ISSN 0350-5561
ca konec Udna
Prevladovalo bo sončno vreme.
53 let
èt&yilka 15
četrtek, 13. apHla 2006
Celjani prvi, Velenjčani tretji
Ve/en/s h/ rokometaši so bill na prvi pofflnalnl tekmi večji del botjši od celjskih, KJub temu to nI bilo dovolj za uvrstitev v
finale. Na si/k/: atraktiven zadetek Sama Rutarja,
Velika no< je tudi čas za ustvarjalnost
V leb dneh bodo v većini slovenskih domov z mladim zelenjem krasili dom in mize. ki bodo polne dobrot na velikonočno nedeljo. Na mizah bodo ludi pisanice, /ivopisaiio pobarvana jajčka, ki seveda ne smejo manjkali v ko-iiň. ki jo bodo verniki nesli k sve-lomu >»žegnu« že dan pred veliko nočjo. Ne le da je pred tîami na,i-večji krščanski praznik, pred nami jc čas, ko lahko cela dnjžijia kreativno sodeluje pri krasenju doma in barvanju pirhov. V nekaterih pokrajinah so i/ tega razvili pravo umelnosi. sploh v Deli krajini in na Noiranjskent Zalo vam želimo lepe in mirne velikonočne praznike, pa veliko dobrot in usivarjalnosii pri barvatiju pirhov.
■ Uredništvo
REMOPLAST
laBOtanib iflea I
Proizvodn|a PVCokM in vrat
M: 02 Ml OMI, te a u 71 7M, vvMNfiBUl
300 SIT-1,25 EUR
lEAlHO
Pomlad, čas za spremembe?
Dolga ťum je oCimo pustila ^nyj? posledice. Je pač iako, da si liiidje sicer težko pri\x}sč/mo 2it/isko spanje, a \-endarie se iakral iivljefije malo umiri. Ko pride pomlad, j>a se zdi, kol da nekaieri želijo na hliro nadomestili, kar so »prespalit v zimskih mesecih. In fkm/ad v .šaleški dolini ho, kar se poli lične scene tiče, očitno vroča. 01) akciji čiščenja okolja se je začeio čistiti tudi v mestnem sreUt.
Kako vroča ho. se bo verjetno jKtkazalo ze na aprilski seli Velenje. Potekala ho v torek, 2.5. aprila . Ta lx> namreč prvič potekala z novim razmerjem moči v svetu. Naj ponovim. Občani in občanke Velenja smo vaftj isv(>lili srelnikov in (za ščepecj syetnic. Doslej je bila koalicija močna, v tijej so natnreč .sedeli w/ svetniki iz strank SJX I^eSUS in fJ)S. Volila .smo na zadnjih volit' vtdi 12 mest dodelih članom stranke SD. katere član je tudi ^ipan Srečko Meh. trije svetniki io iz vrst DeSUS-a, 8 /HJ iz vrst f-DS. P(> mmm .sleduji ne bodo več v koaliciji. Ze nekaj časa, verjetno celo dolgo zimo. je pri njih zorela odločitev, ki so jo Javno predstavili ta ponedeljek. Iz koalicije je izstopilo ? od S svetnikov. Ker niso bili upoštevani, ker je bih vse manj komiuiikadje med njimi, županom in njegovo stranko. Ker so rekli, da je treba temu narediti konec, V koaliciji pa osn^a Marjan Gaberiiek. Nekda/fji direktor M cluba in sedanji likvidacyski upravitelj tega podjetja je tudi podžupan - za gosi>odarsko področje. Začela so se ugibanja, ali ne želi zapustiti koalucije zato. ker ima nena-vsezadnje kar lepo finančno nagrado za f>odžupanovanje. aU zato, ker ima v ognju k kakšno žezlo, ki ga bo težko izpeljal, če Mehu in njegovi ekipi obrne hrbet. Dobro obveščeni pravijo, da bi lahko sledrye ugibanje zelo držalo. Podjetje Af club v lHoidaciji namreč še vedno prodaja svoje pr(tstore, kupca za veliko šivainico še nimajo. In slišati je, da bi Gaberšek še \*edno rad. da skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje tam zaživi mnv /mllefle. Ideje o ste-kleniČ4^rWt ^ele/i/.ske iwJe. ki nuj bije bilo čisto pre^vč. ton^ še niso zamrle.
Razmerje moči se bo krepko spremenilo- Ce bo župan hotel skozi glasovalni stroj mestnega sveta spraviti kar koli. od odlokov do re-Ikilansa proračuna, bodo morali na sejo vsi swtniki. ki so še v koaliciji. Sicer zna biti lezko. Razen, če ne bo. kot je tudi slišati, prišlo še do večjega razkola v LDS. 7ji dva od sedmih preostalih svetnikov mnogi ugibajo, da bosta tudi ostala zvesta koaliciji Tudi to se k) verjetno pokazalo že na aprih'ki predvsem pri ustanavljanju Energetske agencije KSEN.4^ Ta zna v Velenju o.stati po-v.sem neraziskan t)lanel. saj je slišati, da v opoziciji niso tako prepričani, da jo je dobro ustafmill že zato. ker bodo z njo v mesto ^pripeljali« 200 tisoč evrov iz Bruslja. Da gre res za premišljeno odločitev. Je težko reči. kajti žu^Kinske volitve se hitro bližajo. Glede na začetek ttolitične pomladi pa Je že jasno, da bo v Velenju letošnja jesen vroča, kot že dolgo ne. Ugibanja, ali se je mestni od-bor iJ)S OiUočil prav ali ne, pa bodo jasna šefe. ko Ixmio dobili župana. Bo mv ali ne. pa se bo ugiba/o celo dolgo polefje. Tudi med dopusti.
■ Bojana Špegel
Odkup ponujen tudi zaposlenim
Velenje - Privatizacija povezanih družb Premogovnika Velenje in ireh pníHlnih ce m rov Invalidiikega podjetja I IT/. (Prosi udio. Robi nox in SIPO) je v polnem teku. Vodíílva hčerinskih družb so privatizacijske elaborate oddaJi 30, marca. Privatizacijska komisija bo /a vsako ptwa-me/no podjetje pripravila rešitev, pregledala pa jih bo uprava Premogovnika in jih posredovala nadzornemu svetu. Vsem zaposlenim v družbah in proHtnih centrih, ki se privatizirajo, je bil ponujen odkup lastninskih dele^^icv. Ti sc morajo opredelili do 15. aprila.
■ mkp
001
Pr«ht«vnltefoVEl£WJE. Start tiç 35.aa20 VBlsnJe
03/997 50 96,03/697 50 97 fax: 03/586 93 61
Spoznajte premoženjsko zavarovanje z osebno In pravno asistenco!
cl,<l.l
060 19 20 www.opa.si
9770350556014

m
lokalne novice
Na Rečici ob Savinji za svojo občino
Rečica Ob Savir\jl - Cvetna nedelja je bila v KS Rečica ob Savinji poseben dan. Predsednik sveta KS Peter Kolene pravi, da je bilo razpoloženje v kraju res praznično. To je bil namreč (udi dan D /a kraj, ki si je /elel, da ustanovi [asino občúío. Referendum je 10 nedeljo potekal v osmih slovenskih krajih, uspel pa je v petih. Ljudje so lahko izrazili svojo volio, zadnjo besedo pa bo imel državni /bor RS, Će bodo potrdili usiammtev vseh petih občin, kier so se prebivalci izrekli za ustaní)viiev la si ne občine, bomo v Sloveniji imeli 210 občin.
Krajani sedanje krajevne skupnosti Ročica ob Savinji - okoli 2300 jih je, od lega je volilnih upravičencev IXS9 • so se na po svetovalnem referendumu odločali, «li želijo odcepitev od občine Mozirje in oblikovali samostojno občino aij ne, Odprtih je bilo pel volišč, in sicer na istih krajiJi, kol je navada ob drugih glaso vanjih. »Udeležba na referendumu je bila velika, /a kar se ljudem res zahvaljujem,« nam je povedal Peter Kolene. *Na volišča je namreč prišlo kar 70,20 % volilnih upravičencev, od tečajihjc bilo 65,23 % m, 33,41 % voUlcev pa proti usianovitvi občine. Končno potrditev ho dal državni zbor. ob takšnem rezultatu pa ne pričakujemo težav. Želimo si svojo občino, saj pričakujemo, da se bomo lahko hitreje razvijali. Razltigi pa so tudi zgodovinski. Rečica jc bila nekoč ena najwičjih zgornjesavinjskih občin. ljudje so tu delavni in želijo gospodariti na svojem.«
■	jbs
Spet ekološki projekt
Velenje • 21. aprila sc bo začel letošnji ekološki projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga pripravljala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in institut Hrico za učence sedmih razredov devetletke iz občin Velenje, Šoštanj in Smart m» oh Pa ki. Najprej bodo poslušali teoretično razlago o tem. kako ravnali z odpadki, p<Uem pa jih čaka še lerensko delo. /a tem bodo učenci izdelovali plakate na temo projekta. Tudi tokrat bodo izdali zbornik z naslovom pmjekla in nagradili najboljše plakate. V projektu bo letos sodelovalo 416 sedtnošolcev.
■	bs
Zbirajo knjige
Soštary - V Šoštanju se tudi ob letošnjem 2X aprilu, dnevu knjige, ne bod<^ izneverili tradiciji. Že treljič zaptired so se odločili /a organizirano akcijo zbiranja knjig. Doslej so še vsakič zbrane knjige podarili ustanovam, za katere so ocenili, da jim bodo prišle prav.
Letos so se odločili, da jih bodo podarili oddelku Psihiatrične bolnišnice Vojnik v l^vnah pri Šoštanju. V Občini Šoštanj pravijo. da bodo veseli prav vsake knjige, ne glede na žanr. / otroškimi kjijigami, če bodo ljudje podarili tudi te. pa bodo razveselili oir<îke v Dnevnem centru Šoštanj, ki je dobro zaživel.
Knjige bi)do predali predvidoma sredi maja.
■	mkp
Z igro in plesom v pomlad
Šostary - Na OŠ Šoštanj se bo danes ob 17. uri začelo Medob-močno srečanje otroških folklornih skupin, ki ga skupaj pripravljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in šola gostiteljica. Po vezova I ka Danijela Tamše bo napovedala kar 9 folklornih skupin. Nastopili bodo NavihancI iz l.uč. Kresničke iz OŠ (iusiava Šiliha v Velenju, otroška folklorna skupina iz Druge OŠ V Slovenj Gradcu, otroška folklorna skupina OŠ Gustava Šiliha Velenje, skupina J Ilačck iz OŠ l'rana Goloba v Prevaljah, skupina iz OŠ I rana KtK'beka Citirnji Grad. iz osnovne Šole v Javorju prihaja otroška folklorna skupina, ki bo obudila plese Kralja Matjaža, venček iz Mežiške doline bodo predstavili folkloristi KD Prežihov Voranc iz Raven na Kt>roškem. kot zadnja pa se bo predstavila fol-klorna skupina Pisanke KlID Rečica pri Laškem.
■	bs
Pomladansko čiščenje
Soštarý - V Šoštanju je ves prejšnji leden potekala akcija čiščenja okolja. Letošnja zima jim je pustila veliko nesnage, predvsem peska, ki so ga trosili, ko jc bil sneg.
/daj ga je treba odstraniti, obreziiti drevje in grmičevje, kar so opravila podjetja, s katerimi ima Občina Šoštanj sklenjeno pogodbo. Seveda pa so ludi ljudje sami zavihali rokave, marsikje tudi organizirano preko društev ui skupnosti.
■	mkp
Krvodajalska akcija za zavod
Velei\je - Območno združenje RK Velenje bo v dneh od 19, do 21. aprila organiziralo prvo letošnjo večjo krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino iz Ljubljane.
Akcija hn potekala v Domu učencev v Velenju, in sicer v sredo. 19. aprila in v petek. 21. aprila od 7. do 14, ure, v četrtek, 20. aprila, pa od 7. do 15. ure.
■tp
Sosvet znova opozoril na pomanjkanje policistov
V času, ko so iskali požigalca, so bile policijske enote okrepljene in zgodil se ni niti en vlom - Sosvet za izboljšanje varnosti občanov se bo s posebno zloženko tokrat obrnil na lastnike psov
MSt^na Krstič • Ptaninc
Velei\je, 6. aprila - Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Velenja, ki ga vodi Bojan Kontič, je na četrtkovi seji v/.el pod drobnogled delo P*)Iicijske postaje Velenje v lanskem lelu. Iz poročila, ki so ga <ibravnavali, je zaznati zmanjšanje števila ka/nivih dejanj, žal pa je promet vzel eno življenje več kot v letu pred tem.
Povečane aktivnosti policije se kažejo na področju ti^ovine s prepovedanimi drogami in »prega-
njanju« motoristov z neprometnih površin, zlasti s Titovega trga. Se je pa pokazalo, da se je v zadnjem času ta promet s'11 tilvega trga preselil na Kardeljev trg iji v Šalek. kjer bodo potrebne dodatne aktivnosti policistov in mestnega redarstva, da ga umirijo. Aktivnosti m to pa so, kot je bilo slišati, ž.e iia-pt^vedane. Pi^ročilo Policijske postaje Velenje bodo obravnavali tudi mestni svettiiki, sosvet z.a izboljša-nje varnosti občanov pa bo s posebno zloženko skušal Kikrat vplivati na lastnike psov in jih zapro-
siti, da poskrbijo za varnost občanov in preprečijo prosto gibanje njihovih hišnih ljubljenčkov po mestu brez povodcev in nagobčnikov. Ko bo zloženka pripravljena in posredovana gospodinjstvom. bod<i v sodelovanju s policisti in redarstvom poostrili tudi nadzor nad tem dogajanjem, in čc bo to potrebno, posegli ludi po ne priljube ni h globah.
/nova pa so v sosvetu opozorili, da je v Velenju premalo policistov. «Sistemiziranih delovnih mesije dovolj, a kaj, ko niso zase-
Zlozenka v pomoi mladim odvisnikom
Sosvet za izboljšanje var-n(3Sti občanov je prejšnji teden gospodinjstvom posredoval zloženko z naslovom /Joraba drog med mladimi v Velenju. V njej so poleg drugih podatkov zabeleženi tudi vsi naslovi, na katere se lahko mladi odvisniki in tudi njihovi starši obrnejo po pomoč.
dcna,<( pravi Btyan Kontič. »Ce bi bila zasedena tudi ta mesta, bi Ve-lenjčani gotovo živeli varneje, V prid temu dejstvu govori dogajanje lansko poletje, ko so se dt^ga-jali požigi. Večja budnost občanov in okrepljene policijske enote s tudi do 30 policisti več kot (îbi-čajno so pripomogle, da je bilo tudi drugih neljubih dogodkov manj kol sicer. V treh mesecih v Velenju ni bil storjen niti en vlom,« pravi Kontič.
V	Sloveniji dol, v Velenju gor?
V	Območni službi izstopajo brezposelne ženske, stari do 26 let in invalidi - Brezposelni si lahko z izobraževanjem povečajo možnosti za zaposlitev - Največ povpraševanja za poklice v gradbeništvu, kovinarstvu, prometu in gostinstvu
Mj/end KrsfřČ • Plsninc
Velenje - Konec marca je bilo v Sloveniji ua zavodih za zaposlovanje prijavljenih	brezpiv selnih oseb. V primerjavi s febru-aijcm seje brezposelnost zmanjšala za 2,9 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem pa za 1,1 odstotek.
v Območni službi Veleiîje pa je bilo konec februarja brezposelnih» prijavljenih na uradih za delo v Koroškem in Savinjskem delu,
7.028 oseb, kar je zjî 2,8 odstotka več kot v enakem (ïbdobju lani. Marca pa je bilo brezposelnih 6.R34 oseb. kar predstavlja 7.5 odstotka slovenske brezposelnosti. V prvem trimesečju se je zaposlilo 1,170 oseb. kar jc 8 odstotka več kol v enakem obdobju lani.
Januarja je bilo v Območni službi Velenje 54.267 delovno aktivnega prebivalstva, kar je 0,3 odsiotke manj kot decembra. Stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 11.3 odst^Hke.
Obenem so p<îdjeija in družbe prijavile za 20,5 odstotka potreb po pripravnikih več koi decembra. 8 v Ol'jmočDi službi ugotavljajo, da delodajalci povprašujejo po delavcih s strokovno izobrazbo, za katero pa na zavodu nimajo dovolj ustrezne ponudbe. To so predvsem področja gradbeništva. kovinarstva, prometa in gostinstva. V primerjavi s strukturo brezposelnih v Sloveniji ua Območni službi Velenje izstopajo brezposelne ženske, osebe stare
do 26 let in Invalidi. Strukturno brezposelnost povzr<íča pomanjkanje dodatnih znanj med brezposelnimi. računalniška znanja, znanje jezikov, izpiti za gradbeno mehanizacijo, vaijenje in druga znanja, kijih delodajalci razpisujejo ob prostih delovnih mestili.
V Območni služni Velenje so v različne programe že vključili večje število brezposelnih tjseb, l:i bodo z več dodatnega znanja bolj fleksibilne na trgu dela. Samo v programe pridobivanja računalniških znanj so vključili 1.261 brezposelnih. V želji, da razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela še zmanjšajo in brezposelnim povečajo zaposlitvene možnosti, so pričeli vključevati v izobraževanje in usposabljanje tudi za najbolj iskane poklice s področja prometa, nadaljevali pa bodo tudi v gradbeništvu in kovinarstvu. ■
j Cerkvenih že, a ne le šest državnih »škofij« j
Dobili tri nove škofije in pet občin - Ustavne spremembe za delitev tiržave - Hoimec, kraj nesrečnega imena - Korošce strah za hitro cesto
SIfnvnIju je bik spil tieležna precejsfije delllve: nekaj po zus/iigl Slove/icev. nekaj po zaslug/ onih od zunaj. Tokrui tm ni delil kakšen zawjevalec kot ob zadnji x\vl(r>'ni víýni. deliievJe pmlu iz cerh'enih krogov in po volji mno-gih naših ljudi. Dobili smo še Jri .škofije, eno. celj.'iko, tudi za naše območje. Ob teu) se .ie\<eda ni uresničila želja pred.siavnfkoi' Saše. ki so Jo lapi.'îali ie prvd precej časa. da naj hi bil tiedei .kkofije v (jornjem Grudu. Sedež bo, se' veda, v Celju. In ko sti se predti^eni Usti v kršča/iskih vrsiidr melill teh norih hkoflj. Je nmo)ie drn^e presenetil predsednik državnega zbora I'mnv Cukjati z mislijo, da razdelilen' Slovenije na šesl škojij p^nn/ja razmislek o podoh/ti razilelitvi Slovenije na pokrajine. Predvsem opozicijskih franki Í.DS in SD nteniia. da taka delitev .'iploh ni primerljiva, saj je pri delitvi države na pokrajine vendarle frel)a upaštovii tudi \x>lio ljudi. Iii vsaj volja ljudi v ohtínah .šaleške in Zgornje Savinjske doHm jc. da imajo tudi lu svojo pokrajino. Ce bi bih pokrajin toliko kot .ikojij bi to pnmenilo ^potopo ujmostojne regiie Saše. In predsednik DZ Je to izjavil celo tik pred razpravo v DZ o uiiavniii spreme?nbali. s kaieriml bi omogočili uilanoviiev pokrajin. Ta Je fit la napovadana za ^Keraj Ko na regije še čakamo, smo v nedeljo dočakali še pel novih občin^ /adnji žegen mora sicer dali še državni zbor, a s tan naj ne bi Í)Ílo težav In lo pomeni, da se je Zgornja Savinjsko dolina obogatila še za eno občino. Rečico oh Savinji. To Je tudi edina nova občina, ki .*te je »izvaiiiwt sliïven.<ki kuri iz letošnjega gnezda na širšem celjskem območju. Kot je znano. Je po.skus v Rimskih Toplicah spodletel. kot Je odletel že ob začeíku aklfvnosii poskus Frankoiovega. Sln\'enija ima tako v.vc več mladih, zal pa se iako Usspešno kol držaw ne razmnožujejo tudi Slovenci. To .se močno pozna ludJ v na.sem o.s/un'nem
šolstvu, ko so mnoge šole aï^ bi)lj prazne, raz/vdi pnmolčkw v.se bolj razredčeni. Kuko težko je kakšno osttvv/io .sx>lo zapreti, pa tako poznamo iz našega ožjega okolja. Vse lo se poDta ie tudi po srednjih šoiah. Presežke novince*' imajo Ic še na nekaterih, na mnogih šolah se bodo morali kmalu začeti boriti za .dolarje, da jih ne bo doletelo preveliko ukinjanje prografnow Ponekod, kot je znano, se Je to že začelo, In kaj lahko se zgodi tudi presežek uàtega kadra.
Redna tema razprav .so ludi ceste. Po tem. ko le nu potrebo po pripravi pro-jektat' za to. da bodo lahko porabili odobreni denar za odpravo črnih točk na trasi Velcnje-Arja vas, piistasul kot poslansko vprašwije Wijan Kontič, je na »isto temo« v Vin.ski (lori malo kasneje gosti/ predstavnike miniitmva za promet In direkcije za ceste F/unc Sever In ob im. ko še \x:dno ni dokoih čfu> znano, če mordu le ne bi po tej trasi potekal tudi del bodoče hiire c€.ste med Koroskn In avtocesto, so se Korošci pred kratkim /}dločno p4)stu\iil proti temu. da bi se ure.'^ničili gífvorice. da hitra cesta sploh ne bi segala do njih. Da bip zgnidih le od avtoceste do Velenja, naprej pa b! samo popruvili sedanjo. In u/ naj ne bi bile le »navadim gowrice. ki se .širijo med maloivd-nimi ljudmi, o tem naj hi razmišljali celo na držoMti ra\vi. Koroški župani temu seveda odločno naspnHuJejo. Po Koroškem, predvsem med \'eterani boja za Slovenijo, pa seveda močno odmeva tudi pi.sanje in go\-orjenj(' o do-}nnevnih nečednih .stvareh v bojih za mejni prehod IlohneCs Nekateri še wdno pof>re\'ajo. da je šlo za uboj treh vojakcrv JI A, čeprav priče, zadnji čas tudi iz vrst srbske vedske, to zanikajo.
Sicer pa po deželici na južni strani Alp te dni najliolj odmesv dogajanje ZWZÍ s irgo\'sko družbo Mercator in tr^ovofija okoli nje. Ne le zdaj, ko se je pojavil tuji kupec njenih delnic, tudi tedaj, koje bilo prisotno le domače kupčka/i/e. ki so se %a šli nekateri n'elikiti. In ki je že tedaj nekaterim čudno zaudarjah. Kako se iv> zdaj la vroča juha ohladila, pa ?iihče natančno ne ve.
NA$ ČAS iiiiaj»: časopbna-ziložDliki le kfLLj RTV družbi. &6JLV1IH1. I2ita|s (A čiirUlL Cena posameznega cvo« je 300 STT €) iSi % ODV.30.SÛ 91(0.1 €). cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1,14 €)).Piipi^iiu i»ine naroinne 20 %. ocilsim 15 K, feUlletne M % in mesečne 7 % popust
tiridništvcc 6onsZaJ<i<ek (CiiektofL Slane Vo;4( (odgovorni ured/iik), Mtbna KrstiS-PbnjrK (pomočnica urednika), Janez Piesnk. Tal^m Podgoršek, Bojana âpegel (novjnarji), Mita Zakoiek curedntcâ /ad^), Janja Koiuta^pe^ei Oehniina urednicah Tomaž Geišak (otliie>va}ec) Protaginto: Jug (^ja piopagarids), Sašo Konečník. Jure BerlčniK ipropagandltia).
Sri« uridnHtv« lo ivnv»: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. telefon 10^ m
17âû.lilaiu m)9ffJiÍAX
TRR- Ncp^ tB. Velenja: 02426«020133d54
E-nilfc presstnascas^i
Obf kwai^a In gral. prlprnt: řas
n&Tskarra SET dú. MíMkS 400 «zvcO^r Ninarmtiih fatograll lo nAofHm oi «ačuiol
Po zdfccnu o DDV le "N^ is' uvrščen maď poi7k>o4e IniiynsiKifiega ;rtačap kalere se ptAnfi davdk po zri^ stocnj.
lB!nolzide52^t&vflk.
V SREDIŠČU
»
Z izstopom LDS ne postaja tečna opozicija
«
Velenjski Mestni odbor Liberalne demokracije Slovenije se je za izstop iz koalicije odločil, ker se Velenje prepočasi razvija - Kritični so bili že doslej - Roko ponujajo vsem, ki si želijo hitrejši razvoj, ki si ga dolina zasluži
neknj časa sejegovt)-ri(o, Ja so odnosi med slrankanii koalicije v velenjskem mestnem svelu mncrio skrhani in da se zna /godili, da člani I.jbcralne demo kracije Sitivcnijc iz nje i/slopijo, V ponedeljek dapoldne so cîani stranke novinaije sc/nanili» da se je ludi zgodilo. Velenjski mesini ndhor Liberalne demokracije Slo venije se je na svoji seji izvršnega odbora po besedah vodje svelniske skupino Draga Martinška soglasno i>dU>čiI/a odslop od občinskega fo'alidjskcga spora/uma. Izvrsni odbor je namreč ocenil, da največji koalicijski pariner torej stranka Socialnih demokralov, ni sposinval doi<ičil »Sporazuma o načinu in poslopkih sodelovanja«, ki so ga v MO Velenje podpisale stranke LDS, SD in Dcsus.
Drago Marîinsck na vprašanje, kaj konkretno pomeni la odločitev in zakaj so jo sprejeli, pravi: »Konkretno to pomeni, da največji koalicijski partner ni spoštoval spora/nma, ki smo ga leia 2002 sklenili člani strank SD. De-SUS in LDS. Za <3bmočje MO Velenje. Poleg lega nas skrbi razvojno zaostajanje MO Velenje za primerljivimi občinami. Prednost,
ki smo jn imeli kol perspektivna mlada občina upada in se /nizuje, V vseh teh Iclih je predvsem s strani župana primanjkovalo konstruktivnega dialoga. predvsem v konkretnih projektih, kriiala pa se je tudi komunikacija in sodelovanje, ki bi moral<i za zdravo koalicijo in vzajemni, spi)štovanja vreden odnos, vendarle obstajati^
Povedal je, da v stranki oc^ njujejo, da je ludl sodelovanje z nosilci gospodarskega razvoja v Šaleški dolini na zelo nizkem nivoju, kar bi lahko potrdili Ludi gospodarstveniki. /a to je predvsem odgovi^ren tisti, ki ga plačujemo iz davko-plačevaIskcga žepa. Ocenjujemo, daje bilo dosedanje sodelovanje v mestni k<^aliciji samo sebi v namen In ni bilo v korist Velenju in njegovim prebivalkam in prebivalcem. Prepričani smo, da taksna koalicija dolgo ni na ni-voj u političnega dialoga in je na nek način celo zavajala javnost. V preteklosti pri odločitvah v mestnem svelu in pri pripravi projektov nismo imeli nobenega konkretnega vpliva.«
In kakšne bodo posledice? »Pre-
Razloge za izstop iz mestne koalicije sta na tiskovni konferenci pojasnila predsednik svetniške skupine LDS Drago Martinsek in
svetnik Benc Strozak.
pričani smo, da je prii^el čas. ko moramo vsi skupaj narediti korak naprej. V LDS smo to spoznali in se soglasno odločili, da se spopademo z novimi izzivi. In to tako, da bodo ljudje, ki bodo prevzeli odgovornost za razvr>j MO Velenje, razumeli čas in pmstor. v katerem se vsi skupaj nahajamo. Mislim, da je lahko to velika mo-livaeija za mlajšo generacijo, pa ludi za tiste, ki ze danes s svojim zavzetim delom v gospodarstvu, krajevnih skupnostih in javnih
službah, nosijo največje breme ra/voja in niso imeli možnosti tega dokazati in pokazati v javnem življcnju.<(
Martinsek je se povedal, da so s svojo odločitvijo takoj seznanili predsednika obeh strank b, koalicijskega sporazuma. Ker so želeli biti do konca korektni. Vendar pa vsi ne izstopajo iz koalicije, Marjan Gabersek, kije ludl pod/upan MO Velenje, je napovedal odhod iz svetniške skupine LDS. saj naj bi ostal zvest mestni koaliciji.
Martinsek pravi, da ne ve, ali bo izstopil ludi iz stranke LDS, saj o tem niso govorili.
In kako vidi delo v mestnem svetu v prihodnje? «Mislim, da to ni direkten odhod v opozicijo. Roko pimujamo vsem. tudi bivšim partnerjem, vendar ob drugačnih pogojih sodelovanja, s 8p(5štovanjem dogi>-voljenih določil. To ne pomeni, da postajamo tečna, neusmiljena opozicija. Preprosto želimo delati dobro in lo bomo s svojimi kandidati na letošnjih lokalnih volitvah poskušali tudi dcv kazali. Odločitev za izstop iz koalicije ni priSla čez noč. Ptjsveiovali smo se tudi z nosilci politike stranke v preteklih letih, loje posledica ugolovilve, da v Velenju nekaj ne istima in da je treba to presekali, morda s lakšnťí gesto, ki smo jo tokrat pokazali mi.«
»Volitve so se začele«
Odločitev, da svetniška skupina LDS izstopi iz mestne koalicije, nam je v ponedeljek komentiral tudi župan Srečko Meh. član koa-
licijskih socialnih demokratov, ki imajo v mestnem sveiu 12 članov. Ce upoštevamo, da so v DeSUS-u irije in da bo Marjan (.îabersck ostal v koaliciji, jih ostaja 16, kar jim se vedno zagotavlja večino pri odločitvah v mestnem svetu. Ce bodo seveda na seje prihajali vsi.
/upan je odločitev svetniške skupine LDS najprej komentiral le s Slavkom: ^Volitve so se začele!* Potem je vendarle dodal: »Ponavlja se zgodoviiîa izpred štirih (et. ko se je v Velenju dogajalo nekaj zelo podobnega. Ta trenutek težko podrobneje komentiram io odločitev. Po mojem pravih razlogov zanjo v LDS-u nimajo. Podžupan MO Velenje Marjan CîaberSek, član LDS-a. je sodeloval pri vseh aktivnostih v mestu. Mislim, da jc čas za umiritev žoge. LDS verjetno ve, kaj dela. Ob podpisu sporazuma so v [-DS-u prevzeli vodenje gospodarstva, področje družbenih dejavnosti ter okolje in prostor. Vodili so jih zato, ker so rekli, da imajo na teh področjih strokovnjake. Očitno niso bili uspesni in niso mogli narediti tega, kar bi lahko. Kakšnih posebnih predlogov ali aktivnosti z njihove strani ni ImIo čuiltL Ml smt^ delali v dobri veri, da izpolnjujemo naloge, ki smo si jih začrtali. Vse to mi potrjuje misel, da gre za predvolilne odločitve. Nekdo, ki besede ne drži, je po mojem verolomen. (akšno je pač življenje, odločitev l.DS-a pa terja se temeljilo anaJizo.«
■ Bojana Špegel
Ključ do uspeha je drugačnost
V Saša regiji v sedmih letih že 153 pomembnih inovacij - Bera vsako leto narašča - 15 »naj inovatorjev«
Tatjana Podgoršek
Območna Savinjskega leska gcv spodarska zbornica Velenje je na nedavni sltwesnosii v veliki dv(v rani velenjske glasbene šole podelila priznanja in diplome najuspešnejšim inovatoijem v Saša regiji za leio 2005. To je bila ze sedma podelitev. V primerjavi z drugimi območnimi zbornicami ta poleg splosnih spodbuja ludi profesionalne inovacije, ki so plod načrtnega m/voj nega dela v razvojnih skupinah podjetij ali go-spodariiklh dru^b. Na slovesnost so poval>ili ludi gospodarskega ministra mag. Andreja Vizjaka. ki pa ga je v Ljubljani zadr?^la obravnava zakona o gospodarski zbornici,
Na lanski razpis zbornice je prispelo predlogov s 147 avtorji iiî sodelavci iz 11 podjetij. Po pol-Onalnem Izboru jih je komisija za ocenjevanje inovacij v omenjeni regiji ocenila 27, od lega je bilo 19 predlogov z 99 avtorji v kategoriji profesionalnih in S predlo gov s 17 aviorji s področja splo^ nih inovacij- Na slovesnosti so pi>delili štiri zlata, devel srebrnih in deset bronastih priznaj ter àtiri diplome.
Predsedtiica upravnega odbora omenjene zbornice Maitja Vriač-nik je v nagovoru menila, da v Saša regiji znajo delavci početi stvari drugače. Prav slednje pa je
M

X d ^
lili JIH J
i»
■

« .
L \
Največ inovatorjev prihaja iz BSH hišni aparati Nazarje
v časih hude konkurence marsikje ključ do uspeha. Dosedanje spodbujanje in siljenje ustvarjalnega duha zbornice je padlo tía plodna tla.
Po besedah predsednika komisije za ocenjevanie inovacij v Saša regiji pri Območni Saviiijsko-ša-leski gospodarski zbornici Velenje Bojana Stropnika je spodbudno, da iKra inovacij in priznaj vsako lelo narašča, da se dviguje kakovost splosnili. opazna pa je tudi rast deleža profesionalnih inovacij, ki pa jih prijavlja manjše število inovatorjev na posamezno inovacijo. Kljub temu so razlike med podjeiji velike. »Za šiijenje ustvarjalnosti in inovacijske klime
mora biti najprej glava, torej vodstvo podjetja, pomembna pa je še vzgoja (inovacijske kulture.«
Daje spodbujanje preraslo vgi-banje, dokazujejo nekatera dejstva: v sedmih letih je komisija za iicetijcvanje inovacij pri zbornici prejela 153 inovacij, pri katerih je sodelovalo 544 inovatorjev iz 23 podjetij in dveh ustanov - raziy kovalne in šolske. Med inovatorji je bilo 15 lakili, ki so prijavili najmanj iztiri inovacijc, sodelovali na razpisih najmanj tri leta in prejeli bronasto in srebrno pri/na nje. Tj • poimenovali so jih naj inovatorji - prihajajo pa iz BSll Hišni apa-raii Nazarje in Gorenja, d. d., Velenje (obe podjetji sodelujeta od
vsega zjičelka in ludi izstopata po številu inovacij, inovatorjev in najviših priznanj). Lsotecha in <îorenja Indop Velenje.
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je ob tej priložnosti poudaril da ne bi bilo dobrega gospodarstva brez dobrega izobraževanja. Izrazil je zadovolji stvo, ker se v tukajšnjem okolju pogovarjajo o dveh pomembnih projektih - visokošolskem izobra-
Dobitniki najvišjih priznanj:
v kategoriji splošnih inovacij so podelili dve diplomi, štiri bronasta in dve srebrn! priznanji. Slednje sla prejela: kmet inovator Joži Bider /n irakiorski priključek za rezanje in razdeljevanje silaAniii bal in druge krme v jasli ali na prostem ter skupina inovatorjev BSíl Hišni aparati Nazarje - Mirati Podpcčan. Srečko Jagrič. Marjan Grofelnik, Drago Korbar. Toniaz Poznič -za avtomatsko naročanje materiala v proi/.v<jdnji; v skupini profesionalnih so podelili iri diplome, ácsi bronastih, sedem srebrnih in siiri zlaia priznanja. Te so prejeli: skupim inovatorjev
Naj inovatorji
zevanju in tretji razvojni osi. »Pri tem ne gre samo za ccste. ampak ludi za povezavo gospodarstva, solsiva... Sajla regija je inovativna regija, sposobna prenašati tudi zahtevne iz-zive."
Inovatorji in lisii, ki imajo zasluge pri siljenju ustvarjalnosti ter spodbujanju inovativnosti v Šaleški in /gornji Savinjski dolini, so poleg spominskih priznanj, plaket in diplom prejeli še nagelj,
iz BSli llisni aparati Nazarje • Darko Ogrizek. Toni Pogacar, Aleksander Sedoviek. Uroš Se-meja, Marjan Mak, Bojan Nara-ločnik • za akumulatorski palični nicšalnik Mixxo (evropsko sirtv kovno združenje za potrošniško blago iz umetnih mas ga je razglasilo za izdelek leta 2006), in Jtjre Pešec, Darko Rudež, Marjan Mak. Toni Pogačar, Irena Bezovnik. Roman Danijel. Aleksander Strojanšek. Bogdan Kreča in Aleksander Oblak za univerzalni gospodinjski aparat MUM ^ (za alraktiven dizajn je dobil posebno evnipskti priznanje, decembra lani pa je bil po nekaterih ocenah izbran za izdelek meseca, /a oba je bilo vloženih več prijav i/umov za zaščito
Matjaž Lenassl direktor BSH Hlsni aparatt Nazarje:
»Ponosen sem na nase zaposlene. Število inovacij dokazuje, da vlada pri nas ustvarjaln<ï okolje, da so ljudje motivirani. Inovacije so pri nas stalnica in so nekaj, kar omogoča napredek in obsioj podjetja. Ib je ena od naših konkurenčnih prednosti«
Franci Kosec, član uprave Gorei\ia> d. d.. Veler^je: »Po-djelje mora rasli. Raste pa lahko z novimi sivarmi. Na> boljSe so tiste, kijih na trgu ^e nU
ki je - po obrazh)ži!vi organizatorjev prireditve - vez med iradi-cijo in inovativnost jo ter katalog inovacii sedmih let.
Priložnostni kulturni program so pripravili mladi glasbeniki Ana Avberi^ek. /mago Stih in Spela Zamernik.
s pa(eniom). Zlaio priznanje je prejela tudi skupina inovatorjev iz (iorenja (Valentin Borovnik. Borislav Bnkovnik, Marko KraU, Ani Ta Lužniik, Tonil Krasove c, Dan^an Golčrnan. Edi Pocajt. Stane ŠtrigI, Zvonko Višrgić, Drago Ranzinger. Izidor Zth pane, Radenko Anionic) /a ino vacije pri novi generaciji hladilnikov NGC 600. ler skupina inovatorjev Prcnir^ovnUja Velenje (Anton Firer, Bojan Lajlar, Samo Žoiger) za tehnologijo vrtanja in sprotnega cev ljenja preko razrušenih materialov. Prve tri inovacije, prejemnice zlatega priznaiija, bodo kandidirale tudi za priznanje na Gosptv d a rs ki zbornici Slovenije.
AKTUALNO

13. aprila 2006
Obnovite pravico do otrošicega dodatica
Dve novosti pri uveljavljanju pravice - Upravičenci tisti, ki lani niso presegli nekaj več kot 274 tisoč SIT na mesec - Spremembe zakona bodo širile nekatere že uveljavljene pravice
Tatjana Podgoréek
Mesec april je za precejšnjo število upravičenčev dt) otroškega do-daika mescc. v katerem morajo pravico obnovili ()2irt)iua Izpolnili vlogo in jo skupaj s prilogami oddati na krajevno prisitîjnem centru za socialno delo, O i/.icku pravice /a ickoće leto naj hi upravicencc pravočasno obvestilo niinisirsivtj /a delo, druJ?int> in socialne /adeve.
Darinka Špacapan. strokovna delavka na Centru /a socialno delo Velenje, je povedala, da sta pri uveljavljanju pravice do otn^skega dodatka Icios dve spremembi. Po novem lahko to pravico uveljavijo tudi starši /a oiroke /. začasnim bivanjem v Republiki Sloveniji. Spremembo 67. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejem-kili je sprejelo ustavno sodisče na pobudo občana iz mestne občine Velenje. Druga novosi pa jc spremenjeni obrazec oziroma vloga za uveljavitev te pravice. To spremembo jc narekovala sprememba dohodninskega zakona. Starši, katerim se pravica izteče v prvih ireh mesecih leia, izpolnijo še stari obrazec, listbn, ki pa se pravica Iztet^e maja. pa morajo vložiti vlogo do konca lega meseca na novih obrazcih.
Upravičenci
Do otroškega dodatka so upravičeni siaiii oziroma otroci, katerih bruto dohodek na družijiskcga (ilana lani ni presegel 274.506 tolarjev na mescc ali če letni bruto dohodek ni prejicgel 3.2^4,072 tolarja na družinskega člana.
Za uveljavitev pravice do otroškega d<fdatka dru>^ina ne sme presegati naslednjih zneskov bruto dohodka na družinskega O lan a v letu 2005:
1 član	3.294.072 SIT
2'članska družina 6.588.144 SIT 3-eianska družina 3.882.216 SIT 4ilanska dfuřina 13.178.288 SIT
5-eianska	družina 16.470.360 SIT
6-članska	družina 19.764.432 SIT
»Ob tem bi rada poudarila, daje skupni dohodek družine vs<ua vseh bruto dohodkov in prejemkov, ki so vir dohodnine, transfernih dohodkov ter vsi drugi neobdavčljivi div hodki. Skratka vsi dohodki, ob-davčljivi in neobdavčljivi.«
Potrdila o šolanju morajo upravičenci priložiti za otroke, ki tiiso dopolnili IX let. do 30. septembra, za študente pa do 31. oktobra tekočega leta.
Dodaiek za veliko družino pridobilo dru/ine s tremi in več otroki in ta pogoj izpolnjujejo do 30. junija v tekočem letu. Za te družine, pre-
jemnice otroškega dodatka, izda odločbo cenier za socialno delo v juliju po uradni dolžnosti, družine s tremi ali več otn^ki. ki pa ne prejemajo otroškega dodatka, pa m ony o za to pravico oddati vlogo do 15. julija. Izplačilo dodatka za veliko dru-žintj je v mesecu avgustu.
Obetajo se spremembe
Darinka Spacapan jc Se povedal da sc obetajo spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki širijo nekatere žc uveljavljene pravice. »Cilja sprememb sta dva. in sicer odprava ugotovljenih pomanjkljivosti ureditve ter uvedba nove pravice. Uveljavljanje pravico do dodatka za veliko dru-nm ne bo več datumsko omejeno. Višji naj bi bili tudi zneski. Dodatek na družino s tremi (»troki naj bi znašal 81.910 sn; dodatek na družino s štirimi ali več oiroki pa naj bi - glede na predlog - dosegel 100 tisoč tolarjev. Uskladitev z Bolonjsko deklaracijo pomeni črtanje pogoja dodi-
Darinka Špacapan s Centra za sociaino deto Velenje: "Lani smo na centru tretjič preverjali dohodke, ki so jih napisati na vlo^o upravičencif z dohodkif ki jití je pridobilo pristojno ministrstvo, 197 jih mora sedaj pridobljeni denar vrniti,"
plomski študij. Pravico do delnega plačila m izgubljeni dohodek pa naj bi imel tudi eden od staršev, ki neguje In varuje dva ali več otrok z /jnerno o/iroma težjo motnjo v duševnem ra/vîju ali zmerno ozirtmia težjo gibalno oviranostjo, in ne samo eden od staršev, kot velja sedaj.*
V primerjavi z drugimi meseci v letu jc po številu vlog za uveljavitev pravice do otroškega dodatka april najštevilčnejši. Po pričakovanjih naj bi ta mesec zbrali na velenjskem centru 2500 vlog.
Dohodek na dmzinskega člana v %od povprečne plače v RS	povprečni ms seleni dohodek na druž. člana v letu 2005 v SÍT	znesek otroškega dodatka v SfTza posamez. otroka		
		1.	2.	3. in naslednji
do 15%	do 41.592	22.080	24.290	26.500
od 15 do 25%	00 41.592 do 68.32D	18.880	20.870	22.850
od 25 do 30%	od 69.320 do 83.184	14.390	16.080	17.770
od 30 do 35%	od 83-184 do 97.048	11.350	12.950	14.580
od 35 do 45%	od 97.048 do 124.776	9.280	10.830	12.370
od45 do 55%	«i 124.776 do 152.503	5.880	7.360	8.830
(»j 55 do 75%	od 152.503 do 207.959	4.410	5.880	7.360
od 75 do 99 %	Od 207.953 do 274.506	3.840	5.310	6.780
Les^/ca upravičencev
Pet plusov in dva minusa
Spodbudna analiza razvojnih načrtov občine Ljubno za triletno obdobje Vsako leto pridobijo od 50 do 70 milijonov SIT nepovratnih sredstev -Letos v ospredju poslovna cona, ceste in oskrba z vodo
Tatjana Podgoršek
Im 2003 so svetniki občin Ljubno sprejeli Načrt razvojnih programov za triletno obdobje. Čeprav se to se ni končalo, so na nedavni seji občinskega sveta »preveijali«, na katerih področjih so se ušteh in na katerih so naredili več, kot so predvideli.
Po besedah Ijubenske županje Anke Rakun so lahko zjîdoviMjni. saj je analiza pokazala, da so bili uspesni na peiih, manj uspcsni pa na dveh področjih. Precej več de-naijfl. kot so načrtovali, so namenili za posodobitev cesi, kar te razumljivo, saj imajo največ cest na število prebivaîcev v Republiki Sloveniji. Bistveno več od predvidenega so vložili za nadaljnjo posodobitev in razširitev poslovne cone Loke. p'v sodobitev kanalizacijskih sistemov, reševanje stanovanjskih vprašanj, kjer so z vlaganji p(mčali litcvilo slednjih iz 6 (po delitveni bilanci leta 1995) na 19. Po »presežkih^ izstopa Se področje športa in kulture, in to predvsem zaradi športnega
igrišča v Radmitju. ki so ga predali svojemu namenu lani. Za njegovo ureditev so leta 2003 predvideli 10 milijimov, stalo pa jih je več kot 40 milijonov t<Mariev.
»Manj uspešni od predvidevanj smo bili pri varstvu okolja hi oskrbi s pitno vodo. Načrtovali smo, da bomo v letih 20Û-V2006 usposobili za oskrbo z vodo v središču kraja še eno vrlino, a Jtam zaradi objektivnih razlogov to ni uspelo. Lahko pa se pohvalimo, da smo zamenjali azbestne cevi v celotnem 40 kilometrov dolgem vodovodnem omrežju.«
V številkah: za naložbe na piv d^ičju ces me dejavnosti so namenili 15.4 tnilijona SO' več od predvidene vsote, za ureditev kanaliz.acij-skega sistema in priključitev na čistilno napravo so v irch letih porabili KO milijonov lolaijev ali 15 milijonov več v primerjavi z razvojnimi načrti, za reševanje stanovanjskih vprašanj 13Û milijonov ali 10 milijo nov SIT več od predvidevanj, vlaganja na področju kulture In športa pa so presegla predvideno vsoto za 21 milijonov tolaijev. ožinama so v treh
letih za to podroge namenili nekaj več kot milijon<w SIT. Pri oskrbi z vodo »zaostajajo« za 10,.*^ milij<ma Srr glede na predvidevanja, primanjkljaj pa naj bi tiadomestili letos ali najkasneje prihodnje leio.
In kako jim je uspelo ponekod vložiti precej več od predvidenega? »-Na občinskem svetu smo zadeve usklajevali sproti. Ponavadi se odločamo za vlaganja takrat in na tistih področjih, ko in za katera pridobimo nepovratna sredstva iz katerega koli sklada. Tako smo na primer pridobili denar od Stanovanjskega sklada RS in smo dali prednost reševanju vprašanj s tega področja. Ministrstvo za šolstvo in špon ter Fundacija za špori sta za ureditev športnega igrišča v Rad-mirju primaknila več, kot smo upali. Prav tako uspešni smo bili na razpisih za ceste. Poleg taks. ki jih je država uvedla na novo, smo pridobili dodatna sredstva posodabljanje kanalizacijskih sistemov. Krona vsega pa je poslovna cona Loke. Cc iie bi pridobili lani za ureditev komunalne infrastrukture in
Županja občine Ljubno Anka Rakun: - Pribažno toliko denarja, kot ga pridobimo za posamezen projekt^ ga primaknemo zanj tudi sami."
razširitev cone .10 milijotmv tolarjev nepovratnih sredstev (prav toliko naj bi jiii dobili še letos in morda še kakšno leto kasneje), potem se zanesljivo ne bi tako liitro lotili razširitve cone in nakupa zemljišč.«
Kot je še zatrdila Anka Rakun, pridobi občina vsako leto od 50 do 70 milijonov tolatjev dodatnih sredstev. oziroma »... naš proračun je «težak« približno 350 milijonov tolarjev, ob koncu leta pa zabeležimo 420 ali 4.^0 milijonov tolarjev prt>-meta.« je še dodaja Anka Rakun.
Več smrti kot rojstev
Stranke zadovoljne s kakovostjo storitev in prijaznostjo zaposlenih na Upravni enoti Mozirje - Kakovosti veliko pozornosti tudi letos - Pilotski projekt povezovanja državnih služb na lokalni ravni
Tatjana Podgoršek
v Upravni enoti Mozirje so lani izvedli 544.3 upravnih postopkov in 16.154 upravnih dejanj. Dejansko so opravili še več dela, saj se vse več upravnih dejanj tie evidentira v stalisiiki. Stranke so vložile 14 pritožb, kar predstavlja 0,2 odstotka od vseh postopkov, ob koncu leta pa so imeli 1.14 nerešenih zadev ali 2,4 odstotka. Kot ugotavlja v zajetnem poročilu načelnik mozirske upravne enote Vinko Pollčnik. so z lanskim delom zadovoljni, saj so zastavljeni načrt uresničili na visoki ravni. Njegove navedbe ptHrjujejo rezultati ankete, ki sojo izvedli med strankami pred letom dni. Uporabniki so namreč delo zaposlenih v en(Ui ocenih z oceno 4,43, kar jo med 58 upravnimi enotami v Sloveniji uvršča na 10. mesto.
Ocena najbrž ne preseneča, saj so kljub dvomom o tem, ali naj zaradi slabega »obiska*^ obdržijo nekatere krajevne urade v občinah /gornje Savinjske doline ali ne, vseh šest obdr/jili. Z nekaterimi ukrepi, predvsem pa z boljšo izkoriščenostjo računalniške opreme, so v njih lani povečali obseg dela. tako da zdaj opravljajo po 66 upravnih sttjritev, njiliovi) delo pa se pt)-časi »prijemlje* tudi med ljudmi. V skladu s pričakovanji in namembnostjo seje uveljavila informacijska pisarna s svetovalcem za pomoć strankam. Precej pozornosti so zaposleni namenili tudi kakovosti na vseh ravneh delovanja.
v Upravni enoti Mozirje so lani registrirali 9980 motornih vozil, od tega prvič ."^98,
v regisiru vodijo 213 društev, od tega S5 spt^rinih, 23 za pomoč ljudem, 26 kulturnih društev, zdravstvenih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društevje 10, s področja varstva okolja, gojitve in v/reje živali ter rasiliti jih je 27, lakoimenovanih stanovskih drušlev {upokojenci, veterani ...)jih je 14.22 je društev za razvoj kraja, ono za duhovno življenje. 5 pa je t. i. ostalih društev (za družabne igre .„).
Med novimi delovnimi zadolžitvami, ki so jih že začeli izvajati, je Vinko Poličnik izpostavil projekta *gerk« in »e-vem«, vnašanje podatkov v program elektronske zemljiške knjige in v register stalnega prebivalstva ter upravne overovitve. Številke, ki po njegiwem mnenju kvarijo idilično podobo /gornje Savinjske doline, so številke o številu rojstev in smrti, staranje prebivalstva, padec števila samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb ter komaj 51 izdanih gradbenih dovoljenj. Na področju denaciiinalizacije so obravnavali 226 zadev oziroma 199, ki so bile v pristojnosti upravne enote, resili so jih 192. Od skupaj nerešenih II zadev so štiri v pritožbenem roku. sodem pa jih je v reševanju na prvi stopnji. Gre za »težje« zadeve in z^nje ni mogoče napovedali, kdaj bodo zaključene.
Letos si bodo prizadevali kakovost storitev dvignili Še na višjo raven. Skupaj z večino drugih dr/jjvnili služb se bodo predvidoma prihc^dnji mescc preselili v nov pc^slovnoHipravni center v Podrožniku in s tem naredili enega (^d pomembnih korakov pri odpravljanju njene prostorske in funkcionalne razpršenosti. Na delo /iiposicnih bo vplivalo kar nekaj novih zakonov. Ob vsem zapisanem velja omeniti še izdelavo projekta za povezavo drž-av-nih uradov na lokalni ravni. Projekl je minister Gregor Virant podprt poskusno pa ga bodo uvedli prav v državnih uradih In službah v Moziiju.
Lani znovo manj občanov
Po podatkih Upravneenote Mozirje seje šievilo prebivalcev na območju /gornje Savinjske doline, ki združuje šest občin, lani znova zinanjšalo. Od leta 1997 je bilo v tej di)lini samo dvakrat več mjsiev kot smrti (leta 1997 in 1999). l.ani seje na območju z nekaj manj kot 27 tisoč prebivalci rodilo vsega 141 olrok, umrlo pa je 174 ljudi, kar je največ po letu 2003.
Največji razkorak med števil<)m rojîrtev In smrti so lani zabeležili v občini Gornji Grad, ki šteje blizu 2300 prebivalcev : 32 smrti in le pol toliko nýstev, Pozitivni prirast so imeli v občinah Moziije In t,uče.
Na območju omenjene upravne enote živi skoraj 4000 upokojencev. Njihovo število seje od leta 1995 povečalo za dobrih 10 odstotkov
Na nizko rodnost prebivalstva zagotovo vj>liva brezptv selnosi. kije lani dosegla 11.3 odsiotke.
AKTUALNO
Kritičnih toiic na cesti Veienje-Arja vas ne manjica
V Vinski Gori so se predstavniki Ministrstva za promet in zveze ter Direkcije za ceste tudi na terenu prepričali, kje so prometno najbolj kritične točke - Kako porabiti 200 mio SIT proračunskih sredstev?
Bojana Špogalf foto: S. Vovk
Velenje - Pred nedavnim sta društvo ŠARM in KS Vinska Ciora pripravila delovno srečanje v večnamskem domu v Vinski C/ori, saj so /eleli predstavnikom dr/.ave predstaviti potrebe po hitri in učinkoviti obni>vi Ln rekonstrukciji ceste Velenje-Arja vas, ki se vedno velja za cesto smrli. Obenem so, kot nam jc povedal organizator sestanka Franc Sever, želeli z odgoví>rnin3i spregovorili tudi o mo/jiostih izgradnje novega priključka na slovenski avtocestni križ. Najbolj kritične točke so si najprej ogledali na terenu, potem pa pripravili se razgovor, ki so se ga udeležili tudi krajani.
Franc Sever nam je o udeležbi na delovnem srečanju povedal: «Sklicali smo razširjeno seja
sveta KS Vinska Gnrs, povabilu pa so se odzvali državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Peter Verltč in mag. Gregor FIcko z istega ministrstva kol avtor raz-vo}i\c osi. direktor Dirckcije za cesie Vili Žavlan in sln>kovni siv delavec direkcije Jure Pejaiiovič. Sestanka se je udeležil tudi direktor Policijske uprave CVlje Stani-
slav Veniger, komandir velenjske policijske pi>stajc Aleš Lipus in Marko Vučina, predstojnik urada za okolje na MO Velenje. Vabilu se nista od/vala župan Srečko Meh in poslanec v državnem zboru Bojan Kontic.«
Sever pravi, da so na delovnem sestanku veliko izvedeli in to 'iz prve roke*. »Predstavili so nam
stalisča trelje razvojne ost, tudi varianto gradnje priključka na avtocesto skozi Vinsko Goro. Nas pa je bi)lj zanimalo, kdaj se bod<i začela deia na obstoječi cesti Arja vas-Velenje, saj je to za nas zelo pomembno, ne glede na to. kje bo potekal priključek do avtoceste. Na terenu smo si ogledah več kritičnih točk in prešli tudi
meje krajevne skupnosti- Pogledali smo cesto vse do podjetja Gorenje, obiskati zaselek Sele, kjer na cesti proti Koroški ni prehoda za pclce, kar je velika prf>-metna težava. Tudi v Vinski (ion že dolgo opozarjamo, da bi potrebovali vsaj prehod v bližini gostišča Obirc, kar občutijo otroci, ki hodijo ob cesti v solo.«
Dejstvo je, da je poslanec Bojan Kontič uspel s pobudo, da letos iz državnega proračuna za obnovo ceste Velenje-Afja vas namenijo 200 milijonov tolarjev. Sever k temu dodaja: »Ta sredstva bo treba porabiti racionalno, da sc ne bo zgodilo, karsejeleta 1999, ko so cesto Veleiiie-Arja vas pre-
plastili. a so bila dela zelo nekvalitetno i/vedena. zato število hudih prometnih nesreč na njej ni nič manjše. Prioriteta bo odcep za I jpje. ki je zelo nevaren. Križišče pri Obircu naj bi dobijo sema-foije in prehod za pešce. Uredili naj bi ludi križišče v Vinski Gori. odcep za Dobrno pa naj bi uredili kol krožno križišče. Prav tak<i je to načrtovano v križišču ob vpadnici v mesto, pod Velenjskim gradom. med Šaleško, Foitovo in ljubljansko. Dali pa smo pobudo, da bi zaradi velikega števila vozil na cesti Velenje-Arja vas uredili tudi Irctji pas. kjer bi trasa to dopuščala. To bi omogočilo hitrejšo v*)žnjo avtomobilom in umik lovornih voal, kar bi prispevalo k varnosti v prometu, saj se veliko nesreč zgodi zaradi prehitevanja. V 14 dneh naj bi izvedeli več o projektih obnove, ki so jih na ministrstvu že pripravili, in potem se bomo pctgovarjaQ o nadaljnjih korakih- Razmišljali smo tudi o ra/_širitvi ceste čez vinskcjgorski klanec, vendar bi bil to finančno izjemno drag poseg, saj je na tem pt)dn>čju veliko podtalnih voda.«
Oeprav sc sliši 200 milijonov tolarjev veliko, je to za obnove cest malo, saj izgradnja povprečnega kfožišča slane 100 milijonov tolarjev. /ato je sredstva potrebno porabiti premišljeno, še pravi Sever. Dodatnih 150 mio sit pa je bilo odobrenih zit cesto od Velenja do Arjc vasi in ne v mestu. Kljub lemu se bo veneino zgodilo, tako pravi Sever, da bodo s temi sredstvi poskušali uredili ludi prehod za pe^ce na Selu, kjer so ogroženi predvsem dijaki, ki morajo prečkati prometno in nevarno ccsto, ko gredo na avtobus. Verjetno pa bodo že kmalu začeli urejati tudi odccp za Lipje.
Nevarnih toČk Je na cesti od Velenja do Arje vasi kar nekaj. Odcep za Upje, ki je zelo nevaren, naj bi uredili še letos, obnova in razširitev ceste čez vinskogorski klanec pa bi bila preďrd^a^ zato bo treba z njo še počakati Pa čeprav Je rta njem veliko
prometnih nesreč.
Letos za obnovo cest enkrat več kot lani
Že od jeseni razriti Stanetova in Tomšičeva cesta naj bi bili obnovljeni do 1. maja - Letos za obnove ceste kar 620 milijonov tolarjev
Bojarta Špegel
Veleiye - Takoj, ko je skopnel sneg. so spet za brneli si roji na dveh mestnih cestah, ki sta bih prtni koncu zime že zelo težko prevozni. Hitra zima je lani namreč izvajalcem onemogočila, bi na delu Tomšičeve in Stane-tove ceste, ki so jih začeli obnavljati že zgodaj jeseni, položili vsaj grob asfalt. Tako sta ostali čez zimo brez tega, pesek pa se je vse bolj spreminjal v luknjasto kopreno. lYenutno sta obe cesti zaprti za ves promet, saj izvajalci hitijo z deli. O tem in drugih obno-vali mestnih cest smo se pogovarjali z županom Velenja Srećkom Mehom.
Izvaja Ici končujejo obnovo Tomšičeve ceste, ocenjena vrednost obnove pa bo okoli 53 mili-
jonov tolarjev. To velja tudi za Stanetovo cesto, kjer naj bi obnova stala 25 milijonov tolaijcv. Skupaj s cesto pa ob obeh odsekih zamenjujemo tudi vse komunalne vode. kar je tudi glavni vzrok za dolgo delo na obeh cestah, Marsikaj sc je namreč pokazalo šele po začetku obnove iii narediti je bilo treba še precej del, ki prvotno niso bila predvidena. Po zagotovilih izvajalcev naj bi obe ccsti zaključih dtJ prvomajskih praztîikov. Z njimi sc dobivamo vsak dan. koi zagotavljajo, bodo cesti poskušali končati do 20. apriJa. Ker je vreme še vedno precej nepredvidljivo, je 1. maj bolj vcijeten datum.«
To pa nista edini cesti, ki bosta letos dobili novo podobo. »Ob sanaciji Kidričeve ceste smo prebivalcem Stare vasi obljubili, da bomo obnovili tudi Koroško ceslo. predvsem del pločnika, ki ga doslej ni bilo. Ta dela že tečejo. Sledila bti obnova Koroške cesto od Tomšičeve do Gorjano vega klanca. Ta del bt> zelo zahteven. zalo je predračunska vrednost kar 80 milijonovlolaijev. Letos bomo obnovih tudi cesto od Skalce mimo Interspara na Selu, kjer se bo hkrati obnavljala vsa komunalna infrastruktura. V letošnjem letu pa nanieravamo ob-
noviti še Uriskovo, Gubčevo in Žarovo cesto.«
l.etos bo MO Velenje za ceste namenila veliko denarja, kar 620 milijonov tolarjev. To je enkrat več kot v lanskem leiu. »V letih 2003 in 2004 smo več proračunskega denarja namenili obnovo komunalnih vodov in nove vodovode ter za gradnjo stanovanj, lcLi>s in v letu 2007 pa bomo več denaija namenili za obnovo cest,« je še dodal župan.
■ Bš, foto: S. Vovk
Tomšičeva in Stanetova sta pravo gradbišče. V novi podobi, brez lukenj in naravnitt ovir, naj
bi bili odprti do prvomajskih praznikov.

M
Od jrede do torkâ < svet i& doaoTiaa
Sreda, 5. aprila
Londonski sklad Alihna. ki je preko družbe Ilirika sporočil, da zeli (xikupili 24,99 odstolka Mcrw-lorievih dclnic. jc sprožii pravi vihar IÎC le v dtniiaćih gospridarskili krngjti. dTUpak tudi na politični sceni. Največja irenuina lasinika Is-trabenz in F^vovarna l.aSko siccr zatrjujeta, da svojih deležev ne bosta prodala, toda ccna delnic je že posk()iiia in celo občutno presegla ponujeno vrednost 41.000 sil. Premier Janez Janša ni i/kljual možnosti, da bi hil skok delnic Mer-cator.ia posledica špekulacij zaradi osebnega okoriščanja. Poudaril je tudi. da gre viej /godbi /a povezave
Vstffu Onevnikovega slogana Haf pa Če /e vse res? /e bil tokrat na tapeti postanke SNS Barbare Žgajner TavŠ Matjaž Hanžek, Kdo in čigava bo ka/ jutrišnja žrtev? med tistimi, ki so biti včasili na i>b-lasti in so danes v opoziciji, ter nekdanjo upravo Mercatorja. Janko-vic je numigaze zanikîil.
Da nasi poslanci lahko postavljajo zelo sporna vprašanja, je občutil varuh člos^ikovih pravic Maija2 llanžek. Poslanka SNS Barbara i!gajncr Tav^je namreč na vlado naslovila vpr^njc, kako preverjajo državni or^ni primernost kandidata za vixJilni po\o7zl pri čemer je mislila seveda I lan/ka. ki naj bi po nepotrjenih gov{jricah imel prepoved Slika z lastnimi otroki. llanžek jc osiro protestiral zaradi ^'rjenja lažnih podatkov, toda predsedniku DZ Fraiicelu Cukjatiju se vprašanje nI zdelo sporno. Sedaj očitno
labk<j pričakujemo pridohna namigovanja rudi za kakšne druge vladi manj ustrezne državljane. Recimo po nepotrjenih podatkih je ta in ta pedi>ni, la (JI ta uživa drogo, dotični /rthaja v bordsl...
Minister za javno upravo Crregor Virant zairjujc. da vlada nc ho odstopila od začrtane poti pri rcfurmi plač v javnem sektorju, lemeljni principi bixio ostali, /Aio b«xlo pri sotlnikih vztrajali, da se tudi njih vključi v enotni plačni sistem» pri čemer bo del njihove plače spreawtljiv in odvisen od delovna uspcîTiosti,
Četrtek; 6. aprila
Letos je davčna uprava za odmero dohtxinine preiela 127 milijona napovedi. Davčni svctovalci pa opozarjajo, da davčna zakonodaja povzroči težave. Kar 70 od-siotkov napovedi se razlikuje od kontrolnih podatkov. Zato so sc na zavzeli za poenostavitev ilavč/icga sistema, ki je ^daj zaradi nejasnosti zakonov tn navodil, obsežne administracije in iieskiadja zakonov neobvladljiv. Minister Andrej Bajuk je že (ibljubfl poenostavi Ive.
Sicer pa bo nujno potrebno narediti red tudi vsodstvu. Ilvropsko sodišče v Strashourgu nas jc namreč žc petič v šcstLh mesecili obs(xlilo zaradi predtilgih sodnih postopkov.

D^wlej smo za to »šlamparijo« plačali že 186.600 evrov odšk^xlnin, pa očitno /aradi tega Se nikogar ne boli glava.
Včasih sc tudi v /DA odločijo /a kakšno evropsko socialno pridobitev. Massachusetts ho najverjetneje p'.îsral prva ameriška dr/avd, v kateri bt>do imeli vsi državljani neko ^^liko zdravstvenega zavarovanja.
Petek^ 7. aprila
Premier Janez Janša in predstavniki parlamentarnih strank, razen LDS-a. so uskladili besedilii sporazuma Partnerstvo za razvoj. Premier Janez Janša je sporazuin i>ce-iiil kot velik korak za Slovenijo in obžaloval odsotnost največje opozicijske stranke. Janša kljuh Icmu meni, da se je polilično zavezništvo. ki podpira reformna prizadevanja. bistveno okrepilo.
livropska komisljij pa je prejcUi dodatna pojasnila o domnevni nc-zak'^niîi drzjîvni pomoči pri prtxlaji deležev Kada in Soda v Merca-torju. V njem je moralo na poziv komisije ministrstvo za gosp^xlar-stvo natančneje (opredeliti p:>slovne informacije o vseh pogodbenih partnerjih. Ce bo komisija ugotovila, da sta pritožbi iz Slovenije glede paradržavnih skladov, preko katerili naj bi država pomagala Is-
Evropsko sodišče v Strasboarjii nas je že petič v sestih mesecih obsodi/o zsredi predolgih sodnih postopkov
Predstavniki pariamentarnih strank razen IDS-đ so uskladili besediia sporazuma Partnerstvo za razvoj. Janša meni, da se reformam seda/ obetajo prf/aznejsf časf
(rabenzu in Pivovarni í^žko do Mercatorjevih delnic, utemeljeni, bo uvedena uradna evropska preiskava. To pa bi bila precejšnja klofuta naái vladi in seveda tudi parlamentu. ki se je izmikal preiskavi tega pijsla. Komisija naj bi <5dloČÍ-tev o preiskavi sprejela do poletja.
Po (Klh>čilvi papeža Benedikta so na Slovenskem odslej tri nove ško-Rie: celjska, ncworneska in mursko-soboška. Novomeško škofij» bo od zdaj vodil dozdajšnji ljubljanski pomožni škor Andrej Cîlavan. v Murski Soboti bo Skofoval predavatelj na ljubljanski Teološki fakulteti Marjan furnsek. nekdanji rektor bogoslovnega semeidšča v Mariboru in <xigovorni urednik pri Slomíkiwí založbi, v Celju pa novo dolžjiost opravljal dosedanji mariborski pomožni škof Anton Stres. Škof Franc Kramberger je postal nadškof in metr(ipt)lil.
Je pa ta teden še drugič marsikoga prese net D in tudi razjezil predsednik D/ 1-rance Cukjaii, ki je ocenil, da bi hjla razdelitev države na sest škofíj primerna z« dtlifi'vn« pokrajine.
Sobota; 8. aprila
sprejem evra se nam hitrn približuje, HU pa napoveduje poostreno kontrolo /s njegovo uveljavitev. M-nančni minister Andrej Bajuk kljub temu ne pričakuje težav, saj naj bi kazalci kazali, da bomo prcmosuli vse ovire. Rahla skrb so ie cene nafte in njihov vpliv na inllacijo.
Borut Pahor in Miran Potrč sta na člane SD naslovila javno pismo, v katerem pojasnjujeta okoliščine ob ii^lajevanju vojnili zakonov. Zakona o vojnih grobiščih in žrtvah vojnega nasilja lahko po mnenju
obeh podpisnikov pripomoreta k spravi in prekinitvi brezplodnega obtoževanja o interpretacijah preteklih dogodkov, saj naj iz predlogov ne hi izhajale nikakršne pravice /a sodelavce okupatorja. Pahor in Potrč pa sta oh sprejetju zakona o vojnih veteranih, ki po njunem mnenju klesti sredstva za delovanje ZZB NOV izrazila razočaranje,
8- april je datum, ki so ga Romi iw prvvm svetíwnem kongresu leta 1971 v l,ondonu izbrali Aa svoj mednarodni praznik. Na njet^i so opredelili simbole s-vojega uanMJa: M himno so izbrali pesem Djeîem, djelenv za zastavo pa tribarvno: zeleno, modro in rdečo s kolegom kot z romskim simbolom. Šele takrat so določili tudi. da b(xJo pripadnost svojemu narodu ozjiačevali z imentim Rt)in.
V Sloveniji živi od sedem do deset tisoč l^>mov. U<5mi živijo v 90 naseljih v 25 cibcinah, najvcc pa jih je v Prekniurju.
Nedelja, 9. aprila
Več kot sto evropskih poslancev se jezmwa zav/.eloza preselitev salež^i Evropskega parlamenta iz Stras-bourga v Bruselj. Menijo namreč, da so vsakomesečne selitve poslancev, njiliovih pomtičnikov, lohisliw in no vinaijev nepotrebno zapravljanje denarja. livropski pariament zaseila le enkrat na mesec.
Pri nas pa je racionalnost že zdavnaj izgubila vse razloge. Na t>smih referendumskih območjih so tokrat po neuradnih izJdih izglastwaii še iKt novih občin. Skuprm volilna udeležba je bila 70-odstoina. lako bo med drugimi v naši bližini nastala nova občina Rečica ob Savinji, ki sc bo i/Jocila iz občine MiizJrje. V Sloveniji biirno po novem verjetno (potrditi jih morajo še poslanci) imeli 210 občin. Povolilna kupčkanja pa zaključujejo v Ukrajini. Volitve so očitno priiiesle na oblast nekdanjo k<ialicij<.>, le stolčki se bodo nekoliko premešali. Stranka ukrajinskega predsednika Viktorja Juščcnka je namreč privo-
nenaklonjeno. ga je pač poirebni> usmeriti drugam. Vlada /DA sicer zanika namigovanja, da naj bi pripravljala napad s taktičnim jedrskim orožjem na Iran,
Ponedeljek, 10. aprila
( eprav je francoski premier Do minigue de Villcpin §e v četrtek napovedoval, da bo vztrajal pri svojem predlogu o relbrmi za pikslo valne poli like, so proiesti I rane irskih št u d en lov zaradi spornega Zii-kona o prvi zapivslitvi. ki hi oniogo čal enostavnejše odpuščanje mladih. obrixlili sadove, i rancija bo z,a-menjala zakon o zaposlovanju mladih / ukrepi, ki bodo izboljšali možnost zaposlitve manj izobraženih. Ibje spt)rocil kabinet francoskega predsednika Jacquesa Chiraca. vlada pa seje tako txlločila po srečanju premierja Domiuiyuea de Villepina z visokimi predstavniki svijie stranke.
IVropska zveza novinarjev je Ziis-krbljena z.aradi vdorov politike v slovenske medije in slabšanja socialnih standardov v novinarstvu, 7. zak<^nom o RTV Slovenija je vlada povećala svoj vpliv na to institucijo, s spremembami zakona o medijih pa uvaja takšno ureditev pravice do přípravka, ki politiki omogoča eks-kluziven dostop do uredniških vsebin.
Torek, 11. aprila
Marsikomu je torek pokvarila nenadno visijo povišanje naftnih derivatov. Liter y5-oktanskcga ben-cinA se bo pcxlražil za 12,.3 tolarja na 257.1)0 tolarjev, liter 98-oktan-skega bencina za 12,10 tolarja na 239,20 tolarja, liter kurilnega olja za 5.6 tolarja na 150.10 tolarja, liter di-zelííkega goriva pa za 2,6 tolarja na 22y.l0 tolarja za liter. Našii priziide-varja za umiritev inflacije, trdijo prisojni, kljub temu niso ogrt«ena.
V Italiji, je tesno v obeh domovih, zjiiagala levosredinska koalicija Ro mana Prodija. Berlusconi je zjnago valcu volitev ponudil oblikovanje veltíce koalicije. Pr^xli jc njcgovci po
žabja
perspektiva
V Sloveniji živi od sedem do deset tisoč Romov
lila v sestavo koalicije skupaj z drugimi strankami t.i. oranžne revolucije. Prcmierka bo očitn(f Julija fi-mosenko, med oranžno revijlucijo lesna Ju^enkova zavezj^ica.
Čeprav le se 36 cxlstotkov Ajncri-čanov pcKipira delo predsednika Cîeorgea Busha. delo kongresa pixl vodstvom republikancev pa le 50 odstotkov, je videti, da se ameriška administracija pripravlja na novo vojaško avanturřJ. Po pisanju časo pisa New Yorker že pripravlja načrte za obsežen zračni napad na Iran. Ko ti je domače javno mnenje
Francoski študentje so do6i7i bitko
nudbo tKlIočno zavrnil.
Kar seje govorilo že pred kaksiiim mesecem dni je sedaj poslal ludi uradni predlog. Generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej je za direktoria javne lelevizije predlagal novinarja TV Slovenija Jožeta Možino, /a direktoria radia pa novinarja in doj-edanjega pomočnika odgovorne urednice revija Jana Vinka Vasleta.
Odgovorni urednik Dela Peter Jančič pa je potrdil, da Brvin lllatV nik Milharćić ne bo več uredtiik So botne priloge.
Mesto, človek, odgovornost, sožitje
Hb^o Ošijak
Ot/rašca/a sem v mestu, atičiščn IjufiL ki .vo jih poti pripeljale iz li.si)čHi koncev. SocialisUčril /H>kjihje okrfig Titovega frgo združil z ciljem: poiskari si delo in holj.^e ziv/jetije. V slo.^, razumevanju in vzujenmeni spoštovanju do sočloveka. To je bilo lepa zgodba, zgodovirfsko /}0gl<jvje. ki mije bilo prvič predavam na pragu o.snovf/o.^ohkega izobraievaf^u^ Dobro se spominjam učiteljice, kije />nno'>na in rahlo rardela r/rlagala o bnu^-tvu ... Skoraj dve desetletji kasneje pa razmišljam, daje vsa lepoia .sol-sklli i)ripo\'edi in učheniikili podobic skupaj z mo/imi spo/nini ostala v (isti šolski klopi, od koder sem z velikim zanimanjem spremljala učiteUime besede.
/.akaj? Leta Í99Í so besede bratstvo, socializem in komunizem prt ćele razpadati, dokler na imigu novega stoletja niso ix)slale skorajda kletvice, ki k danes zorijo in se osirijo v mnogih javno govorečih ustih. Z omenjenim ietom. državno osamosvoiitviio in petnajstletnim pokopavanjem "rdeče" preteklosti naj hi se končno pričelo obdobje svoboiie tudi v misem inestu. A kakhne!? Svolx)de, s katere se lahko glasno opozaria na .svoje pravice. Kar je dobro, saj se sorazmerno z naraščanjem človekovih pravic in spoštovanjem svobode govont zmanjkuje motno.ii za njihove kršitve. Svobode, na kateri te nihče ne preganja. ^^ grei> s pirhi po velikonočni blagoslov. Torej tudi svobode veroizpovedi, ki Jo določa 14. čien Vstave RS.
Na tej točki se nam mora zatakniti: lahko zunaj formalnih oi^rede-//ra' zares govorimo o enakosti ne glede na vero. raso. narodnost? '/.akaj so se novinarji ixiiem simo{)fji {)oglobili in "raziskati" le dogajanje ob. niti ne krščanskih, ampak zgolj katoliških običidih: O'etni nedelji, veliki noči. boiiču? Ce naslovnice časopisov v aprilu krasijo pisane butare in obarvana Jajčka, jih bo v septembru in oktobru. ko bostu potekala ramadan in bajram, kaj drugega? Te^ko verletno, ko pc • enako kot jaz • tudi novinar/i ne vedo. kakšni so zgodovina, sporočilo in motivika teh običajev. In tega ne vedo niti učitelji, nosilcJ sekitndarne socializadje, ki bi mlademu človeku morah ix)magati graditi mo.st med toplim ognjiščem domaČ£ga ter izjemno .širino in lepotami družbenega ^vl/enja. Vsff kar Ju2 v prncesih osnovnega in srednjega i2f>bríitevayiia izvedela, na primer o muslimanih, so bile zgodbe o tur.Wh napadih 1er nesrečnih Janičurjih. Tu in tam pa sem .slišala še kakšno "poljudnoznanstveno" o haremih i u mnogozen.ttvu. Vem. da pristranskih sodb nihče ni namenoma širil in nobeden ml ni /likdar rekel, da naj s'tvraiim hosance ali cigane ali... Vendar mi prav tako nikoil ni nihče iMveda! da z nami v istih razredih in istih blo-kih bivajo ljudje, ki jedo in praznu/ejo drugaó^. Živijo drugače. Nihčyi ni nikoli omenil, da musliniani tfoleg svinjine ne jedo še mnogih drugih vrst mesa. da nekateri Kitajci gojip podgane (ki so v nasprotju z evro-ameri.^kiml predstavami zelo čiste živali), jro-dobno kot mipiscanœ. in Jih natocvrejo ali pripravljajo v omakah. Nihče nI omenil, da prawslavni Srbi praznujejo slavo, s katen> častijo zaščitnika svoje družine. In nenazadnje, nihče ni opozoril, da ima današnji Boiiček s krščansuvm le malo skttpnega in ga Je v oglaševalske /mmene v rdeče preobiekla Coca-Cola, da ga je nato pograbil kapitalizem ter ga kot vrhunec ixytrošništva za božič fioda-ril kristjanom
Niti mrvinaiji in niti naši učitelji niso krivi, da so nas slabo pouàli o drugačno.'iti. Strpnosti in sobivanja r kuhurno mešani skupnosti tudi njih v pmksi n' nihče naučil. Tako kol mi .so bili deležni le lepih zgodb iu leoreiičnlh /lačel. prej socializma ter kasneje demokracije. In zakaj jih p(*tem izpo.stavljam? Ker hnajo moč, da f)osezeJo med nas in nas sejianijo. nam predst(t\'ijo okolje, v katerem iivimo. In ker ni res. da ^mo danes boli svobodni in iivimo v bolj pravični družbi kol pred dvajsetimi leti. Kje pa'. Za resnične spremembe se bomo morali potruditi kar sami. S p<mu)čJo učiteljev, ki Mo pripravljeni spi^zriati vsakega svojega učenca, in novinarji, ki bodo znali nagovar/jfi vsakega od nas.
Oglašujte na
Dobili smo Š0 pet novih občm. V Sloveniji jih bo sedoj
verjetno že 210,
Vas oglas bo ahko videlo 17.000 gospodinjstev.
PoKliČitfi03/ 898 17 50
ZDRAVSTVO, TRGOVINA
Po več letih lani brez izgube
Letos v Splošni bolnišnici Celje načrtujejo dograditev četrtega nadstropja novega dela bolnišnice, prihodnje leto pa ureditev kletnih prostorov - Varčevali na vseh ravneh, a ne na škodo bolnikov
Tatjana Podgoršek
C^li«. 5. aprila - Po doigih lelih jc Splošna bolnišnica Celje lansko poslovno leto končala hrcz izgube. »Razlogov lo, da je bolnišnica poslovala drugič po/-i-Uvno v zadnjih 12 lelih, jc več. Eden od njih so dodalni pn>-grami, drugi ra/log je obvladovanje stroškov, predvsem na področju siroškov dela in zdravstvenega materiala, vendar ne na račun bolnikov. Kol irelji ali celo prvi pa je clobn) sodelovanje po-islo vod nega in strokovnega vodstva bolnišnice, vodstva vseh oó-
delkov in nenazadnje vseh /.apos-lenih,« je na novinarski konferenci poudarila posl<wodna direktorica bolnišnice Štefka Presker.
Skupni prihodek jc lani mašal dobrih 15 milijard 329 milijonov tolarjev, ob koncu lela je bt^IniŠ-niči ostalo 72,3 milijona lolaijev dobička. Dc^hodek je povečala s pridobiivijo stalnih in enkratnih dodatnih programov. Trajno so povečah programe na področju okulislike. ortopedije in magnetne resonance. Ib jim jc lani prineslo 100 milijonov tolarjev, ciikratniprogrami/askrajševanje čakalnih dob pa še dodatnih 200
milijonw Sťl (polovico tega pn> grama v skupni vrednosti milijonov SIT bodo dokončali letos). Dtîdatnih 55 milijonov tolarjev jc bolnišnica pridobila £ obračunavanjem storitev po primerljivih primerih, nekaj pa še na račun lanske epidemije gripe.
vSvoje jc prineslo tudi nadaljnje skrajševanje ležalnih dob. Uni so hospitalno obravnavali nekaj maiii kot .^2 tisoč bolnikov, v bolnišnici pa so v povprečju preživeli 4,9 dneva. Poleg tega so opravili še bli/.u .100 tisoč ambulantnih specialističnih pregledov. V povprečju je bilo od 800 postelj na dan /Ji-sedemh (3d 450 do 500.
IJmnejše poslovanje in obvladovanje stroškov nekako spreminja organizacijo dela v bolnišnici. Porabo zdravstvenega materiala nadzirajo vsak teden.
Dober poslovni rezultat bo biUnišnici med drugim omogo-
čil nadaljnje posodabljanje. Čeprav vseh potrebnih posodobitev, zlasti medicinske opreme - iz ta namen bi potrebovali 1,2 milijarde SIT- ni mogoče uresničiti, so lani /Ji naložbe namenih 423 milijonov tolarjev, od tega pokv vici> za medicinsko opremo. S po-
močjo donaioijcv širše celjske regije je pred nedavnim tretja največja slovenska bolnišnici poslala bogatejša /a rentgen za invazivno srčno diagn<isilko. na katerem so prejšnji torek pregledali prve tri bojnike. Po besedah Preskerjevc naj bi naložbe leios dosegle blizu 700 milijonov Sil". »Ko sem poslala poslovna direktorica, sem si za enega od ciljev do izteka mandata (leta 2007) y^dala dogradi-
'•V boinièttici viada ustvarjalno razpoloženje, vsi deiamo z roko v roki,'t sta na iiovlnđrslci korvferenci zatrdila poslovna direktorica Štefka Prosker in strokovni direktor prof. dr. Radko
iiomadina.
lev pred .>0 leti začete i/.gradnjc novega dela bolnišnice. Letos načrtujemo dograditev četrtega, zadnjega dela nadstropja bolnišnice. 270 milijonov tolarjev bodo za ta namen pridobili iz sklada za investicije v zdravstvu na ravni države. Odločitve, kateri oddelek se bo preselil v lo nadstropje, še niso sprejeli. Nagibajo se k preselitvi internističnega oddelka. Med drugim bodo lelos posodobili iti-formacijskoračunalniški sistem, načrtujejo pa še nakup gama kamere , ki h<î stala od 100 do 120 milijonov tolarjev.
Prihodnjo leto, ko bolnišnica praznuje 120-leinico delovanja, naj bi uredili kletne prostore, kamor naj bi se preselila služba za medicinske rehabilitacije, del teh prostorov pa naj bi oddali. »Ko bo vse to opravljeno, pride na vrsto spet stari, že dotrajani del bolnišnice, v katerem bomo poskušali v skladu z mo/jiostmi čim prej Izboljšali bolnišnično raven za naše bolnike,* je še dejala Štefka Presker.
Bančno svetovanje, ki zagotavlja zasebnost
V četrtek so na Kidričevi 57 odprli novo poslovalnico podjetja Triple A investa, d. o. 0., kjer so specializirani za bančno svetovanje na enem mestu
Pred vrati velenjske poslovalnice podjetja Triple A - inventa vodja poslovalnice Edita kos i^artinšek in sodelavka.
Velerýe - V mestu je vrata od-pria poslovalnica prizjîanega mariborskega podjeija, ki ima poslovalnico že po vsej Sloveniji. Na slovenskem tržišču so prisotni t)d leta 199S. Podjetje Triple A-Jn-vesi, d. o. o., je po Sloveniji precej znano. Poznani so predvsem po ugodnih pridobitvah financiranja in po ugodnih kredhih in leasing aranžmajih.
S čim natančneje se ukvaijajo, nam je na četrikovi <5ivorilvi povedala Edita Kos Martinšřk. vodja poslovalnice v Velenju, zadolžena za oskrbo pridobivanja fmanciranja za pravne in fizične osebe. »Smo priznano podjetje, ki z mednarodnimi povezavami zagotavlja širok pregled bančne ponudbe financiranj v Sloveniji. Strokovno, z znanjem in večletnimi izkušnjam: poslovno svetujemo in urejamo različne oblike financiranja za podjeija. obrtnike
in fizične osebe. Podjetje je k(K>r-dinator finančnih produktov med NKBM, d. d., in Policiiskim sindikatom Slovenije. Sindikatom de-lavccv državnih oi^anov, Sindikatov Ministrstva za obrambo Slovenije in šc bi lahko našievali.s
Podjetje je tudi organizator terenske mre/e bančnih svetovalcev RKB. Sodelujejo z dvanajstimi različnimi bankami, pri čemer imajo ttekatere tuje banke pri njih celo odprte svoje poslovalnice. Vse to pa zalo, da jc sama procedura pridobitve financiranja hitxejša In da se strankam ni potrebno vozili recimo v Avstrijo. ^Odlikujemo se tudi po tem. da strankam zagotavljamo zasebnost in res oseben pristop, zato smo tako uredili tudi proslore poslovalnice v Velenju,« jc šc poudarila naša sogov(srnica.
■ 6š
nikoli sami
107,8
Trgovina še vedno osnovna dejavnost
V Eri vidijo svojo prihodnost v razvoju programov, v katere je potrebno vložiti več znanja -Širitev maloprodajne mreže na jugovzhodnih trgih
Tatjana Podgoršek
Prvega aprila je velenjska trgovska družba Era praznovala 55 let delovanja. Čeprav sta se uprava in menedžment družbe lani odločila za prodajo maloprodajne mreže v Sloveniji in na Hrvaškem Mercatorju. v podjetju zatrjujejo. da bo - po načrtih - letos trgovina še vedno njena osnovna dejavnost.
v Slovenji bosta okrepili oskrbo gostinstva, javnih razpisov, bencinskih servisov in širili mrežo cash&carry centrov hčerinski družbi
Em Disgro in lira SV. Zadnjega so 1. aprila letos t>dpril v Kranju. Na področju neživilskili izdelkov bodo preko družbe tra Koplas poleg ko<5peracijske proizvodnje razvijah oskrbo z delovno zaščito. bir<i ter zastopniških pn>gra-mov in iuženiring posle. Na področju storitev pa se bodo usmerili v nuđenje celovitega vodenja družb 1er celotne programske opreme za preživljanje prostega časa otrok v akcijskih parkih- Prvi takšen deluje na Skopskem sejmu na površini već kí>t 2200 kvadratnih metnw.
Po prodaji trgovin v Sloveniji se bo Ura še
bolj usmerila v razvoj maloprodajne mreže na jugovzhodni trgih (v Oni gori. na Kt>sovem in v Makedoniji) ter še naprej razvijala bla-gt^vne znamke Good, Agrina, Adul.
Sicer pa v \'.n poudaijajo, da v Sloveniji, in na trgih bivše Jugoslavije vidijo svojo prihtid-nosi v razvoju programov, v katere je potrebno vložiti več znanja, ki imajo višjo dodano vrednost in niso tako izpostavljeni gl(v balizaciji. Zalo oblikujejo nove razvojne stebre in dajejo priložnost ijiovalivnim ler p(v djetniško naravnanim sodclavcem.	■
Ker se bomo vse življenje učili
V Invelu odpirajo nov Center vseživljenjskega učenja - Za uporabnike bo brezplačen - Širok spekter ponudbe novih znanj
Velenje - V velenjskem podjetju invel, ki ima prostore v nekdanji stavbi Karmina, pred kratkim pa so jih še krepko razširili, se v teh dneh pripravljajo na otvoritev Centra za vseživljenjsko učenje -CW. Uradno ga bodo namenu predali 20, aprila ob 10. uri dopoldne. Ker gre za veliki) pridobitev za vse, ki si želijo nnviii znanj. In ker bo za uporabnike brezplačen, cenler predstavljamo podrobneje.
To je namreč nov projekt podjetja Livel, ki so mu v prostorih podjetja namenili poseben, zelo dobro lehnično opremljen prostor, ki bo obiskovalcem nudil tudi dobre pcfgoje z učenje in pridobivanje novih znanj. Za kakšen projekt gre, pa nam je razložila vodja Ceiitm vseživljenjskega uče-rya Lid tja Praprotník. y podjetju ÍNVIÍÍ, pravzaprav Z6 izvajate nov projekt, imenovan Center vsetivíjenjskega nćenja. Od kdaj Center VZLI deluje in kakšen je namen tega centra? »Z delovanjem Centra vseživljenjskega učenja želimo bistveno prispevali k oblikovanju na znanju temelječe družbe, saj <ikoljcv katerem živimo, 0Ć vsakega pt)samcz-nika zahteva veliko znanja, sprei-
Vodja Centra vseživljenjskega učenja Lidija Praprotnik: ••Računamo, da bodo center izkoristili tudi dijaki Šolskega centra Vele nje ^ saj jim je zelo blizu,"
nosti. sposobnosti in nenehnt» prilagajanje. Center VŽII smo pričeli razvijali koncc lanskega lela. ko je bilo naše partnerstvo na javnem razpisu Minisirstva za šolstvo in šport izbrano za vzp<istavitev tovrstnega centra, ki bo deloval na območju savinjske regije. / vključitvijo posameznikov ali
skupin v različne oblike neformalnega učenja, ustreznim informiranjem in svetovanjem ter eno stavnim dostopom do lenega želimo prebivalcem regije ponudili možnosti za lažje prilagajanje zahtevam družbenega in gospodarskega življenja in priložnosti za akiivnt) sodelovanje pri obliko vanju lastne prihodnosiL
Partnerstvo poleg koordina-loija, podjetja INVIiL, sestavljajo podjetje Breza, Klub novih podjetnikov NOVliS, Razvojna agencija So t la. Savinjsko-šaleška razvojna agencija, lechnosoft, d. 0. o., in Zavod 1<S za zaposlovanje - OS Velenje.« Kaj vse ponuja Center •Cenler zagolavlja podporo prebivalcem regije v obliki informiranja. svetovanja in samostojnega učenja, in sicer z različnih področij. Naj omenim podjetništvo, zaposlovanje, razvoj poklicne kariere. osebnostni ra/voj, računalništvo, tuje jezike. Omogočena bo brezplačna uporaba sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije - zagotavljamo kar IX računalniških učnih mest z dostopom do svetovnega spleta in ustrezno pomoč mentorjev in svetovalcev. Poleg tega smo opremili
svojo knjižnico, ki jo bodo lahko uporabljali uporabniki centra, pripravljamo tudi spletni portai Centra VŽtí. Ta bo predstavljal celotno ponudbo centra, vsa aktualna izobraževanja in druge dogodke, ki se bodo izvajali. Tako bo zagotavljal povezave med partnerji In druge ustrezne povezave, ponujal aktualne informacije z različnih področij, omogočal e-svet ova nje 1er dostop do e-gra-d I v,omogočal e-učenje, ki bo udeležencem zagotavljalo samostojno izbiro kraja, časa, ritma in vsebine, namenjerie učenju.t Kako se lahko zaimen^sirani vključijo v Center Va V? •Osebno, na sedežu podjeija INVEL. d. o. D., Irg mladosti íí, kjer ima prostore tudi Cenler VŽU, lahko pa se prej dodatno pozanimajo in prijavijo tudi po telefonu ali po E-pošti info^ln-vel.si. Naj poudarim, da so vse storitve, ki jih ponuja center, za udeležence brezplačne, saj projekt sofinancirata Evropski socialni sklad In Ministrstvo za šolstvo in šport. Več o našem centru pa bomo povedali tudi na uradni otvoritvi 20. aprila,«
■ b$
8
NASI KRAJI IN UUDJE

13. aprila 2006
Ljudje urejajo^ vandali uničujejo
v Turističnem društvu Velenje so sprejeli program dela za letos- Želijo si novih članov in več podmladka na osnovnih šolah - Vandalizem vse boij prisoten v mestu in na deželi
Bojana Špe^ef
Veler\je - V petek popoldne so se v avli OS I.ivnda na rednem letnem občnem zboru zbrali ćlani l\i ris li enega druživa Velenje. Gosliielji so jim pripravili ludi lep kuilunii program, ki so ga s pesmijo dopolnili člani D<illškega okieia. v larskem lelu, ko je vodenje druživa prevzel mladi Uroš Prislan, ki seje z delom pred lem 7.e dokazal vTurisLičnem druálvu Italek, so imeli 68 članov, lelos pa se je člansivo/e povečalo za 12 ćlaaov. A to iti /daleč ni tiiilo. kar si v društvu želijo.
v poročilu o delu v lanskem leiu jc predsednik ID Velenje Uros Prislan poudaril, da so v lan-i^kcm letu sodelovali s Turistično /vezo Velenje in 'IK^-on^ tudi tia sejmu počilnicv Ljubljani, spod-odbon^m Senîilj in T/. Velenje so lani i/vedli fcar nekaj odmevnih prireditev- Spomladi so se skupaj z MO Velenje. KS Slart^ Velenje. Muicejem Velenje, skakalnim klubom iz Velenja izvedli akcijo spo
ni la danskega čiščenja okolice Velenjskega gradu. Akcijo h<''do pripravili ludi lelos na dan ^'.emUe, 22. aprila, začeli pa bodo ob 10. uri dopoldne. lina najbolj rednih dcjavnosii pa so bili mesečni
Na občnem zboru turističnega društva so podeiHi tudi nagrade. Prejela sta jih Simon OgrizeH in Tomaž Zottl.
sejmi v sredinu mesta, le sti od	pravi in l/vedbi (?veiličnega
marca d<i novembra pripravljali	sejma na Titovem trgu in Sejma
vsaj enkral mesečno.	jesenskih dobrot. Oba sia dobro
Lani so sodelovali tudi pri pri-	uspela. A to je le delček lisiega.
kar so počeli lari, ko so skupaj s TiC-om MO Velenje in PUPH")m v sklopu akcije T/ Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna« pripravil ocenjevanje okolja v MOV. Projeki bodo nadaljevali ludi letos, saj menijo, da s lem bisiveat) prispevajo k lepšemu okolju. Tudi s takimi akcijami želijo ohranili odlično oceno iz lanskega lela. ko je bilo Velenje tretje najlepše v državi v kategoriji večjib mest.
In kaj lelos še pripravljajo? Večina že znanih akcij ostaja. Med drugim bodo nuja pripravili slaščičarsko razstavo v Hotelu Paka, W)delovali bodo na X mednarodnem Testivalu »Več /nanja za več turizma« 5. in maja na vele tajskem 'litovem trgu. V maju bodtî spel objavili razpis za akcijo cvci-je.velenje. v kateri so lani lahko občani glasovali ludi preko svetovnega spleta. In tako bo tudi letos. Seveda bodo Se naprej pripravljali mescčiic sejme na promenadi, saj je to eden glavnih virov prihodka društva.
v
Zelja po turističnem podmladku ostaja
v razpravi seje prvi oglasilJoie Pečečnik. predsednik Pododbora TD Šentitj. Povedal je, da so lani izpeljali 4 prireditve v ^entiljski dolini. tak<i imenovani »dolini na sončni strani Kožlja*. Poudaril je. da imajo dobre pogoje za učm»
pol. pešačenje in kolesarjenje. Dimiačine že 9 lel snubijo vi-noioč, a se še nihče ni odločil za tako investicijo. Povabil je na 5. salamijado« ki bo 22. aprila ob 20. uri v domu krajanov v .Šentilju pri Velenju.
Jože Kandolf, član TD Velenje, je poudaril pomen ustanavljanja turističnih podmladkov. »V program TD bi morali pritegniti tole z izbirnim predmetom iz turizma, saj imajo učenci d<îbre ideje, V tem letu ni nobena šola sodelovala pri projektu »Turizmu pomaga lastna glava« In so /a lo namenjena sredstva v občinskem proračunu ostala neporabljena. V naslednjem leiu se bo za tak pr<j-jekt odločila OŠ Gorica,'' je p.^ve-daî in dodal, da naj bi v Velenju obudili turistični leden. Pript^mnil je ^e, da je problem vandalizma res velik. Ostaja pa vprašanje, ali fie pnHi leinu resne da ukrepati... Ob koncu so podelili tudi bronasta priznanja turistične zvcjzc. podelil pa jih je predsednik Ï/S dr. Marjan Rožič. Prejela sta jih Tomaž Zotll in Simon Ogrizek, oba aktivna in prizadevna člana veletijskega društva.	■
Turistično društvo Velenje ima prostore v podhodu Mastodont. Uradne ure imaio vsak lorek med K), in 12. um.
Največ pozornosti strokovnemu usposabljanju
Lokalne skupnosti namenjajo delovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline še vedno premalo denarja - Lani 30 intervencij - TUdi v letu 2006 izobraževanje na prvem mestu
Tatjana Podgoriek
(rasilska zveza Zgornje Savinjske doline združuje 15 prostovoljnih gasilskih društev od Moziija do Solčave. î^teje 2589 članov (kar jo uvrščH med nekoliko večje zveze v Sloveniji ), od lega je operativcev 761. rezervnih članov 342, veteranov 255, članov 461, pionirjev in mladincev je več kol .^50.
jubilejtio, saj je praznovala 5()-lel-nico delovanja. »Lokalne skupnosti so lani namenile naii organizaciji nekaj več kot 2,.^ milijona tolarjev, kar je še vedno premalo za nemoteno delovanje za vse potrebe in zahteve na področju iz-<ibražcvanja, kijili moramo izpolniti do leia 2009.«
Po besedah Janka Žuniarja Jih čaka letos veliko dela na vseh področjih delovanja, sploh pa pri
vico je bilo med njimi požarov na dimoviïdnih napravah. »Pri lem se samo po sebi zastavlja vprašanje, do kdaj bomo morali gasilci intervenirati zastonj zaradi očitne mal(miarnosii neodgovornih lastnikov in neaktivnih inšpekcijskih služb,« Pt^leg intervencij so se enoie društev aktivno vključevale pri zagotavljanju pitne vode. Največ prevozov so opravili gasilci Radmirja. Mozirja in Ljubaega.
Hna do prednostnih nalog zveze je - je menil Boštjan Cigale - je tudi vloga na vzgojnem in i7X)bra-ževalnem področju. Izrazil je zadovoljstvo, ker je zanimanje za pridobivanje novih znanj med gasilci /gornje Savinjske doline v porastu. Lani se je trinajstih usposabljanj na različnih ravneh udeležilo 135 gasilcev. Sadove je ob-rocilo ludi urjenje desetin za najrazličnejša tekmovanja. Na regij-
skem tekmovanju se je kar osem enot zveze uvrstilo na državno tekmovanje, najmlajši člani pa so se izkazali na gasilskem kvi/u. Poleg že omenjenih aktivni)sti velja omeniti še skrb za urejanje gasilskih domov, pregledovanje opren\e, gasilnikov iti hidratu<w. »Biti prostovoljni gasilec je za marsikoga precej več kot čast. Marsikje dajejo gasilci polet in popestrijo življenje v kraju, kjer delujejo, Post a U gasilec je včasiii med drugim pomenilo solidarnost in moralno obveznosl tistega, ki da kaj nase. Ali je tako tudi danes, ko so materialne dob-
rine, uspešnosi v poslu, premoženje pomembneji^i od časti, morale in solidarnosti? Odgovor na vpra-šanje naj si odgcjvori vsak sam.4 je se poudaril poveljnik Ctasilske zveze /gornje Savinjske doline Biišijan Cigale.
Da bodo lahki) kos novim izzivom in nalogam, ki jih postavlja prednje družba, nameravajo letos nadaljevati aktivnosti na področju strokovnega izobraževanja članstva. Med prednostne naloge pa so zapisali še skrb za opremo, urjenje desetin in preventivne aktivnosti.
Janko Žuntarj predsednik Gasilske zveze Zgornje&avinjske doline.
Program aktivnosti na operativnem in organizacijskem področju smo v veliki men uresničiii,-
Na rednem občnem zboru zveze, minula soboto v prostorih gasilskega doma na Rečici ob Savinji je njen predsednik Janko Žuntar med drugim povedal, da so laoi največ pozornosti namenili strokovnemu usposabljanju članstva. Uresničili so zastavljene naloge, ki so $i jih določili sami občine in krovna organizacija. Tvorno so sodelovali z Cîasilsko zvezo v okviru Saša regije in ludi širše. Lansko leto je bilo za zvezo

/ ^

Boštjan Cigale^ poveljnik zveze: • Do kdaj bomo gasilci zaradi očitne malomarnosti neodgovornih lastnikov in neaktivnih inšpekcijskih siužb intervenirali zastonj?"
usposabljanju iu pridobivanju novih znanj- ^•Ce bomo složni, predani dolgoletni tradiciji gasilstva, če bomo modro in preudarno reševali težave, uspehi ne smejo izostali,* je še dejal predsednik zveze Janko /untar.
Po besedah poveljnika Ciasilske zveze /gornje Savinjske doiine Boštjana Cigala so lani aktivnosti namenili na različna področja delovanja. Najbolj odgovorne in naj-maru prijetne so intervencije. Teh so lani zabeležili .^0. več kot polo-
' T Irf--
J/
L£D£J(A DOBA 2
Qce Age 2: Th« Mettdown) Slehiwâ*w v sImeMhei
11:0050. PO 14:00 SO. PO SISMIU 16:00 16:00 20:00
MmSIuntnn fdiirinOita». aiMEtot
KOPOKU^^TUICC
(WhenaStrangefcalls)
14Mi0so.PO
19t00
21s00
IfH» *»Hil,
23i00ptS0.HE ^^
ZADNJI UDAREC
{Match Poind	IM wtau
kqii
VMfMki» linjflrSaMi
Cû>;jsn*A»i
VryvHcwii, 23i10pe,so,me
liilO 20:40
'M
îcn
17s
(Veur, MJneand Our) «niHnAs keiriMfiji
12:30 SO, PO 00
li
ROŽNATI PANTER	nmhu
GhePlnkPaAihe^ kamlEritUmlntUi

lSs40

MEDVEDEK RjrN
PUJSKOVAVEUKA
PUSTOLOViClRA
TUÍK0VAMAT1ME»A


X! 10:00 SO
pKnaC»«""«
^ M «LI nil
■ w
CSSS59
âZ30IN št PRITASTARIH
(Failure to (juneh) f7 «la. mHUU V SKDO. Í9A»UÍ
■«BtaBN WkMtftM
MiMuPlMt,
NI* »m. táAiaai
20:00 SR
OSEMUIETIH
C&ShtdeM)	IMjiriB.
pCIAW
11:30 so. K>
15s50
18:20
20:50
■tiffe
MWBbv MeSiwůeeed,
h««i8bMf9M, WwWrOwwi.
23:20 p£. SO. NE
. . t s ^ • 4
HAHHY MCPHEE-£UDE2HA VARUiKA
(Ninnv UePhee) đnđlniti Umcd^ naàiu
10:30 so. PO	_
15s30	t ' ^
KRVAVA^I6RA
(CfV.WQlf)
17:20
fy
FREWALL
PRVWSKJ NAGON 2
(8Ksk Instinct 2) IM
13:00 so. PO 16:10 10:40 21:10
SnamSari, M^MfMer^
QfttenwMH,
23^40p«.so.NE
KARAVU
(Karsulli)
I »
«iBhi.
JSIW^MS««
m»'.
HMinUMnu,
□iDnuABb
Micfttu »ytik
20j20n«nSR Sij^ 22'MPi.Sù.Ht
13:30 so, PO 17;50
POŽARNI ZID
(nrewatO
195
Hlh
BAMLmr*«
19:20
•t« .»A
«1:9V	CKhMvwc.
23:50 PC. sû, NE
HllA
DEBEI£1UIIE2
(atsMomnQ's House
ksfflHfija
fVahk
12200 SC. PO ISiOO IftlO 311»
BR£Z POVRATKA 3
(flnal De$(lflMton JJ inuIMb
17:10
nmkt.
Informacije O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722
doipremembe proRcaBl	wmqp.planet'tusxom
3-s. ii
IÍ
a = a o a a.
Í C3 •
Ki O O 0\

u UDJE
Mala vas^ ki ogromno ustvarja
Na 88 straneh vse o kulturni ustvarjalnosti v zadnjih 100 letih na območju občine Šmartno ob Paki - Zbornik namenjajo ljubiteljem kulture in tudi samemu sebi
Kozotčani in koxoičanke -y elementU'
Tatjana Podgoriak
v poćasiilcv lOÍWctnice kulturne ustvaôalnosii v Šm a rinem ob Paki jc tamkajMic kulturno društvo v sodelovanju i. Občino in donatorji i/dalo /Cbornik. SIrsI javnosti so ga predslavili «a siin-paiičnom večeru v dvorani šniar-skega kuliumcga Jonia minuli pclck. Gradivo /anj sta /brali in ga uredili dolgoletni kul-lurni ustvaijiilki - Mija Ž«rjav in LIja Modryan, oblikoval ga je in mu dodal pečal današnjega casa Stane Hafner, i7M\ pa je v nakladi 2000 izvodov.
Lija Modrijan nam je ob lej priložnost I povedala, da &) avtorji zbornika »obdelali« kulturne dejavnosti na področju Smarincga ob Paki zadnjih 100 let. »Za mejnik smo v/eii nastanek moškega pevskega zbora in njegov koncert» s kater^a imamo ludi fotografije. Če bi gledali kulturo še širše, pa bi verjetno moiali začeti nekje leta 18.14, ko je hila v Smarinem ob Paki /grajena osnovna sola. Zagotovo je tudi takrat ta pripravljala kulturne prireditve in proslave.«
Zbornik je drugi, ki priča o bogati kullurni beri na ot)močju 5pt id njega loka reke Pake (prvega so izdali ob praznovanju 75-lel-nice kulturne dejavnosti v kraju). Na XX straneh ponuja bralcu kar nekaj branja o zgodovini kulturnega življenja v tukajšnjem okolju, dokumentiranega s starimi fot(v grafijami, oraeuja izgradnjo kulturnega doma. »Tudi po tem je Šmanno neka^i posebnega na kul-
turnem področju. Na gost ivanjih namreč ugotavljamo, da mm^ga kulturna društva ustvarjajo v zadružnih domovih,* je povedala Uja Modrijan in nadaljevala, «mi pa imamo kulturni dom. ki so ga tukajšnji ljudje /gradili s samopri-spevki^ni.« Dobršen del zbornika pa je namenjen predstavitvi d(;jav-
turnih usivaijalcev kraja, tudi statistični podatki oziroma številke. Tako so. naprimen /Napisana imena vseh. ki so igrali pod koz<îlcein
In k(miu namenjajo zbornik? »-Vsem. ki imajo radi kuUurn. kijih zanima, kako seje delalo včasih in kako se dela danes na nepoklicnih gledaliških deskah, pri ohra-ojauju plesov in običajev kraja, Nenazadnje tudi na pt)dn)čju 11-
Urednici zbornika Uja Modrijan in Mija Žorfav v pogovoru s povezovalcem in prav tdho kulturnim ustvarjatcem srednje
generacije Andrejem Ho fer jem
nosti vseh sckcij kulturnega društva (na prireditvi so jih v nekaj stavkih predslavili njihovi predsedniki). Seveda je nekoliko več strani odmerjenih jubilarioma -Gledališču pod kozolcem in fol-idorni skupini Oljka, ki letos praznujeta .Ifl-ietnico delovanja. Na predzadnjih straneh zbornika pa lahko bralec izve še kaj o dejavnosti kulturnega društva Gorenje.
Po mnenju Lije Modrijan predstavljivo vrednost zbornika podatki. ki temeljijo na spominu kut-
kovnega, literarnega snovarýa. zborovskega petja, nove plesne dejavnosti, v tamburaški sekciji in v sestavu Vesele babice. Vse to namreč sodi h kulturi v Smart-nem ob Paki. Namenjamo pa ga ludi sebi, kulturnim ustvarjalcem. Nenazadnje je to priložnost /a pogled nazaj in za 'o, kako mlada sem na tej sliki*. Zbornik je dokument časa in vreden pozornosti,« je še dejala l.ija Modrijan.
Šmarni župan Alojz Podgoršek seje zahvalil kulmrnim ustvarjal-
í3arilo brezpMtn ranrvoa gor/? đSSn noPiVRVilrKthiafna kai OMr vv^Mnosfi DOOStT	únieaj»kuM
kamo fifaQm
PUN
EVROPSKE KAKOVOSTI
I 080 22 66
cem za vse. kar storijo za to, da je življenje v tukajšnjem okolju biv gatfî in pestro. »Ste ponos kraja ter tukajšnjih ljudi in naj bo taki> ludi v naslednjih desetletjih.«
Nekdanji ravnatelj šniarške šote
Franjo Karazinec. po pripovedovanju eden listih mož, ki je imel veliko mero razumevanja za kulturno dejavnos:, pa je označil Šmartno kot 'mala vas. ki ogromno ufitvaija.'
Predstavitev zbornika so začeli s pesmijo starosta šmarške kul'ure Francka Klancnika in jo z njegovo oziroma kar šmarško hirano Oj. Šmartno moje, ludi končali.
Prenos prijav možen še do jutri
Do jutri; 14. aprila, še možen prenos prijav v drug željen srednješolski program - Polna tehnik mehatronik in športni oddelek gimnazije, drugod še prosta mesta
Velenje - Do jutri. 14. aprila, lahko osnovnošolci, ki zaključujejo izobraževanje, svojo vpisno žcl.t> šc spremenijo in prijavo prenesejo v drug željen srednješolski program.
Na Šolskem ceni ru Velenje imajo §e prosta mesta v večini srednješolskih izobraževlalnih prngramih strojne, elektro in ru-
darske šole. šole za storitvene dejavnosti in gimnaziji. I/Jema sta programa tehnik me h a tro ni ke in športni oddelek gimnazije, kjer je prijav vec, k:H je razpisanih mest. Pri tem osnovnošolce in njihove starše posebej opozarjajo na prosta mesta v iriletnih programih mehatronik opera 1er in avloserviser ter štiriletnih pro-
gramih turistični tehnik in elektrotehnik energetik.
Poudarjajo prednosti, ki jih bodř> imeli bt>doči dijaki pri njih: enoizmenski pouk v dobro opremljenih učilnicah, kako-vosino praktičmi izobraževanje v Sodobnih delavnicah, skrb za varnost in prehrano, ki se bo še povečala z na novo zgrajeni) sodobno samopostrežno restavra-ciio. in dobro organiziranost prevozov, Z novim soiskim letofîi bo vzpostavljena direktna avtobusna linija za dijake na relaciji Vran-sko-P5)l/eIa-Vele nje. direktni so prevozi iz Savinjske doline, razmišljajo tudi o obliki pomoa za plačilo stroškov prevoza, pri čemer pa raznolikih možnosti za in-leresne dejavnosti, od špc^rta do kulture, sploh ne izpostavljajo po-sebej-
■ mkp
Mladi z mladimi, mladi za mlade
Klub studentov Smarške fare
Klub študentov šmari^ke fare (KSSn je v leto 2006 stopil z rekordnim številom članov-140 študentov. Z uovim vodstvom in dobrimi idejami poskušamo zagotoviti kvalitetno preživljanje prostega časa. Podpiramo razvoj mladih in pi>raagamo študentom do cilja, ki si ga zastavijo. Smo za druženje, izobraževanje. pripadnost, zabavo. Imamo veliko potenciala in mladostnega člana!
Da vas prepričamo v kî, da Uub res deluje in da to ni samo bežen preblisk zagnanih študentov, vam predstavljamo akiiv-Qi)sii, ki smo jili v prvili mesecih lega leta izvedli: Šmartno o Paki je obiskal hjst širokih ust in na pustno soboto je Hišo mladih oapoliîilo veliko mask. Zaradi izvirnosti, razigranosti in dru/iib-nosti jnask smo imeli prijeten večer, na katerem plesali do jutranjih ur. Seveda maske niso ostale praznih rok: vsaka maska je dobila krof in pijačo.
Naslednja aktivnost seje odvijala takoj za pustno sobt>to- Po prazničmh dobrotali seje prile-i!el zimski športni dan -marca smo organizirali smučanje na mariborskem Pahorju. Avtobus z osemnajstimi študenti je krenil na pot že zgodaj z.iutra,i. Lepo vreme, prijetna
družba, dobra smuka in okusna večerja - vse to je v oas pustilo nepozabne spomine. Klub je prispeval del s"edslev za avtobusni prevoz, smučarsko karto in večeijo.
Športno navdušenje nas je spremljalo vso /Jmo, Vsako scv boto je v telovadnici OŠ bratov Letonje potekala organizirana rekreacija od do 20. ure. 25. marca smo organizirali tudi turnir trojk v malem nogometu v telovadnici OŠ bratov Unonje. Prijavilo se je 10 ekip. ki so ob podpori številnih navijačev pripravile zanimivo in napeto so botuo popoldne. Prvega aprila smo rekreacijo v telovadnici zaključili. Zadovaljni smo bili z obiskom in presenečeni nad šporinim duhom študentov. Sedaj se nam <ibetajo topli pomladni dnevi, kijih bomo izko ristili na prostem.
Pozirivni odziv med mladimi je nagrada za naš trud in motivacija za nadaljnje delo. Dobre Viîlje in energije jc veliko, naš cilj pa je to ohraniti ter z novimi izkušnjami in novimi študenti ustvariti še več dobrega in koristnega za mlade.
Poli za naprej so začrtane, priprave za nove izzive pa so v polnem teku. Z^e meseca aprila na-črtuiemo nove dejavTiosd. V čeir-
lek, 27. aprila, ho KSSKorganizi-ral že skoraj tradicionalni turnir trojk v k<išarki. Vsi ljubitelji košarke. športa in dobre volje ste vabljeni. V soboto, 29. aprila, pa z malo zamude pripravljamo brucovanje. Vsak bruc bo lahko svečano in Igrivo vstopil med »brihtne« študentske glave,
V prihodnjih tednih se nam obeta nova spletna stran www,kssf.si, na kaieri bomo obiskovalce natančneje seznanjali z vsem dogajanjem. Na uašo spletno stran bomo lahJio zapisali svoja mnenja, vprašanja in si ogledali folograflje o naših skupnih dnevih ...
Klub študentov šmarške tare želi medse povabiti čimveč novih članov, zato ste vsi študentje prisrčno vabljeni.
Za vse informacije se lahko obrnete na naš e-mail naslov klub.studenlov.smarske.fa-rc@gmail.com
Pomlad je prinesla sonce in energijo, mi pa jo dt>polnimoz druženjem in dobro voljo! ■ študentski pozdrav KŠŠf

Mednarodna delavnica mladih na temo odgovornost
Zavod za kulturo Šoštanj bo z evropskimi sredstvi in metodo pouličnih gledališč avgusta pripravil delavnico na temo Moja odgovornost, tvoja odgovornost - V mesto pridejo mladi iz sedmih evropskih držav
Milena Krstič • Ptaninc
Šoštanj-Zavodu /h kulluro lanj jc uspelo v programu Mladina pridobi:! dobrih 34.000 cv-rov evri)psldh sredsiev /a projeki pouličnega uledali^ča. Začelo pa se je lanski) polcije, koje direktor zavoda Kajcian Cop na seminarju. ki ga jc v Preddvoru organizirala iiacioTialiia agencija Mladina v Sloveniji za nicnloijc oziroma organizatorje izmenjav, sli-sal za la prcjekl. Ker se na tem področju v SoSianju v zadnjem času veliko dogaja, odločitev, da se prijavijo, ri bila icžka.
Spoznal seje s parinerji iz ostalih držav • Francije, Španije, Škotske, Nemčije. Belgije. Švedske.
skupaj so pripravili okvirni program dogajajija, Icios januaria pa so se na delovnem srečánju v Berlinu dogovorili o okviriii projekta, jih potem v Šoštanju Izdelali in se prijavili.
Pa ludi sicer v zavodu precej delajo. Letos, pravi Čop, bodo speljali vse aktivnosti, ki so si jih zadali, vkJjučno s predstavami, ki bodo poleti v okviru festivala Ana Desetnica znova privabile v Šoštanj Ijubiielje poulične igre.
Kaj je pfviirani \/Iadina?
»Program Mladina je zadeva, ki jo tlnancifa Evropska komisija preko nacionalnih agencij. Zavod za kulturo pa seje prijavil na poziv mednarodnih mladinskih izmenjav. Prijavili smo projekt z naslovom Moja odgovornost -tvoja odgovornost, Skratka, odgovornost v o;^jem in Širšem kontekstu. Ve se. da se odg<^vornosi prične pri nas samih, potem sc siri v družino, skupnost, državo. Ilvropo ... Metoda, ki jo bomo uporabljali pri izpeljavi projekta, pa bo poulično gledabšće.«
Kako pa f>o pivjeki potekal?
»Poleti bomo v Šoštanju organizirali mednarodno srečanje mladih iz sedmih držav. V prvem delu bodo delavnice, ki si jili b<îdo izbrali sami in v katerih se bodo učili osnov gledališča, v drugem delu pa bodo to znanje uporabili tako. da bodo po svi)je izrazili zgodbo, ki se bo dotikala dogovorjene teme. torej odgovor-
Hajetan Čop: -V prvem detu se bodo mladi učili osnov gledališča,"
nosti,«
Bo zakijiurk tak, da bodo inieU od tefia kaj tudi iii>iianjćani in drnsii?
»Seveda. Že med dogajanjem v taboru, ki bo postavljen ob Šos-tanjskem jezeru. Z veseljem bomo k sodelovanju povabili lokalno skupnost, društva ... Gre za projekt, s katerim si Šoštanj lahko napravi veliko reklame v livropi. Ko sc projekt konca, gredo namreč vsa poročila na Evropsko skupnost, kjer ga ocenijo. Prebivalci pa bodo imeli možnost v relativno kratkem času spoznati
mlade iz drugih držav. Ce bodo to Ic želeli-S Kdaj ho to?
s()d 4. do 15, avgusta.« Oh tem pi-ojektii pa tečejo tudi dr/ige ak1ivnt)sti Zavixia z(t knf-turo. Ena od njih je Ana Desetnica? Bo tudi letos? Absolutno. Ker smo redna stranka Ane Desetnice. smo postali že pravi »diler« za lokalno okolje. Torej, če ^e kak kraj želi Ano Desetnico. naj se oglasi pri nas, ker jo v Šaleški dolini zastopamo mi. Zagotovo bo. Kaj bo letos, naj ostane presenečenje.«
Xíortia r Z ifiladiitií še eno
vprašanje. Sa eni od sej sveta Ohcine Šoštanj, ko naj bi spreje-mali osnniek odloka o ustantvi' ti'i .yjfadinskesa centra Šoštanj, se je rm/ila ideja, da bi se ta priključil Zawdu zú knltiiro. Vi najbrž ne bi ifíieli nii'prt)ti tenu/, če bise?
^Priznam, da sem bil vedntj zagovornik te ideje. Ker pa se tie želim metati v lokalno politiko, se nisem oglašal. Ze po stroškovni, pa tudi vsebinski strani bi bilo to racionalno, glede na to, da smo že dclnu v teh vodah in da poskušamo delati z mladimi. Moram pa priznali, da je lo zelo težko delo. ker moraš biti zanj terenski človek. Z mladimi ljudmi ne mores komunicirati preko pisarne, atijpak bolj prektJ ulice,«
Slovenski mladi godalni orkestri v Velenju
MIafèi orkester glasbene sole Velenje
V peiek. 7., in soboto, aprila 2006. se Je v Velenju odvyala 7. revija godalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. ki sia jo organizirali Zveza slovenskih glasbe-
nih šol in Glasbena sola Frana Koruna Kozeljskega Velenje.
V veliki dvorani velena te glasbene šole seje predstavilo enaindvajset godalnih orkestrov, ki so
prihajali iz različnih slovenskih krajev (iz Celja. Trebnjega, Li> galea, ŠkoQe I.o ke, I.askega, Kadeč, Ribnice. Brežic. Postojne. Krškega, Kamnika, Kopra. Ljub-
Ijajîe, .Slovenj Cřradca, Cerknice, Vrhnike, Nove Gorice in Velenja), Na treh koncertih je tako nastopilo več kol 600 učencev slovenskih glasbenih šol, ki jih je strokovno rjccnjeval v Angliji nv jeni dirigent Simon Robinson. Robinsou je bil nad nivojem šol-skirt godalnih orkestrov na Slovenskem navdušen, ob koncu revije pa so bili zadovoljni tudi dirigenti orkestrov, sřy jini je dal kar nekaj dragocenih napotkov /a týi-hovo delo v prihodnosti. Revija je razkrila pozitivno dejstvo, da na Slovenskem uspešno in na zavidljivi ravni deluje cela vrsta godalnih orkestrov, ki mladim glasbenikom nudijo odlično polje za skupinsko muziciranje.
V letošnjem šolskem letu sledi še sden podoben dogodek, in sicer bodo zadnji vikend v maju v Velenju gostovali mladi pihalci, irobilci in tolkalci na I. reviji pihalnih orkesirov. _
■ Vrska Šramel Vučina
Sonata za prazno dvorano
I.uka Loštrek in Ana Josimov-ska. virtuozi, ki osvajata evropske odre, žal v Šoštanju nista uspela napolniti dvorane kulturnega doma niti do četrtine. Žalostno je zapisati, da je odličen koncert klavirja in saksofona izzvenel v prazno le redkim poslušalcem, ki pa so lulada umetnika seveda nagradili z dolgim aplavzom. Ne morem mimo tega. da ne bi zapisala vsaj to. da sta si Zii-siužila mnogo več. Očitno v Šoštanju ni zanimanja za vrhunskt> klasično glasit) in žal ugotavUam. da ga ni niti v stroki. Prav gotovo
sem v prazni dvorani pogrešala vsaj kakšnega glasbenega pedagoga. čeprav seveda koncert ni bil namenjen njim. Tudi šola ni znala vzpodbuditi učencev, kljub dodatni vzpodbudi organizatorjev. Ob tem pa seveda po drugi strani vso priznanje I.uki Loštreku in Ani Josimovski, ki sta svoj nastop izvedla profesionalno, kot bi ga izvedla pred polno dvorano.
Vsekakor je koncertni cikel glasbene mladine 2005/06. ki ga pripravlja zveza CtMS v podpori me-di'cv in miîiistrsiva ter v konkretnem primeru Zavoda za kulturo
Šoštanj, dobra zadeva, samo publika še očitno ni zrela. In četudi karikiram, da učitelj pride, ko je učenec pripravljen, je žalostno, da smo lako malo pripravljeni sprejeli nekoliko več. In to v naše dt^bro.
Pa naj bo. Luka Loštrek, sakso-f^m, je 2004. leta z odliko diplomiral na glasbeni akademiji pri prof. Matjažu Drevenšku, med tem ko seje Izpopolnjeval na glasbenem konservatoriju Verssailles v Parizu. Trenutno zaključuje piv diplomski študij saksofona v Anî-sierdamu pri prof. Arnu Uorn-
kainpu. Ana Josimovska. je leia diploiidrala na klavirju pri prof. Dubravki Tomšič, sedaj pa se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri prof. Konstantinu Bogina v Be;gamu ter poučuje na Waldorf-ski šoli v Ljubljani. Prejela je vrsto mednarodnih nagrad na različnih tekmovanjih.
V Šoštanju sta v programu izvajala dela Milka Lazarja. Paula Cresiona in Cesarja Francka, in sicer sonate za violino in klavir. V okviru njunih nastopov jima lahko sledimt) 10. aprila v Logatcu in II. aprila v studiu 14 Radia Slovenije.
m M. H.

Zvezdništvo
Urban Novak
'/.e dolgo čiisa je eden izmed mojih ido/ov med arhitekti človek, ki fta nikakor nimn pričakoval v Sloveniji. A se je to vendarle zgodilo in med mtni nedaj trenutno biva ena izmed resnično velikih orhHekturuih rvezd. Glem Munvn. Človek, ki se Je rodil v Avstra^ lljl in lani pretivei veano svojega tivljenja ter se pri tem tako zagledal v swjo domovino, da Jo le redkokdaj zapusti /atoje se posebej razveseljivo, da se je odločil in prišel v Slovenijo. Njegova delo so med njegovimi rf^aki neizmerno C4fnlena in njegove stranke so pripravljene plaCail velike zneske ter čakali ludi do treh let. da imajo na koncu privilegij bivati v njegovi mf^.sirovlni. Način dela, ki ga utKirablja je vsekakor edinatwn v tem hitrem svetu. Vedno si d(/lgo in natančno ogleduje ter našfiidira izbrano lokacijo. Nenfalokral se na Se pnjzno parcelo ludl za nekaj čusa naseli 1er lako proučuje edinstvene lasinosii lokacije. Tako dobi moinosl da se na vsako lokacijo odzove z unikatno In zanimivo hišo. Nlegova arhiiektuma govorica je enostavna, njegovi obJekU se podrejajo okolju in la.unostim okolja v katerem stojijo, uporabljeni malerlah pa nemalokrat presenetijo In k>kiraJo. Pri vsem tem pa ni nepomemben iHniatek, da so vse njegove hiše narisane z roko na papir in Izredno temeljilo f}redhodno naskidrane. Glenn Murculia ne zanimajo slavospevi, sprejemi, otvoritve in zvezdniški status, l^egov edini in glavni intems je bivanjski prostor, njego'/ ra:\qi In oblikovanje. Nikoli se ni {XHegovul za naslovnice časopisov aH za rtmeneslnini ali pa za priznanja stroke. !z anonimnosti In med z)vzde gc Je potegnilo le nlegovo u.siva/jenje in delo.
Danes, ko se fudi povsem običajni ljudje čudijo "Sivanivanur arhitektov in oblikovalcev, ki trajno ali pa začvsno sp/vniifijqjo ozi-rtmta določajo prostor okoli nas. Je glas takšnega človeka neprecenljiv, hneii nekoga, ki lahko nastavi sirt)ki ogledalo in reče, da slava nI v.se Je izrednega f)Omena. Hitri tempo moderne družbe je tmzročil popolno odutjiiev od bivanjskih kvalitet antičnih àtsov ter nas pahnii v stanje hi per pntdukcije. Sploh ni )'eč /Huvembno ali bo stavba dobra in kako bo vplivala na svojo okolico. Vse kar šteje Je. da Jo zasnuje i^priznan** arhitekt. »Priznane arliHekte" pa danes družba išče na rdečih preprogah družabnih dogodkov in na rumenih straneh tedenskih časopisov, fn velika večina Jih tja sih sama. saj verjame da Je to najkrqjht pot do slave. Tako sc zgodi, da se zaradi preokupacije z drutabnimi dogodki nima časa ukvarjati s stcvbaml. In na konat se i>otem zgodijo raznorazni ponesrečeni poskusi ustvarjanja stmtuenikov samim sebi. Ari} itek tura Je veda. ki usodno vpliva na vsakega posameznika, ki danes biva in ustvarja v nu)derni dručbi. Na talosl se hitri ritem družbe spreminja v največjega sovražnika kvalitetnih bivalnih In lavnih prostom'. Ker ni časa za premislek in določitve kvaliteinih nastavkov oblikomfda okolja se večino fMmgov v pro.mr zgodi na liitro 1er nepremišljeno. Takšni posegi pa v večini primerov pomenijo degradacijo okolja v katerem živimo. Moderna družba ni več sfX)sobna ponuditi sama sebi odgovora na probleme s katerimi se vsakodnevno irečuje. Zatikamo se v zanke, ki si Jih sami naslavljamo saj nimamo časa za premislek kam gremo in kaj počnemo. '/ato smo ludl izumili modo, ki se Je uspesno uveljavila na skoraj vseh področilh družlie, S^i pomate ponarodeli rek. duje nekcd modno oziroma da Je i* modi.
V nasprotju z obleka tni, kijih lahko hitro zamenjamo, se to ne da naredili v arivlekturi in prostoru. Stvari se spreniittjajo počasneje in zato toliko bolj temeffiio. Slaba OilM'tev ali hitra odločitev lahko povzroa fwsledicv, kijih bodo uporabniki prostorov čuiHi še desetletja.
Zaradi vsega tega Je moda v arhitekluri smrt za arhitekturo. Ce želimo kvalitetno bimtl si bomo morali vzeli čas za svqje okolje In za fy'egov raz\(>/.
Izvrstne
slovenske
citrarke
Na 2. mednarodnem tekmovanju "Ernst Volkmann - Prcis" v Mùnchnu, potekalo je od 7. do 9. aprila, so blestele slovenske dlrarke. med njimi ludi učenka glasbene šole Frana Koruna Kozeljskega.
Mednarodno tekmovanje je potekalo v več kategorijah, v mlajši (13 do Ifi lel) je nastopilo sedem citrark. t^d lega kar tri
Slovenke. Karmen Zidar Kos. učenka glasbene šole I rana Komna Ko-žeiiskega iz razreda Petra Na prêta, je osvojila prvo nagrado. Iskreno čestitamo!	■
Karmen Zidar Kos
107,8 MHz
R/HDOJQKU IDÛ i/ï\S@POsOGl
Glasbene novičke
Provansa osvojila novinarje
Sredi Apňh se celjski novinarji že iradidnnalno podamo na kakšno pustolovščino, l.ctos 5;nio izbrali PnwKiîso, ki nas je prov/eîain resnično navdušila. Kljub natrpanemu in res bogatemu pf<v gramu je bilo ludl veliko prihûnosii za prijetne klepete in prija/na dru/cnja. /a odlično seje po ka/.ala ideja našega vndića Janka, ki je predlagal, da skupaj pt>skrbimo /a prehranjevanje. >Naša računovodkinja a Zdenka, njena predhodnica Marta in novinarka Dela Damjana so bile takoj /.a akcijo in vse iri dni neutrudno skrbele /a (\aše j^eh>dce- Vsega je bilo na pretek, seveda tudi odličnega francoskega vina. Vse to pa jim je uspelo »sčarati « /a vsega 10 evrov na osebo (za vse Iri dni!). Bilo je odlično, pa še zabavno po vriiu.
In kaj nas je v Provansi najbolj navdušilo? Neverjetna urejenost, skrb /a ohranjanje tradicije in preprostost. Oliraiuii sojo v vsem, predvsem pa v arhitekturi. Navdušila nas je nekdanja prován-ska preslolnica Aix-en-Pmvence, znana po številnih fonianah in mnogih zgodovinskih osebnostih. V Avignonu smo občudovali lepo mesto in nekdanjo pape^ko palačt). prevzela pa so nas tudi mogoče, zelo stare plalane, ki zaćuda ne delajo nobene škode po mestu (v Velenju smo jih morali zaradi agresivnih korenin sekati), /al samo za trenutek smo se ustavilo v Niči in nato še v Monaku, domov pa sc vrnili z odločitvijo, da te kraje še obiščemo.
Spominski posnetek na Provanso
žBoto
... na kraMco...
LARA BARUCA
Pripravlja video^ot za nov radijski singl 2 naslovom Kje $8 vse us (avl. Zanj bo po režfser$ki plall poskrbel mlad režiser Nejc Pohar. to pa bo drugi videospot 2 novembra lani izdanega Larinoga albuma Mindhaciier.
TERRA FOLK
Britanski kri tihi in tamkajšnjo občinstvo so nad n|mi navikrleni, podobno pa je tuď drugod po Evropi. Vabil za nastope zato ne manjka. V apniu bodo na$lop<ifi v Veliki ^táni j. sledijo pa nastopi v Španiji in Francip. Jmija gredo v Srtnjo, nato pa prvič tudi na Švedsko. Vmes bodo nastopali tuá doma.
DAN D
Predstavljalo novo skladbo z al* buma Katere barve je tvoj dan. To-krat jo to skladba z naslovom Roke. v kateri se članom skupine pficbuzi tudi posetHia gostja. Izdelavo video spola za sklatHio so zaupali Klemnu Dvorniku.
KOCKA
Gorenjski raperji so predstavili nov videosfMJt za sklacbo Roke v zrak. ki j« ze peti ndeospot skupine Kocka. Tutfi tega, kot vse dosedá-nje. je režiral Milja Okom, posnet pa jo v črnob^i tehniki.
BIG FOOT MAMA
Njihov dvojni im album Big Foot Mama IS let v živo z gosti ima zamudo. Ta je posledica tehnične neprimerno dokončanega IzdeRia, zarad cesarja tHla zavmjona prva pošiljka ^bumov. Big Fool Mama so zahtevati popravek pred prvo izdajo. skupina in nfrliova založba Dallas Records pa se javno opraW-ćujeta vsem. ki album že nestrpm pričakujejo. 1er jih obveščala, da ga bodo lahko kupiB vkratkem.
Ansambel Franc Žerdoner s prijatelji
Oh 5. obletnici delovanja ansambla P'ranc Žerdoner s prijatelji $0 i/dali svojo drugo zgoS-čenko, ki jo bodo promovirali v večnamenskem domu 23. aprila 2006 ob 16. uri v Vinski Gori.
V teh petih letih seje ansambel kar sUfiicral uvrstil na osrednji festival Slovenska polka in valček.
/^žoščenko in s tem dodati svoj delček mnzaiku narodno/abavne glasbe.
Veseli bodo. ùe bnste 23, aprila v Vinski (lori /, njimi, saj jim boste s lem dali vzpodbudo, da bodo lahko naprej ustvarjali glasbo, ki jo imajo vsi radi.
Punk'n'roll v Mladinskem centru
Jutri, v petek, 14. aprila nb 21,30, bo v Mladinskem cen-iru Velenje nastopila britanska punk'n'roll skupina l.ucifer Slar Machine. Zasedba, ki prihaja i/. Londona, je nastala leta 2002 in že na /acetku delovanja so njeni člani toCno ve-
sodelovanja je njihov prvi album /. imenom lïre In Your ílole. Pr-vcnec trenutno promovirajo na krajši turneji po Fvropi, v Velenju pa bo njihov edini nastop v Sloveniji.
Pred nastopov Britancev bodo občinstvo ogrevali lokalni pun-krnkeiji The I'ugitives,
Koncert organizira Mladinski center Velenje v st>dciovanju z društvom ŠpiJ.
Znana nova članica Atomik Harmonik
v preteklem tednu seje na veliko ugibalo o tem. kdo bo nova članica najpopularnejše zabavne skupine pri nas.
Skupini seje po napornem preizkušanju in izbiranju najbolj primerne kandidatke v preteklih dneh pridru/ila simpatična Primorka Iris Stiban. Prihaja iz Šempetra pri Novi Gorici in studira na FakuUeii za organizacijske vede v Kranju, zase pa pravi, da
jo petje in nastopanje osrečujeta in resnično zabavata. Prepevati je pričela /e kol mala deklica v CÎ snovno šolskem pevskem /boru. ljubezen do petja pa je gojUa tudi v kasnejših letih, se prijavila na Popstars in Bilko ialent<iv, nazadnje pa nasla svoje mesto pri Aio-mikih. Prvič se bo v novi vlogi predstavila prihodnjo nedeljo, ko bodo Alomiki na nacionalki prcdsia>iU svoj rum singl.
Christina nazaj h koreninam
Back To Basic bo naslov novega albuma pevke Christine AguiJere. ki ga bo <ibjavila v začetku septembra. (tlasba na njem bo bolj

A :


Prejeli so dve nagradi, eno za izvedbo ter eno za besedilo, l.eios so na festivalu nastopili s skladbico Tiho v mrak je veter nosil, s podnaslovom Rudiju Bardorfeiju v spomin. Čeprav niso dobili nobene nagrade, so bili / letošnjim nastopom na festivalu posebej zadovoljni.
Nastopajo nekaj manj na veselicah. več pa na prireditvah koncertnega značaja. Ansambel v bodoče verjetno ne bo nastopal na festiva-lih, razen tuorda katere izjeme, skušali pa bodo posneti šc kakšno
deh, kaj hočejo - igrali klasično punk rock glasbo v stilu Ramcv nes in Dead Boys, napoinjeno / energijo rokenrol ben do v. kot so The Cramps, za povrh začinjeno z vplivi skupin Misfits, Danzig in IIk Stooges.
Leta 2004 so posneli svoj prvi singl Dead Baby, s katerim so ptv stali prepoznavni. Angleški in ameriški glasbeni kritiki so njihovo glasbo označili koi visoko-oktanski rokenrol. Kmalu zatem so podpisali pogodbo z nemško zalo/bo Noisemaker in rezultat
jaz/ovsko obarvana, predvsem pa veliko bolj umirjena kot na njenem zadnjem albumu Stripped, ki je iz^el pred iiirimi leti. Novi album naj bi bil moderna različica stare ja/z in r&b glasbe izvajalcev, kot su bili Billic Holiday, Miles Davis in Otis Redding. Christina trenutno v Los Angclesu končuje snemanje albuma, v delu je končna produkcija in obdelava, takoj zatem pa se bo It)lila še sno manja videospota za prvi singl z albuma. Spot naj bi bil končan do konca maja, na ameriškem tržišču pa bodo skladbo in video objavili konec meseca junija. Kakšen leden kasneje naj hi sc /ačela promocij» tudi drugod po svetu.
Nemški prvak tehna v Ljubljani
Vpetek, 14,aprila, bovljubljan-skem klubu Tun l actory nastopil
vodilni nemški did-žej Chris Liebing. Mojster telino glasbe je svojo kariero začel pred petnajstimi leti v klubu Red Brick v blizini Frankfurta, danes pa velja za vodilnega nemškega tehno di-džeja. ki ga mnogi poslavljajo kar ob bok sl<ivitima .Svenu Vaethu in Paulu van Dyku- V dolgoletni karieri je nastopal po številnih slovitih nemških klubih, v tem času posnel kar nekaj miksov In ustanovil lastno /iilo^bo. Prvi album llvolulion je izdal leta 2003, kritika pa ga je navdušeno sprejela in nadvse pohvalila njegovo sprein<isi /a gramofoni. To mu je odprlo pot na še bolj slovita plesišča in tako je kot rezident celo sezono vrtel glasbo na Ibl/i. lani pa si je utrl pol celo preko velike lu/e in postal redni rezident ne-wyorškega kluba Avalon.
Zmagovalci Translation Cafe
Minulo soboto zvečer, aprila 2006Jc v Mladinskem centru Velenje potekal predizbor skupin za nastop na festivalu Rock Otočce 2006. Nastopile so tri lokalne



—^àWÊm^
rock skupine: Blackspot. Train-siaticm Cafe in Šnorkl Band.
V polni dvorani in ob {^dličnem vzdušju je prepričljivo zmagala skupina Trainstation Cafe, kije osvojila največ glasov obiskovalcev in si hkrati prislužila tudi najvišjo (ïceno strokovne /jrije. v kateri so bili Janez Marin. Boštjan Ćasl (oba iz skupine Res Nullius) in Cîoran Kora/ija (član skupine Multiball) iz Rogaške Slatine.
Skupina Trainstation Cafe koi zmagovalka velenjskega predi-zbora potuje naprej na naslednji državni predizbor. ki bo prihodnji mesec v Slovenskih Konjicah. V sedmih predizborih bodo izbrali sedem slovenskih rock skupin, ki bodo nato nastopile za glavnem odru letošnjega festivala Rock O t oče C.	■
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po poročilih ob 1B,30
.	1. KARMA-Pusti da te vodi ritam
2. TINA TURNER fr ELISA-Teach Me Again ^ 3. NE-YO feat. U COOL J-So Sick
#	HrvaŠke dance zasedbe
#	Karma ni potrebno posehe] % predslflvljatí. saj je trio s % svojimi uspeàiicami zelo po-^ pularen tudi pri nas. Pusti, ^ da te vodi ritam je njihova ^ zadnja uspesnica. ki js zelo ^ vsečtirdi slovenski izvajalki ^ Žani. Odločila seje skladbo ^ posneti v slovenskem jeziku ^ in v slovenščint se pesern -	imenuje Pofetiva.

r ■ ~
' LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Četrtek v tedniku NaŠ ^as.
Takole ste glasovali v nedeljo, 9.4. 2006:
1.	TONE RUS: Na vrhu sem planin
2.	MLADE FRAJLE Moja mala sieča
3.	JASMIN: Sedem let
4.	MlADl D01ÍNJC1: Nocoj je druga rekla mi
5.	ŠIBDVNIKI Vvinuje resnica
Predlogi za nedeljo, t6.4.2006:
1. BOBRI: Maiarska 2 BRATJE 12 DPLDTNICt: Glejte ga 3. GAMSI: Mukica 4 KOMPROMIS: Veseli fantje 5. ZAKAPA NE: Zakapane
■ Vfjf Grabner .
■ ■ ^J
lioifj^
^ Matevž Skok, odlični vratar rokometašev Gorenja, z očetom Tonetom. Tudi ta je bil včasih rokometni vratar in je najbrž nekaj svojega znanja in izkušenj prenesel na sina. Matevž je bil v Celju sijajen! S svojimi obrambami je skoraj zasenčil odhajajočega Podpečana.
Takole izgleda motor, ki so ga lani dobili v uporabo velenjski policisti, poklonila pa jim ga je, da bodo lažje preganjali mo* torlste v centralnih predelih mesta in delali red tudi tam, kamor z avtomobilom ali peš ne sežejo, lokalna skupnost. Pa ga v prometu (skoraj) ni videti. Je zmanjkalo za bencin?
^ Novinarja Dejan T^mše in Tomaž Lukać dobro vesta - včasih pa tudi občutita - kako nervozno zna biti to delo. V iskanju prave informacije, spremljanju pravega dogodka je v ospredju želja, da bi bili gledalci, bralci in poslušalci siti. Treba pa je poskrbeti tudi zase. Če je le na voljo kakšna minuta.
Delavni Trîîîplf
Velenje je /nano pi> zelo moćni Hjp ILnp sccni. mctl drugim imaitu) sploh naj-
nilíýše^H sloven^kcť« bip bop ustvarjalca Triipla. ki iicjc k<v maltlîi 16 Ici.il jc pri/iiîo/bi Me-nari ^c í/JhI sv(ý prvenec "Vsaka pňdc"! Friipl. je vcčkrai omenil. ÚA po iřlasbcni pall /Kóduje po someščanu 6 Pack rukurju- /Ji katea^íra venu), da je najbi>]Jšj kcra-iniíar med raperji. No. ludi v icni poisitídu Tadej, koí je '(Viiiplu dnji!aće ime. -le /aoslaja /a surcjsiin glasbenim kolegom. Ko ne nasiopa ali ko ni v Ml, večkfai rad pomaga svojemu oCclu. ki ima krovsivo. Res pa je, da nc opravlja iiovariiej-sib del m sireíii. aoipak rad piv prime /a kakšna manj /abievna opravila. Ja, velenjski rap in hip-bop /vc/dniki se raje kol alki>bola iii drog prinicjo dola!
{Seini
m?
V lorek zvečer jo v lokalu tajna v Starem Velenju potekal uslanovni zbor Sindikata vseb glasbenikov Slovenije /a Savinjsko-Sa-IcSkt) rcgijiL Ker ne bo sindikat boril za pravice glasbenikov, bi človek pričakoval udeležbo in podporo vs^ većine glasbenikov z
naših kon-
bilo prisoiniJî le okoli dvajset esiradnikov. Kljub lemu. da na usianovncm /boru ni bik) vidnejših imen. kol so Natalija Verbo-leiK 6 pack, \\obon (îoier. Maija/ Jelena in drugih, ki - kol kaže • sindikata se ne potrebujejo, so prisotni glasbeniki idejo o sindikalu vseli glasbenikov soglasno pod-prii in za predsednika regije izvolili Simona C ionska.
Ustanovitelji upajo, da jih bodo podprli tudi glasbeniki, ki se uslanovitve niso mogli udeležili, kajti le s skupnimi močmi bodo močnejSL Da bo sindikat res močan, pa so na koncu ustanovnega zbora vsi prisotni pospravili veliko količino kubanib krač in doma pečenega kruha!
tudi mo/nosi. da bi kateri natakar v eni sami uri uć delodajalca di>bil taksen denar v Sloveniji, je bila znanstvena fantaslika. No, /daj smo v Evropi in dtJgaja se tudi u>! Seveda pa moramo pripisati, da ne more ravno vsak natakar potegniti petindvajset tisočakov na uro, ampak nn)ra biti "natakar zvezda" i/ oddaje I3ar. ki so jo pred časom vrteli na eni od komercialnih IV postni. Cîovorimo o Misu iz le oddaje, ki je v soboto uudil svoje "kel-nerske" spodobnosti v bifeju Br<ide iz Ga berk. Seveda je v lokal privabil številne pripadnice ženskega spola, ki so ga zaljubljeno gledale, pri moškem delu obliskovalcev pa smo opazili pred vsem ljubosumje, ker so Misoia lanlje obmeibvali z raztiimi žaljivkami. kot so:"... ej peder, dej eno rundoi" Vseeno je večer minil brez
težav in Mišo jc ob polnoči zaključil svt)jo stiriurno strežb(i bogalcjSi za 100.000. tolarjev in se seveda hitro napotil v naslednji lokal, kjer je brez ležav stregel do jutra • seveda za 25.0(10 tolar-čkov aa uro. No, pa naj se kdo reče, da "kclnerstvo" ni ce ni en pt>klic!
tfckanii
&
Več vredni
Napovedujejo nam precejšen skok cen električne ener^je. Uporab* nikom z našega območja je ob tem kaj malo mar dejstvo, da bo s tem Šaleška do-lina pridobila vrednost.
Čez noč
V teh dneh, ko slavimo veliko noč/ mnogi opo-zaijajOj, da smo mi že dolgo močno krščanska država. Mnoge velike stvari so se pri nas do-^jale kar čez noč.
Dovolf
imamo
Velenjska LDS se zdi nekaterim zadnji čas bolj ljudska. Hidi mnogi občani namreč vse bolj godrnjajo: >Do-volj imamo!« Le razlogi so različni.
Po naše
Nekateri bi tudi ceste vlekli vsak v svoj konec!
Zdravje
Ob dnevu zdravja so tudi na velenjski Cankarjevi ulici govorili o zdravju in drogah. Ampak o prepovedanih drogah, ne tistih, ki jih predpisujejo zdravniki.
Reka ob Savinji
Če bo država spoštovala večinsko voljo ljudi, bomo v Zgornji Savinj* ski dolini dobili novo občino. Bo zaradi porasta pomena tudi Rečica postala Reka?
Rodoljub
Saj bi nehal piti in kaditi, ker vem, kako mi to škoduje. A kaj ko vem, kako bi s tem šele oškodoval državni proračun!
Razprodaja
Pesnik je zapel: Na prodaj nismo Slovenci nikdar! Mar res ne!
Žalitev
Zaščitniki živali so se zopet razburili. Prebrali so naslov, da ljudje kra* dejo kot srake. Tako pa teh ptic ne bo nihče žalil!
Bum in Boom
v Celju so končali sejem Moto boom. Moto bum po cestah, žal, še zdaleč ni končan.
BlgJoco
VI PIŠETE
Na podmladku Topolšica stoji
/Ivljenjc jo lepo, zabavno, duhovito in ljubezniva, včasih plemenilo In včasih /elo sivo. Toda karkoli, ve sploh kaj, pride /a njim - lega življenja ne bomo nh kdar več imeli. Tako jc postanek in hiter pomislek na kratko in edinstveno življenje vzpodbudil naše glavne pobudnike k ustano viivi podmladka TurisûCiîcga društva Topolilca ( TDT).
Koncc leta prinese s seboj številne miselne /akijucke. Ljudje opravijo še zadnje zadane naloge od prejšnjega lela in hkrali zaključijo ^li ciio poglavje življenja. Pri nas pa je bilo ravno obratno, saj je koîtec leta prinesel začclek novih dru?.eiij. prijateljstev, u/iikov, pustolovščin
Oospa Jana Kovic nam je prec^ lagala, da bi ustanovili podmladek TDT, in je tudi organizirala prvo srečanje. Presenetljivo veliko nas je na prvem sestanku obujalo spomine na cas, ko smo se povsem sprosčeno nabirali in dokaZíTvali svoje znanje. Podoživ-Ijanje starih posnetkov odrskih predstav raziskovalnih nalog je v nas vzbudil občutek nostalgije in vznemirjenja. V očeh polnih iskric seje razbral občutek navdušenja in želje po vrnitvi v io sladko obdobje, ki smo si ga vsi vlisnili globoko v spomin.
Še bolj po3:omi pa smo postali, ko smo med hitrim nagovorom zasledili tudi motnost lastnih zabav. Izvolili smo odbor, ki vadi podmladek» in pripravili osnuiok načrta dela. Nasa prva naloga je bila pomoč pri izdelavi razisko valne naloge za letošnje tekmova-
nj e Turizmu pomaga lasi na glava, ker je v letošnjem četrtem razredu podružnične šole samo |>el učencev. / veseljem itî resnostjo smo se loiih naloge. Po zaslugi učiteljice Daric Roiovnik nas jc
Z zaključkom raziskovalne naloge smo se javnosti kol podmladek prvič predstavili z organizacijo pustne »žurke« in s sodelovanjem v oiroš-
ves čas spremljal občuiek sreče in pozitivizma, ki ga ona s polno mero izžareva. Stkala s<i se nova prijaleljstva, ki so pripeljala do večje povezanosti med mladimi. V nalogo je bilo vloženega veliko truda, najpomembnejše pa je. da smo ves čas uživali in predvsem zaradi osvojenega prvega mesta na področnem lekmovanju ie vedito uživamíí. Zavedamo se, da je naî^a sreča biti v prijetni druščini prijateljev in istočasno opravili vse naloge, ki smo sijih zadali. Uspeli bomo le, če si bomo vsak dan naložili le toliko bremena. koi ga je namenjeno za la dan. Tovor pa bo poslal pretežak, če bomo današnjemu bremenu dodali še včerajšnje in jutrišnje. Zati) se sproti, posiopoma spopadamo s posameznimi ležavami in svoj načrl uresničujemo korak/a korakom.
keni pusinem karnevalu skupaj s Termami Topolšica. V mcsecu marcu smo se začeli učiti plesov. Sviîjc zlaie mamice pa smo za materinski dan preseneiili z darili iz gline, ki smo jili usivarih sami. Del odbora predstavljajo športni in kulturni referenti. Za pomlad so pripravili zabavna tekmovanja in kuUurno prireditev »Pi^zdrav pomladi«, ki jo bimio izvedli v mesecu aprilu. Inienzivnu želimo ludi sodelovali ob krajevnem prazniku in prireditvi »Veselje i)b Toplici«, ker bomo le tako čim b<v Ije izpolnili pn)gram, ki smo si ga določili že v raziskovalni nalogi Turizmu pomaga lastna glava, liden od mnogih ciljev je tudi izvedba čistilnih akcy ii3 organizacija skrbi za mlajše. Zelo pomembni) se nam zdi» da se zmv iraj podmladka tudi strokovno izobražujemo o zgodovini Topol-
šice in izpopolnjujemo znanje tujih jezikov. Tako bomo v bližnji prihodnosti sposobni predstaviti Tbpolšieo mdi tujim turistom.
Delovanje našega društva lahko opišemo s preproslim rektem: »Će želiš nekaj, česar še nikoli nisi imel, moraš naredili nekaj, česar se nikoli nisi naredil.« katerega bistvo je. da lahko samo s irdim delom in tveganjem dosežemo želene cilje. Vsi mladi lopolščani. ki si želile 10 poskusili, ste prisrčno vabljeni, da se nam pridružite.
V imenu podmladka se zahvaljujeva /A vso podporo in omogočanje delovanja mladih, izražanja in uresničilev naših misli, idej in sanjarij predsedniku Turističnega društva Topolšica Dušanu Krivcu. Posebno zahvalo pa si zasluži glavna iniciatorka ler dobra voditeljica in naša prijateljica, ki nas uspešno vodi skozi vse ovire, gospa Jana Kovič. Resnično se vamazahvaljujennî, ker kljub dvomom oekalerih verjameta v nas in z nami tvegala.
■ V imenu podmladka TD Topolšica zapisali Saša in Hatja
jm
r.
-7
Velikonočno obarvana ustvarjalnica
Muzejska ustvarjalnica «^Velikonočna kresi In a goba« je na cvetno nedeljo privabila na Vclcrgski grad okn>g 60 otrok s starci ali starimi starši. Oiroci so si najprej ogledali velikonočno gobo, prijatelj muzeja, gospod Ruda Slrmčnik, pa jim je razložil, kako so včasih, in nekateri še danes, pripravljal) drevesne gobe, jili sušili in namestili na žice ler z njimi na veDkiínočno sí^boto šli pred cerkev po nov ogenj. Na nekaterih domačijah je bil namreč velikonočni petek zvečer edini čas v lelu. ko so pogasili ogenj in pt)čislili ognjišče. In fantje so na velikonočno soboto šli z gobami po novi ogenj, ki ga je duhovnik zaneiil in blagoslovil pred cerkvijo. Gobo so priznali, ob vrlenju žice je tlela in z njo so zanetili novi ogenj, ki je naio gorel na domačem ognjišču do naslednjega velikonočnega petka /večer. Z gobo so pokadili hišo. hlev in njive, da bi jih ob-vamvali pred vsem hudim in da bi jim to prineslo srečo. Novi ogenj so fantje odnesli tudi k sosedom ter za to dobili kakšen krajcar.
Izredno delovno vzdušje je bilo naio v delavnicah, ki jih je tudi tokrat pripravila Andreja Zelenik. Oiroci so si izdelali manjši snop in opaz<v vali. kak<i je gospod Ruda Sirmčnik delal velike snope. Izdelovali so rože iz krep papirja in z njimi ter s iraktwi krasili svoje snope. Posebno lepe rože je izdelovala gospa Ivanka art. Jajca so barvali po starem, jili kuhali v čebulnih olupkih, nat<ï pa spoznali še iri nove, izvirne načine izjemno lepega krašenja jajc. P<ïsebno meslo pa bo najbrž doma našel tudi simpatični zajček, ki so ga naredili.
Skupno ustvarjanje otrok in siaršev je bilo lep uvod v praznike, v katerih se lahko brez vsakdanjega hitenja posvetimo drug drugemu.
■ Aca Poles
Jezus hodil po ledu in ne vodi
Jezus morda ni hodil po vodi. kol pravijo trije od šlirih evangelijev, temveč po ledu, kije nastal na (ralilejskcm jezeru, kaže razis-
kava. ki jo je la teden objavil oce-anograf z univerze v Miamiju. Vremeiiske razmere na območju, ki se danes nahaja na severu Izraela, so bile namreč v obdobju pred 1500 do 2600 leti neprizanesljive, Tako je bilo morda jezero prekrito z dovolj debelo plastjo ledu. kije lahko prenesla ležo človeških nog. Na ledu pa je bila morda ponekod vt>da, je pojasnil profesor D(v ron Nof ter dodal, da so bili morda opazovalci preveč oddaljeni od dogajanja in torej niso videli ledu, zato se jim je zdelo, da se Jezus giblje po vodi.
Prepoznali gen proti zmrzovanju
Avstralski znanstveniki so odkrili gen. ki travi na Antarktiki omogoča preživetje pri lempera-turi minus trideset stopinj Cel-
zija. Odkritje bi lahko pomagalo preprečili več milijard dolarjev škode zaradi zmrzovanja rasthn. Predvidevajo namreč, da na svetu vsako leto zmrzne med 5 in 15 odstotki kmetijskih pridelkov.
Znanstveniki so lako prepoznali posebno vrsto gena, ki preprečuje. da bi ledeni kristali poškodovali rastlino. Ima veliko
moč obnavljanja. Antarkiična trava je lahko tako popolnoma zmrznjena, poiem pa se odiah in /Jvi naprej. Ledeni kristali Ji ne pridejo do živega.
Novi sečni mehurji
Znansiveniki iz Oddelka za medicino Univerze Wake Forest v Severni Karolini so s pomočjo


človeških celic vzgojili nove sečne mehurje in jih uspešno presadili v telo pacientov.
Dr. Anthony Atala, prolbsor na omenjeni univerzi, je pojasnil, da organi, ki so iih vsadili v telesa
sedmih mladih pacientov, ludi po sedmih leiih odlično delujejo.
Rusi želijo bizone
Rusi nameravajo v narodni park sibirskega mesta Sakha naseliti čredo kanadskih bizonov, ki so na tem področju izumrii že pred več kot 5-000 leti. Prva čreda, ki jo bodo naselili na divjih, v glavnem gozdnatih pobočjih, bo obsegala .^0 bizonov, ki jih bodo že prihodnji n\esec s tovornim letalom iz kanadskega narodnega parka lilk Island
pripeljali v Rusijo. S tem Želijo Rusi v prvi vrsti predvsem povečali biološko raznolikost svojega narodnega parka.
Skrajno severovzhodna ruska pokrajina predstavlja dom najrazličnejšim divjim Živalskim vrstam, kot so na printer losi, severni jeleni, vapiti in podobno, vendar pa je zadnji bizon po lem območju lomastil pred 5.000 do 6.000 leti.
Biz.tmi so največje živali, ki ŽJ-vijo v Severni Ameriki. V višino lahko zraslejo do 1,8 metra in d<v sežejo tudi do 900 kilogramov.
Rekordno umiranje koral
Morski biologi opozarjajo na eno najvišjih stopenj beljenja in umiranja koral, ki so ga kdaj koli
zaznali v Karibskem moriu.
Trenutno se mednarodna skupina trudi ocenili, kako obsežno je propadanje koral. Prvotne ocene kažejo na lo, da je v Puerio Ricu in na Deviških otokih prtv padla kar tretjina koral.
NekaieriJi <^bmi>čij uničenih koral ne bo nikoli več mogoče nadomestiti, saj korale rastejo izredno počasi - v enem letu le za velikost manjšega k<wanca.
Koralni grebeni so izjedno pti-membni za več milijard ameriških dolariev vredni turizem na območju Karibt)V. Prav lako koralni grebeni blažijo škodo, ki bi jo sicer povzročili pogosti huri-kani in cunamiji. Vse pogosicje strokovnjaki s koralami prihajajo do virov za razvoj novih zdravil.
Napiwedi nikakor niso dtîbre. Pn)padanje koral se je začelo z dvigovanjem temperatur morske vode. Najnovejši podatki, ki so jih posredovali iz NOAA. kažejo na to, da se temperature morske vode na površju vztrajno dvigajo. Glede na to, da korale v Karib-
kra(kem času koral ne bo možno več videti.
Prazgodovinski najstniški grafiti?
Dečki, pi^lni testosterona, naj bi po mnenju enega vodilnih strokovnjakov za jamsko umetnost na svetu R. Dalca Guthrica bili krivi za večji del prazgodovinskih jamskih posli k a v.
skem mniju v zadnjem času uspevajo bolje kol večji del koral Indijskega oceana, kjer je stopnja umiranja koral skoraj že 90-odstolna, lahko sklepamo, da v relativno
Teorija močno nasprotuje tradicionalni teoriji, ki pravi, da so večji del Jamskih poslikav izdelali nekakšni duhovni vtjdje in zdravilci.
Prav tako razlaga, zakaj so številne ptíslíkave iz obdobja pleisto-cena, ki je trajalo pred lo.noo do .^5.000 leti. pogosto podobne grafitom in slikarijam, ki jih mladi uslvariajo dandanes.
»Danes fantje rišejo predmeie, ki zvišujejo stopnjo testosterona, kot so na primer avtomobili, bojna letala, točke udarca raket in po dobno. Te stvari je mogoče povezati z adrenalinom uspeha,* je pojasnil Guihrie, častno up{> kojeni profesor instituta za arktično biologijo univerze Aljaska, in pri lem pojasnil, da je adrenalin, ki sc je sprostil zaradi uspeha pri uspešnem poboju ogromnega bizona ali katere
druge prazgodcmnske zveri, mogoče enačiti s stopnjo testosterona današnjih sienskili poslikav, kijih usivaijajo mladi,
Večina pradavnih Jamskih slikarij prikazuje pokončane živali, ki jim iz ust in nosu teče kri,
l.i>v na živali pa ni bila edina stvar, ki se je motala po glavah jamskih umetnikov. Guthrie je opazil, da so pradavni umetniki slikali moške, kol na primer Kena, bolj znanega kot parineria slavne Barbie, brez vsakršnih spolnih značilnosti, medlem ko p<v dobe žensk pripovedujejo popolnoma drugaČTio zgodbo. »Ženske podobe prevladujejo in so običajno gole. Prav tako so ženske dele ustvarjali sistematično, natančno in skrbno,« je še povedal Guihric.
Po njegiîvem mnenju Je kar nekaj jamskih slikarij nepopolnih in precej začeiniških, kar nakazuje na to. da so jih ustvarjale osebe, ki so se morda šele učile slikati.
Prav takšne risbe pa v veliki meri prevladujejo na jamskih zidovih, le peščica je takšnili, ki bi jih lahko naslikali izkušeni umetniki, najveijetneje odrasli.
Morda Jc najbolj prepričljiv dokaz v vsej zgodbi 200 odtisov rok. ki se nahajajo na stenah poleg jamskih slikarij. Te odtise so naredili posamezniki, ki so žvečili okro, izpljunili barvo na roke in za seb{>j pustili odtise rok.
Glede na dt>lžino in širino odtisov dlani in debelost prsiovje (fUthrie ugotovil, da vsi odtisi pripadajo dečkom, slarim od 9 do 17 let.
'"H'JiS
Razvili prapor
V soboin, X. aprila, seje već kol devcldesel invalidov Odbora invalidov mestne občine Velenje /.bralo na rednem lei-ncm /boru v jedi lnici dijaškega doma v Velenju, /acetek ob-čne^ia /.bora je bil nekaj posebnega, saj je po kuliurncm programu naS praporščak Anion Kranje ra/vil prenovljeni prapor Medobčinskega društva invalidov Velenje, ki ga sestavljajo Odbor Invalidov mcsinc občine Velenje, Odbor invalidov občine Šošlanj, Odbor invalidov občine Šmartno ob Paki in Akliv invalidov Prem<^t'<)vnika Velenje
Na zboru smo pregledali delovno in finančno poslovanje odbora. Delo je bilo v preleklem Iciu ^clo akiivno na področju krepitve psihofi/ične sposnb-nosil invalidov, pomoći sacialm> šibkim invalidom, svetovanja v pravnih zadevah in sodelovanja na športnih prireditvah za invalide. Na podana poročila ni bilo pripomb, /ato jih je /bor so-
glasno pot rdi I-
/a leto 2006 smo si /adali pi> dobne naloge kot v preteklem lem. le da še bolj povečamo skrb /a le/je invalide, jih skušamo pritegnit: v našo sredino in jim pomagali vključevati v normalno i^ivljenjsko okolje, da se ne bodo zapirali v samoto in tako še bolj trpeli, saj je dovolj /e to, da si invalid. Sc naprej bomo sodelovali
z Mestno občino Velenje pri izvajanju projekta Občina, prijazna invalidom» v katerem moramo pohvaliti občinske organe z župani^m na ćelu. ker imajo /a izvajanje tega projekta zelo veliko razumevanje. Pri vseh teh delih pa moramo tudi mi invalidi delovati strpno, da ne ho prihajalo do medsebojnih nesoglasij in očitkov, kot jih je zadnje čase opaziti v javnih občilih. V iiaSe društvo oziroma v naš odb<ir se lahko včlani vsak invalid, ki ima ustrezen dokument, s katerim
lahko dokaže invalidnost oziroma trajno telesno okvaro kt>i posledico operativnega posega. Naš odbor deluje vsak ponedeljek od 16. do 18, ure in vsak četrtek od 9. do ll.urev prosttv rih v ulici Bratov Mravljak 1. /bor smo zaključih s poirdiivij(ï planov in z željo, da se uresničijo vsa prizadevanja pod geslom NIC /A INVAJ.IDU BRi:/ [N-VAI.IDOV«.
■ franc Kos
Popestritev zaključka šolskega leta v UNI 3
Tako kot lioledarsko lako tudi šolsko leto hiti svojemu koncu naproti, [o se dogaja tudi »študentom« llnjverze áí III. življenjsko obdobje Velenje, katerih gonilna sila je sln> kovni odbor na čelu z gospo liriko VERSlZC* in mentorji posameznih krožkov z anima-torjl. Vsi skupaj vlagamo v delovanje univerze vse svoje moči iti znanje, predvsem pa veliko svojega prostega časa, ki ga tako ali tako nima nihče na pretek. Za košček oddol-žitve za vse to je univerza organizirala zaključni izlet za gornje udeležence, katerega ideja in izvedba je bila v n>kah gospe Vide i^ML (roko na sra»: ob izgovorjavi njenega imena takoj pomisliš na izlete, kijih neumorno organizira še po upokojitvi, za kar smojj udeležene! seveda hvaležni.)
Tokrat smo si ogledali svr»jo bližnjo oko lico, ki je ponavadi kar zapostavljena, pa zalo nič manj lepa in zanimiva. Avtobus se je ustavil v Arji vasi v Mlekarni Celfia, kjer nas je sprejela njihova strokovnjakinja in nam ttajprej razložila poti mleka i>d kmetij do njih. pa tudi od tod do Italije, o čemer smo se prepričali ob pravkar odhajajoči eis-terni z mlekom.
Direktor, nekdanji Šalečan g. Marjan JAKOB, nanije podrobneje obrazložil proizvodnjo in predelavo mleka, saj si je zaradi vedno strožjih sanitarnih ukrepov nismo mogli osebno ogledati. Njihove izdelke nam je preko računalnika spet predstavila strokovnjakinja, ki smo jih, ponujenih na mizah, lahko tudi poskusili. Obogateni z več znanja o kakovosti izdelkov, ki so naš vsakdanji prehranjevalni
Jedro starega zdraviliškega dela Term Dobrna
spremljevalec, smo se hvaležni odpravili naprej. saj so nas pričakovali v Dobrni. Ta se kot toplico prvič omenja leta 1403, kot zdravilišče pa leta 15S2. S kopelmi zdravijo ženske bolezni. bi^Iezni srca, jeter in živcev. Sedanje zdraviliške stavbe so razen novega hotela večidel i/ srede in 2. pol. 19, stol. Iz tega časa je tudi zdraviliški park, katerega zametki s kostanjevo alejo so iz okoli leta 1820.
Ogledali smo si starejši del Term, poročno dvorano in v »hiši na travniku« izvedeli, kje in kako se laliko polepšamo ter poskrbimo za telo in duha.
V Vinski Gori nas je prijazjio sprejel župnik g. Tone Krašovec in nas sprva popeljal v cerkev, ki jo obnavljajo, saj je ptjleg ostalega v teku akcija za pridobitev novih orgel. Zatem smo šli v Krstnikov dom. ki poleg prireditev in <JSialih dejavnosti še posebej v času zime in obnove cerkve služi kol njent> nadomestilo. Ne samo čudovit raz.gledna terase pred njim. vsa njegova postavitev je v celoti spomenik krajanom, ki so s svojim delom in sredstvi pomagah uresničiti ideje neumornega dušnega pastirja.
Od tod smo se podali do gojišča divjadi pri Lamperčkih v Prelski, kjer nas je pričakalo pripravljeno omi/je pod skednjem, ta pa je odlična »loža« za razglede na »predstavo« divjadi. Njihov oskrbnik se je trudil najprej s postrežbo nam, nato pa še njim. Moram reči. da smo ob popiti kapljic: v živahnosti vse bolj prednjačili mi. saj seje izkazalo. da smo »drugi« gostje in so oni zaenkrat siti... No. vseeno smo imeli kaj videti.
Zadnji postanek je bil Pri Bertu v Zg. Or-novi, kjer smo se predali gurmanskim užitkom in prijetnemu druženju. To nas spreuîlja vse šolsko lelo in nam daje moč za nadaljnje delo, z^U} se bomo trudili še v bodoče.
Hvala vsem, ki so se trudili in nam polepšali ta dan!
■ Marija Lesjai(
Hmeljska princesa -spet v Žalcu
Dediščina slovenske operete ni ravno bogata, poleg tega se je zvrst pod prejšnjim režimom borila proti bremenu politične nezaželenosti in posledičnega Živoiarjenja. Vendar/ato še ni neuporabna, nasprotno, pri natančnejšem pregledu doživimo vrsto prijemih presenečenj. Mednje zagotovo sodi Zgodnje delo Radovana Gobca Hmeljska princesa, ki so jo pred kratkim obudili žalski navdušenci. Opereta je nastala leta 1930 inje bila prvič izvedena v ?Mcu in Celju oktobra 1933 pod skladateljevo taktirko. Gobec je takrat služboval kot učitelj v Grižah. kar je najbrž razhig Z-a to. da je z^odb<f o konfliktu med ljubezjiijo in denarjem postavil med tedanje hmeljarje in hmeijske ti^ovce,
žalsko predstavo so oblik<ivali Miha Alujevič k<n režiser, l-ranci Riz-mal kot dirigent, v glavnih vlogah pa izvrstno Andreja /akonjšek kol Darinka, Maijan Trček kot učitelj Branb) Mimik in Borut Alujevič kot Koman. Pri tem se je profesionalni del relativno srečno stopil z amaterskim (zbi^r, del igralskega ansambla, del orkestra). Uprizoritev kol celota preseneti s profesionalnim pristopom in zrelostjo, kar velja tako za glasbeno kol za igralsko plat. Režija poskrbi za to, da gledalcu med predstavo, ki traja skoraj dve uri, nikdar ni dolgčas, čeprav bi ki i šel ska zgodba ponujala dovolj priložnosti za zatikanje in mrtve rokave. Cc k povedanemu dodamo še nekaj privlačnih detajlov, k<n sta nastop male -poletih in postavi, ne pa po odrski pojavi-Hanc Cimperman ali snubcev, posebn<i Primoža Krta, postane še bolj jasno, kako predstava (iku-pira gledalca. Pravzaprav je njena edina slabost na trenutke preveč očitna skrb z» zniževanje stroškov; (po)polncjš3 scena bi v dvorano preusmerila več zvoka, ki se zdaj zgubi v notranjosti odra. pa tudi orkester bi s kakšnimi petimi, šestimi glasbeniki več zvenel bolj polno -zlasti v nizkih legah (violončelo, kontrabas) ga je bilo na trenutke komaj slišali.
Cc povzamem: Hmeljska princesa je predstava, kismo je lahko veseli in za katero močno upam. da bo našla pot tudi na velenjski oder.
■ LRtanko
HMELJSKA PRINCESA
Dom II. slovenskega tabora Žalec Ponedeljek, 17. april, ob 18. uri
Prodaja vstopnic: TIC Isk-c, Šlandrov ir^ 25, wL: 710 04 34
eiu vstopnic: 2.400 SIT v prtdprodaji^ 3.000 SIT na dan prudsiavc.
Pouk nekoliko drugače
Po dogovoru učiteljev tehničnih predmetov iz Osnovne sole Salek in Srednje tehniške strojne sole je pouk tehnike in tehnologije za osmo šolce iz Saleka letos ptUekal nekaj ur nekoliko drugače.
Učni načrt za osmošolce vsebuje tudi lematski sklop 'energetika', pri katerem učenci spoznavaj^) vpliv nnïtorizacije na okolje, ukrepe za zmanjševanje onesnawmja okolja, proučujejo motorje z notranjim izgorevanjem in spoznajo njihovo delovanje.
V prostorih MlC-a, kjer imajo praktični pi^uk bodoči avioserviserji, so tokrat gostovali učenci iz Šaleka, Učitelja praktičnega pouka sta jim razkazala prostore, obrazložila in demonstrirala delovanje dv<uaktmh in itiritaktnih motorjev, s pomočjo avdiovizualne tehnike so si ogledah simulacijo delovanja motorjev, na koncu pa so svoje pridobljeno /nanje se preverili s pisnim testom. Pri reševanju zahtevnih vprašanj so jim ptnnagali dijaki 2. letnika, ki se izobražujeio za poklic avt(fscrviseija.
Goti)vo je takšna oblika prva oblika ktmkretnega sodelovanja o?y-novne in srednje šole zelo dobrodošla in predstavlja nov način pi»klic-nega u s me tja nj a in izrabo prostorskili, materialnih in kadrovskih potencialov v dolini.
■ B.Š.
nikoli s am i	g
Mnenja in odmevi
DrŽava krije 75 % vseh stroškov
Ste se že vprajJali, na čem bo gospodarstvo naše doline slonelo lam po letu 2040? Rudnik ze načrtno zmanjšuje število zaposlenih, njegova življenjska doba pa bi se po trenutnih napovedih naj končala okoli omenjenega leta. Ciorenje koi drugi gigant razmišlja globalno, saj se danes na različnih koncih sveta pogovaijajo o morebitnih vlaganjih- Pravijo, da jim lam ponujajo pogoje, ki /Ji nekaj razredov presegajo tisto, kar domačim in tujim vlagateljem orao goča Slovenija. 'Ibrej. če ostanemo brez rudnika in Gorenja, je na mestu vprašanje, kje bodi> zaposleni ljudje naše prelepe doline?
Ponujenih odgovorov je kar ne-
kaj. sam pa bom omenil dva. ki se mi zdha verjetna. Na struno lu-rizma igramo že nekaj časa. Cc odmislim dimnike termoelektrarne. nam lahko celo uspe. A predvsem se ml zdi zanimiva ideja slovenske Silicijeve doline, torej doline podjetij, ki imajo ambicije, znanje in rešitve na po drtičju visoke tehnologije, /nan manedžer iz doline je zapisal, da bi morala biti ambicioznost nov element narodnega protUa. Drži! Da gremo v to smer, bomo vedeli takrat, ko se bodo šolarji inno žično udelež.evali raznih domačih in mednarodnih tekmovanj (predvsem s področja naravoslovja). ko bodo mediji slavili uspešne posameznike, ko bo država učinkovito stimulirala podjetniške ideje, podpirala nove
podjetnike in prenos visokih tehnologij v industrijo, ko bo izobraževanje potrebnih kadrov, od višje šole naprej, dalo večji poudarek povezovanju predn\eiov, prak-ličnim nalogam in projektnemu delu ter ko bodo v podjetjih in tudi širše vsi sprejeli kot nor-maln<i. da se nagrajuje izjemnost in ne navzočnost na delu.
Res je, vrhunske rešitve zahtevajo vrhunske kadre. Bil sem nemalo presenečen, ko sem zasledil da najboljši kadri slovensko podjetje (pa čeprav dosegajo precej manjši zaslužek kot njihovi zahodni tekmeci) stanejo precej več kot stanejo tuje tekmece. Da t^elo plača dobrega inženirja, ki laliko dela v Sloveniji ali pa v kateri drugi evropski državi, zjiaša tri tisoč evrov Cie to v Sloveniji res? •
dvomim). Da moramo k temu v Sloveniji prišteti še pet tisoč cvrf>v ohdavatev, v tujini pa le tisoč evrov (gre res za takšen razkorak?)!
(n sedaj k naslovu, kije mogoCe luč na koncu tunela in ponuja pristop k eventuelní rešitvi zapisanih problenîov. Ministrstvo za gospodarstvo je v UL RS št. 2.V05 z dne 3.3.2006 objavilo javni razpis za sollnanciranje raziskovalce v gospodarstvu - o kepitev razvojnih enr)i pcîdjetij z novimi magistri in doktorji. Cilj razpisa je vzpodbuditi prehod najmanj 50 n a ravos lo vno-t eh n i č n i h ra zisko-valcev (magistrov in doktorjev) iz znanosti v gospodarstvo.
iz prakse preteklih îet je bilo ugotavljeno, da so mladi razisko valci Í2 znanosti po končanem magisteriju ali doktoratu pre-
težno ostajali na javnih institucijah. Vzrok /a to lahko iščemo tudi v nizkem interesu pt>djetij za zap{>slovanje vrhunsko izobraženega kadra in očitno v premajhni ambicioznosti podjetij. Preko objavljenega razpisa ministrstvo s subvenciotiiranjeni stimuhra podjetja za odpiranje kakovostnejših delovnih mest za zaposlovanje raziskovalcev. V la namen bo ministrstvo krilo 75% stroškov raziskovalcev (plača, oprema delovnega mesta, usposabljanje) za obdobje dveb let, le 25% pa naj bi krilo podietje. v katerem se bodo raz is kova 1 ci za po s li li. Viši na plače pri tem ne sme biti manjša od povprečja zadnjih treh plač na sedanjem delovnem mestu.
Torej, vse se začne pri ambicii>z-nosti in posluhom za visoko teh-
nološke rešitve. Rizičnosti takšnih rešitev se vsi bojimo, vendar ob ustrezni stimulaciji in dejstvu, da novo zaposleni doktor v podjetju šleje colo za davčno olajšavo podjetja 1er recimo izkoriščanju skladov KU i/ naslova STRKP projektov (rizični projekti, ki pa prinesejo dva do tri miljone evrov sredstev), je pot do cilja lažja. - Ustvariti moramo nov potencial doline in na tem je potrebno začeti delati sedaj, leta 2040 bo vsekakor prepozno!
Odpiranje vlog še bo: 27.6. in 5.9.2Û06. Je to priložnost našo dolino?
■ Peter Peer
Pisem brňlcev ne IsMorlf^mo^
Uf^nlštvo
SVETUJEMO
Dejavniki^ ki omogočajo zdravje
pričakovan (renuick. Rojstvo. B(ïlcôina je že zdavnaj pozabljena. Na obra/u mamice, očka, starih siarsev ju osialih zbranih sorodnikov sreča. Joj, kako mu je podoben! Pravi očka! Ne. ne! Oči in nosek ima čislo po mami. Jaz pa v njem vidim babico! Kje pa. CisU rajnki siric jc, ali uc vidiš, Malemu princu pa je povsem vseeno. Veselo gleda v s vel. naio zajoka in utihne, ko se privije k lo pli dojki in v ustih začuti mleko.
Kol ostala živa bitja se ludi člcv vek rojeva z dcUno zasnovo, ki uravnava njegovti rasi in razvoj ter mu podeli v ^enih zapisan polen-cjal. Koliko ga bo izkoristil, je odvisno od okífíja, siimulaciie 1er posameznikovega interesa. Številne dedne bolezni so irenutno še neozdravljive, v bližnji prihodnosti pa bodo genetiki lahko bolezen odpravili s popravUnm gena. Vplivi okolja in način življenja lahko dedno bolezen poslabšajo ali pa njen potek upočasnijo in znake ublažijo, /dravo življenje nam omogoča, da kljub dednim zasno vam 72 številne bolezni v pozno starost vstopamo telesno in duševno zdravi ter dobrega počutja. Tvegan način življenja in neustrezna obnmiba pred ponavljajo Čimi se stresi pospesijo nastanek in razvoj aieroskleroze. ki povzroči prezgodnje staranje in številne ogrožujoče bolezni.
Ob Tíijstvu se pljuča od pro in napolnijo 7. zrakom. Zadnja leta jc prvi vdih pogdstci píMn primesi, ki so posledica obratovanja industrije. kurišč, preštevilnili avtomobilov, nekriiične uporabe pršil in ákrnpiv. Onesnažen zrak najbtilj škodi prav otmkom. Astma, kn> nični bronhitis in rak so bolezni, ki jih povzročajo in poslabšajo prav primesi v zraku industrijskih središč in velikih mest.
Cista In neoporečna voda iz pipe je dragocen vir zdravja, ki ga moramo skrbno vamvati. Onesnažena voda vsebuje bakterij in viruse. lez^' koNàne. sredstva /a zatiranje plevelov in uničevanje škodljivcev kmetijskili rastlin, dušikt>ve spojine ... lUdi vtîda zjî rekreacijo mora biti zdravju neškodljiva.
Neustrezna vlažna in mrzla stanovaly a pri otnicih ptiVTTočajo bo lezjii dihal. Premajhna in prenatrpana bivališča vplivajo na duk'vno počutje in bi)lezni se med sostan<v valci hitro širijo. Veliki si ano va n> ski bîoki so sicer topli in suhi. so pa pogosto vzrok za odtujenost, izolacijo in osamljenost.
Pretirana uporaba prevoznih sredste> zmanjkuje telesno gibanje voznikov. Široke cesle so s hrupom, prahom in izpušnimi plini vir raznih vrst onesnaženja. Javna transportna sredstva so manjše breme za okolje in družbo, vendar slabo vplivajo na zdravje potnikov, Pe^ci in kolesa iji naj bi uporabljali najbolj zdrav način transporta, vendar so omejeni s prevelikimi razdaljami in izpostavljen: nesrečam. Cone za pešce in kolesaije zmanjšujejo tveganje nesreč v velikih mestih.
Velika večina ljudi preživi d(^br-sen del svi>iega življenja na dehjv-nem mestu. Zakonodaja ščiti delavce pred škodljivimi vpDvi na delovnem mestu, zalo morajo delo dajalci poskrbeli za \arno delovno okolje.
Ustrezno siarmvanje, ogrevanje, kvalitetna voda in hrana, čist zrak ter varnost na cestah, delovnem mesiu in doma so osnovni pogoji zdravja.
Onesnaževanje okofja je problem cele Zemlje. Ozonske lukrye povezujejo s kožnim rakom. Učinek tople grede segreva zemeljsko ozračje in spreminja podnebne
razmere. Kisel dež uničuje rastje v največjih industrijskih državah. Splo.^na ali globalna onesnaženost Zemlje bo v bli/.nii prihodnosti nedvomno močno vplivala na zdravje prebivalcev.
Zdrav človek potrebuje žrvila, ki mu zagotavljajo dovolj energije, nujno potrebnih beljakovin, maščob in ogJjikt>vil) hidratov ter vitaminov, mineralov in vlaknin, l.e tako lahko vzdržuje primenu) telesno zgradbo in omogoča vsako dnevno lelesno aktivnost. Otrokom zdrava prehrana omogoča rast in telesni ter duševni razvoj. Primerna in biološko neoporečna hrana o m ogoča nosečnicam zdravo nosečnost, plodu n<»rma-len razvoj, doječim materam pa uspešno dojenje in zdravega odpornega oiroka. Del Človeštva trpi zaradi pomanjkanja hrane, v razvitem svelu pa je največja težava v neustrezni in neuravnoteženi i^reo bilni prehrani. Pridelovanje hrane na onesnaženih in okuženih poljih lahko privede do velikih okvar zdravja ljudi. Hranjenje živil, priprava hrane 1er shranjevanje že pripravljenih jedi mora biti pravilno. Uravnotežena prehrana zagotavlja vzdrževanje idealne telesne mase, pokrivanje energetskih potreb telesa iz pt^lnovrednih ogljikovih hidratov in manj iz maščob. Vsebuje prip(m)čene dnevne odmerke vitaminov in mineralov, kvalitetne beljakovine in dovolj vlaknin. Sladkorno bolezen, bo lezni srca in obtočil, srčni infarkl in možgansko kap prištevamo n\ed civilizacijske bolezni, ki jih povzrïîèa med drugim tudi îiepra-vihia prehrana.
Ocenjujejo, da je v .Sloveniji dobra treijina ljudi predebelih. Idealna telesna masa posamezjiika je lista, pri kateri je najmanj tveganja za bolezni, ki jih debelost po
vzroča ali poslabša. Odvisna je <îd spola, telesne višine, telesne /zgradbo in številnih drugih dejav-nifow. 10 % večja masa od prij^iro-čene ali idealne že pomeni zmerno debelost. Številne bolezni so povezane z debelostjo. V/roki zanjo so dcdnosi, premalo gibanja. čustvene siiske, ki jih ljudje blažijo s pretiranim uživanjem hrane. Telesno ležo vzdržujmo z zdravo prehrano in redno telesno aktivnostjo!
Kajer\je povezujemo z nastankom bole/jii srca in žilja. kroničnim bronhitisom, astmo, končno dihalno stisko in odpiwedjo pljuč, pljučnim rakom, pogostimi okužbami zgornjih dihalnih poti, vnetjem želodčne sluznice. želodčn(» razjedo in razjedo dvanajstnika, rakotn sečnega mehurja, osteopo-rozo, zvišanim krvnim tlakom in nizko porodno težo otrok mater kadUk.
Alkoholizem močno slabša zdravstveno stanje, saj povzroča številne bolezni. Posledice alkoho lizma so povezane z neposrednim uživanjem in delovanjem alkohola na možgane, ?. okvarami živcev, težavami 7. vnetjem želodčne sluznice, prebavnimi moinjami, cirozo jeter, tikvaro sa*a. povečanim tveganjem za poškodbe glave in vple-lenostjt) v prometne nesreče in nasilna dejanja, s samomori, ki so pri nas tako pogosti, da Slovenci so dimo v viti evropske tragične sta-tisiike. Alkoholizem povzmča im-polenco in neplodnost pri moških in motnje menstruacijskega ciklusa pri ženskah. Nekatere vrste raka v ustni votlini in na prebavilih povezujejo z alkoholizmom. Težave na delovnem mestu» v družini. družbi in številna kriminalna dejanja so neločljivo povezana s pretiranim uživanjem alkohola.
Droge so snovi, ki spreminjajo
Kako poceni je zdravje?
SUDiiOm
Z (WQfiAiiM€nO
Vračam se s srečanja endokri-nološke sekcije zdravnikov in nehote premišljujem o dogodkih današnjega dne. Spet se r^beta novo zdravilo za premagovanje sladkorne bolezni. Pokrovitelj srečanja farní a cevi ska drma Eli Lilly, poznana kol izdelovalka inzuli-nov (npr. Hum a log), je skoraj do uporabe v vsakdanjem delu pripravila drugo zdravilo: umetni hormon grupe inkietinov, ki se sicer izloča v črevesnih celicah in spodbuja izločanje inzulina. Ker pričakujemo, da ho novo zdravilo tudi cenovno dostopno (podobno kot inzulin), ga bomo tudi v Sloveniji videli v kratkem -morda že drugo leto.
Velika novost je nova pot zdravljenja; dlje časa je znan učinek beljakovin, pepiidnili hormonov, ki se izk>čajo bodisi iz stene želodca ali kot ni>vo zdraviltj iz celic stene debelega črevesa. Najbolj raziskan in pripravljen skoraj za uporabo je glukagonu podoben pepiid (OÎ-P - 1), ki se spmži ob vnosu hrane, nalo pa preko prijemališč na celicah trebušne shnavke sproži izločanje prve laze inzulina. Zavre tudi sproščanje nasprotnega hormona, glukagona. in s tem prepreči naslajanje glukoze v jelrih v času med uživanjem obroka. Tudi
ta zadnji učinek je posebno pri bolnikih s lipt>m II. sladkorne bo lezn pomemben, ker so pri lem tipu diabetesa celice v jetrih še posebno slabo občutljive celo na porast krvnega sladkorja objedi. Te možnosti zdravljenja so res novost: včasih genski inženiring sploh ni bil dovolj razvit, da bi umetno naredili take hormone, ki jih je v naravi pri nekaterih premalo. Naravni OLP - I peptid ima namreč Izredno kratko življenjsko dobo: deluje le eno úo dve minuti, nalo se razgradi in učinek izzveni. Umetni hormon bo imel mnogo daljše delovanje. Res ga bomo morali dajati spet v injekcijah, kot inzulin, toda spet le I-krat do 2-kratx dnevno, enako kot inzulin.
Slabi učinki novega zdravila so, da je pogost občutek slabosti in drugih črevesnih težav. Dober učinek pa je. da bistveno poveča inzulinski odgovor po zaužili hrani, da varuje bela celico trebušne slinavke, da hipoglikemije skoraj niso možne (le s hkratno uporabo Daonila in drugih sullo nil sečnin) in da se zaradi učinka v možganih (preko drugega hormona lepiina) verjetno poveča učinek sitosti, zaradi česar bolniki hujšajiJ ves čas jemanja zdravila, kar je eden od zelo ugodnih
BOLNIŠNICA TOPOlJlCA
stranskih učinkov.
Komu je namenjeno novo zdravilo ? Uporaba je možna z vsemi tabletami in tudi kot monoicra-pija - če jo bo naša zavarovalnica dovolila. Torej ob odpovedi tablet ne boste takoj usmerjeni na inzu-linskt^ terapijo, pač pa boste predhodno lahko dajali umetni črevesni hormon v stalno enaki dozi, ne da bi bili toliko podvžj;ni redni sajuokontroli.
Večletne raziskave seveda niso poceni. Ob tem se mi utrne še ena misel: kdo še kaj lahko naredi za sladkorne bolnike? Firme so že storile velik<i: država in odnos se v kratkem verjetno ne bo: ostane še ena možnost - diabeiikl sami. To poglavje pa je tudi vsaj tako zapleteno kot razmere v slovenskem zdravstvu: po navodilih ziïvaroval-nice so pravice sedaj reviie - bolnik na tabletah si mora samokontrolo zagotoviti sam. Čeprav večina bolnikov ve. da je urejenost sladkorne bolezni pomembua in da izboljšanje za 1 % HbAlc ziiiža okvare srca in ožilja /j IK %. nekatere mlkroangipatije pa celo za 6.1 %, ni ravno navdušena nad samokontrolo, posebno še. ker mi)rajo merilne hstiče plačati sami. Včasih sem mislil, da je vzjok za la odkJouilen odnos do samopomoči padec standarda
prebivalcev. Danes nisem več prepričan: isti revjii prebivalci plačajo elektriko, plačajo gretje in kanalizacijo - sicer bi jih »odklo-pili«. Da ne omenjam kadilcev, ki imajo na mesec 2 x več denarja »rezervirano« za nakup cigaret, kot bi porabili za nakup meriiiih lističev za krvni sladkor. Ce hočemo nekaj spremeniti, lahko spremenimo le sebe, ne okolice ali države. Ob tem se spomnim go spe, ki je prišla v zdravilišče, da bo »nekaj« naredila zase. Koje imela možnost meritve UbAlc ob plačilu 2500 SiT (stroški reagenta 1550 SIT H meritev), se je lej zlahka odpovedala. Kaj neki bo lorej naredila zase: ali počivala ali se pustila samo razvajali ? V obeh primerih je porabljen denar »-zase« slabo nalo/en.
Upam, da bomo s približevanjem znanja o siadkorni bolezni in njenih posledicah vsaj diabcto-loški lirai uspešni. Da ne bo zdravje dobrina, poslana z neba, pač pa se bomo zanjo trudili: da bomo uspešnejši, da bomo lažje skrbeli zase in za naše družine, pa četudi na račun lasinih sredstev. Končno so verjetno zato Feničani i/umili denar, za lažjo blagovno menjavo. In da ne bi za zdravje zamenjali vse - ali je zdravje res tako poceni ? ■
Culne in čustvene ziiziiave. Večina odvisnikovdmgopotrebuje, da jim hitro In brez napora olajša stiske, konllikte. težave in slabo počutje. Dr<îga je zelo hitro delujoča snov. ki navidezjio odpravi težavo in naredi neprga/.en svet rožjiat in poln ugodja. Olajšanje je dolgo le toliko, kolikor traja učinek dn)ge. Sledi hiter povratek v neprijazno realni«! in nerešene stiske.
Preprečevanje bolezni odvisnosti se začenja v družini, saj so starši majhnemu otroku vzor, ki ga posnema. (X-e, ki se v (»bupu napije, in mati, ki redno uživa pomirjevala. otroku pokažeta v/iîmc reševanja stisk. Otrok drugega načina ne pozna in si bo takšno vedenje zapomnil. Šola je s svojimi pro grami preprečevanja narkomanije sicer koristna vzgojna institucija, vendar so vedenjski vzorci v otroku že zasidrani. Starši so prvi. ki morajo svojim otrokom pokazati, kako se problemi rešujejo učinkovito in dokončno. Nihče ne more naših otrok obvarovati pred težavami, krivicami, zavrnitvami, izgubami in konllikti. Moramo pa jih naučili, kako reševati stiske razumno, brez umetne blaženosti in ogn>žujočc kemije.
Danes so droge dostopne ko murkoii. kadarkoli in skoraj za vsakim v^'^alom. Otrok jih bo obšel, če mu bomo z lastnim zgledom poka/ali. da jih v življejiju ne pf> trebuje. Takral bo tudi v najhujši siiski zmtigel najti rešitev brez njili. Kultura pitja alkoholnih pijač obsega poznavanje vtsu kvalitete, porekla, izbire uslreziiili pijač ob dt^ločenih jedeh in priložnostih ter zmerno uživanje alkt^hola in še mnogo več. Ko poslane alkohol blažilo notranjih stisk, sredstvo za večanje poguma in odpravljanje duševnih zavor, in droga, ki začasno izbriše iz zavesti neprijetnosti življenja, samokontrole ni
r

I


več in je do aki^holizma samo še korak.
Da bi bili zdravi in zdravje ohranjali se nuiramo rodno in dovolj intenzivno gibati, lako ohranjamo dobro gibljivost sklep<iv in mišično moč. ostajamo optimIsUčni. kreativno ustvaijalni in polni energije. Sedeč način življenja je povezan z del'Hilostjo in p(")gojuje nekatere bolezni, od p<mpncnja žil do osteop(m)zc.
/a kvalitetno življenje so pomembni dobri medsebojni odnosi, med katere sodi ludi spolnt^st, M<iderne družbe se soočajo s problemom prenosljivih spolnih bolezni, z istospjlnimi zvezami, s pogostim spolnim nasiljem. Neustrezna uporaba kontracepcije ima za p^^sledico p<îgiïste težave nepi> trebnih, v številnili deželah tudi nestrokc^vnih prekinitev nosečnosti ali pa rojevanje ne/aželjenih otrok, ki so kasneje ob rojstvu zavrženi.
O svojih skrbeh za zdrayie in neobičajnih znakih, ki jih opazimo na sebi. se bomo pogovorili z osebnim zdravnikom. Tako se bomo otresh skrbi in strahu. V prijneru morebitne bolezni bomo deležm takojšnjega zdravljenja, kar pa po meni veliko večjo možnost preži-velja, boljše rezultate zdravljenja in t)zdravitev ter zmanjšano ali celo odsotno mvalidnost.
■ Prim, Janez Poles, dr. med.-irttern/sf
FORI
p o s bus
ovni n e s s
s t s t e 5 y 5 t e
Vabi k sodelovanju vo< osob, bi so priprovljene sprejeti nove Izihre
1. VODJA VZDRŽEVANJA (m/ž)
Od kartdidatov priča kujem o:
-	Vsaj VI. Stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri
-Delovne izkušnje na podobnem področju dela - Odločnost in sposobnost za vodenje - zaželen strokovni izpit
2. VZDRŽEVALEC (m/ž)
( delo no področju vzdržovania strojev in naprav)
OtJ kandidatov pricakiijeino:
vsaj IV. Stopiïja strojne ali elektro smeri - zaželene izkušnje
3.	DELAVa v PROIZVODNJI (m/ž)
Od kandidatov priča k ty mo:
- katerakoli stopnja izobrazbe od I. do V.
4.	PROCESNI KONTROLOR (m/ž)
Od kandidatov prícaktyenm: -V. stopnjo izobrazbe ustre/Jie smeri • Zaželeno znanje na področju kontrole izdelkov v procesu
izdelave, vhodne vmesne in končne konln^le - Vključevanje v problematiko doseganja kakovosti izdelkov.
-	Poznavanje osnov standarda ISO 9001 in ISO 14001
Nudimo:
-stimulativni OD
-	dinamično delo v mladem in ambicioznem kolektivu
• ustvarjalno delovno okolje in možnost dodatnega iztjbraievanja
Delovno rsizniene se sklepa za nedoločen čas. s poskusnim delom.
Delovna mesta so na lokaciji Velenje, zaželeni so kandidati iz okolice Velenja.
Pisne prijave z življenjepisom ia doka/ili o izpt)lnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Fori d.o.o., Prešernova cesta la, Vele-nie, do 25.04.2006.

Uroš mman (z zo^o) najzastuznejšif^ celjski prebrat
Gorenje ostaja pri eni lovoriki
Rokometašem Celja Pivovarne laško 12. pokalna lovorika - Tekme, zlasti polfmalni, so bile zelo izenačene in negotove do zadnjega sodniškega piska
8. in 9. aprila -V ccljski Jvorani /latonjg jcbi! liklepni turnir za slovenski rokomelni pokal. V velikem finalu so rokomclaši Celiii Pivovarne t.aško s 27 : 24 preinaiiaij branilca naslova, (îold Club, v wkini /a irelje mcslo pa je hiio Gorenje boljše od Ciniosa Kopni. Zmagalo je z 31 : 2X. V prvi polilnalni lekrnj so Vclenj-cani izgubili s Celjani s : H. Gold club pa je s 36 : 34 premagal Cimos Kt>per. Za najbolišega igralca $o (rcnerji ra/glasili Uroila Zormana (Celje PL)» najboljšega vratarja Mustafa Torla (Gold Club), najboljši strelec pa jc bil Momir lllć (Gorenje) / 22 goli.
Prednost petih golov premajhna
Velcnjčani ireljega mesta niso bili najbolj veseli, kajU Uho so upali na ilnale. Celo več, upali so. da bodo še drugič v zgodovini kluha poslali pokalni prvaki. Prvega so si priigrali pt>d ví)dsívom Ivana Vajdla. ki sedaj trenira Prc-venl. Za lo pa bi morali v polfî-nalni tekmi premagati Celjane.
Dolgo je kazalo, da sc bo to zgo dilo. V prvem polčasu so bili oć gosiiieljev veliko boljši, saj so ga
dobili s štirimi goQ prednosti, sredi prvega dela igre pa so Celjanom uhajali ze za pet golov, A to ni bilo dovolj za vstop v finale.
V drugem polčasu niSi) bili več tako ra/jgrati in dt>niači so se jim v/irajno približevati. V 38. minuli so jih prvič ajdi v tem delu igre (22 : 22). na začetku v 53. minuti pa je Gorenje ^e zadnjič vodilo (31 : 30). To vodstvo je trajalo ie nekaj sekund, saj je Matjaž Natek hitro izenačil, natt) pa s<3 dojnači s prekrškom za 6 m ustavili Ilica, la je najstrožjo kazen izvedel sam. a zadel levo vratnico in začele so se nadvse razburljive zadnje minute tekme. Po dvakratnem vodstvu doniačih z dvema goloma razlike (33:31 "m 34: 33), so imeli Velen> čani priložnost, da izsilijo podaljšek. Najprci so znii^ali prednost Celjanov na zadetek (34 : 33), nalt> pa si priborili žogo.
Kavas zadel (le) okvir
Velenjski trener seje odločil za hokejsko potezo. Vratarja je zamenjal z Reziifčkom. da bi morda s sedmimi igralci Gorenja i/silili po daljšek. Toda v trenutku, ko je ReZiiiček pritekel na igrišču, se je Boštjan Kavaš odločil za met.
Zadel pa je le okvir vrat. Celjani so bili v <ibjemu. Velenjčani pa potrti zapuščali igralno površino.
Drugi fmalist so postali Hrpelj-čani. ludi ta tekma je bila zelo razburljiva. Saj so branilci naslova imeli že prednost trinajstih golov (27:14). na koncu pa zmagali le s 36:34.
Sijajni Skok
v tekmi irelje mesto so se Velenjčani proti řOiprčanom razigrali ^ele vdrugem polčasu. V prvem so najbrž se prebolevali neuspeh proti Celjanom, sajje Cimos prvi polčas di)bil s 14 : 12. Novo nezadovolj-stvtï pa sta v nadaljevanju preprečila predvsem mladi Matevž Skok, ki mu je na tej tekmi trener V\'alt-her Lars zaupal vlogo prvega vra-taria, in bombarder llič. Skok je imel kar 20 obramb, tjd tega eno sedemraetrovko, llič pa je desetim golom proii Celju dodal še dvanajst na tej tekmi.
Rekli so:
Po tekmi s Celjem Pije kapetan Sebastjan Sovič povedal: »Sreča na tej lekmi ni bila nas zaveznik. Bili smo zelo motivirani, igrah smo zelo dobro, hrabro in od-
ločno. Večji del tekine smo vodili, v /.adnjih trenutkih pa na^a zbranost ni bila več popolna in Celjani so se dobesedni) skozi šivankin<i uho uvrstili v finale. Takci je pač v ipjîrtu. Včasih ludi takšna fanatičnost. kot jc bila danes naša, ni di> volj. Dokazali smo, da lahko veliko, najmanj osvojitev drugega mesta, dosežemo v državnem prvenstvu.«
Bonjt Plaskan, pomočnik velenjskega treneijar AStrinjam se. danes resnično nismo imeli sreče v trenutkih. ko bi jo najbolj poircbo-vali. Pokazali smo zelt^ dobro igro, Celjanom smo bili najmanj enako vredni. Žal pa nam spel ni uspelo. Ta igra pa nam vliva optimizjim za končnico državnega prvenstva, v katerem želimo najmanj drugo mesto in ponovno uvrstitev v ligo prvakov.«
Miro Požun, trener CeUa PL: »Čestitam Ciorenju z.a zelo dobr<i igro. Mi smo imeli resnično več sreče. Izid bi bil lahko tudi drugačen. Morda so se nekoliko ustrašili zmage, ki sojo skorajda že imeli v rokah, na ktmcu pa so jim te nekoliki> zadrhtele. llnakti tudi nam, potem ko smo jih rezul-tatsko ujeli in prešli v vodstvo. Tekme nismo začeli, kot bi jo morali. Veliko več želje in odločenosti zmagali so pokazali Velenjčani. Moji igralci pa so morda pričakovali, da bodo v finale prišli samo po sebi, zato smo imeli to liko težav.«	■ S. Vovk
Sanjski začetek ni bil dovolj
Nogometaši Rudarja vodili proti Mariboru z 2 : O, a vseeno izgubili z 2 : 3 - Ne predajajo se še - Včeraj gostovali pri Nafti
Čeprav je bila to tekma moštev zvrha in dna lestvice, sije zaslužila oznako štajerski derbi. Gostje so privabili ob igrišče kaki«nih tisoč gledalcev, med katerimi je bila gotovo polovica njihovih navijačev, /e dolgo dolgo na kakšni Rudarjevi tekmi tribuna ni bila tako polna kot minuli sobotni večer. Gledalci so videli kar pet zadetkov in srečno zmago gostov, karje dejal na no vinarski konferenci tudi gostujoči trener Milan Džuričič.
Rudarji so začeli tekmo sanjsko. /.C v 4. minuti je kapetan Zoran Pavlovič poslal žogo na drugo vratnico, kjer jt>jc z glavo usmeril v mrežo Lilvis Muhare-movič. Domači gledalci se še niso povsem umirili, koje bilo žoga že drugič za hrbtom gostujočega vratarja Tomaža Murka. Premagal gaje Maksut Azizi (ta
v dneh pred tekmo zaradi vročine ni treniral), poiem ko je ujel podajo Martina Preglja Murku. Tako hitro, kot so povedli, so se rudarji morali sprijaznili z izenačitvijo. Tudi ta se je zgodila v dobrih dveh minutah- Oba gola pa je zabil Pekič. Prvega po P<v poviče vi podaji s kota. V gneči je Alem Mujakovič z odbitjem žoge skušati odpraviti nevarnost pred Jozičevimi vrati, imel je smolo, saj je žogo prestregel Pekič In jo z dobrih petih metrov po tleh poslal v mrežo.
Zelo lep je bil izenačujoči zadetek. ki ga je Pekič zabil z udarcem z obrata po předložku Je-liča i leve strani^ Zadetek pa gre tudi na dušo sodnikov (stranskega in glavnega), sajje mariborski napadalec pred tem odrinil Uroša Rošerja. Še pred odho dom na odmor je zadišalo po
tretjem Rudarjevem zadetku. Pa-vlović je poslal z dobrih 20 m pravi projektil proti Murku. na vratarjevo srečo pa je zadel le prečnik. Podobno seje zgi)dilo v zadnjih trenutkih tekme na nasprotni strani. Tedaj jc inîcl smolo .lelič.
Gostujoči trener Milan DžHh-čic je po tekmi, vsekakor zadovtv Ijen ob novi zmagi, na vse pre-lege hvalil igro rudarjev: »Moji igralci tekme niso začeli, kot bi jo morali. Na srečo so se pobrali in z veliko športne sreče ter ob veliki podpori naših navijačev pravočasno izenačiti. Opozarjal sem jih. da je Rudar zelo kakovostno moštvo. To ne govorim iz vljudnosti, prepričan sem v to. Prišli smo v psihološko prednost. na začetku drugega polčasa pa še srečno dosegli drugi gol. Če bo vodstvo kluba uspelo
zadržati le mlade igralce, je pred njim lepa perspektiva.«
Roman Frange.š, trener Rudarja: »Vedeli smo. da bo Maribor želel nadaljevati zmagoviti ni/. Nismo se jih bali, nasprotno, odhíčno in pogumno smo začeli tekmo ter hitro dvakrat zadeli, /al. to ni bilo dovolj za točko, kaj šele za zmago. Potrdilo se je to, kar že vseskozi ugotavljamo. Rezultaiski zasuk v korist Maribora je gotovo posledica dejstva, da imamo prcccj mlado in neizkušeno moštvo. Nekateri igralci so celo prvič igrali v takem ambientu. pod rer-lektorji, pred toliko gledalci.
V odmoru smo se dogovorih, da bomo še naprej igrali napadalno. ker bi bile nekaj vredne le vse tri točke. Tako bomo igrali tudi prori NaRi (tekma je bila včeraj - p. a.). Čeprav je bela krajina pred nami sedaj že trinajst točk, še ne obupujemo. Še so možnost). Borili se bomo do konca.*
■ vos
Ljubno le točka z zadnjim - Šmartno zmagalo v gosteh
V niedobčinski članski ligi Celje so bili v 12. kmgu gotovi> najbolj razočarani ljubilelii nogometa na Ljubnem, saj so njihovi nogometaši doma igrali le neodločeno I : 1 z zadnjim l aškim.
/ilavi gostje so uspeli s hitrim vodstvom zmesti domačine in obdržali neodločen izid kljub premoči domačih vse do konca srečanja. Vsekakor neuspeh Ljubencev, ki bodo v naslednjem krogu prosti. Sicer pa je to bila šele prva točka l.aščanov v tem prvenstvu.
Veliko bolj zadovoljni so bili nogometaši Šmarina 192X. saj so v Ko/,-jem zmagali z 1: 0. (ekmo zamujeni h priložnosti so u spel i obr ni ti sebi v prid sredi drugega polčasa z lepim zadetkom Andriča. V nedeljo v Smartnem gcjstiljo ekipo Rogaška Crystal. Prosta je bila Rogaška, ki pa kljub temu še vedno vodi.	■
v
Šoštanj še naprej trdno drugi
Nogometaši Šoštanja sov včerajšnjem 17. krogu še naprej trdno na drugem mestu. Strelec je bil Anel Jahič. Vodilni Šentjur je s 3 : i premagal Brunšvik in ima še naprej pel točk prednosti pred Šoštai\jčani. na tretjem mestu pa so s 27 točkami /reče, ki so v tem krogu v gosteh l/^ubile z 0: 2 s Šentiljem, ki je s točko manj mesto u njimi. ■
Konec dober, vse dobro
Letošnje državno namiznoteniško prvenstvo je končano. Pri moških je končana petletna vladavina Maribora Finee. Boljši od njih so bili LM-KO Lendava, ki so za z eno samo izgubljeno točko osvojili prvi našit a v v zgodovini. Naziv najboljših so potrdili ludi z gladko zmago (6 : 2) v zadnjem krogu v medsebojnem dvoboju z Mariborčani. Pri ženskah je tretjič zapored prvak Iskra Avtoelektrika iz Vrtojbe.
Velenjske ekipe so bile uspešne in so z zmagami k<mčale nastope.
Dekleta so z zmago 6 : 1 proti ekipi Ptuja lepo sklenile uspešno se^ zono v najmočnejši ligi. Uspeh je še večji, če pomislimo, da je hila to prva sezona v elitni slovenski konkurenci,
Z enakim rezultatom kot dekleta so tudi fantje v 1. SNTL končali sezono z zmago 6 : L Bili so boljša ekipa od kočevskega Meta m ina in zasluženo zmagali.
Tudi najmlajša velenjska ekipa je zaključila nastope uspešuo. Proti oslabljeni ekipi Olimpije so slavili 6 : L V dvoboju proti Iliriji pa niso bili kos naspn)inikt>m in so izgubili.
(^e povzamemo pravkar končano ligasko tekmovanje, smo lahko zadovoljni z rezultati in uvrstitvami, /enska ekipa je v prvem poskusu osvojila zanje odlično 6. mesto, /a novinke v ligi je to odličen uspeh. Moška ekipa v prvi ligi je prav tako osvojila 6. mesto. Ce pogledamo uvrstitve iz prejšnjih let. je šesto mesto v okvirih in zmožnostih ekipe. Glede na rezultate prvoligaških ekip ne bi mogli pričakovati drugoga kot šesto mesto druge ekipe. In res je bilo tako.
Mladinci so se v drugi ligi izkazaU in zasedli zanje uspešno 6. mesto. Ce pt)d sezono potegnemo črto, smo lahko zelo zadovoljni, saj je velenjski klub edini, ki ima tri ekipe v najvišjih ligah in v obeh spolih. Poleg tega so vse ekipe uspešno zastopale velenjski klub.
■ N. B.
Tako so igrali
Rokomet • pokal Slovenije^ polfinalni
tekmi_
i_ 1
Celje Pivovarna Laško • Gorenje 34:33(17:21}
Gorenje: Podpečan. Skok, Tamše, J. Dob8lšek3,Kavaš2.BedekDvič. Oštir.Sirk IJlič 10(21, Rutar IL Dobaišek 2. Rszniček 7. Zmič 7 (1) Gold Club • Cimos Koper 36 ; 34(23: 13]
Za 3. mesto
Gorenje • Cimos Koper 31: 28 (12:14)
Gorenje: Skok Tamša 1, J. Dobelšek 2, Kavaš, Bedekovič, Oštir4, Sovič. Sirk Ulic 12 (5), RutarS.LDobel-lek 2, Remiček Zmič 4;
Finale:
Celje Pivovorna Laško • Gold Club 27:24(14:12)
Medobčinska članska liga^ 12. krog
Ljubno Podkrižmk-Laško 1 : 1 (1:1)
Stretea:0:lS.Germovsekf7),1:l Andrej Kos <40,11m) Ljubno: Apšner Skale. Preskar. Pisa-nec. Nafdločnik. Retko {od 75. Stropnik). Plesnik (od 78. Janžov-nik I. B. Hribe rsek, Kos, Atelšek. Vajr^eerl (od ôB. M. Hnberšek) Kozje-Šmartno 19280:1 Šmartno 1928: Pusovnik. Funtek. Podgoršek M., Kugler. Veler ( Ločičnik ). Podlesnik. Vasic, Kolene. Podbrežnik ( Namlič ), Andrič ( Oelamea Omladič T. Vrstni red: 1. Roflaška Cfystal (9 tekem) 25,2. Šmartno 1928 (10 te-ketn)23.3.KD2Íe(lD) 13,4. Ljubno Podkrižnik{10)9,5. Laško (9) 1.
M» («I, 4.*.« ,	I«. V*lMU«
SPORT IN REKREACIJA
Tadeja Urankar druga na DP
Na dr/avnem prvenstvu (DP) v streljanju i zračnim orožjem, kije hilo X, in 9. apriln v Trbovljah. je Tadeja Urankar (Mrož Veleiiie) pri èianicah i /račno puško osvojila srebrno medaljo. S lem si je priborila nasiop na svciov-neni pt)kalu maja v Milanu. Boljša od nje je bila le aklualiia evropska prvakinja s samostrelom Zdenka Stolnik i/ Olimpijc, ki je v finalu ohranila prednost iz kvalifikacij.
Odlično je med ciani s puško nastopil Jure Sodja, a zaradi slabše zadnje serije izpadel iz finala in se tako uvrstil na 9. mesto.
Btijje je pri mladincih s pustom streljal Luka Avberšek, ki je v finaluobdrtai 5. mesto i/ kvalifikacij.
llkipa članov s pištolo, ki Jc bila najmlajša članska ekipa državnega prvenstva, je osvojila 9. mesio. linako mesto je osvojila tudi ćlanica Alenka Dimec. ki je prav tako kot Jure Sodja izpadla iz finala zaradi slabše zadnje serije, čeprav je imela ciiakt> število krogíw koi osmot^ vrščena tekmovalka i/ kvalillkacij.	■
Tretji v državi
Dijaki poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Velenje so na nedavnem fmalnem tumiiju srednjih šol v malem nogometu v Marih<»m dosegli izjemen uspeh, sama uvrstitev na sklepni del tekmovanja je potrditev zelo dobrih iger v letošnjem letu.
V konkurenci spormo močnejših šol so se v prvi tekmi pomerili z ekipo Gimnazije Šiška iz Ljubljane in po izenačeni igri izgubili z 1 : V tckm: za tretje mesto so premagali gostitelje tekmovanja Srednjo
gradbeno šolo iz Maribora z 2 : I. Ob dobrem nastopu vseh sodelujočih so imeli ob razglasitvi še dodatno zadovoljstvo, saj je bil za najboljšega igralca izbran Damjan Trirkovič.
Letošnji državui prvaki so poslali dijaki Tehniškega šolskega centra iz Nove (îorice.
/a podporo in navijanje na samem tekmovanju sc zahvaljujemo vodstvu šole. Športni zvezi Velenje in dijakom 4. TI, oddelka. Lkipo je vodil Franci Oblak.
Igrali so. Di)n\jan Trifkovič, Vfat^j Planine, Rok Jelen, Seudin Sofhč, Boris Mijatovic, Senad Jaliič, Emil Ltikačevič, Dario Praiyič, Anel Otnerovič. Alen Pašagic« Marko Kondič	■
Vi in mi, DobrodoSii.

Delavska hranilnica
z vesâliâm Vas piičakujemo na Šalelki 20 v Veleniu vsak delavnik od 8.00 tfo 17.00. Telefon: 03 S9730l)7,6973Q08. E. potla: marjans.zemva^elavska^ranilnicB.si
VROČA PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE
Te kreditne ponudbe niste pričakovali:
krediti i>d 3 do 12 nnsecBv z obrestno maro $amo 4.00 H. stroiek zaverovania 1.5% in strošek odobritve kradits samo 5.DOO.OO SIT 120.86 EUR).
• kredíť od 13 do 36 mesecev, do zneska 1000.000,00 S(T {4.172,93 EUR). 2 obrestno mero semo 5.(K] stroiek zavarovania 1.5H in stroNk odobritve kmdita samo 5.000.0D Siï (20.86 EUR), nad 1.000.000,00 SIT is stiolek odobritve 10.000,00 SrT(4t.79 EUR} In ^osdkzavarovanis 1.8H.
•Ugodni s» dugoročni gotovinskitolarski in devizni krediti do 10 let.zobrestno mero 7,10 H do 7.80 %in stanovanjski hipotekenii krediti do 30 let z obrestno mero EURIBOR 3.00H. Informativni tsračun ta 38 meaeSni kredit:
Znesek
1,000.000.00 SIT 4.712.92 €
Obrok
30.171,00 sr 125.90 €
Strolki zav.
18.292.00 srr
67.99 €
Strol. odobritve 5.000,00 SiT 20.B6€
Sirolkivodenia UM 200.00 SIT 7.02 H 0,83 €	7.01%
Prevzem evre se približujOr zato najugodneje obrestujemo tudi depozrte v evrth
•	vezave nad eno leto obrestuiemo z nespramenliivo od 3,00 % do 3,80% obrestno mero. Osebni reČun v Delevski hranitnioi vam prinaia 7 super ugodnosti:
•	12 meserav ni stmSkav vodeni»,
•sicer )e ta sirosek samo 250^00 SIT(1.04 EUR) ze zaposlene in 150.00 SIT (0.63 EUR) za upokojence, •sredstva na računu obrestuiemo z 1.20 H obrestno mero.
•	redni in izredni limit obrestuiwno samo z 8,00 % otirestno msro.
•novim imetnikom računa po treh rednih mesečnih prilivih, plače oz. pokojnine, pripišemo na račun 5.000.00 STÍ.
•	imeti>iki računa imajo 0,2 odstolne točke nSio kred^o obrestne mero.
•zs imelmke racunaz rednimi mesečnimi prilivi znaša provizija zs plačilo poloinic samo 80,00 SrT(0,33 EUR). PlaČevenje poJoinIc je po vaSi meri.
•	samo 150,00 Siï ( 0.63 EUR), zs inesks do 2 mio SIT. Zagotovite si dodatno pokojnino
•	renlAO varčevanje vOelavski hfanDnld vam nudi najviijo obrastalo mem 4,30
www.delavska-hranilmea.st info@daiavska-hranilnica.si
i
NAKRATKO
Srebotnikova zmagala v dvojUah na Amelia Islandu
Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je v paru /. Japonko Šinobn Aivagoe /.niHgalři na turnirju v anicriskom Amelia Islandu z nagradnim skladiun 6DO.OOO atncriskih dolarjev. Slovensko-japonska na ve/a je v II na lu ugnala Južiioafričanko Liczel lluber in Indijko Sanio Ivtir/.a s 6 : 2 in 6:4, Srebotnikova jc po /.magi v Antwerpnu tako zabeležila že drugo znia^io sezone v dvojicah, skupno pa Je v ženskih dvojicah slavila že 13. v karieri.
Mošnik tretji v Hanski konkurenu
Na članskem dr/avncm prvenstvu v skvošu v Ljubljani jc i/jemcn u peh dosegel dvakratni mladinski prvak Squash kluba Velenje Martin Mošnik. V močni članski konkurenci je osvojil tretje mesto. Erik Vihar pa je hil 10. V /enski konku-
Podelitev pokalov najboljšim članom, Mar^n na desni
renči je v odsotoosli Petre Vihar, kije nastop zaradi bolezni odpovedala, čclrio mesto osvojila članic» SquHsh kluba Velenje Brigita Ramsak. Petra seje pred kratkih udcle/.ila turnirja v Wimbledonu ter tam osvojila 16. mesto, kar ji je pn-nesln napredovanje za 6 mesi na svetovni ženski jakostní lestvici.
Tretji najboljši klub
lekmovHlci Taekwondo kluha Skala Síí ua mednarodnem prvenstvu na Polzeli, ki ser ga je udeležilo preko 200 tekmovalcev iz Kanade, Ce-skc, Avstrije. Srbije. Bosne in Elercegovjne, Hrvaške in Slovenije, spet pokazali svoje /nanje in se domov vrnili s pokalom za tretji najboljši klub.
Med tekmovalci sta posebej izstopala Uroš Rh-preM in Staša Lipnik, ki sla se, kJjub temu da sta oba :5e deček oziroma deklica, v borbah pomerila tudi v mladinski konkurenci m lam odločno premagala vse nasprotnike.
/laie medalje so osvojili tudi Aljaž Zvikart (• forme, dečki, rdeči pas), llroi^ Rupreht (Ibrnie, dečki, črni pas I. dan). Denis Ninič (mladinci, forme, zeleni pas), Snježana Lukič (članice, forme, rumeni pas). Daija Skrt (članice, forme, zeleni pas). Tanja Verbtnen (članice, forme, rdeči pas), Miha Zaplalič (člani, forme, rumeni pas). Nejc Rednjak (člani, forme, zeleni pas), Staša Upnik (deklice, borbe, -50kg), Sarah Sobota (deklice, borbe, ^50kg), Vroii Rupreht (dečki, borbe, -SOkg). Snježana Lukič (članice, borbe, »TSkg).
Dru^i so bili Maja Zupančič (deklice, forme, zeleni pas), Borut Sobota (dečki, forme, rdeči pas), Luka Rednjak (mladinci, forme,zeleni pas). Bronaste medalje pa so prejeli Siaša Upnik (deklice, forme, črni pas I.dan), IJros Rupreht (mladinci forme, črni pas Ldan), Sabina Javorník (članice,
Andraž Pogladič dvakrat zlat v Kanadi
V Kanadskem Whisllerju je potekalo najmočnejše niednanidno otroško tekmovanje na amerii^ki celini. Od skupno sedmih medalj, ki jih je osvojila mlada shwenska reprczcntanca, je mladi Velenjčan osvojil zlato v veleslalomu in kombinaciji, v slalomu pa je bil peti. Ih je eden največjih uspehov v več kol ."^S-lelni zgodovini smučarskega kluba Nordica Velenje.
■
forme, črni pas l.dan). Aljaž Cvikan (dečki, borbe, -40kg), Matej Grobelnik (dečki, borbe, -55kg), Sabina Javorník (članice, borbe, -G.lkg).
Finale odbojke xa starejše de^e
Šošfat\j - V torek, 18, aprila, bo v osnovni io\\ Šoštanj letošnje Hnalev odbojki/a starejše dečke. Za državnega prvaka v šolskem letu 2005/06 se bodo pomerile najboljše štiri osnovnošolske ekipe starejših dečkov. To pa so: OŠ Fram, OS J.jubljana Moravče. OS Žužemberk in OS Šoštanj.
Prva pokalna tekma
Na 1. pokalni tekmi v karaleju v tem letu za dečke in deklice (letniki 199.^^ in mlajši) v Žalcu je sodelovalo 37 klubov s skupno 260 tekmovalci, ki so opravili .^27 posamičnih nastopov in nastopov ekipno v katali. Zopet so se odlično odrezali najmlajši tekmovalci KK Tiger Velenje. Rezultati po kategorijah • kate posan\ezno: najmlajše deklice, letnik 99; Laura Podlesnik; najmlajši dečki, letnik 99: I. meslo Ajics Babajič, 2. Lnes Iniširovič; malčki letnik 98/97: 3. Timotej Sehič: mlajše deklice letnik 96/95: L Azra Golač; mlajši dečki, letnik 96/95: 2. mesto Milan Steva-novič. 3, mesto Gašper Pečnik; starejše deklice, letnik 1994/9.^: I. mesto Nina Nedič: kale ekipno: 3. malčki (98/97): 2. mlajše deklice ( 96/95) 2, mestu: borbe posamezno: mlajši dečki (96/95) ♦ 40 kg, 2. Milan Stevanovič; starejše deklice 94/93 (-50 kg.). 3. Nina Nedič.
Nordua končal tekmovalno sezono
Na Golteh so organi/atoiji smučarskega kluba priredili klubsko tekmovanje v veleslalomu na progi Blatnik. Na tei sklepni prireditvi je v izredno lepem vremenu in odličnih pogojih nastopilo preko 60 smučart: in smučarjev različnili slarosi-nih kategorij. Najštevilnejša udeležba je bila pri smučarskih naraščaj ni ki h. ki predstavljajo prihodnost kluba. Seveda si brez izkušenejših tekmovaJ-ccv starejših generacij tovrstnega tekinovanja ne moremo predstavljati. Po koncu uradnega dela je sledilo žrebanje bogaiih nagrad, med katerimi sta bili glavni nagradi dva para alpskih smuči. To je bil povod za veselo druženje po lekmi v spn)ščencm ozračju. Manjkala sta samo članska A-reprezen-tanika Ana Drev in otn>ški slovenski reprezentant Andraž Pt)gladič, ki se je mudil na mednarodnih otroških tekmah v Kima d i.
Uloga, Ogrojensek, Petek
Zbora za skoke in nordijsko kombinacijo ter za leke pri Smučarski zvezi Slovenije sta zaupala dosedanjemu direktorju Primožu Ulagl nov štiriletni mandat. Za novega predsednika Zbora za skoke in nordijsko kombinacijo so izvolili Jožeta Ogra-jenška, člana velenjskega smučarsko-skakabiega kluba, za novega predsednika Odbora /a skoke pa Francija Peika.
18
NASI KRAJI IN UUDJE

13. aprila 2006
Bohor žari - tokrat od cvetic jaric
/adnjič smo se veselo od/vali povabilu ene oú sorodnic. ki nas je skupaj s prijaielji povabila v njene kraje. Vjer kraljuje Posavsko hribovje. Ker so uašc duše »planinsko naravnane«, si je za osrednje dodajanje izbrala Bohor in seveda zelo prijeino kořo na njej. {Bistvo druženja oz. njegov vzrok je bilo njeno osebno praznovarue. ki ga je prijetno popcsirila »po planinsko«).
Ker je k vsebini In prenočevanju sodila obilnejša prtljaga, pa aidl nekateri mlajši udeleženci bi še ne zmogli tolikšne poli. smo si dovolili, da s:no se do koče pripeljali 7. aviomobili. Savo smo za-pusiili pred Brestanico in sc v Senovem us;neriU levo skozi Dov-sko in skozi Ple^ivec prispeii do pn)Slornega parkirišča pred kočo, Prijazno nas je sprejela, saj je zelo lepo urejena in odprla vse lelo. Prijetno sponiJadansko sonce nas je takoj po prihodu zvabilo na pol in odpravili smo se na »podvig« na bližnji Veliki Koprivnik, kjer smo še morali gaziti sneg. Kijub
njegi^vi debelini se je okrog drevesnih debel že nekoliko siopil in lo so nemudoma izkoristile za liohor značilne rumene roziee z imenom navadna jarica, ki v družbi zvončkov rastejo edino še lu. Zelo so nam popestrile pot in oskrbnik je kasneje povedal da se v času njihovega razcveta že zaradi njih splača potruditi sem gor. Na vrhu 982 m visokega Kopri-vnika smo se naužili razgledov na severno stran vse od Kamniš-ko-Savinjskih Alp preko Pece. Uršlje gore, Pohorja, Donačke gore» Boča vse tja do Kozjanskega. Na Veliki Javorník se nismo podali, saj nas je preveč vleklo na dogajanje v koči, streljaj od uje pa smo se še nakepali in občudovali razglede se na južno stran, od koder smo prišli.
Na Bohi)rju je stičišče mnogih
fo HRiftiii IN mm
poti - od razširjene slovenske planinske poti do poli kurirjev in vezistov. Zasavske planinske poli. tod vodi pol Po poteh borb in zmag (po čemer je Bohor še piv sebej znan • tudi iz pesmi). Krška kolesarska pol Tu se dobivajo Prijaielji Bohorja. mladi planinci in planinci «kar tako«, saj je v k(Ki Izredno prtietno in domače vzdušje, ki mu dajejo dušo vesten oskrbnik in vsi, ki skrbijo za lo, da sc vnjej dobro počutimo (tudi naši želodci), kar smo preizkusili. Poseben čar ima za otroke prenočevanje na skupnih ležiščih.
Na področju Boliorja na južni strani je šest slapov, štiri od njih povezuje pot štirih slapov, ki nas pelje mimo Boj an ce. Pekla, Ubi-javnikâ in Bojavnika. Pot je baje dobro markirana in treba si bo za njihov ogled vzeti en dan, saj obetajo veliko lepega. Bohor vabi in pričakuje tudi vas.
■ Marija Lesjak
Koča na Bohorju in edino na njem rastoča navadna jarica
M,-
Stanovanjski kredit, da!
Stroški odobritve
banka celje
www.banka-celje,si
Ag3 </9sfgn
Taborniški kotiček
Škalska liga, ka te briga 2006
v majhni vasici na robu Velenja, z zdaj že razpoznavnim imenom na področju tabomištva Skale, seje na sončno sobotno jutro že ob zgodnjih dopoldanskih urah zashsal glasen laborniški pozdrav, kije vrgel iz postelj še največje zaspance. Vse je bilo pripravljeno /a 6. Skal-sko ligo, katere letošnia lema so bile olimpijske igre. Med 42 prijavljenimi ekipami je bila prav vsaka na svoj edinstven način olimpijska obarvana, in temu primerno je bilo mdi vzdušje skozJ ceio tekmovanje ... s tremi besedami: noro in nepozabno. Na igrišče ob OS Skale je prvi priveslal zelo znani vesiač Sandi Cilinšek. za njim pa je naravnosi iz olimpijskih iger pris-niučal še Rok Miklavžina ... skupaj sta prižgala olimpijski ogenj, povedala nekaj besed in tekmovanje se je lahko pričelo. Vožnja z bobom, streljanje s fračo, »ugašanje« ognja in vožnja slaloma so bile začelne igre pred orienlacijo. kije bila leios /jclo naporna. Naša ekipa (Kuširave paprike) seje po dala na pol med zadnjimi in v taksnem lempu ludi končala tekmovanje. Naporno prebijanje skczi zaraščeno grmovje, blatna tla in strm klanec nas je pripeljalo doprvea KT,kjcrsmo streljali z lokom. Mrtve in žive kontrolne točke smo odkrivali eno za drugo.
brez vsakršnih težav, dokler nas ni pot pripeljala skoraj do Šoštanja, kjer so se naši načrti začeli počasi rušili. Rili smo skozi blato, se vračali do zgrešenih KT, pa spel jezno nadaljevali pol, jo vmes še dv.'ikral /^rrešili in končno tiam je uspelo priti i)a «svobodo«, ven Iz teiniK^a gozda z nešteto potkami, ki vodijo kdove kam. Ktmčno spel iravnik in še zadnja kontn)lna točka, na kateri nasjc čakal slalom v samokolnici. z zaprtimi očmi ... močne roke. lahek tovor in dober usmerjevalec so nam priborili vse možjie točke. Čakal nas je še en klanec, za katerega smo iztisnili še zadnje a lome moči in končno smo bili vsi skupaj v cilju ... toialno ulrujeni, brez besed in veseli, da smo prišli nazaj na »veselico«. Oa-kal<i nas jc še aktivno čiščeuje oki>-lice. ra/glasilev rezultatov in skrili gost, ki smo ga že vsi nestrpno in z zanimanjem pričakovali. Uganete. kdo je bil ta?? Edini, ki se je od škalskih olimpijcev olimpijskih Iger /Jtres udeleži) in jih podoživel ... smučarski skakalec Jernej Damjan. Ptîdelile so se nagrade in pokali za najboljše ekipe, med njimi
tudi prehodni pokal Škalske lige. ki ga je ponovno osvojil najbolj številčno zasiopan RJZ. Organiza-toiji so se zelo potrudili in nam vsem labornikom, željnim zabave, druženja in iger, polej^li še en s(v hotni dan. Več o tekmovanju lahko najdete na spletni strani cdv.rutkaaiet.
Pri izvedbi tekmovanja so nam pomagali: T.E.R.R.A. Andrej Jelen s. p., Mercator, d. d.. PlIP, d. d.. McDř>nald's Slovenija. Ilervis. Šport in moda, d o. o., Gorerue, d. d.. Gorenje Gostinstvo, Tele-ray, d. o. o.
■ Kaja Giinšaiif bodoča vodnica
za U pđ m slovenskim prolzvd|alc$m mleka zaupam domskim mtEkamam zaupam izdelkom zelene doline
verjamem v sir Luka, ker je tako dober, da ga razganja od okusa
Luk«
zefene doCine
MODROMEILA KRONIKA
Slovenija, připni se!
Policisti na Celjskem v tem tednu spremljajo uporabo varnostnega pasu - Potniki ga uporabljajo manj kot vozniki - Opustitev otroškega varnostnega sedeža je neodgovorna
Miiena Krstič • Planine
Celje • Med 12. in 14. aprilom potekajo îia obnioćjii pristojnt«(i Policijske uprave Celje aktivnosli za clo-slcdniijšo uporabo varcoslnili pasov in varnosinih sede/.ev v ccsltiem promelu pod naslt)voni Slovenija, pripiil sc!
Policija in slrokíwiijaki slalnn opozarjajo na pouiembnosl uporabe urnost nega pasu ozironja otroških varnosinih sedežev. Predvsem v promel-nih nesrečah s smrinim izidom in ic-Icsuijni poškodbami beležijo veliko primerov, ko bi bilo v primeru up<v rabe varnost noi^ pasu posicdicc nesreč manjše ali pa sploh ne bi naîr lale. Polidsii ugotavljajo, da seje lani uporaba varnostnega pasu pri udele-/encili i^omeinih nesreč v poprečju zmanfedla. PtUtiiki, udeleženi v priv
metnih nesrečah, so bisivciio manj iip<jrablja{i varnostni rws kot vozniki osebuih avtomobilov. Številčno pa je v prometjiih nesrečah s smrtnim izidom varnostni pas iipi^rahljalo samo 6 od 14 (in od 14 v letu 2(K)4) ali 42.9 {41,7 %) voznikov in potnikov osebnih avtomobilov.
Policisfi na Celjskem so lani u^no-vili 4X/>.1l krsiiev ceslnoprc^meltiih predpisov, leta 2004 72.4lf>, kar pomeni (xlstoikov manj. pri čemer jc bilo LJgoiovljcnili 8.0.Í5 prckržkov zaradi neuporahe varnostnega pasti, v lelu 2004 kar [3.429. Zniaiijânie §tevi(a ugotovi jenih krsitevcesino-prometnih predpisov Uni na ob-moc.iu PIJ Celje je nedv<mmo ludi posledica tiovega Zak<via o prekrških in Zakona o vamosli v cesinem prometa kisla se pričela veljati 1, januarja leta 2005. Prav tako pa se jc
Cesta znova terjala življenje
Na kraju nesreče umrl sopotnik na motornem kolesu
M), aprila - Ceste na Celjskem so v poncileljek znova terjale svoj davek, V promcln) nesreči, ki sc je /godila uh IS,35 na regionalni ces^i v naselju Dolenja vas na območju Žalca. jBunirl44-lctni sopotnik na motornem kolesu, voznik motorut^ kole»« pa seje v nesreči hudo pošk<Klov-al. 3l-íctna voznica osebnega avtomobila je vozila po regioiwini cesti iz smeri I^tkovc vasi proti Preboldu. V križišču je zavijala levo proti Sv. Lovrencu. V tistem jc za njo prii^eljal 234etni v;)zniki míHornega kolesa
in začel prehitevali. Ob prehitevanju je z desilo stranjo motornega kolesa oplazil ievo stran osebnega avtomobila, pri čemer je 44-lcinj sopotnik, ki ni uporabljal varnostne cdadc. padel z moiorneia kolesa iti z glavo udaril oh betonski robnik. Voznik motonit^ kolesa pa je zapeljal ven z vozišča in trcil v stanovanjsko hièo. V nesreči jc sopotnik dobil tako hude pogodbe, da je na kraju umrl. To je ^c letcJšnja sedma s*mrtiia žrtev na cestah v celjski regiji
Nesreîa s pobegom
Vťlťjyc. H. aprila-/e večkrat smo pisali, da sc pobegi s krajev prometnih nesreč za povzročitelje ne izidejo vedno, prav/iiprav se izidejo vse retlkeje, lu je « en dokaz.
Policisti so v soboto zvečer obravnavali prometno nesrečo na parkirnem prostoru trgovine Interspar v Saleku. lakrat še neznana voznica oziroma voznik osebnegii avtomobila je na parkirišču trčila v drugii vozilo in s kraja odpeljala. Očividec, ki je opazoval dogajanje, si je zabeležil registrsko številko vozila in z njo seznanil lastnico piv skodovanega vozila, Ob vseh drugih slroSkiiî. ki jili bo najbrž nosil voznik oziroma voznica zaradi pobega s kraja nesreče. Čaka plačilni nalog za 120,000 tolarjev,
Stopili so jima na prste
VdcftK'. iti aprila« V torek so velenjski policisti odvzeli prostost 42-Ietnemu Velcnjčanu. osumljenemu storitve več kaznivih dejanj velikih tatvin. Sumijo ga, da je v Zdravstvenem domu Velenje lega dne izprazuil garderobno omarico. Odnesel je žensko denarnico z gotovino. karticami in osebnimi do kumenti. avtomobilske ključe ter nekaj drugUi stvari. preden sia policista opravila ogled kraja, sla pri Lekarni opazila moškega, sta-
rega znanca policijo, Odločila sta sc za pregled in pri njeni res našJa ukradeno denarnico, avromobilski ključ in dve torbici z zaščilnitni sredstvi. Ker je bil v dobrem mc>-secu. ijdkar jo prestal zaporno kazen, žc večkrat obravnavim za tatvine in vlome, vmes pa že tudi pridržan, so se zjiova odloČili za policijsko pridržanje do 48 ur, potem pa ga privedli na zaslisanje k preiskovalnemu sodniku. Ik sc jc odločil. da zoper njega odredi pripor,
Dan kasneje, v sred«, pa so policisti odvzeli prostost Se 31-ietnemu domačinu, tudi staremu znaiicu policije. ki ga sumijo storitve več kaznivih dejanj. 5. aprila si je v trgovini DM v Nakupovalnem centru protipravno prilastil več kozmetičnih izdelkov v vrednosti dobrih 20.000 tolarjev. Z zbiranjem obvestil pa so policisti ttgotovili. da je osumljeni storil več kaznivih dejanj tudi v marcu, Očilajo mu vlom v parkiran avto. odkoder jc odnesel avtoradio z zgoščenkami, riobilrii telefon in polnilec, .^koda, ki jo je iDovzročil. je ocenjena na 80,000 tolarjev, Stt-mijo pa ga tudi storitve več drznih tatvin, v katerih jc odtujeval različne predmete, iyi slik. kozmetike, prenosnega računalnika in mobilnih telefonov v skupni vrednosti več kol .350.000 tolarjev
Oba osumljenca, ki so ju prijeli, pa sta bila aktivna tudi skupaj. 9, marcfl sta v centru Nova odtujila več kosov oblačil, vrednih dobrih
lani zmanjšai<5 število vseh prometnih nesreč za 32 odstotkov, prometnih nesreč s smrtnim izidotii za 9 odstotkov, nesreč s hudo telesno poškodbo za 12 odstotkov in promel-nih nesreč z lalikf^ lelesno poškodbo za 15 odstotkov.
Policisti pri kršitvah v zvezi z iiene-uporabo varnostnih pasov največkrat sîisijo pripombe, da vo/nik ali potnik z n eu po rabo varnostnega pasti nikogar ne ogrožajo. Dejstvo pa je, da posredno, skoraj brez izjeme, nastanejo bistveno huj^e posledice (hujše telesne pi^škodbe. iji-validnost ali smrt udeleženca). Kaj to pomeni zj poî5kodovanca. svojce in družbo, pa ni treba posebej pojasnjevati. s*Kako neodgov(înKi je opusti lev uporabe otroškega varnostnega sedeža, se posameziu starši zavedo šele. ko je žal po/no. ko pride do pronKine nesreče in hudih posledic za otroka. Najmatij, kar lahko za večjo varnost v prometu storimo zase in za svoje otroke, je, da se pred začetkoní vsake vožnje pripiien^o z varnostnim pasom, otrokom pa zagotovimo uporabo ustreznih otroških varnostnih sedežev.« pravilo v
Otroški varnostni sedeži morajo biti kakovostni
Odrasel človek lahko s po-n^očjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki iii potniki v avtomobilih tudi do 40 odstotkov manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove. Obvezno je pripenjanje z varnostnim pasom na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni var-nosmi pasovi, Una od osnovpnv metne kttlturepa je vzg:<>ia otrok, ki jih vzgajamo titdi takral. ko se tega ne zavedamo. Otroci sprcn> Ijajo naše obnašanje in zaznajo napake, po katerih oblikujejo svoj odtios do prometa, /.c ostro zavijanje pri majhnih hitrostilt je lahko dovolj, da oirok, ki <ïbi-čajno ne spremlja dogajanja v prtnnelu, »poleti-^ po avtomobilu ali celo iz njega in se poškixluje, če se ne /godi najhujše. Hdina dobra rešitev jc kakovosten otrobi varnostni sedež. Ki mtira bili v avtom obih I ustre/no in čvrsto pritrien.
sektoiju uniformirane policije PU
Celje.	■
Enosledna vozila so »zacvetela«
Vozniki enoslednih vozil se vozijo tudi po peš conah - Policisti imajo možnost, da komu motor tudi zasežejo - Ukrep sme trajati največ šest mesecev
M/fend KrstiČ • Planine
Velenje - Ko sc začne pomlad, oživijo tudi vozniki enoslednih vozil. Medlem ko jih večina upošteva ccstnopfomelue predpise, si eni še vedno mislijo, da jim je dovoljeno vse. Potem ko so policisti motoriste "pregnali« iz centralnih pralelov mesta, so se ti prestavili drtigam. Nad njimi, zlasti vozjtiki kroscrjev iji štiri kolesni kov. se /daj pritožujejo stanovalci Kaule-Ijevcga irga in Ša-leka.
Policisti že od začetka aprila spremljajo dogajanje. večkrat pripravijo poostren na<l-zor, ti pa biKlo še pogostejši v naslednjih dneh in mesecih, pri čemer bodo zelo dosledni, pravijo policisti. Pri nadziranju prometa naletijo na vse mogoče
voznike in vozila, »liden takih primerov, ki ne bi smel na cesto, je shranjen pri nas. na postaji.« pravi Jatjez Pravdič, vodja policijskega okoliša, in pokaže na kolo z motoriem oziroma skuter. ki so ga lastniku 7?ičasno cKlvzell. »Caka ga obdolži In i predlog na sodišče, oddelek za prekrške, kjer bodo iz/ekli dolžino ukrepa, fa pa lahko traja največ šest mesecev.«	■
Janez Pravdič: "Primer, s kakšnim motorjem se ne smeš votM,-'
40.000 tolarjev.
Za oba ositmijenca jc biU> v zadnjih letih uvedenih več kazenskih ovadb, zaradi sunw različnih kaznivih dejanj, predvsem premoženjske narave, saj gre v obeh primerih za odvisnika od prepovedanih drog.
Pri delu se je poškodoval
Polzeb, 8. april» - /alski policisti so bili v soboto (ihvcščeni. da se je pri delu 2 moltiknltlvaTorjcm malo po poldnevi! v okoUci Polzele huje poškodoval Stvletni domačin. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenj tt.
Izhise odnesel torbico
Žalec, K, aprila - Iz hodnika sta-nov<tnjske hiše v Kasdzah pri Í!alcu je neznanec ukradel žensko torbico in moško denarnico z vsebino. Lastnik je oškodovan za .UO.OOO tolarjev.
Nepridiprava nista imela sre<e
Velenje. 8. aprila - Dva moška sta v soboto zvečer vlomila v trgovino na Koroški cesti. Njuno početje pa ni ostalo skrilo občanom, ki sc) o iem takoj obvcslili policijo. Ob hitri intervenciji so policisti kar v trgo-

MESTNA OBČINA VELENJE
Urad ZB gospodarske Javne službe
Obvestilo o izvajanju Odloka o ravnanju z zapuščenimi vozili
spoštovane obïanke in ob<ani!
Obveščamo vas. da bodo občinski redaiji v tem mesccu (april
2006) na zapuščena osebna vozila na območju mestne občitic Velenje začeli nameščati odredbe o odstranitvi vn/ila.
Po namestitvi odredbe, ki temelji na Odloku o ravnanju z puščenimi vozili (Ur. vcstnik, i^t, 5/2003) in na /akonu o varnosti cestnega prometa (/VCP - I - IJPB3, Ur. list RS št. 25/2006), imajo lastniki zjtpusčenih vi»zil tri dni časa, da voz.iltJ odstranijo, po poteku tridnevnega roka pa bo izvajalec rednega vzdrževanja cest. PUR d. d.. vi>zila odpeljal v hranibo.
Odpeljana zapuščena vozila bodt> na'fvcč tri mesece skladiščili v podjetju Karbon, čiste tehnologije, d. o. o.. Partizanska 78, Velenje. Oe lastniki v tem času vozil ne bodo prevzeli, bodo vozila v skladu 5 predpisi uničena.
v tem primeru bodo za vse stroške odvoz.a in hrambe bremen-jeni lastniki vozil, zoper njih pa bo uveden tudi postopek o prekršku.
Lastniki, ki bodo v času irch mesecev želeli prevzeti vozila, bodo morali plačati do prevzema nastale stroške odvoza in hrambe. Račun jim bo na podlagi veljavnih dtikumcntov izostavilo podjetje PUP, d. d.
Odstranjena vozila si bodo lastniki lahko ogledali in jih prevzeli v podjetju Karbon, čiste tehnologije, d. o. <>„ od ponedeljka dr> petka med 9. in 12. uro. Prav tako bodo lahko v leni času urejali potrebno dokumentacijo v podjetju PUP, d. d.
Po plačilu računa bodo lastniki morali vozilo prevzeti v roku treh dni.
Informacije o vozilih v hrambi bodo objavljene na spletnih straneh podjetja Karbon, čiste tehnologije, d. o. o.
Informativni izračun stroškov ob prevzemu voziía iz hrambe:
' stroški odvoza (prevoz s pajkom, maiiipulativni stn)ški) 23.000
sn,
•	stroški hrambe na dan l.DOO SIT.
. skupni stroški za 90 dni hrambe 113,000 SIT;
•	globa za prekršek, določena v Zakonu o varnosti v cestnem prometu 60.000 SIT,
' p<wprečnina (stroški postopka prekrškovnega organa) 9.500 SIT do 114.000 SIT
Kot vidite, so lahko stroški za la.sfnike zapuščenih vozil vtsoki. Zato vas pozivamo, tla sami pravočasno poskrbite za odslužena vozila in se tako izognete nepotrebnim stroškom.
Podrobnejše informacije lahko dobite na telefonskih številkah 8961 740 (Medobčinski inspektorat), 8968 700 (PUP, d. d,) in 89S2 119 (Karbon, či<>te tehnologije, d.o.o.).
Iz policistove beležke
V	sred», 5. aprila zvečer, so p<v licisti obiskali bife Upokojenec v Šoštanju, kjer je pred njihovim prihodom njim že znani kršitelj razbijal steklovino. Z njim so se srečali v parku in ga na kraju samem seznanili s prekrškom.
V	pelok, 7. aprila ponoči, so bili spet v Šoštanju, tokrat v enem od stanovanj na Trgu bratov Mravlja-kov. kjer je vinjen oče tistrahoval svoja otroka. Nekdo pa je na avtomobilu, parkiranem pred ^išianj-sko osnovno šolo. prereza) vse štiri gujnc. Brez neprijetnosti pa tn šlo tudi v Velenju, V Nakupovalnem centru je varnostnik zalotil pri tatvini dveh sončnih očal mlajšega mladoletnika in otroka.
Pri osnovni šoli I.ivada pa jc neznanec z motorne^ kolesa siinil
motoristično čelado in rokavice. ***
V	sobi)i«, X. ajM'ila. so policisti posredovali v Velikem Vrhu. kier jc na eni od tamkajšnjih domačij prišlo do prepira In pretepa nied bratoma. Pri tem jc enemu od njijtt spodrsnilo, padel je in si zlomil nogo, Z reševalniní vozilom so ga odpeljali v bokiisnico. 2e dopoldan pa je iz Merkatorjeve trgovine v Šoštanju nezjianec odnesel 7 kartonskih škatol cigaret.
***
V	nedeljo, 9. aprila, jc vlomilec iz nedograjene hiše v Omovi odnesel dva platoja pločevink piva.
vini prijeli 304etncga domačina, drugega storilca. 25-lctnega domačina, pa le četrt ureza tem. Gmotna škoda, povzročena z vlomom, znaša okoli 40.000 tolarjev šk<xle.
Med spanjem uicradel denarnico
Polzela. H. aprila • Zelo predrzen je bil neznanec, ki je v Domu upokojencev na Polzeli oskrbovancu med spanjem iz žepa vzel denarnico s 50.000 tolarji in odšel .■
Vredno pohvale
V ponedeljek dopoldan je občan na Policijsko postajo Velenje prinesel mobilni telefon znamke Sony, n^odre barve, na pregib, ki ga je našel v Starem trgu. Policisti so telefon shranili za laku dolgo, da bodo preko operatcijev mobilne îclelboije ugotovili lastnika in nm telefoj} vrnili,	■

ČETRTEK, 13. aprila
PETEK, 14. aprila
SOBOTA, 15. aprila
NEDEUA, 16. aprila
PONEĐEUEK, 17. aprila
SLOVENIJA 1
07.()n	Vmtk
07,0Í3	Oob/uiuini 08.0D Poroňla nS.DS DnlHnjMlíQ Wm Poífjftala
ng.6D Snobs. 14/26
10.15	Pod Jaianisiwrt
11.15	\i/m
1145	Svala lil svBi
13.nn	PofDùla. Sporu vr™ 13.7ft Večerni rfrei; priif. tir. Brfloko
Stiinovriik
M,15	Ur^eUiira]
11.10	Udpťu pesnik]
1b,DD	Porai'jla, prnniRi
15.(16	Mosiiivi
15.-10	Ir8EtiyMLtai.?3/26
15,50	lf3[;ayMdjBaii.?1/?6
16-0ÎJ	l.evi. dokum.nan. 16.30	lii&sukspnniiiGMlnv:
met3ii|i;logi|â. pouCita naii.
1/,00	Noviœ. ŠporL vreniR
17.30	Jasno iM glssno
IB.20	Duhovni Iiirifj
16.36	I arin9A^d;(lH;a. risanka
19-00	Dnsvnik, vrame, Spori
70.00	Ffi/inik
21.00	Prviiniinjgi
71.2Í1	Osmitlan /!?.00 OrtniDVi. fprari, vnířnK ?2.60 Kiqio^nmnisbnya Gl«l»niv[ićyr
00.45	Jđsno m glasno GU6	Dnevnik, vrniio, Spon 02.36 Inlnkamf
SLOVENUA 2
06.3Q Inftei 09.00 hhm\ inínk»na1
11.30	úimikiiníoM
12.30	Zabavili rnfoki] na I
11.75	Pnsluhiiimo u§tm
11.55	SeriGnii^ude^industriskr^a
svsia, G//
15.46	Pffiia^ajrnosi
16.15	SiuMa
16.60	Muga?jnliriijSiriir;bilv
nugnriieui
1/.?5	OPvliok£|ii nsleduj^ifia
Lukrna I mal 3 kunCnjca. pre nus 70.00 Cakétinč godnia. irska di^rriH
21.66	Ujeu V bolnišnici, svír. (jramd 23,70 ChinaS.lilieflyS/.ampr.íiíiTi
01.00	Fiiiiirania. 1/16
01.70	Dnavnik ;ame|ske tv
01.'lô	Infoksnai
pop
06,50 ur, ponoviIBV
0/.50	/ahorlno krilo, nsn, 00,40 Poiiisnde.nad. 09,35 Ob svitu. nad.
10.75	Ívpniíliíja
10.55	Barva graha, nar),
11.50	PrHrojana 1|ubR?Hn. itad.
17-'l5	Nakraiu^loiina.nan. 13.40	lvprt;tlaia
11.10	Riiikilake
15.05	Prurojtina liobs^un. riaii.
16.00	Barva grsha. oad.
16.55	Ob sv I (II. nad.
1?.55	2^ ur
10.00	PoliisodB.nad.
19.00	?/1 ur 20.00 Irynia
21.46	Na kraiuMna. nari. 22.40 PraijveUkalasLrolQ7.dokijm. odda I a
23,35 Pozdravi s tmnw, nan. 00.30 PniaCfllii.nHn.
01.00	74 ur. pujinvilfiv 07.00 NrA:im pRnofaina
©
j	SLOVENUA 1
i	06.30 UiJniPvi
i	07,00 Poroftla
:	07.05 nc^rojuirt
i	08.00 Pnroňla
i	08.06 Dobro lulfo
i	09.00 Poraùla
I	(19.05 rracavMéeaii. 73/26
i	09.15 teyMtoft. 74/76
i	09.75 Imiian.
i	09.60 Hi§H ëksimteiiitjv: : niešanidagija. poučna nan.
i	10.70 Mudrn
!	10.56 /vami
i	1Î.45 ?;in§řa BVoJucije, 1/7
i	12Í5 tonlan
j	13.00 Parodia, ^pnrL vreme
j	13.15 Dokurnnniania oddRÍa
I	13.46 Duhovmuinp
:	14,00 Drevo ^ivijania. riokuni. inldajij
j	16.00 Poroůla. pmriiei
i	16.06 M rs LOVI
j	15,in ?amelfik.7/13
i	16,06 I; pi^inina inrb^;: lajŒ
!	16.75 iivalskivmzMoe. 16/26
i	I/XIO Nnvics.vferri«. Spor;
i	1730 te I/ilovice. 1/3
i	Wh /rebaniti daieljice
j	1836 McdvííM uftpx. nsanka
i	1B.46 nsanka
i	19.00 Dnevnik, vrnnie. ^pon
I	20.00 PrijQ;tivni7Naiali)o
:	71.15 lurisUka
i	77.00 Udnievi, špůrL viRnis
i	77.50 Pnínořniklub
i	00.00 MGSiai?llovn:e, 1/3
i	00.66 Dnevnik, vr^me, imparl
i	01.50 Pn Jnřuvnj / toM
i	03.10 InIoM
I	SLOVENUA 2
i	06.30 Infokaiial
i	09.00 7i?bavrii minkanal
i	11.30 UiroškiiiifokHnal
j	17^0 Zabavnnnfnkanal
i	13.70 Gnvuntc m o l|iiba/i]]. §vir. i dran>a
i	11.50 «lasnn nujiasni)
i	16.40 ^ori^pas
i	16.15 /d?|!. nddaia ?a ra;tjibanr) i ?jvl|Rll(C
i	18.60 Mistnvi
i	17.70 Ub^orjaduha
i	18.00 Fvnngoli^anskn lngo$hi){D. j prenos
I	19.00 a;nvnni»mu|?m4/fl
i	20,00 SQdcfnûidesindustr.sveia,//?
i	71.00 KnisvpocprenosizVaiikans
:	22^0 Slovenski m aya?in
i	22.66 Varuh sati), l.riuî filma
i	00.20 Drievnik^f^nir^jskf IV
:	00.45 ínínkaiial
I pop
09,00 Dobrnjuiro. inlormauvno-
ra/VëdnInR oiMaia 10.00 VabimokD9leríu 10.05 Odprla leni d. ponoviičv 11.05 Najspoidneva 11.10 P(v cnm. glasbnna odilaia,
ponriviiťv 14.00 Vi daosm obvestila 16.75 VahiniokfjgM 16^0 KuSark». prsiielek IskinR i.lekira Lsnisch: Pivovarna la^ko
17.55 Os/ela zakladov, dntivni kvi^ 18.00 Brezpaiiib^. fnladirisk^ oiidaia.
3. W ilirska 18.40 Reglnoelnfi riûvics 18.46 De?elR /HkliirJitv, dnevni kvi; 16.50 lotlalka.sauni^nauddaia 19.70 Na| spol dnRva
19.75	Vidaomni. obvosiila 19.50 Val^nmkoslBilu
19.55 DR?ela/akiadi)v. dnovnikvi/ 20,00 Skrbimo/H ^rlrav|B.ko;iiakinfi
oddaia Omi^a k;rurgi|ti 71.15 Regionalne novi CQ 71.7Í1 De^RlR/akladov, dnevni kvi/
21.76	Vabimo k ogledu 22.00 llalniifllo.knniaklna
/ab9v00glasbena oddaja. 3. IV nire^a
72.45 DR?ula/akl3rfov,iinevnikvi/ 22,50 I7odiia|e0obriii4iiro. inlormsiivno ra/VRdnlna uddaia 23,40 Vabjrr^okogleiiu 73.45 Naj spol dnsva 23.50 Vif]sQSin?nL obvnsiila
74 ur
07.00	Zahoilnn knla, nan.
07.50	PoiiisndR
0B.46	GbsviUi,nad.
0936	Ivproilaia
10.06	Rarvagr&ha.nad.
lli]í]	Pnrrnjefialjubs^Bn. narl.
11.55	Trenja
13.40	Tv prodaja
11.10	Ricidlakc
16.05	PrBrrjjmaljiibs?Kn, nad, 18.00	Barva graha. oar). 18.55	Ob svim. nad.
17.55	71 uf vrernti
18.00	Pat usode. nad.
19.00	71 iK
70.00	Va>mi Hli piisii
20,15	Sanjska toka
22.06	Menienco, amer, film 00.06	Pod lupo pravice, oan. 01.05	71 ur, ponoviiDv 02II5	Nnřna psnwsma
©
09J)0
10.00 10.06
lUO 11.25
11.00 17.50 17.55 18.00 18,40 18.46
19.15 19.70 19.76 19.60 19.66 70.00
20.45 20.50 70.55 71.00 71.30
77.00
7730
73.00
73.50 23.55
Dc^io juim, inlomiativno ra/vi>/tnlna iir(da]a Vabimo k ngleilu ^rbinio^B ;dravie. svniovalna oddala Otroška kinirgi[» i^j^fspouJnHVd
Kiišarka. posfrelPktakrneElukira
řsotuch:PivovtímaldíkQ
Vitíeostrani. obvusuln
Valjimo k ogledu
Dslela zakladov, rlnevni kvi?
Mi^ ma^. oiro^ka oddaja
Hegionalnn novice
Had Igram nogomet, oiriiSka
žporlna nddaia
Dfiiïla zakladov, dnevni kvi/
rVafspotdnev^
Virienstr»ni. nbvenula
Vabimo k mjl^du
De^la zakladov, dnevni kvi/
Lokalni utnp Misíiiijskn dolmi;.
iniomrativoa odda 13
Rc'gionalnG novice
.spot dneva Vabimo k ogledu Ra?!)lRiiovanja Vfediin [e stopi û noter, dokumnnisrita nrid<^a. 3. TV mre^a Pokr^jjniskirnu/ai Koper Duhovnosi prosiorči m teka, svelov^na oddaja. 3. IVmra/a ^povHd Iti kam angleške PrRfiiifirligr
l7QrIdâ|uÛobru|Niro. ni)or.-raiVBdnlna urfdaja Vabimo k ogledu i^a) spot dneva Vi Inostran, obvesula
SLOVENUA 1
08.30 Udmuvi 0/i]ll 7i]odbei?§koljkB 0/35 nkanlta 07.40 fli^a lAspenmsotov:
me^anif>lor|i|a. poučna nan. 08.16 Je/usuvičuúe7i. ang. Ms.fdm 09.45 Kvi/ nauiinal ocoarapliic: ninior. 1//
10.25	Prviinilnjiji 10.45 Polnoiiifklub 12.00 lednik
13.00 PoroCiia. Spori, vreme 13.10 Slovanski uuinkr 1335 Komtsarllax.6/15 14,75 /vesu priiatnlji. slov, miad, liint
16.05	IJinko. najboljša/abavs/a umne glavu
17.00 Poroi^ila. ipori, vreme 17.15 Dzaro
17.26	SoM|3, IV Manbor 18.40 Pnhaja Nori i. nsarika 19.00 Dnevnik, vreme. §porl 19.25 Ulnp
20.00 DaleûjesmrU..?/5 70.40 Hnbar
77,00 PuroCikSpwiVfEnte 7235 lelesa. 17/16 73.30 Da]ga>Qnr>ka. nemški film 01.00 Dnevnik, vrtme, S pori 01.40 Hribar 02.50 íníokanal
SLOVENUA 2
08.30 iniokarial
1K36 Skrvi^s
1146 Msivcceiicti.kvi/
1730 7daj!, oddaja /a ra/g. 7iví|ijnie
12,55 Napolfiíin.7/4
1430 Ouseti bral Iv predstava
16.75 Zaobljuba većne Ijube2iii,
amer, film 17.50 70 naj nnmdnr) ^aliav, pe^mi
vseh tasov. I.del 18.55 70 naj narodno/abav. pesiTii
vseh ^sov. 2, del 70.00 SanAnionio.iiHl. Iilm 21.40 Sknvnœtnoie/nro. 7/8 7235 Sobomanoú 23.35 Aiti?n§kakrpanka.glas.
dokum. 00.40 Dnevnik/ameiske Iv
01.06	(nlokanal
pop
D73D Iv prodaja 08,00 UTnbiíki,ns.5ýRnjfl 08.10 Pokaris.sorija 0835 B{8taKoali^ek,ns,$ûnja 08.45 Katk^ m Orbi.ns. serija 08.55 Radovedni Bibi.ns.saniâ 09.25 Jakanalunr. ns. serija 0935 NiiijařtfKv.ris.sanja lOiîO rransfomferji.ns.SBnjB 10,25 Upolicain^var.ris.íilni 11.70 Šolska košarkarska liga 17,70 Raketa pod kniolrain,
pnnovitev 13,20 Na^a Vinica, nan. 14.15 Prnvidsnna. nan, 16.05 N^i svobodi, dnki;m.seri|a 15.35 /uirmalia, dokum. oddaja 18.05 živalski gospodarji rr^f).
dnkum. oddaja 17.10 74ur.vremii 17.15 Gitka za staršmivn. amer. Iilm 19.00 21 ur 20.00 Viemidlipusli 20.45 Balkan Inc.. 4. del 7140 KliRni.amer. Iilin 23.50 AJi9s.n3n.
0D.4b Kumii^a ^isulmca, Iranc. Iilm 07.30 74ur.p0nrivilëv 03.30 Nui^na panorama
©
09.00 Mi^ma§, ntro^nddaia,
ponovi lev 09.40 VabimnkogtKdu 09.45 NapiiVHdleklém angleškij
Premiar lige 10.15 Naispntdneva 12.00 Vjdaosirani. obvesiiia 13.40 Vabimo k ogledu 13.45 Angleška nogom e ma Premier [iga. neposredni prsnos Oniton : Choisira 18,00 Vabimo k nyíedu 18.05 Dfiiela zakladov, dnevin kvi/ 18.10 Rad igram nogomeujiro^ka
âpnrina oddaja, ponoviiev 18,40 Dt^^da zakladov, dnovm kvi; 18.45 Naj spot dneva 18.Bfl Cas ra nas, mladinska oddaja,
pnnovttev 19.30 Virieosuanr ri)vi£liia 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 Dfi^iHa zakladov, dnuviH kvi/ 20.00 1453.VTVmaoa/in,ri?gionalni
inFnrmalivni program 20.25 Kultura, informalivna oddaia 20.30 Velikonočna poslanica 20.35 /daj. oddaja za ra/gibanu
^ivljeni^ ?lJ]n Parada hiimona 7006. pnsr^^lck 7, dela pnrcdilvc v Mari bon I 22.15 Dei da zakla duv. dnevni kvi/ 22,70 dr. Anton Stres, škol novo(jslanovl|eMGi:el|ski! škuiijo
22.40 Gdpnaicma, ponovitev 23.40 ValHmo k ogledu 23.45 Naj spol dneva 73.50 Videosinirif, ráivesuía
SLOVENUA 1
07.00 ?iv?av
119.26 SporiSpRs
10.00 Velskono^amsša, pr^nnsi/
Slovenskih Konjic 11.06 Samoimki, dokum. oddaja 11.56 Jrbi et orbi. pape^ëva
poslanica i/ Rima, prenos 12.36 /voiinost slovenske du§B
spomladi 13.00 Poročila,Spori, vreme 13,10 PnJii?ovtjn/ŇatalijD 1430 T^iega lepsga popoldneva 1436 l'nimiiiulslavi! 11.60 Boltci program
11.65	Ned?ljskonko 15i)5 Drugo iiinsnie 15.10 ClovBŠki faktor
15.15	filasbeni dvoboj 15.40 ?ivBlcgeiide 15.45 Kiibalnica 15.50 Avilia)a7076 16.00 florecnalmiji 16.10 Sponintas 16.20 íporinwnovicn
1fî.26 Anglicka nogometna IIya 16.30 Odprlo 16.10 Irjrclla
17,00 Poročila.Spon vreme t/.16 Icslsga lepa g a popoldneva IB3D /rebanjulota 1B.40 Kravica Kaika. nsalika IG.OO Dnevnik,vrumu.§pori 20.00 Spel doma 71.36 S iporina oddaja 27.00 Druiiiiske zgodbe
27.66	Pornftila. Spori, vreme 73.10 0omovms,5/ll 00.10 Onuvnik, vnims.§pml 0(1.60 Inlokanal
SLOVENIJA 2
06,30 Inlukanal 08,00 Skozi čas
06.10 StvarjpniB. araionj,orkBsu.'r
sluv. iiOidfmoijijc 1U.00 IJmko. naiboijia zabava za nmne^lavii
10.16	/apiskispotap!|3nja.9/10 11.10 Hribar
12.15 l.judje m/emlja
13,10 Sledi,odd3[aoljub.kuliiin
13.10 I evf, ang. Iilm
15.10 Kakosniogovorili/lmang.
dnkum. íilm 15.40 Sjinri
1B.70 Maga/inlige Simobilv
nogometu 18.60 t^aga/iii lii^nprvakovv
nogometu 19.20 Košarka nba a M 70.00 Srcenakniij. i/7 70.60 iimelnosiglasbsinplasa 71,56 Dokaz. I/O 77.50 Spnri
00.30 Dnfivnfk/anujjsketv 0100 Infukanal
0730	Iv prodaja 06.00 Drob]?ki.ns.stiri|a
OB.10	Pnko, ns, ssrija 00.36 BraiaKoalCek.ns.serija 06.46 Kalka m Dd)i, ns. senia 06.66 Hadoviidnica Bibi. ns. sanja 09.26 Niip 2elve. ns. scnja 09.60 Ifanslormi^rji. ris.sfirija
10,16	Voinazve/d.riiserita 10.26 Paiiunakini, ris. serija
10,60	Power Rangers, mlad. mtn.
11.15	îominJtirry.rES.senja
11.30	Šolska kr^iarkarska liga
12.30	Mesiece za vedno, nan,
13.26	NaSd sodno, nan,
14.20	K uhuijskď avantura, dok. odd.
11.66	Sa ni ska/sitska. ponovitev
16.20	Umnr.jsnaprsala. amar.lilm
17.55	24ur vreme
18.00	Oakeit} pod ko/oIcem
19.00	74 ur
20.00 Krisiijsov pïàijon. amar. film 72.00 Spnruia scana 22.46 ÎBoftamv.amptÎilm 00,411 74 ur. ponovtcv
01,40	fi^oCna jtaniirama
SLOVENUA 1
08.30 lilnp 08.16 /rcalo tedna 07.00 Medvedek. ns,lilm 08.15 Risanka
0830 PDlvne/n3nu.mlad.igrafnl. 09.70 I? popotne lorbu ÍI9.1ÍI Kviz national geographn: junior. 1/7
10.26 [istega lepega popoldneva 13.00 Porodila, špon vreme 13,15 iistega l&pei^a pnpoldn&va
14.25	Tunsiikft 15.00 Poroi^ila, promui 15.06 O ober dan. Koroška 15.10 HoyPaliQù.fl/11 16.06 DukvQ;nrťRk,7/10 16.10 Dine: krnil. 1/10 16a^0 Martina m piluje stn^ilo 16.10 Bissrgnra.)/15
17.00 PoTTJíila.šporLvrGme 17,20 PoruBl Jemeia Slfieia 17.40 2anSčaRVDli)ciiP.7/2
18.26	/riibi^nie3x3plus B 1835 lokonioiivfiukTornaim
pnjateÍH. risanka 18.10 Pavle, rdcd lisjaček. nsanka 19.00 Onavoik. vremo, šport 20,00 Izzivi
20Í6 /rcalo m svetilnik, porirfii dr.
Hraga Klemeoi^i^ 71,70 KomisarRBi,//16
72.15	Pomčila, Spori, vrnme 27.10 Ognjcoi jezdec, msmški iilm 00,60 ?anšóacvúluci|e,2/2 01.30 Oncviik. vřRmii,špDri 0230 Inlokanal
SLOVENIJA 2
(1630 Ininkanal 0835 Sko/i ftas 08.46 S • športna orliiaja 09.10 Slovenski I iirinki 09.10 Svsio indievio, pogovorna oddafa
10.60 llni«uinsiL{l^luiinplfísa 10,60 Mo/aríove minute 10.66 Koitceriiz siolmce sv. ^lelana
na Ou naju 11.55 Kruhovo leto. dokum. >ilm
12.16	Nichniasnvo danlo, iial. Iilm
14.15	S^nAntnmo. iial.lilni
15.55	0revo7elia,?/3
17.56	N3Sssknvno;ivljenje,??/?2
18.16	Iskma. debaina oddaja za mladi!
19i)0 fvloi očka m ja/. igram Iflm 19.26 liga prvakini v rokonisui. prva lámanollinRla.Aalborg Knm f^Rrcaiur, pmnos 21.10 SludiOQiy 22.10 Ari im ij d. glas bena od daia 22.10 Fuiurama. 7/16 23,00 Orana Meiiz/a odra 00.30 Unevnik^amcjsketv 01.00 Iniokaoal
pop I pop
07.00	74iir, ponoviiev
08.00	/ahndno krilo, nan.
08.60	PmusnriR.nad.
09.16	Obsvilu,nHd.
10.36	Tv prodaja
11.05	Barva greha, nad. 17.00	I'remiena ljubezen, nad. 17.6b	Sparina scena
13.10	Iv prodaja
14.10	Rickilake
15.06	Preroisna IjubBzen, nad. 18110	Barva greha, nad. 18,65	Ubsviuj.nad.
17.56	74 ur vreme
18,00	Potusodts.nad.
19.00	74 ur
20,00	Naša tnala kimika, nan.
20.65	Spdma nebesa, nan.
71.50	llrgenca, nan.
22.16	Isfeaškimo^jmiaviMtftn.
73.10	Iretia i/mena, nan,
00.30	Piijaii^lji. nan.
01.Í10	71 ur
02,00	Nućna panorama
©
©
1WVIÍIV ODDAJ lèOLN.STOOA 09.00 f^i^malmroškaoidaie 09.10 1452. VIV magazin 10.06 Xulinra. iniormauvna oddaja 10.10 SpnrlnMorek 10.30 ŠpoririigosL pogovor 11.06 De^efa zakladov, dnevni kvi/ 11,10 Zupan ř vami, gostiSreikn
Msli ^upanMUVelenie 17.10 Vabimokogledu
12.15	lokalni ulnp Misimjske ddme 13.00 Or. Anion Suus.šk(if
novoifitanuvl|enc lïiliska škoiiie 13,20 Videosifam. obvestila 15.25 Vabimo k oglmlii 1530 Anyliiška nogometna Pmmiijr liga. nKpnsruiini prenos OidckburiiiLivurpnnl 17,30 VidROSirani. obvB^ula 19.66 Vabimo k ogledn 19.00 Dehla/akladnv, éievnikviz 19.06 1453. vrv maga/m 1930 Kultura, inionnalivna oddaja 19,36 Dezeia zakladov, dnevni kvi? 19.10 Popcorn.gl^^enaoddata 20.30 Oelela zakladov, dnevni kvi/ 70.36 Skrbmiu ;a ^dr«vfc • Oiroška kirurgija
71.16	Videostrani. obvustila
MofrrainmedvadskJaka, ponovnev
09.10	Vabimo k ogledu
09.16 Oe/i^la zakladov. iln»vni kvr/ 09.60 Parada humana 7006, losneisk 2, dala prirediive v Mariboni 11.20 Naj^utdneva
14.011	Vidsoslram. obvestila 17.45 Vabimo k ogIndu
17.50 OBifiiazakladnv. dnevni kvfz 17.55 Doš videl, kaj dala Oolcn C, glasbeno burno ma pmediu» "Med planim;i' 19.60 Vabimo k rjgledu 19.65 Oertla zakladov, dnevni kvi/ 20,00 Prd/nùii pocjovor, gost: pater
Jože Kokalj 71.00 Vabmin k ogledu 7105 Oe^ela zakladov, dnevni kviz 7110 Ko§arka,posneti^klekme Rsofjlin Slovan : Pivovarna laško
27.10 Na jau^kuvnajši dogodki angleške Premierligc, roporia?a 23.20 Vabimo k (^Iťdu 23.26 Najspoidnev« 2330 Vidaosuani, obvf^stila
SLOVENUA 1
07,00 Poročila	i
07,05 OobrojuUn	i
08.0D l^oiila	i
06.05 Dobro jUtro	i
09.00 Pnrofila	i
09.05 MarunafnptiCjestrašilo;	j
poáia	1
09.10 R3doveifnfTs£ek:kušítra	i
0935 Bisergora. 1/16	i
09.50 /godbe I/školjke	i
1030 Sa)ii|a.ivManbnr	i
11.40 PnJoiovcuzNslaliin	j
13.00 Pofofila,špori, vrflfofl	!
13.15 llnbar	j
14.75 /api^kj s potapljifflja, 9/10	i
Ib.llO Pnru/!ila, promet	I
15,05 Mrjsiovi	i 15.40 Nove hlapičeve dogodivSdne. \
4/76	i
16.00 Munkiji, risanka	i
16,05 Miška Smelima, 7. dal	I
16.10 Jezus m Joselme. 10/24	i
1630 Kniiga mena bnga	j
1/,00 Nrivice, Spon, vreme	j
17.30 Ra/gleiii slrívensfe vrhov.	i
dokum. oddaja	]
10.00 Resnična riisniinnsi	|
1635 TrakiorTom. nsanka	\
19,00 Onrvnik, vrtíme. Spon	|
70.00 Pndiarometom	i 71.00 Oosjerkakojsvriašidomavirii \
bili mlad	j
22.00 lidmm šport WGme	i
2Z.bO Valily Brandi, 7/7	i
23.35 Razjedi slovenskih vrfiov,	j
dokum. oddafa	i
00.05 Resnii^na resničoosi	i
00,35 Rnevnik. vriime. čpori	1
0135 Infnkairal	\
SLOVENIJA 2
08.30 Inlokanal	i
09.00 /abavni infokanai	I
11.30 Oimški infcÀanal	j
1230 /abavm iniokanal	i
15,0(1 Animija	I
1536 Srcoledii.1/7	I
1030 Siudiomy	j
17-30 Slovenski rfiaga/in	\
10.05 Mosiovi	j 16.10 Sencgpoilnsinmvdiom. tvigra :
70,00 l/obûenci, B/17	i
7035 ligaprvakovvnognmaiu.	i puli male. Milan Barcelona, i
nrenos	j
7235 SKlitók,švGdskt1ilm	i
00.00 onnvnik zamejske tv	i
00.25 Inlokanal	i
SLOVENUA 1
0B30	Udmevi
07.00	Porofala
07.05	Dobro juiro 08110 Poroùla 08.05 Dobro juiro 09.00 Poroňla 09.05 Športšpas 0S35 MiškaŠmeli^a, 7,del 09,40 Risanka
09,45 JszusmJosBÍine. 10/74
10.00	Kiqigamenabri^a
10.75	Mesiaizilnviw, 1/3
11.70	Spel doma
13.00	Poro^la, šíwrL vrtioîû
13.15	Ijiidieinzemlja
11.15	Daletjyîsmrt.,2/6
15.00	Poroííla. promet
15,05	Miislovi
1535	6abaf,6/12
1B,00	Pod klobukom
18.40	Skip m SkiL 75/76
17.00	Novice. Špori, vnsme
17.35	/vami
1630	/rebanje Astra m fota
16,40	Birgeni, Rsar^a
19.00	Dnuviiik, vrpine, šporl 20J10 Moíbrozpreicklosii. hiiski film
72.00 Udm(^v),špori vreme 72.55 Dmi/jfl
00,10	/vami
01.00	Dnevnik, vreme, Špon 07J10 Inlokanal
SLOVENUA 2
0630 Infnkansf 09H0 /ahavni rníokanal 11.30 Oimški inlokanal 1230 /abavm infokanai 13»25 Sobotna noCsParom
1.01^ nom 14.10 Amenška krpan ka. glas. rinkiim.
15,40 Umko.najl)ol[Sa/itbava/a
umne glavi) 18.75 lekma. debaina oddaja za
mlade 17.15 l20beer)ci. 6/12 17.45 Dnbsrdsn.KnroSka 16.20 Mosiovi 10.55 SlaienjP. 10/20 70.00 Pollinale ligc prvakov V nogomeiu Villareal Ars^mal, pranos
23.00 Slovenska ja/Z sueita 23.50 Adam 10 tva.3vstn]ski film 01.25 Dnevnik zamejstelv 01.50 Infnkanai
pop I ppp
06,50 74 ur, ponuvilťv
07.50	/ahodno knlo. nan.
00.40	1^1 usode, nad. 09.35 Ob svitu, nad.
10.75	ívpruriaia
10,55	R^rva griihâ. nad.
11.50	Prerojena Ijubezďi. nad.
17.45	Prtvirlenra. nan.
13.40	Iv prodaj«
14.10	Ikkilake
15,05	Prerc^ona Ijubezon. nad.
16.00	Barva graha. itad.
16.55	Obsviiu,nad.
17.55	24 ur mmi
10.00	PoiiRod3.nari.
19.0 0	74 ur 70.00 Preverjeno
71.00	Usodni spío?jlť.c.aniQr. iilm
27.40	Igkssškimo^prsiavff, nan. 2335 Ireijai/inima.nan. 00.25 Priiatelii.iian. 00.55 24 ur. ponovili»
01.55	Nočna pa;)orama
©
0B,50	74 ur, prnoviluv
07.50	Zalfcodno krilo, nan.
08.40	Poiusade.n3d
0935	Obsvau,nad.
10.75	iv prodaja
10,55	Barva graba. nad.
11.55	Prarojsna ljubezen, nad,
17.45	PruvBTieno
13.4Ó	Iv prodaja
11.10	Rniiilake
15.06	IVerojcna ljubezen, nad.
16.00	Barva g rs ha. nad.
18.55	Ob svitu, nad
17.55	74 ur. vreme
18.00	Pol usade, nari
19.00	74 ur
70.00	Uslnislralacvglavnammt^Di.
amer, him
2235	leksaškimo/posiavn, nan.
23.25	Freija izmena, nan.
00.15	Priiatfilfi. nan,
00.4 5	74 nr. ponoviieva
01.45	Nn^ia panniama
09.00 Oobrojuuu, inion nalivno
razvedrilna odddia 10.00 Praznični pogovor gost; p.
Jo^e Kokalj 11.00 Naj spol dneva 11.05 Košarka, j^, le kine Geoplin
Slovan: Pivovarna laško 14.00 Videosi/ani. obvestila 17.50 Vabmmkogledu 17.55 Ofižp.la zakladov, dnevni kviz 16.00 rVin§tnikci|a:Matemaifka. konta kina i/otva^avalna nddaja. 3. IV mrnza 18.4{j telazaklaricv, dnsvnikviz 16.45 Naj spol dn»va 18.50 Naja Iraku vne|§i dogodki
angfr^ke Premier lige. repor. 19.40 Obviisťda, videostram 19,50 Vabimo k ogledu 19,55 la zakladov, dnuvni kvi/ 20.00 1454. V iVmegazm, regionalni
infonnaiivni program 70,75 Kul (ura. inlormntivna nddaja 20,30 Sporuii torek, špwina iulomiaiivna tvidaja 70.50 Sporim gos L koii la kina oddaja adn^nalinskn puslolovsko tekmovanje Aiiventure Race Slovenija 7006 71.25 Oefala ?aklailrFv. dnevni kviz 7130 FairplHy.^porlnanilrlaja Riimii^a gimnasnka osmi slovanski \mv 22.0 O Asova gibam ca.i n [nrmativna
nddaja. 3. ÏVmrpza 72.30 IzoddajoDobrojuuo. inlor,
razvedrilna oddaja 23.20 VabinmkoglBilu 73.75 Naj spol dneva 73,30 Vidensiram, obuisiila
©
09.00 Dobro juiro. iniormativno
razvedrilne riddaia 10.00 Vabimo kogledii 10.05 špoiini torek, infonnativna
oddaia. ponoviiov 10.20 ŠportnigosLpogovofvstudiu adrenalm^o |)iistolov.sko tekni nvd nje Advemure Race Slovenija 2006 10.55 Naj spol dneva 14.00 Vidunstrani. obve^ûla 18.25 Vabmmkogledu 1630 Košarka. pr)sn(^iekiekmeKK hvrFvarnal8$ko:KKIIelin€ Domžale
17.55 Dežela zakladov, dnevmkviz 16.00 Mala po lep arija, n i ladi ns ka
oddaja. 3. IV mreřa 18.40 Regionalna novice 16.45 IMa/akladov. dimni kvi/ 16.50 Naj spol dnava
16.55	loltalka.saiin^aoddaja, pnnoviližv
19,75 Videcsirani, obvestila 19.50 Vabimokogledu
19.56	Dežela zaklf^rfov. dnevni kviz 70.00 Pop com. glasliena kuntakina
oddaja 20.50 Regionalne novice 70.55 Di'iela zakladov, dnevni kviz 21.00 Odprla isma. koniaktna
oddaja, 3. IVmreža Pnlicijski pi^lcq)ek. slras m posledicti 22.00 IzoddaieOobnjjiiUo, inlormaiMio razvednina oddaja 22.50 VabmmkoglRái 27.55 Naj spol dneva 73.00 Vidsnstrani. obvesula
13. aprila 2006

PRIREDITVE
21

Oven od
Caka vas n^aj ne preveč prijmh dni. Dela bosie imeli ogromno, vmes pa bo posegla vi§ia sila. ki bo hi kar nekai načrtov obrnild na ^ ^ glavo. K sreči se bo vse do ponedeljka izteklo tako. da ne bo nič W narobe. Nikar pa ne čakajie na zadnti dan pri nekem zelo DomerDb-neni poslu. Zgodba se namreč lahko ponovi, porem pa vam bo krepko žal. s partnerjem bosta morala razrešiti ^e nekaj nesporazumov, sicer boste t82ko zaživeli na nova V prihodnost bo teJko gledati, če praieklcesi m razCiSčena.
Bik od	do 20.5.
■	v Godite boli opiimisiični., č^rav kaJete nasmejan obraz, vaša du§a
ykriĎ. Pa vendarle se vam v danih razmerah vse suče tako, koi si Je-lite. Spoznali ste nemreč, da si ne smete ieleti preveč, sicer ste močno spremenili livljeni^e i.?ednote. Odkritpogovor zal tokrat ne
■	✓ bo re^il teiav, ireba bo začeti tudi z deli. ki bodo dokaz dobre volje, da sespremeniie. To pa ne bo lehko, saj je rtevada železna srajce. Počnite to korak za korakom m glei^« da boste vsak dan §e malo napredovali.
Dvojcko od 2Í.B. do 21*6.
Denar ne gre lahko od vas. pa vendarle veste, da ga imate covolj, tfa si privoščite« ker vam srce poželi. Zakaj ste potem tako skcpuëki do sebe? Privoščite si stvar, ki si jo že dolgo želite. Zadnji tedni so bili zelo naporni, zato |e res skrajni čas, da se odločite za nekaj prostih dni. Če ne prei, za prvomai^e Kar pa se čustev tiče, vedno ne boste vedeli pn čem ste. In tudi to ne, zakaj ste §e z nekjDm.
Rak od 22*6. do 22.7*
Teiko se boste zadrževali, da ne boste prestnDgl z nekom, ki jas le razočaral in izgubil va§£ zaupanje. Ker mu bo to dobra šola. boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekla povsem drugače Srečni boste ludi zato. ker se boste telesno počutili vsak dan bcije. Tudi zato, kei ste se vzeli v roke m sami naredili več za dobro počutje. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali p'ecei energije za delo, ki ga bo vst, kot ste si mislili. Pred novim letom V8S čaka nekaj takih nnorihc. zelo delavnih dni.
Lev od 23*7* do 23*8*
N Najlepii čas dneva bo za vas še nakaj dni večer. To bo tudi skoraj
©edini čas. ko boste doma. najraie pa ga boste preživljali s partnerjem. Odkrila bosta nekdanjo strast, ki je že skoraj umrla. Kct dva mlada sveža zaljublieni:^ bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pt^egnile drugam, saj si pri tem sploh ne znaie pomagott. A do kaj več ne bo pušio. preveč cenite to, kar ima e trenutno doma. Poslovno se ne obeta najboljši teden. A upanje, tfa bo kmalu boljše, bo
tokrat realno. Zev maju se bodo stvari povsem obrniie.
Devica od 24*8* do 23.Ç*
V teh dneh boste končno priznali, da vas muči preveč vprašanj o
?živl^nju fi niegovem smislu, da bt to lahko bilo lepo. Priznajte v. da ste v krizi. Dobro veste, da je prvi korak iz nje odkrit pogovor s partnerjem, ki pa se ga močno izogilate. ker se bojite posledic Vsaj to pa boste naredili zase. da si bosta posvetili več dragocenega časa in pozabili na zaslužek. Telo vam bo hvaležno, če se boste začeli spet posvečati rekreaciji. Po možnosti v naravi, sa| ste zadnje teden vse preveč v zaprtih prostorih.
Tehtnica od 24*9* do 23*1 O*
Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z n^om \i bližnie družine. Sicer bo težava večja zanj kotza vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S panneriem boste združila moči in pomagala po svoji V5SU in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov poiei, razumela se bosta, kot že dolgo na Na finančnem področM vas
	
	à
*	
	
čaka večia zn^aga. na poslovnem pa nekoliko manija. Pa ne po vaši knvdi - vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Večji nakup pa raje še malo odložite, ni še pravi čas. Siœr pa to tako dobro veste, a vas še vedno mika. da bi se predčasno zadolžili
ikorpi\on od 24*10* do 22*11*
^ ^ Nekdo, ki vedno vse ve najbolie in ki vse pozna, vam bonatrosil no-f^ vic. ki vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmi^jali boste, kaj (te-late narobe, da vam skcraj nič ne gre tako kot bi želali. Morda pa bo Imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate ^^ partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne in jih ludi postaviti na pesimistične osnove. Več optimizma ne vam m ne vašemu partnerju ne bi škodilo Sploh, kei si želite že kmalu zaživeti lepše, bolj srečno. Nehajte se ubadati z vprašaniem. kakšno mnenje imajo drugi o vas!
Sfrelec od 23.11. do 21*12*
^^^^ Ne bo se vam Jahko odločiti, a vftidarle se čas izteka. Tudi. će bo-
f,^ ste vedelr, da je odočitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi ^ denarja Za vsakim dežjam pa posije sonœ jn tudi vam bo že kmalu posijalo sciice sreče. Odrekli ste se preteklosti, da bi imeli letóo pn-^^^^ hodnost. Pri tem ste stavili na marsikaj negotovega. Že v tehdneh pe se bo izkazalo, daste ravnali prav. Še kako boste srečni, ko boste to ugotovili. Osrečili pa boste udi partnerja, ki je že skoraj obupal nad vamt. Ob kcRicu tedna pazre, k|e se bo ustavljal vaš pogled. Sicer pričakujte kakšen ljubosumen izbruh._
Kozorog od 22.12* do 20.1*
' v Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnile kopica dogodkov, ki ^^ jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoie knvi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve reveč V neiBsno - kot kaže. se vam zna zgodrti. da ne boste dobili, kar si že-^ lita. A le, če ne toste dovolj previdni. Boste pa že v nekai dni prejeli zelo drArc novico. Od srca se vam bo takoj odvalil velik kamen. V ljubezni se boste še naprej iskali, in iskali. In verjemo ne boste našli nič od tistega, o čemer sanjate.
Vodnar od 21.1* do 19.2*
Po eni strani boste srečni ker vam dtía v ttíi dr^h res ne bo zmanjkala
J po drugi pa si boste želek da b lahko več lenarilr. Letošnja pomlad vam JO le kar precej zagodla saj tokrat po dolgih letih čutite spomlažnsko utrujenost Lahko pa tudi, da ste malo nav^iôani utečenega ritma življe* * ^ nja. ki ^ vsak dan hujši. Ze sedaj se vam zdi da letošnje leto prehi-io mineva. Tudi zatD, ker se v njem še ni zgodilo kaj veliko od tistega, kar ste želeli. Če se boste odloali, da spr3menitESvop podobo pred poletjem, ježe pravičas, da zam^^ tem.
Ribi od 20*2* do 20.3.
Končno bo prišel čas. ko boste svoja frnančne luknje spravili na pravo mesto. Oenar seveda ne bo padel z neba. nekdo vam bo poravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste poslej lažje dihali. Znano je, da ste iznajdljivi,atakozeiD. dabiopazlieno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam pcnuia.spet ne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober pnjatelj, ki bo tudi sam imel interes, da razrešite situacijo. Čeprav boste to dobro vedeli, mu boste hvaležni. Ob konoi tedna boste spoznali nekaj zdMiMiivih IjuiJi in uyutuvili. kulíku sts pf^vzdpiavvmdni vy štji nu partnerju,
VELfiNJi
Četrtek, 13. aprila
u 00 Stadion z umetno travo. Velenje Nogometna tekma 1. SKL (-kadeti) NK Rudar Vetenje:NŠ Maribcr
tf.QQ Stadion 2 umetno travo. Velenje Nogometna tekma 1. SML (• mladinci)
NK Rudar Velenje : NŠ Maribor
17.00 OŠŠoltani.avla
Medobčinska ravija otroških folklornih skupin
1700 Mladinski center Velanje
Glasbene produkcijske delavnice
1700 Zdiavstveni dom, sejna soba Planinska šola za odrasle Varstvo gorske iiaiave, oprema, spoznavanje gorstev
17.30 Višja strokovna lola Velenje, velika predavalnica Gibanje mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline Predstavhev osnovncsolskih raziskovalnih nalog h urbani stične in družboslovne vede)
17.30 Višja strokovna sala Velenje, mala piedavalnica Gibanje mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
Predstavitev srednjeloiskih raziskovalnih nalog {■ humanistične in družboslovne vede)
19.19 Knjižnica Velenje, studijska čitalnica
Potopisno predavanje Alenke Se her Tanzanija b Zanzibar -po poteh nacicnalnih parkov
1 Infortnaciie 03/587 11 34
Pohod-ŠPPIV-Huda luknja-Meh-Metul
Petek^ 14. aprila
21.00 Mladinski center Velenje
Koncert Lucifer Star Machine (> Velika Britanija), predskupina fugitives (Velenje)
Kdaj - kje ■ kaj
Sobota, 15. aprila
2100 Mladinski center Vel on je
Klubski večer i Inioimacije: 03/587 11 34
Pohod - Od Kotelj do Belih Vod
Torek, 18. aprila
14 3D Razstavisče Gorenje Odprtje razstave slik udeležencev likovne kofonije Bela krajina 2006
16	30 Glasbena sola V&len|e, velika
dvorana
Kviz iz nauka o glasbi - 1. razred NGL
17	00 Mladinski center Velenje
Ustvarjalne delavnice s Ksenijo 18.00 Mladinski centei VelBiije Magične gledališče • íllm
18.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Kvtz iz nauka o glasbi - 3. razred NGL 19.00 Knjigama Kultur niča
Poelićnogfasbeni večer Barbara Korun: fíaziKike Knjigarna Kultur ni ca Sejemska knjižna prireditev
Sreda, 19. aprila
7.00 -1400 Dom učencev Velenje
Krvodajalska akcija in.OO-10.45 Glasbena lola Velenje Sonce v duša vseh nas Srečanje mentorjev, ki sodelujejo v piogramu prostovoljnega dela ŠCV
11.00-12.15 Glasbena šola Velenje Strokovne srečanje prostovoljcev 12.30 - 16.00 Titov trg, Velenje Mi prostovoljci Predstavitev prostovol(nega dela mladih, kulturno umetniški program 14 00 - 16.0Q, Titov trg. Velenje Akcqa zbiranja humanitarne pomoći {igrače, oblačila, obutev in Šolska potrebščine} 1700 Mladinski center Vel on je
Ernine ustva^alne delavnice
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok ni bilo
SmrfI:
Angela Tsmše. roj. 1922. Velenje, Kidričeva cesta 17; Nikola Lipovac, mj. 1952, Velenje, Koželjskega ulica 7; Andrej Vodovnčnik, roj. 1974, Paka pri Velenju 35 b: Kari lv§ek, roj.
t934. Globoka 11 f; Stanislav Platov-šek,roj. 1925. Velenje. UUankaVra-biča 1; Marjan Le^všek. roj. 19H Floijan 277; Ivan Pirnat, roj. 1924, Velenje, Uriskova ulica 32; Frančišek Pečacnik, roj. 1935. Lapa njiva 70; Mijo Nikić. roj. 1961. Velenje. Kohtj-skega ulica 3; Alfonz Kovše, roj. 1934, Radana vas 3; Blagoj Bozinov-ski,roj. 1942. Okonina 10.
17.00 Knjiřnica VeUnje. otroški oddelek Špeline pravljične ure Sovica spoznava svel (V. Ca p lain). KroKodil je tu {K. White] 18.00 MestiragaleiijaSoltanj
Večer glasbene lole 19,00 Knjigarna Kulturnica
Poetikcnov večer v Kulturnici 19.00-20.30 Center Nova. Priredit, dvor.
Odprta vrata za ples 19,30 G iasbe n a Š ol a. velika dvor an a
Koncert mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Velenje z gosti
x Knjigarna Kultu rnica
Sejemska knjižna prireditev
Za dodatne inforniaci|e o pfiieditvsh in do-gorJkth lahko pokličeta Tur isti čnc-inf orma-ctjski in promocijski center Mestne občine Veien|e(03/8SB I8 60}.
SOSTANi
Četrtek, 13. aprila
1700 Mestna knjižlicaŠošteni tJstva rja Ina delavnica pod vodstvom AoiteRakita
19 00 Mestna galeiija Šoštanj Odprtje slikarske razstave akademskega slikaija Denisa Senegačnika
Torek^ 18. aprila
19.00 Mestna knjižilcašoftan)
Potopisne piedavanje Vzhodna obala Avstralije
Sreda^ 19. aprila
1B.
Dom krajanov Lokovica Javna obravnava predloga sprememb PUP za Lokovico 18.00 Mestna galeiija Šoštanj
Večer glasbene šole, koncert
NUMERO UNO
trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec 8.p. Mlinska ulica 22 Maribor
Ugodni avtomobilski irt gotovinski KREDITI do 7 l9t, 28 V8e zaposlene In upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit ni ovtral Če niste kreditno sposobni nudimo kredfte na osnovi vaiega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. PfMemo tudi ns dom.
m: 02/ 292 48 26 041 750 560, 041 331 991 Pax:02/2S2 48 23 www.numerou no«sp.sl
Koledar imen
April/moli traven
13	• Četrtek. Itla
14	e petek. Justin,
15	• sobota, Helena,
Anastazija svetovni dan mladih prostovoljcev
16	• nedelja, Benedikt,
Jožef, velika noc
ponedeljek, Rudolf, Štefan, velikonočni ponedeljek, svetovni dan hemofilije
18
• torek, Konrad
19 • sreda. Leon. Ema
dan spomina na žrtve holokavsta
Lunine mene
il
13 • apríl 18:40
Lunine mene ščip (polna luna)
Pregovori
Če sušca sneg kazi, malega travna sneg gnoji.
Ce češminje brhko cvete, rž rado bogato daje.
Če je moker apríl, bo kmet veliko pridelkov dobil.
Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napovedtjje.
Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
Zgodilo se je ...
od 14. do 20. aprila
-v času deklaracij i^kc^á gibanja je prišln ludi du raznih incidentov: 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šošlanja proti Celju /apela pesem »llcj, Slovani«i in se nekaj slovenskih pesmi, karje ra/hurilo skupino nasprotnikov Slovencev; pa besedoem spopadu st> Nemci in nemčurji s kamenjem ohmeiavali vlak. koje t^ že odhajal s šostanjskega hh iodvora. icr razbili več sip in eno potnico ranili;
•	\4. aprila leta 1982 so novoizvoljeni delegati vseh ireh zborov velenjske občinske skupsčine /a novtga predsednika skupscine izvolili Janc/a Baslela. /a predsednika i/vršnega svcla pa Biî/a l.ednika;
- 14. aprila leta 1986 so na seji vseh Ireli zborov velenjske občinske skupščine /a predsednika skupščine izvolili Draga Šulcka, za podpredsednika Andreja Cîrebenska. predsednik izvršnega sveta je ostal Miran Arzensek, /bor združenega dela je odllcj vodil Franc /erdin. zbor krajevnih skupnosti Jože Krk. družbenopolitični zbor pa Miran Ahtik;
•	v noči na 15. malega travna leta 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo ludi prcbivaicc Šaleške doline; vV Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Cirozen simh in trepet. ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma §lo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske liii^e zrušile so sc Uv liko. da ni moč stanovali v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Skatski cerkvi poškodovan je stolp.":
•	15. aprila leta 1993 so odprli vrata nove velenjske knjigarne Kul-lurnica;
•	16. aprila leta 1993 je Velenjčan Matej Krajcer s soplesalko Janjo Lesar na mladinskem svetovnem prvenstvu v športnih plesih v anj^le^kem Blacptuilu poslal svetovni prvak v snmhi in jiveu:
- nacistični okupator je v ^^	skladu s svojim načrtom o pri-
«^fci^^ ključilvi Spodnje .štajerske k Nemčiji in Hillerjevim naroči-lom »Napravite mi to deželo ^^^^^^^^^^^ ncni^kofl lakoj po okupaciji ^^	začel izvajati ostre ponemče-
valne ukrepe, med kaierimi so bili tudi izgoni Slovencev; 16. in 17. aprila leta 1941 so v Šaleški dolini i/vedli prve aretacije ljudi, predvidenih /a izgon. med prvimi pregnanimi pa je bil tudi šmihelski Âipnik Pavel Gril;
-17. aprila leta 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni fesiival rudarskih Delavsko prosvetnih društev Svoboda; -17. aprila 1993 seje Takratni predsednik Slovenije Milan Kučan v Velenju z vodstvom velenjske skupščine in i/v rš nim svel om pogovarjal o novi krajevni upravi:
-18. aprila leta 1988 je Velenje obiskal novoizvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Jane/ Stamivnik;
- Amatersko gledališče Velenje je 18. aprila leta 1998 preniierno uprizorilo delo Iva Brešana Ilamlel v Spodnji Mrdusi;
-19. aprila 1999 je Katarina Srebotnik zmagala na uradnem turni iju združenja teniških profesionalk WÏA v portugalskem torilu in tako /a Mimo Jaušovec postala druga Slovenka, ki ji je 10 uspelo;
• 20. malega travna leta 1910 je v Velenju v devet in pel de se te m letu surosii umrl Vinko Ježovnik, državni poslanec na Dunaju u okraje Gornji Grad, Slovenj Gradec in Šoštanj.
■ Pripravlja: Damijan Kljajić
Šmihetski župnik Pavei Gril (arhiv Muzeja \^e/ert/e)
22
OBVEŠČEVALEC
««Hias
13. aprila 2006
^^yře^SS? GOZDARSKI VITLI
Mehansko ali elektro-hîdravlîcno upravljanje od 35 kN-80kN (3,5t-8t)
U-60EH
È
HIDRAVUČNICEPILNIKIod6do20t Pogon preko elektromotorja ali traktorja
? MOŽEN TUDI NAJEM CEPILNIKOV
Uniforest,d.o.o., Dobrišovos 14 a, 3301 PETROVCE, Tel.: 03/713 1410 www.ttnlforest.5} Vflš trgovec; KZ Šaleška dolino
Nagrajen« nagradne križanke TRGOVINE ZA VSE GENERACIJE -TRGOVINE MEGA, Tomšičeva ulica 15, Velenie, objavljene v tedniku Naš «as, 30. marca:
1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 sit prejme: KATRA JEZERŠEK, Aškerčeva 8, Velenje, 2. nagrada: bon y vrednosti 3.000 sit prejme: JOŽICA STROPNIK, Šmartno ob Paki 99, Šmartno oh Paki, 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 sit prejme: ANA JEVŠEK, Koželjskega 3, Velenje. Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v TRGOVINI MEGA v Velenju na Tomšičevi 15, vsak dan od 9. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure.
Wah0ÍahU0 tUěl samo is breste
po svežem kruhu, pekovskem in drobnem ter slaščičarskem pecivu. Te dni pa še posebej
iUšipo 99€Uh0n0ěnih tl^br^tah,
poticah in šarkljih z raznimi nadevi, tudi v obliki kolačev, pletenih gnezd s pirhom na sredini in tortah
z velikonočnimi motivi.
Pekarna Presta
Cesta taicev2
veieiie Tel:5882370 Fř^ 051303506
Presta Center
(Center NOVA) Šaleška 21 velele
m 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Nagradna križanka picerije Manager
NAKUPOVALNI CENTER Kidričeva 2 b, Velenje
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, od 8. do 22. ure, v soboto do 17. ure.
V PICERIJI MANAGER PICE TUDI PO KOSIH!
Pričakujemo vas z veliko izbiro slastnih pizz, kar 16 različnih okusov in vsako v treh različnih velikostih. Lahko pa si privoščite tudi košček ali dva, vzamete pizzo za domov.
Za malico, kosilo ali večerjo -pica MANAGER!
Preživite pri nas kakšno prijetno urico in si privoščite najboljše po vašem okusu!
NOVO-PICE DOSTAVIMO TUDI NA DOM! Pri naročilu treh ali več pic, dostava brezplačna! POKLIČITE 03/897 04 44!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 24. aprila na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "MANAGER". Izžrebali bomo tri nagrade: pizzo velikanko po izbiri, dve pizzi po izbiri in pizzo Nežka.
ČETRTEK, 13. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti 18.00 Kvazi kvi2;18.30 Kaj se je danes zgodilo; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 14. oprila
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila; 19.00 l\la svidenje.
SOBOTAJS.aprilo
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30Vimenu Sove; 17.00Vsrce Evrope (nagradni kviz); 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUAJ6. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 17. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
T0REKJ8. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
SREDA, 19. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 3. aprila 2006 do 9. aprila 2006 niso povprečne dnevne koncentracije SG2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 3. aprila 2006 do 9. aprila 2006 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka
B3. apr g]4. apr 95. apr 016. apr B7. apr 08. apr Q9. apr

OBVEŠČEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365.
STI Ki-POZ N ANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplai^o za mlade ženske. Gsm: 031/5D&495, GSM; 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, i^e si želiš skupnega dela ter ži\^jenja. potem pokliči na gsm: 031/836-378.
SIMPATIČEN moški, 534etni, s svojo tlišo, st želi spoznati žensko staro do njegavifi iet. Ag. Alan, gsm: 041/248-647.
33-LETNA vitka ženska si želi spoznati moškega starega do 47 let. Ag. A)an, gsm: 041/248-647 50-LETNA vdova s Koroške, sin> patična, si želi spoznati moškega starega do 60 let Ag. Alan. gsm: 041/248-647. NEPREMIČNINE
VELENJE. Efenkova 61.85 m2 poslovnih prostorov, II. nadstropje poslovne hiše. 3 pisarne, sanitarije, čajna kuhinja, primerni tudi kot poslovno stanovanjski prostori, prodamo. Cena: 12.250.000,00 sit. Spinel d,o.o., gsm: 041/668-771, tel,: 03/89741-04.
LEP bivalni vikend. 90 m2.1600 m2 zemljišča, v Ravnah, na odlični lokaciji, prodam. Gsm: 041/239-919. GRADBENO parcelo. 1200 m2, na Gorici v Velenju, prodam. Gsm: 040/876-633.
f SOBNO stanovanje. 72 m2. v Šaleku, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919.
HIŠO, 160 m2,780 m2 zemljišča, v centru Šmannega ob Paki. zelo ugodno prodam. Gsm: 040/876^33. V STANOVANJSKEM bloku Šalek 91 prodamo 2,5-sobnDStanovanjev velikosti 72 m2. Gsm: 031/725-905. BRUNARICO, 30 m2. v Termah
Banovci prodamo za 3.000.000.00 sit. Gsm: 041/757-902. NAJAMEM
ZDRAVNICA najame stanovanje v Velenju. Gsm: 041/274-091. NUDIM
REDNO ali honorarno dobro plačano delo nudim. Gsm: 031/451-055. ODDAM
BOKS za konja s popolno oskrbo oddam. Gsm: 041/333-800. IŠČEMO
IŠČEMO resno in prijazno ženska za nego in pomoč invalidni osebi na domu, Gsm: 031/767477 VOZILA
SUZUKI bandit gsi 600 S, 1.2003, 2. lastnica, lepo ohranjen, črne barve, 11.500 km, cena po dogovora Gsm: 041/374-109. RAZNO
MANJŠI raztegljiv gumivoz prodamo. Gsm: 031/451-055. PRALNI in sušilni stroj Gorenje, do-
MGIR^Nr
GARANT d.ďPoliela. ■
industrijska prodajalna DslavnI čas prodajalna: ' pon-pet od 8.-18, ure, sob od 8, • 12. ure	,
Informacija na talafon: 03/70 37130,03/70 37131 E-fliall: ínfG@garantsi,	■
spletna s&an: \ www.garantsi
■W VELIKONOČNA AKCU5KA PRODAJA POHIŠTVA odi. do 29. aprita
diskontne prodaja pohištva
prodaja opuiienih prograinov do ■ 50 X do razprodaje zalog spalnica adria new line z bednii vrati 3SX popust modam regal za dnevno sobo za 83,890.00 SIT oz.3S0,4B EUR kotna sedežna gamitors za 89.996.00 Srr oz. 376.56 EUR hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT oz. 1.2S1.88 EUR
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM
ZAHVALA
7. aprila se .je od nas poslovil naš najdražji
MARJAN LESKOVŠEK
v teh težkih trenutkih ste nam bili v neizmerno oporo dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in sodelavci, znanci in vsi. ki ste sočustvovali z nami. Hvala vam za vse stiske rok, izrečena ustna in pisna sožalja. darovano cvetje in sveče.
Hvala govorniku in duhovniku za opravljen obred. PO Zarja, oktetu in praporščakom.
Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma g. Valteiju Pirtovšku. dr. med., in g. Vladimirju Toplerju, dr. med., za dolgoletno skrbno zdravljenje ter višji med. sestri gospe Slavici Avberšek za vzorno oskrbo in besede tolažbe.
Žalujoči: žena hiva, hči Alenka z Gnsofje/ii, muka Matjaž in Viška, teta Pepca ter svakinje in svaka
bro ohranjena, ugodna prodam. Gsm: 031/627-128, telefon: 5885-734. ŽIVALI
PAVE prodam. Gsm: 031/650481. PRAŠIČE §vede, težke od 20 do 60 kg. prodam. Lahko tudi oi^iSčene. Gsm: 041/239-651. PODARIM
LJUBITELJU biovrta podarim najem. Podktaj 2/a, Velenje, telefon: 5869-359. PRIDELKI BUKOVA drva prodam. Gsm: 04D/943-958.
SENO prodam aii menjam za prašiča. Telefon: 5869-940. PRIMORSKA vina {barbera, beji pinot, souvignon) prodam. Klet Če-hovin Bogdan-Štanjel Gsm: 031/749^71. SUHO seno prodam, Gsm: 041/776-184.
St« Hamlieni, *l 2«rite tesne mz»7
EVRINA
agencija 2a sklepanje poznanstev
041 525 061 03/5411 235
vsakdan 24 urna dan
Sliolsl» Sagi), u. Uikovhi 17,32(HOolitni
ELEKTRO fr HOBI MATKIAI, BELA TEHNIKA
TRGOVINA NA DROBNO IN DQE10 Sko^B vai 36, 3211 ékaQs vaa
VsB drobne sarvian« ttoritva In popravila na domu.
Stanšl8vS!a||oi.S4L GSM: OSI 395147. Ul.: 03/ Mil 235
TRGOVINA KOŠARICA
PREKAJENAŠUNKABXIKE MOKA TA aOU&A GLADKA v ^U ZA 1 KS SOK FRUC POMARANiM CVCT -SOK PHALMIPRAŠBOIONSKG PASJI aniKED pntXiVERS i OKE SKnOnVOPRlUDORAIL SEMEMSKA KORUZA BEVSEH |MAD I^VREfi) BD CM CVETUiM) KCRITO S PDOSTAVKOM ZEMUIA ZA PFIESAJANJE 7Dl ZOODAT. GUNE S0ilEF«SXI KROMPIR KAflUNGFORD V 2SI£ VR£Ù ZA 1KG tamo 189,00
VrtODitavSfr. Em|t vim vata. PetnAa vtliflomproiIijitiÉiQf

T»l9ton: 03/ S72 BO 80
Ob večjih nakupih brezplaiina dostava na dom. Pri vaijih nakupih umatnaga gnojila in samsnske koru2s nudimo dodaten popuït. Na zalogi velika izbira semen, gnojil, vrtnih orodij, krmil.
pernflvo. tel.: 5 728 oso, Pesje. M.: S91914(1, Gaberke, tri.-. B9i 321D www.troovina-kosaríca-sp.si, agnail: kosaríca@volja.mi
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.
UkarM v Veleaju:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.0D do 14.00. telefon 893-1880.
ZobozdravRÍki:
Od 15. do 17. aprila - Bonit Korun, dr. dent med. v dežurni zobni ambulanti, ZD Velei^e. Vodnikova 1. od 8. do 12. ure.
VeieriHrsko postaja $oihiiij:
Od 14. do 16. aprila - Simon Miklav-žin. dr. vet. med., gsm: 041/633-676. Od 17. do 20. aprila - Franc Blatnik, dr. vet med., gsm: 041/618-117. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12.uretertorekini5etrt8 od 13. do 17. ure,- Izdaja zdravil - od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro.
(»ETIJCARNAIK M POGflEBHASUiZBATBMA
s Tel.: 03 / 897 00 02. GSM: 041 / 682 369
-	UgodH ponidba cntjlfaiBi imžnln, tetan krszpirin
-	Pm nsadin irobnaga masti braqUii
-	Chi lailh pognbilk tlortln, doptiílli 12.000 tit
r -Pnnzllztii|ne,dopfiSloSMOA rTfPfnppW
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Pogrebno pokopališka dsjavnost
KoroSka cesta 371>, Velenje
NA POKOPALIŠČU POOKRAJ IN SKALE SMO EDINI. KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
• UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53. GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
OSMRTNICA
v 82. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot dragi oče
IVAN PIRNAT
18. Z 1924 ■ 7. 4. 2006
Na zadnjo pot smo ga spremili v družinskem krogu na pokopališču v Podkraju.
Hčerki Milena in Sonja z druiinama
V SPOMIN
16. aprila bosta miniii dve leti, odkar nas je zapusti! dragi mož, ate in dedi
OTO KUHAR, st.
iz Ložnice 1936 - 2004
Spet jtrišta pomlad yW v deželo, se vsak žrvljenja veseli.
a vsrrih naših ni\eselia.	postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
kur te več med nami ni.
ysi njegovi
V SPOMIN
Danes. 13. aprila, mineva deset žalostnih let. odkar si mnogo prerano zapustil življenje moj dragi sin
TONCI HREN
iz Velenja Hvala tistim, ki niste pozabili.
yshhoki žalosti mami
Minister Drobnic v Velenju
Osrednja tema zaposlovanje invalidov -Drobnic tudi o študentih, mladih in materah - Po neuradnih podatkih si lahko kmalu obetamo še en njegov obisk
Mojca Knjne
Velenje, 11. aprila • Nc /godi se vsak dan, da mcsln. kot je Velenje, obišče minister. V it^rek pa je bil na obisku Janez Drobntc« minister za delo. družino in socialne 2adeve.
Na Savinjsko-saleški gospodarski zbonnci so se namreč odločili, da bodo na svoji enajsti seji izpostavili pnjblemaliko bivalidov. Ministra je tema očitno zanimala, saj je skupaj s poslancem Dragom Korenom in ijeneralnini direktorjem Dircktoraia /a invalide, Cvetom Ursicem. prispel pravočasno. V prostoru, kjer je bila /brana večina pomenibnili direktorjev nase doline, je zavladala liáina. Vedeli so. da se srečanje zdaj čislo zaa's začenja. Zbrane je najprej nagnvo rila Alenka Avberšek, direktorica zbornice, in poudarila, daje v Slo-
veniji kar 8 % vseh prebivalcev invalidov in da je ena četrtina teli doma v regiji SAŠA. Toda po njeni predsUivitvi se je /delo. da znamo v naáih krajih problematiko zaposlovanja dobn^ reševali in smo. kot je dejala Alenka ,Avber' šek, »zgled za učinkovito/aposltv vanje invalidov«. Da je vpra5>anjc invalidov pomembno, se je strinjala tudi Karmen L^skovlek i/ zavoda za zaposlovanje, ki je povedala. da so invalidi najbtUj kritična skupina iskalcev zaposlitve. Kot problematični skupini pa je \zpi> stavila ^e ženske, kal eri h stopnja brezposelnosti hitro narašča, in iskalce prve zaposlitve.
Minister Drobnic je po uvodni predstavitvi poudaril ponien re-Ibrm. ki jih izvaja vlada: ^^Nekateri ne razumejo reform, /akaj lo piv čnemt)? Saj uam ne bi bik) treba
delali! Ampak nil se zavedamo, da je treba v primeru, ko preti nevarnost, da bo puščala streha, lo streho popravili poleti in ne jeseni.« Njegíwe besede o številnih kriterijih, ki jih jc treba izpolnili so se zdele smiselne - enakt^ smiselno pa seje zdelo tudi razmišljanje o prihodnjem gospodarskem razvoju države, ki pri tem ne sme po/^biti na socialni dialog. Drob-nič seje dotaknil vprašanja invalidov in povedal, da so očitno z ukrepi, ki so jih začeli izvajali z letošnjim januaijem, dosegli dobre rez ul la te, »Zaposlovanje invalidov se je bistveiuj povečalo. Snitj lorej na pravi poti, res pa jc, da bo treba dogajanje še pospešiti,« je dejal m in is 1er. Govoril pa je tudi o drugih perečilí temah delovne in socialne politike. Med drugim je izrazil zeljo, da bi se po koncu študija mladi /^pt)s|ov3li pri štiriindvajsetih leiili in lîe pri iridesetih; gowv ril je o večji aklivni politiki /jipo slovanja; o podaljšanju delovne dobe, ki pí)Slaja reabosi vedno hitreje; govoril je o politiki štipendij in o prožnosti irga dela. Dejal je. da skušajo s spremembami v zatav uodaji fvživeli trg dela. »»Nikř^gar
nočemo siliti, da bi delal. Ce ima nekdo dovf>lj denarja, mu ni treba.« je poudaril in ob lem izpo-Slavil liste, ki skušajo svojo odvisnost od prispevkov, kijih prejmejo prek Zavoda /z /itposlovanje» ptv daljševaii v nedogled.
Minister je naklonjen družinski politiki in kolje dejal }.c pripravlja ukrepe, ki boúo dolgon>číio pove-čali rodnost. »»Osnovni cilj je blaginja.« je povedal. Blaginja za vse državljane in državljanke Republike Slovenije: za invalide, brezposelne, zaposlene, matere in tudi študente, »Študentov ne razumem. Res ne vem, zakaj počno, kar zdaj počno. Predlagali smo več študentskih postelj, več štipendij, obnašajt) pa se kol da je to zanje preveč,« se je čudil minister.
Dejstvo je, da je poliiika zapcv slovanja v Sloveniji problematična. Približna stopnja hre/posei-nosîi je 8 v naši regiji celo tiekaj manj kol 11 %. Nekaj je na tem področju treba ukrenili, vendar je nesmiselno takoj zahtevali vidne rezultate. Kot je dejal Drago Koren, je obisk ministra » zelo pomem« ben, saj seje srečal z gospodarstveniki. ministrstvo pa pripravlja
Jabolko za zdravje
Mednarodni dan zdravja zaznamovali tudi v Velenju - Letos je bil posvečen zdravstvenim delavcem - Predstavili tudi letak LAS-a, ki so ga razdelili vsem gospodinjstvom
Velervie - V pelek, na mednarodni dan zdravja, jc MO Velenje na Cankarjevi ulici v mesinem središču postavila stojnice, na katerih so različna društva, katerih dejavnost je povezana z varovanjem ali izboljševanjem zdravja, predstavljala svoje programe. Mimoidočim pa so dolili tudi jabolka. simbol zdrave prehrane.
Na stojnicah se je predstavilo Društvo za boj proii raku in DrušLvo bt>]nikov z osteoporo/o. Zdravstveni dom Velenje je vsiv delovanju z Društvom diabetikov promovira! program za zdravt) a-vlienje CINDI, Rdeči križ pa bo občankam in občanom omogočil meritve krvnega tlaka, količine sladkorja in holesterola v krvi.
dimi v Velenju. To so že v četrtek v svoje poštne predale dobila vsa velenjska gospodinjstva. V zgibanki. ki stajo pripravila in i/dala LAS ter Sosvel /ja izboljšanje varnosti občanov MO Velenje, sn objavljeni rezultati raziskave o ra/širjeni^sti uporabe dovolienih in prepovedanih drog; v njej je lansko leto sodelovalo več kot 800 dijakov Šolskega cenlra Velenje in mladih brezposelnih oseb, prijavljenih na Uradu za del<i v Velenju. Podatki kažejo, da Velenje ni oaza v svetu drog in da so te razširjene tudi v Šaleški dolini. Zaio sov/^ibanki podatki a institucijah in društvih, na katere se lahk<î ob težavah z različnimi oblikami zasvojenosti obrnejo za
Na atojnicahj postavljenih ob madnarodnam dnevu zdravja^ je bi9o mogoče najti veliko kori&tnih informacij.
Meritve so opravljali brezplačno, a Rdeči križ je liste, ki so se zanje odločili pozval k darovanju pnv s lovo Ij nega prispevka, namenjenega/^ pod p o ni humanitarne dejavnosti Rdečega križa.
Na stojnici Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami LAS so lahkii obiskovalci našh zgibanko Zloraba drog med mla-
pomoč zasvojenci in njihovi bližnji.
Okoljski informatorki Mestne občine Velenje sla mimoidoče povabili k izpolnjevanju ankete, na podlagi katere želijo ugotoviti. kak(i zdrav je življejtjski slog Ve-lenjčank in Velenjčanov.
Vse to za lo, da bi bili čim boli zdravi!
■ bšf foto: vos
Strateški svet o turizmu
Topolšica» 5. aprila - Strateški sve( Občine Šoštanj, na pobudo prcd-sednice sveta KS Šoštanj dr. Cvetke Tinauer so ga v Šošianju ustanovili lanijutiija. nadaljuje delo po tematskih sklopih. Po tistem, so na prvem srečanju v/^h pod drobnogled energetiko, so v sredo v prostorih Term Topolšica obravnavali turizem. Direklorica Term Topolšica Lidya FSjavž je pripravila podlage za pogovor, in sicer tako, da je najprej ponudila pregled položaja panoge turizma v regiji in .Sli wen ij i, v okvir lega pa unicstila položaj turizma v Šaleški dolini in občini Šnšianj,
■ mkp
v
Sola v Zavodnjah ostaja
Kljub majhnemu številu šolarjev bi v Zavodnjah šolo radi obdržali - Že v prihodnjem šolskem letu naj bi bilo bistveno bolje
Šoštanj, 7. aprila - Petkov razširjeni sestanek v Zavodnjah, na pobudo ustanoviteljice javnega zavoda Osnovna šola Šoštanj ga je sklicala Občina Šoštanj, vodil pa svet KS Zavodnje. je pokazal, da si v kraju šolo želijo, da bi jo radi obdržali, kljub temu da se v njej v bližajočem se novem šolskem lelu napoveduje precej pičel vpis.
Podružnično šolo v Zavodnjah
naj bi v šolskem letu 2006/07 obiskovali le štiije učenci, vendar že kasnejše projekcije kažejo, da bo otrok, ki bi lahko obiskovali šolo »doma«, bistveno več. Tudi starši sami. ki Imajo možnost, da oiroke vpišejo v matično šolo v Šoštanj, so izjazili željo, da šola v Zavodnjah ostane, in jvfkazali namero, da bodo otroke, ko pride ta obveznost, vpisali v podružnico.
Pri tem so prisotni, bilo pa jih je precej, še posebej poudarili pomen šole za življenje v Zavodnjah. saj ga šolska dejavnost lahko le bogati. Ob lem pa so imeli najbrž pred očmi tudi kakšno izkušnjo od dri^od, ko so p(v družnice zaradi premajhnega vpisa otrok zapirali, le redkim (ali pa nobeni) pa seje potem posrečilo ponovno odpreti vrata.
■ mkp
Slišane podatke sije minister skrbno beležil
ravno na področju zaposlovanja velike spmmembe. ki bodo zagot(v vile, da bo naše gospodarstvo ostalo konkurenčno.«
Po neuradnih napovedih se v na-
ših krajih kmalu obeta okrogla mi/a z istim ministrom, kamor bodo povabljeni tudi občani.
Na Golteh odlična zimska sezona
Mozirjo - Letošnja zima je bila res radodarna s snegom in lega so bili seveda najbolj veseli v smučarskih centrih, tudi na Ciolteh, kjer beležijo že 130 smučarskih dni. sezona pa bo še, če bo vreme tudi naprej primerno, trajala še kar nekaj časa. Delničaiji Golt so na ponedeljkovi skupščijii z zadovoljstvom pregledali poslovne rezultate in bili zelt> zadovtîljnl saj so Golle lansko poslovno leto sklenile z dobičkom. Podprli so ludi vse predlagane usmeritve di-rekioija Lrnesta Kovača. Več o načrtih Cřoli v prihodnji številki Našega časa.
mz
100 tolarjev za delnico
Velenje» (I. aiirila - Nadzx)rni svet (îorcnja je na piinedeljkovi seji sprejel revidirano poročilo družbe in konsolidirano poročilo skupine Gorenje /a leto 2005, potrdil pa je ludi uporabo lanskega bilančnega dobička.
Skupina Gorenje je iani ustvarila 243,1 milijarde lolaijcv čisiih prihodkov od prodaje, medtem ko so leio prej znašali 216,2 milijarde tolarjev. Ćisti dobiček skupine seje lani zvišal za odstotka na 5.1 milijarde tolarjev, kar je za 6,8 odstotka îiad načrtom. Del dobička v višini 1.2 milijarde tolarjev bodo namenili za delilev dividend, te bodo znašale 100 tolarjev bruloza delnico. Preostanek ustvarjenega dobička bodo razporedili v rezerve, nekaj pa osiaja nerazporejenega.	■
Na Titovem trgu tudi zid prostovoljstva
V Velenju bodo mednarodni dan prostovoljstva, ki ga po vsem svetu praznujejo okoli 15. aprila, zaznamovali v sredo, 19. aprila.
Velenje - Prostovoljno delo je med mladimi v Sloveniji vse bfîlj priljubljeno in razširjeno. Tudi v Velenju je iako, zato se bodo mladi prostovoljci pridružili praznovanju mednarodnega dneva prostovoljcev. Vsoorgani-zaciji Šolskega ccnira Velenje bodo pripravili različne aktivnosti, ki se bodo odvijale po meslu Velenje na različnih lokacijah. Osredr^a prireditev pa se bo pričela v sredo. 19. aprila, ob 12.30 uri, na Titovem Irçii. V Velenju celodnevni dogodek z različnimi aktivnostmi za prostovoljce pripravljajo prvič.
Dogajanje na Titovem irgu bo namenjeno vsem, lako mladim kot starim, še posebej pa šolski mladini (učencem, dijakom in študentom), staršem, učiteljem in seveda prostovoljcem, njilio-vim varovancem in mentorjem. Želijo si. da se jim na njem pridruži čim več Š a leč a nov. da
bodo skupaj preživeli nekaj lepih iu ustvarjalnih »prostovoljnih uric«. Med drugim bodo postavili ludi zid prosiovoljsfva, na katerega bodo lahko obiskovalci zapisali kakšno misel o prostovolj-SI vu, igrati bo mogi)čc uličncj ki v šarko, balinali „.
Mladinski center Velenje, Šolski center Velenje in Bošnjaško mladinsko kulturno društvo bodo hkrati z navedenimi akliv-nosimi organizirali zbiranje humanitarne pomoci za azilni dom (oblačila, obutev in šolske potrebščine), igrače za Slovensko filantropijo (za otroke v republikah bivše Jugoslavije) in knjige za ki^ižiiicov Bosni. Zbiralna akcija bo potekala na dan prireditve. v sredo. 19. 4. 2006, na Titovem trgu od 14. do 16. ure in v enakem času v nedeljo, 23. 4. 2006, v Mladinskem centru Velenje.
■ bs