Največji domki dnrak V Združenih druv&b
V it TN leto • • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za No« York cclo leto •	$7.00
Za ii>uiiaii»tTO celo leto	$7.00
GLAS
NARODA
List slovenskih delavcev v AmerikL
The largest Slovenka Defiy ia the United Stitw.
lined every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Reader«,
TELEFON: CHelsea S—1242
Entered u Second Glass Matter September 21, IMS, at the Poet Offioe at Hew York, M. Yn aader Art of Congrats of March 3, 1879.
TELKTON: OHelsea I—124S
No. 148. — Stv. 148.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 25,, 1937- - PETEK, 25. JUNIJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
STIRl JEKLARNE SO PROTI VSAKI POGODBI Z C. 1.0.
\
TOM GIRDLER SE JE PRED POSEBNIM SENAT. QDBQR0M
NESPODOBNO OBNAŠAL
Vsa prizadevanja za dosego poravnave so se izjalovila. — Delavski voditelji nameravajo predložiti celo zadevo predsedniku Rooseveltu. — Napetost v Johnstownu. — JeklaHski baron je divje tolkel po mizi ter imenoval delavskega voditelja Murphyja Lažnjivca.
OBA PARKER J A
STA KRIVA
CLEVELAND. Ohio, 24. junija. — Posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik Roosevelt, da bi uravnala spor med stavkujočimi jeklarji in štirimi jeklarskimi kompanijami, ni dosegla še nobenega uspeha, in kakor kaze, ga tudi ne bo.
Člani komisije so predlagali jeklarskim baronom, naj puste delavcem glasovati, in naj obvelja tista organizacija, za katero bo oddana večina gla-
30V.
Tudi ta predlog je bil odločno zavrnjen. Komisarjem ne bo kazalo drugega kot osebno zaslišati zastopnike obeh strank.
Medtem ko je naslovila komisija tozadeven poziv na jeklarske barone in javnost, je bilo v Johnstownu končano štiri dni trajajoče obsedno stanje, vsled česar se je bati, da se bodo jutri nadaljevali boji med stavkarji in stavko kazi.
Predsedniki štirih jeklarskih družb — Republic, Bethlehem, Inland in Youngstown Sheet & iTube — so podali skupno izjavo, v kateri je med drugim rečeno, da Lewisovega odbora za industri-ialno organizacijo ne smatrajo za "sprejemljivega pogajalca*' ter da so vsledtega postavno in moralno prisiljeni zavreči vse poskuse, čijih cilj je skleniti z Lewisiovim odborom kako pogodbo.
JOHNSTOWN, Pa., 24. junija. — V tukajšnjem mestu je zavladala velika napetosst. Družbe nameravajo jutri zjutraj ob sedmih odpreti t;Voje tovarne, ki so počivale, odkar je bila milica v mestu.
James Mark, voditelj CIO stavkarjev Cambria tovarne je izjavil, da bodo stavkarji preprečili obratovanje.
WASHINGTON. D. C.. 24. junija. — Toni Girdler, predsednik nadzornega sveta Republic Steel Corporation, »možak, ki vodi "neodvisne" jeklarske mogotce v boju proti organizacijski karn-Jpan ji CIO, je danes v posvetovalnici posebnega se -natnega odbora parkrat udaril po mizi ter zakričal, da ne bo podpisal s CIO nobene pogodbe, dokler ga k temu ne prisili postava, ki jo je potrdilo najvišje zvezno sodišče.
Lewisov odbor je označil kot "neodgovorno, nasilno, izkoriščevalno komunistično organizacijo. '
V besedo mu je segel republikanski senator Bridges ter dejal: —
—	Senator Guffey in Philip Murray, predsednik odbora za organiziranje jeklarjev pravita, da pri vsem tem ni nič drugega kot to, da lastniki štirih jeklarn nočejo podpisati pogodbe, ki so jo že ustmeno sklenili.
Po teh besedah je skočil Girdler ponovno kvišku in vzkliknil:
—	Murray je lažnjivec. In kot <mi je znano, je bil vedno lažnjivec. Guffey pa ne ve, o čem govori.
Poleg Girdlerja je bilo zaslišanih tudi več chi-kaških policijskih uradnikom glede izgredov, ki so se završili na spominski dan.
—	Mi prav natančno vemo, kaj smo delali, — je izjavil policijski kapitan James L. Mooney, ki je poveljeval pred Republic jeklarno policistom, kateri so usmrtili osem štrajkarjev. — Ne briga
Porota je razsodila, da sta detektiva zakrivila Wendelovo odvedbo. Čaka ju zaporna kazen od enega dneva do 100 let«
NEWARK, N J., 24. junija. — Porota 8 z«Mta i« 4 uiož ju v sredo oi» 7.23 v zveznem sodišču v Xewarku odločila, «!i« sla detektiv EIHs Parker in njegov sin Kllis zasnovala o*l-vddbo Pauki H. Wendela, ki j«, bil z mukami prisiljen podati pismeno izjavo, da je odvede!, in umoril Limlberghovega o-troka.
Ko je leta 1930 Ilauptmanno-va porota razpravljala o \Yen-delovem priznanju, je bilo Hauptmannovo usmrčenje za tri dni preloženo; slednjič j;? bil usmrti 3. aprila 1936.
Porota pa je sodni'ku Wra. Clarku priporočila, da je v svoji obsodbi prizanesljiv, kar je sodnik tudi obljubil.
Parkerjia bosta obsojena pri lnodnjo sredo. More ju zadeti zaporna kazen od enega dne do 100 let.
Soduiijska obravnava proti Parkerjema se je vršila po Lundberghovi postavi, ki zahteva za odvedbo in mučenje smrtno kazen.
Stari Parker, ki je rešil vee sto skrivnostnih zločinov iin je poslal več sto zločincev v ječo, je slednjič postail sam — zločinec.
Ko je sodnik odšel iz dvora-! lie, je lepa žena mlajšega Par-kerja, ki je sedela za svojim možem, vstala in zbežala iz dvorane ter pričela histerično kričati. Za njo je stekel njen mož, dia jo potolaži.
•Pri Wendelo\1i odvedbi to Parkerju pomagali Murray Bleefeld, Harry Weiss in M. Schlossman, ki so bili v Brooklyn obsojeini na 20 let zapora. Tedaj je bila tudi proti obema Parkerjema dvignjena obdol-žba odvedbe, toda governer Hofffman ju ni hotel izročiti državi New York.
Parker starejši je hotel dvigniti ugled governerja Hoff-mana, da bi bil izvoljen za re-, publikainskega podpredsednika Združenih držav. To je hotel doseči s tem, da bi prepričal svet, da je razrešil skrivnost odvedbe Lindberghovega sina. Parker sam pa je upal, da bo imenovan za ravnatelja zveznega detektivskega urada v Wastoimgtonu.
S tem pa Wendelova zadeva še ni 'končana. Pred sodišče bosta še prišla Parkerjeva tajnica Aoma Bading in Parkerjev namestnik v detektiv&Jkem u-radu Clintim Zeller za radii krive prisege.
ZASTOPNIK FAŠISTOV PRI PAPE2U PtlU
Uradni list je prinesel tozadevno poročilo. — Sprejem Franco ve s: a zastopnika pomeni priznanje Francove vlade.
23. junija. — Papež Pij XL j.* sprejel admirala Antouio de Magaz, diploiuaskegu zasto|>-nika španske fašistične vlad**. Gotovi krogi so muenja. da pomeni sprijeni šjuuiskfga fašističnega zastopnika tudi priznanje špansk»* fašistične vla-'de.
Admiral je |>apežu razlož.l novi |N)ložaj, ki je nastal vsled zavzetja Bilbaa. Vatikanski krogi vidijo v zavzetju Bilbaa nov korak do priznanja vlade generala Franca.
Vatikanski uradni list uOs-servatore Romano" pa naznanja samo sledeče:
"Njegova Svetost je v privatni avdijenci sprejela si-gnora markija Antonio de Mn-gaz", ne da bi bil omenjen njegov naslov. Iz tega je razvidno, da se Vatikan zelo oprezno lo teva španskega vprašanja.
Iz Riina bo de Magaz odpotoval v Berlin, kjer bo diplomatsko zastopal generala Franca. Pri Vatikanu ipa bo generala Franca zastopal markij Pablo de Churruca.
Vatikanski prelati izražajo veliko nezadovoljnost nad 'tem, da italijanski listi objavljajo ostre protiverske govore nemškega propagandnega ministru dr. Goebbelsa v omiljeni obliki. Italijansko časopisje skuša zbuditi utis, da so bili to samo osebni govori, medtem ko v resnici vsebujejo ostre napade na cerkev. Iz tega prelati sklepajo, da bo Mussolini skušal posredovati v sporu med Nemčijo in Vatikanom in zaradi tega noče, da bi italijanski narod izvedel za natančni položaj.
NASTAREJH KITAJEC UMRL
me, če je bilo nekaj ljudi usmrčenih. Če bi policija količkaj drugače nastopila, bi jih bilo usmrčenih še dosti več.
NEMČIJA IN ITALIJA STA BREZ KRINKE
Izstopili sta iz patrole štirih držav. — Bojnih ladij nista odpoklicali. Anglija je poslala svoje bojne ladje.
LONDON, Anglija, 24. junija. — Nemčija in Italija sta jezni, ker sta Ajiglija in Francija zavrnili nemško zahtevo, da bi štiri patrol ne države pred Valeneijo vprizorile veliko mornariško demotistraci-jo, izstopili iz mednaroihie patrol ne službe v španskih vodah. S tem sta Hitler in Mussolini razbila mednarodno pu-trolo.
Jasno je, da sta se Hitler in Mussolini poslužila sedanjih političnih zmešnjav v Franciji in Rusiji in slabega angleškega napredka v oboroževa-vanju, ter sta sklonila, da bosta na Španskem zavzela drn-go smer in bosta pomagala generalu Francu.
Četudi pa sta Hitler in Mussolini naznanila, da izstopita iz patrole štirih držav, svojih bojnih ladij nista odpoklicala iz španskega vodovja.
Anglija je takoj poslala prvo brodovje torpedovk v Sredozemsko morje ter s tem povečala svoje tamošnje brodovje bojnih ladij, križark in ru-šiloev, Francija pa je ukazala svojim največjim bojnim ladjam, da so pripravljene.
Angleški vnanji minister Anthony Eden je v poslanski zbornici naznanil, da mu jo nemški vnanji minister von Neurath zagotovil, da Nemčija za sedaj ne bo ukrenila ničesar drugega, kot da izstopi iz med narodne patrole. Isto zagotovilo je dala tudi Italija.
Nevarnost evropske vojne pa kažejo naslednjo činitelji:
1.	Nemčija bo odkrito pričela pomagati generalu Francu, da dobi iz Španske železno rudo.
2.	Republikanski kabinet se je sestal v Valenciji, da sklene, kaj naj ukrene, ako naziji odkrito vjpadejo na Špansko.
3.	Mussolini vežiba cele divizije, da jih pošlje na Špamskc.
4.	Italijanska admiraliteta je ,naznanila, da je brodovj? pripravljeno za "vsak slučaj".
5.	Minister Eden je v Buckingham ..palači obiskal kralja Jurija VI., kar stori vnanji minister samo v slučaju "velike mednajrodlne krize.
6.	Nova francoska vlada je obvestila angleškega poslaini-ka sir Eric Phippsa, da bo v vsakem oziitu podpirata, Anglijo, toda zahteva, da "se skrivnostni slučaj križa rte Leipzig ne vporabi na načifi, kakor si ga želi Nemčija"
V MALAGI SE JE IZKRCALO
15,000 ITALIJAN. VOJAKOV
v PORTUGALETE, Španska, 24. junija. - Fašistična armada se pomika proti zapadu od Bilbaa v smeri proti Santandru, ki je še edino važnejše baskisko mesto. Artilerija grmi po hribih. Pet oti-delkov infanterije je odšlo iz Bilbaa proti Santandru, ki se nahaja 45 milj od Bilbaa.
P0DR2AVUENJE KAT0L. SOL
Na Bavarskem je bilo podržavljenih 966 sol. -11 Samostanskih šol je bilo zaprtih.
MONAKOVO, Nemčija, 22 junija. — Nazijska vlada je naznanila, da bodo nova sod-flijska postopanja proti nemo ral-nim katoličanom 'pokazala, da je bila vlada upravičena nastopiti proti katoliškim šolam na Bavarskem.
Bavarski notranji minister Adolf Wagner, ki je prejšnji dan zaprl 11 (katoliških šol, je rekel, da bo javnost vedela za vzrok, ko se bo pričela sod'nij-
ska obravnava.
Wagner je tudi odredil, da je 966 žuipniij^kili šol podržavljenih.
Enajst zaprtih šol so upravljali samostani, katerih menihi so bili prizadeti v zadnjih nemoralnih sodnijskih postopanjih.
V berlinskem stadiju je propagandni minister dr. Paul Joseph Groelbbels pred 100,000 ljudmi razpravljal o protikato-liški 'kampanji. Rekel je, da naziji ne nameravajo vstano-viti nove cerkve.
"V Nemčiji imamo že dovolj cerkev," je rekel. "Toda včasih izgleda, kot da jih imamo preveč.''
Na gori Hesselberg je pa Julius Streiolier tna kresova-nju govoril 200,000 ljudem, ki so prišli na obhajan je premem -be solinca.
"aŽlostno je," je rekel Julius Streicher, "da so oni, ki govore o grehu, vtelešeni greh v svetem oblačilu."
Fašisti so zasedli Portugal -te, ki je zelo važno industrijsko mesto in aadnja utrjena postojanka Baskov ob r»*Li Nervion. Fašistično prodiranje je tako naglo, da bo \ dveU dneh fKidla tudi Vslmaseida, ki .-e nahaja tretino razdalj«.* od Santandra.
Portugalete je bogat plen. Me-to inm mnogo tovarn, topilnic in skladisča premoga in železne rude.
Baski so držali mesto pravdo zadnjega. Pred svojim od hodom so razstrelili most, Ki veže Portugalete in Las Arenas čez reko Nervion.
Portugalete je branila le peščica Baskov, ki so ostali za glavno armado in so se umaknili šele, ko so fašisti dospeli v mesto.
Bilbao ima zopet dovolj kruha. Mesto se vrača k normalnemu življenju, radio je slišati vsepovsod, poulična železnica zopet vozi in trgovine so odprt«.
GIBRALTAR, 24. junija. -Neko poročilo pravi, da se je v Malagi izkrcalo 15,000 popolnoma oboroženih italijanskih vojakov. Isto poročilo pravi, da bo še ta teden dospelo v Malago in Cadiz še več italijanskih vojakov.
SMRTNA KOSA
Prejšnji petek je umrl v Little Falls, N. Y., rojak Fr. Kolar, član dr. sv. Jožefa, JSKJ. Bolehal je že dalj časa-Pogreb je bil v pondeljek dopoldne, dne 21. junija na St. Marys pokopališče. Zapušča ženo i-n dve hčeri. Doma je bil iz Dol. Logatca. V Little Falh je bival že okoli 30 let.
SEDEM ANGLEŠKIH VOJAKOV USMRCEMH V INDIJI
SIMLA, Hndijas, 24. junija. — V boju z vstaškimi plemeni, katerim poveljuje fakir iz Ipi-ja, je padlo včeraj sedem angleških vojakov; ,
ITALIJI MANJKA ŽELEZA
RIM, Italija, 24. junija. — Italijanska vlada je vprašala župane vseh italijanskih mest, koliko železa bi bilo mogoče dobiti, če 'bi pretopili vse 'železne ograje.
Štiri milje dolgo železno o-grajo, ki je obdajala Borghese park v Rimu, so odstranili in jo pretopili.
AVSTRIJSKA ARMADA BO OJACENA
DUNAJ, Avstrija, 24. junija. — Poluradno je bilo naznanjeno, da bo avstrijska armada v kratkem znatno ojače-na .
Državna bramba, ki šteje 18,000 mož, bo vključena v armado, ki šteje 52,000 mož. ^
ANGLIJA IMA DEVET MILIJONOV PLINSKIH MASK
LONDON, Anglija, 24. junija. — Geoffrey Lloyd, podtaj-nik v notranjem ministrstvu, je sporočil dalnes poslanski zbornici, da so izdelali v Angliji do 19. junija devet milijonov plinskih mask.
Vse te maske so namenjeno za civilno prebivalstvo.
Fašisti prodirajo proti zapadu
PEIPING, Kitajska, 24. ju-• nija. — Najstarejši Kitajec je umrl v starosti 256 let. Preživel je svojih 23 žena, 24. žena, ki je "mlada" okoli 60 let, pa ga je preživela. I Li Čung-jun je med maloštevilnimi starimi ljudmi, ki 'miore dokazati svojo starost.
i Kitajska vlada mu je posla'a uradtae čestitke ■za njegov 150. i in 200. rojstni dan. j Njegov najbližji tekmec v starosti je 'bil Turk Zaro Aga, I ki pa je bil star, ko je umrl sa-Imo 156 let, torej oeKh 100 let I mlajši od njega.
■»298 wzaosa*
New York, Friday, June 25, 1937
THE L2R0E8T tiffiVTSNF DAILY W 1732.
"Glas Naroda"
(A Ocrporatiea) Owned and Published If 9L0VENIC PUBLISHING COMFANI
ftttk BakMi-, President
L» Banedik, Tim.
«1 Urn corporation and addrww of abort officers:
ef Manhattan. Nov Yeefc City, N. X.
"GLAS NARODA" (Vain al tin tujk):
lamed Ivory Day Except Sundays and Holiday*
■a odo leto velja aa Ameriko In
Kanado ..................$8.00
fea pet leta	.00
Ke Četrt leta •	|LOO
Za New York aa celo leto	17.00
Za pol leta................. ?3.8C
55a Inozemstvo m odo leto $7,00 Za pol letm....................$g.BQ
Advertisement oi» Agreement
UopW brew podplaa la oeebnosti ae ne prloMajejo. Denar naj ee blagovoli poBUjati po llooey Order. Pri spremembi kraja naročnike*, prosimo, da se tndl prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Subscription Yearly $6.00
"Glas Naroda" bitaja raakl dan lsncmšl nedelj In praantkot
"GLAS NARODA". 21« W. lftth Street. New farfc. N. I.
Telephone: CHelsea 3—1242
TRETJI TERMIN ZA ROOSEVELTA
V Pennsvlvaniji se je pričelo gibanje, da bo leto 1940 predsednik Roosevelt tretjič postavljen za predsedniškega kandidata. Posebno se za to potegujejo demokratski delavci, ki pravijo, <la temu ni nasproten predsednik narodnega odbora demokratske stranke Junes A. Farley.
Glavni zagovornik Rooseveltovega tretjega termina je John L. Lewis, ki je leta 1936 v veliki mieri podpiral Roose-velta. Kot predsednik United Mine Workers of America je Lewis izposloval, da je premogarska unija dala za Roosevel-tovo kampanjo $o00,0(X).
Po tem programu bo postavljen kot kandidat -za demokratskega senatorja isedanji podgoverner države Pennsylvania Thomas Kennedy, »ki je obenem tajnik United Mine Workers. Kennedy bo sledil republikanskemu senatorju Davisu. če-gar službena doba poteče prihodnje leto.
Pred nedavnim časom je Lewis priporočal Kennedyja 7a governerja, ker je bil mnenja, da bo governer Earle imenovani za predsedniškega kandidata.
Ako pa bo Roosevelt sprejel tretjič .kandidaturo za predsednika, bo Earle kandidat za governerja, Kennedy pa za senatorja.
Ako se ho gibanje za tretji Rooseveltov termin razširilo tudi na druge države, bo governer Earle vodil r Pennsvlvaniji kampanjo za Roosevelta.
Predsednik Roosevelt je. bil obveščen o želji pennsvl-vanskih demokratov, toda je molčal.
Lewis pa namerava agitirati za Roosevelta ne samo v Pennsylvaniji, temveč tudi po drugih državah, zlasti v Illi-noisu, kjer ima volilno pravico.
"BERLIN IN PODUNAVJE"
Londonski "Times" je objavil pod tem naslom članek, v katerem pravi med drugim:
V zadnjih letih so Jugoslavija, Bolgarija in Madžarska vzdrževale gospodarske in v manjšem obsegu diplomatske zveze z Nemčijo.
Doslej niso nobeni izmed teh držav -branili, da ne bi popolnoma svobodno delila prijateljsko razmerje z drugimi državami.
Jugoslavija, Madžarska in Bolgarija želle se inadalje ohraniti svojo akcijsko svobodo nedotaknjeno.
Zadnje mesece je beograjska vlada posebno dokazala samostojnost svoje akcije, ko je dosegla boljše razmerje «ko-ro z vsemi sosedi.
Preko Male antante in Balkanske zveze je bila Jugoslavija že prijateljsko zvezana z državami na severu in na jngn.
Letos je Jugoslavija dosegla še sporazum z svojima vzhodnima in zahodnima sosedoma, z Bolgarijo in Italijo.
Zato je prav naravno, da je Nemčija, katere veletrgovina se od dne do dne bolj razvija v srednji in jugovzhodni Evropi in ki ima tam diplomatske interese, že zdaj izrabila priložnost, da je poslala svojega ministra v Beograd, ki je postal važno središče diplomacije.
DELAVSKI PRAZNIK V MICHIGANU
MED POTOMA
f protedt proti šerifom, ki so ponoSi aretirali otem piketov, je bil proglašen v državi Michigan "defcivski praznik", p&m kaže governerja Murphyja, ki govori unij-delavcem pred državnim kapitolom.
a - f i i. ■ T—
Kar ni najti medpotoma časa za (kaj več pisanja, nekoliko pa je le treba, da se preveč ne naibere.
Sedaj smo že čez tisoč milj od naše ameriške Vrhnike — Waukqgana. Misli uhajajo se vedno nazaj meti naše znance, prijatelje in sošolce tamošnje-ga kluba Vrhniških enajstošoi-cev.
V	Detroitu sano preživeli nekaj zelo prijetnih dni med znanci in prijatelji ter *mo bili za časa našega bivanja tam gostje Chas. in Hanne Gaber kateia sta si postavila «na Inverness St. zelo lep in udoben nov dom, kjer ismo se počutili kot doma.
V	Slovenskem narodnem domu v Detroitu sem opazil precej živahnosti in skupnosti. — Ljudje pridejo notri ter se zabavajo ,pri pogrnjenih mizah kot v kaki starokrajski domači gostilni. (Jodca imajo vedno pripravljenega ter smo se tudi ono nedeljo pridno sukali ter je v dvorani za plesalce kar prostora primanjkovalo. Kar je v Detroit Vrhničanov smo se z vsemi videli, v Slov. nar. domu pa smo se sestali z starimi znanci Maje r jem in Plan-karjein ter Martin Mentonom s katerimi smo bili pred leti skupaj v New Yorku ter sklenili številna nova poznanstva. Martin Menton je sedaj podpredsednik novoustanovljenega podjetja kjer bodo izdelovali takozvane 't trailer je", katere se priklopi k oseljnim avto na potovanjih. Sodeč po prostranih 'prostorih v poslopju bo podjetje precej velikopotezno, ter je pri istem že sedaj zaposleno precej Slovencev. Želim obilo uspeha, Martin.
V	Detroitu je lahko videti več zanimivosti kot menda ma-lokje drugje v Ameriki.
Ogledali smo si Fordove naprave, kjer razkažejo obiskovalcem izdelavo avtov od po-četka ko se vliva razbeljeno jeklo v obliko debelih hlodov, katere stiskajo vsakovrstni 1 valjarji in vlečejo (naprej tako dolgo, da skončajo v debelost avtne osi.	i
Kjer sestavljajo motorje in drugo se vse pomika mimo delavcev v natančno preračunanem tempu ter vsak delavec nekaj priloži in pritrdi. Na nekaterih takih mestih so podobni delavci otopelim mehaničnim robotom, kateri še nimajo časa niti usekniti, po domače rečeno. Nastavljanje različnih delov je precizno dovršeno ter zdrči kara ob zaklučnem se-
stavnem procesu raz premikajočih tračnic opremljena z radio in drugimi udobnostmi pri-pravljenai za naročila v vse dele sveta.
Ogledali smo si v Detroitu oziroma Royal Oak, Mich, še ►drugo zanimivost, namreč cerkev znanqga radio duhovnika Father Coughlina.
Na zunaj ima cerkev obliko luajmodemejše arhitekture, notranjost pa je slična kakega o-pemega gledišča. V sredini stavbe je postavljen oltar nad katerim visi krasen baldahin. Od oltarja v sredini, pa do sten poslopja so razvrstene v krogih klopi, 6b stenah v višini kakih 8 čevljev pa so okrog razvrstene nekake lože v katerih se razvrste verniki pri službi božji. V nekakih izdol-binah v krogu stene so tudi nekaki manjši oltarji; na enem mestu pa so postavljene kra-pjne velike orgije. Postaje kri-ževega pota v krogu na steni so tud! v bronu vlito umetniško delo. Posebnost na zunaj-nosti cerkve pa je na stolpu o-gromno izklesano razpelo, — Kristus na križu, toraj vse skupaj res zajnimivost, katere si je vredno ogledati.
Tudi zoologičen vrt je urejen moderno po vzorcu onega r Brookfield pri Chicago, kjer fiimajo živali nobene ograje pač pa so zadrževane od gledalcev z nekakimi prekopi o-krog. Posebno krasnih imajo tam kakih 8 ali 10 belih severnih medvedov.
Da je )bil obisk v Detroitu popoln smo si ogledali % družino za malo časa tudi sosedno Kanado, kamor smo se peljali čez široki most, nazaj pa skozi tnmel pod reko.
Tudi od prijateljev iz De-troita je bilo -slovo težko. Iz mesta nas je vodil preko Dear-borna do razpotja prijatelj Frank Gaber kakor skrben pilot ladjo iz ozkega zaliva na odprto morje. Stisnili smo si še enkrat roke v slovo ter se odpeljali vsak svojo pot. Mi proti Olevelandu, Frank pa nazaj v Detroit.
Ravno včeraj sem čital Francetove vrstice v katerih me navdaja z korajžo, pa mi je z istimi že nekoliko omajal in porušil moj namen.
Na vožnji v Cleveland je že v Detroitu malo pršilo, medpotoma pa smo naleteli na močne nalive kar človeku prijetnost vožnje nekoliko pokvari. Kakih 25 milj pred Olevelaudom vidim ob glavni cesti v zelenju seta vi jen /napis Lorain. Zaželeli smo si ofbeda t slovenski t
restavraciji. Zvedel sem kje da je v So. Lorainu Slovenski narodni dom. Tam pa mi povedo, da ni nobene slovenske restavracije pač pa par hrvatskih ter poiščemo eno v bližini velike tovarne, pa se postrežba iste ni dala primerjati z hrano naše slovenske kuhinje.
Dospeli smo še isti večer v Slovensko metropolo Cleveland, kjer smio se ustavili pri rodbini moje pokojne sestrične Mrs. Jennie Stupar.
O Clevelamdu in nadaljnem potovanju v Girard, New York, Greenwich in Norwalk, Conn., pa o drugi priliki.
Pozdrav!
Jože Zelene.
DENARNE POSILJATVE
Dciiarn» nakazila izvriujemo točno in zanealji' vo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža-$ tM __________ Din. iN
$ 5.00 _____;________ Din. m
I 1M___________Din. tM
$11.79 _____________ Din. 549
$23.4* ______________ Din. 1999
94S.99 _____________ Din. 2999
V ITALIJO
f 9J9
9 12.23 t S9.99
$ 57.99 9112.50 ... I197J9
Ur 199 Lir 299 Lir m Ur 1999 Ur 2999 Ur 1999
K i* M rts* KftDAf Hit BO M Ž19 J AM) 80 HAlMDMlM
nwt- HHivvtRSK nprncltinii <wk4 ali doli
i , ;. ; , ■'.. I, . .- - ■ •■ T	• t - .-• ..... >
ttfciaAU tefjlk iaektk^ ket s«wij aafMmm, MM v dinar j* aH nraftr 4ev<4juJfWM le befjAe pet4e.
IZPLAČILA V AAfBRltelB DOLARJIH
Sa lapl>HI« t A— asrate paelatt______9 9.»
919^—	•• ______JI9J9
tU*- - "__Jii*-
Hfc— " • " . ■-.-......
at j : —
f*r»l»nint% » stams ttaja tefUs^i« • toiiirjm.
«tiJNA skazim izvrAiukmo Ni cAlti .r i kri** t\ f||» •rHMRim -
9LOVENIC PUBLISHING COMPANY
W-j, .... .."Glii Narod."
ji-,!	V*., J j ..- I	- ^ ^ ■ :- -■ M _
WW ni 0TBKKT	, MEW TM, Ni 1;
Iz Slovenije.
2RTEVPRETEPA
Vinotoč Alo.fza Semlitscha v Stogovcih v Apački kotlini je bil dolbro obiskan ker se toči tamkaj cenen jabolčnik. Ko je zvečer hotel lastnik že zapreti vinotoč, je prišilo med nekaterimi do medsebojnega prerekanja, ki mu je sledil pretep. 57 let stari Jožef Schwinger, posestnik iz Drobtinceiv, je zabodel z nožem v prsfa 35 let starega Jožefa Schmrdta, posestnika i2 Žiibercev in ga nevarno ranil nad srcem v pljuča. Zdravnik dr. Matthey iz Apač je nudil poškodovancu prvo po. moč in odredil prevoz v bolnišnico v avstrijski Radgoni. Tokrat so obračunavali med seboj apački Nemci, ki ob sli enih žalostnih pretepih radi valijo krivdo na tjakaj priseljene prebivalce slovenske narodnosti.
TRAGIČNA SMRT
Te dni si je 41jletni zlatar Koloman Weintraub v tovarni v Gaberjlu, v kateri je bil že več let zaposlen, pognal s samokresom kroglo v glavo in si prestrelil možgane. Oibupanca so prepeljali v celjsko bolnišni-
co, kjer je podlegel poškodbam. V kratkem bi se bil moral poročiti. V smrt ga je gnala težka bolezen.
2RTEV PLANIN
Skupina mladih turistov je šla na Urško goro in je hotela preplezati njeno najbolj strmo steno. Med njimi je bil tudi 34 letni Josip Pirtovšek, sin pekovskega mojstra v Dravogradu. V njegovi^ družbi sta bila tudi France Šalmajed iz Dravograda in Jože Feldin, zasebni uradnik v Somlboru ter njegova, sestra. Pirtovšek, ki je bil samo v kopalnih hlačah, ki je izbral najbolj nevarno partijo v steni, kamor mu drugi niso mogli slediti. Ko je priplezal že v višino kakih 100 do 150 metrov, je nenadoma omahnil in zdrvel v globino. Obležal je z razbito glavo ter s polomljenimi rokami in nogami. Bil je na mestu mrtev, ftele okoli 9. dopoldne je neki turist prinesel v kočo na Urški gori prvo vest o tej nesreči.
LJUBAVNA TRAGEDIJA
V Uušnih Selili, tri uri hoda od Novega mesta se je 6. aprila odigrala strasnSi ljubav-roa tragedija. Neznan mladenič ,star okoli 20 let, ki je sedel z 20-letno posestnikovo hčerko Marijo Klolbučarjevo, je dekletu nenadoma prerenal vrat, da je obležala mrtva. Po tem Strašnem zločinu je pa pobegnil i.n -v bližnjih Sečicah skočil v potok, kjer je utonil. Vzrok in podrobnosti te tragedije še niso znane.
Napredno gospodarstvo
v naselju slepcev.
— ■ . ..■
Zeinunski zavod za slepe ne vizga ja samo slepe otroke, nego skrbi tudi za odrasle slepe, da se izučijo v kaki obrti in tako sami skrbijo zase in za svojce. Zavod sodeluje tudi pri urejevanju kolonij za slepe. Največje in najbolj znane so take kolonije blizu Indije in Starega Futoga. Največja je tam leta 1923 iManovljena kolonija Ve-ternik. V tej koloniji so takrat naselili 50 slepcev, kmečkih sinov in poljedelcev. Ti slepci so se oženili z ženami iz okoliških vasi jn zdaj imajo že svoje d ru ž i n e. Ta m. kjer je b i -l*a nekdaj pusta ravnina, je zidaj napredna vas. Slepci so vzorni gospodarji in roditelji. V koloniji Veternik ima dober zaslužek tudi nekaj slepili obrtnikov.
Danes je prenehal izhajati v New Yorku 4 4 New York American", ki ga je izdajal na i trideset let znani založnik W. R. Hearst.
Nekaj poročevalcev, čla i-karjev, ilustratorjev, stavcev itd. bo dobilo delo pri drugih Hearstovih listih, pri "Mirror ju" in pri "Journalu", ostali bodo morali pa drugod iskali kruha in zaslužka.
Vsega skupaj je bilo pri "New York American" zaposlenih nad 2000 delavcev.
Dokler je bil še živ stari Brisbane, je imel "American"' še nekaj kredita, z Brisbanovo smrtjo se je pa zanimanje za ta dnevnik od dne do dne manjšalo.
Prejšnja leta so ga kupovali delavci največ zaradi svojih c trok katerim so neslani "funny pictures" najsvetejši evaa-
gelij-
Ko je pa pred zadnjimi volitvami "American" dvignil zastavo nazadnjaštva in nesramno nastopil proti ponovni izvolitvi Roosevelta, se je tudi delavcem zjasnilo v glavi in so list opustili.
Hearst je priznal svoj poraz. Kar je bilo pred dvajsetimi, desetimi ali celo petimi leti dobro za ameriškega delavca, ni več dobro danes.
Tudi največjim nazadnja-kom so se začele odpirati oči.
V listih čitam, da je papež sprejel v avdijeuci nekega španskega fašističnega admirala.
Kot znano, sprejema papež v avdijenci izključno le svoje pristaše in privržence ter po njihovih izjavah, prošnjah iu priporočilih usmerja svojo po litiko.
Sem mislil, da bom letos brez slamnika, pa sta mi dvo Slovenki priskočili na pomoč.
Žakijeva Ana mi je sesila trdega, Koma rje va Tončka pa takega "na žeinvo".
Tako sem preskrbljen za dež in za lepo vreme in se obeuui I lepo zahvalim.
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen potetatl ? stari kraj alt dobiti k*ta ad tan, je potreba«, d* Je pefcfaa t vseh stvareh. Vsled nate dolge-letae skuta je Via nnenaso dati najboljia pojasnila in tudi vee potrebno preskrbeti, da Je potovanji nddbno ia hitre. «*te le s» opne obrnite na nas ia vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni liete. vlzeje in sploh vse, kar Je sa potovanje potrebna v najhitrejšem šasn, In kar Je ihtvno, sa najmanjša stroške.
Nedršavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker ptedno se dobi Is WashlnRtona povratno dovoljenje. RE ENTRY PERMIT, tipi najmanj m Mesce.
Pišite torej takoj za breipla&ia navodila In zagetavUaaae Vam, da boete poceni In udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
Na trgu se je že pojavilo prvo grozdje. Po petnajst centov je funt. Pa je še kiselkasto ia drobceno ter se ga ne izplača prešati.
Sicer pa ne vem, če se ga bo sploh izplačalo.
V New Jersey dobim v postavni trgovini, galono dobrega zinfandela za devetdeset j centov. Ni sicer 'kdo ve kaj, j toda boljše je kot pa od but<le~
Igerja kupljeno za dolar petdeset centov.
Skoda, da ne sme ohijsko vi-»no izven državnih meja.
"Ce bi smelo, !bi imela Cle-velandčana Božeglav in Eršte v New Yorku dobrega odjemalca.
Drugi teden bo praznik neodvisnosti.
Vsa Amerika ga bo praznovala.
Edinole zakonski možje bodo izvzeti.
*
Ko sem bil te dni v Latcjano-vi tovarni, so mi odkazali časten sedež.
Ponudili so mi stol, na katerem se ponavadi poti moja prijateljica Nežka.
Pet minut sem sedel na njem, pa mi je postalo tako vroče, da sem se moral medpotoma pol ure na kamniti stopnici hladiti.
"GLAS NARODA,:i
pošiljamo v staro do-1 movinor- Kdor ga ho- $ če naročiti za svoje J sorodnike ali prijate- j lje, to lahko stori. — i Naročnina za s t a r i J kraj stane $7. — V j Italijo lista ne poši- j ljamo.	\
"VABVVl" *
LEV ZHX)V:
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. T.

mu dovolijo odpeljati se z dvigalom do prve galerije. Tam je stal nekaj čtasa globoko zamišljen in otožen. Opazovala je avonarjeva hčerka Anica Blaskovič, ki pa ni ©parili na njem nič posebnega. Kmalu 8e je vrnila nazaj v pritličje, a že je zaslišala zamolkel pa-
dec na tla na levi strani hodnika, na dvoriščni strani nad-škofske palače. Obenem je videla, kako so prihiteli od vseh strani ljudje. Takoj je pomislila, da je morda nekdo skočil iz zvonika. Pogledala je in res je ležal na hodnika na dvorišču mkdenič, ki ga je bila
malo prej odpeljala z dvigalom v stolp. Lep, krepak mladenkB je ležal na dvorišču mrtev, nikjer ni bilo nobenih sledov krvi. Pri sebi je imel dokumente, iz katerih so takoj spoznali, da je absolvent farmacije Grga Baos, rojen 20. oktobra 1919 ? Vrgorcu pri Splita.
m
KRATICA DNEVNA ZGODBA
i . '«
4 '	t	,	v*	/	> ^
New York, Friday, June 25, 1937
TEE L2R0E8T BLVVWE VAILT W UJS3.
SLAVCKI
Spomin na Leva Tolstoja.
IGRE
ANTiaON|B; Sofoklej, 60 atranl .............. M
A ZA ZEL, trdo ve*. ...........................
v i o	»rofiirana .80
MMBSEI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.... .80 Klasične igre najslavnejšega dramatika, . ter Jih poma svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino nas imjbolj ii pesnik Oton Župančič.
CYRAN OB BKBGERAC. Heroična komedija v petih dejan jib. Trdo vezano ..............1.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ..... .30
h Globoka ruslc« drama je podana v ^.ko lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih .................... .«0
(JOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj. 1KB strani. Cena.....60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-covltostjo do stra&nega konca.
LJUDSKI ODER:
5. sv. Po 12 letih, 4. dejanj ............ .60
MAGDA. Spisal AlozlJ Remec. 86 strani. Cena...43 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstib pri zorib. "To Je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada In odpuSča ic umira po krivdi moSa."
MARTA. SEMENJ V RICHMONDII. 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Mllčinnkl, 52 strani .... 35
NAMIŠLJENI BOLNIK, Molicre, 80 str....... M
OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih »likata ...........30
OPOROKA LUKOVSKEGA GRAjSCAKA
47 strani. Cena .......................... jf
Ta veseloigra jsnnnega čefikega pisatelja Vrta-Ilckega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... 40
Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerlmrt Hauptmann. 12-* sti Jc-na...50 Dramatska bajka v petih dejanjih.
PEPELUH, narodna pravljica, G. dejanj .z str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75
R. U. R. Drama v 3. dejanjih a predigro,
(Čapek). Vezano ..........................
ROKA V ROKO ............................ .30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez......90
OTHELO. Shakespeare. Mehko vetano.................70
SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko
vezano. Cena ----------------------------------------- «70
SKOPUH, Mollere, 5. dejanj, 112 str..........50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena.......30
To Je ena izmed petih enodejank, čijib dejanje se vrti pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige 1 besedami: — Ni strsi:. ^laveč zdravilo, kar ti daieiA.
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35
Ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprlzorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave pre-re1 litih strogkov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60
ZAPRAVLJIVEC, Mollere, 3. dejanja, 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .50
ZA KR12 IN SVOBODO. Igrokak v 5. dejanjih .35
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
8.snoplč. Mlin pod zemljo, Sv. N***- Sanje .60
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije bevlee, — Marjln otrok ........................ JO
14.	snopič. Sv. Boitjan, Junalka deklica,—
Materin blagoelov ...................30
16. snopič. Turki pred Donajett, Frbjola in
Nein ................................ M
2J. snopič. Sv. Just, Ljnbexen Marijinega o* troka ................................30
PESMI In POEZUE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ M
BALADE IN ROMANCE, trda ves............ 1.23
broiirana L—
KRAGUUCKI (Utva) ...................... M
BOB ZA MLADI ZOB. trda ves .............. .40
MOJE OBZORJE, (Gangl) ...................L»
NARCIS (Gruden), bral .................... JI
NARODNA PESMARICA. Cena .............. Jt
POLETNO KLASJE. Gena .................... .50
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vea. ........ .35
SLUTNE (Albrecbt), broS. .................. JO
POHORSKE POTI (Glaaer), broSrano........ 10
STO UGANK (Oton Zupančič) ............... M
VIJOLICA. Pesmi m mladost ................ M
ZVONČKI. Zbirka peanlj sa slovensko mladino.
Trdo veaano ............................ JO
ZLATOROG, pravljice, trda vr* ............ JO
ŽIVLJENJE
Spisal Jankr Samec. 100 atranL Oena...... JI
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............1«—
Orlovske himne. (Vodopivec) ................LfO
Pomladanski odmevi, 11. zv................... .46
SLOVENSKI AKORDI
22 mešanih in moških zborov, nglasruil Kari Adamič ............................ Cena 1J0
PLANINKE
1'p.suil za sopran, alt, teuor 11» ugiasbll J. Lalmrnar ........................Cena 1.20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (La lin mar) 2. zvezek ........ .45
Trije moški zbori. (1'nvčič)
izdala Glasbena Matica ...................49
DVOGLAS NO Nafil hlmn] .................................. J6
MLADINI	l
Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali hnrmonljem. Uglasil Krnil Adamič ................<>na J._
MEŠAM ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) Izdala Clastiena iuatiea .. .40 Gorske cvetlice. (Laliarnnri
Četvero In petero raznih glasov.......... .46
V pepelfričfti noči. (Sattner)
Kantanta za soli, zbor In orkester. Izdala
Glasbena Matica ........................ ,76
Dve pesmi. (Prelovec). Za mofiki zbor In bariton solo ................'................ J|
MALE PESMARICE
St. 1. Srbske narodne himne .................11
fit. la. Sto čut iS, Srblne tufnl .................15
fit. 11. Zvečer .............................. 15
St. 13. Podoknlca .......................... jf
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J5
Lira. Srednješolska, 1. in 2. zrezek po........ JO
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (AlJ?«i _
zvezek. r*alm 118; TI veselo poj; Na dan;
Dlvna noč .............................. .49
6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite (Jospoda: Občutki; Oe* B,° .......................................40
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1._
Tantnm Ergo (Premrl) ...................... j$
MaAne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JO
Pang® Lingua Tantnm Ergo Genitorl (Foerster) JO
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ 40
Sv. Nikolaj .................................. M
10 EVHARISTIČNIH PESMI
Za mešani zbor ....................
MISSA in Honorem St. Joscphi, Kyrte
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor____Cena L—
PRILOŽNOSTNE PESMI
za Izvan cerkvene in društvene slavnostl, sestavil A. Grum. Mešani In moški zbori...Cena L—
NOTE ZA CURE
Koželjskl. Poduk v Igranje na dtrah, 4 ^ezkl 3JO Buri pridejo, koračnica ...................JO
NOTE ZA TAMBURICE
^icvenske narodne pewnl u tamburaSkl zbor In
petje (Bajuk) ............................1J0
Bom šel na planinec. Podpurl slov. narodnih
pesmi (Bajuk) ..........................l,_
Na Gorenjskem je fletno ......................L—
RAZGLEDNICE
Newyor&ke. Različne, • dncat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40
Narodna note, ducat ........................ JI
POSAMEZNI KOMADI po .......... I centov
'Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO Naslovite na: —
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
^16 WEST 18tb STBEET NEW YORK. N. Y.
BilA je terana no<". V Koce-taili v donni Siriiotinovih je že davno gorela lot". Na široki nizki terasi je biln pogrnjen« velika miza za večerjo. Plamen sveč je vil kvičkn, nepremičen, zaiiiiwdjen. Za og-rn-' jo je tonil v temo ogromen park z neskončnimi prepletenimi stezicami. V parku se je rnlegnlo pelje sla veko v.
—	No, tako — se je jezila j Tatjana Lvovna. — (M5el je. j Kje naj ga zdaj najdem; naš parte meri ob rotm tri vrste, j a vse steccice so dolge tlvunajsl j vrat. Sluho mu postane, oma-j grtl bo in ležal do jutra. Ka-I dar se Izprehajn in racmmlja o eem, ei«to ]>ozabi na smer. Tihli v Jasni Poljani cesto bUxlil in zaSel kdo ve kam.
—	To ni nič hudega, k luči pojde, — jo je miril Mihail Ser-gejič, — in tudi psi neprestano lajajo.
—	Toda on je pravkar pri-
. . . Utrujen je. Kako d«a i niisera opazila, kdaj je odSclJ Za we na svetu bi ga ne bila pustila.	If L^v. j
—	Preveč ste v skrfofto, — je dejal Suliotin. — Starec gre na' kratek izpreliod, za petami soj mu pa vohuni. To se vendar ne spoil obi.
Minilo je še pol ure, a Tolste-' ga še vedno ni bilo nazaj. Pa parku «0 na vse strani švigale luči. Sli so ga bili iskat. Eni so imeli bakle, drngi svetilke, tretji sveče v papirnatih vrečicah. Upravitelj Sobot i nov rh { ki ga dolgo ni^o mogli zbuditi,, je storH v zaspanosti najodločneje tskrope; dal je zvoniti in trobiti na lovski rog. Naenkrat se je pa začulo več udarcev zvona in razburjeno so se poHpešili, sami sebe strašeč in
loveč. Oez nekaj f-asa je va-'beče in monotono »apel lovski rog. Psi so se vznemirili, potem pa zatuliti.
<*rna noč se je napolnila z nemrom in strahom. Samo hi-j.ŠH in teraisa, potisnjena v noč, st aostali mirni in prijazni. Nijti v hi»i niti na terasi ni bilo nikogar, razen stvari že .»lavno udomačenih, prilagwle-I nili, priraščenifo k svojim mos-|tom, mirnih in gospodarskih ter goreči«h svetilk in sveč. 1 Žh i stanovalci hiše so se zde-jie mnoge ure različne velikosti, izmod katerih je vsaka tik-Itakala i»a svoj način. Dostojanstveni predniki v lasuljah, ki so znali slediti z očmi vsakomur, kdor je šel mimo njih, j in zrcala svetla v temi, kakor j da so napolnjena z vodo,
Sele čee trenutek so se začn-li iz teme tudi kmečki glasovi. Iz <osedne vasi so bili prihiteli kmetje, misleč, da so roparji I napadli Suhotiivove.
—	Grof se je izgubil — jim je pojasnjevala stara pestunja.; Naš starec. Tast Mihaela Ser-j gejiča. Sel je na izprehod, pa j se je izgubil.
—	Grof? — so se začndili mužiki. — Kam ga je pa nesel vrag v taki temi? Grof. čeprav je star, bi se moral izpre-hajati podnevi pred hiša
—	Kje gori? — je vprašal nekdo prestrašeno, oWef-en ves helo, z belo brado.
—	Ne gori — grof se je izgubil, — so mu pojaisnili mužiki.
—	No, to bi ne bila nobena nesreča, če hi se grof izgubil.
Tn napotil se je domov.
Ko je stopil« Tatjana Lvovna vsa izmučena na teraso, je sedel Tolstoj sam za mizo in žveč?l skorjo črnega kruha. 1
NAZNANILO in ZAHVALA
Z žalostnim sivem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuino vest, da je za vedno preminula moja ljubljena žena
JOHANA LOGAR
Umrla je po daljši hudi 'bolezni ob enajsti uri zvečer, 15. junija, 1937 v Coaperstown !l>olnici, previdena s svetimi zakramenti. Pogreb se je vršil v ]>ctek, due lb. junija ob 10. uri dopoldne pod vodstvom dr. sv. Jožefa štv 53 .TSKJ. iz Little Falls, N. Y., čigar članica je bila že 23 let. Pokopaua je bila z vsemi katoliškimi obredi na pokopališču v Cooperstown. N. Y.
Iskrena hvala njeni sestri in družini Mrs. Jamnik ter 'bratoma in družinam: Andrew in Frank Peternel-kateri <so prišli tako daleč nas tolažit, in za darovanje vencev. Lepa hvala vsem, kateri ste prišli kropit in kateri ste darovali krasne vence v zadnji pozdrav pokojni. Darovali so vence še sledeči: Dr. sv. Jožefa štv. 5."», JSK.T-, dr. Marije Pomagaj .štv 121, KSKJ., družine Grusovnik, Per, Šemrov, Nagode, Trinkaus in Peter Škrjanc, družine Tome, Naglich. Zaluznik, Slivšek, Jan-koviteh, Kenik, Milavee, Pavlich, Habine, Golja, Ivan-Sek. Hvala družinam Logar :n Kune iz Little Falls za darove za svete maše. Hvala družini Keržič in vsem drugim, kateri ste mi staii na strani v teh bridkih ura!:, in vsem. kateri ste se v tako velikem številu udeležili pogreba. Hvala tudi slovenskem pogrebniku Mr. Tho-masu Konchar iz Little Falls, N. Y., ker je vse tako iz mino lepo pre^krbel za pokop in drugo.
Toraj Ae enkrat prisrčna hvaia vsem skupaj.
Pokojna je bila rojena v Ledinah pri Žireh leta 18i)2. Njeno dekliško ime je bilo Johana Peternel.
Tukaj zapušča žalujočega soproga, sestro in dva brata; v stari domovini pa dve sestri in dva brata.
Tebi draga žena, ki si me prerano zapustila, pa kličem z žalostnim srcem: Počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška gruda. &iiuj<*i n*taii: PAUL LOGAR, mož, RD 1, Box 33, »Cherry VaMey, N,Y MABY JAMNIK, sestra in družina v Newton, Pa. , FR. PETERNEL, brat in družina v Newton, Pa ANP. PETERNEL, bra* in družina v Cleveland, O.
; — Ah, papači, to vendar ni mogoee! Vsi smo zbegani in
prest rašeni t
— Xo, saj ne bom reč, n'r-koli več ne storim toga. Od-| slej bom hodil po nogah in ne j po gkvi. Slavcki pri Vas niso slalbši od onih v Pirogovi. Zavoljo njih sem zašel. V enem grmu je bilo lepo, v drugem še lepše. Odšel sem na polje* naenkrat sem pa za^lišjVI vaše fanfare in botbne. Šel sem za njihovim glasom, prišel sem in vse je zopet dobro. Samo nikar naj ti ne pride na misel pisati mamici. (%e pride, preplaši vse slaveke.
Zvon je utihnil prav v takih neodločnih razdeljenih udarcih I in znova so slavčki zažvrgololi I v temno noč parita. I — Ah, kako krasno je to! Skoda je iti spat, — je dajol Tolstoj in se sklonil čez ograjo v temo. — Tn kaiko lepo bo jutro, kako krasen s»olnčni vzhod. A vendar bo treba umreti . . . nič ne pmnfaga . . . umreti . . . Dobil si tu histeričen nanad, toda kafko čudovito lepo bi bilo, omahniti nekje na stezici pdd grmom med tem žvrgoljenjem slavčkov. Tn to bi bilo vse, bilo bi konec. Tn ko bi me našli, naj bi ostale od mene samo še kosti.
Romantika v divjini.
Danski poročnik Eigil Metz se je pred dolgim časom izselil v Avstralijo. Brez denarja,' brez pomoči in tovarišev si je v1 divjini, daleč od človeških bivališč ustvaril dom. Ta dom pa ni bil popoln, ker mu je manjkala življenska družica.
Svojo težavo je zaupal nekdanji poročnik nekemu prijatelju v Kodanju in po dolgem obotavljanju se je ta odločil, da mu poišče v domovini ženo. Pred letom dni je v nekem ko-danjskem listu opisni trdo, toda uspešno delo, ki ga je bil izvršil Ei-gil Metz v avstralski divjini. Orisal je njegov način življenja in njegovo osamljenost med konji, ovcami in kokošmi, namignil je tudi na najbolj vročo željo danes štiridesetletnega moža. (^ez nekoliko dni so začele prihajati v nje-(govo stanovanje ženitne ponudbe mlad rti deklet in žena, toda v večini primerov je bilo ■videti, da bi jih gnalo v Av-rtralijo bolj veselje do pustolovščin in veliko manj volja, da bi bile samotnemu možu tova-rišice. Končno pa se je javila tudi neka mlada bolniška strežnica, o kJateri sta Metzov prijatelj in njegova žena menila, da bi utegnila biti Metan prava d lužica. Že prvi dopisi med Avsttalijo in Dansko so zgradili most simpatije med bivšim častnikom in bolničarko. Tn končno se je dekle, Jutland-ka brez staršev, odločila, da zapusti domovino in odide v daljni svet, da ustvari svojemu ro-iaku pravi dom. Prištedila si je potrpfbni denar za vožnjo in pred nekoliko dnevi je odpotovala. Metz jo že sedaj čdika v nekem pristaniškem mestu, ki je več dni potovanja oddaljeno od njegovega posestva.
N.'VBOiimSE KA '.'GLAJS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
Iz Jugoslavije.
Krm spopid med beo-,< grajdcimi f tudentiu
V dijaškem parkov Beogradu je pri&lp do krvavega spopada med študenti. Student Radomir SojČeviČ se je sprehajal po parku, kjer so sedele na Mapi 3 štddentke. Ko je prišel mimo, ji'h je baje ogovorili in effla ga je baje V odgovoru razjezila. Posledica je bila, da je slkočil k nji in ji prisolil 5*a-usnico. Kmalu sa pa skočila preden j dva mladeniča in ga vijjirašala, zalkaj je štndentko n-| daril. V naslednjem hipu je I potegnil iz žepa bokSer in uda-| rti StojceviČa tfako moČnrt po I glavi, da se je študent zgrudil, i Prepeljali so ga v bolnico, kjer I je pa kmalu iwlihnil.
Ne zvonite, ker bi lahko
' nastala strašna eksplo-
• •
zija.
V Draškovičevi ulici v Zagrebu so našli ljudje na vratih j nekega stanovanja pritrjen lis-|tdk, na Idaterem je bilo napi-1 sano: Ne zvonite, ker bi lahko nastala strašna katastrofa. Brž so obvestili galsilce in rešilno postajo. AH omili so vrata i ti našli v stanovanju na postelji onesveščeino žensko. V stanovanju je smrdelo po plinu in takoj je bilo jasno, da gre za zastrupljenje. Žensko, ki se piše Klara Zentner, so prepeljali v bolnišnico.
Bogat kmet ubil hlapca zaradi 15 Din.
T« Siska poročajo, da je bil storjen v mirni posavski Vasi Maisovu strašen zločin. Premožni kmet Stjepan Belovarič je zaklal svojega hlapca Jartd-ro Kuštreba, ker mu ni hotel plačati 15 Din. ki mu jih je bil dolžan za pašnico. Oba sta sedela v krčmi, kjer sta se sprla j zaradj neznatnega dolga in Belovarič je preganjal svojega hlapca do rokava Save, kjer ga je dohitel v vodi in ga obdelal z nožem, talko da je kmalu izdihnil. Potem se je pa sam ja,-vil orožnikom. Nesrečni hlapec zapušča ženo in tri nepreskrbljene otročičke.
Sama «i je napravila cesarski rez in umrla.
Te dni je umrla v bolnišnici v Karlovcu 26-letna Baitt Hor-vatin iz Jurkovega Sela, ki si je 17. maja napravila cesarski rez. Podlegla je slabosti srca in krvnega obtoka. Za njeno osodo so se zanimali zlasti zdravniki, ker je bil to menda edini primer pri nas, da si je s tako težko opera oi j o pomagala ženska pri porodu sama. In čudno operacijo je napravila zelo dobro. Pred operacijo je popila dva litra vina, potem je pa odšla v bližnji gozd, kjer se je operirala. Srečno je porodila in skrila otroika v gozdu. Sama je pa odšla, domov in popila še dva litTa vina, potem je pa začela plesati. Končno ji je postalo slabo. V bolnišnico so jo pripeljali šele čez 20 dni in rana se ji je lepo zarasla.
Nenadoma Je žMaznel in . zanetil tri požare.
Varaždintskemu .sodišču so izročili 40-lefcnega kmete Ivana Oletiča iz vasi Marof. Mož je nenadoma zblaznel in zanetil 3 požare. Proti njemu teče preiskava tudi zaradi drugih požigov.
Grozen samomor zagreb, Skega študenta.
L junija zjutraj se je v Zagrebu odigrala pretresljiva tragedija. Iz zWhika katedrale je skoeil štutiosf farmacij-ake fakultete Orga Raos. Prišel je T zvonik in prosil naj
New York, Friday, June 25, 1937
TWB U2B&WBT WWVWWB BULB VPI VMM,
IF*
U—
oga mala Vesa
REKORDNA NAGLICA
mUN IZ 2IVUEIM opp ZA "6LAS KARQDA" PRIREDIL: I. H.
3X
■3411
XI
Kaj kmalu se jc pričelo delo za Dešo — učenje. Pred vsem je morala mnogo telovaditi, da je obdržala telo gibčno in vitko. TV/lka učna doba je bila za otrokii, ker se je moral privaditi na mnogo |>opolnouia tujega.
Toda « trdno voljo je Deša šla skozi vse, četudi jo je pogosto hotelo hrepenenj«* jh» ljubem stricu premagat..
Ali je kaj jokal za njo? Ali jo je kaj iskal? Toda ne, za tatico ni kdo ne 1m> jokal! In v zavodu, kamor jo jc hotela poslati teta, ji dnevi ne hi potekali tako kratkočasilo kot v cirkusu Aldini navzlic vsej strogosti.
Ljudje so bili proti njej dobri in prijazni, še preveč so jo razvajali. Vsakdo jc imel lepega, prijaznega, finega otroka rad — z vsemi jc bila prijateljica. Posebno so se ji priljubile živali — lepi konji, veliki, dobrohotni sloni, divje zverine. i Prav dobro se jc počutila v gorkem iu nenavadnem zraku cirkusa, tako, kot ne hi nikdar ničesar drugega pozabila, kot bi bila v tem (V.račju rojena — nekoliko očetove krvi se je ven-dar-le pretakalo ]H> njenih žilah. Zelo jo je veselilo vedno potovanje od mesta do mesta. Postala je pravi cirkuški o-trok. Na stričevem domu preživeli čas so ji bile samo se sa-ivje. r Te<laj je bila še premajhna, da bi mogla razumeti, kako veliko krivico je napravila stricu, ker je pobegnila od hiše. Vse se je vprlo v njej, da bi kdo mislil o njej, da je tatica!
Iz lepega otroka jc razcvetela ljubka deklica, ki je od svojca šestnajstega leta imela zagotovljeno sIužIk) pri cirkusu. V vsem je bila dobro poučena; znala je dobro jahati, znala je dirjati na neosedlanem konju in kot jflofcalka ji ni bilo para. Za I)ešo je bil zeleni stanovanjski voz celi svet.
Pogosto je mislila mi to, kar jc rekla Frida, da je njen — Dešin — oče potoval po deželi v zelenem vozu in je nato s krožnikom i>obiral denar. Popolnoma tako ni bilo — sedaj je to vedela. Pri blagajni so prodajali vstopnice.
Te Fridine besede so jo takrat zelo užalile, ker je bil s tem njen oče označen zia berača.
S Carmencito je bila sestenako zvezana. V iskreni ljubezni ste si bili doleti naklonjeni. Nobena ni mogla biti brea druge.
Carmencita je bila zelo živahna, odločna, temnopolta, izredno lepa. Toda njena lepota je bila one vrste, da je vsakdo na njo postal takoj pozoren, na sebi pa ni imela nič posebnega, toda Dešina lepota je bila nekaj posebnega in je vsako drugo postav i ka v senco.
Njena postava ponosne vitkosti, je kazala popoflno sorazmerje. Krasni, srebrno plavi lasje so obrobljali obraz-ček, ki je bil nežno in fino izrezan kot kuka cvetlica in njena kozla je bila podobna medlemu sijaju pravih biserov.
Popolnoma nenavadnega pogleda velikih, tenmomodrih .n črno obrobljenih oči ni mogel nikvlo ]>ozal»iti, kdor je enkrat gledal v njene žareče zvezde; otožnost v tem pogledu je segla vsakemu v srce.
Čistost, devi^tvo, ki je ožarjalo njeno osebo, je bila kot ograja, katere se nikdo ni upal prestopiti in v njeni bližini je vsakdo za<hiMl vsako nelopo, robato besedo; vsakdo se je klanjal vzvišenosti njenega bitja.
In mogočo je bilo spočetka ono tuje, v teli krogih nenavadno, kar je novega umetnega jahača in ostrostrelca Edija pričelo privlačiti, ko je prej precej odkrito kazal svoje zanimanje za lepo, nialo obilno Carmencito, ki mu je vriskajoče prinesla nasproti svoje dekliško srce in se je že z materjo razgovarjala o svoji bodoči možitvi.
l)a pa je sedaj tudi D«iša kar nenadoma zbudila njegovo zanimanje, je nagla Cannencita kmalu ojitozila in jo je napolnila pekoča IjulMwuinnost, četudi se je znal Edi dobro obvladati. Carmencita je pričela Dešo opazovati, ako se ni med njo in Editom razvil kak tajen aporazum.
Toda njene bistre oči niso mogle ni&feur najti, kar bi padlo Obtežilno na Dešo, ki aa Lidija ni nikdar imrfa nikakega skrivnega, pomembnega pogleda, ali pa izdajalske rdečice —' niti najmanj ni Občevala ž njim drugače, kot z drugimi.
Cannencita je bila zelo pomirjena, da je ostala Deša ta-, breaabnzna. Kakor je rada imela Dešo — tega moža kateremu je veljala njena prva vroča ljubezen, ji ni privoščila in v .svojem strastnem značaju bi spravila s poti vse, kar bi kaj oviralo njune odnošaje.
Desa ni niti najmanj slutila o kakih tajnih Carmenciti-nih bojih - tudi ni ničesar slutila o Editovem občudovaniu Ni mislila na nič drugega kot im svoj poklic, na svojega konja in ples. Bila je polna velike ljtfbezni in hvaležnosti do nove matere in s<*tre, da jih ne bi nikdar mogla žaliti, ali pa kaj delati proti njunim željam.
Kn ,Gfap?1^a!,,ol!a tda obema mladima dekletoma večerjo. Kruli je oblozrfla s kuhano gnjatjo in telečjo pečenko, dala poleg kozarec piva, k, ga je Carmencita po prifctavi ^a pil
* čili AlL7em P°maga^M »	- že ne more lo-
priaj' Cale^i ^^	ki 8	^to daleč
pmkasa Cann ncito. Brez kake oprostitve prisede in poleže po krožniku. In vse mu smeje dovolijo
pa kaTt T52EJ.	da se predbl^c, Carmencita
SJFrZi r ^lekl Pn(ne	"'Tak° sem lačna,"
hSdenP T„em ^i^* °],Jaine in P01^' toda Edi ostale
7X;.	T T**' m nek0,ik0	od nje?
/Maj t Pokornima brazda nastane med debelimi močno za okraemmi Carmencitinimi obrvmi.	' Za'
. ^ ni Edi nenadoma zardel, ko je Deša odgmila zastor Jn pride v evoji pisani komoni?
Ostro ga Carmencita opazuje. Rako so njegove oči vendarle kar izgubljeno visele na Desi
Pekoča bolečina in divja ljubosumnost ji reže srce Tn
dana »naj ničesar ne pokaže. Nekoliko sTXakne da
^Sif. ^ PIWt0r 8Gb°i in Bc'itom.	' da
"Pridi, Veša, sedi!" Da5a zmaje z glavo, 4'Se bi mda malo vživala zrak "
wfcaj immpai^	P" Je bll° v Carmenciti
w ffM* firikaogiiLi	1
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
'Super Chief" vlak Santa Fe železnice na postaji v Chicagu. Pot med Los Angeles v Califor-niji in med Chicago (2J"2S milj) je prevozil v 3G urah in 40 minutah.
Sijajen uspeh ljubljanske opere v Trstu.
TR«T, 10. junija. — Pred nabito ]m)1 110 dvorano ogromnega Rosseftijevega gledališča se je ljubljanska opera sinoči predstavila tržaškemu občinstvu. Prišli so tudi obiskovalci iz dežele, tako da je bil redek večji kraj na Tržaškem, v Istri in 11a Goriškem, ki ne bi bil zastopan. Že par dni poprej je bilo gledališče razprodano. Vstavili so še mnogo zasilnih sedežev in za stojišča so porabili vse količkaj porabne prostore. Kljub temu cele množice niso mogle dobiti več vstopnic.
Za dobri renome, ki ga je že doslej uživala ljubljanska opera med tržaškim prebivalstvom je najbolj značilno dejstvo, da so bili med posetniki predstave v izredno velikem številu tudi Italijani. Navzoči so bili najvišji vojaški komandant general Scala, prefekt Rebua, pokrajinski fašistični tajnik
Z
EMLJEVIDI
STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE
Na modnem papirju 8 plat-uenimi pregibi ............7.00
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija---30
Dravska Banovina............30
CANADA
.................40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .................40
MALI ....................16
NOVA EVROPA
.................80
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mlsalppl. Washington, Wyoming .............26
Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia ............ .40
Marofllom Jo prlloilti denar, bodi d v gotovini Money Order all Mttne znamke p« 1 all I era ta. Co poUjete gotovino, rekomaodl-raJte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA9'
2ie W. 18 Street New York, N. T.
Iz pisrm, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so Se precej ▼ nt-jusiiosii glede potovanja. Vrtina onih, ki se hotejo pridružiti tema ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrnili. To ui pravilno. Izlete se pripravi Bamo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela /a dve leti, pa se več, te je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti Časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim pa mi kom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti, fe je p;t slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'ara, ee izbere parnik, na katerem stane vožnja vet Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne oružbe ko* je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne lista za dve loti, nedriavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljaui morajo pa obenem Imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imaln priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, de Imajo ta to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v atari kraj, naj si takoj /ajumfijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij so it sloro vsi prostori oddani.
Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrSe Izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
KRETANJV. PAK1> 1ROV - SHIP NEWS
hvaliti. Imenoma nagajata kritika še Poličevo, Janka, Gorskega, Kolači a, Golobovo, Kogejovo, Sekulo in druge. Mnogo hvale je deležen tudi balet, o katerem pravita, da je zlasti faiscinii*al občinstvo s svojo elegantno koketno in hkratu silno živahno polko.
Za nocojšnjo predstavo je 11a wporediu "Ero z onega sveta." Zanimanje za predstavo se je po sinočnjem uspehu razširilo tudi med najvišje sloje italijanskega občinstva. Gledališče je bilo tudi za nocojšnjo ipredstavo že pred dnevi raz-
V deviški divjini Zelenega pekla«
V Berlin se je vrnil s svojim spremljevalcem, pilotom Ger-dom Kahlejeni. 26-letni študent zoo logi je Schulz-Kainpf-henkel, ki je prebil dve leti v pragozdvoih porečja Amacon-ke.
('lani te ekspedicije so osta-vili Nemčijo v juniju 1935. Iz brazilskega pristanišča Pare so hoteli jHxlrobno raziskati deloma še popolnoma neznane predele brazilske Guvane ob reki Jariju. Samo en učenjak, Francoz Crevox, je tvegal v preteklem stoletju potovanje ■skozi to ozemlje. S tropom domačinov je v kanujih 28 dni potoval po Jariju navzdol.
Nemška ekspedicija je potovala s kanuji 53 dni v obratno smer od juga proti severu, pri čemer je pridno filmala in zbirala znanstveno gradivo. Boriti se je morala z velikimi težavami in nevarnimi brzicami, i Po skoraj dvomesečnem veslanju je prlsspela do Ria Ipi-tinga, doslej popolnoma neznanega pritoka Jarija. Ob njem so znanstveniki napravili glavno taborišče, odtod so potovali po zeleni divjini sem in tja. Odkrili .so doselej newiano reko, Kurekururja, zadeli ob indijanske rodove, ki jih (beli ljudje doslej niso poanali, in v zvočnem filmu <so snemali njih življenje. Iz glavnega taborišča so večkrat preleteli tudi ze leni pekel v tem delu sveta in
fo uporabljali pri tem majhne vodno letalo, ki so ga bili iz Nemčije vzeli s seboj in ki se .je dobro obneslo. Seveda <ni minilo to sedemnajstmesecno bi vanje v deviški divjini brez nesreče. Eden rzmed članov ekspedicije, Greiner, je umrl za zavratno mrzlico. Tudi Schulz-Kampfhertkel i(n Kahale sta o bolela. Kahleja so morali prepeljati v Paro, kamor do dospeli po celomesečnem težkem potovanju, in samo sreča je hotela, da je še živ ušel iz zelenega pekla. Navzlic težkim preizkušnjam se bodo mladi učenjaki sedaj pripravljali ia novoi ekspedicijo v neznano Južtio Ameriko.
20. junija: Hex v Genoa
Junija: Bremen v Bremen Lafa.vette ▼ Havre
tt. junija: NORMANDIE T HAVRE AQUITANIA v CHERBOUVQ
Washington v Havre
'I julija: Conte dl havola v Genoa Bereugarla v Cherbourg Cbamplaln v Havre
a Julija: Europa v Bremea
7. Julija: Queen Ma 17 v Cherbourg
9. lie de France v Havre
IC. Julija: Vulcania v Trat
14. julija:
Normamlie v Havre Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre
17. Rex v Genoa Bremen v Bremen
-1. julija: Berengaria v Cherbourg
23.	julija:
EUKOPA v BKKMEN
24.	julija: Saturnia v Trst Cbamplain v Havre
28. julija: Washington t Havre Queen Mary v Cherbourg
20. julija: lie de France v Havre
31. Julija: Conte dl Savola v Genoa #
3. avgusta: Bremen v Bremen
4. avgusta: Aquitania v Cherbourg Xorwuudie v Havre
G. avgusta: I>e Grusse v Havre
7. avgusta: liex v Genoa
10.	avgusta: Kuropa v Bremen
11.	avgustu:
Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg 10. avgusta:
Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris v Havre Conte d i Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg 'M. avgusta:
Roma v Genoa 25 avgusta:
Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafa.vette v Havre Saturnia v Trst
Za vsa pojasnila glede potnih listov, een in drugih podrobnosti se obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York
Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseca jnnija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro že vse kabine oddane.
WM VA2NO za naročnike
Poleg naslova Je itwvidno do SdaJ Imate plafeano naroCnlno. Prva Bttr'lka iHJinenl mesec, druga dan in tretje pa :eto. Da nam prihrani«! nrDotrebnega dela in strofikov, Vas prosimo, da BkuSate naročnino pravočasne poravnati. PoSljlte naročnino aaravnost nam aH jo pa plačajte nafiemu zastopniku v Vafiem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov, kojlh Imena 8u tiskana z debelimi črkami, ker so upravl-čeul obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih.
VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN rRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. - ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE_
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanshla
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SafU« Walsenburg, M. J. Barok
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupantlfc.
'LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cli vc
In Illinois) Joliet, Mary Bamblch La SaUe, J. SpeUch Mascoutah, Frank Angostla
North Chicago in Waukegan, Ma-thias Warnek
MARYLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoplvoo
MICHIGAN: Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gotrite Ely. Jos. J. Peahel Eveleth, Louis Goale Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, JoLa Povfc Virgina, Frank Hrratlcb
MONTANA: Ronndup, M. M. Paataa Washoe, L. Champa
NEBRASKA: x	. $
Omaha, P. Brodarkk
VBW YORK: Qowanda, Kari MnMi I4tm Valla, IM lyk
■>gf triieai^
11 raz 10I1 ,trzasski kvestor reru-zzi itd. Va gosjH) in vsem osebjem svojega urada je prišel jugoslovanski generalni konzul Životič, obiskali l>a so predstavo tudi nekateri drugi konzularni predstavniki. . Snoči je bila 11a programu "Prodarta nevesta". Še pred zaprtim zagrinjalom je orkester odigral italijansko in jugo-slovensko državno himno in je' sprožil navHlušene ovacije, ki so se ponavljale jiotem ves čas med predstavo. Skoro 4000 gledalcev in poslušalcev je vedno rta novo burno aklamiralo posamezne soliste, zbor, balet, in orkester, zlasti pa ravnatelja Poliča. Dolgo vrsto pevskih točk in celo več prizorov je bilo treba ]x)iiavljati, tako da se je predstava zavlekla precej preko polnoči.
Uspeh ojmto je bil popoln, ne samo pri slovenskem in hrvaškem, marveč tudi pri italijanskem občinstvu. Oba tržaška dnevnika sta bila polne hvale tako tfa kvaliteto Smetanove opere same, kakor tudi za njeno izvajanje po ljubljanskem o-perneni ansamblu. S prizna njeni in pohvalo omenjajo vse soliste, zbor, orkester in balet. "Piccolo" in "Popolo di Trieste" ugotavljata v svojih poročilih, da se je medsebojno kulturno in umetniško sodelovanje obeh držav pričelo z naravnost briljantnini uspehom. V svojih kritikah razpravljata najprej o operi sami, ki italijanskemu občinstvu še ni tako dobro znan'a kakor slovenski publiki in "Piccolo" pri tej priliki priznava, da je bila "'Prodana nevesta" po svojem umetniško nacionalnem obeležju pravilno isdbrana za prvo gostovanje jugoslovenske opere v Trstu,
Po soglasni sodbi obeh listov si je ljubljanska opera u-tixlila dobro ime, ki seje že dolgo pred predstavo razširjalo po deželi. Pokazala je v vsem in do zadnjih podrobnosti visoke kvalitete, ne samo svojih prvih pevcev, marveč tudi v svojem 1 zboru, v skladnosti odrskih do-i godikov z oitkestrom, v izredno discipliniranem baletnem aboru itd. S priznanjem omenjata listJa ravnatelja Poliča, o katerem pravita, da je predstavo tako dobro pripravil, da je ljubljanska opera v svoji celoti napravila vtis organizma, ki mii ne manjka prav ničeasr. V tej zvezi izraža kritika vse priznanje tudi Šestu, Skružnemu in Neffatu.
O Gjunigjevičevi pravi "Piccolo" da je pevfca nežnega in raasežnega glasu, ki pa postane v dramatičnih momentih tudi silen. "Piccolo" izredno podčrtava Križaja kot pevca in igralca. Tudi Gostiča in 'Banovca lista ne moreta pre*
OHIO:
Barberton, Prank Trona Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger, Jacob Resnlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KtvnH Youngs town, Anton KlkelJ »REGON: Oregon City, Ore« J. JCoblar
I PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnikx?
Broughton, Anton Ipavoo Conemangh, J, Brezove« Coverdale In okoUca, Mrs. Ivana Rnpnlk
Export, Louis SupanHf Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaaila Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tanielj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žtut Pittsburgh In okolica, Philip Profar 'hillp Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jot aa 'I8CON8IN: Milwaukee, W«ct AUls, Fr. ft*
Sheboygan, Joseph Kakd VYOMINQ:
Rock Sprlnga, Leoia Taoekar v
Diamond vlile, Joe Rollch
?aak natspnlk Ma paMDa aa m> «•, katera je prejet laatapriha tafia
MTi UAI NAMA«