudi zavrniU
možnost, da bi bilo možno v
tako globino (130 metrov in
več) po poprej načrtovani poti
spustiti reševalca. Strokovnja-
ki so odgovornim v Lassingu
dali vedeti, da teoretično sicer
obstaja možnost, da bi rudarji
lahko v jami preživeli tudi dva
meseca - seveda če so ujeti v
zanje idealnih pogojih, kar z
drugimi besedami pomeni, če
je dovolj kisika in vlage. Kljub
vtisu, ki ga dajejo številni me-
diji, ki so na prizorišču naj-
večje rudniške nesreče v Av-
striji, da reševalna akcija do-
bro poteka, pa prihaja na dan
vse več kritik o počasnosti
reševanja in o slabi koordini-
ranosti same akcije. Zato bo o
tem 20. avgusta razpravljala
zvezna vlada.
4
DOGODKI
Že imate novo osebno izkaznico?
Ko so v ministrstvu za no-
tranje zadeve konec junija
napovedali izdajo novih
osebnih izkaznic, pri izdaji
le-teh niso pričakovali po-
sebnih težav. Državljani naj
bi izkaznice dobili v roku
petih delovnih dni po vloži-
tvi zahtevka, vendar pa se je
vsaj prve tedne zapletalo za-
radi zamud dobavitelja poli-
karbonatnih blanketov ter
težav zaradi neustreznih fo-
tografij in podpisov vlagate-
ljev.
V ministrstvu za notranjo
zadeve bodo tako po besedah
ministra Mirka Bandlja za do-
bavitelja polikarbonatnih
blanketov zahtevali ustrezne
sankcije. Kot smo neuradno iz-
vedeli, pa celjsko podjetje Cetis,
eden od dveh dobaviteljev, ni
bilo izključni krivec za zamudo,
saj je v tem primeru zatajil nji-
hov poslovni partner iz tujine,
ki ni pravočasno izdobavil po-
trebnih surovin. Precej zadreg
ob vlaganju zahtevkov za izdajo
novih osebnih izkaznic je bilo
tudi s fotografijami in podpisi
strank. Ljudje so prinašali foto-
grafije neustrezne kakovosti, za
podpis pa je na vlogi točno
odmerjeno polje, a se je prve
dni se je dogajalo, da so bili
upravni delavci premalo pozor-
ni in so sprejemali tudi vloge,
na katerih je podpis stranke
presegal to polje.
Spomnimo, da morajo držav-
ljani Republike Slovenije, ki
imajo še stare osebne izkaznice
na obrazcih SFRJ le-te, če želijo
nov dokument, zamenjati do
20. septembra, za tiste, ki so po
osamosvojitvi Slovenije že me-
njali osebno izkaznico, pa rok
poteče 20. decembra leta 2000.
Nove osebne izkaznice sloven-
skim državljanom ne bodo le
identifikacijski dokument, am-
pak bodo lahko z njimi od da-
nes (četrtka) naprej potovali tu-
di v sosednje države; v Italijo,
Avstrijo, Madžarsko in Hrvaš-
ko. V ministrstvu za notranje
zadeve še opozarjajo, da je
nova osebna izkaznica iz-
ključno osebni dokument in je
V Upravni enoti Celje so do
petka, 31. julija, sprejeli
1.140 vlog za izdajo novih
osebnih izkaznic, izdali pa
so jih 957. Kot je povedal
načelnik oddelka za upravne
notranje zadeve Matevž Maj-
cen, je bilo sprva treba na
novo osebno izkaznico čaka-
ti tudi do tri tedne, zdaj je
čakalna doba 7 delovnih dni,
računajo pa, da jih bodo v
kratkem izdajali znotraj za-
konsko določenih petih dni.
Največ zapletov pa je še ved-
no zaradi tega, ker želijo po-
samezniki vložiti zahtevke
tudi za izdajo osebnih izkaz-
nic njihovim svojcem - to pa
je seveda nemogoče, saj je
treba oddati vlogo in kasneje
osebno izkaznico tudi prev-
zeti (če se imetnik ne odloči
za vročitev po pošti) osebno.
zatorej nima nihče pravice dr-
žavljanu vzeti kot garancijo za
poplačilo kakršnikoli terjatev,
torej je tudi v recepcijah hote-
lov in kampov ne smejo več
zadržati. Osebna izkaznica pa
je tudi dokument, s katerim
lahko imetnik dokazuje svoje
državljanstvo, zato so v mini-
strstvu že obvestili vse, ki se
ukvarjajo s trgovanjem z ne-
premičninami, da poslej od
strank, ki se identificirajo z
novo osebno izkaznico, ne
smejo več zahtevati še dodat-
nega potrdila o državljanstvu
(rumen kartonček, ki so ga
tlržavljanom v ministrstvu iz-
dali Irta 1992).
I. STAMEJČIČ
Obisk narašča
Tudi letos največ gostov v Atomskih Toplicah - V
Zdravilišču Laško več gostov in prenočitev
v hotelih slovenskih na-
ravnih zdravilišč je v prvih
letošnjih šestih mesecih leto-
valo 142.602 gostov, kar je za
dva odstotka več kot v ena-
kem lanskem obdobju. Do-
bra tretjina je bila tujcev, ki
so prišli k nam v približno
takšnem številu kot lani, do-
mačih gostov pa je bilo v
primerjavi z lani več za tri
odstotke. Najvišji porast šte-
vila prenočitev glede na ena-
ko lansko obdobje so zabele-
žili v Zdravilišču Laško.
Letos so imeli v Zdravilišču
Laško tudi več gostov kot v
lanskih prvih šestih mesecih,
in sicer za 11 odstotkov. Tolik-
šen porast so zabeležili tudi v
Lendavi, več gostov kot lani pa
je letovalo tudi v Moravskih
toplicah. Termah Portorož,
Radencih, Termah Čatež,
Atomskih in Ptujskih Topli-
cah. Ostala zdravilišča je obi-
skalo manj gostov kot lani. Pri
prenočitvah je slika nekoliko
drugačna, vendar tudi tu vodi
Zdravilišče Laško, kjer so jih
do konca junija zabeležili za
12 odstotkov več kot v lan-
skem polletju. Boljše rezultate
kot lani so imeli še v Morav-
skih in Ptujskih Toplicah, v
Termah Portorož, v Strunjanu
in Topolšici, za odstotek pa se
je število prenočitev povečalo
tudi v Termah Zreče in v
Atomskih tophcah.
Največ gostov je spet obi-
skalo Atomske toplice. Do
konca junija so jih našteli
18.881 ali za 4 odstotke več kot
lani, največ prenočitev
(102.778) pa so zabeležili v
Rogaški Slatini, kjer pa za 8
odstotkov zaostajajo za lanski-
mi rezultati v tem obdobju.
Lahko pa se pohvalijo z ugod-
nejšo strukturo gostov, saj so
imeli 63 odstotkov tujcev. Več
tujih kot domačih gostov je
letovalo tudi v Termah Porto-
rož in v Moravskih toplicah.
Med tujimi gosti je bilo največ
Avstrijcev, sledijo jim Italijani,
V Združenju za turizem in
gostinstvo pri Gospodarski
zbornici Slovenije so se odlo-
čili, da bo letošnji, že 45.
Gostinsko turistični zbor, v
Rogaški Slatini. Od 21. do 22.
oktobra bo svoje znanje po-
kazalo preko 6000 sedanjih
in bodočih kuharjev, slašči-
čarjev, natakarjev, receptor-
jev, sobaric in drugih, zbor
bo spremljala vrsta speciali-
ziranih razstav in strokovnih
prireditev.
Nemci in Hrvati, 12 odstotkov
vseh tujcev pa je bilo iz drugih
pomembnejših evropskih držav.
Za letošnje prvo polletje je znači-
len predvsem precejšnji upad
gostov iz Nemčije. Bilo jih je za
13 odstotkov manj kot v enakem
lanskem obdobju, število preno-
čitev pa se je znižalo za 14 od-
stotkov. Največ Nemcev je leto-
valo v Portorožu in v Moravskih
toplicah. Gostov iz Italije je bilo
letos več za 19 odstotkov. Največ
jih je letovalo v Rogaški Slatini,
kjer so ostali v povprečju šest
dni, in v Termah Portorož.
JI
Veto na gradnjo baze
Asfaltna baza je najprej razdvojila Planino, zdaj pa še občino
Potem ko je črna gradnja
asfaltne mešalnice v Planin-
ski vasi razburila slovensko
javnost ter je šentjurski ob-
činski svet (po skrajšanem
postopku) sprejel akte, ki
omogočajo njeno legalizaci-
jo, je prišlo do novega zaple-
ta.
Predsednica občinskega
sveta Tatjana Oset ter pod-
predsednik Rudi Mestinšek
sta namreč po julijskem
sprejetju takšnih aktov v ob-
činskem svetu sprožila »ve-
to« ter zahtevata preverjanje
zakonitosti postopka. Oseto-
va ter Mestinšek sta hitremu
popravku prostorskih uredi-
tvenih aktov za mogočo lega-
lizacijo asfaltne mešalnice si-
cer odločno nasprotovala že
na sami seji. Osetova nam je
prejšnji teden povedala,  da
so asfaltna baza ter delovna
mesta sicer nujna, vendar je
pri tem prišlo do grobega kr-
šenja pravic mejašev-kmeto-
valcev. Meni, da strokovne
službe urada župana Jurija
Malovrha zadeve za občin-
ski svet niso pripravile zako-
nito ter strokovno.
Zato sta predsednica 'in
podpredsednik občinskega
sveta o svojem nasprotova-
nju obvestila župana Malovr-
ha, ministrstvo za kmetijstvo
(ki je pristojno za prekatego-
rizacije zemljišč), ministrs-
tvo za okolje in prostor (ki
izdaja soglasja) ter varuha za
človekove pravice (ki naj bi
zaščitil prizadete kmetoval-
ce). Predsednica je povedala,
da pred uvrstitvijo »asfaltne
baze« na dnevni red zadnje
seje ni poznala vseh dejstev,
o katerih je izvedela šele
med samo sejo.
Tako ji med drugim ni bilo
znano, da graditelj Mirko
Kovač sploh ni uradni lastnik
parcel. Še posebej moti, ker je
ena od parcel javno dobro, ki
se mu občinski svetniki doslej
niso odpovedali. Občinski
svet je organ pravne države
ter mora skrbeti za zakoni-
tost. Predsednica občinskega
sveta je prav tako opozorila
na dvojna merila v domači
občini. Gre za razvpiti primer
vodnega hrama pri Sv. Uršuli
v Dramljah, ko so isti ljudje
črno gradnjo porušili.
Pri vsem skupaj je po drugi
plati mogoče slišati tudi o pri-
zadevanjih župana in poslan-
ca Malovrha. Ta naj bi skušal
s pomočjo ministrstva za lo-
kalno samoupravo dokazati,
da gre v Planinski vasi za
povsem zakonito zadevo. Ali
mu bo uspelo?
mmmmammm   BRANE JERANKO
Uspešni
velenjski
maturanti
Vodstvo in dijaki Šolskega
centra Velenje so z letošnji-
mi rezultati mature izredno
zadovoljni, tudi zato, ker so
ti boljši od rezultatov prejš-
njih let.
Med 194 dijaki gimnazije,
elektrotehnične, računalniš-
ke, stro[ne in rudarske usmeri-
tve na SCV je maturo pozitiv-
no opravilo 163 dijakov, kar 15
pa je bilo takih, ki, so maturo
opravili s 25 točkami ali več.
Med njimi sta najbolj blestela
gimnazijca Vesna Arcet s 33
točkami in Jure Meh z 32
točkami. Slovesna razglasitev
rezultatov je bila v hotelu Pa-
ka v Velenju, najbolj uspešni
pa so od direktorja SCV Petra
Robide dobili še priznanje in
praktično darilo. JM
Na Celjskem išče delo 15.377 ljudi
Po stopnji registrirane brezposelnosti je Celje še vedno na tretjem mestu v državi, za Mariborom in Mursko Soboto
v celjski območni enoti Republiškega
zavoda za zaposlovanje so predstavili
najnovejše podatke o položaju na trgu
dela v celjski regiji. »Trendi v gibanju
zaposlovanja so v prvih šestih mesecih
ugodni, vseeno pa naše območje ostaja
na 3. mestu v državi po stopnji registri-
rane brezposelnosti (za Mariborom in
Mursko Soboto) in prav tako na 3. me-
stu po številu brezposelnih ljudi (za
Mariborom in Ljubljano). Na Celjskem
pa je 12 odstotkov vseh brezposelnih v
državi,« je med drugim povedala Kar-
men Leskovšek, vodja oddelka za anali-
tiko RZZ Območne enote Celje.
Na Celjskem je bilo konec junija 15.377
ljudi brezposelnih, konec marca pa delov-
no aktivnih 69.539 ljudi, v Sloveniji pa se je
število brezposelnih ustavilo na številki
123.293 oseb, medtem ko je bilo konec
marca delovno aktivnih 746.317 ljudi. Po-
datki o delovno aktivnem prebivalstvu se v
drugem trimesečju niso bistveno spremi-
njali. Število zaposlenih v podjetjih in orga-
nizacijah se ni bistveno spremenilo, večjih
sprememb pa ni tudi v kategoriji samostoj-
nih podjetnikov, posameznikov in kmetov.
Trendi zaposlovanja, ki smo jim priča zad-
nja leta, kažejo na naraščanje zaposlitev v
malem gospodarstvu. Lani je število zapo-
slenih pri samozaposlenih poraslo za 9,8
odstotka, narašča pa tudi letos. Razveselji-
vo je, da povpraševanje po delovni sili po
upadu v zadnjih letih spet narašča - v
prvem polletju so na Celjskem registrirali
6.341 potreb, kar je za 21.5 odstotka več
kot v lanskem enakem obdobju.
Brezposelnost je vseh šest mesecev upa-
dala in se iz številke 16.023 v lanskem
decembru zmanjšala na 15.377 v juniju. Na,
takšno gibanje je vplival tako manjši priliv v
brezposelnosti kot povečano zaposlovanje.,
V primerjavi z lanskimi podatki, je bil
priliv v brezposelnosti nižji za 18 odstot-
kov, zaposlilo pa se je kar 15
odstotkov več iskalcev zaposlitve ko v
Porast iskalcev zaposlitve, zlasti mla-
dih, je pričakovan spet v poletnih oziro-
ma jesenskih mesecih, zanimiv pa je
tudi podatek, da je v zadnjem času kar
70 odstotkov vseh zaposlitev sklenjenih
za določen čas.
lanskem prvem polletju. S posredovanjem
zavoda so se letos zaposliU 1.503 brezposel-
ni, kar je za 67 odstotkov več kot v lanskem
obdobju, v različne svetovalne, informativne
in izobraževalne programe, ki jih pripravlja
zaviHi, pa je bilo vključenih 1.829 ljudi.
1. STAMEJČIČ
po državi
Nov policijski vrh
LJUBUANA, 30. julija
(Delo) - Notranji minister Mir-
ko Bandelj je predstavil novo
vodstvo slovenske policije,
Vlada je za generalnega direk-
torja policije imenovala Boru-
ta Likarja, dosedanjega držav-
nega sekretarja za javno var-
nost, njegova namestnika pa
sta Marjan Pogačnik, doseda-
nji namestnik kriminalistične
policije, in Stanislav Veniger,
dosedanji direktor uprave uni-
formirane poUcije pri MNZ.
Poslanci na
dopustil
UUBLJANA, 30. julija
(Večer) - Na zadnji seji pred
počitnicami so državni po-
slani sprejeli zakon o trošari-
nah ter se brez razprave od-
ločili, da ne bodo priznali
poslanske imunitete Zmagu
JeUnčiČu. To pomeni, da bo
državna tožilka Barbara Bre-
zigar lahko proti njemu vlo-
žila kazensko ovadbo zaradi
domnevnih spornih izjav v
Medvodah med lansko pred-
sedniško kampanjo.
Še tri komune
UUBLJANA, 31. julija
(Delo) - Don Pierino Gelmi-
ni, ustanovitelj skupnosti
Srečanje za pomoč mladim
odvisnikom, je ob obisku v
komuni v Novi Gorici napo-
vedal, da naj bi v kratkem v
Sloveniji zaživele še tri tak-'
šne komune. Organizirali bi
jih v Tolminu, v Razborju pri
Sevnici in blizu Divače. V
okolici Ljubljane naj bi ustJi-
novili tudi center za žensko
skupnost.
Umrl Franc Mihelič
UUBLJANA, 1. avgusta
(Delo) - V 92. letu je umrl
slikar in pedagog Franc Mihe-
lič, eden najpomembnejših
slovenskih likovnih umetni-
kov 20. stoletja. Bil je član
Slovenske akademije znano-
sti in umetnosti ter florentin-
ske risarske akademije, za
svoje delo pa je prejel trideset
domaČih in tujih priznanj.
Kratki stik
UUBUANA. 3. avgusta
(Delo) - Potem ko je Slovenija
zaradi 2,4 milijarde tolarjev
dolga 30. julija omejila doba-
vo električne energije Hrvaški,
je le-ta nakazala naši državi
dva zneska v skupni vrednosti
398 milijonov tolarjev. Zato se
je slovenska stran odločila, da
bo kot znak zaupanja priklju-
čila enega od daljnovodov
med Krškim in Zagrebom,
ukrep o omejitvi dobave elek-
trike iz jedrske elektrarne Ki"š-
ko pa velja še naprej.
Obvezni prispevki
UUBLJANA, 4. avgusta
(STA) - davčna uprava RS je
začela državljanom pošiljati
odločbe o posebnem prispev-
ku za pomoč Posočju. Zakon
o obnovi Posočja namreč
predvideva, da naj bi del de-
narja za obnovo zbrali prav s
tem obveznim prispevkom-
Plačati ga morajo prav vsi
davčni zavezanci, giblje pa se
od 2.500 tolarjev navzgor, od-
visno od bruto osnove za
izračun dohodnine.
AKCIJA NT&RC - FEUTON
5
Koga si želite za župana?
Naslednje štiri tedne bomo z vašo pomočjo iskali primerne županske kandidate - Rezultati v torek, 1. septembra, ko bomo v radijskem žrebanju
podelili tudi nagrade - Bodo željam občanov prisluhnile še stranke?
pravite, da vas politika ne
2anima in da ste še najbolj
zadovoljni takrat, ko o njej
nič ne slišite, ničesar ne pre-
berete? Menda se kar večini
Slovencev sicer res pletejo po
glavi tovrstni pomisleki, a za
mlado demokracijo, ki še ni
zaokrožila 10-letnice svoje
samostojnosti, je politično
udejstvovanje večine držav-
ljanov že kar nuja. Neposred-
no, iz dneva v dan, na politiko
sicer ni mogoče vplivati, ven-
dar pa državljani lahko svojo
pravico odločanja in sovpliva-
nja izkoristimo vsaj ob voli-
tvah. In te - volitve županov
in občinskih svetnikov - nas v
vseh 32 občinah na Celjskem
čakajo jeseni!
Če ste med tistimi, ki od
lokalnih volitev 1994 naprej
bentite in negodujete nad
»svojim« županom, ki se ni
odrezal tako, kot bi se po va-
šem moral, ali pa če ste med
tistimi, ki ste s svojim zdajš-
njim županom zadovoljni in
bi si želeli, da ponovi še en
mandat, potem vas vabimo k
sodelovanju. Z vašo pomočjo
bi radi iz vseh 32 občin našega
območja izvedeli za čimveč
ljudi, mož in žena, ki bi po
vašem lahko odgovorno delo
in naloge župana dobro oprav-
ljali. Že v začetku naj vam
povemo, da tale časopisno-ra-
dijska akcija še niso prave voli-
tve in vašemu izbrancu ne za-
gotavljamo niti kandidature
na jesenskih lokalnih volitvah
- vseeno pa bo morda naš iz-
bor županskega kandidata iz-
koristila katera od strank, ki v
poletni vročini še kuha in pri-
pravlja kandidaturo za svojega
kandidata.
Janez ali Milan,
Marija ali Ana?
v Novem tedniku danes
objavljamo prvo glasovnico,
za radijsko ogrevanje in zbi-
ranje predlogov za županske
kandidate pa so dopoldne,
ob 9.30 uri, v studiu Radia
Celje že odprli telefonski
številki 490-08-80 in 490-08-
81.
Tako bo vsak četrtek do 27.
avgusta, ko boste naši bralci in
poslušalci lahko zadnjič glaso-
vali. Zatem, v torek, 1. septem-
bra, bomo natančno prešteh
vse vaše glasove (vmesni re-
zultati bodo seveda objavljeni
vsak teden), v našem radij-
skem volilnem kotičku pa bo-
mo takrat, izjemoma v torek,
izžrebali tudi dobitnike na-
grad za naše bralce in poslu-
šalce.
In kaj pričakujemo od vas?
Radi bi, da nam iz vseh občin -
od Solčave na zahodu do Bi-
strice ob Sotli in Rogatca na
vzhodu ter Zreč na severu in
Radeč na jugu, pošljete svoje
predloge za župana ali župa-
njo, ki bi po vašem mnenju
naslednja štiri leta to nalogo
najbolje opravljal (a). Saj ne,
da bi želeli izvedeti podrobno-
sti o njegovem (njenem) dose-
danjem delu, a na kratko nam
le zapišite, zakaj menite, da bi
lahko bil (bila) dober župan
oziroma županja. Kako? Za
vzorec morda naš predlog:
»Za županjo Mestne občine
Celje predlagam Ano to in to.
Doslej se je izkazala z organi-
zacijo gradnje otroških igrišč
in postavitvijo igral sirom ob-
čine«, ali pa morda: »Za župa-
na Občine Dobje predlagam
Milana tega in tega, ker je
zaslužen, da smo v kraj dobili
asfaltirano cesto in telefon.«
Seveda ne pozabite pripisati
tudi svojega imena, priimka in
natančnega naslova, saj bomo
našo »predvolilno« akcijo za-
ključili z žrebanjem nagrajen-
cev, glasovnico (na dopisnici)
pa nam pošljite na naslov: No-
vi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Oba predloga sta zapisana
zgolj kot vzorec in pri pisanju
seveda nismo imeli v mislih
dveh konkretnih oseb - tak-
šne, ljudi iz mesa in krvi, ki
živijo s krajem in za katere ste
prepričani, da bi lahko politiki
na lokalni ravni nadeli človeš-
ki obraz in delali v prid vseh
ljudi v svoji občini, pa priča-
kujemo od vas. In morda se bo
kateri od vaših kandidatov je-
seni, v novembru, tudi resnič-
no potegoval za župansko me-
sto v svoji občini.
■■■MM  Uredništvo NT&RC
po državi
Veto na zakon
UUBLJANA, 29. julija
(Delo) - Državni svetniki so
sprejeli odložilni veto na
spremembe zakona o dena-
cionalizaciji. Veto je predla-
gal dr. Veljko Rus zaradi
spornega 27.a člena, ki dolo-
ča, da premoženje fevdalne-
ga izvora ni predmet dena-
cionalizacije, razen če se na-
naša na primere, v katerih so
denacionalizacij ski upravi-
čenci cerkve in druge verske
skupnosti.
Predsednik spet
zbira
UUBUANA, 29. julija
(Delo) - Ker so poslanci pod-
prli le tri od petih predlaga-
nih ustavnih sodnikov, je
predsednik države Milan Ku-
čan podpisal poziv za zbira-
nje predlogov možnih kandi-
datov za dvoje prostih mest.
Časa za zbiranje predlogov
je tokrat 50 dni.
Pokojninski zakon
UUBLJANA, 30. julija
(Večer) - Vlada je sprejela
zakon o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju in ga
kljub nasprotovanju sindika-
tov poslala v državni zbor.
Minister za delo Tone Rop je
obljubil, da bo nadaljeval po-
govore s socialnimi partner-
ji. Vlada je zakon sprejela,
ker meni, da stanje v pokoj-
ninskem sistemu zahteva
čim prejšnje ukrepe.
Navedena določila so nedvoumno vsebinsko primerljiva z
odloki predsedstva AVNOJ, ki torej niso nič izjemnega. Tako kot
iz avnojskih odlokov tudi iz Benešovih veje duh zahteve po
plačilu domačih Nemcev zaradi izdaje domovine (očitek peto-
kolonaštva) in po nacistih storjenega zla, ki naj zadene maloda-
ne vse Nemce brez razlike. Narekovala sta jih slaba izkušnja in
duh časa. Ena od pomembnih razlik pa je v tem, da sta obe
prizadeti državi, Nemčija in Češka, to problematiko prepustile
zgodovini in se z deklaracijo iz leta 1996 obrnili v prihodnost.
Ne Jugoslavija in ne Češkoslovaška oz. njuno nemškogovore-
če prebivalstvo pa ni bilo v takratni Evropi nobena izjema.
Pregon Nemcev je po črki medzavezniškega sporazuma ali
zaradi »duha časa« zadel velik del vzhodno in jugovzhodnoe-
vropskih držav. Okoli 12 milijonov pripadnikov nemške etnične
skupnosti je bilo pregnanih iz Poljske, Češkoslovaške, Madžar-
ske, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Sovjetske zveze in balt-
skih držav. Za »Volksdeutscherje« iz Poljske, Češkoslovaške in
Madžarske so bila usodna določila člena XIII. Potsdamskega
sporazuma z dne 2. avgusta 1945, s katerim so se Stalin,
Truman in Attlee dogovorili o usodi povojne Evrope in Nemčije,
^er med drugim v citiranem členu tudi zapisali: »Izvedena mora
biti preselitev nemškega prebivalstva ali delov nemškega prebi-
valstva (Bevolkerungselemente), ki so ostali na Poljskem, na
Češkoslovaškem in na Madžarskem, v Nemčijo. So enotnega
ninenja, da mora biti preselitev izvedena na človeški način.« Ni
Znano, da bi ta člen označevali za genocidnega, kot se to trdi za
AVNOJska sklepa.
Že v potsdamskem dokumentu so se tri velesile zavedale, da
gre za akcijo velikih razsežnosti, v kateri bo šlo za preseljevanje
Velikega števila ljudi {grosse Mengen) in so zato pooblastili
svoje predstavnike v Zavezniškem kontrolnem svetu za Nemči-
jo, da pripravijo vse potrebno za sprejem in porazdelitev teh
'Judi po vseh okupacijskih conah skladno z razmerami v
Posameznih delih Nemčije. Obenem so o tem obvestili tudi
(češkoslovaško vlado, provizorično vlado Poljske in kontrolni
svet za Madžarsko. Želeli so, da bi preseljevanje potekalo
skladno in ob pomoči oblasti dežel, iz katerih so »Volksdeutsc-
'^erji« prihajali. Obračun z Nemci iz vzhodne in jugovzhodne
Evrope je izhajal iz vojne, ki je niso povzročili ne Slovenci ne
^rugi napadeni narodi in njihove države, bil je posledica nekega
historičnega dogajanja, politike nacistične genocidne ideologi-
je, paranoje pred njeno ponovitvijo in evforije nad zmago nad
njo.
V tistem času jih ni bilo mnogo, ki so se spraševali in še manj
tistih, ki so glasno opozarjali, da med njimi zagotovo ni^o vsi
(so) krivi za nacistično zlo in da niso imeli vsi »krvavih rok.«
Usoda »Nemcev« na Slovenskem po
Drugi svetovni vojni
Svojega poistovetenja s tretjim rajhom in nacizmom so se
slovenski Nemci zavedali tudi sami, saj jih je večina zbežala že
pred koncem vojne.
Kljub prepričanju o kolektivni krivdi pa so v Sloveniji pri
precejšnjem delu folksdojčerjev in slovenskih simpatizerjev
nemštva oblasti skušale ugotoviti individualno krivdo in jih
nato obravnavati v skladu s to ugotovitvijo. To velja še zlasti za
tiste, ki so bili osumljeni vojnih zločinov in drugih kaznivih
dejanj.
V celoti gledano pa so ravnanje nemške manjšine med drugo
svetovno vojno slovenske oblasti po vojni izkoristile za do-
končni obračun z nemštvom na Slovenskem. Pri tem so
izhajale iz prepričanja, da »dokler bodo ti številčno šibki, toda
v vseh drugih ozirih močni nemški elementi pomešani med
naše prebivalstvo, bodo kot kvas razkroja med narodom dušili
njegovo narodno zavest in rast in ga gospodarsko hromili, s
tem pa zavirali ves njegov materialni in kulturni napredek...
Zato je edino sredstvo zoper to stanje, potegniti državno mejo
med štajerskimi Slovenci in bivšo jugoslovansko nemško
manjšino in s tem izločiti stoletno gnojno jedro iz narodnega
telesa.«
Politična odločitev o tem, kaj bo z nemško manjšino po
drugi svetovni vojni je bila na jugoslovanski ravni sprejeta ali v
času drugega zasedanja AVNOJ 29. novembra 1943 ali pa
nekje med koncem zasedanja in začetkom leta 1944. V
začetku leta 1944 je namreč tajnik Protifašističnega sveta
narodne osvoboditve Jugoslavije Rodoljub Čolakovič obiskal
Znanstveni Inštitut pri 10 OF in napovedal izselitev Nemcev iz
vse Jugoslavije. Tak ukrep so v vodstvu narodnoosvobodilne-
ga gibanja imeli za dejanje pravice, povračilni ukrep proti
manjšini, ki je hotela uničiti slovanske narode v Jugoslaviji,
čeprav je imela v njej zelo dober položaj. V Sloveniji so
predlog o ravnanju z Nemci izdelali že med vojno v Znanstve-
nem inštitutu Osvobodilne fronte. Izhajali so iz stališča, da bo
ob koncu vojne slovenskemu narodu dana zgodovinska prilož-
nost, »da se znebi na severni meji svojih nemških manjšin, ki
so mu prizadele baš neposredno pred to in med to vojno toliko
gorja.« Nemško manjšino naj bi kolektivna kazen prizadela
zato, ker je kolektivno sledila Hitlerjevemu načelu, da se je
vsak član nemške narodnosti, čeprav je tuj državljan, dolžan
pokoriti Reichu in ne državi, »ki mu je dala streho gostoljub-
nosti.« Iz ohranjenih dokumentov ni povsem jasno, ali so
nemško manjšino tako na jugoslovanski kot na slovenski ravni
v nekem manjšem številu še hoteli ohraniti ali ne. Nekateri
dokumenti namreč govorijo o tem, da naj namen zakonodaje
in drugih ukrepov v zvezi z Nemci ne bi bil »uničenje
nedolžnega Nemca kot človeka, temveč uničenje nemštva in
njegove politične in gospodarske ekspanzije.« V zvezi s politič-
no odločitvijo je treba tudi poudariti, da se odnos do folksdoj-
čerjev ni bistveno razlikoval tudi pri drugih političnih skupi-
nah, to je v meščanskem oz. poraženem protirevolucionarnem
taboru (z izjemo pronemško usmerjenega generala dr. Leona
Rupnika in njegovega kroga). T.i. Mačkovškov krog (liberalno
usmerjena skupina, nasprotna Osvobodilni fronti) je npr. že
oktobra 1941 sprejel sklep, da je treba slovensko ozemlje
popolnoma očistiti tujcev obenem pa tudi zapleniti njihovo
imetje. Za ravnanje s folksdojčerji torej ni prvenstveno kriva
komunistična narava povojnih oblasti pač pa neizprosen boj
nacionalni boj, ki so ga z načrtno politiko uničevanja sloven-
skega naroda med vojno začeli nemški okupatorji, pripadniki
manjšine pa so jim pri tem pomagali.
Pravna osnova za obračun z Nemci je izhajala iz sklepov, ki
jih je med vojno sprejel AVNOJ. Po vojni so bili ti sklepi
zakonsko dodelani in tudi opremljeni z dodatnimi navodili in
razlagami. Prvi in najpomembnejši ukrep je bil Odlok o
prehodu sovražniškega imetja v državno svojino, o državnem
upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga
okupatorske oblasti prisilno odtujile. Odlok (št. 25) je bil
sprejet 21. novembra 1944 in je bil (poleg drugega) tudi
osnova za ekonomske ukrepe proti jugoslovanskim Nemcem.
Podobno velja za Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, ki je
v 10. členu opredeljeval, da v Zemljiški sklad agrarne reforme
in kolonizacije pride obdelovalna zemlja last nemškega Rajha
in pripadnikov nemške narodnosti, zaplenjene po odloku
AVNOJ z dne 21. novembra 1944. Po razlagi tega odloka so se
za pripadnike nemške narodnosti šteli «...tisti državljani Jugo-
slavije nemške narodnosti, ki so se pod okupacijo izjavili ali so
veljali za Nemce, ne glede na to, ali so pred vojno kot Nemci
nastopali ali pa so veljali za asimilirane Hrvate, Slovence ali
Srbe.«
GOSPODARSTVO
Hitreje v mesto in domov
Med Šentjurjem in Grobelnim bodo vlalci vozili s 140 kilometri no uro
Po železniški progi Šentjur-Grobelno
se bo mogoče v prihodnje peljati 140
kilometrov na uro, za začetek pa 120.
To bo omogočila posodobitev spodnjega
in zgornjega ustroja proge, ki so jo
začeli opravljati pred kratkim.
Gre za obnovo na obeh tirih, v dolžini 6
kilometrov. Z deli so začeli na desnem
tiru (kjer bodo zaključili 3. septembra),
10. septembra se bodo lotili še levega tira
(delo bodo zaključili 3. novembra), 5.
novembra pa bodo začeli posodabljati
tire na železniški postaji Grobelno (delo
bodo zaključili 4. decembra).
Zadnji remont na tem odseku je bil
pred tremi desetletji, zato je naložba re-
snično nujna. Tako so v preteklih dneh
odstranili star desni tir ter začeli s sanaci-
jo spodnjega ustroja, pri tem čemer vgra-
jujejo tamponski sloj. Pri delu bodo upo-
rabili betonske pragove, ki so tudi naravi
prijaznejši. Prav tako računajo na odstra-
nitev poljskih prehodov čez progo ter
gradnjo obvoznih cest. Vrednost celotne
naložbe znaša 600 milijonov tolarjev, de-
la pa izvaja Železniško gradbeno podjetje
Ljubljana.
Lani so opravili posodobitev na 20 kilo-
metrih tirov med Celjem in Šentjurjem,
zdaj se pripravljajo za podobno naložbo
proti Ponikvi ter Dolgi Gori. Šef sekcije za
vzdrževanje prog Celje Marjan Stopin-
šek (projektant in nadzorni organ aktual-
ne naložbe) je povedal, da je projektna
dokumentacija do Ponikve izdelana, na-
prej proti Dolgi Gori pa je še v izdelavi.
Računajo, da bi začeli s posodobitvijo
proti Ponikvi prihodnje leto.
■■■■■■■■■■i   BRANE JERANKO
Vrednost Etolovih delnic raste
Tovarna arom in eteričnih olj iz Škof-
je vasi pri Celju še naprej posluje izjem-
no uspešno, saj je ob polletju ustvarila
veliko boljše rezultate kot lani in celo
presegla gospodarske načrte za letos.
Vrednost Etolove delnice na delniškem
trgu se je samo v zadnjem času poveča-
la za več kot 30 odstotkov.
V Etolu so v prvih šestih letošnjih me-
secih ustvarili s prodajo blizu 2,1 milijar-
de tolarjev čistega dohodka, kar je za 27
odstotkov več kot v enakem lanskem
obdobju in za 12 odstotkov več od načrto-
vanega. Čisti dobiček je znašal 207 milijo-
nov tolarjev in je za skoraj polovico večji
kot v prvem lanskem polletju ter za 27
odstotkov večji kot so si zapisali v gospo-
darskem načrtu za leto 1998. Bruto donos
na realizacijo je bil 12,7-odstoten, na
kapital 7-odstoten, dodana vrednost na
zaposlenega na letni ravni pa znaša 9
milijonov tolarjev, kar je precej več kot je
povprečje v Sloveniji. Revalorizirana no-
minalna vrednost delnice Etola je 19.771
tolarjev, tržna vrednost pa je 31. julija
znašala 21.569 tolarjev.
Kljub tako ugodnemu poslovanju, ki so
ga dosegli tudi na račun strogih varčeval-
nih ukrepov, znižanja stroškov in politike
nespremenjenih plač, pa v Etolu menijo,
da bi lahko imeli še boljše finančne rezul-
tate, če bi se spremenili pogoji gospodar-
jenja v državi. »Na tuje, zlasti v države
vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze,
prodamo kar 70 odstotkov svojih izdel-
kov, zato je za našo družbo zelo pomem-
bna tečajna politika,« meni direktor Etola
Ivan Ferme. »Poleg tega smo na tržišču
prepuščeni prosti konkurenci multina-
cionalnih družb, ki jih sicer uspešno pre-
magujemo, vendar kljub temu pričakuje-
mo od vlade, da bo storila več na vzpo-
stavljanju meddržavnih gospodarskih od-
nosov. To bi nam namreč močno olajšalo
formalno plat poslovanja.«
JI
Vlada proti prevzemu I
Republiška vlada prejšnji teden ni izdala soglasja zrešk"
mu Cometu za prevzem družbe Swaty. Proti je bilo mini-
strstvo za ekonomske odnose, kot razlog za zavrnitev pa je
navedlo dejstvo, da Cometove delnice še ne kotirajo na
borzi.
V Cometu v preteklih dneh niso želeli komentirati odločitve
vlade, se pa sprašujejo, zakaj je naša država sploh sprejela
zakon o prevzemih. Postopek prevzema Swatya, ki ga je vodila
Agencija za trg vrednostnih papirjev, je namreč ves čas potekal
v skladu s tem zakonom, pozitivno mnenje o prevzemu je
izdal tudi Urad RS za varstvo konkurence. Roki za dokončanje
postopka presoje prevzema se bodo iztekli 16. avgusta.
Ali je bila odločitev vlade politična, bo najverjetneje pokazal
šele čas. V Cometu se te dni pospešeno pripravljajo na
uvrstitev svojih delnic na borzo. Ji
Vrelci rešujejo turiste
Podjetje Kolinska Rogaški vrelci d.d. je prejšnji mesec
pričelo »reševalno akcijo«, s katero skuša vsak konec tedna
pomagati voznikom, ujetim v dolgih kolonah na avtocesti
med Ljubljano in Kozino.
Doslej so žejnim popotnikom razdelili skoraj 20.000 pollitr-
skih ohlajenih plastenk deita. Direktor podjetja Božidar Kolar
je povedal, da želijo na takšen način predvsem pomagati
ljudem, po drugi strani pa je to tudi priložnost za predstavitev
njihovih pijač. Računajo, da bodo do 15. avgusta, kolikor naj bi
trajala akcija, razdelili 40 tisoč plastenk. ,
Kolinska Rogaški vrelci je v prvih letošnjih šestih mesecihi
prodala preko 12 milijonov litrov pijač. Na domačem trgu se je
prodaja povečala za 21 odstotkov, na tujem pa za 12 odstotkov.
JI
novo na borzi
Vroč julij na
finančnem trgu
Takšno rast tečajev oziro-
ma cen delnic kot je bila v
juliju si je le redko kdo pred-
stavljal.
Tudi lanski julij nam je ostal
v spominu kot rekorden me-
sec z veliko prometa in rastjo
tečajev, vendar je letQŠnji re-
korder. Predvsem po sled-
njem, saj je SBI - slovenski
borzni indeks za 21,3% višji
od lanskega. Vprašanje pa je
ali je sploh kdo, ki je lani
kupoval delnice, ki so zajete v
SBI, te hranil do današnjih
dni. Ob dosegu najvišje vred-
nosti v juliju in rasti SBI v
avgustu mnogi že vidijo vred-
nost 2000. Kaže, da jo bo SBI
zagotovo dosegel pred letom
2000.
Razveseljive podatke so ob-
javili tudi iz urada za statistiko.
Rast življenjskih potrebščin v
juliju je bila spet enaka 0. Res
mnogi ne verjamejo v ta poda-
tek, a je uraden. Sicer pa, saj
poznate pregovore o statistiki.
Letos so se tako življenjske po-
trebščine podražile za 4,9%, od
lanskega julija pa 7.7%. Inflaci-
ja merjena po starem (»R«), po
rasti cen na drobno je letos
5,3%. samo v juliju letos pa
0,1%. Julija lani je bila rast cen
na drobno 0,4%.
Za oba poletna meseca je
značilno da je naraščal tudi
srednji tečaj Banke Slovenija
za DEM, samo v juliju za
0,52%. Kljub temu še te^aj
DEM vedno zaostaja za infla-
cijo merjeno od začetka leta,
ne glede na metodo merjenja
inflacije. Ob nadaljevanju ju-
lijskega trenda rasti tečaja
DEM bi le ta lahko ujel rast
cen v letošnjem letu. Vredno-
sti ob začetku leta sta se prib-
ližala tudi prodajni menjalniš-
ki tečaj za DpM in nakupni
podjetniški. Njun zaostanek je
le 0.1%.
Piše: ZDENKO PODLESNIK
Manj ugoden je bil julij za tiste
ki so zaupali v moč ameriškega
dolarja USD. V juliju je izgubil
na vrednosti 1,1%, od začetka
leta pa 0,52%. Tudi njegovo me
njalno razmerje do DEM je zdr-
snilo na raven 1,769DEM za en
USD. To je druga najnižja vred-
nost letos. Slabše se je dolat
držal maja letos.
Italijanska lira - LIT se je v
juliju pocenila za 0.37%. od za-
četka leta pa je cenejša za 0.58%
Na osnovi teh podatkov lah-
ko z veliko verjetnostjo zaklju-
čimo, da je mogoče ustvariti
večji dobiček ob nakupu in
pravočasni prodaji pravih del-
nic. Katere so prave? Ob tem,
ko večino prometa predstav-
ljajo delnice Petrol in obeh
farmacevtskih družb, ne gre
pozabiti na delnice drugih us-
pešnih družb. So precej manj-
še, a prav tako uspešne. Lep
primer je odkritje nekaterih,
kar ima za posledico naraščaje
cen delnicam Etola. Ob red-
nem spremljanju borzni po-
datkov bo odločitev oziroma
izbor pravih delnic lažji.
Slovenija
uvaja
DAVEK NA DODANO VREDNOST
DAVČNE STOPNJE
Prednosti ene same davčne stopnje
Četudi prevladuje mnenje, da je sistem
davka na dodano vrednost glede na
njegove značilnosti, najbolj učinkovit
ob enotni in le eni stopnji, države Centralne
in Vzhodne Evrope iz političnih razlogov
to težko uveljavijo. Na podlagi teoretičnih
izhodišč za DDV je torej najprimernejša
uporaba ene same davčne stopnje, saj se
z eno samo stopnjo ohranja nevtralnost
DDV kot transakcijskega davka, ki zato
ne vpliva na odločitve ekonomskih
subjektov in na odločitve potrošnikov.
Z eno samo davčno stopnjo so tudi
stroški pobiranja davka zmanjšujejo
in sicer tako pri nadzornih organih
kot tudi pri zavezancih. Večje število
davčnih stopenj povečuje tudi možnost
davčnega izogibanja in davčnih utaj.
Pri uvajanju DDV smo torej priča
nestrinjanju med teoretiki davka na
dodano vrednost in parlamentarnimi
(političnimi) pobudami, ki v večini
držav zagovarjajo dve stopnji - višjo
in nižjo. Z nižjo stopnjo je ponavadi
obdavčeno blago kot je hrana, zdravila,
knjige, časopisi in revije, javni transport itd.
Uporaba nižjih stopenj izhaja iz
argumentacije, da se z eno samo
stopnjo povečujejo obremenitve
prebivalstva v nižjih dohodkovnih
razredih. Vendar je potrebno poudariti,
da tudi nižja stopnja ne povečuje koristi
prebivalstva v nižjih dohodkovnih
razredih, saj zaradi večjega povečanja
cen pri proizvodih, ki so obdavčeni z
višjimi stopnjami, pride do navzkrižnega
subvencioniranja porabe proizvodov,
obdavčenih z nižjimi stopnjami. Precejšnjo
nevtralizacijo davčnega bremena, ki ga
nosijo socialno šibkejši sloji, pa je mogoče
doseči z uvedbo trošarin na blago, ki ga
sorazmerno več trosijo prebivalci iz višjih
dohodkovnih razredov
Splošna in znižana davčna stopnja
V skladu s smernicami EU se splošna
davčna stopnja določi v odstotku od
davčne osnove in mora biti enaka za blago
in za storitve. Splošna stopnja ne sme       . :^
biti nižja od 15%. Države članice lahko
uveljavijo tudi eno ali največ dve stopnji,
ki sta nižji od splošne davčne stopnje.
Znižana stopnja ne sme biti manjša
od 5% in se lahko nanaša le na kategorije
blaga in storitev, ki so določeni v dodatku   , „ ;
H k šesti smernici EU. Višina splošne
stopnje je po posameznih državah
EU različna in se giblje med 15 do 25%,
v vzhodnoevropskih državah pa od 18 do 25%.
Predloga zakona predvideva dve davčni
stopnji - splošna 19% in znižana 8%
Predlagatelj zakona o DDV je v predlogu
predvidel dva davčni stopnji. Splošna stopnja
je v višini 19%. Po tej stopnji se DDV obračunava
in plačuje od vsakega prometa blaga in storitev
in uvoza blaga, razen od prometa blaga in
storitev, za katerega je v predlogu zakona
določeno, da se ne obračunava in plačuje DDV
ter od prometa blaga, storitev in uvoza blaga,
za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.
Ob določitvi prometa blaga in storitev, ki so
obdavčeni po znižani - 8% davčni stopnji, je
predlagatelj zakona izhajal iz dodatka H k
šesti smernici EU, ki določa katero blago
oziroma storitev se lahko obdavčuje z znižano
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za finance
davčno stopnjo. Pri tem je bilo osnovno
izhodišče, da se z znižano davčno stopnjo
obdavčujejo dobave blaga in storitev, ki se v
načelu štejejo za življenjske potrebščine v
širšem smislu.
Predlog zakona tako predvideva znižano
stopnjo za hrano, proizvode kmetijstva in
ribištva, prehrano za živali, dobavo vode,
zdravila in medicinsko opremo in tehničnih
pripomočkov, ki so običajno namenjeni
za lajšanje in zdravljenje nezmožnosti,
za izgradnjo stanovanj, javne prevoze  ■; /
potnikov in blaga, za uporabo športnih
objektov, za pogrebne storitve itd...
Z vidika ohranjanja nacionalne identitete
pa se po znižani stopnji plačuje DDV od
knjig, avtorskih pravice in storitev s
področja književnost in umetnosti ter
avtorskih pravic s področja znanosti,
umetniških predmetov, zbirk in starin, ' ''
vstopnic za razstave, kinematografske in
glasbene prireditve.
V skladu s smernico EU mora znižana
stopnja še vedno omogočati normalen
odbitek vstopnega DDV, kar pomeni, da
mora biti predpisana v taki višini, da davčni
zavezanci, ki opravljajo promet blaga in
storitev po znižani stopnji, običajno
ne prejmejo povračil DDV
V nadaljevanju:
Oprostitve od plačila davka
na dodano vrednost
GOSPODARSTVO
7
Celjski trgovci pod
skupno streho
Nova delniška družba naj bi imela 27 milijard letnega prometa - Dokončna odločitev
sredi prihodnjega leta
Deset večjih trgovskih
družb iz Celja, Žalca, Šent-
jurja, Laškega, Radeč in Slo-
venj Gradca se je prejšnji te-
den s podpisom zavezalo, da
bo do začetka leta 2000 usta-
novilo skupno delniško
družbo. Predvidoma jeseni
naj bi se jim pridružili še
podjetji Potrošnja iz Zagorja
in Korotan Ravne.
V večini primerov gre za
podjetja, ki so že pred dvema
letoma ustanovila interesno
združenje Oskrbni center Ce-
lje, ki pa ni v celoti zaživelo,
saj ni moglo tekmovati s kapi-
talsko močjo tujih trgovskih
verig. Zato so se trgovci - po-
budnika sta bila žalska Žana
in Savinjska trgovska družba
- odločili za kapitalsko zdru-
žitev, katere namen je trajno
doseganje kapitalske moči.
Po lanskih podatkih je obsto-
ječa združba ustvarila za 20
milijard tolarjev bruto pro-
meta, ki naj bi se do leta 2000
povečal na 27 milijard tolar-
jev. Vse trgovske družbe, ki
se združujejo, že nekaj let
poslujejo  z  dobičkom,  po
združitvi, ki naj bi jo dokonč-
no potrdile skupščine delni-
čarjev sredi prihodnjega leta,
pa bodo večinsko lastništvo
še naprej obdržali notranji
delničarji.
Trgovska podjetja bodo že
jeseni pričela s skupnim na-
stopom na trgu, pri tem pa bo
vsaka družba še naprej posku-
šala ohraniti svojo razpoznav-
nost in svoje značilnosti.,Prva
konkretna akcija združbe bo
centrahzacija skladiščenja, pri
čemer pa ne bo šlo za novo-
gradnjo.
■■■■■■■ JANJA INTIHAR
Predstavniki trgovskih podjetij Hmezad Agrina, Center Celje, Center Radeče. Izbira Laško,
Lipa Šentjur, Potrošnik Celje, Resevna Šentjur, Savinjska trgovska družba. Žila Slovenj Gradec
in Žana Žalec so se s podpisi zavezali, da bodo do leta 2000 ustanovili skupno delniško
družbo.
Jurmes s certifikatom
Družba Jurmes iz Šentjur-
ja, ki se ukvarja s proizvod-
njo in trženjem mesa in me-
snih izdelkov, je prejšnji te-
den kot prva v svoji panogi
pridobila certifikat kakovo-
sti ISO 9001 za prav vse de-
javnosti svojega poslovanja.
Projekt prilaganja podjetja
zahtevam evropskega standar-
da kakovosti, ki ga je vodil
Rado Tržan, je trajal kar tri
leta. Obsežno in zahtevno de-
lo so opravili z lastnimi stro-
kovnjaki, zato so ob pridobitvi
certifikata še toliko bolj zado-
voljni. »Dokazali smo, da je
Jurmes sodobno organizirana
delniška družba, ki se ne boji
tekme z evropsko konkuren-
co,« pravi Tržan, »poleg tega
smo tudi prepričani, da bomo
odslej lažje in še bolje zadovo-
ljevali potrebe naših številnih
odjemalcev in kupcev v Slove-
niji in sosednjih državah.«
Podjetje Jurmes, v katerem
je redno zaposlenih 79 delav-
cev, je na trgu prisotno že šest
let, znano pa je zlasti po bla-
govni znamki Yurij. S prodajo
mesa in mesnih izdelkov na
debelo ter s prodajo v šestnaj-
stih mesnicah v Šentjurju.
Ljubljani, Mariboru, Kranju,
Celju, Šmarju in Zagorju ob
Savi ustvarijo na leto 3,5 mili-
jarde tolarjev prometa. Certifi-
kat kakovosti, ki ga bodo pod-
jetju uradno podelili v času
Mednarodnega obrtnega sej-
ma v Celju, so pridobili za vse
svoje dejavnosti, to je za proi-
zvodnjo mesa in mesnih izdel-
kov, za storitveno klanje in
proizvodnjo po naročilu ter za
veleprodajo in prodajo v me-
snicah. JI
Jeseni razpis za direktorja
V ministrstvu za gospodarske zadeve v Ljubljani so se
na konstitutivni seji sestali člani nadzornega sveta družbe
Premogovnik Velenje. Sklenili so, da bodo razpis za
delovno mesto direktorja javnega podjetja za pridobivanje
lignita v časopisih objavili septembra.
Izmed članov nadzornega sveta - to so Brane Žerdoner,
Matjaž Cerovac, Jolanda Veršič-Žabjek, Franc Druks, Dušan
Čižmek in Marjan Murn - so za predsednika izbrali glavnega
republiškega rudarskega inšpektorja Matjaža Cerovca, za
njegovega namestnika pa Franca Druksa iz Premogovnika
Velenje. Sprejeli so tudi poslovnik o delu nadzornega sveta in
se dogovorili, da bo naslednja seja nadzornega sveta prvi
teden septeraj^ravj/elei^_______ ..
Neznosna žeja
čeprav je letos poraba piva
v Sloveniji padla za dobro
desetino - eden od vzrokov je
najbrž tudi nov zakon o var-
nosti v cestnem prometu, so
v obeh slovenskih pivovar-
nah zadovoljni z doseženimi
rezultati. V Laškem so izpad
na domačem trgu nadome-
stili z večjim izvozom piva v
Bosno in Italijo, ljubljanska
pivovarna pa je povečala pro-
dajo brezalkoholnih pijač in
vode.
Pivovarna Laško je v prvih
šestih mesecih prodala za tri
odstotke manj piva kot lani.
Čeprav so junija napolnili za
36 odstotkov več steklenic lah-
kega laškega in za 53 odstot-
kov več grena ter prodali 400
tisoč litrov rolerja, to ne more
nadomestiti upada prodaje
Zlatorog piva, meni komer-
cialni direktor Jože Sadar. V
juliju se je prodaja nekoliko
izboljšala, saj je na približno
takšni ravni kot lani. Na dan
napolnijo v Laškem 7.000 hek-
tolitrov oziroma 1.400.000
pollitrskih steklenic piva. Do-
bra je tudi prodaja ledenih
čajev. V primerjavi z lani se je
povečala za desetino, v Vitalu
Mestinje, ki od lanskega leta
nastopa na tržišču skupaj s
Pivovarno Laško, pa so letos
povečali prodajo brezalkohol-
nih pijač kar za polovico.
V ljubljanskem Unionu v teh
vročih dneh prodajo na dan
preko 4.000 hektolitrov piva
ter 900 hektolitrov ledenih ča-
jev in preko 800 hektolitrov
naravne pitne vode Zala. Zara-
di povečane prodaje delata
polnilnici brezalkoholnih pi-
jač in vode neprekinjeno 24 ur
na dan, tudi ob sobotah in
nedeljah. JI
Za rento gre
v zadnjem Poročevalcu je
objavljen predlog zakona o
renti zaradi posledic rudar-
jenja Premogovnika Velenje.
Zakon je v prvo obravnavo
vložila poslanska skupina SDS,
z njim pa naj bi prebivalcem
Šoštanja zagotovili rento kot
obliko nadomestila zaradi vseh
negativnih posledic rudarjenja
Premogovnika Velenje. Z rento
bi občina pokrivala stroške za
izboljšanje okolja in bivanja
svojih prebivalcev, financirala
raziskave in projekte revitaliza-
cije degradiranega prostora in
okolja v občini... »Pravzaprav
bi prizadetemu prebivalstvu
občine pripadal celo malce pri-
viligiran položaj in povečana
mera uživanja pravic v primer-
javi z drugimi. Slednja kot na-
grada, da še vztrajajo in vzdrži-
jo ter v takšnih razmerah še
ustvarjajo v tako kritičnem
okolju in prostoru,« so zapisali
v predlogu.
Izplačil za nazaj predlog za-
kona ne predvideva, renta pa
temelji na izračunu, ki je odvi-
sen od letne proizvodnje ligni-
ta in cene na tono te vrste
premoga. Predlagani zakon naj
v času obratovanja premogov-
nika in TEŠ ne bi obremenjeval
državnega proračuna.      US
Era širi mreža
Delničarji velenjskega podjetja Era so se odločili, da 91
milijonov tolarjev lanskega čistega dobička ne bodo raz-
poredili, ampak ga bodo namenili za razvoj.
Era Velenje ima 35 trgovin, ki so večinoma locirane v
Velenju in okolici, področje veleprodaje, s katerim sega tudi
izven velenjske regije, pa obvladuje s šestimi večjimi enota-
mi. Podjetje je letos končalo dveletno obnovo nakupovalne-
ga centra v Velenju in obnovo trgovine Hrana, pred kratkim
pa je, prav tako v Velenju odprlo še trgovino s športno
opremo. Era namerava še letos razširiti svojo prodajno
mrežo. JI
Pšenice za sedaj dovolj
Mlinsko-predelovalno podjetje Klasje Celje je v teh dneh
odkupilo 4 tisoč ton pšenice iz Pomurja, od slovenskih
blagovnih rezerv pa je prevzelo v skladiščenje še 14 tisoč
ton.
Ker je letošnja kakovost dokaj različna, bodo slabše vrste
morali izboljšati s pšenico iz uvoza. Direktor Klasja Edvard
Stepišnik pravi, da bo letos pšenice dovolj, saj je imajo skupaj z
lanskimi rezervami v svojih kaščah preko 30 tisoč ton. Sami
porabijo na leto okrog 25 tisoč ton pšenice. Upajo, da bodo
lahko sproti odkupovali pšenico, ki jo republiški zavod za
blagovne rezerve skladišči v Celju, saj bodo s tem prihranili
nekaj denarja. JI
Odpovedovanje se je izplačalo
Delničarji Steklarne Ro-
gaška so se na skupščini, ki
je bila prejšnji teden odločili,
da bodo ves lanski dobiček,
ki znaša 293 milijonov tolar-
jev, namenili za pokrivanje
izgub iz preteklih let.
Lastniki steklarne so državni
skladi in pooblaščene investi-
cijske družbe, ki imajo 40 od-
stotkov kapitala, preostalih 60
odstotkov kapitala pa je v ro-
kah notranjih delničarjev. Le-ti
so na skupščini prvič nastopili
v okviru družbe pooblaščenke.
Sklenili so, da bodo revalorizi-
rani dobiček iz preteklih let in
iz leta 1997, ki znaša skupno
543 milijonov tolarjev, v celoti
namenili za pokrivanje izgube.
Kot je znano, je steklarna obre-
menjena z več kot milijardo
tolarjev izgube, ki pa jo bodo
glede na dobro lansko poslova-
nje in še boljše letošnje obete,
lahko kmalu pokrili.
V prvih letošnjih šestih me-
secih so namreč že presegli
polletni gospodarski načrt, saj
so ustvarili blizu 300 milijonov
tolarjev dobička. Steklarna naj
bi letos prodala za 17 milijonov
dolarjev izdelkov. JI
BAROMETER
Kora v težavah
Radeško podjetje Kora le-
tos prvič po petih letih poslu-
je pozitivno, vendar ima
kljub temu velike likvidnost-
ne težave. Pokriti mora ne-
kaj več kot 8 milijonov tolar-
jev izgube ter za dva milijo-
na tolarjev terjatev. Direkto-
rica podjetja Danijela Fain
ugotavlja, da bi rabili vsaj 12
milijonov tolarjev dolgoroč-
nega posojila, ki pa ga doslej
še niso uspeli zagotoviti. Po-
moč so brez uspeha iskali že
v ministrstvu za gospodar-
ske dejavnosti, v regional-
nem podjetniškem centru in
v Gospodarski zbornici Slo-
venije. Zdaj upajo, da jim bo
pomagala vsaj občina Rade-
če. Kora, ki z dodelavnimi
posli izvozi kar 95 odstotkov
proizvodnje, ustvari na me-
sec blizu 12 milijonov tolar-
jev prometa.
Posojila za
škodo
Banka Celje je pripravila
posebno ponudbo posojil
za odpravo škode, ki jo je
junija letos na stanovanj-
skih objektih v Podčetrtku
povzročilo hudo neurje.
Odplačilna doba posojil je
od enega do sedmih let,
obrestna mera pa znaša
T+2,75 odstotka.
Dobiček v
rezerve
Delničarji celjske družbe
Izletnik so se na nedavni
skupščini odločili, da bodo
lanski čisti dobiček, ki zna-
ša 10,4 milijona tolarjev, v
celoti razporedili v rezerve.
Izletnik je v večinski lasti
notranjih delničarjev, 40
odstotkov kapitala pa je v
rokah kapitalskega in odš-
kodninskega sklada.
Prva skupščina
Včeraj so se na prvi skupš-
čini zbrali delničarji Elektra
Celje, ki je v več kot 95-
odstotni lasti države. Zača-
sna uprava in nadzorni svet
sta predlagala, da bi izgubo
iz let 1993 do 1996, ki znaša
blizu 10,5 milijarde tolarjev,
pokrili iz rezerv. Lanska iz-
guba Elektra Celje znaša 2,1
milijarde tolarjev. Na skupš-
čini so izvolili tudi 4-članski
nadzorni svet družbe.
Priprave na
sejem
v Gornji Radgoni so se že
pripravili na 36. mednarod-
ni kmetijsko-živilski sejem,
ki bo od 22. do 30. avgusta.
Skoraj ves razstavni prostor
je že razprodan, prostora je
le še najbolj pomembne za-
mudnike. Večina sodelujo-
čih s področja živilske pre-
delave je že predstavila svo-
je izdelke na tradicional-
nem ocenjevanju. Posebna
komisija za ocenjevanje
mesnih in mlečnih izdel-
kov je letos za nosilca kako-
vosti izbrala MIP iz Nove
Gorice, za šampione pa Pe-
rutnino Ptuj, varaždinsko
Vindijo in ljutomerski Mle-
kopromet. Včeraj so v Gor-
nji Radgoni predstavili tudi
najboljše slovenske vinarje.
8
KULTURA
Pol stoletja po Pirnatovi smrti
Razstava del najizrazitejšeftajicivojne^
Prva predstavitev del Niko-
laja Pirnata je bila 1. 1954 v
ljubljanski Moderni galeriji,
letos, za 50-letnico umetni-
kove smrti, pa je na ogled
kar blizu 150 umetnikovih
del. Spominska razstava na
gradu Podsreda je pomem-
ben likovni dogodek za vso
državo.
»Slaven v svojem času, poz^
neje večkrat podcenjevan in
napačno razumljen, vseskozi
pa iskren in polnokrven umet-
nik - takšna je podoba, ki nam
jo kaže Nikolaj Pirnat petdeset
let po svoji smrti.« Tako je zna-
menitega slovenskega slikarja
in kiparja (1903-1948) v katalo-
gu razstave označila njena av-
torica Marja Lorenčak, kusto-
sinja Narodne galerije ter pred
tem Kozjanskega parka. Da je
nastala tako bogata spominska
razstava - nekatera dela so pr-
vič javno predstavljena - je pri-
pomoglo veliko ljudi in različ-
nih ustanov iz vse države.
V šestih zanimivih razstav-
nih prostorih gradu Podsreda
si je mogoče za 50-letnico smr-
ti ogledati Pirnatove risbe, gra-
fike, ilustracije, olja, akvarele
in kipe. Umetniku je bil naj-
ljubši portret, to so obenem
njegova najboljša dela. V Pod-
sredi so na ogled njegove
skulpture generala Maistra,
Puškina, kralja Aleksandra,
gledališki portreti Bratka Kref-
ta, Save Sever, Josipa Vidmar-
ja, Pavla Golie, Otona Župan-
čiča, Ludvika Mrzela, Nabloc-
ke, številni avtoportreti, pre-
cej ženskih aktov, priljubljene
ilustracije Don Kihota in dru-
gih knjig, ilustracije iz časopi-
sa Jutro, kjer je bil pred vojno
redno zaposlen...
Nikolaj Pirnat je bil rojen v
Idriji, študiral je na zagrebški
umetnostni akademiji, kjer je
opravil kiparsko specialko pri
Meštroviču, 1. 1927 je obiskal
Pariz, kjer je tudi razstavljal,
po vrnitvi pa tudi v prostorih
celjske Mestne hranilnice.
Kmalu se je poročil z Nado
Kraigher. 1. 1932, ko se mu je
ro^il sin Janez, je ilustriral
Župančičevega Cicibana ter
ustvaril plastike Janeza Krst-
nika na trnovskem mostu, An-
tona Aškerca ter kralja Matja-
ža. L. 1942 je bil zaprt v tabo-
rišču Gonars, kjer so nastale
Nikolaj Pirnat je dvakrat,
še pred IL svetovno vojno,
razstavljal v celjski Mestni
hranilnici ter na celjski raz-
stavi kluba Neodvisnih. Po
smrti, 1. 1963, je bila v celj-
skem Likovnem salonu nje-
gova razstava v počastitev
20-letnice zbora odposlan-
cev v Kočevju.
ilustracije Finžgarjeve Dekle
Ančke, po vrnitvi pa je odšel v
partizane. Tam je precej sli-
kal, nekaj njegovih risb je na-
stalo tudi na oktobrskem ko-
čevskem procesu. L. 1944 je
postal v Beogradu ilustrator
Borbe, leto pozneje, ko je po-
stal redni profesor ljubljanske
likovne akademije, pa ilustra-
tor Ljudske pravice. L. 1948 je
umrl zaradi možganskega tu-
morja.
Spominsko razstavo Nikola-
ja Pirnata si je mogoče ogleda-
ti na gradu Podsreda vse do
Veliko Pirnatovo spomin-
sko razstavo na gradu Pod-
sreda si je mogoče ogledati
vsak dan (razen ponedelj-
ka), med 10. in 18. uro.
30. septembra, nato naj bi
bila možnost še v ljubljanski
Moderni galeriji ter Pokrajin-
skem muzeju rojstne Idrije. V
Kozjanskem parku so razstavo
postavili po ideji slikarja Sta-
neta Jagodica, pred približno
dvema letoma in sicer za po-
trebe satiričnega Aritasa.
BRANE JERANKO
Pirnatov ženski akt z razstave na kozjanskem gradu.
Kmetija, ici ji ni para
Rodeževa domačija v Strtenici je živi muzej
Etnologi, ki so si ogledati
prezrte objekte Rodeževe do-
mačije v Strtenici nad Zibi-
ko, so se čudili. V odmaknje-
nem kraju, ob stari cesti iz
Sv. Štefana v Šmarje pri Jel-
šah, so se povsem ohranili
izjemno zanimivi, različni
objekti.
Gre za zidano hišo s črno
kuhinjo, ki je ohranila podobo
iz prejšnjega stoletja, ter kam-
niti hlev s pokritim vodnja-
kom. V podobi preteklega ča-
sa je ohranjena kapelica, na
kmetiji pa še posebej izstopa
nadstropna stavba, ki je služi-
la za gostilno ter trafiko. Stav-
ba je okrašena z ornamenti ter
je bogatega videza.
Pri Rodeževih je tudi stara
kovačija, v bližini pa še njihov
kamnolom, kjer so pridobivali
kamen za kamnoseško okras-
je objektov na tej ter drugih
bolj ali manj oddaljenih kme-
tijah. Zelo zanimivo je še gos-
podarsko poslopje, za katero
pravijo strokovnjaki, da je eno
najlepših ter najmogočnejših
na širšem območju. Na njem
sta dva kamnita portala, dvoj-
ni kozolec - toplar - ima zani-
miv gank, vsi objekti pa kaže-
jo podobo iz prejšnjega stolet-
ja. Za vse velja varstveni režim
I. stopnje, z izjemo svinjakov,
ki se lepo vključujejo v podo-
bo celotne domačije ter so zaš-
čiteni z 11. stopnjo.
Šmarski občinski svet je po
hitrem postopku razglasil
nekdanjo Rodeževo domači-
jo za kulturni spomenik. Do-
mačija je povezana s križiš-
čem cest proti Šentjurju, Sv.
Štefanu in Zibiki z maka-
damsko potjo.
V šmarski občini želijo bo-
gato, pred kratkim odkrito de-
diščino, ohraniti. Prazna kme-
tija Rodeževih (po domače
Sodovških), je zdaj v lasti Mu-
žerlinovih iz bližnjih Brez pri
Lekmarju, ki oskrbujejo prejš-
njo lastnico. Mužerlinovi slovi-
jo kot odlični vinogradniki, za-
to se precej govori o možnosti
turistične dejavnosti ter obnovi
objektov pod strogim očesom
spomeniškega varstva.
Država je letos za nujno ob-
novo strehe skednja že name-
nila milijon tolarjev.
BRANE JERANKO
Razstava Vinka Vrabca
v razstavnem prostoru Toplic Dobrna razstavlja Vinko
Vrabec.
Gre za avtorja, rojenega ob izteku štiridesetih let, likovna
dejavnost pa ni njegovo osnovno delo, temveč se s tem ukvarja
ljubiteljsko. Najbolj ga zanima tehnika slikanja na platno.
Njegova dela imajo različni zbiratelji, precej pa jih je tudi v
tujini.
Glede na izbor motivov se avtor zanima predvsem za naravo
v širšem smislu, pomembno mesto pa daje krajinam. Pri tem
išče predele, ki so značilni za naše okolje in ki jili nato naslika v
skladno oblikovanje kompozicije. Precej poudarka daje v svojih
slikah tudi barvam, s katerimi išče podobne odtenke, kot so v
sami naravi v različnih letnih časih, ko pokrajina dobi svoje
značilne barvne tone. Te pa tudi lahko nekoliko dopolnjuje s
svojim izborom barv in s tem v slike vnaša svoje razpoloženje,
ki ga je imel ob samem nastanku posameznega dela. Sicer pa ga
poleg slikarstva zanimajo tudi druge oblike izražanja, med
ostalim kiparska dela v kovinsko varilni tehniki, s čemer širi
svoje delovanje. BORIS GORUPIČ
zapisovanja
Telo na vzhodu
Piše: TADEJ ČATER
V Moderni galeriji v Ljublja-
ni si vse do srede septembra
lahko ogledate vsekakor eno
boljših razstav tekočega leta:
Body in the East - Telo na
vzhodu.
Razstavo, ki je nekakšen
pregled umetnosti telesa, kakr-
šna je nastajala na evropskem
vzhodu in jugovzhodu, se je že
začela zelo spektakularno.
Brenner, naš slovanski rojak,
ki - mimogrede - prav tako
razstavlja na pričujoči razsta-
vi, je poskrbel za nekaj gibanja
med prostori, ko je s svojimi
sodelavci najprej razbijal jajca
na glavah obiskovalcev, ka-
sneje pa jih je z njimi še obme-
taval. Spektakel nekako v slo-
gu španske gledališke skupine
La Fura dels Baus (če že dru-
gače ne, ste jih videli vsaj na
Olimpijskih igrah v Barceloni,
ko so režirali slovesno otvori-
tev) in po modelih, kakršne so
zasnovali britanski Inferno
Kadish, ki so ravnokar gosto-
vali v Trstu. Prvo jajce je kaj-
pak zadelo politika. Tistega, ki
je razstavo otvoril. In to med
sami otvoritvenim govorom.
Ne vem, če si jo je zares zaslu-
žil, prepričan pa sem, da si jo
je zaslužila vsaj direktorica
Moderne galerije: ker Borut
Šuklje, pa naj bo še tako fejst
fant, nima na otvoritvi kaj po-
četi. Lahko je kvečjemu gleda-
lec. Ne more pa človek, ki je
svetovalec predsednika vlade,
otvarjati razstave. Sploh pa ne
predstave, ki ima izrazito poli-
tične podtone.
Jasno, v šestdesetih in se-
demdesetih ter v zgodnjih
osemdesetih so tovrstne raz-
stave, ki predstavljajo goloto
na najrazličnejše načine, ki
človeško konvertirajo v žival-
sko, ki se spogledujejo z žival-
skim v človeku, nujno vsebova-
le politični moment. Vsaj na
vzhodu. Bile so tih odpor proti
ustaljenim življenjskim vzor
cem. Bile so nemo nasprotova-
nje vsakodnevni uniformira-
nosti. Danes pa... hja, danes
pa izgledajo tiste figure tam, ki
se trudijo, da bi iz svojega
telesa ustvarile spektakel. da
bi s svojim telesom šokira l(\
prav bedno. In smešno. Mi
slim predvsem na tiste akte. ki
so bili ustvarjeni v devetdcse
tih. In ki skušajo šokirati ob-
činstvo devetdesetih. Kot da ti
junaki nikoli ne bi bili v gleda-
lišču, ki za spremembo ne
uprizarja ravno Hlapcev v reži-
ji Mileta Korana. Kot da ii
junaki ne bi bili nikoli v kinu.
Kot da si nikoli ne bi ogledali
kakšne pornografske videoka
sete. Kot da ne bi nikoli prebra-
li kakšne knjige, ki ni ravno
Josip Jurčič.
Lepo vas prosim! Razstava
učinkuje zgolj kot retrospekti-
va. In je u tem smislu odlična.
V smislu prezentacije pa prav
bedna. Ker nima svojega na-
slovnika. Kot niso imela svo-
jega naslovnika tista Bren-
nerjeva jajca, ki so letela v
napačne ljudi.
Samo za ilustracijo: bilo je
pred dobrimi desetimi leti,
ko je Marko Crnkovič kot kri-
tik grdo sesul predstavo Knt
pod Triglavom Dragana Živa-
dinova. Kaj se je zgodilo? Na
eni izmed naslednjih pred-
stav je bil tarča paradižni-
kov, ki jih je spustil užaljeni
režiser Kaj hočem povedati^
Njegova akcija je imela tako
smisel, torej svojega naslov-
nika, kot tudi to primerjalno
prednost, da se je zgodila
pred desetimi leti.
Ja, takrat, ko se ministrom
še ni delilo klofut.
Glasbena mladina Evrope v Celju
Poletje v Celju, knežjem mestu, je s
torkovim koncertom mednarodnega
mladinskega godalnega orkestra
Glasbene mladine Slovenije v Narod-
nem domu, dobilo mednarodne raz-
sežnosti.
Orkester deluje pod okriljem Glasbe-
ne mladine Slovenije in 14. mednarod-
nega poletnega tabora, ki se danes, 6.
avgusta, končuje v Dolenjskih Topli-
cah.
V okviru mednarodnega tabora, ki
ga podpira tudi Zavod za kulturne
prireditve Celje, je deloval godalni or-
kester (te dni je na turneji po Sloveni-
ji), skladateljska delavnica, delavnice
promocije in organizacije ter sloven-
ske ljudske glasbe. Slednjo je med
drugimi vodil tudi Drago Kunej, vodja
etno tria Kurja koža iz Celja.
O mednarodnem godalnem orkestru
Glasbene mladine Slovenije, ki ga vodi
Simon Robinson, je umetniški vodja
poletnega tabora prof. Nenad Firšt de-
jal, da gre za svojevrstno združenje 36
mladih glasbenikov iz 11 različnih dr-
žav (med Slovenci je tudi Celjanov,
Simon Robinson
učencev Glasbene šole in članov Celj-
skega godalnega orkestra), in da gre za
»združeno Evropo v malem«. Te dni sp
se glasbeniki občinstvu po Sloveniji
predstavljali z atraktivniiji programom
Gustava Holsta, in Antonina Dvofaka.
Poskrbeli pa so tudi za prav poseben
glasbeni dogodek, ko so zaigrali sklad-
bo Co-Rayon, ki je nastala te dni v
skladateljski delavnici Uroša Rojka in
Fabia Niderja v poletnem taboru.
Seveda pa ob tem mednarodnem
glasbenem dogodku mladih glasbeni-
kov ne gre prezreti izjemnega deleža
dirigenta Mednarodnega mladinskega
godalnega orkestra Simona Robinsona,
ki je zelo znan dirigent, po rodi An-
glež, ki že vrsto let deluje v mariborski
Operi. Za njegove uspehe in zasluge na
področju glasbe ga je angleška kraljica
pred kratkim predlagala za odlikova-
nje. Letos že tretje leto dirigira mladin-
skemu mednarodnemu godalnemu or-
kestru, ki ga je v torek zvečer po kon-
certih v Ljubljani, Rogaški Slatini in
Metliki, imelo priložnost oceniti in po-
slušati tudi celjsko glasbeno občinstvo.
Mednarodni poletni tabor Glaben^
mladine Slovenije pa tako udeleženci,
kot mentorji, ocenjujejo za izjemno
uspešnega.
MATEJA PODJED
KULTURA
9
Planinčan
od vraga
Janko Gračner je igranju predan z dušo in telesom
»Včasih nisem bil tako
navdušen nad igranjem. Se-
daj pa starejši, ko sem, bolj-
še igram in tudi z večjim
veseljem,« pripoveduje po-
skočen in vesel Janko Grač-
ner iz Doropolja pri Planini,
l(i je na dan lažnivcev dopol-
nil 68 let. Čeprav se ni nikoli
profesionalno ukvarjal z
igralstvom in gledališčem, s
svojimi nastopi gledalce
vedno impresioniral. Veliko
navdušenje in slavo je žel
spet junija letos, ko je v ljud-
ski igri Divji lovec odlično
odigral vaškega reveža
Tončka. _
Janko je sicer povsem običa-
jen človek. Pri 29 letih se je
poročil z Ano Doberšek iz
Podvina, ki mu je rodila tri
sinove, pri 31. pa se je zaposlil
v Železarni Štore, kjer je za-
služil pokoj, ki ga uživa že
deset let. Prvi igralski poskus
je Janko nameraval izvesti kot
14 - letnik med vojno leta 1944
na osvobojeni Planini, potem
ko se je včlanil v Prosvetno
društvo »Zarja« Šentvid pri
Planini. »Načrtovanega nasto-
pa žal nismo izvedli, kajti so-
vtažnik je ponovno zavzel Pla-
tvffio, in tako je partizanska,
;gra splavala po vodi,« se spo-
minja. Šentviško prosvetno
društvo so po vojni obnovili in
Janko je postal njegov nepo-
grešljiv član. Društvu je ostal
zvest do današnjih dni: »Ved-
no sem igral le pri tem druš-
tvu, čeprav so me vabili tudi
drugam.«
Ob tem je treba povedati, da
je društvo izredno aktivno, saj
so odigrali tudi dve ali tri igre
na leto in gostovali na 28 odrih
na Štajerskem. »Tudi po dve
igri sem se učil naenkrat, ko
smo imeli še dva režiserja.
Igral sem različne vloge. Ne-
katere so mi bile všeč, druge
pa tudi ne,« živahno pripove-
duje Gračner in nadaljuje: »Iz-
med vseh igranih vlog mi je
bilo najbolj pri srcu delo Za-
konci stavkajo, ki smo ga odi-
grali osemkrat, med drugimi
tudi v Zrečah. Igral sem glav-
no vlogo.« Janko zna prijeti
tudi za pero. V sodelovanju s
Cvetko Tržan je pred leti napi-
sal skeč Dogaja se v parku, ki
^0 ga potem igrali.
Glede na to, da je igral v 32
'grah in približno 150-krat stal
•^a odru pred občinstvom, se
Vprašamo, ali je imel pred na-
stopom kaj treme. »Seveda
sem imel tremo in še vedno jo
imam. Sicer pa tako ni dobro,
če igralec nima nič treme. Po-
tem se premalo potrudi,« trdi
Gračner. »Tekste se navadno
učim ob nedeljah, ko je več
časa. Prebiram jih pred spa-
njem, pa tudi ponoči, ko ne
morem spati, razmišljam o
igri in tako se mi bolje vtisne v
spomin,« je izdal formulo
pomnjenja.
Janku res ni bilo nikoli žal
ne časa ne truda, ki ga je
prostovoljno podaril prosvet-
nemu društvu in igri, čeprav
ni bil zato nikoli denarno na-
grajen. Ko je v takšnih druš-
tvih navada, so se za plačilo
vsi sodelujoči zbrali na pikni-
ku in se poveselili.
Da je Planinčan res od vra-
ga, kaže tudi to, da je začel
leta 1989 pisati zgodovino
tamkajšnjega prosvetnega
društva, ki bo ta teden ob
praznovanju 90. obletnice de-
lovanja društva izšla v brošu-
ri. In da odlično pozna delo,
priča njegova 40 - letna aktiv-
nost pri društvu, ki mu je de-
set let predsedoval in več let
podpredsedoval. Sedaj je že
več let oskrbnik killturnega
doma v Šentvidu. In seveda
vedno boljši igralec.
ALEKSANDRA MAČEK
Janko Gračner kot Tonček v igri Divji lovec, ki so jo uprizori-
li v Šentvidu pri Planini.
Janko spretno zapisuje vse pomembne aktivnosti prosvetne-
ga društva, pri katerih tudi sam sodeluje.
prireditve
KONCERTI
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert vokalnega sek-
steta Vigred.
Na ploščadi pred domom
na Dol)rni bo v nedeljo ob 15.
uri koncert Moškega pevskega
zbora PD Dobrna.
V Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo nocoj ob
20.30 koncert Tria Orlando, ki
ga sestavljajo pianist Vladimir
Krpan, violinist Tonko Ninič
in violončelist Andrej Petrač.
V soboto ob 20.30 pa bo kon-
cert opernih arij in duetov z
mladimi umetniki iz Italije:
sopranistko Loreno Ribis, ba-
ritonistom Gabrielom Ribi-
som ter pianistko Fabiano No-
ro.
Na velenjskem gradu bo ju-
tri ob 20.30 večer indijskih
melodij z indijsko skupino Sa-
gar.
RAZSTAVE
v Muzeju novejše zgodovi-
ne je na ogled razstava Kaj se
skriva pod klobukom?
V pritličju Stare grofije ima
Pokrajinski muzej razstavi
Habsburžani na portretnih
podobah in Habsburžani -
portreti članov družine Habs-
burg na novcih in medaljah.
V Lapidariju je na ogled
razstava Rimske nekropole se-
verne Hrvaške.
Na Dobrni od sobote do 28.
avgusta razstavlja dela slikar
Vlado Grešak.
V Osrednji knjižnici v Ce-
lju je do septembra na ogled
razstava Branka Goropevška -
Grbi novih in starih občin na
Celjskem.
V avli Splošne bolnišnice
Celje dijaki Srednje zdrav, šo-
le Celje do 1. septembra raz-
stavljajo na temo Prostovoljno
delo dijakov.
OSTALO
Pokrajinski  muzej  Celje
vabi od torka do četrtka pri-
hodnji teden med 10. in 13.
uro na delavnice za staro in
mlado na temo razstave Habs-
buržani, tokratna delavnica
ima naslov Naslikal sem Habs-
buržana.
Na Velenjskem gradu bo v
soboto ob 20.30 predavanje z
diapozitivi in tematsko glasbo
Igorja Drandiča o Sardiniji -
otoku ljubezni.
V Hermanovem gledališ-
ču Muzeja novejše zgodovi-
ne v Celju bo v soboto ob 10.
uri lutkovna predstava z
naslovom Tobija, v izvedbi
Lutkovnega gledališča Fru
Fru iz Ljubljane.
V atriju Majolke bo v sre-
do ob 20.30 koncert glasbe-
ne skupine Sedmina.
V Galeriji sodobne umet-
nosti bodo v torek ob 20. uri
odprli razstavo Mlade špan-
ske fotografije.
V Likovnem salonu v Ce-
lju je do 29. avgusta na og-
led razstava fotografij Aleša
Gregoriča.
V les zapečatene podobe mesta
HHHB    Celjan Stane Rak je eden redkih, ki se še ukvarja z izdelavo intarzij
Umetnik doživlja svet oko-
li sebe na poseben način. In
Stane Rak z Otoka v Celju,
sicer upokojeni komercialist
iz Kovinotehne, je nedvom-
no umetnik. Že več kot 40 let
ohranja pri življenju skoraj-
da pozabljeno umetnost in-
tarzije, saj zna v lesu iskati
sledove tisočletne igre nara-
ve in jih z dušo umetnika in
rokami kirurga spreminjati
v podobe._
Stane Rak je svojo umetnost
našel sam. Kot samouk se je
izdelovanja intarzij (vlaganja
drugobarvnih koščkov lesa v
lesene površine) prvič lotil
daljnega leta 1955, ko je preko
televizije spremljal predajo
štafete mladosti. Takrat so
mladeniča in mladenko izde-
lali iz furnirja, nekaj podobne-
ga pa je želel preizkusiti tudi
Stane.
Od takrat pa do danes se je
pod njegovimi natačnimi ro-
kami rodilo približno 100
umetnin. Njihove vrednosti ne
pozna, saj vse do danes Celjan
ni spoznal nikogar drugega, ki
bi se ukvarjal s podobno
umetnostjo.
Za nastanek intarzije je tre-
ba najprej natančno narisati
skico oz. risbo tistega, kar že-
liš upodobiti. Celotna risba se
potem preriše na furnirno
ploščo, ki služi za osnovo. Iz
takšne osnove se izrežejo že-
leni Hki, v prazne prostore pa
se vstavijo liki, ki so po obliki
enaki, a izrezani iz drugo-
barvnega furnirja. Verjetno ni
treba posebej poudarjati, da
gre prav pri izrezovanju in
vstavljanju likov za izredno
dolgotrajno delo, ki zahteva
ne le natančne roke temveč
tudi veliko mero vztrajnosti in
dobre živce. V nekatere izdel-
ke je vloženih sto ali še več ur
dela. Vstavljene like Stane po-
veže z mizarskim lepilom. Ko
je slika gotova, jo odnese k
mizarju, ki jo s posebnim po-
stopkom pritrdi na trdo podla-
go (mizo, skrinjo, ploščo...).
»Orodja pravzaprav sploh
ne potrebuješ veliko,« pravi
Stane, ki za svoje delo uporab-
lja lastno izdelan nožiček in
nekaj navadnega zlatarskega
orodja. »Potrebna sta le velika
mera veselja in ljubezni do
tistega, kar delaš, pa se lahko
lotiš tudi najbolj nemogočih
stvari,« še doda in pokaže pet
slik, na katere je še posebej
ponosen. Gre skorajda za ci-
klus slik, v velikosti 80^50 cm,
na katerih so mojstrsko upo-
dobljene podobe starega Celja
in njegovih znamenitosti.
Kakor v lesu, se namreč tudi
v mestu ob Savinji skriva na
tisoče podob, ki jih je obliko-
val tok zgodovine, s kakršno
se lahko pohvali redkokatero
mesto v Sloveniji. »Celje imam
rad,« preprosto pove Stane.
Prav zato se je odločil, da ga
upodobi na svoj način in ga s
tem morda naredi celo nekako
nesmrtnega. Kajti les je večen.
Papir orumeni, slika zbledi,
les pa ostane. In živi.
Stane ni več najbolj mlad.
Zato upa, da je morda kje kdo,
ki bi želel pobliže spoznati
umetnost intarzije. Z največ-
jim veseljem bi mu pokazal
vse, kar zna. Njegova skrita
želja je tudi, da bi našel spon-
zorja za izdajo drobne knjiži-
ce, v kateri bi na skromnih
petih straneh predstavil svojih
pet umetnin starega Celja.
Vsako mesto pač ne dočaka
upodobitve na intarzij i. Ven-
dar do zdaj še ni dobil odgovo-
ra.
Dejstvo, da Stane v vseh teh
letih dela ni uspel navezati
stikov z nikomer, ki bi ga nav-
duševala podobna umetnost,
bržkone pomeni, da intarzija
v Sloveniji počasi tone v poza-
bo. Celje ima to srečo, da ima
umetnika, ki je mestu posvetil
ure in ure svojega dela. Pa
vendar nič ne kaže, da bi mu
bilo livakv.iui.
UKKŠummimmmMim URŠA KNEZ
Ena izmed številnih Stanetovih intarzij, posvečena Celju, knežjemu mestu.
Da bi bila poroka vaših
najdražjih nekaj posebnega,
poiščite navdih v šegah vaših
prednikov v
Jureta Krašovca
knjigi:
OHCET PO
STARI ŠEGI
10
PISMA BRALCEV
odmevi
Resnici do dna
z županovo
icomisijo IV.
v zadnjih tednih se kar ne-
kaj mož iz Občine Žalec uk-
varja s problemi v Krajevni
skupnosti Galicija. Pri razreše-
vanju tega tako perečega prob-
lema sodeluje tudi del Demo-
kratov Slovenije OZ Žalec, za-
to pisanje ni uperjeno proti
nobeni stranki - nekateri bi
namreč radi druge prepričali,
da so to samo strankarske
spletke pred bližajočimi se vo-
litvami.
Demokrati Slovenije OZ Ža-
lec v celoti podpiramo Iva Lin-
diča in tudi sami izražamo
sum nad nepravilnim delova-
njem KS Galicija. Predlagamo,
da o tem problemu župan Ob-
čine Žalec Milan Dobnik obve-
sti Ministrstvo za notranje za-
deve - Oddelek za gospodarski
kriminal. Mislimo, da bi bilo
to bolj smotrno kot ustanavlja-
nje raznih komisij, ko se že v
naprej ve, komu so naklonje-
ne (vsaj del članov komisije).
Le tako bomo stvari razrešili
hitro in brez kakršnih koli ob-
toževanj rekli »bobu bob«.
Po našem mnenju in po sti-
kih s prebivalci KS Galicije, ki
izražajo ogorčenost, kaj se (po
pravno nedokazanih podat-
kih) dogaja v KS Galicija, se
upravičeno sprašujemo, ali je
res vse tako »v redu«, kot pravi
žalski gospod župan.
Dva od Demokratov Slove-
nije sva prisostvovala na seji
občinskega sveta v Žalcu, kjer
nama je v roke prišel tako
imenovan »strogo zaupen« do-
kument, nad katerim sva se
zgrozila. Demokrati Slovenije
nismo pristojni za ugotavlja-
nje pravilnosti oz. nepravilno-
sti in morebitne vpletenosti
posameznikov.
Še enkrat pozivamo pristoj-
ne organe, naj čim hitreje ra-
ziščejo morebitne nepravilno-
sti in krivca ustrezno kaznuje-
jo, še posebej, če so ta dejanja
bila izvedena zavestno.
To naše pisanje pa ni nikakr-
šno obtoževanje, ampak le na-
še videnje o problemih in do-
kumentih, ki so jih nekateri
člani Sveta KS Galicije imeno-
vali »strogo zaupno«.
BRANKO LEŠNIK,
predsednik DS OZ Žalec
Resnici do dna
z županovo
komisijo V.
v 29. številki Novega tedni-
ka je »ekipa zdravega razu-
ma«, ki trenutno vlada v Kra-
jevni skupnosti Galicija pod
taktirko g. Andreja Križana in
g. Emila Grobelnika, pozabila
že v uvodu povedati, da v to
ekipo ne spada g. Ivo Lindič.
Slednji se namreč zavzema,
da se razčisti, kam je šlo okoli
114 milijonov javnih sredstev
v letu 1997.
Povedati moramo, da je kra-
jani zahtevamo, da se resnici
pride do dna ne z županovo
komisijo, ampak z nadzornim
odborom Občine Žalec in ra-
čunskim sodiščem, ki sta v 1
tem primeru pristojna, da to
opravita. *
Zavračamo in obsojamo pi-
sanje vladajoče ekipe v Kra-
jevni skupnosti Galicija, ki že ^
v naprej zapiše, da bosta ko- i
misiji njihove rezultate ocenili !
kot zadovoljive in s tem pove- ;
dali, da je poslovanje v Krajev-
ni skupnosti Galicija bilo v j
redu. Žalostno je, da si sami ;
pišejo hvalospevne stavke v ^
smislu, koliko so naredili. Tre- j
ba je povedati, da so tudi nji- :
hovi predhodniki veliko po-
storili na vseh področjih živ- ]
Ijenja v krajevni skupnosti in '
to z dosti manj sredstvi kot ]
oni. '
Preproste ljudi, ki znamo ^
tudi zdravo misliti, ne boste ;
prepričali, da gre v tem prime- I
ru za nekakšen montiran pro- [
ces, temveč razumemo zahte- ]
vo po pojasnitvi, kam so šla \
sredstva za normalno delo čla- i
na sveta, ki ga pri zahtevah v ;
celoti tudi mi podpiramo.       \
Andrej Križan poziva kraja- j
ne, naj bomo strpni, pa ven- ;
darle ob vseh dejstvih, ki smo i
jih izvedeli s pomočjo g. Lin- :
diča, ne moremo biti mirni.
Nekaj sredstev bi morali dobi- '
ti tudi krajani neposredno kot
odškodnino.
Do trenutka, ko smo prebra- .
li pismo g. Križana, nismo raz- |
mišljali o jesenskih volitvah, i
Sedaj, ko smo bili opozorjeni |
na volitve, smo prepričani, da j
bomo temeljito razmislili, ko- ;
mu bomo dali naslednji man- \
dat. Prav gotovo ne takšnim ;
ljudem, ki se ne želijo pogo- j
varjati z odprtimi kartami in i
skrivajo podatke o prihodku '
krajevne skupnosti ter o pora- ;
bi tega prihodka. \
Ob vsem tem se nam zastav-1
Ija vprašanje, čigavo vodstvo:
ste? Ali mogoče vladate sa- ■
mim sebi in pri tem pozabljate ■
na krajane, ki smo vam dali ]
mandat? Enakomerno naj bi ^
razvijali krajevno skupnost na
vseh področjih in upoštevali \
potrebe krajanov, ki svoje zah- h
teve izražamo tudi s podpisi i
»brez mark«. Ker iz dejstev :
ugotavljamo, da ne spoštujete 1
voljo ljudi, vas pozivamo, da ,
odstopite in tako omogočite ;
preiskavo o porabljenih sreds-.
tvih v letih 1996, 1997 in 1998!
Krajani KS Galicija <
Pojasnilo
v originalnem pismu Vinka1
Štefančiča, objavljenem v 28. !
številki NT, se prvi stavek zad-;
njega odstavka glasi: »Glede
nadaljnega političnega delova- ]
nja v KS Galicija menim, da je <
nujno sodelovanje ostalih \
strank, da se postavijo ob bok;
SKD-ju in v KS Galicija izbere-?
jo, ter predlagajo kandidate za j
morebitne občinske svetnike.« i
Hkrati se opravičujemo, ker
prejetih odmevov zaradi raču--
nalniške napake nismo objavi-1
li v prejšnji številki Novega j
tednika. S tem pa tudi zaklju-]
čujemo polemiko o tako ime-1
novani županovi komisiji.      ■
Uredništvo <
>>Jezusa so
i
ponaredili« \
Tako pravi dr. France Sus-1
sman v prejšnji št. NT. Samai
pa sem katolik. Grešnik tudi,'
saj pravijo, da smo vsi grešni-^
ki. Fanatik nisem - sprejmemi
vse, kar je dobro, iskreno inj
pošteno, da le ni hudobno. Vsi
moji, starši, bratje, sestre in
Krištofer, so se že poslovili s
tega sveta.
Čez dva dni bo minilo 22 let,
kar sem bila pri deveti maši v
cerkvi The Blessed Sacrament
v Kaliforniji. Sredi maše sem
nad glavnim oltarjem na praz-
ni steni zagledala Jezusa, ki je
gledal proti vzhodu. Na njego-
vih prsih sem videl očeta in
Krištoferja, dve telesi v enem,
vsak pa je gledal v drugo smer.
Dve leti kasneje sem v polovici
Jezusovega obraza videla še
obraz moje mame. Bila sem
vesela, hkrati pa tudi nervoz-
na. Najraje bi skočila na hrib
in vsem povedala, kaj vidim.
Kadarkoli sem stopila v cer-
kev, je bila slika na steni in v
začetku sem jo hodila gledat
po večkrat na dan. Včasih sa-
ma, včasih sem za pomoč pro-
sila uslužbenca, kadarkoli pa
sem pritisnila na stikalo, da je
bila stena osvetljena, je bila
slika vidna. Moje nadvse ljubo
videnje je trajalo skoraj dva-
najst let in pol. Ko ga ni bilo
več, sem se vrnila v Slovenijo.
Kar nekaj negativnih opazk
sem slišala na račun mojega
videnja. Nič me ni motilo, le
nasmehnem se.
Že pred štirimi leti sem opa-
zila članek dr. Franceta Sus-
smana z naslovom »Zarota pro-
ti Kristusu«. Ker mi članek ni
bil všeč, sem avtorja poklicala
in tudi obiskala v njegovem
stanovanju. Dr. Sussman je po-
novno ponovil, kar je že pisalo,
češ da Jezus ni umrl na križu,
da ni vstal od mrtvih in da so
nasprotja tudi zaradi prta, v
katerega je bil ovit. V stanova-
nju dr. Sussmana sem pogleda-
la proti nebu in zagledala 5-6
metrov visok križ rjave barve
in še obrobljen je bil. Križ je bil
zelo lep in v ležečem stanju.
»Križ je na nebu,« sem rekla
nervozno, najprej sosedi, nato
pa še na glas. »Ja, res je križ,« je
rekel dr. Sussman. Križ je bil
na nebu kratek čas, potem pa
se je razblinil.
Tudi kasneje je potrdil, da je
bilo na nebu res nekaj, križ pa
je videla tudi mlada žena. To
mi je povedala kasneje in
hkrati omenila še, da jo je bilo
prej sram na glas povedati.
Mene ni sram celemu svetu
govoriti o svojem videnju v
Kaliforniji in križu nad Ljub-
ljano. Jezusa se bojim in raje
bi umrla, kot bi ga zatajila.
Več mi pomenita križ in moja
slika kot vse bogastvo tega
sveta. Tudi na registirski tabli-
ci imam zapisano, da ljubim
Jezusa, ki me spominja na
mojo sliko.
Včasih bi rada šla na balkon
in se dotaknila moje slike ozi-
roma tistih, ki sem jih videla.
Ko je popravljal cerkev mož iz
ene od evropskih držav, mi je
pred nosom zaloputnil vrata
na balkon. Kmalu je bil odpuš-
čen. Mehikanec Lui je nekoč
vzel lestev in jo prinesel na
balkon, sama pa sem splezala
po lestvi in se dotaknila vseh
štirih.
Moja ljuba slika me napravi
močno in trdno. Ena mi visi
nad posteljo, drugo pa nosim
v torbici. Olepšal mi jo je
umetnik iz Beograda, ki živi v
Kaliforniji. Zemljančkom pa
rečem: »Vzemi metlico, z njo
pometaj pred svojim pragom,
in svet bo lepši! Moja ljuba
slika naj nikogar ne moti!«
KRISTINA SLIWINSKI-
LOBNIKAR,
Grajska vas
prejeli
smo  I
Odprto pismo
Krajani, ki živimo v ekološ-
ko ogroženem območju Kam-
noloma Velika Pirešica, zahte-
vamo od direktorja Cestnega
podjetja Celje Andreja Ra-
menska, da s pomočjo stro-
kovnih in odgovornih služb
odgovori na naša vprašanja.
Odgovori morajo biti objavlje-
ni v časopisu Novi tednik in
Delo.
Ker smo izvedeli, da je bila
izplačana ekološka odškodni-
na krajanom Pernovega, Veli-
ke Pirešice in Železnega za
leto 1997 v višini 44 milijonov
tolarjev, in to mimo Krajevne
skupnosti Galicija, nas zani-
majo naslednja vprašanja: Kaj
pomeni mimo Krajevne skup-
nosti Galicija? Kateri krajani -
oškodovanci so prejeli izpla-
čano odškodnino, v kakšni ob-
liki in koliko? Kateri strokov-
njaki so škodo ocenjevali in
kje so zaposleni? Kakšen do-
kument so prejeli oškodovan-
ci od komisije po ocenitvi ško-
de? Kaj je komisija smatrala za
ekološko škodo, povzročeno s
strani kamnoloma in asfaltne
baze? Katere osebe so vodile
in nadzirale izplačevanje odš-
kodnin krajanom? Na kakšen
način so bili oškodovanci sez-
nanjeni o napovedani cenitvi
škode? Kako in kdaj ste name-
njeni urediti tista stanovanja,
ki imajo podprte strope? Zah-
tevamo točne podatke o izpla-
čanih odškodninah za leto
1996 in 1997!
Gospod direktor, edino vam
še verjamemo in vam tudi
zaupamo, zato pričakujemo
od vas poštene in korektne
odgovore. To je naša zadnja
prošnja in ne dovolimo več, da
bodo drugi manipulirali z na-
mi. Če odgovorov na vpraša-
nja ne bomo dobili, bomo pri-
siljeni poiskati drugo pot, ki
ne bo najboljša za vaš obrat
Velika Pirešica.
Gospod direktor, zaupajte
nam, da v tem primeru ne gre
za predvolilno kampanjo niti
ne za Lindičevo glodanje niti
za njegovo navezo, še manj pa
za ponarejene marke za en
pristen tolar.
Vsi, ki to zahtevamo, smo
pismeni, ker znamo citati, pa
še to brez jecljanja. Želimo
samo vedeti, kje in kakšen je
oziroma bo naš življenjski
prostor v prihodnjih letih in
kakšna je pravica do njega.
Gospod direktor, verjetno
niste bili do sedaj dovolj po-
drobno seznanjeni z našimi
problemi, ki so jih nekateri
reševali za kulisami. Zato ne
grozimo, temveč samo opo-
zarjamo, da ljudje ne zaupajo
več vašemu obratu niti krajev-
nim funkcionarjem, kajti za-
kulisnih iger ne dovolimo več.
Krajani Pernovega,
Velike Pirešice in Železnega
»Zahvala«
člani Kluba bivših brigadir-
jev prostovoljnih brigad Laš-
ko-Radeče smo se že februarja
letos na rednem letnem obč-
nem zboru dogovorili, da se
bomo kot aktivno društvo
vključili v program prireditev
tradicionalne turistične prire-
ditve »Pivo in cvetje 98«. Do-
govorili smo se, da bomo po-
stavili razstavo, na kateri bo-
mo poleg slik in dokumentov
o našem prostovoljnem delu
po II. svetovni vojni prikazali
tudi ročna dela naših članov
ter predmete, ki jih nekateri
med nami zbirajo ljubiteljsko.
Kljub začetnim težavam
nam je, s pomočjo 33 članov,
uspelo zbrati razne dokumen-
te, slike in predmete. Naša is-
krena želja je bila, da bi se
razstava vključila v letake in
plakate, na katerih je Turistič-
no društvo Laško propagiralo
letošnjo prireditev. Žal do tega
ni prišlo. Odbor prireditve nam
je namreč odgovoril, da je
»brezpredmetno podvajati raz-
stavi ročnih del Društva upo-
kojencev na eni strani ter Klu-
ba bivših brigadirjev, saj bi
prišlo do prevelike razdroblje-
nosti razstavnih predmetov«.
Naj ob tem povemo, da Druš-
tvo upokojencev Laško letos ni
organiziralo nobene razstave.
Organizirali so jo le člani Druš-
tva invalidov občine Laško.
Ne glede na gornjo odloči-
tev smo se vseeno odločili za
organizacijo lastne, samostoj-
ne razstave. Seveda pa se ob
tem sprašujemo, kako so v
Odboru lahko le na osnovi na-
slova ocenili, kakšna bo vsebi-
na naše razstave. Naj še ome-
nimo, da smo celotni podobi
razstave hoteli dati še poseben
kulturni pomen. K sodelova-
nju smo zato povabili še nekaj
afirmiranih amaterskih likov-
nih ustvarjalcev. Našemu po-
zivu so se rade volje odzvali
Julčka Polanec, Mirko Hojnik
in Franjo Marošek. Njim gre
tudi zasluga, da so tjile vse
ocene, ki so jih obiskovalci
razstave zapisali v Knjigo vti-
sov, izredno pohvalne.
Razstava našega Kluba je bi-
la prva tovrstna, ob tem pa naj
še posebej poudarimo, da jo je
odprl naš župan in poslanec
državnega zbora, gospod Pe-
ter Hrastelj. Člani Kluba biv-
ših brigadirjev smo zaradi te-
ga izredno hvaležni. Tudi za-
to, ker je gospod Hrastelj ob
otvoritvi izrekel veliko vzpod-
budnih besed za naše uspešno
delo v bodoče. V imenu vods-
tva Kluba se mu zato osebno
lepo zahvaljujem.
Za zaključek še naslednje: V
času letošnje tradicionalne tu-
ristične prireditve »Pivo in
cvetje 98« so bili v našem me-
stu številni novinarji in repor-
terji. Vsi so bili tako zavzeti z
drugim delom, da nihče iz-
med njih ni našel toliko časa,
da bi si ogledal našo razstavo.
Pričakujemo, da bo drugo leto
drugače.
MIHA PROSEN,
predsednik Kluba bivših
brigadirjev
Smohorska
cesta
v režijskem odboru za grad-
njo ceste Rečica-Šmohor po-
stavljamo vprašanje županu
Petru Hrastelju: Zakaj se cesta
na Šmohor od naselja Slivno
nič več ne asfaltira?
Edina turistična točka, ki je
v naši občini, pa nima asfaltne
cestne povezave, ker se občina
tako mačehovsko obnaša.
Sam sem trdno prepričan, da
za občino ni zanimiva, zato se
ne pristopi k urejanju.
Leta 1995 je bilo v občin-
skem proračunu namenjeno
za cesto Šmohor 2.000.000.00
SIT. Marca sem se pri županu
pozanimal, če se bo priče^
asfaltirati cesta Šmohor. Sve-
toval mi je, da naj počakam 5^
nekaj mesecev, da se bo na.
bralo še nekaj denarja. Prišli
je čas dopustov, zato je vs^
obstalo. Septembra 1996 je bi-
lo iz predračuna razvidno, da
bi bilo za 400 tekočih metrov
asfalta potrebnih
4.000.000,00 SIT, kar je bilo
nesprejemljivo.
Na sestanku z županom ii)
predstavniki občinske uprave
smo se dogovorili, naj asfaltira
nje prevzame Komunala Laško,
ker bo verjetno lahko več nare-
dila v lastni režiji, saj je cesta v
njenem upravljanju. Komunala
na tem področju ni naredila nič,
Na sestanku je bil podan tudi
predlog, naj cesto Rečica-Slivno
prijavijo za republiška sredstva,
saj spada v demografsko ogra
ženo področje. Nato je bil sep-
tembra 1997 v Uradnem listu
RS objavljen javni razpis za iz-
biro izvajalca del, in sicer za
modernizacijo ceste Slivno-
Šmohor. Kmalu bo minilo leto
od javnega razpisa, pa se še ni
nič zgodilo.
Sprašujem župana Hrastelja,
zakaj na podlagi javnega razpi-
sa ni bilo še nič narejenega?
PETER PODBEVŠEK,
predsednik režijskega odbora
zahvale!
pohvaleJ
V srcu za
vedno
Težko je izliti občutek hva-
ležnosti. Malokdaj ali pa splo\\
nikoli človek ne razmišlja o
stvareh, dokler se ti ne zgodi-
jo. Tako je bilo tudi pred ča-
som, ko je moja mama potre-
bovala pomoč »tujcev«, ker ji
domači nismo mogli več po-
magati in nuditi nege. Pomoč
smo iskali v mnogih dornovih,
vendar zaman.
Moja pot in sreča sta me
pripeljali tudi v Lambrehtov
dom v Slovenskih Konjicah, h
gospodu direktorju Lebanu, ki
mi je v najtežjih trenutkih stal
ob strani in nudil vse potrebne
informacije. Ne vem, kako naj
se za vso izkazano dobroto
zahvalim celotnemu osebju,
najbolj pa zlati sestri Mariji. Z
njo in njeno ustrežljivostjo je v
tem domu tako toplo in prijaz-
no, da je človeku lepo pri srcu.
Vesela sem, da sem imela to
srečo, da je bila mama v do-
brih rokah ter srcih sester, ki
resnično rade opravljajo svoje
delo. Še na dan, ko je mamino
srce zadnjič utripalo, je sestra
Marija poskrbela za obleko, ki
je bila oprana in zlikana pre-
dana v moje roke na kar naj-
manj boleč način. Tega se ne
da vrednotiti z denarjem ali
opisati z besedami. Vseeno
hvala celotnemu osebju v
Lambrehtovem domu.
VLASTA MLINAR.
Celje
Svatba bo pri vas doma.
Bi vam prišle prav »rihte«
nel<danjih svatovskih kuharic?
Najdete jih v knjigi      ,
Jureta Krašovca:
OHCET
PO STARI ŠEGI
NASI KRAJI IN UUDJE
11
»MC« pizza, pivo in sladica
Zlatorogovo rolanje z Nado, Janezom in poslušalci
Minuli torek smo za prvi
jiamig radijskim poslušal-
(■ern, ki so se šli z nami in
pivovarno Laško vročo polet-
no igrico, »zlatorogovo rola-
pje« ponudili osvežilni napo-
tek: »Prečkali smo reko Hu-
dinjo!«
Seveda pa to ni bilo prepro
sto, kot je bilo slišati, saj se
Hudinja izvije izpod Pohorja,
preden nizka in počasna prite-
če pod mostom v Škofji vasi.
Mi smo se kajpak odpeljali
naprej. Naš cilj pa ni bil več
daleč. V smeri proti obema
znanima termalnima zdravi-
liščema, (zato ste nas iskali po
Dobrni in Zrečah, pa celo v
Tepanju) smo nakazali v na-
daljevanju... do zadnjih
obronkov, kjer nekako še us-
peva hmelj... do odcepa za
Dobrno... smo vabili naprej.
Do pizzerije in bistroja »MC«,
streljaj iz Vojnika, se je glasil
odgovor, ki je prinesel nagra-
do: majico NT&RC in gostite-
lja zlatorogovega rolanja, pa
še reklamno majico lastnikov
lokala »MC«, Nade in Janeza
Majcen, slastno pizzo in do-
ber občutek »biti prvi« za po-
vrhu. Odkrila nas je, (saj ja ni
bilo težko) Jana Vrenko iz
Šmarjete 29 v Škofji vasi. Maji-
ca pride po pošti! Čestitamo in
dober tek! Pizze v tem lokalu
so slastne, okusne, lepo pri-
pravljene in treba je krepko
zajeti sapo, če jo hočete zma-
zati sami.
Da smo v lokalu ob stari
magistralni cesti Celje-Mari-
bor, potem ni bilo več potreb-
no na dolgo razglašati, kajti
tudi drugo majico, darilni kar-
ton Pivovarne Laško in gosto-
ljubnost gostiteljev MC pizze-
rije Vojnik smo hitro oddali.
Na licu mesta nas je že nekaj
minut po povabilu, da čakamo
poslušalce, ki so kje v bližini,
da nas pocukajo za (kratke)
rokave na zlatorogovi radijski
sceni, našel Zoran Resner iz
Višnje vasi. Potem, ko je nekaj
brkljal po domačem vrtu in
spotoma poslušal osvežilna
vabila v bisto in pizzerijo, je
sedel za volan - in že smo
nazdravili. Zoran pravi, da se
pogosto ustavi v tem lokalu, ki
je sicer še bolj nov, a med
domačini močno priljubljen,
prav tako pa med številnimi
tranzitnimi gosti, je vedel po-
vedati. Vesel je bil majic (naše
in gostiteljeve), ki jih v tej
vročini res nikoli ni preveč in
se poslovil z obljubo, da pride
na pizzo v večernem hladu.
Ja, modra odločitev, saj je pod
platneno streho, na vrtu, kjer
cvetijo rožice, na bližnjih nji-
vah pa se kvišku vzpenja os-
novna surovina za pivo, prijet-
no posedeti. »K nam veUko
prihajajo zlasti mladi, pa na
kosila tudi cele družine z otro-
ki,« sta pripovedovala Janez in
Nada Majcen.
V krušni peči, kjer je okoU
300 stopinj Celzija, pa je piz-
zopek Andrej Zalokar pridno
pripravljal te italijanske spe-
cialitete, ki teknejo tudi go-
stom na sončni stran Alp. Hi-
šna specialiteta je MC pizza,
seveda. Preverjeno dobra, je
treba dodati: pelati, sir, šunka,
salama, jajce, olive in sveža
paprika... pa še kakšna pekova
skrivnost mora biti zraven, da
je tako nebeško dobra! Pa vr-
ček ali »štangica« laškega, rav-
no prav ohlajenega, da se mr-
zel kozarec osvežujoče orosi...
Nada, ki je po izobrazbi
ekonomistka in se je skupaj s
soprogom prijela gostinstva,
zna prisluhniti gostom in tr-
žišču. To pa je že tisto, kar
dela lokal prijazen, prijeten in
obljuden, se dobro zaveda in
našteva, kakšne vrste pizz, pa
sladic (tiramisu pečemo sami,
se je pohvahla simpatična Na-
da), testenin in solat je mogo-
če dobiti v lokalu. Vse skupaj
pa se je začelo z dobro kavo in
majhnim lokalom, ki je zdaj
prenovljen in razširjen, da slo-
vi daleč naokoli: »Na kavo pa
le še pridite!« sta ob slovesu
vabila Nada in Janez Majcen,
medtem ko smo mi ugibali,
kako so sploh prišli do naslova
lokala: MC? Mi zdaj vemo! Pa
poskusite še vi ob prvi prilož-
nosti, ko se boste ustavili v
pizzeriji ali bistroju MC v Voj-
niku, kjer imajo prostora za
okoli 80 gostov, dobre volje in
pripravljenosti za delo in nove
zamisli.
Tako smo v torek opoldne, v
peklenski vročini, ustavili še
eno zlatorogovo rolanje in za
prihodnji torek najavili na-
slednjega. Medtem sta v senco
pod platneno streho k vrčku
sedla še Rudi Vrenko in Ivan
Szabo: tudi nagrajenca!
■■i^^ EP
60iel PGD
Prožinska
vas
člani Prostovoljnega ga-
silskega društva Prožin-
ska vas so praznovali 60
letnico.
Na slavnostni seji so po-
delili devet odlikovanj Ga-
silske zveze Slovenije, ki so
jih dobili Ivan Stojan, Ivan
Hrovat, Marija Stojan, Ivan
Stojan mL, Martin Žnidar,
Albin Šuster, Marjan Žmo-
har in Marjan Tržan st. ter
PGD Prožinska vas. Podelili
so tudi več priznanj Gasil-
ske zveze Celje ter društve-
nih plaket. Gasilci so ob
prazniku pripravili tudi tek-
movanje za prehodni pokal
ter razvili prapor, kjer je s
prispevki sodelovalo veliko
krajanov. Gasilci bodo z de-
narjem, ki so ga zbrali z
nabiralno akcijo med kraja-
ni, obrtniki in delovnimi or-
ganizacijami ter z veselico
nadaljevali z urejevanjem
gasilskega doma.        TV
desetdnevna kolonija, ki jo
je organizirala Medobčinske
zveza prijateljev mladine Ve-
lenje.
Skoraj polovici mladeži je
letovanje v celoti omogočilo
podjetje MGA Nazarje. Gre za
menda celo prvo tovrstno ob-
liko donatorstva pri nas, vsi
udeleženci kolonije pa so do-
bili tudi posebna darila. Us-
pešno nazarsko podjetje je v
projekt pomoči otrokom iz
socialno ogroženih družin
prispevalo skoraj dva mihjo-
na tolarjev. Ž.Z.
Pek Andrej Zalokar peče slastne pizze v krušni peči. ,
V pizzeriji nas je prvi našel Zoran Resner iz Višnje vasi in si prislužil nagrado.
PoŠta v začasnih prostorih
Celjska poslovna enota Po-
šte Slovenije bo v začetku
prihodnjega tedna začela
prenavljati prostore v Rim-
skih Toplicah. Obnova bo
končana do sredine oktobra,
do takrat pa bodo lahko Rim-
ljani vse poštne storitve
opravljali v začasnih prosto-
rih, ki so jih uredili na sede-
žu krajevne skupnosti.
Pošta v Rimskih Toplicah bo
po obnovi nekoliko večja, saj
bodo k dosedanjim prosto-
rom, ki jih bodo razmestili
bolj racionalno, priključili še
del, kjer je bila prej Telekomo-
va telefonska centrala. Prosto-
re bodo tudi na novo opremili,
tako da bodo pogoji dela tako
za zaposlene kot za stranke
neprimerno boljši kot doslej.
Celotna naložba bo stala 18
milijonov tolarjev, kolikor je
celjska pošta plačala tudi za
ureditev svojih novih prosto-
rov v Lučah, ki jih bodo odprli
v petek, 7. avgusta. Prenovlje-
na pošta v Rimskih Toplicah
in novi prostori v Lučah bosta
najverjetneje zadnji večji le-
tošnji naložbi celjske poslovne
enote. Kot je povedal njen
vodja Štefan Zidanšek, bodo
do konca leta opravili drugod
le še manjša vzdrževalna dela,
prihodnje leto pa se bodo lotili
obsežne posodobitve pošte v
Velenju. JI
McDonald^^s za bovške otroke
Direktor marketinga v podjetju McDonald's Slovenija Dejan Turk je minuli teden otroškemu
^rtcu v Bovcu, ki je bil hudo poškodovan ob potresu, predal ček v višini 552.320 tolarjev. Podjetje
[^cDonald's in njegovi franšizojemalci so denar zbrali v času svetovnega prvenstva v nogometu,
■^o so od vsakega prodanega McGol menuja namenili za obnovo vrtca deset tolarjev. JI
na kratko
Grobovi bodo paric
Nedavno ustanovljeno Tu-
ristično olepševalno društvo
na Stranicah je že letošnje
poletje pokazalo svojo vne-
mo pri raznovrstnih prosto-
voljnih delih
Med drugim so čistih potok
Tisnica in urejali šolske grede,
člani društva pa niso pozabili
tudi na grobove stotih žrtev v
Grabnu, ki so jih uredili iz
lastnih sredstev. S tem so si
prislužili tudi javno priznanje
Spominskega društva stotih
talcev, ki si prizadeva, da bi
celoten kompleks omenjenih
grobišč na Stranicah uredili v
spominski park. Izgradnja te-
ga objekta, ki naj bi po pro-
jektnih ocenah znašala 156
milijonov tolarjev, naj bi se
financirala iz državnega pro-
računa, zaključena pa naj bi
bila do leta 2000. F.M.
Praznovanje v
Šentvidu
Prosvetno društvo »Zarja«
Šentvid pri Planini in Krajevna
skupnost Planina prirejata
praznovanje 90. obletnice de-
lovanja prosvetnega društva
in krajevnega praznika v okvi-
ru tradicionalnega Srečanja
pod Bohorjem. Prireditev bo v
nedeljo, 9. avgusta, ob 16^ uri
pred kulturnim domom v Šen-
tvidu pri Planini. Po kultur-
nem programu bo zabava z
ansamblom Nagelj.      A. M.
Iz kleti v pritličie
V zdravstveni postaji v Ro-
gaški Slatini urejajo nove
prostore dispanzerja za otro-
ke in mladino. Ti so bili do-
slej v neprimernih kletnih
prostorih.
Odločili so se za gradnjo 25
kvadratnih metrov velikega
prizidka, v obstoječem delu
pa bo v pritličju adaptiranih
86 kvadratnih metrov prosto-
rov. Z urejanjem dispanzerja
so začeli spomladi, končali pa
bodo predvidoma do 20. avgu-
sta. Gre za 15 milijonov tolar-
jev vredno naložbo, pri čemer
koristijo sredstva iz občinske-
ga proračuna ter dveletne na-
jemnine, ki jo prejema zdravs-
tveni dom za lekarniške pro-
store, nekaj denarja pa priča-
kujejo tudi iz ministrstva za
zdravstvo. BJ
Pokal za gasilce
Nove Cericve
Med tradicionalno priredi-
tvijo Noč ob Hudinji so člani
PGD Vojnik pripravili »olim-
pijsko hitrostno« gasilsko
tekmovanje za prehodni po-
kal občine Vojnik. Nastopilo
je štirinajst desetin. Med
moškimi desetinami so zma-
gali gasilci Nove Cerkve, ki
so osvojili prehodni pokal,
pred Socko in Dobrno, med
ženskimi desetinami pa so
nastopile samo Vojničanke,
zato prehodnega pokala niso
podehli. TV
Na letovanje z
MGA
V Savudriji se bo jutri za
115 otrok iz Šaleške in Zgor-
nje Savinjske doline končala
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Laščani nas ne marajo,
Celjani ne priznavajo
Tako pravijo krajani Pecovnika in Rifengozda, ki si že vrsto let neuspešno prizadevajo za ureditev ceste, ki povezuje
oba zaselka
»če bi se uresničile vse
obljube, ki smo jih slišali v
zadnjih dvajsetih letih, ne
bi imeli le asfalta, ampak bi
bila naša cesta tlakovana z
zlatom,« pravijo v Pečovni-
ku in Rifengozdu, kjer ima-
jo zopet takšno cesto, da si
ne zasluži več svojega ime-
na.
Pravzaprav se od nedav-
nih neurjih po njej sploh ne
morejo več voziti, saj lahko
klanec pred mejo med obči-
nama Celje in Laško prema-
gajo le terenska vozila.
Še sreča, da so počitnice
in dopusti, in ni treba prav
vsak dan pešačiti debelo uro
do Celja, vendar so v Pečov-
niku in zlasti v Rifengozdu
ogorčeni. Res je sicer, da so
se v celjski in laški občini
lani odzvali na njihove pri-
tožbe in nekoliko popravili
cesto, vendar so razmere na
njej danes takšne, da lahko
le ponovimo že lani zapisa-
no ugotovitev. Celjska obči-
na gotovo nikjer drugje na
svojem območju, predvsem
pa ne tako blizu občinskega
središča, nima tako neureje-
ne ceste. In če je soditi po
odgovorih, ki so jih krajani
dobili v Celju na svoje pri-
tožbe, cesta še dolgo ne bo
urejena. V Komunalni direk-
ciji so jim namreč »dobro-
hotno« priporočili, naj kar
sami primejo za krampe in
lopate, podžupan Friderik
Polutnik pa jih je preko svo-
je tajnice obvestil, da občina
Celje s cesto nima nič, ker
da se po njej vozijo krajani
Rifengozda, ki pa že sodi k
občini Laško.
»Zares smo obupani in še
bolj razočarani,« pravi Bo-
ris Klepej, ki se je že neko-
liko naveličal brezplodne
borbe z občinskimi birokra-
ti. »Ne vem več, h komu naj
še grem in na katera vrata
naj še potrkam. Res je, da
sem iz Rifengozda, vendar
govorim v imenu krajanov
obeh zaselkov, ki večinoma
delamo v Celju. Morda ne bi
bilo slabo, če bi župan Jože
Zimšek kdaj namesto na ce-
sto proti Celjski koči zavil
raje na našo cesto. Le tako
bi se namreč lahko prepri-
čal, kako veliko krivico nam
dela.«
'   JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATlČ
Po cesti od Pecovnika do Rifengozda že nekaj časa avtomobili
ne morejo več voziti. Bi v celjski občini njihove obupane
prošnje vzeli bolj resno, če bi protestno zaprli magistralno
cesto Celje-Laško?
Gasilski jubiJef
Praznovanje ob 115-letnici gasilskega društva Gornji Grad je
bilo v znamenju otvoritve in blagoslovitve prenovljenega
doma ter razvitja novega društvenega prapora. Gornjegrajčani
bodo ob visokem jubileju pripravili še nekaj priložnostnih
akcij. Ž. Z.
Nov gasilski avto na Prevorju
Prevorjani so v soboto dobili težko pričakovan nov gasilski avto. Slovesnost ob prevzemu
vozila so združili s praznovanjem 25. obletnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva
Prevorje.
Mercedesovo orodno vozilo z vodo in visokotlačno napravo, ki so ga kupili s finančno
pomočjo posameznikov, nekaterih podjetij in ustanov, je krstil župnik Jože Hribernik. Ključe
vozila je v času prireditve pripeljal uUra lahek avion Aerokluba Celje iz Levca. Ob tej priložnosti
so se s pisnimi zahvalami zahvalili najaktivnejšim gasilcem ter vsem botrom, sponzorjem in
pokroviteljem novega vozila. Uradnemu delu je sledila prijetna zabava z Ansamblom bratov
Poljanšek. ALEKSANDRA MAČEK
v spomin
Milan Gerželj
v 85. letu je umrl Milan
Gerželj, dolgoletni ravnatelj
OŠ Polzela, ustvarjalni kul-
turni delavec, pevovodja in
režiser ter človek u najširšem
pomenu.
Rodil se je leta 1913 v Tr-
stu. Po končam osnovni šoli
in gimnaziji v Celju, je v
Mariboru z odliko zaključil
učiteljišče. Svoje prvo službe-
no mesto je nastopil na Gori
pri Sodražici, kjer je najprej
deloval kot pripravnik, ka-
sneje pa kot šolski upravnik
vse do avgusta 1942. Takrat
so ga Italijani aretirali in
zaprli v Ribnico na Dolenj-
skem, nato pa prepeljaU v
Kočevje, od koder so ga inter-
nirali na Rab, kjer je ostal do
razpada Italije. Po prihodu z
Raba se je priključil rmrod-
noosvobodilni vojski.
Na Polzelo je prišel novem-
bra 1945 in postal šolski
upravitelj. To delo je oprav-
ljal 32 let, vse do upokojitve.
V tem času je šola iz povojne
nemške vojaške utrdbe brez
vsakih učnih pripomočkov
in ob pomanjkanju učiteljev
prerasla v sodobno osnovno
šolo, ki je imela zaradi kako-
vosti velik ugled v kraju in
tudi slovenskem prostoru.
Milan Gerželj se je posve-
čal tudi gledališki dejavno-
sti. Pomagal je pri obnovi
kulturnega doma in oprav-
ljal številna režiserska dela.
Organiziral je tudi zbiranje
slovenskih knjig, ki so se
ohranile po domovih in ta-
ko ustvaril prvo krajevno
knjižnico. Leta 1953 je usta-
novil moški pevki zbor in bil
celo desetletje njegov diri-
gent.
Dejanja vedno govorijo
glasneje kot besede in v živ-
ljenju Milarm Gerželja je bi-
lo veliko dejanj, veliko uspe-
šnega in ustvarjalnega dela.
Življenje nam je dano samo
enkrat, da iz njega naredi-
mo najboljše v skladu s svo-
jimi možnostmi. Milan Ger-
želj nam je znal pokazati,
kako.
Kolektiv osnovne šole
Polzela
Z razbojnikom Guzejem
v Podčetrtku so imeli ne-
koč veliko sejmov, med kate-
rim je bil poleg Jedrtinega
najpomembnejši na Lovren-
čevo. V zadnjih letih je Lo-
vrenčev sejem turistično oži-
vel, s tem da ga bo letos
obiskal nihče drug kot raz-
bojnik Guzej. S pajdaši, seve-
da.
Sejem bo oživel v ponede-
ljek, 10. avgusta, kmalu po
sedmi uri zjutraj. Postavili bo-
do številne stojnice, vse od od-
cepa regionalne ceste do Staro-
veškega. Med drugim se bo
pojavil Ribničan s suho robo,
med družabnimi igrami bodo
obiskovalci zabijali žeblje in
metali podkev, društvo kmetic
Ajda bo razstavilo kmečke do-
brote in cvetlične šopke, vino-
gradniki Virštanja in Kozjan-
skega bodo pripravili pokušino
vin, obljubljajo tudi druge de-
gustacije, domači gostinci ima-
jo na skrbi sejemsko jedačo, na
odru bo ansambel...
Višek letošnjega Lovrenčeve-
ga bo prihod razbojnika Guze-
ja. Kozjanskega Robina Hooda
pričakujejo približno ob 11. uri
dopoldan, ko bo skupaj s paj-
daši napadel stojnice Lovren-
čevega sejma. Guzejev plen bo-
do namenili za človekoljubne
namene. Na Lovrenčevem sej-
mu, kjer se družijo domačmi.
turisti in drugi obiskovalci, sta
ponavadi naj živahnejša do-
poldan ter zgodnje popoldan-
ske ure.
Ge ste bili v teh dneh v
Podčetrtku ali okolici, ste goto-
Med prireditvami v poča-
stitev krajevnega praznika
Podčetrtka bodo v nedeljo, 9.
avgusta, tudi igre v topli vo-
di. Na prireditvi v kampu
Atomskih toplic (ob 19. uri)
se bo v zabavnih igrah pome-
rilo osem ekip.
vo srečali bobnarja, ki po sta-
rinski navadi vabi na to zani-
mivo prireditev.
BRANEJERANKO
130 kilometrov za 130 let
Pred 130 leti je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, mesec dni kasneje pa v Žalcu drugi. Ob teiH
jubileju se je poslanec SKD Nace Polajner odločil za maraton 130 kilometrov za 130 let tabora
Maraton se je začel v petek pozno popoldan v športnem centru v Žalcu, kjer je žalski župan Milan
Dobnik izročil poslanico za udeležence 9. tabora krščanskih demokratov, ki je bil v nedeljo V
Ljutomeru. Z Nacetom Polajnerjem je tekel Velenjčan Janez Zavolovšek, maraton pa je bil
razdeljen v tri etape. . T. TAVČAR
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Jubilef lovrenških gasilcev
v nedeljo popoldan so gasilci PGD
Sveti Lovrenc v KS Prebold praznovali
gO letnico delovanja in ob tej priložno-
sti predali namenu novo motorno briz-
galno. Slovesnosti so se poleg gasilcev
sektorja Prebold in drugih gostov udele-
žili tudi številni krajani.
Predsednik društva Boris Kupec je med
(jrugim povedal, da je gasilsko društvo še
vedno gonilna sila vseh dogajanj v vasi.
Sodelujejo na vseh prireditvah v kraju,
predvsem pa dajejo poudarek vzgoji mla-
dih gasilcev. Uspešna je dramska sekcija,
izhaja bilten »Gasilec Lovro«.
Investicije v zadnjem petletnem obdob-
ju v orodje in opremo znašajo 7,9 milijona;
tolarjev. V tej vsoti je zajeta tudi nova
motorna brizgalna, ki jo je predal name-
nu poveljnik Gasilske zveze Žalec Fran-
ci Naraks. V imenu Občine Žalec je
govoril Anton Veselak, v imenu KS Pre-
bold i*a predsednik sveta KS Marjan
Žohar. V nadaljevanju so podelili priz-
nanja. Zlate plakete društva so prejeli
raziskovalni krožek OŠ Prebold pod
vodstvom Pavline Ribezel, ki je izdelal
raziskovalno nalogo PGD Sv. Lovrenc,
Franc Grenko, Ivan Žličar, Jože Štakl,
Franci Natek, Vinko Golič in Jože He-
rodež. Ob koncu je domači župnik
Franc Serec opravil še blagoslov nove
brizgalne.
Drugi del nedeljskega praznovanja je bila
turistično etnografska prireditev Tekma kos-
cev, grabljic in štangarjev, ki je v bistvu
nadaljevanje predvojne dejavnosti Društva
kmečkih fantov in deklet. Danes to vlogo
nadaljuje domače gasilsko društvo ob kopici
delavoljnih vaščanov, ki jim je ta prireditev
zlezla pod kožo. Tako kot vse prejšnje tovrst-
ne prireditve je tudi ta zelo dobro uspela,
kljub vročini se je pomerilo pet ekip, zanimi-
va pa je bila tudi povorka kmečkih voz.
Sicer pa tudi letos veselega razpoloženja ni
manjkalo, za kar je, tako kot že vrsto let,
poskrbel Boris Kopitar, nato pa še pevec Vili
Resnik z ansamblom.
« T. TAVČARb
Trnovlje skozi
30 let
Ob pomoči Mestne obči-
ne Celje so v krajevni skup-
nosti Trnovlje izdali brošu-
ro Trnovlje skozi čas 1910-
1940. Besedilo za brošuro
je prispeval 94-letni doma^
čin Tine Kocmur, ki zdaj
živi v Ljubljani.
Na osemdesetih straneh
brošure, ki so jo prejeU v
vsakem gospodinjstvu, v na-
kladi 500 izvodov pa so jo
natisnili v Grafiki Gracer, pi-
sec opisuje kraj, običaje, de-
lo, pomembnejše zgradbe in
ljudi med obema svetovni-
ma vojnama. Zapis je prijet-
no branje še zlasti za tiste, ki
so v tem času živeli v Trn'ov-
Ijah, zanimiv pa je seveda
tudi za vse, ki v kraju živijo
zdaj. Iz besedila namreč
spoznavajo krajevno zgodo-
vino in nekatere običaje, ki
so se sicer še ohranili, a tako
živi kot nekoč, seveda niso
več. V krajevni skupnosti Tr-
novlje imajo še nekaj izvo-
dov brošure za tiste, ki jih
zgodovina Trnovelj zanima
in za vse-tiste, ki jim zapis
slučajno ni prišel v roke, pa
si ga želijo. MB
Zlatoporočenca Ivana in Vinko in njuna Keli.
Praprotnilcova zlatoporočenca
Na Vranskem, v poročni
sobi gostišča Filač, je bila
prisrčna slovesnost zlate po-
roke, ki jo je opravil Franc
Sušnik, praznovala pa sta jo
78-letni Vinko Praprotnik in
njegova tri leta mlajša Ivana.
Praznovanje je bilo v dru-
žinskem krogu, seveda pa so
ob tem obudili premnoge
spomine. Vinko je rojen Vran-
ščan, izhaja iz znane usnjar-
ske družine. Po osnovni šoli
je nadaljeval tradicijo in se
izučil za usnjarskega mojstra.
Prve delovne izkušnje si je
nabiral v domači delavnici,
pozneje je bil direktor Tovar-
ne usnja v Slovenj Gradcu,
leta 1950 pa se je vrnil v do-
mačo tovarno Inde Vransko,
kjer se je leta 1-980 upokojil.
Zlatoporočenka Ivana se je
rodila v bližnji Prekopi v
kmečki družini. Po končani
osnovni šoli je ostala doma in
pomagala pri kmečkih opra-
vilih. Tudi po poroki so bih
njena   skrb   gospodinjstvo.
mož in otroka Vinko in Met-
ka.
Seveda sta otroka že dolgo
na svojem, skupaj z družina-
ma pa se rada vračata v rodno
gnezdo, kar je jubilantoma še v
posebno veselje in srečo. Sicer
pa imata še enega ljubljenca, to
je njuna psička Keli. Ivana rada
plete, Vinko rešuje križanke,
oba pa skrbita za hišo in vrt.
Tako aktivno življenje jima
omogoča dokaj dobro zdravje,
ki si ga ob svojem jubileju želi-
ta tudi v prihodnjih letih.
T TAVČAR
REČENO (ne) STORJENO
Kava in limone
Miimli teden so nas iz Zavo-
da za zdravstveno zavarovanje
obvestili, da je s pozitivne liste
črtano kakšnih 300 zdravil.
To, na kratko, pomeni, da bo
ta zdravila po novem potrebno
dodatno plačevati. Če nimate
denarja, bodite torej zdravi.
Kaj drugega vam, razen skraj-
nega izhoda, ki pa ga na tem
mestu raje ne bi rmuajal, tudi
tie preostane. Sicer je tudi zna-
no, da imajo odgovorni pri
Večini donmčih podražitev
Vedno pri roki izgovor o nekak-
šni poti v Evropo, o evropskem
staiuiardu ipd. V našem, kon-
kretnem primeru, so bili anali-
zam o podražitvi velikega šte-
vila zdravil na voljo podatki o
^em. kako pretirarm, da je nji-
hova poraba pri nas. Še več,
pri razmišljanju odgovornih, o
zdravem človeku, je vse skupaj
menda že kar skrb vzbujajoče.
poglejte si višek - država ali
^og ve kdo, od tam nekje zgo-
^nj, se ob vseh brezposelnih,
Jjar imenkrat boji za tiste, ki
zaužijejo preveč zdravil in so
zaradi tega v nevarnosti, da
jih bodo doleteli neželeni
stranski učinki. No ja, mogoče
pa gre vsa skrb le tistim, ki so
še v rednem delovnem razmer-
ju. Ampak, dejstvo je, da tudi
večina le-teh nima spodobnih
dohodkov, za normalno preži-
vetje, kaj šele za kaj drugega.
Med drugim je zanimiva tudi
ena od uradnih razlag, da so
za vsa zdravila rm negativni
listi, na voljo nadomestna
zdravila, za katera nam ne bo
potrebno odšteti dodatnega
denarja. V redu. Zanimiva pa
je izjava sekretarja Zavoda za
zdravstvo, ki pravi, da lahko
namesto nekaterih od omenje-
nih zdravil preprosto zaužije-
mo, v dovolj veliki količini,
kavo in limone. Upam, da ni
mislil tudi na zdravila, ki laj-
šajo težave, do katerih prihaja
pri bolnikih, po kemoterapiji.
Ampak za ta bodo, bojda,
stroške vračali. Zaenkrat.
ZORAN PEVEC
V Vitanju spet Hoicerija
Turistično društvo Vitanje prireja v nedeljo, 9. avgusta,
tradicionalno prireditev Hoicerija.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali veliko povorko s
prikazom kmečkih del in običajev, tekmovanje v holcerskih
veščinah in strelsko tekmovanje. V kulturnem domu bodo
promovirali diatonične harmonike, hkrati pa bosta na ogled
razstava Društva kmetic Vitanje in razstava slik dobitnikov
priznanj za lepo urejeno okolje. Zabavni del se bo začel z
nastopom dvanajstih narodnozabavnih ansamblov, priredi-
tev pa se bo končala s plesom in zabavo z ansamblom Igor
in Zlati zvoki. Za vrhunec prireditve prireditelji obljubljajo
holcerski ognjemet. B.R.
Jubilejni tabor v Vinski Gori
v Vinski Gori bo od 16. do 23. avgusta tradicionalni, letos
že 10. tabor Zoisovih štipendistov, na katerem pričakujejo
okoli 80 mladih raziskovalcev iz vse Slovenije pa tudi iz
tujine.
V tednu dni bodo raziskali številne znamenitosti tega kraja,
spoznali bodo bogato naravno in kulturno dediščino, značilno
za obrobje Savinjske doline. Tabor bosta vodila geografa mag.
Emil Šterbenk in Matjaž Šalej, njegov glavni pokrovitelj je
ponovno Republiški zavod za zaposlovanje, program pa bo
popestrila glasbena skupina Šukar. T. T.
Gasilci iz Locice
imajo nov dom
Za gasilce Ločice pri Vranskem in tudi za ostale krajane
tega zaselka in bližnje okolice je bil v soboto pozno
popoldni? velik praznik. Namenu so predali nov gasilski
dom, ki so ga zgradili natanko v letu dni.
Na slovesnosti je zbranim najprej govoril predsednik PGD
Ločica pri Vranskem, Anton Urankar, ki je med drugim
poudaril, da so člani društva in tudi drugi pri gradnji novega
gasilskega doma opravili več kot štiri tisoč prostovoljnih ur,
med najbolj prizadevnimi pa je bil Franc Urankar, ki je
opravil okoli petsto ur prostovoljnega dela in za to prejel
posebno priznanje. V nadaljevanju slovesnosti so govorili še
podpredsednik Gasilske zveze Žalec, Franc Skok, v imenu
občine Žalec Tone Veseljak in Franc Sušnik, predsednik
sveta KS Vransko. Vsi so izrekli priznanje gasilcem, ki so v
tako kratkem času zgradili nov gasilski dom, ki pa v kraju ne
bo služil samo za gasilske dejavnosti, temveč tudi za vso
ostalo družabno življenje v kraju. Po podeljevanju priznanj
vsem, ki so kakor koli pomagali pri gradnji doma, je domači
župnik Jože Turinek blagoslovil nov dom, s prerezom traku
pa ga je predal namenu častni predsednik PGD Ločica pri
Vranskem 83-letni Ludvik Zupane. Kot je navada, so tudi
ločiški gasilci svoj velik delovni uspeh zaključih z veselico in
rajanjem do zgodnjih jutranjih ur. T. TAVČAR
Stanko Novak pripenja trak na nov prapor.
Razvili nov prapor
Prostovoljno gasilsko
društvo Ločica ob Savinji je
prejšnjo nedeljo praznovalo
65-letnico delovanja. Ob tej
priložnosti so pripravili ga-
silsko tekmovanje in razvili
nov društveni prapor.
Slavnostni govornik je bil
predsednik društva Martin
Štajner, ki je govoril o 65-
letnici delovanja, med dru-
gim pa je poudaril, da so
gasilska društva in njihovi
aktivni člani pomenijo bo-
gastvo kraja. Seveda pa je
tako kot na vseh drugih po-
dročjih, človek brez primer-
nega, zlasti še sodobnega
orodja, nemočen. Nesreče
so po navadi takšnega obse-
ga in značaja, da mora tisti,
ki želi priskočiti na pomoč
imeti najprej primerno
orodje in mora biti poučen
in izurjen za ravnanje s tem
orodjem. Miselnost nekate-
rih, da je pomoč gasilskim
društvom razmetavanje de-
narja, je zmotno. V nadalje-
vanju slovesnosti je pred-
sednik sveta KS Polzela
Stanko Novak razvil nov
prapor, sledilo pa je pripe-
njanje trakov in predaja pra-
pora Ločiškim gasilcem. V
imenu GZ Žalec je govoril
poveljnik zveze Franci Na-
raks, podelili pa so tudi več
odlikovanj zaslužnim gasil-
cem in priznanja donator-
jem za nov prapor.
Pripravili so tudi tekmova-
nje, med sedmimi desetina-
mi so prvo mesto osvojili
gasilci PGD Dobrovlje.
T TAVČAR
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Palec ekspres
Potovanje z avtost^pom - veselje in strah celjske mladine
Avtoštoparji so nekoč ve-
ljali za avanturiste, potem
je bil štop velika moda, da-
nes pa je nekaj normalne-
ga, vsakdanjega. Ko se vsaj
malo segreje, že začnemo
ob cestah videvati mlade
ljudi z dvignjenimi palci, ki
bi se rad kam popeljali.
Takšen način potovanja je
zelo razširjen predvsem
med dijaki in študenti, saj
je poceni (zastonj) in omo-
goča spoznavanje novih
krajev, predvsem pa vedno
novih in novih ljudi. Vsako,
še tako kratko potovanje, je
zaradi tega lahko zgodba
zase.
Kljub svoji razširjenosti in
privlačnosti je stopanje zara-
di, sicer redkih, neljubih do-
godkov tudi na slabem glasu
in velja za tvegano početje,
še posebej za ženske. Sliši-
mo ali beremo lahko zgodbe
o tem, kako je voznik ustavil
nepridipravu, ki ga je v zah-
valo za vožnjo oropal, pa
spet o nesrečnih štop^rkah,
ki jim je voznik storil silo. Ne
glede na redkost takšnih pri-
merov ostaja prikrit strah, da
se bo to zgodilo tudi meni,
tudi tebi. Pa tudi če tovrstne
strahove potisnemo v ozadje,
ostajajo realne nevarnosti
(na primer voznikova odgo-
vornost in štoparjevo tvega-
nje v primeru prometne nez-
gode). Vendar so takšne ne-
prijetnosti prej izjeme kot pa
pravilo.
So pa seveda tudi lepe stra-
ni avtostopa. Če se v avtu
dalj časa voziš sam, ti kmalu
postane dolgčas in si zaželiš
družbe. Kot štopar pa na tak-
šen način prihraniš kar veli-
ko denarja, spoznaš veliko
novih ljudi in doživiš marsi-
kaj zanimivega. Kaj je odlo-
čilno? Strah pred morebitni-
mi negativnimi posledicami
ali želja po spoznavanju no-
vih ljudi, po prihranku, po
hitri vožnji... Se mladi odlo-
čajo za avtostop »kar tako«
ali o njem tudi razmišljajo?
Stopa večina
srednješolcev
Anketa med 120 srednje-
šolci zaključnih letnikov celj-
skih srednjih šol, ki je bila
narejena letos spomladi, je
pokazala nekaj osnovnih
značilnosti avstostopa med
celjskimi srednješolci. Pri
nas vsaj občasno stopa kar 74
odstotkov srednješolcev, od
tega'85 odstotkov moških in
60 odstotkov žensk. Od teh,
ki stopajo, je 53 odstotkov
takšnih, ki se za to odločijo
manj kot enkrat na mesec, le
8 odstotkov pa jih stopa več-
krat na teden.
Najpogostejši razlog za po-
tovanje na štop je prihranek
denarja, čemur je pritrdilo
43 odstotkov dijakov, saj po-
stajajo sredstva javnega pre-
voza iz dneva v dan dražja.
Veliko pa se jih za to odloči,
ker nimajo druge možnosti,
ali pa tako pridejo na cilj
hitreje kot z avtobusom ali
vlakom.
Najpogostejši razlog, da
nekdo ne potuje s avtosto-
pom pa je, da imajo dijaki
raje druge vrste prevoza. Ve-
čini, ki ne stopa, se ne ljubi
stati ob cesti in čakati na
prevoz, saj je veliko lažje in
udobneje, če sedeš na prvi
avtobus ali vlak, in se odpe-
lješ z njim - takšnih dijakov
je med tistimi, ki ne stopajo,
kar 46 odstotkov. Tretjina
žensk, ki ne stopajo, odkla-
nja ta način prevoza zaradi
strahu pred posilstvom ali
ropom.
Moških, ki navadno stopa-
jo sami, je 44 odstotkov,
medtem ko je žensk, ki sto-
pajo same, le 7 odstotkov, saj
ženske skoraj vedno stopajo
v skupini (teh je 72 odstot-
kov), vendar tudi osamljene
štoparke večkrat srečamo ob
cesti in skoraj praviloma do-
bijo prevoz zelo hitro. Tudi
moški stopajo v skupinah,
vendar ne tako pogosto kot
ženske. Razlog za stopanje
žensk v družbi je najverjet-
neje strah. Stopanje v skupi-
ni pa med moškimi ni pri-
ljubljeno, ker v večini prime-
rov traja veliko dalj časa, da
kdo ustavi.
Podnevi je bolj
varno
stopanje podnevi je veliko
bolj priljubljeno kot ponoči,
saj velja za varnejše. Takrat
ni tako veliko vinjenih vozni-
kov na cesti kot ponoči, pa še
prometa je veliko več. Pod-
nevi je veliko lažje dobiti
prevoz predvsem zato, ker
vozniki, ki štoparja ne vidijo
dobro, raje ne ustavijo, saj
ne morejo oceniti koliko »ne-
varen« je. Zato samo podnevi
stopa 58 odstotkov dijakov,
samo ponoči pa le 9 odstot-
kov, tako podnevi kot tudi
ponoči pa stopa 33 odstotkov
srednješolcev. Za nočno sto-
panje se večina odloča zato,
ker v tem času ni javnega
prevoza.
Začenjajo
zgodaj
Večina mladih, 53 odstot-
kov, začne stopati v začetku
srednje šole. Mnogi zato, ker
takrat začnejo hoditi v šolo v
bolj oddaljen kraj in imajo
tudi prijatelje iz drugih kra-
jev. Ker dijaki navadno nima-
jo denarja na pretek, raje što-
pTajo, kot pa da plačujejo dra-
ge avtobuse ali vlake. Slabih
izkušenj praviloma dijaki s
stopanjem nimajo. Le 6 od-
stotkov jih je navedlo, da so
doživeli okvare avtomobila,
»smrtonosno vožnjo«, pro-
metno nesrečo, naleteli na
pijanega voznika ali pa jim
nihče ni ustavil.
Strah pred
odgovornostjo
Med zanimivejšimi ugoto-
vitvami ankete je tesna pove-
zanost med lastnimi izkuš-
njami z avtoštopom in obna-
šanjem mladih voznikov do
štoparjev. Kdor sam stopa,
zelo dobro pozna občutek
osamljenosti ob cesti in jeze,
ko mimo vozijo avtomobili
in nihče ne ustavi. Tega seve-
da nikomur ne privoščijo, za-
to štoparjem ustavljajo. Kar
polovica tistih, ki sami niso
nikoli stopali, ima o štopar-
jih navadno zelo slabo pred-
stavo in jim ne ustavlja. Ne-
kateri mladi vozniki pa ne
ustavljajo zato, ker se bojijo
svoje odgovornosti v prime-
ru prometne nesreče.
PRIMOŽ POKLIC
Vila Bianka še ni prodana
Kot vse kaže, stare velenjske arhitekture,
kljub dovoljenju za prodajo Sveta mestne
občine Velenje, še nekaj časa ne bo nihče
kupil. Ker ima vila pomembno lokacijo pod
Velenjskim gradom in na vhodu v Stari trg, je
za večino možnih kupcev predraga.
Za obnovo tudi Mestna občina Velenje nima
denarja, zato je svet mestne občine končno
odločil, da stavbo proda najboljšemu ponudni-
ku. Ker pa po besedah Franca Severja, predsed-
nika sveta krajevne skupnosti Staro Velenje,
Mestna občina Velenje ni izpolnila zahtevanih
pogojev za prodajo v soglasju z lokalno upravo,
saj ni uredila niti vseh solastniških relacij, bo še
naprej nasprotoval prodaji tudi s pritožbami na
Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Sever je
tudi predlagal, da naj bi iskali denar za obnovo
vile s prodajo turistične vile v Portorožu, ki je
namenjena predvsem letovanjem uslužbencev
Mestne občine Velenje.
Sklep o prodaji je zdaj pravnomočen, zadrži ga
lahko le ustavno sodišče, zato bo objekt prodan v
skladu z vsemi potrebnimi razpisanimi pogoji
najboljšemu ponudniku, tudi v smislu izvajanja
funkcije in možne namembnosti kulturnega spo-
menika, ki lahko v prihodnje bolj služi kulturi,
podjetništvu in turizmu, kot sedaj, ko kazi podobo
tega dela Velenja. JOŽE MIKLAVC
Nekoč mi je šofer
pričel groziti...
O izkušnjah pri avtostopu
smo povprašali tudi nekaj
naključno izbranih mladih
sogovornikov. Potrdili so
ugotovitve anonimne ankete
med sovrstniki.
Gregor Deželak, 16 let, di-
jak. Laško: »Nekajkrat sem
stopal zato, ker ni bilo zveze z
vlakom. Drugače ne stopam,
pa tudi na potovanje se ne bi
odpravil na tak način, saj poz-
nam slabe izkušnje drugih.«
Meta Skok, 15 let, dijaki-
nja, Gomilsko: »Nisem še sto-
pala, saj se domov vozim z
avtobusom. Ampak misUm,
da me ne bi bilo strah, če bi
poskusila.«
Niko Korenjak, 23 let, štu-
dent, Celje: »Velikokrat sem
že stopal, predvsem iz Ljublja-
ne do Celja. Tak način potova-
nja je seveda cenejši in mi je
veliko ljubši kot pa vožnja z
nabito polnim vlakom ali avto-
busom. Najdlje sem stopal v
Italijo. Enkrat mi je šofer začel
groziti in me otipavati.«
Aleksandra Ratej, 21, štu-
dentka, Celje: »Nikoli ne sto-
pam, saj imam svoj avto. Pred
tem pa so starši skrbeli za
prevoz.«
Marjeta Plevčak, 20, štu-
dentka, Celje: »Ja, večkrat
stopam, saj je to poceni način,
da prideš kam ob času, ki ti
ustreza. Nimam slabih izku-
šenj pa tudi strah me ni.«
JANJA PEVEC
Foto: PP
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije va-
bi na krvodajalske akcije
v avgustu.
Na našem področju je pr-
va akcija danes, v četrtek 6.
avgusta in to v KORS Rogaš-
ka Slatina. V Nazarjah bo
mogoče darovati kri 11. av-
gusta, na Ljubnem ob Savi-
nji 12., v Rogaški Slatini
(teren) 20., v Šentjurju 21.
ter v Vojniku 27. avgusta.
Nova številka Grifa
Izšla je nova številka revije
Grif.
Zanimiva so paberkovanja Iz-
toka Osojnika o njegovem nek-
danjem plezanju nekje v Kam-
niških planinah do današnjega
vzpenjanja v moderni Paklenici
na Hrvaškem. Tudi Boris Čujič
vabi plezalce v dalmatinske ste-
ne v okolico Splita in Makarske,
kjer.je precej podobno, kot na
francoski riveri, celo z enko
zemljepisno širino. Posebnost
te številke revije Grif in drugih
turističnih medijev pa je te dni
poročilo alpinista in fotograf-
skega mojstra Staneta Klemen-
ca o njegovi peš poti na severni
tečaj, kjer je pol leta dan in pol
leta noč. Katja Kraško predla-
ga, da ljubitelji sten na Kraškem
robu združijo moči in dosežejo
spremembo zakonskega pred-
loga o zaščiti tega predela in
prepovedi plezanja v njem.
France Malečkar vabi ljubitelje
podzemnega sveta in druge tu-
riste, da si ogledajo osapski bi-
ser, podzemno kraško jamo z
vhodom v vznožju vsem znane
osapske alpinistične stene. Mi-
re Steinbuch nam predstavlja
stene Dofineje v južni Franciji,
za katere pravi France Avčin, da
je tu najbolj divje gorovje v
Alpah. Monika Kambič in Kle-
men Mali pa sta imela izredno
srečo, ko sta po letu dni zopet
obiskala Patagonijo in se v
izredno lepem vremenu povz-
pela na njen najvišji vrh Fitz
Roye. Urban Golob je pripravil
več prispevkov in to: deveto po-
ročilo o slovenskih osvajanjih
osemtisočakov, tokrat vzpenja-
nje na Lotse, poročilo o ponovi-
tvi ene najtežjih smeri v Ospu
»za staro kolo in majhnega
psa« ter pogovor z Robertom
Schauerjem, ki je opravil nekaj
vrhunskih vzponov v Himalaji
in po desetih letih spet prišel
na vrh Everesta. Luka Pavločič
in Carmen Breznikar nam v
besedi in sliki predstavljata
otok Seberut v Indoneziji in
njihove simpatične divjake.
Marko Paternu pa nas vabi v
Črno na Koroškewm, kjer so v
hotelu Krnes uredili rajski park
za gorske kolesraje. Simon
Slej ko po strokovni plati ponu-
ja najprimernejša sončna oča-
la. V Grifovi prilogi pa lahko
preberemo večje število krat-
kih alpinističnih novic in krat-
kih pogovorov.
CIRIL VELKOVRH
DOBRODOŠLI DOMA
15
Klopotceva nedelja na Virštanju
Na Virštanju želijo ohraniti stare ljudske običaje
Kot kaže, so ljudje le začeli
ceniti kulturno dediščino,
gaj je vedno več prireditev, ki
prikazujejo ljudske šege in
navade, in so tudi dobro obi-
skane. Tako je bilo v nedeljo
tudi na Virštanju, kjer sopri-
pravili Klopotčevo nedeljo.
Sredi nedeljskega popoldne-
va se je kljub veliki vročini
pred virštanjsko Banovino
zbrala velika množica ljudi, za
katero je Društvo vinogradni-
kov Virštanj-Kozjansko pri-
pravilo pester program. Naj-
prej so se predstavili z gorenj-
skimi plesi plesalci in godci
Folklorne skupine Kozje, ki
dobro skrbi za podmladek. Te-
mu je sledil osrednji del prire-
ditve »Furnga« - po njej se je
V kleti Banovine so med
prireditvijo pripravili degu-
stacijo najboljših virštanj-
skih vin, ki so bila nagrajena
z zlatim odličjem.
letos prireditev tudi poimeno-
vala - s kratko veseloigro Slav-
ka Topliška Vinska kupčija. V
sodelovanju s člani Prosvetne-
ga društva Pilštanj-Lesično so
s tem nazorno prikazali, kako
sta v starih časih »barantala«
za vino gospodar in vinski tr-
govec in kako so vozili vino od
gospodarjeve kleti do gostilne.
Pri vinskih kupčijah se je veli-
ko pelo, pilo in tudi goljufalo.
Veselja in smeha ni manjkalo.
»S tem smo želeli združiti star
običaj in tisto žlahtno podko-
zolčno amatersko komedi-
janstvo,« razlaga avtor veseloi-
gre Toplišek. Po predstavi so
se obiskovalci sprehodili skozi
virštanjske vinograde do stare
gorce na griču nad Viršta-
njem, ki so jo imeh v 17. stolet-
ju v lasti žusemski graščaki.
Pred njo sta Ivan Kajba in
Dani Bah prikazala postavlja-
nje klopotca, ki odganja ptiče
iz vinograda, kar je popestrdo
obletavanje letalca iz Aeroklu-
ba Celje. Temu je le uspelo
narediti toliko vetra, da je zag-
nalo klopotec. Avion pa ni
prispel le po naključju, temveč
je prinesel sporočilo: »Kakor
klopotec preganja ptiče, tako
avion odganja točo.« Marsika-
teri vinogradnik bi se strinjal,
da je prispel nekoliko prepoz-
no. Zbrane je vseskozi sprem-
ljal godec z Vetrnika Franci
Rajgl z učenci, ki je na koncu
predstavil še svojo kaseto Vir-
štanjska. OkoH pete popoldan
pa so se zbrani zazrli v zrak,
saj je letalec iz celjskega Ae-
rokluba Silvo Orožim izvajal
akrobacije nad Vrštanjem. Se-
veda Klopotceva nedelja ni
minila brez zabave, za katero
je poskrbel ansambel Lojzeta
Slaka s Fanti s Praprotnega.
ALEKSANDRA MAČEK
Včasih so bili vinogradniki muhavi: prodanemu vinu so prilili kakšen liter vode.
Med postavljanjem klopotca je Virštanj obletaval avion
Aerokluba Celje.
Dobrodošli. Doma - v Slovenskih Konjicah.
Dobrodošli. Doma
Center za promocijo turiz-
ma Slovenije je v sodelova-
nju s posameznimi kraji in
turističnimi podjetji v pod-
poro letošnji akciji »Dobro-
došli. Doma.« izdal serijo 18
razglednic. Od konca tedna
bodo ljudem brezplačno na
Voljo v 57 Petrolovih bencin-
skih servisih.
Petrol je delitev turističnih
1'azglednic na posebnih, lično
izdelanih stojalih, vključil v
i^režo svojih bencinskih ser-
visov sirom Slovenije, na ob-
^očiu Celja pa jih bodo obi-
skovalci lahko dobili v devetih
Servisih. Na razglednicah, ki
so jih oblikovali v agenciji
Imago, so zanimivi motivi ozi-
roma posnetki utripa v turi-
stičnih krajih, na hrbtni strani
pa tudi kratek opis vikend pro-
gramov iz teh krajev ter kon-
taktni naslovi.
»Z razglednicami želimo
vzpodbuditi slovenske turiste,
ki potujejo po domovini, da bi
še raje preživljali podaljšane
vikende, ki so pravzaprav lah-
ko tudi kratke počitnice, v do-
mačih krajih. O tem, kako se
imajo, pa bi na naših razgled-
nicah pisali prijateljem in so-
rodnikom,« pojasnjuje odloči-
tev za to akcijo direktor Centra
za promocijo turizma Sloveni-
je Franci Križan in dodaja, da
se v centru zavedajo, da veliko
Slovencev preživlja poletne
počitnice v tujini, zato so akci-
jo »Dobrodošli. Doma.« sku-
paj z izdajo turističnih raz-
glednic usmerili zlasti v zapol-
nitev domačih turističnih
zmogljivosti izven poletne se-
zone. »Nič ni narobe s tem, da
Slovenci letujejo v tujini, ven-
dar se moramo zavedati, da je
prav domači gost rešil sloven-
ski turizem v letih po osamos-
vojitvi in mu je zato tudi zdaj
treba nameniti posebno po-
zornost,« pravi Križan.      IS
16
AKCIJA NTftRC - DOBRODOŠLI DOMA
Od jame do kopanja
Tako, dragi naši sobotni
potniki - v skladu s sloga-
nom akcije Novega tednika
in Radia Celje bi lahko rekli
Dobrodošli doma, na poti v
Logarsko dolino.
V ponedeljek smo izmed
240 prijavljenih potnikov za
naš izlet izžrebali še 50 bral-
cev in poslušalcev, ki se bodo,
skupaj z nami seveda, v sobo-
to, 8. avgusta, ob 7. uri zbrali
na avtobusni postaji v Celju.
Tam nas bodo pričakale slad-
ke dobrote iz Pekarne Jager, in
potem bomo krenili razisko-
vat Slovenijo. Cilji našega
skupnega popotovanja so
Snežna jama. Logarska dolina
in Šport center Prodnik. Po
Snežni jami nas bodo vodili
vodniki iz Jamarskega kluba
Črni galeb, kdor pa nima rad
potepa s karbidovko, se bo
lahko odpravil do Koče na Lo-
ki.
Po obisku Snežne jame nas
pričakujejo v Kovinotehninem
domu Palenk, kjer nas bodo
oskrbeli s popotnico, da bomo
lažje prišli do slapa Rinka in
Orlovega gnezda. Vmes si bo-
mo ogledali še druge lepote
Logarske doline, ki jo zares
vzorno urejajo v podjetju Lo-
garska d.o.o. Pri Prodnikovih
oziroma v Šport centru Prod-
nik v Juvanju se bomo, seveda
okrepčani z dobrim kosilom,
lahko odpravili na vožnjo s
kajaki ali kanuji, če bo lepo
vreme, pa prinesite s seboj
kopalke - kopanje v gornjem
delu Savinje pomeni resnično
ohladitev in osvežitev.
Na vseh izletniških točkah
nas že pričakujejo, vsi pa se
nestrpno veselimo sobotnega
dne. In še enkrat: ne pozabite
na primerno obleko in obu-
tev, da na izletu ne bo prišlo
do nesreče. Prijavnico za na-
slednji izlet - v Polže in Socko
bomo objavili prihodnji te-
den, ko bomo izlet tudi po-
drobneje predstavili. Vsem
našim potnikom kličemo na
svidenje v soboto in ne poza-
bite na zvrhan koš dobre vo-
lje!
Počitniški pozdrav,
NT&RC
Na »umivelci« so svatje teden dni po poroki obiskali resnična mladoporočenca. Vsi skupaj so
stresli nekaj šal, poklepetali in zapeli, da je bilo veselje.
Flosarsko rajanje
z nedeljskim rajanjem so
Ljubenci sklenili krog prire-
ditev ob občinskem prazni-
ku in Flosarskem balu.
Slednji je letos pomenil veli-
ko kulturno doživetje, še po-
sebej zanimiva sta bila petkov
večer in nedeljski tradicional-
ni flosarski krst. Nasploh v
zadnjem času izstopajo petko-
vi večeri, ko v središču Ljub-
nega pripravijo prikaze iz pol-
pretekle zgodovine kraja, ve-
čer pa obogatijo domači godci.
Iz leta v leto je opaziti vse več
ljudi, svoj čar pa dodajo člani
Kulturnega društva Ljubno, ki
brskajo po zgodovini. Ob
vsem vloženem trudu je ško-
da, da se letos, ko so prikazali
»umivelco«, vse skupaj ni bo-
lje slišalo. Lepo je, da tudi
flosarski krst po skoraj štirih
desetletjih, kolikor pripravlja-
jo Flosarski bal, še ni zvode-
nel. Čar mu daje predvsem
ljubenska mladina in seveda
drugi organizatorji iz kultur-
nega društva. Letošnji bal je
bil drugačen tudi zato, ker so
se ga udeležili potomci flosar-
jev iz Katalonije.
Skratka, kar se kulture in
etnografije tiče, bi Ljubencem
za organizacijo prilepili kar
visoko oceno. Drugačen in iz
druge zgodbe, pa je veselični
del. Kot kaže, pa to številnih
ljubiteljev Ljubnega in Flosar-
skega bala niti ne moti, konč-
no pa je tudi tako prav.
US, Foto: CIRIL SEM
Noe pod kostanji
Toplice Dobrna in Turistič-
no društvo Dobrna sta v so-
boto, 1. avgusta, priredila
tradicionalno Noč pod kosta-
nji. Popoldne šo v kraju po-
tekale kulturne prireditve,
dan pa so zaključili z veseli-
co. Vrh večera je bil veliki
ognjemet nekaj po polnoči.
Ob prenovljenem glasbe-
nem paviljonu pred zdraviliš-
kim domom so popoldne za
otroke priredili Živ žav ter Po-
kaži kaj znaš. Skozi Dobrno je
korakala pihalna godba iz Slo-
venskih Konjic. Kneippovo
društvo je pod vodstvom ze-
liščark Marjane Plajhar in Vi-
de Razgoršek pripravilo raz-
stavo zdravilnih rastlin, v ho-
telski avli pa je svoja dela raz-
stavljal slikar Vinko Vrabec.
Zvečer so na osrednjem pro-
sotru pred zdraviliškim do-
mom obiskovalce zabavali pe-
vec Oto Pestner in skupina
Oliver Tvvist, na piknik prosto-
ru pa skupina Podkrajski fant-
je.
Zdraviliški park so osvetlili
z baklami. Prireditelji ocenju-
jejo, da je bilo Dobrni več kot
tisoč petsto obiskovalcev.
J. PEVEC
namig za izlet
v Mozirski koči priznavajo vse popuste, ki veljajo pri Planinski zvezi Slovenije.
Dan na Mozirski planini
Vas mika, da bi enega po-
letnih dni preživeli malce
drugače? Svetujemo vam, da
se odpravite na potep po Mo-
zirski planini, kjer je kar ne-
kaj priložnosti, kako dnevu
poleg sonca iztrgati še nekaj
nepozabnih doživetij v pri-
jetnem hladu.
Na Mozirsko planino, kamor
spadajo Ostri vrh, Boskovec,
Medvedjak in seveda Golte, se
lahko odpravite na več načinov.
Ena izmed možnosti, ki je v tem
poletnem času tudi zanimiva, je
vožnja z gondolo iz Žekovca. Za
tiste, ki imajo radi ne preveč
zahtevne planinske ture, pripo-
ročamo sprehode, saj je na pla-
nino možno priti na več nači-
nov. Iz trga v Mozirju preko
Kobile, Radegunde in naprej
proti cilju je nekaj manj kot tri
ure hoda; možni sta turi preko
Zagradiške puše do Kuglerja in
Radegunde ali pa preko vikend
naselja do Kuglerja in naprej.
Vse poti so primerno označene
in ne preveč zahtevne.
Lahko se z avtomobilom od-
peljete čez Šmihel do Planin-
ske ravni, kjer je parkirni pro-
stor, in od koder je do Mozir-
ske koče pol ure hoda, bolje
rečeno sprehoda. Na Planin-
ski ravni lahko brez težav par-
kirajo tudi avtobusi.
Možnosti krajšanja časa, ki
jih nudi Mozirska planina, je
nešteto. Okrog Radegunde, so
izdali zapriseženi gobarji, je
pravi raj za gobarjenje; proti
Smrekovcu se v teh dneh kar
same ponujajo borovnice, v viš-
jih predelih boste našli še diše-
če gozdne jagode, pa maline...
Tudi okrepčilo je možno -
tako v hotelu kot v Mozirski
koči, ki je last Planinskega
društva Mozirje. V njej prijaz-
na oskrbnika Anica in Milan
Jevšnik ponujata mnoge do-
brote, saj se ponašata z odlično
kuhinjo; poleg tega pa imajo v
koči tudi izjemno lepe sobe, v
katerih lahko prenočite. Koča
je odprta celo leto, poleg kosil
in enolončnic pa je največja
dobrota vedno svež, v domaS
peči pečen kruh.
Tako s koče kot iz hotela je
do Alpskega vrta Avrikelj krajši
sprehod, v alpskem vrtu pa je
na ogled pravo planinsko cvet-
je. V neposredni bližini je tud
kapelica, ki so jo postavili pla
ninci, v njej pa trikrat letno (2
januarja ter ob začetku in kon
cu paše) ali posameznih pri
ložnostih darujejo svete maše,
Ena najlepših na Mozirsl«
planini je dobro uro dolga tura
na Boskovec, kjer so planinci
postavili razgledni stolp. Ot)
lepem vremenu je možno vi
deti skoraj celo Slovenijo, š«
posebej pa izstopajo koroške
planine s Peco in Savinjske
Alpe. Tudi hoja do sosednjili
koč, kot je na primer tista na
Smrekovcu, nudi obilo planin
skih užitkov, poleg tega pa
prenaporna.
V Moravi obiskovalce priča'
kuje tudi pastir, ki skrbi
živino kmetov iz Šmihela, ved
no pa ima na zalogi dobro kisi"
mleko. Seveda je po celi plani
ni, kakor rečejo temu predeli"
domačini, še precej drugil"
možnosti, od tam se spuščajo^
jadralnimi padali ali pa si pre
prosto ogledujejo, kako izgle
dajo smučišča poleti.
Se boste torej odločili in obi
skali Mozirsko planino? Del^
je za več kot za dan, če
želite, seveda.
US, Foto: CIRIL SEN*
Prizor iz Alpskega vrta Avrikelj.
Lučki dan
Turistično društvo Luče v sodelovanju z občino, drugimi
društvi in krajani spet pripravlja tradicionalni, že 29.Lučki
dan, ki se je zaradi obsežnega programa raztegnil že kar na
polovico tedna.
Nocoj bo v lovskem domu Marija Sodja-Kladnik predstavi-
la potopis V kraljestvu kondorja, v petek bo otvoritev novih
poštnih prostorov, in razstave likovnih del lučkih osnovnošol-
cev o lanski prireditvi. V soboto se bodo spomnili Frana
Kocbeka, zvečer pa bodo na zgornji vasi nastopili harmonikar-
ji in pevci.
Najbolj veselo bo v nedeljo. Začelo se bo s praznovanjem v
čast farnemu patronu sv.Lovrencu, od 11.ure pa bo začela ob
»štantih« narodopisna predstavitev domačinov s prikazova-
njem starih običajev, orodij in opravil s ponudbo domačih
jedi. Člani turističnega podmladka bodo pred osnovno šolo
izdelovali spominke, dan pa se bo končal med »vlcerji«, ki
bodo prikazali spravila lesa po »riži« in plavljenje lesa po
Savinji. Ž.Z.
NASI KRAJI IN UUDJE
17
Mehiška iirana za
celjsice politilce
Lastnik Jezerske kraljice in mehiške restavracije Robi Stepišnik o svojih načrtih, izkušnjah in ciljih - Če bi občinarji
storili toliko kot govorijo, bi se na Šmartinskem jezeru dogajalo že veliko več!
Celjan Robi Stepišnik, last-
nik podjetja Sailor, je eden od
ljudi, ki se lotijo prav vsega.
Strojnega ključavničarja, ki je
to delo prenehal opravljati za-
radi zdravstvenih težav z noga-
mi, je širša javnost spoznala po
tem, ko je organiziral prvo (in
edino) modno revijo v cerkvi v
Šentrupertu nad Laškim.
Zdaj je Robi Stepišnik že dru-
go leto lastnik ladjice Jezerska
kraljica, ki pluje po Šmartin-
skem jezeru in edine celjske
mehiške restavracije ob jezeru -
prve, ki ji je v idilično okolje
Šmartinskega jezera uspelo pri-
vabiti večje število stalnih go-
stov.
Vseeno pa minuli četrtek, ko
je za poslovne partnerje in go-
ste pripravil predstavitev doga-
janja na Šmartinskem jezeru,
za razliko od večino dni v tem
poletju, tako v El Marineru kot
tudi na Jezerski kraljici nismo
opazili ravno velike gneče.
Tako je ostalo več časa za
pogovor z Robijem, duhovno
bogatem in idej polnem člove-
ku, ki je prav v minulem tednu
za leto dni prestopil tretje deset-
letje življenja.
Jezero ima
prihodnost!
»Jezerska kraljica je, potem
ko smo jo usposobiU, lani spet
začela pluti, letos pa smo jo
temeljito obnovili, dogradili,
povečali in poskrbeli za večjo
varnost,« je povedal Stepišnik,
dokaj razočaran nad celjsko ob-
čino, ki, kot pravi, v zvezi s
Šmartinskim jezerom sicer veh-
ko obljublja in načrtuje, naredi
pa bolj malo. »Zdaj se dogovar-
jamo za postavitev javne raz-
svetljave in za pripravo krožne
poti ob restavraciji,« pravi Robi,
vesel, ker ga razumejo in podpi-
rajo gostje, obiskovalci in do-
mačini, ki živijo ob jezeru. »Do
zdaj se na Šmartinskem jezeru
namreč ni dogajalo ravno veli-
ko, k temu, da nam je že veliko
idej uspelo uresničiti, pa je veli-
ko pripomoglo zanimanje me-
dijev in občine za dogajanje na
jezeru,« pravi Robi, poln načr-
tov, med katerimi je tudi posta-
vitev petih brunaric, v katerih
naj bi turisti preživljali »vikend
počitnice«.
Ko je Jezersko kraljico, s kate-
ro se je lani popeljalo okoli 3500
gostov, pred dvema letoma vzel
v najem, si ni Robi niti v sanjah
predstavljal, da bodo vodne in
obvodne dejavnosti postale ta-
ko pomemben del njegovega
življenja. Danes ima društvo
vodnih in obvodnih športov,
opravil je potapljaški tečaj, v
sklopu društva pa namerava
zagnati tudi navtično sekcijo,
saj naj^i bilo Šmartinsko jezero
zaradi svoje kalne vode najpri-
mernejše jezero za orientacij-
ske potope v Evropi.
Za odkup Jezerske kraljice je
Robi odštel 100.000 mark, za
obnovo in dodelavo pa je vanjo
dodatno vložil še okoli 85.000
DEM. Jezerski kraljici se je lani
pridružil še parnik Goldi, ki
letos služi gostinski dejavnosti
na vodi, čez leto ali dve pa naj bi
tudi zaplul.
»Jezerska kraljica je edina to-
vrstna ladja na jezerih v Sloveniji
(podobna je le še na Soči) in v
zvezi z njo vlada veliko zanima-
nje, zaradi česar sem prepričan,
da bi bilo s podobnimi dejav-
nostmi na jezeru ter z vključitvi-
jo domačinov v dejavnosti
kmečkega turizma mogoče iz
Šmartinskega jezera narediti v
prihodnjih letih eno najbolj pri-
vlačnih celjskih turističnih zna-
menitosti,« je prepričan Robi.
Mehišica hrana v
ceijslci kuhinji
Za restavracijo s ponudbo
mehiške hrane se je Robi odlo-
čil po tem, ko je obiskal mehiš-
ko restavracijo v Mariboru, kjer
so ga ponudba in okus priprav-
ljene hrane tako navdušili, da je
prejšnje načrte v zvezi s kmeč-
ko gostilno ali picerijo potopil v
jezero, prebral nekaj knjig o
mehiški kuhinji in se povezal z
ljubljanskim podjetjem Rosarit-
ta, ki sestavine, potrebne za
pripravo mehiških jedi, uvaža
iz Mehike. Imena jedi na jedil-
nem listu restavracije El Mari-
nero (Evita Peron, Pancho Villa,
Rosarita, Don Zorro ali Kaktus
krožnik) vsekakor zvenijo bolj
eksotično kot v Mehiki sami,
kjer domačini večino jedi poi-
menujejo kar taco. Gre prepro-
sto za koruzne tortilje (podob-
ne slovenskim palačinkam), ki
so skoraj edina sveže pripravlje-
na hrana, ki jo je v Mehiki
mogoče dobiti. Vse ostalo, od
zelenjave do sadja, je namreč
pripravljeno vsaj za nekaj dni v
naprej, s čemer si sicer zelo
pridne in delavne mehiške dru-
žine močno skrajšajo čas, ki bi
ga porabile za pripravljanje hra-
ne...
Drugače je v celjski mehiški
restavraciji, katere kuharji so se
z umetnostjo mehiške kuUnari-
ke seznanili kar od mariborskih
kolegov, veliko pa so izvedeli
tudi od Celjanke, ki ima že vrsto
let mehiško restavracijo v Ho-
landiji.
Sami mehiške hrane v četrtek
sicer nismo uspeli poizkusiti,
kot je povedal Robi Stepišnik,
pa ie tisto, kar pripravljajo v El
Marineru, dokaj prilagojeno
slovenskemu okusu, tako da je
za večino ljudi hrana, ki jo po-
nujajo, celo premalo pekoča.
Pravi gurmani lahko (vnaprej)
naročijo tudi avokadovo juho,
kakšnega od receptov iz ponud-
be El Marinera pa nam Robi
Stepišnik zaenkrat ni hotel iz-
dati.
Podrobneje smo se seznanili
le z vsebino Kaktus krožnika,
namenjenega vegetarijancem,
ki jih je tudi v mehiški restavra-
ciji vedno več. Gre za zelenjavni
krožnik, na katerem dobite tor-
tilje z zelenjavnim nadevom in
prilogo: indijskim črnim rižem,
ki je mešan z navadnim, doda-
na pa sta mu masleni preliv in
zeleni chilli - začimba, s katero
v Mehiki začinijo celo kokos. O
tem pa, ali prebavni trakt na
drugačne vrste dobrot vajene
Slovence deluje tako divje kot
pri večini Evropejcev, ki se z
mehiško hrano prvič srečajo v
Mehiki, se lahko le sprašujemo.
Glede na to pa, da so pogosti
gostje celjske mehiške restavra-
cije tudi nekateri celjski emi-
nentneži z županom Zimškom
na čelu, bi lahko sklepali, da
ima Celju prilagojena mehiška
prehrana na prebavo dokaj ugo-
den vpliv. Če bo v času jesen-
skih volitev kaj drugače in bodo
reakcije na dogajanje v prebav-
nem traktu nekaterih celjskih
občinskih mož postale kaj bolj
konkretne ali nepredvidljive kot
so sedaj, pa lahko zaenkrat sa-
mo ugibamo... Če se bi se to res
zgodilo, bi tako Celje kot tudi
Šmartinsko jezero v polni meri
prav gotovo zaživela dosti bolj
živo in polno, kot sta životarila
do sedaj. Mogoče celo skoraj
kot v Mehiki.
NINA M. SEDLAR
Kmečki praznik v Brdcali
nad Dobrno
Govedorejsko društvo Celje in Kmetijska svetovalna služba
Celje prirejata kmečki praznik, ki bo v soboto, 15. avgusta,
ob 14. uri. Prireditev bo na kmetiji Brecl v Brdcah nad
Dobrno, organizatorji pa bodo prikazaU kmečka dela, kot so
so košnja, grabljenje, žaganje hloda in molža. ŠŠ
Gastuž širijo
V Žički kartuziji se tudi
letošnje poletje nadaljujejo
obnovitvena dela. Lani so ob-
novili gospodarska poslopja
in skupaj z Zlatim gričem
uredili eno najstarejših go-
stiln v Evropi - Gastuž. Letos
pa se lotevajo še širitve te
gostilne.
V zgornjem nadstropju bo-
do uredili kuhinjo in restavra-
cijo ter tako povečah gostin-
sko ponudbo starodavnega
gostišča. Vzporedno s preno-
vo potekajo še arheološke ra-
ziskave v neposredni bližini
prvotnega vhoda.
»Naša želja ni le obnavljati
golo zidovje, temveč oživiti
celotno dolino s ponudbo
kmetov in vtisniti kartuziji
Vsebine, ki v njo sodijo. S tem
želimo doseči večji in boljši
turistični učinek. V načrtu
imamo tako še obnovo ribni-
ka, morda konjerejo, vinsko
klet, čebelarstvo, steklarno in
še kaj,« je o načrtih s kartuzijo
dejal konjiški župan Janez
Jazbec.
V prenovljenem obram-
bnem zidu Žičke kartuzije so
pred mesecem odprli proda-
jalno zelišč, v kateri ponujajo
še različne domače sokove,
čaje in tovrstno literaturo. V
zgornjem nadstropju pa so
razstavni prostori, v katerih
se bodo predstavljali domači
umetniki. V njih kot prvi raz-
stavljajo varovanci Zavoda dr.
Marijana Borštnarja za dušev-
no motene iz Dornave. Pred
kartuzijo, na istem mestu,
kjer se je nekoč nahajal kar-
tuzijanski rastlinjak, pa je
zrasel zeliščni vrt s petintri-
desetimi različnimi zdravilni-
mi zelišči. Zanj skrbijo lastni-
ki prodajalne zelišč - Viva sa-
na, vrt pa je zaenkrat name-
njen le predstavitvi zelišč, za
prodajne namene ga bodo
razširili čez čas. B. H.
18

Celje potrebuje
infekcijski oddelek
Nalezljive bolezni še vedno in še bolj ogrožajo človeštvo - Celjska bolnišnica ima pogoje za zdravljenje
bolnikov z aidsom
Infekcijski oddelek v Celju
je bil zgrajen leta 1906 in je
sprva služil kot azil za bolni-
ke s kužnimi obolenji. Šest
desetletij kasneje je oddelek
dobil funkcionalne prostore v
pritličju, leta 1990 pa je bol-
nišnica z denarjem, zbranim
s samoprispevkom, zgradila
prizidek, v katerem so, med
drugim, tudi izolacijske eno-
te za zdravljenje bolnikov z
najtežjimi infekcijskimi obo-
lenji, vključno z aidsom. Da-
nes ima oddelek 23 bolniških
sob s štiridesetimi postelja-
mi, od katerih so štiri name-
njene intenzivni negi, dve sta
nadstandardni, 15 do 18 po-
stelj pa je namenjenih zdrav-
ljenju otrok.
Čeprav je trajalo kar precej
časa, da so bolniki z nalezljivi-
mi boleznimi na Celjskem dobi-
li primerne prostore in stan-
dard, so že vrsto let deležni
vrhunskega zdravljenja. Razvoj
infektologije v Celju je bil na-
mreč že vrsto let pogosto korak
pred drugimi. Oddelek za na-
lezljive bolezni in vročinska sta-
nja že več kot desetletje uspe-
šno vodi prim. prof. dr. Gorazd
Lešničar in trenutno je to edini
oddelek v celjski bolnišnici (bli-
zu sta mu še dva oddelka), ki
izpolnjuje največ pogojev za
pridobitev naziva klinični odde-
lek. »K takšnemu razvoju so nas
F«imorale razmere,« pojasnjuje
dr. Gorazd Lešničar. »Območje,
ki ga celjska bolnišnica pokriva
na področju infekcijskih bolez-
ni, je zelo veliko, veliko je tudi
bolnikov z nalezljivimi bolezni-
mi. Seveda pa ne bi bili tu, kjer
smo danes, brez izjemno ambi-
ciozne skupine zdravnikov, ki
se kljub skromni finančni pod-
pori nenehno izobražuje, odde-
lek pa je tudi nosilec raziskoval-
ne dejavnosti s področja infek-
cijskih bolezni, saj že desetletja
sodelujemo v raznovrstnih razi-
skavah in izobraževalnih pro-
jektih.«
V Sloveniji je pet infekcij-
skih oddelkov, celjski je po
obsegu dela na drugem me-
stu. Kakšni so statistični ka-
zalci in katere infekcijske bo-
lezni so najbolj pogoste na
našem območju?
V naših ambulantah pregle-
damo na leto do pet tisoč bolni-
kov, bolnišnično pa se zdravi od
1500 do 2000 ljudi. Povprečna
zasedenost oddelka je do 85-
odstotna, približno 40 odstot-
kov naših bolnikov pa so otroci
do izpolnjenega štirinajstega le-
ta starosti. Pri nas smo v celoti
uveljavili humanizacijo hospi-
taliziranih otrok, tako da so lah-
ko starši ob svojem otroku tudi
ves čas zdravljenja. Naše osebje
je usposobljeno za celovito in
nepretrgano strokovno obrav-
navo odraslih bolnikov in otrok,
saj zagotavljamo prav vse stori-
tve na sekundarni, deloma tudi
na terciarni ravni. V ljubljansko
infekcijsko khniko pošljemo na
leto le 10 do 20 bolnikov z
nalezljivimi obolenji, pretežno
otrok do enega leta starosti.
Približno ena tretjina pri nas
sprejetih bolnikov preboleva in-
fekcijsko bolezen virusne nara-
ve, ena tretjina infekcij je bakte-
rijskih, pri preostalih pa se etio-
loško ne moremo povsem opre-
deliti oziroma ne gre za infekcij-
ska obolenja. Kot povsod, so
tudi v celjski regiji najpogostej-
še črevesne in respiratorne in-
fekcije, sledi lymska bolezen,
veliko je tudi bolnikov z vnet-
jem osrednjega živčevja,'saj so
naši kraji endemsko območje
klopnega meningoencefalitisa.
Že vrsto let na našem oddelku
obravnavamo tudi bolnike z ne-
pojasnjeno vročino in sepso.
Predvsem bi rad poudaril, da se
splošni zdravniki v svojih am-
bulantah še vedno najpogosteje
srečujejo z nalezljivimi obole-
nji. Zato prav njim posvečamo
vso skrb, tudi z organizacijo
izobraževalnih tečajev in semi-
narjev.
V čem se infekcijske bolezni
razlikujejo od ostalih, to je
pediatričnih in internističnih
bolezni?
Infekcijske bolezni zaradi nji-
hovega kužnega značaja obrav-
navamo ločeno od ostalih. Po-
jav epidemij, endemij in bolni-
šničnih infekcij je nenehno na
preži. Kljub temu, da okužbe
potekajo najpogosteje akutno,
pa nekatere bolezni lahko prei-
dejo v kronični potek, redkeje,
zlasti pri manj odpornih, se
končajo s smrtjo.
Kakšna je umrljivost na va-
šem oddelku?
Lani sta umria dva bolnika, od
leta 1948 do 1997 pa je na celj-
skem oddelku za nalezljive bo-
lezni in vročinska stanja umrlo
328 ljudi. Največ smrti, 194, je
bilo zabeleženih v obdobju 1948
do 1957, v letih od 1958 do 1967
je umrlo 100 ljudi, v zadnjih
dvajsetih letih pa 34. Najbolj
pogosti vzrok smrti so bili gnojni
in TBC meningoencefalitis, os-
lovski kašelj, krupozna davica,
tetanus, tifus pljučnice in sepse.
Danes, razumljivo, večina bolni-
kov umre na oddelkih za inten-
zivno terapijo, ker na našem od-
delku ne bi bilo smotrno organi-
zirati posebne enote za intenziv-
no terapijo.
Potem ko je bil pred sedem-
desetimi leti odkrit penicilin,
ki so mu slediU še novi anti-
biotiki, in ko so bili z uporabo
cepiv doseženi veliki uspehi,
so mnogi že mislili, da je in-
fektolog potreben le še deže-
lam v razvoju. Danes strokov-
na javnost priznava, da je pre-
cenila dosežke in spoznanja,
saj je resnično odpravljena le
ena sama nalezljiva bolezen -
koze. Ali bodo sploh kdaj in-
fekcijska obolenja izkoreni-
njena ali vsaj obvladljiva?
Povzročitelji infekcijskih bo-
lezni, mikrobi, so zaradi hitrega
razmnoževanja in prilagajanja
vseskozi korak pred strokovnja-
ki, saj smo nenehno priča no-
vim in novim obolenjem, po-
novno se pojavljajo tudi že zna-
ne bolezni, odporne na običaj-
na antimikrobna sredstva. Na-
lezljive bolezni pomembno
vplivajo na razvoj človeške vrste
in bodo obstajale tako dolgo kot
človeštvo. Zato se moramo za-
vedati, da bomo le z znanjem,
iznajdljivostjo in organizira-
nostjo uspešno vplivali na čim
manjšo dovzetnost ljudi za vdor
parazitskih oblik življenja. Na-
lezljive bolezni bodo namreč
ostale nenehni izziv in grožnja,
njihovo popolno izkoreninjenje
pa bo večno le utopična želja
idealistov.
Zaradi slabšega vedenja o
delu v bolnišnicah laična jav-
nost pogosto dela krivice in-
fektološki službi, saj njeno de-
lovanje omejujejo le na infek-
cijske oddelke.
Poslanstvo infektolo^v je res
zelo široko. Ne le, da mora
infektološka služba delovati ne-
pretrgoma zaradi zahtevne in
specifične diagnostike ter tež-
kega poteka bolezni, ampak
mora biti sposobna hitrih epi-
demioloških ukrepov, nujna pa
je tudi prisotnost infektologa
pri konzultantski službi ter
zgodnjem svetovanju pri pre-
prečevanju in zdravljenju bolni-
šničnih infekcij. Že deset let
vodim posebno skupino, ki
nadzoruje in obvladuje tovrstne
infekcije. Poudariti moram, da
gre prav tej skupini, ki jo sestav-
ljajo infektolog, usmerjen v epi-
demiologijo, klinični epidemio-
log in higienik, vsa zahvala, da v
času velike poplave leta 1990 in
po njej v celjski bolnišnici ni
prišlo do okužb in epidemiološ-
kega širjenja bolezni.
Velikokrat radi poudarite,
da je dober zdravnik lahko le
tisti, ki o svoji stroki veliko ve.
Priložnost za nova spoznanja
so tudi kongresi. Nedavno ste
se bili na dveh velikih medna-
rodnih srečanjih - v Lizboni in
v Bostonu. Kaj ste novega sli-
šali o infektologiji?
V Lizboni sem se udeležil
kongresa, ki ga vsako leto prire-
ja evropsko združenje za študij
jetrnih bolezni. Ker je moje
strokovno in raziskovalno-pe-
dagoško delo že vrsto let v naj-
večji meri posvečeno proučeva-
nju virusnih hepatitisov, sem
sledil predvsem tovrstni patolo-
giji. Cepljenje proti hepatitisu
B, s katerim smo v Celju med
prvimi v državi začeli že pred
petnajstimi leti pri zdravstvenih
delavcih, se sedaj uvršča med
bazična cepljenja večine otrok
na stari celini. Posebno dobro-
došla pa je bila izmenjava izku-
šenj in informacij pri zdravlje-
nju virusnih hepatitisov, s kate-
rimi sem, prav tako med prvimi
v državi, pričel že v začetku
devetdesetih let. V Bostonu se
je zbralo več kot osem tisoč
strokovnjakov z vsega sveta, ki
so na blizu sto konferencah
obravnavali skoraj vsa, danes
najbolj aktualna področja v in-
fektologiji. Sam sem predstavil
prvi primer legionarske bolezni
s smrtnim izidom v Sloveniji.
Največ je bilo govora o tako
imenovanih »emerging infecti-
ous diseases«, to je boleznih, ki
jih lahko opredelimo kot infek-
cije, ki so se na novo pojavile
med neko populacijo ali pa so
obstajale že prej, vendar se je
naglo zvišala njihova incidenca
ali pa se je povečala geografska
razširjenost bolezni. To velja
zlasti za aids, o katerem je bilo
zelo veliko predavanj. Govorili
smo tudi o odpornosti na razlit
na antimikrobna sredstva, žara.
di katere nekaterih infektov
moremo več obvladati. Vedno
več je bolezni, ki so v domenj
zdravljenja internistov, svoj
četek pa imajo v okužbi. Verjet]
no v nobeni drugi veji medicin«
v zadnjih štiridesetih letih ^
bilo toliko novih odkritij kot^
infektologiji. Pojavili so se novi
povzročitelji novih bolezni, da-
nes odkrivajo povzročitelje ne-
katerih že davno pozabljenih
kliničnih sindromov, na primer
revmatske vročice, lymske bo-
lezni, ulkusa dvanajsternika,
koronarne bolezni...
Glede na to, da doživljajo
nalezljive bolezni v svetu in
pri nas pravo renesanso, zve
nijo napovedi, da bi morala
celjska bolnišnica zaradi ka
tegorizacije in standardizacije
ukiniti infekcijski oddelek,
kot neslana šala.
Nalezljivih bolezni in infekto-
logije ni mogoče preprosto uki-
niti ali se jim odpovedati. Vsako
opuščanje izvajanja predpisa-
nih ukrepov za preprečevanje
nalezljivih bolezni bi se nam
lahko takoj maščevalo s pora-
stom infektov ali celo z epide-
mijami. Gotovo bo standardiza-
cija do neke mere prizadela vsa-
ko stroko v naši bolnišnici, mo-
rali bomo s še bolj racionalnim
in načrtnim načinom dela pri-
hraniti več denarja. Infektologi
smo na tem področju že precej
naredili. Pripravili smo strateški
načrt najbolj smotrne uporabe
antibiotikov v bolnišnici, ki ga
posnemajo že po vsej Sloveniji.
Bolnišnica potrebuje infektolo-
ga prav na vsakem koraku, saj
lahko z usmerjeno diagnostiko
in pravilno uvedeno kemotera-
pijo veliko prispeva k boljšemu
in hitrejšemu zdravljenju bol-
nih z infektom na kateremkoli
oddelku. S tem se skrajšuje čas
bivanja v bolnišnici in zmanjšu-
jejo stroški zdravljenja. Kljub
nenehnim finančnim omeji-
tvam pa se bomo zdravniki še
naprej borili za čim bolj sodob-
no in racionalno diagnostiko ter
za čim bolj prijazno medicinsko
nego za slehernega bolnika.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Strokovno in raziskovalno delo predstojnika celjskega oddelka za nalezljive bolezni in
vročinska stanja prim. prof. dr. Gorazda Lešničarja je v največji meri posvečeno proučevanju
virusnih hepatitisov, meningoencefalitisov, bolnišničnim okužbam in okužbam v športu.
Plus za bazen
v Preboldu se ponašajo z obnovljenim in na novo prepleskanim bazenom, za kar je
poskrbel domačin Peter Uplaznik.
Nekdaj bele stene tako ne bodo več magnet za nepridiprave, ki so stene zelo radi »obdelali« 2
grafiti in ostalimi packarijami. Obnovo bazena, njegovo stanje je bilo že skoraj kritično, je
finančno podprla občina Žalec, in tako rešila pred propadom vsaj en objekt v Preboldu. Za kraj je
namreč en zanemarjen objekt popolnoma dovolj, saj sto metrov oddaljen hotel Prebold
dobesedno razpada. B.K-
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Frischaufov dom vrnjen PD Celje
2, avgusta 1908 je bila na
'(jlirešlju otvoritev Frischau-
fovega doma, ki je nadome-
gljl planinski dom, ki ga je
[gta 1907 zdrobil snežni
plaz. Ob 90 letnici doma je
planinsko društvo Celje pri-
pravilo slovesnost, ki se jo je
2 avgusta udeležilo več sto
ljubiteljev gora.
praznik je bil toliko pomem-
[iiiejši, ker sta predsednik Pla-
i^inske zveze Slovenije Andrej
grvar in predsednik PD Celje
Edi Stepišnik podpisala listi-
no o vrnitvi doma z ustreznim
uporabnim zemljiščem celj-
skemu planinskemu društvu.
Zadnjih 42 let je namreč bilo
PD Celje samo skrbnik doma
na Okrešlju.
Frischaufov dom na Okreš-
lju je v zadnjih letih doživel
veliko temeljitih sprememb,
mnoge pa se mu še obetajo.
Dom je bil izbran v projekt
ekološke sanacije slovenskih
planinskih postojank, v kateri
je v prvi fazi šest koč. Ekološ-
ka sanacija se bo začela konec
avgusta. Z dvema tretjinama
sredstev sodeluje avstrijska
vlada, ki je podprla slovenski
projekt ekološke sanacije pr-
vih koč, tretjino pa bodo pris-
pevali PZS, Ministrstvo za pro-
stor in okolje ter PD Celje.
Prihodnje leto bodo nadalje-
vali z drugim delom sanacije,
ko bodo iz doline napeljali
elektriko in se tako odpoveda-
li sedanjim agregatom. Tako
obnovljena koča bo lahko kan-
didirala za certifikat ekološko
čiste postojanke.
Potezo PZS o vrnitvi lastniš-
tva koče društvu so pozdravih
mnogi predstavniki planin-
skih društev, ki so bili na
Okrešlju, saj se s podobnimi
problemi tudi sami ukvarjajo.
V programu so nastopili pevci
kvarteta Planika iz Luč in reci-
tator Sandi Jekl, o jubileju
Frischaufovega doma (Joha-
nes Frischauf je bil ob Francu
Kocbeku eden izmed pionir-
jev razvoja planinstva v Sa-
vinjsko Kamniških Alpah) in
ekološki sanaciji pa je govoril
predsednik PD Celje Edi Stepi-
šnik. Na travniku pod kočo je
bila tudi tradicionalna maša
za žrtve v gorah, ki jo je daro-
val dr. Ivan Rojnik iz Maribo-
ra.
T.VRABL
^   Foto: BOJAN REBEVŠEK
Listino o vrnitvi lastništva Frischanfovega doma PD Celje sta
podpisala predsednik PZ Slovenije Andrej Brvar (levo) in
predsednik PD Celje Edi Stepišnik ob navzočnosti podpredsed-
nika PD Celje Jožeta Kodreta.
Program zdravljenja
Anonimnih alkoholikov
zdaj tudi na kasetah
Mednarodna skupnost Anonimni alkoholiki že od
svojega nastanka temelji na programu, ki je enoten
vsem delujočim skupinam po svetu. V Sloveniji je zdaj
izšel tudi v slušni obliki, na avdiokasetah.
Skupnost Anonimni alkoholiki, za katere se splošno
uporablja kratica AA, je sodobna socialna samopomoč in
uspešen način za trdno vzpostavitev alkoholne zdržnosti
pri alkoholikih. Program zdravljenja je opisan v dvanajstih
korakih in je zaradi svoje uspešnosti, ki je med petdeseti-
mi in šestdesetimi odstotki, postal celostni program za
urejanje življenja in medčloveškega sožitja v družinah in
drugih skupinah, kjer obstaja problematika alkoholizma.
Njegova vsebina je sedaj opisana tudi v paketu štirih
avdiokaset, ki so bile posnete v studiu Radia Celje. Pro-
gram zdravljenja poudarja medsebojno pomoč članov
skupnosti in posredovanje njihovega sporočila tistim, ki
pridejo k njim po pomoč. Skupnost Anonimnih alkoholi-
kov sestavljajo skupine, ki so samostojne, vendar vse
delujejo po skupnih načelih. V celoti se vzdržujejo same, s
prostovoljnimi prispevki svojih članov, ki prihajajo iz
različnih socialnih, ekonomskih in kulturnih razmer.
Osebna integriteta vsakega posameznika je zaščitena, saj
zdravljenje poteka neimenovano. V Sloveniji so prve sku-
pine začele delovati pred osmimi leti v Ljubljani, v Celju
pa so bili prvi sestanki AA pred petimi leti. Od takrat so se
v Celju oblikovale tri skupine AA, ki zdaj delujejo v
prostorih Doma upokojencev. Zdravstvenem domu in v
Zavodu za zdravstveno varstvo. V času srečanj se lahko
podrobneje seznanite z njihovim programom zdravljenja
in delovanja.
Stoletje na Menini...
Jubileja planinskih domov v Savinjskem pogorju
Savinjsko pogorje je letos v
znamenju številnih planin-
skih jubilejev. Najbolj odmev-
wo je bilo slavje ob 100-letnici
prve planinske koče na Meni-
ni, združeno s 135-letnico
rojstva Frana Kocbeka.
Savinjska podružnica Slo-
venskega planinskega društva
je bila na pobudo gornjegraj-
skega nadučitelja Frana Koc-
beka ustanovljena leta 1893.
Ob jubilejih so planinci iz Gor-
njega Grada pripravili Kocbe-
kov večer, razstavo o stoletni
zgodovini planinstva in spisali
almanah, osrednja slovesnost
pa je bila na Menini.
Po zaslugi Frana Kocbeka in
dr.Johanessa Frischaufa je bi-
la Zgornja Savinjska dolina že
pred stoletjem eno najbolj po-
membnih središč slovenskega
planinstva. Skrbništvo nad
Menino planino je bilo že
pred desetletji zaupano PD
Gornji Grad, ki ga v zadnjem
obdobju vodi Zdenko Purnat.
•••in Molički peci
Na Molički planini so teme-
ljito prenovili sto let staro pla-
ninsko kočo, ki jo bodo odpdi
v soboto. Hkrati se bodo spom-
nili stoletnice blagoslovitve ka-
pelice na Molički peči in obre-
da znamenitega triglavskega
župnika Jakoba Aljaža.
Praznovanje se bo začelo z
jutrišnjo otvoritvijo razstave fo-
tografij z naslovom Sakralni ob-
jekti na slovenski planinski
transverzali. Avtor Ciril Velka-
vrh je kot urednik vodnika Po
slovenski planinski poti pripra-
vil več sto fotografij verskih obe-
ležij, uredil je šest planinskih
vodnikov, pripravlja pa tudi let-
ne sezname slovenske planin-
ske bibliografije. Razstavo bodo
ob 19.uri odprti v avli osnovne
šole v Lučah, predstavil pa jo bo
mojster fotografije, alpinist in
publicist Matevž Lenarčič.
Ž.Z.
planinski kotiček |
Na Okrešelj, Debelo pec in
Keeskopf
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v avgustu še na tri
izlete.
V soboto, 15. avgusta, se bodo odpravili v Kamniško Savinjske
Alpe - podali se bodo na Okrešelj, od tam pa do Turške gore in
do Brane.
Prihodnjo soboto, 22. avgusta, se bodo odpravili v Julijske
Alpe - na Debelo peč in v Pokljuško sotesko.
29. in 30. avgusta pa se bodo odpravili čez mejo in sicer na
Keeskopf in na Petzeck v Avstriji. Odhod avtobusa na vse izlete
bodo ob 5. uri s parkirišča na Glaziji.
Planinske poli po potresu v
Posočju
Planinsko društvo Tolmin nam je sporočilo, da so poškodo-
vane naslednje poti: Planina Razor - Planina Kal - Dobrenjš-
čica - Prehodci; izvir Tolminke - Prehodci; izvir Tominke -
t^obrenjšca; Zatolmin - planina Sleme - Lužnica - Batognjiš-
^0 sedlo in Škrbina - Vrh nad Škrbino. Povečini so na teh
poteh večji udori kamenja, tudi skale, na nekaterih mestih je
pot povsem zasuta. Na vseh poteh na področju Krna, ki
^'odijo pod stenami, je tudi velika nevarnost padajočega
l^amenja, ker je skala razrahljana in ponekod naloženo
Odpadno kamenje.
Pri PZS in planinskem društvu Kobarid zato svetujejo, da naj
planinci poslužijo drugih poti, ki vodijo na Krn.
Planince tudi obveščajo, da je planinska pot v visokogorju od
Mlinarice do zadnjega prosojniškega okna poškodovana, ob
pregledu so ugotovili, da pot ni prehodna zaradi velikih podo-
''ov skal in zato priporočajo, da naj pohodniki uporabljajo druge
Poti - od Vršiča do Razorja ter do Kriških podov.
MOJCA MAROT
Spominski posnetek prostovoljcev, ki so se srečali pod Plešivcem.
Prostovoljci pod
Plešivcem
v domu pod Plešivcem nad
Šoštanjem se v teh dneh druži-
jo prostovoljci iz srednjih šol.
Tabor organizira Slovenska Fi-
lantropija - Združenje za pro-
mocijo prostovoljstva v Slove-
niji. Namen tabora je izmenja-
va izkušenj na, področju pro-
stovoljnega dela ter krepitev
vea za nadaljnje sodelovanje.
Da denar ni vse in da je
prostovoljno delo poplačano z
mnogo bolj vrednimi stvarmi,
se očitno dobro zavedajo tudi
mladi. Štirinajstdnevni tabor,
ki ga bodo v slikovitem okolju
doma pod Plešivcem zaključih
v soboto, je namreč namenjen
prav srednješolcem, ki so se
letos še posebej odlikovali na
področju prostovoljnega dela.
Na pobudo Slovenske Filan-
tropije, ki skrbi za spodbuja-
nje in promocijo prostovoljs-
tva, obenem pa si prizadeva
za širitev mreže prostovoljnih
organizacij, se letošnjega ta-
bora poleg dijakov iz Kranja,
Novega mesta, Celja in Mari-
bora udeležuje še 12 srednje-
šolcev iz Gračanice (BiH).
Pod mentorstvom študentov
Fakultete za šport, v sodelova-
nju s katero je bil program
tabora tudi pripravljen, se
mladi prostovoljci s pomočjo
različnih delavnic in športnih
aktivnosti seznanjajo med sa-
bo, s tem pa hkrati izmenjuje-
jo izkušnje ter znanja s po-
dročja prostovoljnega dela.
Čez dan igrajo odbojko, na-
mizni tenis, košarko, prirejajo
orientacijske pohode po bliž-
nji okolici, pogovarjajo se o
raznih aktualnih problemih v
zvezi z zasvojenostjo, spol-
nostjo, zdravo prehrano...
Vsak večer določena skupina
predstavi delo svojega prosto-
voljnega društva, kar je obe-
nem tudi priložnost za izme-
njavo izkušenj, mnenj in pred-
logov za nadaljnje delo in no-
ve projekte.
In kako razpoloženje na ta-
boru ocenjujejo njegovi udele-
ženci? Soglasno so zatrdili, da
ni boljšega načina navezova-
nja prijateljstva. Drži. Še pose-
bej kadar se zberejo mladi, ki
jih druži hvalevredna stvar.
Ljubezen do sočloveka.
URŠA KNEZ
Prospekt Rogatca
Pred dnevi je Tiiristično društvo izdalo bogat turistični
•prospekt Rogatca, zloženko velikega formata.
V njej v sliki in besedi predstavljajo zanimivosti trškega
jedra, muzej na prostem, graščino Strmol, Donačko goro z
Rudijevim planinskim domom, cerkveno umetniško dedišči-
no, Einfaltovo kapelo s sedečim Kristusom, Lipovec in ribnik
ter zemljevid rogaške okolice. Prav tako seznanjajo z zanimi-
vo gostinsko ponudbo ter konjeniškim centrom Žerak, ki so
skupaj z občino izid prospekta tudi omogočili. BJ
20
ŠPORT
Odslovil Avstrijce
Rokometni trener Miro Požun o novem delovnem mestu v Radečah in sodelovanju s Celjani.
Miro Pužun se je takoj
zatem, ko je postavil osebni
rekord v dolžini dopustova-
nja, lotil dela z radeškimi
nadobudneži, ki jih je celj-
ski rokometni kolektiv vzel
pod svoje okrilje in po zago-
tovilih poznavalcev v novi
sezoni ne bodo »marginal-
ci«. Miro je svojo počitniško
hišico v Čižičih blizu Crik-
venice navsezadnje zelo
rad zapustil, saj ga delo z
mladimi neizmerno veseli.
Požun je v svoji trenerski ka-
rieri na noge postavil že nič
koliko igralcev - je tudi »ro-
kometni oče« Iztoka Puca. Po
trenerskih poslih v Šoštanju,
Velenju, reprezentanci in Ce-
lju se po »premestitvi« k no-
vincu iz Radeč počuti, kot bi
se ponovno rodil. Pravi, da s
tolikšnim veseljem že dolgo
ni delal. »Tudi na začetku
mojega trenerskega delova-
nja se s spori med velenjskim
in šoštanjskim klubom ni-
sem obremenjeval. Sem pa
zato veliko Velenjčanov pri-
peljal v Šoštanj.« Na tem sez-
namu so se poleg njegovega
sina Bojana znašli Lesjak,
Plaskan, Ocvirk, Štrigl, Oj-
steršek, Čater, Rozman in še
mnogi. Nato je v svoj okoliš
zvabil igralce, ki so v Celju
odpadli (Tome, Cvetko, An-
žič...). Tako zaokrožene eki-
pe so se lahko postavljale po
robu drugim rokometnim
centrom      v      Sloveniji.
Odkar so vas poklicali v
Celje, ste bili z izjemo krat-
kega obdobja vseskozi v
vlogi drugega moža. Pred
tem ste v drugih klubih
imeli glavno vlogo in tako
bo tudi v Radečah.
Ko je madžarski Fotex Ce-
ljane izločil iz pokala prva-
kov, so odslovili trenerja Šo-
jata in poklicali mene, ki sem
takrat še vodil Velenjčane in
na reprezentančnem stolčku
nasledil zdajšnjega trenerja
Gorenja Toneta Tislja. V vlo-
gi prvega trenerja sem s Ce-
ljem Pivovarno Laško osvojil
državno prvenstvo in pokal,
za nameček smo v Parizu pr-
vič slavili na pokalu Marra-
ne. Uradno nisem izgubil niti
ene tekme. Predsednik kluba
Tone Turnšek mi je nato
predstavil dve možnosti: naj
še naprej kandidiram za me-
sto prvega trenerja oziroma
naj kot pomočnik prevza-
mem stroko. Odločil sem se
za slednjo možnosti, ki so mi
jo tudi namignili. V Celju je
težko biti prvi trener. Doma-
či strokovnjaki skoraj nimajo
možnosti...
...in s trenerjem Zdrav-
kom Zovkom sta nekajkrat
zašla v nasprotujoča si
mnenja, na primer v Zagre-
bu.
Tisto je bila zelo čustvena
tekma. Sicer sem Zovka poz-
nal od prej in dobro vedel, s
kom imam opraviti. Zagovor-
jam načelo, da se v delo tre-
nerja nihče ne sme vtikati.
Najino sodelovanje je bilo
plodnejše izven igrišča^^v pri-
pravi in organizaciji. Če po-
gledam nazaj, bi v Celju več
časa želel biti z mlajšimi se-
lekcijami. Delo s prvo ekipo
in mladimi pa je v fizičnem
pomenu domala nemogoče.
Sem tudi med zagovorniki
sočasne vzgoje mladih igral-
cev in mladih trenerjev, ki
hkrati dozorevajo. Dolgoroč-
no bi v Celju tako dobili stra-
tega, ki bi lahko vodil prvo
moštvo.
Od kod zamisel za radeš-
ko avanturo in kako ste
sprejeli selitev v valilnico
talentov?
Ideja je stara več kot leto
dni. Ker nam rokometna zve-
za ni želela odobriti regular-
nega tekmovanja drugega
celjskega moštva oziroma
nas je v tem omejevala, smo
se na nek način morali obrni-
ti na Radeče in našim igral-
cem omogočiti nemoten raz-
voj v najmočnejši domači
konkurenci. Nisem želel za-
pustiti Slovenije, zato sem
zavrnil ponudbi avstrijskega
podprvaka Stockeraua in
drugoligaša Dornbirna, pa
tudi za samo delo pri prvoli-
gaškemu novincu sem se to-
liko ogrel, da mi ni šlo več iz
glave.
Kako ste v Radečah nato
sestavili ekipo?
Sestavila sva jo z Igorjem
Razgorjem, ki je prav tako
kandidiral za trenersko me-
sto. Pri tem sva upoštevala
želje in možnosti Celjanov in
Radečanov. Na koncu so se v
Radečah znašli vsi, ki so bili
za to predvideni: vratarja
Podpečan in Čudič, Žvižej,
Šantl, Kozomara, Ivančič, Tr-
bojevič, Burdijan, Božič, Do-
beršek, Privšek, Novak, Bon
in Lesjak. Tu so še Cvijič,
Mitič, Češnovar, Sotlar, Pla-
zar in Potočnik.
Na koga bi stavili, da bo v
najkrajšem času popolnil
pivovarniško vrsto, kar je
nenazadnje tudi bil prvotni
namen?
Veliko je odvisno od politi-
ke Celja Pivovarne Laško. Po
mojem imata največ možno-
sti vratar Duško Podpečan in
desno krilo Robi Šantl, ki
oba potrebujeta močno prvo-
ligaško sezono, v kateri bo-
sta veliko igrala. Tukaj je tu-
di Goran Kozomara, ki ima
izredne fizične predpogoje.
Nikogar ne bil hotel zaposta-
viti, vendar je največ odvisno
od vsakega igralca posebej.
Vsi imajo enake možnosti.
Kako nova delovna sredi-
na gleda na klub kot nekak-
šno umetno tvorbo?
Uprava kluba v Radečah
sloni na peščici zavzetih po-
sameznikov. Dobro So nas
sprejeli medse, vsi pa vemo,
da bomo morali že letos se-
lekcionirati tudi tamkajšnjo
mladino in z njimi nekoč po-
polniti domače in tudi celj-
ske vrste. Kar zadeva izraza
»umetna tvorba« pa je zago-
tovo nekaj takšnih, ki jim
zastavljeni način dela ni pov-
šeči. Slovenija je tako mala,
da je vsak slovenski rokome-
taš domač. Če na primer v
Parizu, ki je približne veliko-
sti Slovenije, nek igralec pri-
haja iz drugega konca mesta,
nihče ne trdi, da je tujec.
Navsezadnje pa bodo ti mla-
di fantje ime Radeč ponesli
naokrog. Tako bo poskrblje-
no še za promocijo kraja, ki
ga mnogi poznajo le iz zem-
ljevidov ali po tovarni papir-
ja.
RK Radeče bi s kopico
mladinskih reprezentatov v
novem prvenstvu lahko
presenetil. Sami merite na
obstanek v eliti, čeprav vam
napovedujejo dosti večje
možnosti.
Razumljivo, da ljudje v po-
govorih dajejo prednosti
drugim in jih postavljajo v
vlogo favorita. V tem je tudi
nekaj taktike. Realnost pa je,
da moji igralci z redkimi izje-
mami nfmajo prvoligaških
izkušenj. Celje Pivovarna
Laško, Prevent, Gorenje,
Trebnje, Prule, AFP Dobova
in morda še Andor bodo zao-
krožili zgornji del. Vsaj teh
sedem klubov je močnejših
od nas, ostali pa imamo ize-
načena izhodišča, kjer lahko
vsaka točka ali celo gol odlo-
ča o pomiku za več mest.
Predvsem pa si v začetku
smemo postavljati prevelil^il
zahtev, saj so razočaranja
lahko prav tolikšna. Moj rrio
to je, da bodo z dobrim
lom prišli tudi rezultati -
ne takoj, pa v srednjeročnen
obdobju.
Kakšen je program dela?
Povečal sem število trenin
gov na 7 do 8 tedensko, ka
bo nekaterim, ki takšneg
tempa niso vajeni, predstav
Ijalo oviro in bodo sprva celi
nazadovali. Tak primer je bi
s trenerjema Levstikom i|
Ivezičem v Slovenj Gradcy
zdaj pa vidimo, da je njum
delo Korošce učvrstilo til
pod vrhom.
Kako bi opisali prihodnji
sodelovanje s trenerjem Ce
Ijanov Hasanefendičem?
Tudi njega poznam od pre
in moje mnenje o njegoven
prihodu v Celje je bilo pozi
tivno. Poznam njegov načii
dela in ga podpiram, od vse
ga začetka lepo sodelujeva
Prej omenjena Podpečan ii
Šantl bosta prijavljena z;
evropsko ligo in bosta v skla
du s potrebami vskočila i
rumeni dres. Sodeloval bon
tudi z mladinskim trenerjen
Anderluhom in se v dopol
danskem času ukvarjal šc <
celjskimi mladimi igralci.
PRIMOŽ ŠKERL
J
Bojan Požun
ponovno v
Velenju
Nekdanji trener žalskih
rokometašic Bojan Požun
je po odhodu iz tabora Ju
teksa (pričakovano) prev-
zel vrsto velenjskega Ve-
grada.
Velenjčanke so si v minuli
sezoni v zadnjem trenutku
zagotovile obstanek v družbi
najboljših, zato bo prva nalo-
ga 34-letnega stratega stabili-
zirati razmere v klubu, ki ga
je v zadnjem letu zapuščalo
vse več mladih in obetajočih
igralk. Izpraznjen stolček bo
v Žalcu zasedel Bogoslav Pe-
ric (oče celjskega vratarja De-
jana Perica), ki je poprej vo-
dil moštva Izole, Andorja in
Budučnosti iz Podgorice. Na
mesto njegovega pomočnika
so imenovali Aleša Filipčiča,
ki bo skrbel še za podmla-
dek. PŠ
Miro Požun iz časov, ko je v šaleškem bazenu »obdeloval« tamkajšnje selekcije (slika levo) in v družbi fizioterapevta Mileta
Maksimoviča in trenerja Slavka Iveziča (slika desno).
Nogometni uvod
Celjski rokometaši so po uvodnem razgibavanju opravili še naporen Cooperjev test
Po več kot mesecu dni po-
čitnic so v nedeljo s priprava-
mi na novo sezono pričeli v
taboru rokometašev Celja Pi-
vovarne Laško. Prvo zborno
mesto je bilo. na žalskem no-
gometnem igrišču, kamor so
prispeli vsi z izjemo Hrvata
Vladimirja Jelčiča.
Slednji se je zagozdil nekje
na cesti med Metkoviči in Ce-
ljem, tako da ga trener Sead
Hasanefendič ni mogel uvrstiti
v nogometno postavo (nekaj te-
žav z vizami sta med prihodom
Y Slovenijo imela tudi Peric in
Škrbič). Rokometaši so se na-
mreč najprej poskusili v žogo-
brcarskih veščinah, pri katerih
je prav rad (aktivno) sodeloval
tudi Hasanefendič. Prisotni na
tribunah so sicer menili, da tek--
ma, ki so jo uprizorili državni
rokometni prvaki, po kvaliteti
ni kaj dosti zaostajala za nedav-
no odigranim prijateljskim sre-
čanjem Publikuma in ljubljan-
skega drugoligaša na istem šta-
dionu. Trener je svoje varovan-
ce na koncu razveselil še z ne-
kaj šprinti, kaj hujšega pa se jim
prvi delovni dan ni zgodilo.
Drugače je bilo v ponedeljek
in torek, ko so dvakrat obiskali
hram celjskih atletov in z jezi-
kom do kolen opravljali Coo-
perjev test. Vse z namenom
preverjanja fizične kondicije po
končanem dopustovanju. Vsak
igralec je po koncu minule se-
zone prejel individualni pro-
gram dela (17 treningov) s ci-
ljem ohranjanja telesne priprav-
ljenosti - v preteklih sezonah so
se nekateri posamezniki z do-
pustov radi vračali »s trebuhi«.
Med 10. in 18. avgustom se bo
celjski tabor mudil na Rogli,
vmes (torek, U. avgust) pa bo
na sedežu EHF na Dunaju še
žreb predkroga Lige prvakov, o
katerem v klubu veliko razmiš-
ljajo, čeprav posebne napetosti
ni čutiti. Med 20. in 23. avgu-
stom bodo sodelovali na močno
zasedenem mednarodnem tur-
nirju v Sarajevu, kjer sodelujejo
švedski Skovde, francoski Dan-
kerque, Toulouse in lvry, ma-
džarski Fotex (z njim in z nekaj
nemškimi klubi se dogovarjajo
za prijateljske tekme pred za-
četkov Lige prvakov), ruska
CSK Moskva in nemški Duten-
hofen. Tradicionalni Schleker-
jev pokal so letos odmislili.
PRIMOŽ ŠKERL
■■i Foto: GREGOR KATIC
Celjani so se tudi v lanskem pripravljalnem obdobju večkrat pomerili z madžarskim Fofexoffi
Na sliki: Alvaro Načinovič (letos bo igral na Reki) je bil v dvorani na Rogli neustavljiV'
ŠPORT
21
Acman junak Maribora
Acmanovih 10,21 je nova najboljša slovenska znamka na najkrajši progi - Organizatorji so se v Kocuvanovi panogi osmešili
Zadnja večja preizkušnja
jjgŠih najboljših atletov in at-
letinj pred- odhodom na
Evropsko ateltsko prvenstvo
v Budimpešti je bilo sobotno
in nedeljsko državno prvens-
tvo v Mariboru. Tam je na-
stopila tudi močna skupina
atletov celjskega Kladivar
Cetisa in osvojila kar 21 me-
dalj.  .
Po 9 zlatih, 5 srebrnih in 7
bronastih odličjih se je direk-
tor kluba Roman Lešek samo
smehljal: »Vsi so me preseneti-
li. Toliko medalj se še zdaleč
nisem nadejal. Če upošteva-
mo, da je Gregor Cankar zara-
di krča opravil le dva skoka in
ni želel obremenjevati noge - s
tem je osvojil zanj skromno 2.
mesto - potem bi imeli še več
žlahtnih medalj. Moramo pa
biti pošteni, kajti pri ženskem
skoku v višino in teku na 200
m smo osvojili zlato, saj poš-
kodovane državne prvakinje
niso nastopile.«
Junak med Celjani je bil Ur-
ban Acman, ki je v teku na
100 m popravil državni rekbrd
kar za 21 stotink in je z novo
znamko 10,21 stopil med
evropske šprinterske velemoj-
stre. To je potrdil tudi z dru-
gim mestom na dvakrat daljši
preizkušnji, kjer je tekel bolje
od prejšnjega rekorda, toda za
malenkost (20,81) zaostal za
novim prvakom Horvatom
(20,78). Skupaj s Kocuva-
nom, Patrujem in Rozma-
nom je osvojil še naslov v
štafeti 4x100 m s klubskim
rekordom 41,05.
Do zlatih odličij so se doko-
pali tudi ostali potniki na EP.
Anja Valant ni dovolila prese-
nečenja v troskoku in je z
13,72 na vzponu forme, doda-
la pa je še bronasto medaljo v
skoku v daljavo s 6,27. Alen
Topolovčan je s 16,00 m pre-
skočil mlajšega Šimuniča za
40 cm in rutinsko potrdil pri-
mat v državi, enako kot Robi
Teršek v metu kopja. Miro
Kocuvan je na nizkih ovirah
tekel solidnih 50,75, čeprav se
je ura po njegovem prihodu v
cilj ustavila na 47,88. Rezultat
bi pomenil, da je Miro za več
kot sekundo in pol popravil
svoj najboljši dosežek in krep-
ko izboljšal državni rekord,
izid pa bi ga uvrstil v samo
svetovno špico. Na koncu se je
izkazalo, da gre za (krepko)
napako v merjenju časa, ki so
ga naknadno izmerili z nekak-
šno videonapravo in mnogo-
kateremu prisotnemu povrniU
srčni utrip v normalno stanje.
Odsotnost oziroma poškod-
be Bikarjeve na 200 m in Bila-
čeve v skoku v višino in v teku
na 200 m sta z osvojitvijo na-
slova izkoristili Tina Matul na
200 m (24,10) in Desanka Ča-
lasan v skoku v višino (1,74).
Deveto zlato odličje so osvoji-
le Tina Matul, Danijela Džu-
mič, Urška Klemen in Tina
Jurčak v štafetnem teku
4x400 m. Nasploh so štafetni,
teki glede zasedbe prava sra-
mota slovenske atletike, kar se
je izkazalo tudi v Mariboru.
Mateja Dražnik je bila v
metu diska druga in metu
krogle tretja (12,94), Rada
Gluvič na 1500 m (4:36,08 )
in Peter Drozg v metu kladi-
va ( 50,58) pa srebrna. Bro-
naste medalje so dodali Eli-
zabeta Randjelovič v metu
kopja (48,49), Štela Tomovič
na 1500 m (4:36,71), Sergej
Rozman v skoku v daljavo
(7,49), Desanka Čalasan na
100 m ovire (14,05) in Tina
Matul na 100 m (11,77).
Gregor Cankar je po osvoji-
tvi drugega mesta in rezultatu
773 cm v skoku v daljavo me-
nil: »Počutim se zelo dobro in
le krču se imam zahvaliti, da
nisem mogel izvesti več sko-
kov. Prepričan sem v svojo for-
mo in v uvrstitev v finale EP.
Tam pa je nato vse odvisno od
počutja in sreče.«
JOŽE KUZMA, PŠ
Junak Maribora - celjski šprinter Urban
Acman.
Mira Kocuvana je po naknadno izmerjenem
času minil smeh.
Dober začetek, težko nadaljevanje
Posebnost uvodnih tekem
novega državnega prvenstva
v 1. SNL, ki se je pričelo mi-
nulo soboto, so zmage doma-
činov, edini, ki kot gostitelj ni
vknjižil prvih treh točk je Ko-
per, ki je gostil Publikuma.
Celjani so na obalo odšli le z
enim ciljem: ne izgubiti. Cilj
so izpolnili in so ne glede na
igro, ki ni navdušila, lahko
povsem zadovoljni. »Igralci so
me navdušili z odnosom do
igre, s požrtvovalnostjo, na
trenutke nam je popustila
zbranost, morda tudi zato ne-
kaj nediscipline v igri, toda
rečem lahko, da sem zadovo-
ljen,« je premiero komentiral
trener rumeno-modrih   Edin
Osmanovič. Na Skalni kleti so
se v nedeljo zahvalili črnogor-
skemu Hrvatu Zoranu Božovi-
ču, ki je sprva zadovoljil oku-
se novih delodajalcev, potem
pa, po besedah vodstva in
stroke, ni napredoval v skladu
s pričakovanji in slovo je bilo
neizbežno. V obrambne vrste
se tako spet vrača Gregor Blat-
nik, ki je bil skupaj z bratom
Stanijem najboljši posamez-
nik v celjskem dresu na prvi
tekmi. V prihodnjih štirih kro-
gih so pred Celjani nasprotni-
ki, ki jih bo silno težko prema-
gati: HIT Gorica in Maribor
Teatanic na Skalni kleti, SCT
Olimpija za Bežigradom in
Mura na Fazaneriji. Iz teh šti-
rih obračunov bi lahko Celjani
prišli kot poraženci, že dve
osvojeni točki bi bili lep us-
peh, kaj več pa skoraj senzaci-
ja.
1. krog: Koper-Publikum
1:1 (1:1) Ulaga 40, Rudar-
Potrošnik 2:0 (2:0) Javornik
34, Vidojevič 37.
Ob jezeru so s startom lahko
še bolj zadovoljni kot v Celju.
Pred prvenstvom so se namreč
bali lastne neunčikovitosti, pa
tudi uigrani niso bili najbolje.
Na generalki z drugoligašem
Esotechom Šmartnim pred ted-
nom dni je bilo več kot očitno,
da Rudar še ni povsem nared
za vrhunske predstave. »Naj-
pomembnejše je, da smo dobi-
li prvo tekmo. Sedaj bo lažje,«
pravijo v Velenju, kjer je 700
gledalcev videlo povprečno
predstavo. Potrošnik je bil na
trenutke celo nevarnejši. Ru-
dar pa je s slabo igro prišel do
treh točk z zadetkoma v treh
minutah. Velenjčani bodo ko-
nec tedna ponovno v vlogi go-
stiteljev, saj v Velenje prihaja
Koper. Favoriti so seveda »kna-
pi«, a le, če ne bodo z mislimi
že v evropskem pokalu pokal-
nih zmagovalcev. 13. avgusta
se bodo namreč prvič pomerili
z moldavskim Konstruktoru-
lom. Rudar nedvomno ima
možnosti za »preskok« Mol-
davcev, kaj več pa bo jasno po
prvi tekmi na stadionu Ob je-
zeru. Velenjčani imajo pred se-
boj še napornejši mesec kot
Celjani: gostovanji pri HIT Go-
rici in Mariboru Teatanicu, do-
ma pa se bodo pomeriU z SCT
Olimpijo. Vmes sta še dve
evropski tekmi in avgust bo za
»zelene« resnično peklenski.
Manj ko bo stresov na začetku,
večje so možnosti za boljšo
sezono 1998/99.
TOMAŽ LUKAČ
Spremenjeni Poizelani
Košarkarji Kovinotehne
Savinjske Polzele so s pripra-
vami na novo sezono pričeli
minuli teden. Prvi del skup-
ne vadbe so opravili v doma-
či dvorani in bližnji okolici,
po treningu skupinske takti-
ke in vzdržljivosti pa se bodo
do sobote mudili na bazičnih
pripravah na Koroškem.
Po povratku z Raven in vno-
vičnem nekajdnevnem doma-
Čem treningu jih sredi avgusta
čakajo specialne priprave v Po-
stojni. Udeležili se bodo dveh
'Mednarodnih turnirjev (v Itali-
)i in Belgiji), nato pa formo^
dokončno izpilili na domačem
parketu, kjer bodo 9. septem-
bra s tekmo proti mariborskim
Ovnom tudi pričeli novo držav-
no prvenstvo in kmalu zatem
še evropski pokal Saporta (v
prijateljski tekmi so z 80:77
ugnali udeleženca istega tek-
movanja Lokomotivo Kazan).
Ekipo KS Polzele so glede na
lansko sezono močno pocenili.
Odšli so Klemen Zaletel, Wal-
ter Jeklin, Roman Horvat, Vin-
ko Rovšnik, Marko Šamanič in
Veljko Petranovič, okrepili pa
so se z nekdanjim članom He-
liosa   Radom   Trifunovičem
(202 cm), iz Beograda je prišel
krilni branilec Damir Milic
(198), iz Niša pa center Danilo
Miljanič (213). V klub namera-
vajo pripeljati še enega tujca.
Pomočnik trenerja Borisa
Zrinskega bo v novi sezoni
Mladen Starčevič, ki je do se-
daj skrbel za podmladek, nje-
govo nalogo pa bo prevzel do-
sedanji pomočnik Boštjan Ku-
har, ki bo hkrati pomagal pri
treningih vzdržljivosti in mo-
či. Omislili so si tudi novega
fizioterapevta - iz Šibenika je
prispel Željko Kodrum.
TONE TAVČAR
S slovaškega na domači led
Te dni so se na domači led v mestnem parku vrnili drsalci
Celja. Dobrih 10 dni so bili gostje na Slovaškem pri drsalcih
Zvolena in skupaj z madžarskimi in domačimi tekmovalci
vadili za novo sezono.
Pod vodstvom trenerja Borisa Uspenskega so na Slovaškem
trenirali Anja Bratec, Janez Špoljar, Polona Peunik, Eva Jenšter-
le. Maja Kezič, Urban Kalšek in Nastja Uspenski. Ob vrnitvi je
bil celjski trener s pripravami zadovoljen, kar velja tudi za
preostal^ drsalce, ki so se kondicijskemu treningu posvetili na
Rogli. Vadbo bo celjska vrsta nadaljevala na domačem ledu, ki
je za novo sezono že nared. J.K.
Premiera za
prvenstvo
Kadetska košarkarska re-
prezentanca Slovenije (let-
nik 1983) je na Polzeli skle-
nila prve priprave na evrop-
sko prvenstvo, katerega or-
ganizator bo prihodnje leto
naša država, ena od skupin
pa bo igrala v polzelski dvo-
rani.
Trener Lojze Milosavljevič
je s pomočnikoma Alešem
Bremcem in Zoranom Romi-
hom poklical 16 igralcev, ki
so poleg treningov odigrali še
tri prijateljske tekme in vse
izgubili. Dvakrat so jih ugnali
vrstniki iz Makedonije (47:69
in 79:88), nato pa še Hrvati
(82:94). Kljub temu je vods-
tvo reprezentance z uvodni-
mi pripravami zadovoljno. Za
kadetsko selekcijo Slovenije
igrajo Anže Sagadin, Uroš
Slokar, Jasmin Čatovič, Jure
Pavšer, Aljaž Patinatto, Janez
Mišic, Gregor Auer, Grega Ar-
čan, Blaž Kokalj, Andrej Ma-
ček, Sašo Mučič, Jernej Mo-
dic, Nejc Strnad, Igor Ivaško-
vič, Andrej Gliha in Domen
Ambrož.
T. TAVČAR
na
kratko
Ljubno ob Savinji: Na tek-
mi smučarjev skakalcev za po-
kal Flosar in pokal MTP so
tekmovali v štirih kategorijah.
Zmagovalci - dečki do 8 let:
Klemen Omladič (Velenje), do
10 let: Matjaž Jerman (Tržič),
do 12 let: Aljoša Čutuk (Vele-
nje), do 14 let: Gašper Juvan
(Ljubno).
Griže: Mednarodni mojster
Vladimir Ivačič (Domžale) je
zmagovalec turnirja v pospe-
šenem šahu. Drugo mesto je
pripadlo Ivu Gerobuču (Dom-
žale), tretji je bil Rajko Rajko-
vič (Velenje).
Celje: Zveza društev upoko-
jencev pripravlja danes ekip-
no upokojensko šahovsko pr-
venstvo, na katerem med dru-
gim nastopajo šahisti Žalca,
Celja, Laškega, Slovenskih Ko-
njic, Rogaške Slatine in Šent-
jurja. Zmagovalna ekipa bo
septembra nastopila na DP v
Ljubljani.
športnT
koledar
NEDEUA, 9.8.
Nogomet
l.SNL,2. krog-Celje: Publi-
kum-HIT Gorica", Velenje: Ru-
dar-Koper (obe ob 17).
22
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
23
24
FEUTON - ROMAN
Sicer pa nad eksotiko ni nih-
če tarnal, saj je topli večer
vabil na sprehod med ozke
ulice. Kljub pozni uri je bilo
zunaj na moč živahno. V času
praznovanja pravoslavne veli-
ke noči so se proti cerkvam
zgrinjale množice pražnje ob-
lečenih domačinov. V rokah
so nosili prižgane sveče, ki so
še dopolnjevale praznično
vzdušje, katerega so se skuša-
le naužiti cele družine, od naj-
starejših, ki so si pomagah s
palicami, pa do najmlajših, ki
so se v prazničnih oblekicah
veselili nepričakovanega po-
nočevanja. Tam po ulicah se je
z vseh strani zgrinjalo na de-
setine ljudi. Vse se je zgrinjalo
k vodi, tja proti reki, kot bi bila
ona vzrok nenadnega čašče-
nja in praznovanja. Med gručo
nekako blaženih obrazov sem
naenkrat uzrl kamniti most, ki
je dvignjen nad razpenjene va-
love požiral naraščajočo reko
ljudi. Tu se je srečevalo in
mešalo več tokov hitečih obra-
zov. Nekateri so hiteli mimo,
drugi so me za trenutek ošvrk-
nili, in potem se je od nekod
znašla prižgana sveča, s kate-
ro v rokah sem tudi sam postal
del utripajoče reke.
Osvetljena ortodoksna
cerkvica je bila nekakšno zbi-
rališče, h kateremu so se zgri-
njale množice. Ni bilo videti,
da so prišli poslušat duhovni-
kove besede, saj so s tesno
sklenjenimi rokami dogajanje
spremljale le starejše mamce,
medtem ko je večina dogaja-
nje jemala bolj kot nevsakda-
nje družaben družinski ve-
čer.
Albansko prebivalstvo je v
verskem pogledu zelo raznoli-
ko, kar je posledica burne
zgodovine. V grobem naj bi
bilo danes med domačini 65
odstotkov muslimanov, 19 od-
stotkov katoličanov, ki živijo
predvsem na severozahodu v
okolici Skadra in 20 odstotkov
pravoslavcev, ki se delijo na
grško in albansko ortodoksno
cerkev.
Vsa verstva so bila v času
vladavine Enverja Hoxhe
preganjana kot v nobeni dru-
gi državi na svetu. Največje
preganjanje se je začelo po
navezavi stikov s Kitajsko le-
ta 1967, ko so zaprli vse mo-
šeje in cerkve ter spremenili
njihovo namembnost. Verske
zgradbe so bile spremenjene
v športne hale, gledališča, ki-
nematografe, kulturne do-
move, verski obredi so bili
prepovedani, veliko duhov-
nikov in hodž pa so zaprli.
Od 1967 do 1990 je bila urad-
no edina ateistična država na
svetu. Po uradnih podatkih
iz leta 1980 je bilo kar 74
odstotkov ateistov. 21 odstot-
kov muslimanov in 5 odstot-
kov kristjanov.
Po demokratizaciji leta 1990
je delovanje verskih skupnosti
spet bolj ali manj svobodno.
Po državi s pomočjo donator-
jev iz bogatih muslimanskih
držav rastejo nove mošeje, ob-
navljajo se krščanske in pravo-
slavne cerkve, kar je pač osta-
lo od njih. Od večine verskih
zgradb so ostali le goli zidovi,
vsa bogato opremljena notra-
njost pa je bila uničena ali
pokradena in se danes nahaja
v zasebnih zbirkah sirom sve-
ta.
K sreči se ljudje na ponovno
odprtje cerkva in mošej odzi-
vajo presenetljivo goreče.
Kljub prepovedi vera v števil-
nih srcih ni zamrla, čeprav
mnogi, še posebno mlajši, ne
vedo, kako bi se obnašali med
verskimi obredi. Verska praz-
novanja so videti kot pravcato
ljudsko slavje. To je priložnost
za družabno srečanje, pogo-
vor s prijatelji in neznanci,
sprehod v najboljši obleki in
seveda za oživitev duhovnega
življenja. Prihajajočih množic
prav nič ne moti uničena no-
tranjost verskih objektov, če-
prav ponekod predstavljajo
zgolj veliko dvorano, s stene
katere še niso uspeli odstraniti
gorečnih socialističnih napi-
sov. Ljudje ob takšnih prilož-
nostih pridejo od blizu in da-
leč, peš, s kolesi, avtobusi in
najpremožnejši z avtomobili.
Nekateri res zgolj radovedno
opazujejo dogajanje s strani,
drugi so z mislimi popolnoma
pri molitvi, tretji pa postopajo
sem in tja, kot se ne bi mogli
odločiti, kaj bi bilo najbolj
prav...
Drac-priprto oicno
v svet
Zadnjo noč smo prebili v
osamljenem hotelu na draški
rivieri, ki fe od glavnega al-
banskega letališča oddaljena
le dobro uro vožnje. Prenočiš-
če smo dobili v hotelu, katere-
ga najboljši časi so že davno
minili. V prvih majskih dneh
je bilo morje še prehladno, da
bi se tod zadrževalo kaj prida
gostov. Pravzaprav razen
Adriinih stevardes v sosed-
njem hotelu skoraj nismo vi-
deli žive duše. Temu primerna
je bila tudi ponudba bližnjih
kioskov in lokalov, v katerih
so le tu in tam posedali brez-
delni domačini. Poslednje le-
ke smo bili večinoma prisiljeni
pustiti v ne ravno najcenejših
lokalih. O kakršnihkoli spo-
minkih tudi v tem hotelu ni
bilo sledu. Enako žalostno po-
dobo je kazal tudi bližnji
kiosk. Malo naprej pa sem
vendarle odkril nekaj, v kar bi
lahko pretopil leke, ki so ,
ostali po zadnji menjavi h
črno. Skozi zaprašeno stek
se je v soju osamljene ulO^
svetilke bleščal najbolj znaj
albanski proizvod. Konjak, s,
veda, po katerem smo že vt
dni vse vprek zaman spraše\]
1
Očitno velika destilarna
Draču še vedno obratuje.
stala je na osnovi italijansj
polnilnice vina že dalj nega Ij
ta 1927 in kmalu postala naj
večja tovrstna tovarna v Albj
niji. Njeni proizvodi, pre(
vsem pa znameniti konja
Skenderbeg, ki dozoreva vvi
likanskih hrastovih sodih, s
bili od nekdaj cenjeni tu(
zunaj hermetično zaprti
meja.
Južno od Drača, najpomeii
bnejšega albanskega prista
nišča, se razprostirajo kilom«
tri peščenih plaž, katerih veli)
del je bil nekoč rezerviran 1
za komunistične veljake. Ne
daleč od obale se med zele
njem skriti vrstijo danes pro
padajoči hoteli, počitnišk
stavbe in vile, v katerih so s
novih moči nabirali Hoxha ii
njegovi somišljeniki. Turiston
so namenjeni le še največji ii
najbolj ohranjeni hoteli, mei
katerimi je še najlepši hote
Adriatic iz tridesetih let teg
stoletja. V manjše počitnišk
objekte in hiše so se po padci
komunizma naselili ljudje, k
so ostali brez vsega prav zara
di političnega preganjanji
drugače mislečih v preteklil
desetletjih. Okolica je videti
prav žalostno zapuščena ir
daleč od urejenosti, ki bi pri
vabljala tuje turiste.
Butrinti, eno izmed najbolj zanimivih arheoloških najdišč,
leži tik ob grški mejL
»Bi! Brez pomisleka bi, če bi bila plemenite vrste in še lepa
povrh. Ali je cvetka kriva, če jo je oblezla gosenica?«
Stisnila mi je roko - odgovor ji je dobro del, meni pa njen odziv.
Vzbudilo se mi je majčkeno upanje, da ji je morda prispodoba
vlila majčkeno spoštovanja do same sebe. hi res. Ko sem se
poslovil, se je sicer le zaznavno, privila k meni, v poljub usta
rahlo odprla in sklenila prste z mojimi. Po dolgih mesecih spet
njen pomirjevalni poljub. Razumel sem ga - kot bi hotela reči, da
naj se ne bojim, vse bo spet v redu. Napolnjen z dobršno mero
vedrine sem jo mahnil v dolino.
V Laškem je bil pravi dolgčas; nisem vedel, kam bi se dal. Edino
sprehodi so me kratkočasiU. Najrajši sem hodil proti Žegnanemu
studencu in opazoval leno premikanje majhnih, srednjih in
velikih, tankih in debelih ledenih plošč potemni Savinji. Večje so
prehitevale, spodrivale ali drobile manjše. Vse pa je neslo proti
jugu, proti neizprosnemu koncu. Tam se bodo stopile, tako ene kot
druge, in se združile z oceanom. Nič več se ne bodo prerivale,- nič
več grozile in mečkale manjših, tam bodo vse enake. Ptice po
drevju so dajale videz veselosti, ko so skakljale iz vej na veje,
pokrite z debelo snežno odejo, z njih stresale bel kristal in pri tem
neprestano žgolele. Kdo naj bi razumel njih žgolečo govorico? So
res vesele, ali se le pogovarjajo, kje bi bilo najti kaj za v kljun.
Morda pa se prepirajo in ena drugo preganjajo. Vesele že ne
morejo biti, kako naj bi bile, ko jih neusmiljeno zebe v nožice in ko
ni moč najti dovolj semen za prazne želodčke, saj hrib in dol
pokriva debel sneg; o mesnih pojedinah - črvih in mušicah le
sanjajo. Ob poti sem zagledal mrivega liščka. Ležal je na hrbtu,
stegnjene nožice molel proti nebu, krempeljce imel zvite v mali
kepici, kot bi obtoževal nebo, da ga je pustilo, tako mladega in
lepo pisanega, prezgodaj umreti.
Izvir izpod kapelice mi ni povedal ničesar; globoko je spal pod
debelo snežno odejo. V korito ob cesti pa je voda tekla neslišno
kot olje. Na severnem koncu farovške lave se je drsala gruča
otrok, im južnem pa so pivovarniški delavci lomih debeli led in
ga nalagali na velik voz, v katerega sta bila vprežena velika, lepo
rejena rjavca. V Potekovi kapeli je zacingljalo poldne, takoj
zatem je zazvonel šmihelski zvon in me opomnil, da se moram
vrniti domov na kosilo. Po kosilu je prišel Gabrijel in me vabil na
silvestrovo k njemu. Vabilo sem hvaležno odklonil, kajti prav nič
me niso mikale njegove gostiteljske šale, ki so postajale, kot sem
slišal, vedno bolj grobe, pa tudi sicer nisem bil pri volji
praznovati karkoli že brez Ivanke - njemu so bila takšna čustva
tuja. Vsakokrat mu je bilo treba dolgo razlagati, da jih je za
nekaj časa sprejel. Postajalo mu je vedno bolj vseeno, kakšno
dekle inm ob sebi, le da dolgočasno ni bilo, pa je bil zadovoljen.
Resne pogovore, zlasti pa knjige, je vedno manj cenil. Na božični
dan mi je rekel:
»Seveda drži, da tisti, ki veliko bere, tudi več ve od onega, ki še
ni ničesar prebral. Toda z načitanostjo začneš rmjprej pri
prijateljih ugotavljati, da so vedno bolj zabiti in nenadoma ti ni
več zanje, njim pa zate ne. Tudi v službi ti razgledanost ne
koristi, prej škoduje. Načitanost koristi večinoma le tistim, ki so
rojeni diplomati. Ker pa jaz to nisem, imam veliko rajši tekočo
literaturo, kakor katerikoli drugo.«
Na staro leto popoldan sem se spet namenil proti Žegnanemu
studencu. Ko sem prišel do Masarykovega nabrežja in zavil proti
Črnemu mostu, me je nekdo poklical. Ozrl sem se in zagledal
Dragidb. Obstal sem z mešanimi občutki. Bila mi je dobrodošla,
hkrari pa sem čutil nelagodje zaradi njenih številnih pisem, na
katera sem se ji oddolžil z nekaj razglednicami. Po njenih na
hitro prebranih pismih ni bilo opaziti nič drugega kot čisto
prijateljstvo. Toda če sem kakšno pismo pozorneje prebral, sem
bral željo po čem zaupnejšem kot je prijateljstvo. Nikoli pa nisem
zaznal očitnejše želje po mojem odgovoru.
Smeje mi je ponudila roko, njene oči so kazale iskrenost.
Zaradi hudega mraza, ki je še kar trajal, so ji pordela lica in nos.
Zdelo se mi je, da je še nekoliko porasla, zaobljena je prav tako
še bila.
»Kam si namenjen?«
»Samo na sprehod grem. In kam ti, s sanmi in pletenko?«
»Po izabelo v Jagoče.«
»A za nocojšnjo Gabrijelovo družbo?«
»O ne! Ata me je poslal ponjo. Obisk imata.«
»Povej mi no, kaj se z Gabrijelom dogaja. Vedno bolj grob
postaja, tudi čudaški in malokdaj ne diši po pijači. Dober
prijatelj je bil in čeprav sva si zelo različna, sva se imenitno
razumela, zadnje čase pa se njegova pot vedno bolj oddaljuje d
moje. Njegovi nazori postajajo vedno manj sprejemljivi, včasih
nemogoči.«
»Gotovo veš za njegovo neuslišano ljubezen do Milene. To gfl
spravlja vedno nižje k tlom, posebno še zato, ker misli, da jt
njegovo škiljenje krivo za njegov neuspeh pri njej. Neko poletno
nedeljo je pred kinom vinjen kričal, da si bo izrezal oko, da se m
bo mogel nihče več norčevati iz njegove škilavosti. Hud manj-
vrednosti občutek ga daje. Smisli se mi, če pomislim, kako
propada.«
Ta menda večini greni življenje, enim bolj, drugim manj. Dfl
pa je z njim tako hudo, si nisem mislil. Tisti trenutek mi je bilo
žal, da njegovega vabila kljub vsemu nisem sprejel. Sklenil sem,
da sem bom zvečer za kakšno uro oglasil pri njem.
»Te je povabil na zabavo?« sem vprašal.
»Je, ampak ne bom šla.«
»Zakaj ne?« sem vprašal, čeprav sem vedel za vzrok.
»Ne bom zlahka pozabila njegovega poslovilnega večera od
tebe. Ni dolgo tega, ko mi je precej okajen, sredi ceste obetal, da
bo že našel priliko, ko bo tudi iz mene napravil popoprano Šalo
in se pri tem neronsko smejal. Kaj je imel v mislih, ni težko
uganiti. Tja brez hude nuje in brez zanesljivega spremstva ne
grem več.«
»Bi šla. če te spremljam?«
»Tja ti me ne bo treba. Če me res želiš kam spremljati, me
spremljaj zvečer v kino, če se ti ne zdim prezahtevna.«
»Če je dober film, zakaj pa ne.«
»Plavi angel. Pravijo, daje zelo lep.«
»Gledal sem ga že. Zelo dober je.«
»Potem si ga boš še enkrat ogledal?«
»Seveda, če me boš po kinu spremljala h Gabrijelu. VeŠ,
premislil sem si zaradi tistega o očesu, tudi meni se zdaj smili.^
»Bom, toda ne bi se rada tam dolgo mudila.«
»Pa se ga res tako bojiš?«
»Ne bojim se ga. le zaupam mu ne. Še bolj pa me moti
prostaški Pepi. Anka in Majda pa nista veliko boljši, saj sta se
vedli kot pravi pocestnici.«
Začelo se je mračiti, ko sva prišla do Zajčevih, kjer je dobila
izabelo. Pletenko sva spet privezala na sanke in se odpravili^
nazaj proti Laškemu. Preden sva prišla do Žegnanega studenca,
se je stemnilo. Dragico sem videl le še kot silhueto, ki se je
odražala od beline snega. Ko sva nekaj časa hodila molče, se m'
je zazdelo, ko da hodim z Ivanko po Žejni grapi. Misleč nanjo,
sem Dragico čisto nehote vprašal:
»Kaj bi storila in kako bi se počutila, če bi te posilil?«
Zvonko se jezasmejala: »Mislim, da bi v nobenem primeru ne
uspel. Če bi ne bila zato, bi se branila z vsemi močmi, in ker me
ni malo, zelo Dvomim, da bi se ti posrečilo. Če pa se ne bi
branila, bi ne bilo posilstm.«
RADIO - INFORMACIJE
25
radijski škratki
fjekje na Visu se te dni hladi
paša radijska kolegica Sergeja
j^itič. »Dost mam!« si je rekla
na prag" avgusta, zaprla »šta-
cuno« in spokala na morje.
Hadijci smo te dni hendike-
pimni! Našo postojanko. Stu-
dio 3. so lastniki sredi najhuj-
še vročine in žeje zaprli ter
Q0i na kolektivni dopust. Mi
pa v lov za drugo oštarijo. kjer
se z jutranjo kavico spravljamo
y normalen delovni pogon.
te ste na radiu ujeli nov
Imoški glas, vedite, da ta pripa-
da našemu novemu napove-
dovalskemu kolegu Simonu
Šarlahu iz Žalca. Simon je
obetaven in izjemno »zagret«,
zato so škratki prepričani, da
iz njega še bo kaj. In kako smo
ga dobili na radio, vprašate?
pri oddaji Poslušalci poslušal-
cem je prebral čestitko za svo-
jo staro mamo. Ker je takrat
slučajno vodila oddajo odgo-
vorna urednica Nataša Ger-
keš, se ji je zazdelo, da ima
fant prijeten glas. Povabilo, da
se preizkusi, je takoj sprejel,
nato pridno obiskoval govorni
tečaj pri Tomažu Gubenšku,
te dni pa se ob pomoči kole-
gov napovedovalcev spozjiava
z radijskim programom.
Če se bo v mesecu avgustu
primerilo, da boste kdaj med
tonskimi tehniki rm radiu za-
sledili ime Mitje Umnika naj
vas škratki že vnaprej seznani-
jo, da tokrat ne gre za prekalje-
nega radijskega mačka Mitjo
Umnika. ki ga marsikdo od
vas pozna, temveč za njegove-
ga sina Mitjo mlajšega, ki je
zajadral, nasprotno od očeta,
v elektro smer Avgusta bo Mit-
ja pri nas na počitniški pmksi.
Prijateljice in prijatelji Ivice
Bumik, v avgustu bo Ivica na
zasluženem dopustu. Medtem
ko to prebirate, Ivica že robin-
zonsko dopustuje nekje v Istri.
Urejeni in uglajeni dami Ivici
človek ne bi pripisal avanturi-
stične žilice. Pa jo oba z možem
premoreta. Tudi na tuje se rada
odpravita. Pa ne s turističnimi
agencijami, temveč kar v lastni
režiji. »Godine nisu važne«, je
njega dni prepevala Ljupka Di-
mitrovska, se spominjajo škrat-
ki in trdijo, da v primeru Ivice to
še kako drži. V vseh pogledih.
Pomislite samo na njen še ved-
no mladosten glas!
ne preslišite na
radiu celje!
Z Radiom Celje izbirate župana -
Vsaic četrtek v avgustu ob 9.30
Lokalne volitve bodo izbruhnile jeseni, mi pa bomo že avgusta
pomerili, kakšna je temperatura med Celjani, Laščani, Žalčani,
Šentjurčani, Vojničani, Štorani... Pokličite nas vsak četrtek ob 9.30
t\a studijski številki in povejte, kdo bi bil po vašem mnenju
najprimernejši župan ali županja v občini, kjer prebivate. Glas boste
seveda morali tudi primerno utemeljiti. Nataša Gerkeš, ki bo oddajo
vodila, si bo vse pridno zapisovala in vaše glasove sporočala v
uredništvo Novega tednika, ki bo na to temo objavljalo še glasovahie
kupone. Več o akciji preberite v tej številki Novega tednika!
Radio Celje na prireditvah -
sobota in nedelja, 8. in 9. avgusta
Kot ste že vajeni, se nobena pomembnejša prireditev ne more
zgoditi brez prisotnosri Radia Celje. Ker je avgust očitno mesec
inflacije prireditev, imamo radijci polne roke dela. Ta vikend se
bomo oglašali iz vitanjske Holcerije, pa iz Hmeljarskega prazni-
ka, tu je še Lučki dan in še kje bo živo. .
Izlet v Snežno jamo -
sobota, 8. avgusta po 12.uri
Novi tednik in Radio Celje pripravljata že tretjega v nizu
poletnih izletov za naše bralce in poslušalce. Tokrat jih bomo
sto popeljah v Snežno jamo, pa do Logarske doline, slapa Rinke
in še kam. S popotniki bo tudi radijska terenska ekipa, Simona
Brglez se bo oglašala v živo iz hotela Palenk v Logarski dolini.
Zlatorogovo rolanje -
torek, 11. avgusta ob 12.15
Naše skrivanje na terenu ste očitno dobro sprejeli, saj vsak teden
radi sprejmete povabilo, da nas poiščete bodisi po telefonu, bodisi v
živo, v kateri od gostiln na Celjskem, kjer smo. S septembrom akcija
ne bo zamrla, pač pa jo bomo z veseljem »vozih« še daleč v jesen.
roistvaM
v celjski porodnišnici so
rodile:
24. Z: Jana ŠPOUAR iz Pri-
stave - dečka, Aleksandra BI-
LANDŽIJA iz Celja - deklico.
Anica DOBRAJC iz Celja - deč-
ka. Alma ALAGIČ iz Celja -
dečka, Darja KUNSTIČ iz Ro-
gaške Slatine - deklico, Tanja
OŽIR s Polzele - deklico in
Suzana MARKOVIČ iz Rogaš-
ke Slatine - dečka;
25. Z: Radmila LOVRENČIČ
iz Žalca - dečka. Nina SKOK iz
Šempetra - dečka in Vida RE-
ZAR iz Šentjurja - dečka;
26. 7i Dragica GODLER s
Polzele - dečka. Dušanka
MUR iz Griž - deklico. Mira
POLAK iz Šentjurja - dečka.
Zdenka MASTNAK ZAJC iz
Laškega - dečka in Valerija VE-
HOVAR iz Rogatca - dečka;
2Z 7.: Sonja SARHATLIČ iz
Slovenskih Konjic - dečka.
Ksenija POHARC iz Rogaške
Slatine - deklico in Leopoldina
FIRANT iz Kalobja - deklico;
28. 7.: Ana TUŠEK iz Laške-
ga r dečka, Alenka ZOLAR iz
Oplotnice - deklico, Nataša
GORJUP iz Celja - dečka, Mar-
jetka LEUAK iz Rogaške Slati-
ne - dekhco. Mojca ŽUNTER
iz Mozirja - dečka in Danica
CESAR iz Dobja pri Planini -
dečka;
29. Z: Lidija GABERŠEK iz
Griž - dečka, Lidija METLI-
ČAR iz Celja - deklico, Lidija
REBEVŠEK iz Celja - dečka in
Urška KLANJŠEK TRNOVŠEK
iz Celja - dečka;
30. 7.: Mirzeta IKELJIČ iz
Celja - dečka, Rozika PAIN-
KRET iz Griž - deklici, dvojči-
ci, Mateja CVELFAR iz Celja -
deklico. Angela PODLESNIK z
Ljubnega - dečka in Nevenka
LESJAK iz Loke pri Žusmu -
dečka.
poroke
Celje
Poročila sta se Mitja KOŠ-
TOMAJ in Nataša ČAGAU iz
Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Jože MUŽER-
LIN iz Brezja pri Lekmarju in
Andreja GERŠAK iz Pristave
pri Mestinju ter Bogdan KO-
ROŠEC iz Ponkvice in Monika
ORAČ iz Dola pri Šmarju.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Anton DOB-
NIK in Nataša TERNIK, oba iz
Ponikve, Benjamin ŽAVSKI in
Manca ČOKL, oba iz Tajht ter
Anton POLŠAK in Marija DU-
ŠIC, oba iz Žegra.
Velenje
Poročila sta se: Franc SAJ-
HER iz Maribora in Tatjana
ŠKRABEL iz Velenja ter Stani-
slav VIDEMŠEK in Brigita
SEDLAR iz Pirešice.
Žalec
Poročili so se: Mirko CIZEJ
iz Prekopa in Milena CEN-
CEU iz Jeronima ter Jože
OŽIR in Zlatka JAMBROVIČ iz
Žalca.
smrti
Celje
Umrli so: Janez BRILEI iz
Presečnega, 58 let, Neža
TURNŠEK iz Celja, 79 let, Šte-
fanija MURN iz Domžal, 66
let, Marija Magdalena KASTE-
LIC iz Celja, 69 let, Rudolf
ROZMAN iz Praprotnega, 64
let, Marija DROFENIK iz Spod-
nje Kostrivnice, 74 let, Milan
GERŽEU iz Celja, 85 let. Ema-
nuel BRGLEZ iz Prekorij. 57
let. Mihael RAKUN iz Celja. 80
let. Franc HOCHKRAUT iz
Malih Grahovš. 79 let in Stani-
slava BUDIN iz Celja, 86 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Stanko VERK iz
Pristave pri Mestinju. 48 let.
Ida DROBNE iz Šentjurja pri
Celju, 84 let in Terezija FAJ-
DIGA iz Voduc, 86 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija KOREN-
JAK iz Laz pri Dramljah, 86
let, Amalija ŠOLINC iz Zlateč
pri Šentjurju, 91 let, Ivan TO-
MAŽIČ iz Goričice, 60 let in
Alojz ANTLEJ s Planinskega
Vrha, 91 let.
Velenje
Umrli so: Jožef PREPOTNIK
z Raven na Koroškem, 67 let,
Miroslav DIŽOVNIK iz Vele-
nja, 46 let, Jožef REBERNIK iz
Mozirja, 71 let, Jožef ZABAV
iz Kačjega Dola, 84 let in Jožef
MIRNIK iz Arje vasi.
Žalec
Umrli so: Danijel ŽAGAR z
Vranskega, 43 let, Veronika
POLIČNIK iz Mozirja, 79 let,
Helena TURNŠEK iz Loke, 89
let, Pavla JUG iz Ločice ob
Savinji, 81 let in Marija MA-
LOVŠEK iz Braslovč, 75 let.
prosta delovna
mesta
Območna enota
Celje
Celje: pomožni delavec (4),
ključavničar, monter ogreval-
nih naprav, zidar, prodajalec,
kuhar - natakar (2). kuhar, na-
takar, elektrotehnik, pravnik
(2). predmetni učitelj kemije,
predmetni učitelj geografije,
diplomirani inženir elektroteh-
nike, profesor za slovenski je-
zik, diplomirani biolog.
Laško: pomožni delavec,
monter vodovodnih naprav,
prodajalec (2). natakar.
Slovenske Konjice: pomož-
ni delavec (3), kuhar.profesor
za slovenski jezik, profesor
matematike, diplomirani bib-
liotekar.
Šentjur pri Celju: ključav-
ničar.
Šmarje pri Jelšah: kmetij-
ski delavec, delavec v trgovini,
pomožni delavec, tesar opa-
žev, zidar (2), kmetijski teh-
nik, strojni tehnik, računalniš-
ki tehnik, ekonomist za anali-
ze in planiranje, diplomirani
pedagog specialist (2).
Žalec: zidar za zidanje in
ometavanje (2), mizar, voznik
avtomehanik, lesarski tehnik,
ekonomski tehnik (2), pred-
metni učitelj telesne vzgoje,
diplomirani inženir farmacije.
Podrobnejše informacije po
telefonu, številka 442-630.
Območna enota
Velenje
slaščičar. ključavničar,
orodjar (2). stavbni kle-
par.izolater inštalacij (3).
monter ogrevalnih naprav,
prodajalec tekstilnih - usnje-
nih artiklov, kuhar natakar,
natakar, kozmetični tehnik.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 855-421.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
nadzorni svet: Irena Jelen Baša -
predsednica, Matjaž Jamnikar, Vesna
direktor Jože Cerovšek.
poslovni sekretar Suzana RoL)er
Podjetje opravlja časopisno-zakažnjško,
radijsko in agencijd<i>tržno dejavnost.
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje,
tdefon (063) 422-50, fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četitdt Cena
izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tdarjev Za
tujino [e leUia naročnina 22.000
tolaijev. Številka žiro računa: 50700-
601-106900. Nenaročenih rokopisov in
Ibtografij ne vračamo.
Tisk; Dek). Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljub^ana, Dunajska 5, direktor Ak)jz
Zitidnik.
Na podlagi mner^ Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis
Novi tednik med Fffoizvode informativne
^ značaja, za katere se plačuje 5% davd<
od prometa proizvodov.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Nov^a tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelai
Baša, Janja Intilwr, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva Mojca Marot.
Tehnični urednik Franjo Bogadi,
Računalnik preknn: Rotčrt
Kpjterer, IgorŠariah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-maiL tedjiJk@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-ljednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed.
Tone Vrabl.
GLadieni urednik Stane Špegel.
Vodja tdmil<e: Bojan Pišek.
Tdefon stiKiia (za oddaje v žrvo):
4900^880.4900-881
Emaik Radio^NT-ICsi
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček r\ingerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmoi
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Unmik
Tdefon: 063/422-50
iax: 441-032. 443-511
E-mail: Agendja@NT-RC.si
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30

Parkirišče brez policistov?
UNZ Celje so občani zasuli z vprašanji
glede odločitve, da pred najbolj obiska-
nim trgovskim centrom v Celju ne na-
meravajo več obravnavati prometnih
nezgod z gmotno škodo. Policija po 1.
maju in sprejetju zakona o varnosti v
cestnem prometu za to naj ne bi bila več
pristojna.
i
Po novem zakonu se za [ironietno nez-
godo namreč štejejo le nezgode na javnih
in nekategoriziranih cestah, ki so dane v
uporabo za cestni promet. V nezgodi je
moralo biti vsaj eno vozilo v premikajo-
čem se stanju, v njej pa je bila vsaj ena
oseba lažje ali težje poškodovana oziro-
ma je v nezgodi umrla, nastati mora
gmotna škoda.
Parkirišča pred Intersparom ni mogoče
šteti za javno ali nekategorizirano cesto,
saj Interspar na njem sam določa pravila
obnašanja, predpisana v internem Pravil-
niku o varnosti v CP. Pred vhodom na
parkirni prostor je tabla z obvestilom, da
na parkirišču velja poseben prometni re-
žim (najvišja hitrost je 10 km/h). Z njim
se je moč seznaniti pri vodstvu podjetja.
Kot so zapisali na UNZ Celje, bi potemta-
kem vsak obiskovalec moral vozilo pustiti
pred vhodom, stopiti do odgovorne ose-
be, se pri njej seznaniti s pravili obnaša-
nja na parkingu in se šele nato nanj
zapeljati z avtomobilom. Takšno početje
je seveda nesmiselno in smešno, zatorej
je tak tudi 3. člen internega pravilnika, ki
vožnjo po parkirnih prostorih prepovedu-
je vsakomur, ki s pravili ni seznanjen ali
se z njimi ne strinja (pravilnik naj bi imel
še več spornih navedb, ki so v nasprotju z
veljavnimi predpisi pri nas). Pooblaščeni
delavec lahko vozila ustavlja, voznike
legitimira, uporablja lisice ali odredi od-
stranitev vozila oziroma izrek kazni. Zato
policija tudi navaja, da za oglede morebit-
nih trčenj vozil na Intersparovem parki-
rišču nima pooblastil in jih zato ne bo
obravnavala.
S problematiko in nastalim položajem
so seznanili vodstvo Interspara, ki do se-
daj še ni reagiralo. Uporabniki bi torej ob
morebitni prometni nezgodi utegnili imeti
nepredvidene težave (po podatkih UNZ
Celje naj bi Interspar odklanjal pogovore z
oškodovanci). Zato UNZ Celje vsem udele-
žencem v nezgodah na Intersparovih par-
kiriščih svetuje, naj o dogodku kljub vse-
mu obvestilo policijsko postajo, ki bo do-
godek informativno zabeležila, vendar og-
leda ne bo opravila. Udeleženci naj izpol-
nijo ustrezen evro obrazec in v skladu z
možnostmi nastali položaj tudi dokumen-
tirajo s fotoaparatom ali videokamero, za-
pišejo naj si morebitne priče ter vsekakor
obvestijo tudi vodstvo Interpara in zavaro-
valnico. V skladu z zakonom pa bodo
policisti na tem delu še naprej opravljali
oglede kaznivih dejanj, kot so namerna
poškodovanja vozil, vlomi, tatvine ipd. in
tudi prometnih nezgod s telesnimi poš-
kodbami.
mmmmmmm primožškerl
Parkirni kamen spotike
Iz Centra Interspar odgovarjajo na informacije UNZ Celje - »Kdo je kriv?« sta se spraševala udeleženca
v torkovi nesreči
Glej ga, zlomka - komaj so
z UNZ Celje posredovali in-
formacijo o (ne) ukrepih na
parkirnem prostoru pred
Centrom Interspar, je tam v
torek popoldne že počilo. Na
srečo je bila »ranjena« le plo-
čevina, toda...
• »Z avlomohilom sem se pe-
ljala proti izhodu iz Interspara
na glavno cesto, mimo bencin-
ske črpalke pa je pripeljal
drug avto, s katerim sva trčila
v križišču,« je nesrečo opisala
Jožica Penič iz Laškega. »Naj-
huje je sedaj to, ker se z dru-
gim voznikom ne moreva do-
govoriti, kdo je kriv. Klicala
sva na policijo, kjer so nama
povedali, da nimajo pristojno-
sti, da bi prišli. KUcala sva
varnostnika v Interspar, pa ni-
kogar ni bilo blizu. Sedaj ne
veva, kaj naj narediva, imava
čez milijon tolarjev škode. Ob
tem pa niti na Adriaticu niti na
Petrolu niti v Itersparovi pisar-
ni nimajo EVRO obrazca, da bi
zabeležila nesrečo. Zato kot
državljanka Slovenije sprašu-
jem, kako naj se zaščitim?« je
bila ogorčena Peničeva.
»Nekorektno,«
pravijo v
Intersparu
»Doslej smo s policisti in
UNZ Celje vselej tesno sodelo-
vali pri vzpostavljanju pro-
metnega reda in režima na
parkirišču ter upoštevali nji-
hove sugestije. Kot kaže, velja-
jo v Celju drugačni zakoni kot
v Ljubljani. Naša parkirišča so
namreč povsod enako ureje-
na. Parkirišče v Celju je na
primer urejeno skorajda ena-
ko kot pred nakupovalnim
centrom BTC v Ljubljani, ven-
dar doslej še nikjer nismo ime-
li težav. Razumeti je treba, da
na tako velikih parkirnih povr-
šinah ni mogoče nadzorovati
vsega dogajanja, zato tu in
tam prihaja do nesreč z mate-
rialno škodo. Nesmiselno bi
bilo tam postavljati na primer
kamere, saj se 99 odstotkov
časa nič ne dogaja,« je pojasnil
vodja nakupovalnih centrov
Interspar Slovenije Marko
Prešeren in nadaljeval: »Tudi
ni res, da naša uprava zavrača
dogovore z morebitnimi oško-
dovanci, res pa je, da ne po-
vračamo škode, saj je nam, ki
za to nismo usposobljeni (kot
je policija) nemogoče ugotovi-
ti, kdo je kriv oziroma višino
nastale škode. Imeli smo že
primer izsiljevanja nekoga, ki
je zahteval, da mu Center In-
terspar povrne škodo, ali pa
bo šel v medije. Menim, da je
problem drugje: udeleženci si
namreč v takšnih primerih no-
čejo izmenjati zavarovalnih
kuponov. Imeli smo tudi pri-
mer, ko je policija neki ženski
dokazala, da je povzročila
nezgodo z materialno škodo,
pa kljub temu ni hotela dati
zavarovalnega kupona.
Kar se tiče sodelovanja s po-
licijo, naj še enkrat poudarim,
da smo se vedno ravnali po
njihovih navodilih. Na zahtevo
policije smo sprejeli parkirni
red, uredili parkirišča, kot so
zeleh, postavili table z omeji-
tvijo hitrosti na 10 km/h in
podobno. Če bi se vsi vozniki
držali omejitve hitrosti, do tak-
šnih nesreč sploh ne bi prihaja-
lo. Nekorektno se nam tudi
zdi, da nas o potrebnih spre-
membah parkirnega reda niso
obvestili pred sprejetjem nove-
ga zakona o varnosti v cestnem
prometu, pač pa šele posred-
no, ko je ta že veljal. Hkrati
čudno navajajo, da se nismo
odzivali na njihove dopise, saj
smo na njihov dopis z dne 19.
junija odgovorili 3. julija, 7.
julija pa ponovno prejeli njihov
odgovor,« je razložil Marko
Prešeren in še dodal, da se
bodo verjetno v četrtek sestali
predstavniki Interspara, UNZ
in celjske policije ter se posku-
šali o problemu pogovoriti in
poiskati ustrezne rešitve.
Nikamor brez
fotoaparata
Kar nekaj ur na vročem son-
cu je minilo, ko sta udeležen-
ca v torkovi nesreči razpravlja-
la o tem, kdo je kriv, da je do
nesreče sploh prišlo. Če se na
uradnem pogovoru danes ne
bodo dogovorili, kako ravnati
v primeru avtomobilske ne-
sreče brez hujših posledic (po
našem mnenju je kakršnakoli
človeška poškodba že hujša
posledica), potem ne pozabite
na fotoaparat in EVRO obra-
zec, ko se boste odpravljali v
celjski Center Interspar.
Če bo slučajno prišlo do ne-
sreče, jo boste lahko primerno
ovekovečili, zapisali izjave oči-
vidcev in v skrajnem primeru
tudi na navaden list papirja opi-
sali nesrečo, skiciraU potek do-
godkov in opisali nastalo škodo
(mogoče vam bo še kaj kanilo
na pamet). Ne pozabite, da mo-
rata tudi ta Hst papirja podpisati
oba (seveda, če sta samo dva)
udeleženca v nesreči. Šele po
današnjem sestanku se bo na-
mreč videlo, ali se splača v pri-
meru prometne nezgode na
parkirišču pred Centrom Inters-
par ponovno poklicati policiste.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: GREGOR KATIC
Policija na parkirišču Centra Interspar ne bo več posredovala, kdo pa bo, se sprašujejo
obiskovalci.
prometne nezgode
Pobegnil je
v torek, 28. julija je na
Aškerčevem trgu v Šmarju
pri Jelšah neznani voznik
mercedesa med vzvratno
vožnjo zbil Vido Š. (74) in
odpeljal s kraja nezgode.
Peška je prečkala magistral-
no cesto izven zaznamovane-
ga prehoda za pešce, po trče-
nju pa je padla po vozišču in
se hudo poškodovala. Voznik
temnejšega mercedesa je po
nezgodi odpeljal, ne da bi poš-
kodovanki nudil prvo pomoč.
Otrok v avto
Na lokalni cesti v Cirkov-
cah pri Velenju je v sredo, 29.
julija popoldne, prišlo do hu-
de prometne nezgode, v ka-
teri je bil hudo poškodovan
6-letni kolesar.
Vid P. (6) je z otroškim
kolesom vozil po tlakovani
peš poti. Med vožnjo navzol
je zapeljal na prednostno ce-
sto, po kateri je takrat pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila Franc S. (35) iz Velenja.
Kljub zaviranju in umikanju
je z levim delom avtomobila
kolesarja zbil. Ta je padel po
vozišču in so ga z reševalnim
vozilom odpeljali v celjsko
bolnišnico.
Zapeljal S ceste
Huda prometna nezgoda
se je v četrtek, 30. julija zgo-
daj zjutraj, pripetila na cesti
med Dobrno in Vojnikom.
Vid J. (47) iz Celja je z oseb-
nim avtomobilov vozil proti
Lembergu. V kraju Pristova je
v blagem levem zavoju zape-
ljal na bankino, nato pa po
travnati nabrežini zavozil v
obcestni jarek in trčil v vodni
propust. V nezgodi se je hudo
poškodovala sopotnica Jožica
B. (39), gmotne škode pa je za
okoli 150 tisoč tolarjev.
Zadremal za
volanom
Istega dne popoldne se je
na lokalni cesti v Babni Gori
pripetila nezgoda, v kateri
sta bila dva udeleženca hudo
poškodovana.
Domačin Peter L. (28) je
med vožnjo proti Sodni vasi za
trenutek zadremal in trčil v
vozilo Frančiške S. (42) iz Ro-
ginske Gorce, ki je takrat pri-
peljalo naproti in se poskus
trčenju izogniti. Oba vozi
sta se hudo poškodovala, i
do ocenjujejo na 450 tis(
kov.
Mopedistv jare
V soboto, 1. avgusta, s(
na lokalni cesti med
vasjo in Zaloško Gorco t«
poškodoval voznik koles
motorjem.
Ivai\.L. (58) iz Arje vasi j
mopedom vozil v smeri M
loga, nato pa je v ostrem
snem zavoju izgubil ob
nad vozilom in zadel v bai
no. Pri padcu se je hudo p(
kodoval.
Smrtna na
avtocesti
Na avtocesti Vransko-Ho
se je v nedeljo, 2. avgui
okoli 5. ure zjutraj, izven i
selja Dramlje pripetila sm
na nezgoda.
Voznik osebnega avton
bila Sebastijan K. (19) iz h
ribora je med vožnjo v smi
Tepanja v levem zavoju zap
Ijal izven vozišča na varov;
no drsno ograjo, treščil vb
tonski propust in poško
bam podlegel na kraju ne
gode.
gorelo JE
v ponedeljek, 27. julija, '
se pred laškim Timom vn
osebni avto Honda civic, la
Dušana D. Požar z »epicei'
trom« pod armaturno plošči
je opazil oškodovančev ziii'
nec, ki je tudi preprečil, dat'
vozilo v celoti zgoreli i
Gmotna škoda kljub tem'
dosega 350 tisoč tolarjev.
Na Klancu nad Dobrno je
sredo, 29. julija, zaradi pri'
grete izpušne cevi na pogoi'
skem agregatu, zagorelo ■
strojnici žage domačina U'
lana G. Ogenj, ki ga je domi'
čim uspelo pogasiti pred pr~
hodom gasilcev, je zajel elel
trično napeljavo in notri
njost objekta. Škode je i
okoli 300 tisoč tolarjev.
Radarji bodo...
Laserske meritve hitrosti bodo med 3. in 12. avgustom
pogostejše na območjih Rogaške Slatine in Žalca.

31
nočne
cvetke
preden se je novi delovni
^en sploh dodobra začel, je
l^teja F. že zagospodarila na
^pjern domu. Najprej je iz
zmetala moževo gardero-
w reveža pa nato še pošpri-
[|3 s solzivcem. Objokani so-
fogje obiskal zdravnika, Ma-
jo pa obisk pri sodniku za
fgKrške še čaka.
ponedeljkovo rajanje je na-
jljeval Franc G., ki je tudi
jskrbel, da je popoldanska
jtrulja za posredovanje tiste-
idne ostala brez malice. Naj-
rej je Bernardo D. ozmerjal,
drugem poskusu so letele
jtine, ko pa se je vrnil še
etjič, je namesto Bernarde
gledal namrščene obrvi poli-
stov, ki so ga na hitro spravili
prostore za treznjenje.
Silno podobno zgodbo sta
jak na svojem koncu uprizo-
laše naložena Stanislav K. in
liha B. Prvi je teroriziral svo-
I družino, drugi pa je k temu
odal še nekaj letečih predme-
IV. Oba si bosta izkušnje lah-
] izmenjala pri sodniku za
rekrške.
Že velikokrat smo zapisah,
a se roka posuši vsakomur,
i jo dvigne nad svoje starše.
l.C. je še enkrat več dala ve-
eti, da pravilo zanjo ne velja.
:er denarja od matere ni mo-
la izsiliti, so padh udarci,
adnik bo zagotovo zgrožen.
Medsosedski spopad sta za-
idi mejnikov med parcelama
sredo imela Ivan M. in Mar-
n H. Kot je že običajno, se
wje po vojni ne spremenijo
^ dosti.
Ustega. dne zvečer je rojstvo
TOjega potomca glasno pro-
lavljal Fejzo A. Ker »pjevalj-
e« sosedom niso dale spati,
? Fejzo po več posredova-
jih veseljačenje le moral za-
Ijučiti. Na mandatno kazen
1 napisani predlog pa bo naj-
rž kmalu pozabil. '
Delitvena bilanca se v četrtek
večer ni ujemala kmalu nek-,
anjima zakoncema Ervinu N.
1 Mojci Š. Poletelo je nekaj
amahov, o katerih bo presodil
adnik za prekrške, za delitev
remoženja pa sodišče.     PŠ
Največ kršitev na meji
Po analizi polletnih rezul-
tatov policijskega dela sta v
porastu mejna in tujska
problematika, manj pa je kr-
šitev javnega reda in miru in
prometnih nezgod. Statisti-
ka ni vselej merodajna, poli-
cijski šefi pa so s polletnimi
dosežki vsi po vrsti zadovolj-
ni.
Število vseh kaznivih dejanj
na območju UNZ Celje se je v
prvem polletju glede na enako
lansko obdobje povišalo za
6,6 odstotka. Med vsemi 2374
delikti so jih največ (857) zaz-
nali celjski policisti, največji
porast pa zabeležili v Mozirju
(34,1%) in Žalcu (22,5%).
Skupna raziskanost kaznivih
dejanj je nekaj manj kot 70-
odstotna in je višja od lan^e
(najuspešnejši v raziskavah so
bili kriminaUsti, ki jim je v
predaHh ostalo je le 5 odstot-
kov nerešenih primerov). Sko-
raj vsako deseto kaznivo deja-
nje so storili mladoletniki.
Med pomembnejše rezultate
prvega polletja lahko štejemo
januarsko odkritje dobro or-
ganizirane skupine preproda-
jalcev orožja in ponarejeval-
cev denarja ter junijsko raz-
krinkanje kriminalne združ-
be, ki je celjsko območje oskr-
bovala s heroinom.
»Po stopnji raziskanosti
smo najuspešnejša UNZ v Slo-
veniji, kjer je kriminaliteta na-
rasla za polovico. Zasluge gre-
do naši povečani dejavnosti
na področju preprečevanja
kaznivih dejanj,« je poudaril
načelnik UKS Aleksander
Jevšek, ki je tudi menil, da
tovrstno statistiko krojijo pre-
moženjski delikti, med kateri-
mi so izničili rope finančnih
ustanov in občutno zmanjšali
število vlomov v osebne avto-
mobile.
Kršitev javnega reda in miru je
8 odstotkov manj (2116). Najbolj
je poraslo kršitev zakona o tujcih
in mamilih. Med večje kršitve
JRM policisti vštevajo februarski
pobeg skupine 11 gojencev iz
radeškega prevzgoj enga doma
in njihovo razgrajanje znotraj
ustanove. Zaradi zavarovanja 30
večjih športnih prireditev na njih
izgredov ni bilo.
Prometna varnost se je po
sprejetju ZVCP v maju in juniju
zelo izboljšala (le en smrtni
primer), v razdobju januar-ju-
nij je število nezgod upadlo kar
za 11 odstotkov, stanje pa se je
skokovito poslabšalo v juliju.
Največ nezgod se pripeti na
mestnih ulicah in na magistral-
nih cestah, polovico manj pa je
nezgod na avtocesti.
Kršitev s področja tujske
problematike je 30 odstotkov
več. Ocene kažejo, da trend
migracij narašča (kosovska
kriza se občuti tudi na sloven-
skih mejah, kjer je stanje po
zagotovilih odgovornih še ob-
vladljivo). V prvem polletju so
na meji pod nadzorom UNZ
Celje zavrnili 760 tujcev oziro-
ma skoraj tri četrtine več, kot
lani v tem času, čeprav je mejo
prečkalo 8 odstotkov manj lju-
di (2,858.000). Med večje
»ulove« uvrščajo skupino pe-
tih Romunov (februar), sed-
mih Jugoslovanov (april) in
pisano druščino državljanov
drugih držav, ki so v maju
ilegalno prečkali državno me-
jo.
IMMMMM PRIMOŽ ŠKERL
Prijeli prevarantske
»knape«
Na cesti med Celjem in
Laškim so policisti v četrtek,
30. julija, zgrabili Trbovelj-
čane Branka V. (20), Denisa
Ž. (19) in Denisa Š. (17), ki
jih sumijo, da so na širšem
celjskem območju pod pre-
tvezo izvršili več tatvin.
Že večkrat smo pisali o ne-
ljubih dogodkih, ko so nezna-
ni mladeniči po domovih pro-
dajali PVC rokavice, nato pa
izkoristili nepozornost doma-
čih in ukradli več vrednejših
predmetov in denarja. Nazad-
nje so srečo poskušali v Brst-
niku pri Laškem, kjer so obi-
skali hišo Marjana L., se skozi
garažno okno povzpeli v no-
tranjost in odnesli videorekor-
der z daljinskim upravljalcem
in 50 hrvaških kun. Občani so
o gibanju neznanih moških, ki
so se naokoli prevažali v beli
stoenki ljubljanske registraci-
je, še pravočasno obvestili po-
licijo, ki jih je kmalu izsledila.
Ugotovili so, da ima trojica na
vesti večje število tatvin v žal-
skem upokojenskem domu,
na Polzeli, ter v Šmarju pri
Jelšah in Celju. Preiskava se z
zbiranjem prijav zaradi suma,
da so izvršili še več kaznivih
dejanj, nadaljuje. PŠ
Hlod ga je
v kraju Resnik pri Sloven-
skih Konjicah se je v nedeljo,
2. avgusta, pripetila delovna
nezgoda, v kateri je bil hudo
poškodovan Stanislav F. (18)
iz Stranic.
Skupaj z bratom in očetom
je v gozdu podiral drevesa,
med vleko hlodovine s traktor-
jem pa ga je v nogo zadel
odkotaljeni hlod. Hudo poško-
dovanega sekača so odpeljali v
celjsko bolnišnico. PŠ
Z zvijačo oropali
obiskovalca
Na prireditvi Flosarski bal
v Ljubnem ob Savinji je nez-
nanka starejšega obiskoval-
ca najprej zvabila stran, tam
pa ga je nekdo trdo obdelal
in mu odvzel preko 300 tisoč
tolarjev.
Izzivalno oblečena nezna-
na ženska, manjše in suhljate
postave, se je Antonu Š. (52)
predstavila kot prodajalka
srečk Casino Ljubljana. Ko ji
je ta srečke plačeval, je opazi-
la, da ima v denarnici večjo
količino gotovine. Med pogo-
vorom ga je zvabila na osam-
ljen kraj ob Savinji, kjer pa ju
je pričakal močnejši temnolas
neznanec, star okoli 30 let in
visok okoh 170 cm. Antona je
z udarci zbil na tla in mu iz
žepa izvlekel denarnico z več
kot 300 tisočaki in vsemi sreč-
kami, ki jih je poprej kupil.
Oba napadalca sta po dejanju
pobegnila. PŠ
Nesrečna Icoruza
y okolici Šempetra in Ložnice pri Žalcu so kmetje posejali koruzo tako blizu ceste, da se je
idljivost in s tem tudi varnost cestnih udeležencev zelo zmanjšala.
Ponekod koruza popolnoma zakriva prometne znake, drugje preglednost v križišču ali
^^inek... Seveda je treba kmete razumeti, saj gre za njihovo zemljo, o(4katere plačujejo davke,
^^ndar bi bilo lepo, če bi vsaj na najnevarnejših odsekih cest malo upoštevali tudi cestno varnost.
Večini primerov gre za ozke lokalne ceste, in lahko se zgodi, da se srečanja s traktorjem z večjim
'•iključkom usodno končajo. Tudi na policiji in v občini za nesrečno koruzo nimajo konkretnih
ešitev. Vedno se najde kakšen »če« in tako pač je, kot je. Upamo lahko le, da zaradi bujne koruze
lebo prišlo do kakšne tragedije, na srečo pa bo koruza kmalu zrela in potem bo mir skoraj za leto
''^i- K.B.
mini krimici
»Francoz« z očali
Velenjčan Bogdan B. (35),
sicer star znanec pohcije, si
je privoščil podvig na Prešer-
novi v Celju. V optiki Ščurek
si je nadel sončna očala in
trgovino zapustil brez plačila
ustrezne protivrednosti.
Sončni rekvizit, vreden sla-
bih 14 tisoč tolarjev, so mu
kmalu za tem odvzeU krimi-
nalisti.
Nemi daihatsu..
v noči na sredo, 29. julija, je
neznanec iz vozila Daihatsu
Charade, parkiranega na Ipav-
čevi v Celju, odmontiral Blau-
punktov avtoradio, vreden 50
tisoč tolarjev.
••in yugo
Neznani vlomilec se je na-
slednji dan znesel nad yugom,
last Petre H., parkiranim na
Kraigherjevi v Celju. Prilastil
si je 25 tisočakov vreden avto-
radio.
Za točen ias
v isti noči je na Savinjski v
Žalcu nekdo vlomil v bistro As.
V nahrbtnik je spravil menjalni
denar, nekaj škatlic cigaret, 4
litre vina in 2 ročni uri. Lastnik
lokala Drago M. beleži škodo v
znesku 25 tisočakov.
Tat v Intersparu
v celjskem Intersparu so v
sredo, 29. julija, prijeli Gregor-
ja L. (33), ki si je v Drogerie
Marketu nabral za okoli 35
tisočakov različnih parfumov,
od odhodu pa blaga ni plačal.
Zgrabile so ga trgovke.
Tenisači ob
telefon
v četrtek, 30. julija, je nezna-
nec vlomil v zunanje gardero-
be Celjskih sejmov. Potem, ko
je dodobra razdejal pisarno os-
krbnika teniških igrišč, je od-
nesel Panasonicov prenosni te-
lefon s centralo. Sejmarji so
oškodovani za 50 tisočakov.
Otrok ob
denarnico
Dva predrzneža sta v Mari-
borski pri Intersparu istega
dne ustavila 9-letnega Matica
iz Žalca. Zahtevala sta denar,
ker pa jima ga ni hotel dati, sta
mu denarnico iztrgala, vzela 5
tisoč tolarjev in izginila.
Olajšal
Zagrebčana
v zadnjih dneh julija je nek-
do v Pečici pri Šmarju vlomil v
prirejeno vikend hiško, last
Slavka K. iz Zagreba. Vzel je
motorno kosilnico, zračno pi-
štolo, lovski nož in še nekaj
drobnarij.
Odšcipnil prikolico
Neznanec je v času med 21.
in 31. julijem na Nušičevi
preščipnil verigo, s katero je
bila na ograjo priklenjena
enoosna prikolica domače iz-
delave. Prikolico je odpeljal
neznano kam, njen lastnik
Marko M. pa je oškodovan za
50 tisočakov.
Ne bo poslušal
v nedeljo dopoldne je Ce-
ljan Zoran M. (19) iz stanova-
nja Marka P. v ulici Milčinske-
ga poskušal ukrasti glasbeni
stolp z zvočniki in videorekor-
der. Celjski policisti so ga pri-
jeli in zoper njega napisali ka-
zensko ovadbo.
Brez žiga in
telefona
v ponedeljek, 3. avgusta, je
lastnik audija Zlatko M. opazil,
da je iz njegovega vozila, parki-
ranega na ulici Milčinskega, iz-
ginil Benefonov mobilni tele-
fon, nekaj kun in žig Inženirske
zbornice Slovenije. Zlatko je oš-
kodovan za 120 tisoč tolarjev.
Izkoristil
kolektivca
Neznanec je v minulem ted-
nu v šempeterskem Aeru izko-
ristil kolektivni dopust in v
obratu Rezalnice trakov ukra-
del več ročnega orodja in dva
kovinska zaboja. Podjetje je
vknjižilo škodo v višini 200 tiso-
čakov.
Slaščičarska
tatvina
v ponedeljek, 3. avgusta, je
neznani sladosned izkoristil
nepazljivost prodajalke v slaš-
čičarni v Ulici bratov Vošnja-
kov v Celju in iz police izmak-
nil denarnico s 115 tisočaki v
različnih valutah ter čeke s
kartico. PŠ
Prijava v
spodnjicah
Na rogaški policijski po-
staji se je v soboto, 1. avgusta
zvečer, zglasil 39-letni Stani-
slav in policistom natvezil,
da sta ga napadalca pretepla
in oropala.
Po njegovem pričevanju naj
bi se ga neznanca lotila v bliži-
ni doma in mu poleg 200
nemških mark, nekaj tolarjev
in osebnih dokumentov od-
vzela tudi oblačila. Prijavo je
podkrepil s svojo pojavo, ko se
je na policijo prikazal v spod-
njicah. Stekla je preiskava in
kmalu so ugotovili, da si je
Stanislav vse skupaj izmislil.
Ženi je namreč želel opravičiti
zapravljeni denar, sprva na-
menjen za registracijo avto-
mobila. Zaradi krive ovadbe se
bo »napadeni« zagovarjal na
sodišču. PŠ
Orožarna V
avtu
v ponedeljek, 27. julija po-
noči, so šentjurski policisti
blizu Dramelj zaustavili in
podrobneje pregledali oseb-
no vozilo Celjana Ernesta P.
(38).
Na piano so zložili maloka-
libersko puško kitajske izdela-
ve, malokalibersko pištolo,
dva optična merka in dušilca
zvoka ter 70 nabojev. Voznik
se bo na sodišču zagovarjal
zaradi nedovoljene nabave in
posesti orožja. PŠ
32
KRONIKA S CEUSKEGA
Vito upoicojen, Jože reicorder
v političnem vrhu slovenske države sta bila
doslej le dva Celjana: Vitodrag Pukl je bil v
prvem mandatu podpredsednik (takrat še)
skupščine, Jože Zupančič pa nepoklicni pred-
sednik zadnjega zbora združenega dela.
V središču Celja je imel diplomirani pravnik
Vitodrag Pukl (skrajno levo) vrsto let odvet-
niško pisarno, v politiki pa je preživel dva
mandata in se pred dvema mesecema tudi
upokojil. Žena Margareta (druga z leve) je
upokojitev dočakala v Kovinotehni in že dolgo
prijateljuje z Ano Zupančič (druga z desne),
nekdanjo (prav tako upokojeno) voditeljico
resorja za otroške dodatke celjskega Centra za
socialno delo. Poročena je s profesorjem geo-
grafije Jožetom Zupančičem (skrajno desno),
ki je že rekordnih 22 let ravnatelj I.Gimnazije
Celje in ima še dveletni mandat. Mimogrede:
Gimnazija bo v naslednjem šolskem letu praz-
novala že 190 let obstoja. Zupančičev sin Tadej
je že sedem let prebivalec Londona, kjer dela v
slovenskem uredništvu slovitega BBC in se
zadnje časa oglaša tudi za Radio Slovenija,
Anina hči iz prvega zakona Neli pa je zdravni-
ca in živi v Ljubljani.
Foto: GREGOR KATIC
Flosarji po rodu
Dr. Jože Zagožen, predsed-
nik odbora za gospodarstvo v
državnem zboru, seveda po-
slanec in pripadnik Janševe
stranke, se je na Flosarskem
balu prikazal v stari opravi
in s pletenko (na sliki), ki je
bila po rajži že prazna.
Nič čudnega, da dr. Zagožen
ve, kako so se oblačili pravi
flosarji, saj je rojen Ljubenc.
Batlnov po domače. V bližini
Batlnove domačije ima tudi hi-
šo, kjer živi z ženo Marijo in
otrokoma, študentom Mate-
jem in osnovnošolko Ano. V
Batlnovi »žlahti« so tudi Jože-
tova sestra Marija ter brata
Drago   (živinozdravnik)   in
Stane, ki je predsednik občin-
skega sveta Ljubno in hkrati
naslednik na kar veliki kmeti-
ji. Govori se, da bo na listi SLS
kandidiral za župana, hkrati
pa je ponosen oče treh hčera.
Dr. Jože se je sicer malce
zameril Ljubencem in tudi
drugim Zgornjesavinjčanom,
ki so prepričani, da je imel
prste vmes pri objavi »udbov-
skih« imen v strankarskem ča-
sopisu. Nekateri mu pripisuje-
jo tudi sodelovanje pri zlogla-
sni Civilni iniciativi, ki je naj-
bolj udarila po Hermanu Ri-
gelniku, obe zadevi pa sta po-
časi že šli v pozabo.
Foto; CIRIL SEM
Kdo ima
IWpiUMM|SG9Cl?
V poletni vročini teniš-
ke žogice očitno letijo ne-
koliko počasneje, saj je
kralj začetnega udarca še
vedno Jezernik s 158 km/
h. Brat Matjaž še naprej
zaostaja za kilometer,
tretji pa je zdaj Željko Zu-
le s 156 km/h.
Med najboljšo osmerico,
ki se bo jeseni udarila na
mastersu, so že Iztok Bar-
borič 149 km/h, Franci
Rozman 146 km/h, Milan
Peunik 145 km/h, Franci
Vrečko 142 km/h in Andrej
Ivančič 138 km/h. V celj-
skem parku je rekorder Sil-
vo Hoeferle s 155 km/h,
med »profiji« pa so Andreju
Travnerju (letos je igral v
drugi državni ligi) namerih
175 km/h.
Igrišča pred hotelom
Luksuzni Apart hotel bodo
v Atomskih toplicah odprli
šele naslednji mesec (vsak
dan zamude izvajalce men-
da stane 300.000 tolarjev),
zato pa so v soseščini že pri-
pravljena športna igrišča, s
katerimi upravlja Branko
Tajnšek iz Celja (na sliki z
ženo Lenko).
Nekdanji dvakratni jugo-
slovanski prvak v deskanju
(tega je že skoraj dvajset let),
trener slovenske teniške re-
prezentance, košarkarski
sodnik (v Celju je bil glavni
na tekmi med Jugoslavijo in
Grčijo) ter občasno tudi de-
tektiv, je najprej vzel v najem
teniška igrišča na štadionu
celjskega Kladivarja in pred
časom še v Atomskih topli-
cah. Žena Lenka je hči dolgo-
letnega predsednika celjskih
hokejistov in enega direktor-
jev tedanje Ljubljanske banke
Milana Hohnjeca, sin Tibor je
bil vnet jadralni padalec in
študira na Fakulteti za šport,
hči Asja pa indeks z visokimi
ocenami polni na Ekonom-
sko-poslovni fakulteti v Mari-
boru.
Foto: GREGOR KATlČ,
Tenis v plavutkah
Golf je tudi pri nas postal
najbolj snobovski šport, za
poletne počitnice so najbolj
v modi križarjenja po Jadra-
nu, toda večina se še vedno
navdušuje za tenis. Pomem-
bne zmage se naznanjajo ce-
lo s faxi (v službo, kajpak),
sklepajo se tudi najbolj ne-
mogoče stave.
Svetovni smučarski prvaki-
nji Pernilli Wiberg je pred leti
smuči pripravljal Robert Kar-
latec (na sliki) iz Laškega, ki
ima zadnja leta v središču Ce-
lja športno trgovino Rossi. Že
lansko poletje je teniški dvo-
boj na najvišji ravni napove-
dal nekdanjemu košarkarske-
mu reprezentantu in zdaj go-
stincu Zoranu Golcu. Pome-
rila bi se točno opoldne, Kar-
latec pa je (bil) tako prepri-
čan v zmago, da je bil pri-
pravljen zaigrati s potapljaš-
ko masko, dihalko in celo pla-
vutkami.
grafit tedna
Sončni grič v Velenju, kjer sta se srečavala pokojna Dalibor in Petra.
izjava
tedna
»Vse cevi za Fmnkolov^
gredo po moji zemlji. 0\
cev raznese, meni štalo^
odnese. Ljudje, idealne
pravice ni in je nikoli
ne bo!«
Peter Vrisk, predsednil
sveta občine Vojnik.
Alcobaca s cerkvijo, v kateri so se tnorali portugalski plemiči sredi 14. stoletja prikloniti mrtvi kraljici.
Kraljica po smrti
Tragična zgodba iz portugalskega samostana v Alcobaci
Portugalska je zavita v čudovite, razno-
Tstne folklorne kostume in melodije senti-
ttentalnega fada, ki oživijo v nedeljskih
'opoldnevih na trgih srednjeveških mestec.
Vsepovsod lahko obiskovalci občudujejo
nogočne priče preteklosti, za zidovi katerih
o se nemalokrat stkale številne zgodbe.
Samostan tisočerih olcen
Nekaj deset kilometrov severozahodno od
•izbone se je sredi razpotegnjene planote ohrani-
^ eno najstarejših portugalskih mest, Mafra.
'lestece je bilo nekdaj priljubljeno tako pri
'fipadnikih dvora kot tudi med cerkvenimi
'ostojanstveniki in takratno aristokratsko elito.
^3jsijajnejša zgradba v Mafri je velikanski samo-
ten. Prek dvesto metrov dolgo pročelje za debe-
li zidovi skriva kar za 40.000 m2 prostorov, ki
se ponašajo z okoli 4500 okni in vrati! Samostan
je začel graditi kralj Joao V. v zahvalo za rojstvo
prestolonaslednika. Kralj si je sklenil privoščiti
izredno razkošno gradnjo, kar mu je omogočalo
bogastvo, ki je prihajalo iz kolonije v Braziliji. Z
deli pod nadzorstvom cenjenega arhitekta Johan-
na Friedricha Ludwiga so začeli leta 1717, gigant-
ska palača pa je bila kljub bogatemu kralju
končana šele dobrih dvajset let pozneje.
Baročni samostan kaže vplive nemške in
italijanske arhitekture, saj je Ludvvig študiral v
Rimu. Kremno obarvano pročelje se razprosti-
ra ob glavni ulici malega mesta, tako da samo-
stana nikakor ni mogoče spregledati. Za glav-
nim pročeljem se skrivajo razkošno opremlje-
ni kraljevi prostori, najimpresivnejša soba v
samostanu pa je zagotovo velika knjižnica.
Dolga je kar 65 metrov!
Čeprav v Mafri ni veliko hotelov, se vsaj na
nekajurni obisk pripeljejo številni turisti na poti
med raznohkimi znamenitostmi tega dela por-
tugalske obale. Mnogi zaidejo sem tudi zaradi
preprog, ročno vezenega platna in keramike.
Alcobaca
Ena izmed bolj mračnih zgodb je povezana s
samostanom v prijetnem kraju Alcobaca, ki leži
nedaleč od Batalhe, mesteca med univerzitetno
Coimbro in prestolnico Lizbono, znanim po
gotskem samostanu. Tudi Alcobaca je znana po
enem največjih portugalskih samostanov, ki je
povezan s tragično zgodbo iz sredine 14. stolet-
ja. Bodoči portugalski kralj, princ Pedro, je
ljubimkal z Galicijko Ines de Castro. Ljubezen-
ski zvezi pa kralj Alfonso ni bil naklonjen in
princ se je moral zaradi političnih interesov
poročiti z drugo. Kmalu po ženini smrti je Pedro
spet zaživel skupaj z Ines. Zaljubljenca sta imela
več otrok, princ pa je zavračal vsakršno misel na
poroko s katerokoli drugo kot z Ines. Med
njegovo odsotnostjo pa je kralj s pomočniki ubil
nesojeno nevesto in zločinu so sledili meseci
krvavih obračunov. Po očetovi smrti je prestol
nasledil Pedro, ki je kmalu zatem obračunal
tudi s preostalimi morilci ljubljene Ines. Smrti
matere svojih otrok nikoli ni mogel preboleti in
tako jo je proglasil za svojo zakonito ženo.
Njeno truplo je posadil na prestol v samostanski
cerkvi v Alcobaci in prisilil takratne portugal-
ske plemiče, da so ji izkazali spoštovanje s
poljubljanjem roke. Šele potem ji je posvetil
razkošen pogreb in Ines je postala znana kot
kraljica, ki je zasedla prestol šele po svoji smrti.,
Ines de Castro in kralj Pedro I. sta skupaj
našla mir v zavetju velikega cistercijanskega
samostana Svete Marije,ki so ga zgradili 1178.
Na čudovitih kamnitih grobnicah sta izklesana
kipa nesojenih zakoncev, katerih obraza sta
obrnjena drug proti drugemu.
' IGOR FABJAN
34
REPORTAŽA
Med dvema državama
V južno Dalmacijo, nekdanji turistični raj se le počasi vračajo turisti - Neumske dileme
Južna Dalmacija s svojim
zaledjem je bila nekoč raj turi-
stičnih navdušencev in tistih,
ki so živeli na njihov račun.
Dandanes je malce drugače,
čeprav enih in drugih ne
manjka. Je pa res, da je večji
del sprejemanja videnega, sli-
šanega in doživetega odvisen
od namena, s katerim potujete
v predele, ki so se še ne tako
dolgo tega tresli od detonacij
in pod vojaškimi škornji ene,
druge ali tretje strani.
Že nekaj časa je stara pot v
smeri Splita in južneje prevoz-
na povsem normalno. Kdor se
je v času vojne pogosto zanimal
za dogajanja na teh območjih,
se mu ob pogledu na hiše, po-
dobne površini Marsa, film kar
hitro zavrti nazaj. Slika vojne
popotnika spremlja od Karlovca
navzdol. Že izhod iz mesta na
južni strani bi brez težav pri-
merjali z opisovanjem pokrajin
v Remarqueovih romanih - v
posodobljeni verziji pa je zgo-
dovinsko dejstvo drugačno. Če
bi v tistih letih padel še Karlo-
vac, bi se jugoslovanska arma-
da do hrvaške prestolnice pri-
peljala na večerno zabavo. Tako
pa so se srbski oklepniki bojda
zaustavili na račun prevare, ko
so iim, Hrvati na most postavili
jugoslovansko zastavo, ki je ni-
so hoteli prevoziti. Slabo orga-
nizirana hrvaška vojska je pri-
dobila čas za organizacijo
obrambe, kasneje pa so projek-
tih leteli v obratno smer.
Pot nato pripelje v dobro zna-
ne PHtvice in njihova jezera, ki
so s svojimi penzionskimi
zmogljivostmi služila kot ope-
rativni štab za ta del operacij
agresorjev. Človek si mora vzeti
čas za ogled teh naravnih lepot,
ki svojim novim (in starim) last-
nikom zaenkrat ne dajejo priča-
kovanega učinka. »Lani je bilo
tukaj še vse polno min in turiste
smo nenehno opozarjali na ne-
varnosti. Zdaj je v redu,« pove
uslužbenec, ki ga bolj kot delo
zanimajo napovedi bližnjih no-
gometnih derbijev.
Mesto duhov
Knin, epicenter jugo-potre-
sa in nekdanja prestolnica
uporne republike Srbske Kra-
jine, je danes mesto duhov.
Na prste bi lahko prešteli lju-
di na ulici. Več pozornosti
zbudijo grafiti. Tisti v cirilici
so prebarvani, iz smeri pro-
dora hrvaške vojske med ope-
racijo »Nevihta« pa jih najdeš
več kot v kateremkoli rume-
nem tisku. »Slobo, kud si
po'šo?«, »Martiču, nemoj tako
brzo« ipd. Knina ni nihče po-
rušil, niti resneje poškodoval.
Vojna se je tukaj zgodila mi-
mogrede.
Do cilja v Neumu ni več
daleč, Avnojevske meje pa
narekujejo dvakratno preč-
kanje hrvaško-bosanskih
mejnih prehodov. Zamude v
tem delu niso nobena red-
kost in tako je tudi z našo
odpravo, ki se na meji znajde
že v trdi temi. Težav ni, Mari-
ja Medjugorska"* na vetro-
branskem steklu opravi svo-
je. Nočna vožnja skozi nek-
danjo Herceg-Bosno je nepri-
jetna že zaradi dejstva, da si
v Bosni. Prvo naselje, na ka-
terega naletimo, spominja na
baščaršijski vrvež. Lokali so
nabito polni, ljudje se vrtijo
v kolu, prostega mesta ne
najdeš. »Tile pa znajo živeti.
Pa kaj niso imeli vojne?« gla-
sno razmišlja sopotnica. Sko-
raj identična slika je v na-
slednjih zaselkih, skozi kate-
re se pripeljemo spet na me-
jo. Bosanskih policistov ali
carinikov ni videti, Hrvati pa
pojasnijo, da so večji del
mednarodnih prehodov
spremenili v maloobmejne,
zatorej bomo morali poiskati
drugega. Nastanejo preglavi-
ce in izhod iz Bosne se zdi
kot zakleti labirint. Ko ga
najdemo, postopek mine
brez radovednih pogledov
obmejnih organov. Spet smo
na Hrvaškem in popotnik
podzavestno lažje diha. Toda
kot bi trenil, se znova znaj-
demo v Bosni. V Neum, se-
stavni del BIH, vendar v vseh
pogledih hrvaško obarvan,
prispemo z zahodne smeri in
v smislu prostocarinske cone
ni nobenih označb. Osebje
hotela nas kljub peturni za-
mudi sprejme prisrčno in s
toplo večerjo. Smo prvi letoš-
nji gostje.
Med Hrvaško in
Bosno
Naslednji dan ob svitu po-
stane marsikaj bolj jasno. Me-
stece z okoli 6 tisoč prebivalci
leži v skali. Domala vsako ok-
no zre proti morju. Vzhodna
pročelja zgradb so mnogo
bolj poškodovana od zahod-
nih. »Ja, seveda, Srbi so udar-
jali z vzhoda,« izvem ob prvi
jutranji kavi v spodnjem delu
mesteca. Hotel desno od nas
ima ogromno luknjo v sredi-
ni, vendar še stoji. »To je leta
1992 napravilo letalo, ki je
napadalo Dubrovnik, na nas
pa odvrglo raketo zemlja-
zrak. Vsa stekla v mestu so
popokala. Vse skupaj jim ni
dosti pomagalo. V Neum niso
nikoli stopili!« ponosno pove
mlajši domačin, ki je tako kot
večina ostalih še lani nosil
vojaško uniformo. Od vseh
hotelov je odprt le tisti, v
katerem smo nastanjeni.
Glavno prevozno sredstvo v
mestu je mercedes, glavna te-
ma pogovorov pa boljši jutri.
Uradno plačilno sredstvo sta
hrvaška kuna in nemška mar-
ka. Stvari lahko kupiš zelo
poceni. »Davke plačujemo v
Zagreb. Res je, da smo v Bo-
sni, vendar mi Alije ne ome-
njaj. Tudžman je veliko nare-
dil za nas in v marsičem smo
odvisni od njega. Navsezad-
nje pa se hrvaška zgodovina
piše že 900 let in šele zdaj
imamo svojo državo. Kakšna
Bosna neki, lepo te prosim,«
napol v jezi doda drugi sogo-
vornik.
Hrvaški vpliv v 9-kilometr-
skem pasu, ki služi za bosan-
ski izhod na morje, je viden
vsepovsod. Celo mularija si v
modnem trendu oblači majice
s šahovnico. Nacionalne meje
so mnogo bolj jasne od držav-
nih. Prebivalstvo tega dela
vključno z zaledjem se je prav-
zaprav okoristilo z ugodnost-
mi BiH ter hrvaške jurisdikci-
je. Status quo ustreza vsem,
razmere pa narekujejo, da
vselej ne bo tako. Hotelski re-
ceptor Boško se ponudi za vo-
diča.
Do Dubrovnika,
Korcule in nazaj
Pot v Cavtat traja uro in pol.
Mejni prehod s Hrvaško je le
nekaj sto metrov od hotela,
označujejo pa ga slabo vzdr-
ževan bivalni kontejner, ne-
kaj zastav s kronami ter zdol-
gočasen in neurejen policist.
»Vidiš, Janez, četniki so se
pripeljali do tega kamna. Mo-
ral bi videti, kako so med
»Nevihto« potem bežali. Kaj
takega! Vsa motorizirana bri-
gada se je spremenila v peho-
to, motorjev svojih vozil
sploh niso utegnili zagnati. V
Medjugorju so enako podku-
rili turkonj. Vidiš tisti,hrib.
tam je pred tremi leti padel
moj brat.«
Cavtžt: je na las podoben
večini južnodalmatinskih
mest. Hrepeni po turistih,
sledovi vojne na vsakem ko-
raku, življenje teče počasi.
Lučaj stran leži Črna Gora,
toda mejni prehod je zaprt.
Črnogorci bi storili vse, da bi
bilo drugače. Tudi oni so v
podobnem položaju. Opu-
stim misel na Črno Goro in
skozi nekdaj okupirano ob-
močje se odpravimo do Du-
brovnika.
Stradun je že davno pozabil
čase, ko so po njem mrgoleli
turisti vseh dežel. Namesto
njih se drenjajo agenti vseh
možnih gostinskih lokalov z
lističi v rokah. Med okusno
ribjo pojedino izvem vse o.
ugodnih državnih obnovitve-
nih kreditih, nizkih plačah do
zgornje meje 500 mark in Če-
hih, ki omogočajo vsaj mini-
mum zaslužka. Okolica dal-
matinskega bisera je spreme-
njena v gradbišče.
Skozi polotok Prevlako, v
vojaškem smislu nekakšno
nadzorno točko tega dela, se
pripeljemo do pristanišča,
od koder je do Korčule kak-
šnih 15 minut vožnje z bar-
ko. Staro mestece z dušo je
vodovod dobilo šele pred 14
leti. Še dan^s pa se potomci
Benečanov z Italijani prepi-
rajo, čigav je svetovni popot-
nik Marko Polo. Ob njegovi
domnevni rojstni hiši stoji
spominska plošča, veliko
družin na Korčuli nosi prii-
mek De Polo.
Iz tisti dan deževne in ve-
trovne Korčule nas pot zanese
še v Hercegovino. Mostar bo
še dolgo sporen in temu pri-
merno neobnovljen. HrvaJ
del je še nekako znosen, m
slimanski pa nevzdržen. Bj
kanski Libanon je še vedi
dokaj na gosto posejan z v
jaščino vseh možnih unifor
in rodov.
Večerni Neum
Neumska morska idila
vendarle mnogo prijaznej
od hercegovskega kamenj
Čeprav natakarji v mestni
lokalih nimajo navade vrača
drobiža - še najraje se znebij
kovancev za 50 pfeningov -
večerni obhod več kot prij
ten. Željko in Dražen sta v
terpolska trenerja, ki ju b(
kot povečanje njunih plač,-
dosegata    zavidljivih    5(
mark, zanima vse v zvezi
Slovenijo. »Saj res, za kat«
klub zdaj igra Džoni Nova
Ste res odpustili Poklepoi
ča? Union Olimpija je sti
šna! Poznaš tistega jadralci
Kopru? Ali Lačni Franc
nastopa? Najraje sem posl
šal Pankrte! Kaj zdaj poči
Janša?« Besede kar lijejc
Nekako zadovoljna z mojii
pojasnili se po uri in pol ui!
rita. »Eh, saj vidiš, kako s
najini  vaterpolisti   mučiji
Lani smo prišli v drugo h
vaško ligo. Če bi igrali v bo
sanskem prvenstvu, bi v koit
kurenci štirih klubov zagot^i
vo bili prvaki. Ampak brel
veze, saj denarja za evropsfcf
tekmovanja nimamo, sie
pa - koga sploh zanima bt
sanska liga? In na koncu koft
cev - mi smo Hrvati!« so bik
besede, ki zrcalijo realnos
življenja v mestu in v bosan
skem delu Dalmacije vkljui
no z zaledjem.
PRIMOŽ ŠKER:
Letalska raketa je zadela hotel na obali.
V večjem delu Mostarja je nemogoče bivati.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
35
Moda v znamenju leva
Je tudi stil oblačenja zapisan v zvezdah?
rj^ev. Kralj živali. Običajno
Ijebuja beseda lev več aso-
j3cij: moč, avtoriteto, spo-
pvanje, savansko pokrajino
eksotično vegetacijo, udob-
E, levjo grivo - v osemdese-
iji letih nadvse modno pri-
gsko... No, pa še recite, da se
jeherna reč na tem svetu
^azadnje ne zavrtinči tudi
ilcrog mode, tega največjega
n v človeškem življenju vse-
ej prisotnega fenomena.
Da ne bo pomote - zgoraj
inienjene pričeske ta hip se-
veda niso niti malo v modi,
tudi kakšna stilizirana podoba
živalskega poglavarja se ni v
zadnjem času sprehodila po
eni izmed svetovnih modnih
stez (pa nas pravzaprav sploh
ne bi presenetilo, glede na do-
mislice modnih ustvarjalcev,
ki dajejo včasih vtis, kot bi bili
prismuknjeni vse tja do strže-
na).
Gre za tole: pogled na as-
trološki koledar kaže, da se
svet trenutno vrti pod vlada-
vino leva, enega izmed naj-
bolj »močnih« nebesnih zna-
menj. In naključje: letošnje
poletje je v samem modnem
vrhu cela kopica trendov,
značilnih za večino tistih, ki
s (m) o po horoskopu levi. Ali
levinje.
Vas zanimajo najbolj udar-
ne ugotovitve? Seveda jih lah-
ko s poljubnim odmerkom
lahkotnega humorja, ki sodi k
počitniškim razmišljanjem,
sprejmete na znanje tudi, če
niste rojeni pod tem zname-
njem.
Torej, prva levova lastnost
je - nesporna ljubezen do
razkošja, blišča. V zbirko
vseh teh pritiklin pa vseka-
kor sodi tudi - nakit. Zlato je
levova kovina. Rumeno, belo
ali rdeče, aU - še najbolje -
vse tri barve skupaf. Tako
zapoveduje tudi letošnja mo-
da nakita.
Tribarvni žlahtni
obročki in lasno
okrasje
Tribarvno zlato torej osno-
va za prstan, oplemeniten z
dragulji. Briljant ali temnor-
deči, bleščeči rubin, ki spo-
minja na barvo zahajajočega
sonca, bosta kot na dušo pisa-
na pravi levinji. Da pa se bo
nakit imenitno dopolnjeval z
vašo - ne levjo grivo, temveč
elegantno pričesko, si z barv-
nimi laki (če premorete pre-
malo drznosti za obstojno
barvo) ustvarite enako tri-
barvno kombinacijo. Letos je
namreč znova nadvse v mod-
nih čislih.
Ko smo že pri večbarvnih
laseh oziroma pramenih - ali
ste vedeli, da večbarvni lasje
sploh niso kakšna revolucio-
narna novost? Prva »prame-
narka« je namreč znana že iz
začetka devetnajstega stoletja.
Ime ji je bilo Marlene Huther-
lin, živela je v Nemčiji in bila
je lastnica kozmetične trgovi-
ne. Da je svojim odjemalkam
pokazala, kakšne nianse barv
za lase ima naprodaj, si je kar
sama prebarvala lase v različ-
ne barve. Koliko posnemovalk
je imela, pa zgodovina ne be-
leži...
Lev je ognjeno znamenje, ki
mu vlada sonce. Zato naj bi se
levi najraje oblačili v tople,
zlato rumene barve sonca.
Prav takšne, kot so letošnje
poletje najbolj »in«.
Pa še nekaj - lev je od sile
ustvarjalno znamenje. V astro-
loškem priročniku piše, da se
lahko navdušuje za slikarstvo,
visoko modo, pogosto pa tudi
sam šiva ali ustvarja nakit in
modne dodatke. Ustvarite si
torej v prostem počitniškem
popoldnevu kakšen svoj, »lev-
ji« modni dodatek...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
^odni hit: tribarvno zlato na prstu in tribarvno lasno okrasje.
Sončnično rumena je »levova« barva. Ker pa so levinje silno
ustvarjalna in individualna bitja, si lahko na sandale izveze-
te cvetove sončnic. Nobena ne bo imela takšnih!
Veter v krilu
Le kdo bi lahko pozabil
legendarni, z naivno erotič-
nim nabojem prepojen film-
ski prizor, ko Marlyn Mo-
nroe stoji nad prezračevalni-
kom podzemne železnice,
veter pa ji nagajivo dvigne
široko plisirano krilo...
No, modi zadnja leta očitno
ni bilo kaj dosti mar za obujanje
tovrstnih spominov, saj se je v
oprijeta krila vseh dolžin lahko
ujelo marsikaj, le veter ne...
Z letošnjo poletno sezono
pa so na modnem prizorišču
zapihale čisto druge sapice -
in kot kaže, nameravajo pih-
ljati tudi v jesensko-zimska
modna vzdušja.
Modni kreatorji kot so deni-
mo Jean Paul Gaultier, Oscar
de la Renta, Helmut Lang, Cal-
vin Klein, Isaak Mizrahi, Vi-
vienne Westwood, Marc Ja-
cobs... in še mnogi drugi so v
svoje nove kolekcije že uvrstili
(pre) dolgo pogrešana široka
krila. Lahko so zelo enostav-
na, široko plisirana, ki se mla-
dostno ustavijo nad koleni,
komaj pokrijejo koleno, ali se
spustijo vse tja do gležnjev.
To so nadvse prijazna in ne-
zahtevna oblačila, h katerim
se nosijo tanke bombažne
majčke, kratka svilena bluzi-
ca, mini top ali oprijeta vetrov-
ka iz techno materiala za bolj
športne verzije širokih kril.
Zanimiva so mladostna krila
iz materialov z že vtkanimi
ozkimi pliseji, dodatno nabra-
na v pasu in prosojna ali pa
enostavna, večplastna. Neka-
tera najnovejša široka krila so
na sprednjem delu rahlo na-
brana, zadaj pa imajo bogato
naložene gube, ki poskrbijo za
balonast videz.
Večerne izpeljanke so na
svileni osnovi, kombinirane s
tilom in spodnjim krilom, ki je
daljše od zgornjega. Nekatere
linije koketirajo s tradicional-
no Mehiko, druge s tempera-
mentno Španijo. Vendar s tem
zgodbe o tem najbolj priljub-
ljenem ženskem oblačilu še ni
konec. Nadaljevala se bo, kot
rečeno v jesenskih mesecih.
Zato, če vas mika - zajemite že
zdaj veter v svoje krilo - in se
dvignite z njim v modne viša-
ve!
36
GLASBA
Ženski glasovi 98
v soboto, 8. avgusta, bo v
Avditoriju v Portorožu
pop&rock&jazz koncert Žen-
ski glasovi 98, Na koncertu
bodo nastopile Tinkara Ko-
vač, Tanja Ribič, Lara Baru-
ca, Aleksandra Čermelj, Eva
Brajkovič in Mojca Maljavac.
Tinkara Kovač (na sliki),
katere glas publika in strokovr
na javnost ocenjujeta samo v
presežnikih, je letos dobila
kar nekaj Zlatih petelinov, naj-
višjih priznanj na slovenski
glasbeni sceni. Dva je prejela
kot članica eksperimentalne
glasbene skupine Terra Mysti-
ca, enega kot debitantka leta
in enega za naj pevko v minu-
lem letu. Je tudi z;magovall<;a
Nove scene Melodij morja in
sonca 97. Konec lanskega leta
je izdala svoj prvi CD z naslo-
vom Ne odhaja poletje. Letos
je Tinkara osvojila tretje me-
sto na tekmovanju za Sloven-
sko popevko leta. Kot učitelji-
ca flavte nadaljuje študij, na
glasbenem konzervatoriju
Giuseppe Tartini v Trstu.
Tanja Ribič je uveljavljena
slovenska gledališka, filmska
in televizijska igralka. Njena
ljubezen od malih nog je tudi
petje. Največji uspeh na tem
področju je dosegla minulo le-
to z zmago na slovenskem tek-
movanju za Eurosong. Junija je
izdala svoj prvi CD z naslovom
Ko vse utihne. Pesmi razhčnih
priznanih avtorjev so s Tanji-
nim značilnim nežnim glasom
in nastopom osvojile tudi naj-
bolj zahtevne ljubitelje glasbe.
Lara Baruca je letošnja ma-
turantka Gimnazije Koper, vo-
diteljica mladinske oddaje na
TV Koper, pa glasbene oddaje
na radiu Capris, uspešna ude-
leženka debatnih tekmovanj,
ilustratorka, predvsem pa pev-
ka. Videli smo jo tudi na letoš-
nji Novi sceni Melodij morja
in sonca. Po dveh tretjih me-
stih na festivalu MMS Mladi je
s pesmijo Hudič izgublja moč
osvojila prvo nagrado strokov-
ne žirije leta 95. Strokovna
žirija jo je s prvim mestom
nagradila tudi na festivalu
Kraška popevka 95. Vse bolj
rockerske vode so botrovale
ustanovitvi glasbene skupine
Tabula rasa. Leta 96 se je po-
rodila ideja o albumu. Vseh 12
besedil za pesmi na CD-ju je
napisala sama in konec minu-
lega leta začela z nastopanjem
z novo skupino In bend.
Aleksandra Čermelj ima
kljub mladosti že cel kup glas-
benih zmag. Začelo se je z zma-
go na Karaokah, nadaljevalo s
petjem v zboru, kjer je večkrat
nastopala kot solistka, lani in
letos pa zmagala na najstniš-
kem MMS-u. Zmagovalna pe-
sem letošnjega leta Se mi ne da
je ravno nasprotna Aleksandri-
nemu značaju. Pridna in nadar-
jena pevka z globokim glasom
je letos končala nižjo glasbeno
šolo. Kot se za zmagovalko spo-
dobi, je na zaključnem izpitu za
violino dobila petico. Poln in
izoblikovan glas že zdaj kaže
vrhunsko pevko.
Eva Brajkovič je glasbeno
življenje posvetila petju in igra-
nju klavirja. Njeno glasbeno
delovanje je že nekaj let tesno
povezano s skupino E-MET.
Avtorske pesmi skupine poje
Eva večinoma v angleškem je-
ziku, zapoje pa tudi v italijanš-
čini, ruščini in slovenščini. Be-
sedila so filozofsko obarvana,
glasba pa je za slovensko sceno
edinstvena zvrst ročka s kore-
ninami v new wave glasbi s
konca sedemdesetih in začetka
osemdesetih.
Mojca Maljavac je v svet jazz
glasbe vstopila najprej kot flav-
tistka. Po delu v VB. Jazz Orc-
hestra je začela jazz standarde
tudi prepevati. Kot flavtistka in
pevka je sodelovala v skupinah
Froma viva jazz quartet in Ach-
me jazz. Sodelovala je tudi v
projektu »Brez imena, brez za-
četka, b*ez namena«, ki temelji
na uglasbeni poeziji obalnih
pesnic. V zadnjem času pri-
pravlja nov projekt »Istrske što-
rije«, kjer se glasba Istre zrcah
skozi jazz. Poleg klasične glas-,
bene izobrazbe (flavta in solo
petje) se-fe^Iojca izobraf^aM
na več "glasbenih seminarjih,
trenutno pa v tujini izpopol-
njuje znanje improvizacije.
Njen glas, način petja in izvir-
na glasba so poživitev sloven-
ske glasbene scene.
SIMONA BRGLEZ
Faraoni so na ladji predstavili svojo novo skladbo.
Rad bi bil drugačen, a ne gre
Faraoni se letos za ude-
ležbo v tekmovalnem delu
Melodij morja sonca niso
odločili, čeprav so otvorili
pop večer z lanskoletno
zmagovalno skladbo Kar je
res, je res. So pa že tradicio-
nalno pripravili srečanje s
svojimi prijatelji, poznaval-
ci glasbe skupine Faraoni, s
predstavniki medijev in
sponzorji.
Vodja skupine Nelfi De-
panghef preživi med letom
zelo malo dni na morju. Prva
priložnost za kopanje - in ver-
jetno zadnja - je bil letos prav
izlet z ladjico Jež. Na prvem
vabilu, ki so ga pošiljaU, je
bilo napisano-^* da so kravate
prepovedane "m prav zato se
je Nelfi letos pojavil s kravato,
ki je sicer ne zaveže več kot
dvakrat na leto. Priložnost za
kopanje so izkoristili vsi Fa-
raoni in po svojem skoku z
ladjice krstili Še druge udele-
žence in med drugim tu
nazdravili kar v morju. Hrai
in pijače ni zmanjkalo, (
ribjih specialitetah je bilo p
skrbljeno tudi za klasiči
gurmane in tudi refoška
manjkalo.
Nelfi je letošnje srečan
ocenil: »Bilo je zelo zanimiv
pestro in ob tej priložnoi
smo tudi predstavili noi
skladbo skupine Faraoni z n
slovom Drugačen. Skladbo
napisal Enzo, tekst pa Mi
Čermak. Refren pove vse: >R
bi bil drugačen, a ne gre, r
bi znal živeti to, kar je.< Fara
ni živimo to, kar je, radi bi b
tudi drugačni, ampak smo ta
šni, kakršni smo,« pravi
Slavko, Nelfi, Enzo, Ferdi
Pierro.
Novo ploščo in kaseto naj
Faraoni izdali že letos, nek
decembra, nekaj skladb je
pripravljenih, nekatere m'
njimi smo na ladjici tudi
slišali.
SIMONA BRGLE
Pevec Slavko Ivančič seje najprej zmočil od zunaj, potem p
še od znotraj.
Umetnik, ki je bil nekoč princ
Prince razočaral s svojim najnovejšim albumom »New Power Soul«
Ko se je zdaj že štiridesetlet-
ni Roger Nelson alias Prince
(rojen 7. junija 1958) v prvi
polovici devetdesetih, po dol-
goletnem in medijsko izredno
eksponiranem sporu rešil ve-
rig, s katerimi ga je že konec
sedemdesetih vklenil in zasuž-
njil diskografski velikan War-
ner Bros., je večina fanov od
njega pričakovala še boljše
glasbene izdelke. Prince je
zadnjih nekaj let ob vsaki pri-
ložnosti zatrdil, da Wamer
Bros. zavira njegovo kreativ-
nost in noče objavljati njegovih
najboljših kreacij, višek pa je
spor med njim in založbo dose-
gel leta 1995, ko se je Prince na
podelitvi nagrad Brit Avvards
na odru pojavil z napisom Sla-
ve (suženj) na licu.
Kmalu zatem je Prince na
hitro izpolnil vse pogodbene
obveznosti do založbe War-
ner. Bros, ki ga je z veseljem
spustila s svojih vajeti. Prince
je svoje glasbene izdelke, ob-
javljene pod okriljem lastne
založbe Nevf Povver Genera-
tion Recods, prepustil v distri-
bucijo založniškemu gigantu
EMI, ki pa nima nikakršnega
vpliva na to, kdaj in kaj bo
najbogatejši ameriški suženj
objavljal. Osvobojeni Prince je
lani in predlani ob nekaj novih
skladbah objavil tudi cel kup
svojih starejših stvaritev iz
glasbenega arzenala, ki baje
obsega več kot 500 še neobjav-
Ijeoih skladb, pred nedavnim
pa je izšel tudi njegov nov
studijski projekt, kompaktna
plošča »New Povver Soul«.
Tudi ta je v celoti avtorsko
delo njenega veličanstva, ki pa
je tako kot njegova dva pred-
hodna megalomanska projek-
ta, trojni album »Emancipa-
tion« in dvojni »Crystal Bali«,
navdušil le njegove najbolj go-
reče oboževalce. Njegova vr-
nitev h koreninam, diskoidne-
mu funku torej, je le še bleda
senca njegovih največjih del iz
sredine osemdesetih (»Purple
Rain«, 1984 in »Sign O' Ti-
mes«, 1987 ) in prve polovice
devetdesetih (»Diamonds And
Pearls«, 1991 in »Symbol«,
1992). Na trenutke že kar ogu-
ljene funk poskočnice in joka-
ve seksistične balade so sicer
spet zapakirane v brezhibno
produkcijo in okrašene z
izredno bogatimi aranžmaji,
ne prinašajo pa nič takšnega,
kar nismo slišali že pred dav-
nimi leti na njegovih zgoščen-
kah ali pa vinilkah praočeta
funka Georgea Clintona. Nek-
daj redni obiskovalec vrhov
lestvic na obeh straneh velike
luže se je tokrat moral zadovo-
ljiti le z uvrstitvijo v spodnjo
polovico lestvic, na teh zanj
prav sramotnih pozicijah pa
se je nekaj tednov zadrževal
tudi prvi single, na katerega je
škrlatni princ uvrstil kar se-
dem minut dolgo balado »The
One«.
mM^^-^^   STANE ŠPEGEL
PETICA
GUSBA
37
glasbeni ex-press
Bostonski megazvezdniki AEROSMTTH so morali zaradi
peklin, ki si jih je nerodni bobnar Joey Kramer »prislužil«
led požarom na neki bencinski črpalki, odpovedati prvih
inajst koncertov izmed petdesetih, ki naj bi jih odigrah na
Etošnji turneji po ZDA. Ta bi se morala začeti že v začetku
)Oinladi, vendar pa so jo morali zaradi poškodbe kolena
tfvca Stevena Tylerja preložiti.
po triumfu, ki so ga
iEASTIE BOYS konec junija
svojim najnovejšim albu-
lom »Hello Nasty« zabeleži-
V Evropi, so sredi prejšnje-
b meseca zavzeli še ameriš-
lestvice. V prvem tednu
b izidu so prodali neverjet-
th 682.000 kopij tega odlič-
nega glasbenega izdelka, ki
t kar za 200.000 izvodov
presegel naklado letošnjega
Bjhitreje prodajanega LP-ja
Da Last Done« raperja Ma-
ter P-ja.
Sredi novembra bo izšel
kompilacijski album »Garage
Days« težkometalnih prva-
kov METALLICA. Nanj bodo
Lars Urlich, James Hetfield,
Kirk Hammett in Jason New-
sted uvrstili nekaj do sedaj še
neobjavljenih posnetkov iz
prve polovice osemdesetih,
nekaj priredb skladb drugih
avtorjev (Killing Joke, Holo-
caust, Diamond Heads...) in
nekaj skladb, ki so bile v za-
četku njihove kariere uvršče-
ne na B-strani single plošč.
Kultna britanska elektro-
pop zasedbi DEPECHE MODE
v okolici New Yorka snema
video spot za skladbo »Only
When 1 Lose Myself«, ki bo na
single formatu v kratkem na-
javila skorajšnji izid retros-
pektivnega albuma »The Sin-
gles 86-98«. Vzporedno z izi-
dom albuma bodo Depeche
Mode v okviru krajše svetov-
ne turneje odigrali tudi nekaj
koncertov v ZDA.
Odlične prodajne rezultate
pred nedavnim objavljene
zbirke največjih uspešnic
»Atomic - The Very Best
Of...«-skupine BLONDIE je
četverica originalnih članov
(Debbie Harry, Chris Stein,
element Burke, James De-
stri) te najpopularnejše ame-
riške pop zasedbe iz konca
sedemdesetih in začetka
osemdesetih nameravala
nadgraditi s ponovno obudi-
tvijo tega leta 1982 razpadle-
ga benda. Blondie naj bi v
kratkem objavili nov studij-
ski album »No Exit« in ga
tudi promovirali na svetovni
turneji. Zaradi tožbe, težke
kar milijon dolarjev, ki sta jo
nekdanja člana benda, kita-
rist Frank Infante in basist
Nigel Harrison, užaljena, ker
ju prej omenjena četverica ni
povabila k ponovni inkarna-
ciji skupine, vložila na new-
yorškem sodišču, pa je pri-
hodnost tega ex-mega benda
pod velikim vprašanjem.
Vse popularnejši tehno-
funker FATBOV SLIM - v na-
ših krajih znan le po odbiti
uspešnici »The Rockafeller
Skank«, v Britaniji pa že ne-
kaj let nadvse cenjen avtor in
remixer - je v svojem lastnem
studiu The House Of Love
posnel enajst odličnih krea-
cij, ki bodo kmalu obeloda-
njene na kompaktni plošči
»You've Come A Long Way,
Baby«.
Pariški občinski možje so
zaradi pritožb, ki jih sorod-
niki umrlih, pokopanih na
slavnem pariškem pokopa-
lišču Pere Lachaise, kjer po-
leg velikanov Oscarja Wil-
dea, Frederica Chopina in
Jean-Paula Sartrea počivajo
še mnogi drugi svetovno
znani umetniki in znanstve-
niki, vse od leta 1971 naslav-
ljajo nanje, odločili, da
umaknejo najbolj obiskan
grob. Gre seveda za zadnje
počivališče JIMA MORRI-
SONA, pevca legendarne
ročk zasedbe The Doors, ki
bo moral svoj »tihi dom« za-
pustiti 6. julija leta 2001, ko
mu poteče »najemna pogod-
ba«, sklenjena za trideset let
ob njegovi prezgodnji smrti
leta 1971.
Od danes, 6. avgusta, pa do
sobote, 8. avgusta, se bo v
Pulju dogajal že 6.
ART&MUSIC FESTIVAL, kjer
bodo poleg nekaterih najbolj-
ših hrvaških novo-rockerski
zasedb in nekaj znanih imen
s svetovne scene »garažnega
ročka«, nastopili tudi štirje
slovenski bendi - Central
Problem, Mafbo, Psycho-
Path in Pure-H.
Radio Študent in koncert-
na organizacija ŠKUC
ROPOT sta objavili imena
skupin, ki bodo letos 11.
septembra nastopili na festi-
valu NOVI ROČK. Izmed 69
prijavljenih na NR98 je žirija
izbrala skupine M.l.L.K.
(Ptuj), The Fihh (Ljubljana),
Very Expensive Porno Mo-
vie (Reka), Juhej in Vuhme-
piš (Ljubljana) in Rodolju-
bac (Tolmin). Na vzporedni
prireditvi ROČK OFF pa se
bodo letos prvič predstavili
bendi Happy Generated
People (Ljubljana), Pure H
(Ljubljana), Pižama (Kranj),
Silence (Ljubljana) in The
Stroj (Laško).
Novembra se bo na trgo-
vinskih policah znašel tudi
dvojni live album legendarne
hard ročk zasedbe BLACK
SABBATH. Ta je konec lan-
skega leta, prvič po dvajsetih
letih v originalni zasedbi
(Ozzy Osboume - na sliki,
Geezer Butler, Tommy lom-
mi. Bili Ward) v rodnem Bir-
minghamu posnela 16 svojih
najudarnejših tem, med kate-
rimi pa je seveda tudi heavy-
metalska himna »Paranoid«.
Poleg klasik bosta na album
»Black Sabbath Live« uvršče-
na še dva nova studijska po-
snetka, že napovedana turne-
ja pa je zaradi infarkta, ki je
spomladi presenetil Billa War-
da, prestavljena v bližnjo pri-
hodnost.
STANE ŠPEGEL
TOM WAITS, od alkoholnih hlapov omamljen ekscentrični
genij, bo svoj novi album, prvi po leta 1993 izdanem »The
Black Rider«, objavil pod okriljem založbe Epitaf, ki se je v
drugi polovici devetdesetih proslavila z glasbenimi izdelki
kvazi-punkerjev Offspring in Rancind. 49-letni poet, pevec in
pianist je že pripravil večino materiala, ki bo na LP-ju izšel v
začetku prihodnjega leta, poleg nekaterih njegovih starih
sodelavcev pa bo na njem mogoče slišati tudi člane kalifornij-
skih funk-punkerjev Primus.
Najpopularnejša jamajška pop reggae skupina INNER
CIRCLE bo čez slabih štirinajst dni svojo četrt stoletja dolgo
prisotnost na glasbeni sceni obeležila z albumom »Jamaika
me Crazy«, ki bo poleg uspešnice »Ob-La-Di, Ob-La-Da«
(priredbe trideset leta stare skladbe skupine The Beatles)
prinesel še slab ducat prijetnih poletnih poskočnic.
38
FILM - TELEVIZIJA
Kevin Costner kot poštar
V vlogi robinhoodovskega Poštarja, pa tudi režiserja in soproducenta tega filma se po treh letih spet kaže Kevin Costner
Piše se leto 2013. Svet je
opustošen, vsa velika mesta
so uničena, države so raz-
padle, infrastruktura in teh-
nološki dosežki 20. stoletja
ostajajo samo še bled spo-
min. Srečneži, ki so preživeli
vojne, bolezni, napade mrče-
sa, triletne zime in druge na-
ravne katastrofe, so se razpr-
šili po zaselkih in se zaprli v
primitivne vaške občine.
Vsak kos kruha in najosnov-
nejše življenjske potrebščine
so dragocenost. Težki časi so.
ljudje živijo v pomanjkanju in
svet ne bil še nikoli manj prija-
zen in nevarnejši.
Po zaselkih pustoši vojska
brutalnih holnistov, ki so se
poimenovali po svojem usta-
novitelju Holnu, vodi pa jo
tiranski general Bethlehem.
Holnisti so strah in trepet pre-
bivalstva. Ko ljudje zaslišijo
topot konjenice, vedo, da
Bethlehem spet prihaja po
običajni davek, med katerim
je običajno tudi nekaj močnih
in rasno čistih vaških fantov,
ki jih potem na silo priključi
svoji vojski. Upirati se mu ni-
Elitni morilci
Azijske bojne akcije v zakotnih ulicah ZDA
v Elitnih morilci so zdru-
žili moči prodorni ameriški
filmski ustvarjalec, karizma-
tični mednarodni zvezdnik,
ena najbolj vročih holly-
u^oodskih dam in lastnik pa-
tenta za stilizirane akcijske
spektakle. Skratka, elitni
morilci izpolnjujejo vse po-
goje za najnasilnejši in pred-
vsem dokaj eksploziven
filmski žanr - tak, ki azijski
način snemanja filmov in fi-
lozofijo le-te prenaša na zlo-
glasne ameriške ulice.
Učinkovita kombinacija An-
toina Fuquaja (režiser legen-
darnega glasbenega video
spota Coolia - Gangsta's Para-
dise, za kar je prejel nagrado
MTV), Chow Yun-Fata, vodil-
nega mednarodnega zvezdni-
ka in nadarjenega veterana, ki
je igral že v sedemdesetih fil-
mih, Mire Sorvino (dobitnica
Oskarja za nepozabni nastop v
Mogočni Afroditi Woodyja Al-
lena) ter izvršnega producen-
ta Johna Wooja, ki je režiral
dve veliki filmski uspešnici -
Zlomljeno puščico in Brez
obraza, prinaša na platna raz-
burljiv, izjemno zanimiv akcij-
ski triler Elitni morilci.
Zgodba se osredotoča na ki-
tajskega imigranta Johna Lee-
ja (Chovv Yun-Fat), ki je zara-
di svoje nasilne preteklosti že
skoraj povsem skrušen, a
hkrati ravno zato idealen mo-
rilec. V zameno za očetovo
življenje je prisiljen sprejeti
ponudbo mogočnega človeka
iz podzemlja, gospoda Weija.
Ta želi, da se Lee odkriža de-
tektiva Stana Zedkova (Mic-
hael Rooker). Naloga je za
Leeja tako nepojmljiva, da si
na glavo raje nakoplje Weijev
srd, kot da bi jo izpolnil. S
pomočjo ponarejevalke doku-
mentov Meg Coburn (Mira
Sorvino), ki zato, ker pomaga
Leeju, tudi sama postane tar-
ča, se tako prične Leejeva tek-
ma s časom, saj skuša na vse
načine prelisičiti Weijevo ubi-
jalsko vojsko. Obenem pa mo-
ra preprečiti še tragični umor,
ki se utegne zgoditi v njegovi
domovini...
MARUŠKA SEDLAR
ma nikakršnega smisla; kazen
za neposlušnost pa je v vsa-
kem primeru smrt.
Razmerje moči se dramatič-
no prevesi, ko se med zatira-
nim ljudstvom nepričakovano
pojavi nenavaden junak - nez-
nanec, ki se izdaja za pred-
stavnika nove vlade obnovlje-
nih Združenih držav Amerike.
Ta naj bi na novo organizirala
poštno službo in ga pooblasti-
la za poštarja v podjarmljenih
krajih. Poštar obupanim lju-
dem prinese novo upanje in
vero v boljšo prihodnost, s
tem pa tudi moč in pogum, da
se postavijo za svoje, že davno
pozabljene pravice in se upre-
jo okrutnemu Bethlehemu. Pi-
sma, ki jih Poštarju pomaga
raznašati vse več na novo ime-
novanih pismonoš, zlasti idea-
lističnih mladih fantov in de-
klet, postanejo simbol upanja
in nove povezave s kraji in
ljudmi, ki so bili nekoč del
njihovega življenja.
Človek, ki je postal kataliza-
tor upora proti zatiralski hol-
nistični vojski, niti v sanjah ni
vedel, kako usodne bodo po-
sledice njegovega ravnanja, ko
je ves premražen oblekel na-
pol preperelo poštarsko uni-
formo, ki jo je slučajno našel v
nekem zapuščenem avtu. Prej
je bil namreč samo lačen pote-
puh, ki ga je že velikokrat
rešila iznajdljivost. Včasih si
je prislužil svoj kos kruha ta-
ko, da je s svojo mulo uprizo-
ril kakšen po svoje prirejen
odlomek iz Shakespearovih
dram, tokrat pa ga lakota prisi-
lila, da je obupanim ljudem
natvezil zgodbo o prenovlje-
nih Združenih državah Ame-
rike.
Toda, ti ljudje so mu verjeli.
Povzdignili so ga v rešitelja in
ga začeli oboževati. Hoteli so,
da se vrnejo dobri stari časi.
Ko se Poštar zave, kako odgo-
vorno nalogo si je nehote na-
ložil, je prepozno. Že preveč
mladih življenj je bilo žrtvova-
nih za njegove ideje in skrajni
čas je za obračun...
Kevin Costner, režiser in
glavni igralec v Poštarju, je
leta 1990 zaslovel s filmom
Pleše z volkovi, ob uspešni-
cah kot so bili JFK, Robin
Hood: princ tatov. Polje sanj
ali Potopljeni svet pa smo ga
na slovenskih platnih nazad-
nje videli leta 1996 v komediji
z naslovom Na vse ali nič.
Steve Tisch, eden od produ-
centov filma Poštar, je dosegel
svoj največji uspeh z legendar-
rrn Forrestom Gumpom.
Scenarij za Poštarja, ki v teh
dneh prihaja v celjske kinema-
tografe, pa sta napisala Eric
Roth (scenarist Forresta Gum-
pa) ter Brian Helgeland (Teo-
rija zarote in L. A. zaupno).
MARUŠKA SEDLAR
kino
Union je zaradi prenove za-
prt.
Mali Union od 6. do 12. 8.
ob 18. uri epski spektakel Po-
štar.
Metropol od 6. do 9. 8. ob
18. uri komedija Skrivnostno
pleme, ob 20. in 22. uri pa
akcijski film Elitni morilci.
Od 10. do 12. 8. pa ob 18.30
akcijski film Elitni morilci in
ob 20.30 akcijski triler Dež za
ubijanje.
Poletni kino v Prothasije-
vem dvorcu od 6. do 9. 8. ob
21.30 epska ljubezenska dra-
ma Titanik, od 10. do 12. 8. ob
22. uri pa akcijski triler Dež za
ubijanje.
V primeru slabega vreme-
na bo predstava v kinu Mali
Union.
Žalec 7.8. ob 20. uri roman-
tična drama Velika pričako-
vanja, 8.8. ob 20. uri psihološ-
ka kriminalka Merkurjev srd,
9.8. ob 18. psihološka krimi-
nalka Merkurjev srd ob
20.15. pa romantična drama
Velika pričakovanja.
Dobrna 8. ob 19. in 9. 8. ob
17. uri ameriški film Zadnji
udarec.
Gremo v kino!
Shelmikedmu je profesor Krippendorf poimenoval pleme, ki
naj bi ga odkril v filmu z naslovom Skrivnostno pleme.
Pravilni odgovor je prinesel nagrado Klementini Zalokar iz Lahomška
12,3270 Laško, Poloni Volavšek iz Gorice 14,3263 Gorica pri Slivnici in
Andreji Kamplet iz Grobelna 60, 3231 Grobelno. Vse tri bodo prejele
vstopnico Celjskih kinematogafov za ogled kino predstave.
Tokrat pa vas sprašujemo, koliko oskarjev je leta 1994 dobil
film Forrest Gump (producent Steve Tisch in scenarist Eric
Roth sodelujeta tudi v filmu Poštar, ki je na ogled te dni)?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje,
do ponedeljka, 10. avgusta. Izžrebali bomo tri reševalce, ki
bodo prejeli vstopnico za kino predstavo.
v družbi s kanalom a
Moj film z
osvežujočo
nagrado
v petek, 7. avgusta, ob
20.uri boste izbirali dva filma
med štirimi. Tokrat ponujajo:
Skrivnost Rutange, ameriško
akcijsko dramo, režija: David
Lister, igrajo: Susan Ans-
pach, David Dukes, Henry
Cele..., ameriško dramo Mo-
dri jopič, režija: Robert Boris,
igrajo: Rob Lowe, Ally
Sheedy, Amanda Pays...,
ameriški znanstvenofantastič-
ni film Bojevnik in čarovni-
ca, režija: John Broderick,
igrajo: David Carradine, Lu-
ke Askew, Maria Socas...ter
ameriški vesteren Poslednji
vlak, režija: John Sturges,
igrajo: Kirk Douglas, Brad
Dexter, Anthony Quinn, Earl
Holliman...
Briljantina 2
Ameriška glasbena komedi-
ja, nadaljevanje prvega dela
uspešnice, bo na sporedu v
soboto, 8. avgusta, ob 16.uri.
Režija: Patricia Birch, igra-
jo: Maxwell Caulfield, Mic-
helle Pfeiffer, Lorna Luft,
Maureen Teefy...
Britanski prišlek Michael
Carrington prispe v študent-
sko naselje, kjer ga v trenutku
prevzame privlačna Michelle
Pfeiffer v vlogi Stephanie Zi-
none. Stephanie je vodja žen-
ske skupine Rožnate dame. To
je dekle, ki je pripravljeno sto-
riti skoraj vse za vožnjo z naj-
boljšim motorjem...
Neverjetni
dobermani
v nedeljski matineji 9. avgu-
sta si boste lahko ob 12. uri
ogledali ameriško akcijsko ko-
medijo Neverjetni dobermani.
Režija: Byron Chudnow, igra-
jo: Fred Astair, James Fran-
ciscus. Barbara Eden, Jack
Carter...
Krdelo dobermanov je spet
na pohodu. Njihove prepričlji-
ve lastnosti so nepokvarje-
nost, učinkovitost, poslušnost
- in smrtonosnost. Vzgajani so
za akcijo in pripravljeni na
dogodivščine. So človekovi
najboljši prijatelji, še poseb-
no, ko njegovo življenje visi na
nitki...
Ubita nedolžnost
v nedeljo, 9. avgusta, ob
22.30 bo na sporedu ameriški
triler Ubita nedolžnost. Reži-
ja: Michael Richie, igrajo:
Sissy Spaček, Gene Hack-
man, Lee Marvin, Janet
Baldwin...
Mary Anne je nenavadno
ime za lik, ki ga upodobi Gene
Hackman v vlogi škandaloz-
nega živinorejca, ki vodi klav-
nico, obenem pa se ukvarja s
prodajo belega blaga - deklet
in droge. Eno od trpinčenih
deklet odlično upodobi Sissy
Spaček, ki v tej zgodbi odigra
svojo prvo filmsko vlogo.
skrita
kamera
Da je čas dopustov ra/i
vrste televizijskih ustv.u^
cev, je te dni opaziti tudi
Dnevniku Televizije Slove
ja. Tako se je v najbolj gled<
inform.itivni odilaji na S
venskem minuli konec ted
pojavil nov voditeljski obn
Petra Kerčmar je svoje d(
opravila profesionalno, na i
liko zadovoljstva očeta |
drovskega pomlajevanja i
cionalnega programa, stra
nega zagovornika mladost
svežine in direktorja TV p
gramov Janeza Lomberg
ja. Iz pripravljenega paki
novih imen pa naj bi v '
Dnevniku   med   medijs
zvezde v kratkem izstrelil
enega moškega. Dobro p(
čeni vedno povedad, da je
Matjaž Anžin. O novih j
tencialnih zvezdah se ne
veliko, oba voditelja sta nek
let pridno delala v ozadju k
poročevalca in voditelja mai
gledanih informativnih odda
In ker je v življenju p<
tako, da ko eno dobijo prilo:
nost, jo drugim vzamejo, čat
gledalce Dnevnika še nek;
kadrovskih sprememb, Ri
dakcija Skrite kamere je iz\
dela, da se jeseni od mal
ekranov poslavljajo trije st
rejši voditelji TV Dnevnik
ena od njegovih maskot, p
pularni »ostanite še naprej
nami« Janez Čuček se poč^
pripravlja na upokojitev in \m
dokler čez leto ali dve ne m
začel uživati sadov svojegj
minulega dela, v zunanjepo
tični redakciji opravljal mi
naporna dela, kot je vodei
TV Dnevnika.
Vlado Krejač, ki naj bi 1
eden izmed pomembn
predsednikovih mož, s svoj!
sivim in bradatim šarmp
prav tako zapušča vroč vo(
teljski stolček, čakajo pa
pomembne uredniške nalo^
prav tako kot voditeljico Na«
Lavrič. Pri njeni zamenjavi
bilo še največ problemov, i
se je spremembam krčevi
upirala, vendar ji tu3i sorod
tvo z odgovornim urednika
Ladom Ambrožičem ni pr
nič pomagalo.
Ko se bo s študijskega izp
polnjevanja v tujini vrnila J
Manica Janežič, druga Ži
čanka, ki za Ljerko Bizilj st
pa po poti televizijske slav
bo Dnevnik TVS zažarel v sv
žem rosnem sijaju mladih v
diteljev. Kako prepričljivi b(
do znali biti, pa bomo še vid
li. I
»Kaj sploh še ostaja ta sf
rim?« se je menda na gl
vprašala Lidija Hren, voditi
Ijica Dnevnika iz stare garnil
ture, ki je še ostala. »To, kar jt
storil Matjaž Tanko: odhod t";
konkurenci na POP TV,« so ji
odgovorili zlobni jeziki, ki jih
je na TVS veliko in ob po
manjkanju pametnega deli
zelo uživajo v nesreči drugih
Janko Sopar, voditelj Dnev
nika, ki to delo opravlja že dv« ^
desetletji in je tudi po letitiv'
najstarejši voditelj, kadrovskil^
sprememb v otroškem vrtcu;«
kot je imenoval TV Dnevni^b
ni želel posebej komentirati"
Dejal je le, da kot gurman ii^
ljubiteljski kuhar dobro ve, (i^
se iz stare kokoši še vedn^
skuha najboljša juha.
PETICA
PO SLOVENIJI
43
Planinska jama
Najmogočnejši jamsl(i izvir - izvir reke Unice
planinsko polje je značilno
l^raško polje, ki se razteza v
jolžini šestih kilometrov in v
jjrini treh kilometrov na pre-
jelu med Logatcem in Postoj-
jo. Značilna zanj je obilica
ifode, ki zlasti spomladi in jese-
^ ob močnejšem deževju povr-
jjno polja spremeni v pravcato
jezero. Na polju ni površinskih
ifodnih izvirov, je pa zato toliko
,,ef podzemeljskih.
Najznačilnejša sta izvira iz
[Jlaninske jame in izvir Ma-
lenščice, ki se združita v ribiš-
[0 čislano reko Unico, znano
)redvsem po bogatem staležu
ipana. Pod Grčarevcem so
fnani še občasni bruhalniki
Ifode z imenom Hotenjke. Iz
planinske jame priteka glavna
rodna žila za napajanje vselej
»žejnega« Planinskega polja,
^'odovje se v različnih letnih
^sih razliva in spet umika v
strugo Unice. Zaradi vseh teh
pojavov najdemo na Planin-
skem polju tudi raznovrstne in
redke cvetlice.
Središčni zaselek Planinske-
ga polja je vas Planina, ki je
bila dolgo časa prometno po-
membno naselje na poti proti
Trstu, kasneje pa je izgubila
na svojem pomenu. Po prvi
svetovni vojni je državna meja
jrerezala in razdelila vas na
Ivoje. Do Planine se lahko pri-
peljemo po »stari« cesti iz
smeri Logatca ali Postojne. Če
pa se peljemo po avtocesti
proti Razdrtem, skrenemo na
odcepu Unec, takoj za cestnin-
sko postajo pa zavijemo desno
proti zaselku Planina. Najprej
se pripeljemo do grajskega
mostu preko reke Unice. Na
levi strani lahko občudujemo
razvalme nekdaj znamenitega
gradu, z mostu pa bistrmo
kraške reke Unice in ribji ži-
velj v njej. Do zaselka Planina
je le še dvestometrska ravnica.
Dostop do Planinske jame ni
zahteven. Če se peljemo z vozi-
lom, nas v vasi Planina, tik
pred cestnimi kačjimi ridami
kažipot usmeri levo, tako da se
lahko pripeljemo neposredno
pod Ravbarjev stolp. Lahko pa
se peš napotimo po kolovozni
stezi ob Uniči in naprej do
Ravbarjevega stolpa. Ravbarjev
stolp ali Mali grad kot ga tudi
poimenujejo, stoji kot varuh
pred mogočnim jamskim obo-
kom Planinskih jam. V 14. sto-
letju je na tem mestu stal celo-
ten gradič, od katerega pa je
ostal in bil obnovljen samo
stolp in pa obod srednjeveške-
ga vodnjaka. Danes je stolp
preurejen v Jamarski dom. Mi-
mo stolpa se napotimo po stezi
do Unice, čez most pri mali
hidroelektrarni (ki se nikakor
ne sklada s tem idiličnim oko-
ljem) in pridemo do prepadne
stene z vhodom v jamo. Rov
jame se namreč prične z mo-
gočno odprtino pod navpično,
88 metrov visoko steno. Iz rova
bruha na dan mogočno vodo-
voje (odvisno od vodostaja), ki
se kasneje s pritokom Malenš-
čica združi v Unico.
Brez spremstva si lahko ogle-
date le nekaj sto metrov jam-
skega rova, nakar naletite na
zaklenjena rešetna vrata. Na-
daljnji ogled je možen le z
baterijsko svetilko (še bolje s
karbidovko), celoten ogled ja-
me pa je možen le z dogovorje-
nim spremstvom. Za vodnika
se lahko predhodno dogovorite
v Turističnem društvu Postoj-
na, če pa tega niste storili, ga
boste morda lahko poiskali tu-
di v zaselku. Vendar slednja
varianta ni najzanesljivejša.
Jama je dolga okoli 6 kilo-
metrov (po nekaterih podat-
kih 9 kilometrov). V jami je
sotočje vod, ki pritečejo iz Ra-
kovega Škocjana (potok Rak)
in Postojnskih jam (Pivka). Do
tod je jama prehodna brez po-
sebne jamarske opreme. Jama
je znana tudi po bogatem ži-
valskem svetu. Poleg najpogo-
stejših jamskih prebivalcev -
netopirjev in metuljev rodu
Scoleopteiyx, lahko ob blatnih
bregovih opazimo slepe bele
ali prosojne rakce. V njej pre-
bivajo tudi znameniti močerili
(Proteus anguinus). Včasih je
bila jama turistična atrakcija,
danes je žal manj obiskana.
Morda po svoji velikosti in le-
potah kapnikov res ne doseže
znamenite Postojnske ali
Škocjanske jame, je pa toliko
lepša v svoji naravni nedotak-
njenosti.
M. Ž.
Naraslo vodovje, ki priteče iz Planinske jame, napolni korito Unice.
V PETROVCAH
gradimo poslovno stanovanjski objekt, kjer boste
poleg stanovanjskega ali poslovnega udobja
lahko pod isto streho koristili usluge zdravstva,
zobozdravstva, lekarne, banke, trgovine.
Objekt bo dograjen v oktobru, na razpolago je še
nekaj stanovanj in poslovnih prostorov po zelo
ugodni ceni.
MOŽNOST KREDITIRANJA PO UGODNIH
POGOJIH
Prodaja in ifnoramcije: INGRAD VNG d.d. CEUE
Lava 7, tel. 063/451-642, fax: 063/451-368
ZA AVTOMOBILISTE
44
Mazda demio za slovenski trg
Japonska Mazda spada
med srednje velike tovarne z
otoka vzhajajočega sonca; je
pa ob tem dobro uveljavljena
tudi v Evropi, medtem ko ji
na slovenskem trgu ne gre
izjemno dobro od rok. Morda
bo v prihodnje nekaj bolje,
kajti kmalu bodo začeli pro-
dajati svojega demia.
To je majhno vozilo, za ka-
terega je težko najti povsem
ustrezen avtomobilski razred.
Nekateri ga uvrščajo v razred
tako imenovanih minienopro-
storskih vozil (mini MPV),
drugi ga primerjajo denimo z
VW polom, pa renaultom
tvvingom in podobno konku-
renco. Zanimivo je, da je de-
mio na japonskem trgu na vo-
ljo že dobra tri leta in je v
zadnjem času postal najbolje
prodajana mazda vseh časov,
kar je seveda velik uspeh.
Mazda demio je malček, saj ga
je v dolžino za 380 centime-
trov. Zunanja oblika tega avto-
mobila s petimi vrati je bolj ali
manj običajna: v skrajne kon-
ce potisnjena kolesa, strmo
odrezan zadek, odbijači, po-
tisnjeni v karoserijo ipd. De-
mio je nastal na podvozju ozi-
roma osnovi prejšnje genera-
cije mazde 121 (njena nova
izvedenka pri nas sploh ni na-
prodaj), kupce pa naj bi priva-
bil predvsem z majhnimi zu-
nanjimi dimenzijami in veliko
notranjo prostornostjo. Ne ta-
ko izjemno velika j)osebnost
tega avtomobila je zadnja se-
dežna klop, ki jo je mogoče v
celoti pomikati naprej ali na-
zaj (skupaj za 120 milime-
trov), po povsem podreti ipd.
Na račun te prilagodljivosti
se avto izkaže z velikim prt-
ljažnikom (od 333 do 1300
litrov), poleg tega pa je mogo-
če sedeže podreti tako, da slu-
žijo kot postelja - za dva ali
predvsem za enega. Demio bo
tudi pri nas kmalu na voljo s
štirimi paketi opreme, pri če-
mer je v osnovni izvedenki
serijsko na voljo servo volan,
deljivo naslonjalo zadnje klo-
pi, antena in dva zvočnika ipd.
Pri bolje opremljeni izvedenki
z oznako TE pa ponujajo tudi
klimatsko napravo, prednji
meglenki, električno vodljivi
in ogrevani zunanji ogledali
ipd. Motor je samo eden, in
sicer z gibno prostornino 1,4
litra, s po štirimi ventili na valj
in le eno odmično gredo, ven-
dar pa ponuja enkrat 63, dru-
gič pa 72 KM. Po sedanjih
napovedih bo demio sloven-
skim kupcem naprodaj za naj-
manj 1,69 (l,4i 16v) in največ
2,33 (l,4i TE) milijona tolar-
jev.
Na sliki: mazda demio.
Kia ciarus karavan
Pred približno mesecem dni je južnokorejska tovarna Kia,
ki naj bi kmalu dobila novega lastnika, predstavila obnovlje-
nega clarusa, ki je avtomobil srednjega razreda.
Sedaj je začela tovarna tudi slovenskim kupcem ponujati
karavansko izvedenko tega vozila, ki meri v dolžino 475
centimetrov in ponuja prtljažnik, v katerega gre najmanj 580 in
največ 1800 litrov prtljage oziroma tovora. Slovenski kupci
lahko izbirajo med dvema paketoma opreme in dvema bencin-
skima motorjema s 16-ventilsko tehniko. Tako zmore 1,8-litrski
agregat 116 KM, 2,0-litrski pa 133 KM. Cena za prvo izvedenko
je 2,499 milijona tolarjev, pri čemer je ta opremljena z dvema
zračnima varnostnima blazinama, protiblokirnim zavornim
sistemom ABS, po višini nastavljivim servo volanom, električ-
nim pomikom stekel, osrednjo ključavnico... Cena za močnejšo
izvedenko še ni določena.
Dobra prodaja v
letošnjega pol leta
Junija so na 18 zahodnoe-
vropskih trgih oziroma trgih
EU registrirali 1,217 milijona
novih osebnih avtomobilov,
kar je bilo za 7,2 odstotka
več kot v enakem lanskem
mesecu.
Skupaj oziroma v letošnjega
pol leta so registrirali 7,5 mili-
jona novih osebnih avtomobi-
lov oziroma za 7,5 odstotka
več kot v enakem lanskem ča-
su. Največ avtomobilov so v
šestem letošnjem mesecu pro-
dah seveda v Nemčiji (344 ti-
soč), na drugem mestu je Itali-
ja s skupno prodajo 216 tisoč
novih osebnih avtomobilov,
na tretjem pa Velika Britanija,
kjer so si omishli 169 tisoč
novih osebnih vozil. Zanimivi
so seveda tudi podatki o šest-
mesečni prodaji v omenjenih
državah. Znova je v ospredju
Nemčija (1,9 milijona vozil
oziroma za 4,5 odstotka več
kot lani v tem času), v haliji so
prodali 1,2 milijona avtomobi-
lov (6,4 odstotka več) in v
Veliki Britaniji dober milijon
oziroma 7,8 odstotka več.
Zanimiv je pregled držav, s
katerimi se Slovenija sicer še
ne more primerjati, pa vendar.
Tako so v Luxemburgu letos
prodali 19 tisoč novih osebnih
avtomobilov, v Grčiji 87 tisoč,
na Irskem 89 tisoč, na Portu-
galskem 112 tisoč, na Norveš-
kem pa 65 tisoč.
borza cen
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 2d
avtomobilov. Prodanih je bilo 8 vozil, organizatorji pa so izdali
kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskoval(J
Slovo clia 1
Pred dobrim tednom so v novomeški tovarni Revoz, ki je sestavni del koncema Renault (t^
je tudi večinski lastnik tovarne), izdelali zadnjega clia 1. To je avtomobil, ki so ga v Novei"
mestu delali skoraj šest let, doslej pa naredili nekako 300 tisoč vozil.
Clio 1 je šel pretežno v izvoz in to predvsem na zahodnoevropske trge. Avtomobil so sice'
predstavili leta 1990, ves ta čas pa je šel izjemno dobro v promet tudi v Slbveniji. Ob tem j*
pomembno tudi to, da je bil clio 1 avtomobil, katerega posodobitvam in dopolnitvam
novomeška tovarna sproti sledila. Tako so leta 1994 dopolnili opremo in nekoliko spremeni'
zunanjost, kasneje oziroma čez dobri dve leti so popestrili ponudbo motorjev, avto pa je doživi
nekaj bolj opazno zunanjo spremembo. Zadnji clio 1, ki so ga naredili v Novem mestu, je bil bel^
barve in s tremi vrati, namenjen pa je bil francoskemu kupcu. Na sliki: clio 1.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
45
Jeseni volvo S80
Švedski Volvo je pred ne-
javnim prenehal ponujati
jva avtomobila serije 900, se-
j3j pa se pred avtomobilsko
jiibliko pojavlja s povsem
jovini avtomobilom S80.
To je odslej največji, bolj ali
panj tudi najdražji in pred-
vsem najprestižnejši volvo, s
aterim pa, kot pravijo pri
^olvu, ne bodo nadoinestili
,rej omenjene serije 900. Vol-
,0 S80 je navzven kljub po-
,sem novi obliki ohranil ne-
taj karoserijskih potez dose-
lanjih avtomobilov s severa,
lajbolj drugačen in zato po-
/sem prepoznaven pa je avto
)d zadaj. Zanimiv in ugoden
etudi količnik zračnega upo-
a (0,29), v tovarni pa zatrju-
ejo, da bodo ponujali samo
182 centimetrov dolgo limu-
zino ter da o drugih karoserij-
ikih variantah sploh ne raz-
nišljajo.
Avto deluje mogočno (to do-
kazuje tudi teža od 1489 kilo-
gramov naprej) in dovolj ug-
edno, pri tem pa v tovarni
menijo, da se jim bo v letu dni
posrečilo prodati do 100 tisoč
S80, kar je zelo ambiciozen
načrt (sicer pa nameravajo
kmalu izdelovati do 500 tisoč
volvov letno).
Volvo S80 je ob tem avtomo-
bil presežnikov. Tako v tovarni
pravijo, da je to najvarnejši vol-
vo doslej. Avto namreč oprem-
ljajo z dvema povsem novima
pasivnima varnostnima siste-
moma. WH1PS je sistem, ki
ščiti potnike predvsem na
prednjih sedežih pred poškod-
bami, ki jih povzroči morebitni
udarec v zadek avtomobila.
Najučinkovitejši je pri udarcih
s hitrostjo od 15 do 35 km/h.
Druga pomembna tovrstna no-
vost pa je tako imenovana var-
nostna zavesa. To je zračna
blazina, ki je vgrajena v zgornji
rob strehe in se napihne v pri-
meru udarca v bok avtomobi-
la, ščiti pa tako potnike spredaj
kot zadaj.
Med pomembne novosti pri
tem avtomobilu štejejo tudi to,
da je to prvo vozilo, ki je serij-
sko (za doplačilo) opremljeno
.V vgrajenim GSM telefonom.
poleg tega pa ima izvedenka
2,9 posebno ekološko deklara-
cijo. Ta zagotavlja okolsko pri-
jaznost od prvega do zadnjega
dne obstoja vozila, za vse pa
jamči londonski Lloyd. Motor-
jev za to veliko vozilo bo se-
dem, šest bencinskih in en
turbodizel (TDl), od tega je
pet petvaljnikov ter dva šes-
tvaljnika. Pomembno je, da je
S80 prvi avtomobil, ki ima v
motornem prostoru povprek
vgrajeni vrstni šestvaljnik s
prenosom moči na prednji ko-
lesni par; zraven so dodali še
izjemno kratki, manj kot 30
centimetrov, dolgi' ročni, me-
njalnik, kar je znova velika
novost.
Skratka, novi volvo v tehnič-
nem pogledu ponuja skoraj iz-
jemno veUko. Slovenskim
kupcem naj bi bil avto na voljo
proti koncu leta, pri čemer je
treba vedeti, da največji volvo
ne bo za vsak žep.
za motocikliste
Guzzi Centauro
Moto Guzzi je ob 75-letnici obstoja poslal na trg klasični cestnik V 10 Centaur^D. Poganja ga
značilen prečno postavljen dvovaljnik s cilindroma v obliki črke V, katerega osnova sega vse do
leta 1967. Motocikel svojstvenih oblikovnih potez: je opremljen z najboljšim vzmetenjem
izdelovalca White Power in z zavorami Brembo (spredaj par 320 mm plavajočih kolutov).
Dvovaljnik s po štirima ventiloma na valj iztisne iz prostornine 992 ccm 95 »konjev«. Bolj kot moč
navdušuje navor 88 Nm pri za motocikel nizkih 5.800 v/min. Na voljo je v različici »naked« ah
šport z vetrnim ščitnikom. T.J.
MocnHufit iiovzroca težave Rover ju
Nemški BMW je leta 1994
tupil britansko tovarno Ro-
iir-Land Rover. Angleži tedaj
liso bili pretirano ali sploh
le navdušeni nad takšnim
prevzemom, vendar so v zad-
iijih letih Nemci dokazali, da
vedo, kako in kaj. Toliko bolj
y sedaj odjeknila novica, da
bodo, kot pravijo pri BMW, v
Roverju izvedli nekatere
»ukrepe za prilagajanje«.
I To naj bi med drugim pome-
nilo, da bodo verjetno odpusti-
li kakšnih 1500 delavcev, vsem
drugim pa delovni teden skraj-
šali na štiri dni. Kot je slišati,
naj bi se tako odločili pred-
vsem zaradi tega, ker je britan-
ski funt v zadnjih mesecih sko-
raj izjemno močan.To podraži
vse avtomobile, ki jih naredijo
na Otoku. Tudi zaradi tega je
BMW sporočil, da bo količino
avtomobilskih sestavnih delov,
potrebnih za sestavljanje ro-
verjev, povečal s sedanjih 15 na
skoraj 25 odstotkov in se tako
izognil še višjim cenam.
Sicer pa Rover v zadnjih me-
secih posluje dokaj dobro. V
prvih letošnjih šestih mesecih
je namreč prodal 260 tisoč avto-
mobilov ali za dobrih 10 tisoč
več kot v enakem lanskem ob-
dobju. Po drugi strani je BMW v
tem času predvsem zaradi za-
menjave slovite serije 3 prodal
nekaj manj avtomobilov, ven-
dar je bilo njegovo finančno
poslovanje kljub temu zelo
ugodno. Tudi zato je celotna
skupina BMW-Rover v omenje-
nem času delala brez izgube.
Na sliki: land rover freelan-
der.
Harley Davidsoit
dobro posluje
Sloviti ameriški izdelova-
lec motornih koles Harley
Davidson se lahko spominja
let, ko mu je šlo zelo slabo in
je bil tik pred tem, da prene-
ha obstajati.
Potem je pred leti prišel sko-
raj nenaden preobrat in sedaj
je to ena najbolj obetavnih
tovarn motociklov na zemelj-
ski obli. Podjetje letos praznu-
je 95-obletnico obstoja, je pa v
drugem letošnjem trimesečju
ustvarilo 55 milijonov dolar-
jev dobička, kar je za šest
milijonov več kot v enakem
lanskem obdobju. Vrednost
prodaje v tem času je bila 517
milijonov dolarjev (lani'v tem
času 444 milijonov dolarjev).
Hkrati so prodah 37 tisoč mo,-
tornih koles ali dobrih štiri
tisoč več kot v enakem lan-
skem obdobju. Ob tem raču-
najo, da se jim bo letos posre-
čilo prodati 148 tisoč motor-
nih koles, pri čemer imajo v
načrtu dve pomembni nalogi.
Letos naj bi prvič po petnaj-
stih letih začeli izdelovati po-
vsem nov motor twin cam 88,
ki bo imel gibno prostornino
1450-kubičnih centimetrov in
bo po prostornini največji mo-
tor vseh Harlyjevih časov.
Hkrati naj bi v Braziliji, kjer je
za tovarno dovolj pomemben
trg (pa seveda vsa Južna Ame-
rika), postavili montažno to-
varno. Skratka, prihodnost se
zdi rožnata.
Prihranki
bodo večji
Združitev dveh velikih
avtomobilskih tovarn, nem-
škega Daimler Benza in
ameriškega Chryslerja v no-
vi koncern Daimler Chry-
sler, še vedno odmeva. Pred
nedavnim je Jiirgen
Schrempp, prvi človek ome-
njenega koncema, sporočil,
da bodo predvideni pri-
hranki kljub vsemu večji
kot so sprva napovedovali.
Tako so računali, da bodo
prihodnje leto prihranili 1,4
milijarde mark, sedaj pa me-
nijo, da bo prihranek vsaj še
enkrat tolikšen.
Sicer pa morajo omenjeno
združitev dokončno potrditi
delničarji obeh tovarn na
skupščinah, ki bosta 18. sep-
tembra. Kljub temu še obstaja
problem: vodilni ljudje pri
Chryslerju so imeli v primerja-
vi s prav tako vodilnimi pri
Daimler Benzu bistveno večje
dohodke. Schrempp je na to
odgovoril, da bodo tudi v pri-
hodnje plače vodilnih odvisne
od uspešnosti koncema.
Še naprej
raste
Prodaja motociklov nad
50 ccm še naprej raste. Pro-
daja v prvi polovici sezone
je v primerjavi z lanskimi
podatki poskočila za 35 od-
stotkov.
Slovenci najraje kupujemo
čoperje (40 %) in superšport
motocikle (22 %). Med
znamkami je še naprej na-
juspešnejša Vamaha (34 %
tržni delež), sledijo Honda
(23 %), Kawasaki (13%), Su-
zuki (9%) in BMW (7,2%).
Med letošnjimi novinci na
trgu je najuspešnejši Moto
Guzzi. Seveda pa številke o
prodaji ne gredo v desettiso-
če kot pri avtomobilih. Skup-
na letna prodaja še ni prese-
gla številke 2 tisoč motoci-
klov. T. J.
NASVETI
^zdravo kuhanje
Soparjenje živil
s pravilno in obenem pestro izbiro živil, z
nakupom zdravih (na bio način pridelanih)
živil ter z načrtovanim upoštevanjem vseh
dejavnikov zdrave prehrane smo storili velik
korak k zdravemu življenju. Vendar pa pri
vsakodnevni prehrani to še ni vse. Hrano
moramo še toplotno obdelati.
S segrevanjem hrane oziroma živil odstrani-
mo parazite, bakterije in večino strupov. Pona-
vadi pa odstranimo tudi pomembne zdrave
snovi, predvsem vitamine, rudninske snovi in
beljakovine. Izguba teh hranil med toplotno
obdelavo ne zavisi samo od vrste živila, ampak
tudi od načina same obdelave.
Za orientacijo lahko povemo, da izgubijo živila
med dušenjem manj hranil kot med klasičnim
kuhanjem v vodi. Zelenjava izgubi med klasič-
nim kuhanjem v vodi 9 odstotkov sladkorja, če pa
jo enako dolgo dušimo, ga izgubi le 3 odstotke.
Običajno računamo na trikrat večjo izgubo
hranil pri kuhanju glede na dušenje. Zato je
priporočljivo, da si hrano pripravljamo v takih
vrstah posod, ki omogočajo optimalno duše-
nje. To so različne aromat posode za dušenje in
posode iz azijske kuhinje - kitajski voki.
Mnogo manjše so izgube hra-
nil, če jih namesto klasičnega
kuhanja v vodi kuhamo v sopa-
ri. Živila v tem primeru niso v
stiku z vodo in rudnine iz živil
se skoraj ne izločujejo. To opa-
zimo po dokaj dobro ohranjeni
naravni barvi in okusu soparje-
nih živil. Pomembno pri sopar-
jenju pa je tudi to, da živil ne
razkuhamo preveč. Sopariti
moramo ravno do tiste meje, da
živilo ni več surovo. Zelenjava,
soparjena na ta način, je izjem-
no okusna in zdrava. Soparimo
lahko v zato posebej prirejenih
posodah, ki se imenujejo sopar-
niki, lahko pa tudi v voku ali pa
v ostalih posebnih posodah.
Soparfenje v
kvalitetnih
Iculiainih posodali
Vse, kar se v običajnih poso-
dah »kuha« s pomočjo večjih
dodatkov vode ali maščob, se
v sodobnih posodah z debe-
lim dnom in s pokrovi, ki zelo
dobro tesnijo, kuha v lastnem
soku. Pri tem imajo zelo po-
membno vlogo ravno pravilno
oblikovani pokrovi, ki morajo
omogočati dobro tesnjenje.
Težki, optimalno zapirajoči
pokrovi posode omogočajo
tvorjenje pare v sami posodi.
Zato lahko v takih posodah
pečemo ali kuhamo v lastnem
soku živil. Pokrov onemogoča
izhajanje pare. Para se kon-
denzira na notranji strani po-
krova in se utekočinjena vrača
nazaj na živila. Zato med pro-
cesom kuhanja ni potrebno
dvigovati pokrova posode in
živil obračati ali mešati.
Hermetično zapiranje po-
krova posode tudi onemogoča
vdor zraka v notranjost poso-
de. Le-ta je najbolj škodljiv za
vitamin C, za vitamine skupi-
ne B in za A vitamin.
Če posoda dobro tesni, tudi
ne izhajajo aromatične snovi
iz posode.
Soporjenje v
soparniicih
Kuhanje v sopari je način to-
plotne otjdelave, ki ga je pozna-
la že stara slovenska kuhinja in
postaja pri sodobni zdravi pri-
pravi hrane vedno bolj aktua-
len. Pri takem kuhanju ni potre-
ben dodatek maščobe, prav ta-
ko pa se tudi hranilne snovi ne
izlužujejo v vodo. Kuhanje v
sopari omogoča pripravo obro-
kov nižje energijske, istočasno
pa višje biološke vrednosti.
Živila, kuhana v sopari, se
ne morejo zažgati oziroma
prismoditi. Za pripravo take
hrane uporabljamo posebno
prirejene posode - soparnike.
Soparnik je sestavljen iz os-
novne posode za vodo, preluk-
njane posode in pokrova poso-
de. Sopara se razvije ob segre-
vanju vode v posodi za vodo.
Živila naložimo na preluknja-
no posodo, ki je nameščena
nad posodo za vodo. Omenje-
na živila se kuhajo v sopari, ki
prihaja skozi luknjice iz spod-
nje posode, kjer voda vre. Te-
sno prilegajoč pokrov prepre-
čuje izhajanje pare. Tudi perfo-
rirana posoda se mora na os-
novno posodo tesno prilegati.
Obstojajo tudi soparniki, ki
imajo več perforiranih posod, ki
so postavljene druga na drugo.
Taki večetažni soparniki omo-
gočajo soparjenje različnih jedi
obenem. To je zelo ekonomičen
način kuhanja, ker skuhamo
kompleten obrok, sestavljen iz
več jedi. Za to potrebujemo sa-
mo eno kuhalno ploščo.
Pri kuhanju v nadstropjih
napolnimo spodnjo osnovno
posodo z dve tretjini vode.
Nato napolnimo perforirane
posode z živih in jih zložimo
eno nad drugo.   .
V primerjavi s klasičnim ku-
hanjem v vodi zagotavlja ku-
hanje v sopari večjo prehran-
sko vrednost jedi, saj se hra-
nilne snovi, vitamini in mine-
rali ne izlužujejo v vodo, v
kateri se kuhajo. Prav tako se
ohrani bogata aroma, naravna
barva in okus živil. Hrana ob-
drži obliko in ni razkuhana.
Manjša je tudi izguba teže ži-
vil med toplotno obdelavo.
V soparnikih lahko sopari-
mo zelenjavo, gobe, krompir,
meso, riž, testenine, sladice,
ribe, sadje in podobno.
Soparjenje v bio-
eiconom loncili
Uporaba bio-ekonom lon-
cev omogoča manj kalorij in
več vitaminov na mizi. Ti lon-
ci imajo posebni ventil, ki
omogoča kuhanje na dveh
stopnjah, kuhanje brez soli,
kuhanje v sopari in podobno.
Ekonom lonec ima bio-stop-
njo, ki glede na klasični eko-
nom lonec obdela živila z
znatno nižjim pritiskom in pri
nižjih temperaturah. Živilo ne
pride v stik z vodo, obdelano
je samo s paro.
Kratek čas kuhanja v sopari
z minimalnim pritiskom po-
skrbi za to, da živila ne spre-
menijo barve, ostanejo lepega
videza in obdržijo naravno
barvo in vitamine. Živila se
kuhajo v lastnem soku.
BOJAN SEŠEL
Večetažni soparnih
cvetje v vašem domu
Lavatera
Iz lavatere lahko oblikuje-
mo nežno živo mejo ob lese-
ni ograji. S svojimi lepimi
roza cvetovi trobentaste obli-
ke jo bo prijetno poživila.
Primerna pa je tudi za ozad-
je cvetličnih gred. Ni zahtev-
na, z lahkoto jo lahko vzgoji-
te sami in celo poletje uživa-
te v njenih lepih cvetovih.
Če smo vas uspeli navdušiti,
lahko kupite semena v dobro
založenih semenarnah, če pa
imate možnost, si jih priskrbite
jeseni iz odcvetelih rož. Čez
zimo jih shranite v papirnati
vrečki. Marca jih lahko poseje-
mo na prosto na izbrano mesto.
Še manj skrbi pa bomo imeli, če
bomo semena posejali že kar
septembra. Glede na to, da us-
peva v vsakršni vrtni zemlji, na
sončni in senčni legi, lahko iz-
beremo katerokoli mesto.
Aprila pokukajo iz zemlje
prve sejanke. Lavatera raste
gosto in grmičasto. Zato sejan-
ke razredčimo na razdalje, ki
jih želimo imeti. Najprimer-
nejša razdalja je okoli petde-
set centimetrov. Po želji pa jo
lahko skrajšamo ali podaljša-
mo in med posamezne grmič-
ke posadimo ali posejemo še
druge nizkorastoče rože. Gle-
de na vrsto zraste lavatera do
različne višine, od šestdeset
do sto petdeset centimetrov.
Cveteti prične konec junija
oziroma v začetku julija in
cveti do septembra. Cvetovi so
trobentaste oblike, ki merijo v
premeru okoli deset centime-
trov. Sorta Mont Blanc cvete
belo, novejša sorta Silver Cup
pa roza. Cvetovi se ob dežju
zaprejo in povesijo, že ob pr-
vih sončnih žarkih pa se hitro
razcvetijo. Ker so grmički ko-
šati, cvetovi pa dovolj dolgo
trajajo, ne bo opazno, če kak-
šno vejico odrežemo in damo
v vazo.
SUZANA SUHOLEŽNIK
zdravilne rastlin]
Pasji jezile
Pasji jezik ( Cynoglossum
officinale L.) spada v druži-
no srhkolistnic in poznamo
okrog 90 različnih vrst iz
zmerno toplih in toplih po-
krajin. Večinoma so to eno-
letnice ali trajnice. Njihova
zelena stebla in listi so veči-
noma porasli s togimi dlaka-
mi in od tod tudi ime za to
veliko družino.
Navadni pasji jezik je dvo-
letna rastlina, ki ima v zemlji
repi podobno korenino. Iz nje
poganja do 100 cm visoko vot-
lo steblo, ki je gosto poraslo s
sivo zelenimi in gosto dlakavi-
mi listi. Ti so podobni pasje-
mu jeziku. V
zgornjem delu
stebla so vijaka-
sto nameščeni
rjavo rdeči cve-
tovi. Iz njih se
razvije plod, ki
razpade na štiri
pol centimetra
dolge delne
plodiče. Ti so
porasli s ka-
veljčki, s kateri-
mi se oprimejo
dlake živali in
na ta način širi-
jo rastlino. Pasji
jezik cveti od
maja do junija.
Raste ob poteh,
ob železniških
tirih, po nasipa-
liščih in grušč-
natih prostorih,
po suhih gmaj-
nah pri nas in
drugod po
Evropi.
Spomladi na-
biramo korenine, poleti pa
cvetočo zel. Korenine očisti-
mo zemlje in posušimo v su-
šilniku, nabrano cvetočo zel
pa v senci na prepihu.
Pasji jezik vsebuje veliko
čreslovin, sluzi, eterično olje,
pirolizidinske alkaloide, alka-
loid cinoglosin, grenke snovi,
holin, itd.
Danes uporablja pasji jezik
le še ljudsko zdravilstvo. Iz
korenine pripravljajo mazilo,
s katerim si še ponekod poma-
gajo pri vnetju živcev, pa pri
raznih kožnih boleznih in go-
lenskih razjedah. Sveže zmeč-
kano zelišče uporabljamo za
lajšanje bolečin in srbečice pri
piku žuželk.
Iz posušene zeli in drobno
zrezane korenine pripravljajo
čaj, tako, da se ena kavna žlič-
ka droge popari s četrt litra
vrele vode, pokrije in pusti, da
se tekočina popolnoma ohla-
di. Nato precedijo in čaj pijejo
po majhnih požirkih ves dan.
Tako pripravljen čaj priporoča
ljudsko zdravilstvo pri krvave-
nju iz želodca, pi;i driski, krva-
Piše: BORIS JAGODIC
vi griži, pa tudi pri boleče
kašlju.
Ta, čaj uporabljajo tudi;
izpiranje slabo celečih se gni
nih ran. Iz korenine in zeli j
pripravljali prašek in siru
Včasih so s štiridelnimi plodi
vi zdravih celo mrzlico. Z
srednjeveško praznoverje j
značilno, da so imeli štiridel
ne plodove te rastline za p(
sebno učinkovito sredstv
proti kvartarni mrzlici.
Čaj iz korenin in posušen
zeli uporabljajo tudi za kope
nog, ki se preveč potijo in z
lajšanje težav pri ozeblinah. I
sveže drobno zrezane koreni
ke ponekod pripravljajo mazi
lo. 100 g korenike prepražiji
na 500 g svinjske masti, doda
jo malo smrekove smole i
medu in kafre ter precedijo
čisti lonček. Mazilo blaži bolf
čine pri vnetih živcih. Alka
loid cinoglosin pa deluje ko
živčni strup na mrzlokrvne ži
vali. Sok iz korenine so zati
uporabljali za lov na žabe i
ribe, ker toplokrvnim živaliH
in tudi ljudem ni nevaren.
Ker vsebuje pasji jezik pr<
cej pirolizidinskih alkaloidom
ki so zelo škodljivi v majhni
količinah za jetra in so rako
tvorni, ga opuščamo kot zdr2
vilno rastlino.
PETICA

47
brez mesa
Poletje z lažjo hrano
poletje je idealen čas za
jŽjo, organizmu bolj prijaz-
1^ in koristno prehrano. Za-
ne bi tudi vi vsaj za nekaj
postali vegetarijanci in
dolgotrajnem preobreme-
jevanju prebavil z mesnina-
,i v vročem poletnem času
jganizmu privoščili malce
(Ovitka in sprostitve v obliki
jinbolj svežega sadno zele-
javnega razkošja?
IV koHkor niste za drastične
remembe, se lahko vsaj za-
sno odločite za širokogrud-
|ejšo ovo-lakto-vegetarijan-
|(0 inačico, ki poleg sadja in
Wvja vključuje še mlečne iz-
in jajca. Strokovnjaki za
(rehrano in mojstri sodobne
uhinje delu populacije, ki je
Idenila s svojega jedilnika za
rajši ali daljši čas črtati meso
1 mesne izdelke (brez kakr-
nekoli povezave z britanski-
li norimi kravami), ponujajo
ravo bogastvo razkošnih ve-
etarijanskih poslastic. Za po-
um in spodbudo si oglejmo
ekaj izbranih predlogov iz
iričujočih modernih menu-
Bv, ki v ničemer ne zaostajajo
a mesnimi variantami.
Vegetarijanski    hambur-
er: hlebček iz polnozrnate
loke z rastlinsko maščobo
bogastvo balastnih in varo-
ilnih snovi ter vitaminov BI,
2 in B6, koristnih za srce,
ažo, lase in živčevje), posut s
miiničnimi peškami (energi-
ja rastlinskih vlaken, obilica
beljakovin - 22/100 gramov
semen, vitamini skupine B in
E, železo in nenasičene rast-
linske maščobe, ki znižujejo
nevarni holesterol). Namesto
mesne polpete vsebuje rastlin-
ski ocvrtek iz krompirjeve ma-
se še pravo mero korenja, gra-
^a, paprike, kolerabice, bučk,
febule, česna in jajca ter za-
čimb, kot so peteršilj, drob-
ijak, zelena, curry, krebulji-
origano ipd. Polpeta je bo-
gata z rastlinskimi beljakovi-
nami, ogljikovimi hidrati, vita-
mini, minerah in vlakninami.
Dodamo še list ali dva sveže
zelene solate, špinače ali radi-
ča - sendviču daje potrebno
svežino in hrustljavost, vsebu-
je balastne snovi, visokovred-
ne rastlinske beljakovine in
sladkorje, minerale, (železo),
vitamine (BI, B2 in C) in varo-
valne snovi. Vse skupaj obo-
gatimo z drobnjakovim preli-
vom (tatarsko omako), ki op-
lemeniti okus vegi-burgerja
(šopek dobro opranega drob-
njaka ali peteršilja narežemo
ter stresemo v zmes iz par žlic
skute in pol lorička kisle sme-
tane, začinimo z jedilno žlico
limoninega soka, osolimo in
popopramo, po želji lahko do-
damo še noževo konico sladke
ali pikantne paprike).
Ocvrte gobice, ki po okusu
spominjajo na sočen telečji
zrezek. Najboljši so sveži os-
trigarji, ki jih operemo, posoli-
mo in popopramo, pomoka-
mo, potopimo v stepeno jajce
in 5 minut cvremo na rastlin-
skem olju, ponudimo pa s ta-
tarsko omako.
Pehtranove palačinke s če-
bulnim nadevom: kolobarje
čebule dobro prevremo in od-
cedimo, nato dodamo lonček
kisle smetane (lahko tudi pol-
nomastnega jogurta) in še 10
minut dušimo, posolimo in
popopramo, dodamo opran in
drobno zrezan svež peteršilj
in pehtran, dobro zmešamo in
polnimo klasične palačinke
(namesto mleka damo v maso
lahko mineralno vodo).
Ajdov kolobar: zelenjavo
(čebula, por, koleraba, ohrovt
ali zelje) skuhamo v pari, do-
damo kuhano ajdo, celo jajce,
sol, poper in curry, dobro
zmešamo, pregnetemo v enot-
no maso in oblikujemo venec.
Damo ga v nepregorno poso-
do in ga pečemo 35 minut,
med peko ga večkrat prelije-
mo s prevretkom jušne kocke
(zelenjavne vode). Serviramo
še toplo s solato ali drugo
prilogo (okus podoben zele-
njavni rižoti).
Colcannon (irska narodna
jed) - polnjeno zelje: glavo ze-
lja skuhamo, notranje liste od-
stranimo, zrežemo, jih na olju
prepražimo s čebulo in zme-
šamo z vročim krompirjevim
pirejem. Z omenjeno maso na-
polnimo zeljnato glavo in jo
serviramo z izbranim preli-
vom (tatarska ali druga oma-
ka) ali s sezonsko solato.
Paella, španska specialite-
ta, ki jo pripravimo tako, da na
olivnem olju prepražimo zre-
zano čebulo, korenje, papri-
ko, jajčevce in par strokov če-
sna. Nato dodamo riž, na koc-
ke zrezan olupljen paradiž-
nik, sol in poper, po želji tudi
kurkumo (eksotična tropska
začimba z okusom, ki spomi-
nja na ingver), zalijemo z vo-
do in dušimo še 20 minut.
Okusna samostojna jed.
Špinačni cmoki: 500 g ku-
hane in ohlajene špinače do-
damo 40 g nastrgane gaude,
150 g skute, 2 jajci in 100 g
moke. Oblikujemo testo in ga
pustimo stati 1 uro. Nato si
pomokamo roke in oblikuje-
mo cmoke, 8 minut jih kuha-
mo v vreli slani vodi. Še vroče
zložimo v nepregono posodo,
jih potresemo z nastrganim
sirom (50g), prelijemo z ma-
slom (margarino ali kislo sme-
tano) in pečemo 15 minut,
nato še vroče serviramo k ze-
lenjavni prilogi ali solati.
Lasagna, italijanska specia-
liteta. Rezine jajčevcev 20 mi-
nut počasi cvremo na maslu,
nato jih v plasteh zložimo v
nepregorno posodo (izmenič-
no jajčevci, paprikova omaka
in ovčji sir), pečemo 30 minut,
nato še vročo ponudimp k pa-
radižnikovi ali kumarični sola-
ti.
Fižolova solata: zeleni sola-
ti dodamo zvrhano mero fižo-
la in na koščke zrezan kozji
sir, začinimo soljo, baziliki-
nim kisom in olivnim oljem.
Sojin čili: koščke tofuja po-
pečemo, dodamo sojine kalč-
ke, čebule, česna in paprike
ter naprej pečemo. Začinimo s
sojino omako in čilijem. K tej
pikantni jedi prija solata iz
svežih kumaric.
Polnjeni paradižniki: v
mešalcu zmešamo 1 čebulo,
vejico timijana, šopek peterši-
lja, 60 g krušnih drobtin in 2
žlici olivnega olja. Zelenjavne-
mu nadevu dodamo še sredico
izdolbenih paradižnikov in jih
z njim tudi napolnimo. V ne-
pregorni posodi pečemo cca
15 minut, po potrebi tudi mal-
ce zalijemo z mlačno vodo ali
juho.
Polnjene bučke: mlade
bučke razpolovimo, izdolbe-
mo in polnimo z nadevom iz
pražene paprike, česna in na-
listanih mandljev. Postavimo
v pečico, prepečemo in servi-
ramo z jogurtovo zelenjavno
polivko.
Zelenjavna fritata: mlad
stročji fižol, korenček, bučke
in šalotko prepražimo al den-
te, nato prelijemo z mešanico
4 jajc in 30 g nastrganega par-
mezana ter dobro zapečemo.
Serviramo k zeleni solati, za-
činjeni z olivnim oljem.
Krompirjeva pizza: testo: 1
kg nastrganega surovega
krompirja, 1 lonček kisle sme-
tane, 3 jajca, lOOg parmezana,
majaron, origano in sol. Testo
razporedimo v pekač in oblo-
žimo z mozarello, polijemo z
jajcem, dodamo paradižnikov
sok, olive, origano ipd. Oku-
sna, ne preveč kalorična in
lahko prebavljiva jed.
Korenčkove polpete: 2 sve-
ža korenčka nastrgamo, doda-
mo jajce, 2 žlici pšenične mo-
ke, sol, žlico narezanega pe-
teršilja in ščepec luštreka. Ob-
likujemo polpete, ocvremo in
ponudimo s svežo solato.
Ohrovtova omleta: ohrovt
razkosamo, operemo, doda-
mo 2 korenčka in skuhamo,
nato narežemo ali sesekljamo,
zmešamo z 2 jajci, peterši-
Ijem, muškatnim oreškom,
kruhovimi drobtinami, soljo
in poprom ter spečemo na
rastlinskem olju. Omleto še to-
plo ponudimo s solato ah zele-
njavno prilogo.
Zelenjava v pivskem testu:
testo: temno pivo, poper, sol,
muškatni oreh, jajčni rume-
njak, belo moko in sneg enega
beljaka zmešamo ter vanj po-
makamo kose poljubne zele-
njave. Ocvrto zelenjavo še vro-
čo serviramo z okusno omako
iz mleka, polnomastne skute,
kisle smetane, drobnjaka in
česna.
Kokosov riž: riž kuhamo z
dvojno mero kokosovega mle-
ka (iz konzerve), po želji oso-
limo in popopramo (lahko do-
damo pest rozin in sladka-
mo).
Gobice na žaru: 8 velikih
šampinjonov napolnimo z
maso iz 150 g polnomastne
skute, česna, curryja, popra,
soh, peteršilja in drobnjaka.
10 minut pečemo na žaru in
takoj serviramo. Okus spomi-
nja na sočno mlado teletino.
Zelenjavna omaka: drobno
zrezano šalotko prepražimo
na olivnem olju, dodamo na
kocke zrezan olupljen para-
dižnik in sesekljan drobnjak.
Po 10 minutah vmešamo še
narezane bučke, zalijemo s
pol decilitra vode in dušimo še
20 minut. Ponudimo k močna-
ti prilogi ali serviramo s sve-
žim domačim kruhom.
lepota in zdravje
Mineralna voda poleti
Medtem ko postaja ponud-
ila mineralnih vod iz naravnih
'Telcev vse pestrejša in boga-
'^jša, pa potrošnikov (zlasti
bolnikov) običajno nihče ne
Pouči o prednostih in koristih,
^ jim jih lahko pri določenih
"lotnjah ali bolezenskih sta-
■^jih oziroma pri običajni žeji
Mnaša uživanje določenega
''Pa mineralne vode.
, Zato strokovnjaki ugotavlja-
la, da jih večina ljudi uživa
Predvsem zato, ker jim bolj
^^upajo in jih imajo raje od
običajne vode, obenem pa jim
[J^di bolj prija in jo lažje pre-
^^vijo, pri čemer pri mineralni
^^di uporabnik preveri pred-
vsem znamko in ceno, obe-
[l^fTi pa sploh ne pomisli, da bi
''o smotrno izbrati vodo, bo-
^to z minerali in vitamini, ki
''f^ lahko koristijo. Tako je
"^'neralna voda, bogata z žele-
^om (več kot 1 mg/liter), pri-
merna zlasti za anemike in
rekonvalescente, tiste bogate z
natrijem so namenjene šport-
nikom in ljudem, izpostavlje-
nim večjim psihofizičnim na-
porom (200 ali več mg Na/l),
mineralne vode bogate s kalci-
jem (322 mg/liter ali več) so
koristne vsem, ki imajo težave
s kostmi, vezivno-mišičnim in
zobnim tkivom, vrelci bogati z
magnezijem pa so priporočlji-
vi vsem, ki jih mučijo f)rebav-
ne težave in motnje presnove.
Kaj pa mineralne kopeli? Hi-
dro in talasoterapija v mine-
ralnem miljeju pripomore k
sprostitvi organizma, izbolj-
šuje tonus vezivno-mišičnega
aparata, koža postane bolj na-
peta, bolje prehranjena in pre-
krvavljena, pospeši se presno-
va in izločanje strupenih sno-
vi, spodbudi pa se tudi odstra-
njevanje odmriega tkiva in
njegova regeneracija.
kozmetičarka svetuje   3
Kopeli in njihovi dodatki
Kopeli z dodatkom dišečih olj in zelišč so
vedno bolj priljubljene, saj sprostijo celotno
telo in s tem vplivajo na celotno počutje.
Navadna kopel preveč izsuši kožo (odvzame
ji 15 odstotkov vlažnosti), zato uporabljamo
razne dodatke.
Peneča kopel: dodatki za penečo kopel so
najbolj priljubljeni, poleg tega pa se tudi naj-
bolj razlikujejo v kakovosti. Dobri dodatki
vrnejo koži izgubljeno vlažnost in maščobo in
je ne izsušujejo. Prepoznamo jih po velikosti
mehurčkov. Čim manj so mehurčki v peni, tem
bolj kakovosten je dodatek. Kdor ima suho
kožo, naj si po končani kopeli kljub vsemu utre
emulzijo za telo.
Mlečne kopeli: vsebujejo najkakovostnejše
izvlečke mleka. Pomirjajo občutljivo, rdečka-
sto in nervozno kožo.
Oljne in kremne kopeli: vsebujejo hidrofil-
na olja, ki se v zvezi z vodo spremenijo v
emulzijo. Te kopeli zelo priporočajo za suho in
občutljivo kožo. Oljne kopeli ne vsebujejo či-
stilnih substanc, medtem ko kreme vsebujejo
tudi te. Za obe kopeli je značilno, da kože po
končani kopeli ni potrebno namazati s telesno
emulzijo.
Soli za kopeli: le-te dajo vodi mehkobo in
prijeten duh. Na površini vode nastajajo me-
hurčki, ki prekrvavijo kožo telesa.
Zeliščne kopeli: dodatki tem kopelim so v
prodaji v obliki soli, olja ali penečih se kopeli.
Vsebujejo eterična olja, ki delujejo preko kože
in dihalnih organov na celotni organizem. Na
voljo so nam različni zeliščni dodatki, ki imajo
različne učinke. Nekateri pomirjajo, drugi po-
življajo; pomembno je le, da dveh različnih
zeliščnih kopeli ne mešamo.
Kako deluje kopel na telo? Pomembna je
temperatura vode! Vroča kopel (38 do 43 sto-
pinj Celzija) je priporočljiva za močnejše nara-
ve, pospešuje prebavo in izločanje strupenih
snovi in ne sme trajati dlje kot 5 minut. Ljudem
s krčnimi žilami in žilicami ter tistim, ki imajo s
krvnim obtokom probleme, kopel odsvetuje-
mo.
Topla kopel (29 do 38 stopinj C) je idealna za
popolno sprostitev in sproščanje mišic. Kopel
naj traja največ 20 minut, drugače bi se koža
preveč izsušila.
Normalna kopel (25 do 28 stopinj C) poživlja
telo in je primerna za tiste, ki se zelo znojijo.
Hladna kopel (18 do 24 stopinj C) dobro
deluje pri ljudeh, ki se počutijo zelo utrujeni,
ne sme pa trajati dlje kot 10 minut.
•■■■■»■■■■■K Kozmetičarka VESNA
48
RUMENA STRAN
tračnice
Zaskrbljena županja
županje ljubenske Anke Rakunove takšne, kot je na posnet-
ku, skoraj ni spoznati. Zgovorna županja je vsaj v javnosti vedno
nasmejana, zato se sprašujemo, od kod njen resni izraz? Mogoče
pa razmišlja, kako bo na Flosarski bal poleg kramarjev pritegni-
la še gostince, da bi uspešneje »privezali dušo« številnim
obiskovalcem?
Nikoli ni
prav
Po tem, ko so v Gosposki
ulici obrnili promet, bi priča-
kovali, da se je ta »obrnil« tudi
v lokalih ob ulici, kjer so prej
tarnali, da jim prometna ure-
ditev odganja goste in kupce.
Sodeč po zaprtih lokalih in
kolektivnih dopustih se je
»promet« res obrnil, le da spet
v napačno smer...
Glavno, da je
kapitalno
Minister za evropske zadeve
Igor Bavčar hoče biti na vsak
način »kapitalen«. Ker v čistil-
ni akciji mozirskih ribičev ni
ujel kapitalnega lipana, je na
svetlo potegnil kapitalni poli-
vinil. »Polivinilna riba« je
menda Bavčarja krepko zdela-
la, saj se je nadebudni ribič s
trimetrskim polivinilom boje-
val kar nekaj časa, preden ga
je iztrgal (bistri?) Savinji, po-
ročajo očividci. Udeleženci 2.
julijskega izleta NT&RC pa so
videli posledice boja, saj se je
Bavčar ves blaten in moker z
Zvonetom Starmanom na Ve-
nišah dogovarjal za nujno tu-
širanje.
Idila ob štajerskih
avtocestah
Zaradi slovenskih avtocest
odstavljajo direktorje, mini-
strom se tresejo stolčki, prora-
čunski denar kopni. Ko te ceste
končno dobimo, pozabimo, da
ob njih kljub izpušnim plinom
zrase tudi nekaj trave, ki bi jo
bilo dobro vsakega toliko časa
pokositi.
Prerokba
če si vzamemo pravico dobrih vil, lahko pogledamo v prihodnost najmlajšega člana v družini \
lučkega župana Mirka Zamernika. Mali zagotovo ne bo knap v velenjskem premogovniku, vsaj;
glede na rentne zakone, ki ga predlaga lučki župan Zamernik. -
(Od}kloni
Sedaj elektrika drugače teče,
a je dolgo tema že na jugu,
tako se s Hrvati torta peče,
tako dela se na istem plugu.
Sicer konopljo zdaj sadimo,
predpražnikov in tepihom osnovo,
cannabisa seveda ne kadimo,
z njim le skrbimo za obnovo.
POPEVl
Pokvarjeno
zadovoljstvo
Posnetek nazarskega župa-
na Ivana Pumata je nastal
pred odločitvijo državnega
zbora, da Prihova ostane v mo-
zirski občini. Sedaj se župan
Purnat verjetno ne smeji več
tako zadovoljno.
zanimivosti
Angelska trobenta
Da je Zvonka Tajnšek iz Malih Braslovč velika ljubiteljica
pričajo vsako okno in vsak kotiček okrog njenega doma, saj
povsod polno dehtečega cvetja. Posebej ponosna pa je na rožo,
jo je dobila pred dvema letoma in se ponaša z natanko 98 cvetov
Uradno se ji pravi datura, poleg tega pa ima še številna druj
imena, med katerimi so angelska trobenta, frajla, kraljica not
tudi nekatera manj ugledna, vsekakor pa ji po mnenju lastnic
najbolj pristoji ime angelska trobenta. Cvetovi so namreč veliki,
obUki troblje in po vrhu še zlatorumeni. T. TAVČ^
Viktorjev som
Viktor Žgajner iz Vojnika, član Ribiške družine Celje, je im^
pred dnevi srečo. Iz Šmartinskega jezera je potegnil lef^
menda največjega soma, 170 centimetrov dolgo in 30 kilogr^
mov težko mrcino. Kar uro in pol je trajala borba velike ribe
ribiča v čolnu, dokler ni zmagal slednji.