133 Glasnik SED 62|2 2022 Društvene strani Tomaž Simetinger* * Tomaž Simetinger, dr. etnologije, asistent v Evropskem parlamentu; tomaz.simetinger@gmail.com. Sestanek Komisije za Murkovo nagrado, priznanja in li- stine je bil 21. septembra 2022. Komisija je po preučitvi prispelih predlogov odločila, da Murkovo nagrado podeli Mariji Mojci Terčelj, Murkovi priznanji Ani Vrtovec Be- no in projektni skupini v sestavi Srečko Ocvirk, Mojca Sešlar, Lidija Udovč (Občina Sevnica), Božena Hostnik (ZVKDS, OE Celje) ter Stanka Glogovič, Aleš Vene in Ni- ves Slemenšek (Posavski muzej Brežice), Murkovo listino za posebne dosežke študentov pa Anuši Babuder. Murkova nagrada: dr. Marija Mojca Terčelj Marija Mojca Terčelj, rojena l. 1958 v Ljubljani, je leta 1988 diplomirala iz etnologije in filozofije na Filozofski fa - kulteti Univerze v Ljubljani (FF UL). Med letoma 1988 in 1992 je bila mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo FF UL, kjer je tudi magistrirala in doktorirala pod mentor- skim vodstvom pokojnega prof. dr. Zmaga Šmitka. Že leta 1988 je za zasnovo kasneje izdane monografije Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje: Občina Sevnica prejela Prešernovo nagrado za študente. Po službi na Upravi RS za kulturno dediščino se je leta 1997 zaposlila v Slovenskem etnološkem muzeju ter se lotila urejanja predmetov in drugega materiala iz neevrop- skih dežel. Najprej se je posvetila tako imenovani Barago- vi zbirki, ki jo je znanstveno ovrednotila in jo predstavila javnosti z odmevno razstavo Kabinet čudes? Baragova zbirka predmetov iz Severne Amerike: korak od kabineta čudes k moderni znanstveno-raziskovalni zbirki. Razstavo je dopolnila še z istoimenskim z katalogom. Kasneje je v sodelovanju z dvema mednarodnima strokovnjakoma za indonezijski tekstil in senčne lutke ovrednotila še Bebler- jevo indonezijsko zbirko in jo dopolnila s katalogom. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo priznanje. Po letu 2004 se je redno zaposlila kot docentka na Fakulte- ti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Ko- pru, kjer še vedno poučuje, in letos je za svoje delo prejela Zlato plaketo Univerze na Primorskem. Njeno znanstveno odličnost in usmerjenost v komunikacijo z javnostjo pa potrjuje tudi nagrada Slovenske znanstvene fundacije Pro- metej znanosti za odličnost v komuniciranju, in sicer za »izjemno dragocen prispevek komuniciranja znanstvenih dosežkov s področja kulturne antropologije s široko zain- teresirano javnostjo v Sloveniji in po svetu« . Marija Mojca Terčelj je bila tudi strokovna koordinator- ka mednarodnega interdisciplinarnega programa »Latin- sko-ameriške študije« Podiplomske šole UP. Je gostujoča profesorica na Sektorju za Latinsko Ameriko in Karibe na Univerzi v Beogradu. Je prejemnica prestižne štipendije »Genaro Estrada«. Redno sodeluje tudi z več univerzami in muzeji v Paragvaju, Čilu in Mehiki. Leta 2019 je bila kot naša največja poznavalka življenja sta- roselske kulture v Južni Ameriki glavna izvajalka projekta Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji sloven- ske znanosti v Južni Ameriki. Zaradi muzeološkega znanja, obvladovanja koordinacijskih in organizacijskih veščin in tekočega znanja španskega jezika je lahko s skupaj z drugi- mi sodelavci sodelovala pri pripravi mednarodno odmevne razstave La Doctora: življenje in delo slovenske znanstve- nice v Paragvaju. Za svoje delo je bila med prejemnicami najprestižnejše muzejske nagrade ICOM Slovenija, ki jo podeljuje Mednarodni muzejski svet (ICOM). Marija Mojca Terčelj je svoja spoznanja, ki jih je lahko pridobila le z zavzetim terenskim delom, objavljala v vrsti znanstvenih in strokovnih publikacij. Dobila je podroben uvid v aktualne kolonialne in postko- lonialne socialne politike. S svojim delom se je dotakni- la še ene pereče tematike - kratenja in kršitev človekovih pravic ter s tem povezane teme o staroselskem etničnem gibanju za kulturno neodvisnost. Usmerjena je bila tu- di v preučevanje sodobnega indigenizma in v vprašanje asimilacijskih politik. Raziskovala je zgodovino mehiške etnologije in antropologije in seveda kulturo mehiškega staroselskega prebivalstva. Rezultate svojih raziskav je predstavljala tudi publikacijah s poljudno vsebino, v radij- skih in televizijskih oddajah in v intervjujih. Marija Mojca Terčelj je ena tistih etnologij in kulturnih antropologij, ki je vidno vpeta v mednarodni znanstveno- raziskovalni prostor. Razdalja med njeno matično državo in terensko raziskovalnim prostorom ni bila ovira, da si ne bi nabrala bogatih terenskih izkušenj ter delovala tako v različnih državah Južne Amerike kot doma. Slovensko etnološko društvo ji za njeno življenjsko delo podeljuje Murkovo nagrado. Murkovo priznanje: dr. Ana Vrtovec Beno Ana Vrtovec Beno je bila za kratek čas zaposlena v Notranj- skem muzeju Postojna kot kustosinja etnologinja. Leta 2020 sta jo Notranjski muzej Postojna in Zavod Znanje Postojna povabila, da se kot zunanja sodelavka pridruži projektu re- vitalizacije Salona Ozbič ter opravi druge strokovne naloge. Ana Vrtovec Beno je v okviru projekta revitalizacije pros- tora pripravila etnološko razstavo o zgodovini brivske ob- MURKOVA NAGRADA, PRIZNANJE IN LISTINA ZA LETO 2021/2022 Utemeljitve Komisije za Murkova priznanja Glasnik SED 62|2 2022 134 Društvene strani Tomaž Simetinger rti na Slovenskem, pripravila popis in izbor predmetov ter zasnovala postavitev razstavnega prostora. Kot strokovn- jakinja je na podlagi raziskave za Salon Ožbič pripravila še elaborat z dodatnimi vsebinami na temo brivsko-frizer- ske obrti na slovenskem, kar Salonu omogoča oblikovanje dodatnih vsebin v prihodnosti. Prav tako je aktivno sode- lovala z muzejsko pedagoginjo Tino Poljšak pri zasnovi pedagoško-andragoškega programa in oblikovanju inte- raktivnih delavnic. Kot strokovnjakinja s področja etnolo- gije je svetovala tudi TIC Postojna pri razvoju turističnih produktov, ki temeljijo na tradiciji brivsko-frizerske obrti in na zgodbi družine Ozbič. Tako se je Ana Vrtovec Beno aktivno vključila v vsa področja revitalizacije legendar- nega salona in s tem pomembno pripomogla k uspehu te zgodbe tako na lokalni kot na širši nacionalni ravni. Posebej pa velja izpostaviti tudi njen doprinos k uspešni promociji stroke in samega salona, saj kot strokovnjakinja za zgodovino in dediščino revitaliziranega salona skupaj z najemnikom, brivcem Luko Nebcem, še danes skrbita za javno podobo salona in komuniciranje z mediji. Medijski odziv od odprtju in kasneje je bil izjemno velik, o čemer priča vrsta člankov ter radijskih in televizijskih oddaj o tej temi. S tem je Ani Vrtovec Beno nedvomno uspelo pribli- žati etnološko stroko tudi širši javnosti. Ana Vrtovec Beno je s sodelovanjem pri projektu revitaliza- cije salona potrdila svoj smisel za etnološko stroko in za od- krivanje skoraj pozabljene obrti in znanj ter dodala dragoce- no poglavje etnologije in kulturne dediščine brivske obrti na slovenskem. S svojim zavzetim delom in vidnimi rezultati je izkazala poklon in spoštovanje obrtniški tradiciji, kulturni dediščini ter kolektivnemu spominu lokalne skupnosti. Zaradi vsega naštetega ji Slovensko etnološko društvo po- deljuje Murkovo priznanje. Murkovo priznanje: projektna skupina za obnovo Brivsko-frizerskega salona Kreutz v Sevnici Obnova edinstvenega več kot sto let starega Brivsko-fri- zerskega salona Kreutz v Sevnici je primer dobre prakse, v kateri je sodelovalo več deležnikov. V t. i. projektni skupi- ni za obnovo salona Kreutz so imeli glavno vlogo Srečko Ocvirk, Mojca Sešlar in Lidija Udovč iz Občine Sevni- ca; Božena Hostnik, etnologinja konservatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje; ter Stanka Glogovič, Aleš Vene in Nives Slemen- šek iz Posavskega muzeja Brežice. S skupnim, neprekin- jenim, zelo uspešnim dveletnim sodelovanjem so vse tri ustanove z rezultati pokazale, da ne gre zgolj za prenovo lokala, temveč za spoštovanje obrtniške tradicije, kultur- ne dediščine ter individualnega in kolektivnega spomina lokalne skupnosti. S prenovo salona Kreutz vračajo skup- nosti del izjemne kulturne dediščine. Vsi trije partnerji so se vključili v projekt z namenom, da predstavijo in ohrani- jo dragoceno lokalno dediščino ter s tem vsaj delno oživijo tudi brivsko-frizersko obrt. V obdobju več kot stoletnega (1900–2003) neprekinjene- ga delovanja je bil salon cenjen in spoštovan med občan- kami in občani. Čeprav so ga po letu 2003 zaprli, so bili v njem še vedno shranjeni predmeti in pripomočki, ki so jih uporabljali zaposleni v salonu. S prenovo Brivsko-fri- zerskega salona Kreutz so sodelujoči pri projektu kulturno dediščino še bolj približali ljudem. Zato velja za edinstven primer tovrstne kulturne dediščine v regiji Posavje in je eden izmed le dveh takšnih salonov v Sloveniji. Z njegovo ureditvijo in ohranitvijo želijo Sevničani obogatiti kultur- no-turistično ponudbo starega mestnega jedra Sevnice. Ponovno obujeni Brivsko-frizerski salon Kreutz s svojo muzejsko podobo in situ, v kateri se prepletajo različna časovna obdobja njegovega delovanja, predstavlja po- membno kulturno dediščino Sevnice ter Slovenije. Pro- jektna skupina je s skupnim prizadevanjem, delom ter spoštovanjem strokovnosti in kompetenc izvedla projekt, ki predstavlja dosežek in presežek v slovenskem prostoru ter bogati, promovira, pozicionira in osmišlja snovno in nesnovno dediščino, zato ji Slovensko etnološko društvo podeljuje Murkovo plaketo. Murkova listina za dosežke študentov: Anuša Babuder Anuša Babuder je študentka 1. letnika 2. stopnje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakulte- te Univerze v Ljubljani. V diplomskem delu, ki je nasta- jalo pod mentorstvom dr. Mihe Kozoroga, je raziskovala prostorske razsežnosti šolanja na Srednji šoli za oblikova- nje in fotografijo v Ljubljani. Diplomsko delo, ki ga je za- govarjala septembra 2021, je kasneje razvila v znanstveni članek v tujem jeziku, ki je že prestal recenzentski posto- pek in bo letos izšel v češki reviji za urbano antropologijo Urban People. Anuša Babuder je sodelovala tudi pri organizaciji več znanstvenih in drugih etnoloških dogodkov. Tako je so- delovala pri nastajanju mednarodnega znanstvenega sim- pozija o antropologiji podjetništva ter pri projektu Active 8 Planet, ki se je z uporabo etnografske metode posvečal vprašanju mobilnosti in souporabi avtomobilov, o čemer je pripravila tudi samostojni prispevek. Anuša Babuder je tudi tutorica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ter je pomagala pri organizaciji več študentskih, akademskih in družabnih dogodkov. Za njeno študentsko udejstvovanje, predvsem pa za njene že zgodnje znanstvene dosežke, ji Slovensko etnološko društvo podeljuje Murkovo listino.