IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
PHIHOPSKI DHEVNIK
,   glasblo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Leto VIII. - štev. 291 (2287)
TRST, sreda 3. decembra 1952
POZjV VSEMU DEMOKRATIČNEMU PREBIVALSTVU
Proti uveljavljanju fašističnih zakonov i
Občinski svet občine Devin-Nabrežina je včeraj ogorčeno ovrnii ultimatum za odstranitev dvojezičnih napisov v ssljanu - Predsednik cone Palutan preti z zakonskimi ukrepi
v^erajšnje seje de-sfcp! nabrežinskega občin-8« »Veta je bil posvečen aslisani zahtevi predsed-hto? iCOne Palutana, ki je za-str^if! na^ 'se v Sesljanu od-nijo dvojezični napisi ki Va p°stavljeni na dohodiii v doKii Upan ie Poročal, da je j« Prvo Palutanovo pismo
VoVnT’ na ^aterega je odgo-Ci ze. naslednji dan. V tem zeht	°t>čina Palutanovo
je r,6Vj zavrnila, toda včeraj zsh*	cone	ponovno
som Vcal' naj se table z napi-ni; *Sesljan-Sistiana» odstra-jJ > m sicer v petih dnevih! £r to ne bo zgodilo, je za-5],,-.. Palutan, tedaj se bo po-ukrepov, ki jih predvi-p* zakon! aja .tanova zahteva in grož-la Pri svetovalcih nalete-
V d t uP.ravičeno ogorčenje.
so med drugim u-Da >..^a ima celo policija Pred Sy°iih napisnih tablah jez« feasarnami dvo oz. tro-lo n06 naP'se, in če bi to bi-
Prav	to,	tedaj	tabel
vaj . ^tovo ne bi bilo. Svetostjo so nadalje osbodili faši-*ieli,e ,?aIcone’ na katerih te-uir_Jl Palutanova zahteva, ter «edlZtVU št- 183. Dr. Skrk je
V k i ®Sa imel daljši govor, jjj. terem je med drugim de-
|	moramo ponovno ugo-
^a Predsednik cone iz-'<k svojo vnemo posebno ^ rat, ko gre za ukrepe proti 0Yni pravici našega naro-“a se poslužuje svojega 5\ “finega jezika. To pravico Hi'®, naš narod izvojeval v foVj ' vojni za ceno potokov ilj • v borbi proti nacifašizmu 2df,8.^udi zajamčena v Listini sok .enih narodov ter še po-Ti v mirovni ] aJlJo od 15.IX.1947.
pogodbi z
‘Jo od 15.IX.194'
“ Svojim zadržanjem pred-— -----------------------------
'z pričujočega poročila o p’ občinskega sveta občine jZvin-Nabrežina je razvidno, 3 se je po «zaslugi». conske-Ja predsednika Palutana po-^Žaj v zvezi z dvojezičnimi "opisi na cesti ob slovenski “bali zelo zaostril. Do tega je Jnšlo. ker conski predsednik ['"tasto zahteva, da se uve-,tlui fašistični zakon, in da ?f°*i z «zakonskimi ukrepi«, i* ta fašistični zakon ne bi “ spoštovan.
-palutan, vrhovni predstav.
civilne oblasti v naši co-|.j *n demokristjanski prvak, . ni brez zvez z rimsko vla-„ • °t>.enem pa od ZVU ime-ftar ■	*™ odvisni funkcio-
t0 • je torej dvignil zasta-i\ari0.ambe fašistične zako-• "»le --	 j
in izvajanja narod-
'‘Oj#-, v	i	»inuu-
ie)t,ne diskriminacije na na-Področju.
obramba fašistične Sv,t°^a3e in narodnostna ? \^nina<'-ija pa je stvar, 'ii)0 danima in ne zadev a v Mmo tukajšnjega slo-»e{ e8a prebivalstva, tem-,av slehernega resnič-J*emokrata in antifaši-Olede na politično !*ok?nie in narodnost. Vse 5a*nteT atl^n° prebivalstvo je [«i^,!*lrano na borbi proti l 1°krafx tn no obrambi de-a(ii?nl načel: vse demo-°«r0 n. Prebivalstvo mora vsak P°sku! l obliki ttzrna v kateriko-i “tičnih’in» tePtanja demo-
in° *Lrel in se mu od'
cele ^vrs^ smo biU pri' i * Proti ni6 resolucH >« «-?3u fašizrf n°vnemu oživlja-°je v ^a' Takin° resoluci-turi' m svetu pred-
demokristjanska
> PreA<{0?tere vplivni član
lato priialni!c cone Palutan. Hit.Pn iakU]emo. da bodo
n^ Pronlni Se pred kra>-f^no 9las“ti svojo antifaši-
Stnem V sed<™jem kon-fr°ti „ Primeru nastopili
Stični uve^vljanja “mJ0 zakonov i„ „ JG. . *eSo?„ demokratičnih načel.
J« pos?h,i0’ kl je bila delež-^oti^„!bne. Pozornosti demo-?avne0a mnenja, so Jlti	predložili tria-
*trQnk Zjni demokrati. Ta
4t,°7enn ij*	že zaradi
ni int tlanstva v socialistič-*e Posebno ves reakcionarni in Zrnati1 Porilen Palutanovega 'finih !<jgo oživljanja faši-**’nokrr.*a]conov *n kršenja ,'Q>istif^il 1,1 načel, da o so-^kosu načelih bratstva in p°rininmed narodi niti ne
l^ani Pdaebl° pa„ smo Pre-jLcetje’ _ “ bo Palutanovo iu° Prebif i°<. ob;!0dilo trža-
r, Politične ?°i ki ne °lede
s-imf i p,?t.e2:e vodstev I(c0[i trank, ki jjm siedi_
la^krarii *	■	smisla za
4 5,'fne ° ,n ”,!>oke Proti-•U,Vei>trat i 6^! in tudi k ■ da ,LP stlllo svoja vod-u‘ pa s(’° navzela stališče,
Zavali 71 Tv ta\° lahk0
'o J?Tel ali , mn°ŽIce bo-ir’ d° b0	1 ,2Slllle tudi
r\a Veril tlina zakonodn-Anes d*° Pokopana. j>0n, »n J® Potreben odlo->ou ’4*Om ,rSi nastop proti •lh°nod^io uveljavljanja te nrokjna škodo sloven-dn \lvaUtva in proti ° nje	Palutan svoje
]e Uresničil,
sednik cone ne žali samo najbolj svetih čustev našega prebivalstva, temveč umetno u-stvarja ozračje narodnega sovraštva ter daje potuho orim, ki bi hoteli izkoristiti vsako priliko za motenje javnega reda in onemogočiti mirno sožitje tukaj živečih narodov. Njegovo zadržanje nadalje dokazuje, da hoče še prekositi fašističnega zakonodajalca v njegovih ukrepih proti slovenskemu jeziku«.
Svetovalec dr Skrk je v nadaljevanju še obsodil fašistične zakone in odlok ZVU št. 183, potem pa je občinski svet soglasno sprejel nekoliko popravljeno resolucijo L.SS, ki se glasi:
Občinski svet občine Devin-Nabrežvna, zbran na svoji redni seji dne 2. decembra 1952, je
UGOTOVIL:
1. da so bili postavljeni na dohode v vse vjjsi naše občine dvojezični napisi imen do-tičraih krajev, in sicer na podla®! sklepov prejšnjega občinskega sveta, kar odgovarja upravičenim željam in zahtevam domačega prebivalstva, ki je v ogromni večini slovenskega porekla, in kar je v skladu z besedilom in duhom mirovne pogodbe z Italijo od 15. septembra 1947;
2. da je predsednik cone dr. Palutan pozval našo občinsko upravo, naj takoj odredil odstranitev dvojezičnih napisov z državne ceste št. 14, sklicujoč se na fašistični protislovenski zakon iz leta 1923, št. 800;
3. da isti funkcionar, ne glede na utemeljenost odgovora, ki mu ga je dal župan — v ksjterem povsem upravičeno zalhteva spoštovanje slovenskega jezika v slovenski občini — vztraja še vedno pri svoji zahtevi in grozi celo z zakonskimi ukrepi v roku petih dni.
Glede na to je občinski svet
SKLENIL da ogorčeno odkloni izpolnitev navedene zahteve predsednika cone in
POZIVA Zavezniško vojaško upravo,
naj takoj razveljavi vse fašistične zakone, ki so sramota za XX. stoletje in ki so v nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo, v kateri se priznava slovenščin® za uradni jezik. Posebej še zaihteva, naj ukine kr. d. z dne 29. marca 1923 št. 800 ter vskladi odlok ZVU št. 183 z določili mirovne pogodbe. S tem naj se uveljavijo zopet prvotna slovenska krajevna imena, upoštevajoč pri tem etnično ter zgodovinsko resnico naše zemlje.
Resolucija je bila poslana ZVU ter v vednost poveljniku cone generalu Wintertonu ter predsedniku cone Paluta-nu. Občinski svet je nadalje sklenil, da naj zaprosi žuipam za sprejem pri generalu Win-tertonu.
ZA ZLOČINE KARDIMLSK1 KLOBUK", UGOTAVLJA »POLITIKA
cc
0G0RCEHJE V JUGOSLAVIJI
zaradi Slepinčeveaa povišanja
Ugledni javni in kulturni delavci ugotavljajo, da imenovanje Alojzija Ste pinca za kardinala ni samo provokacija, temveč žalitev ljudstva, ki se je borilo proti sovražniku, s katerim je novi kardinal sodeloval
(Od našega dopisnika) BEOORAD. 2. — Vest o imenovanju zagrebškega nadškofa Stepinca za kardinala je izzvala zelo neugoden vtis v jugoslovanski javnosti, ki ne bo nikoli pozabila, da je bil Stepinac oktobra 1946 zaradi svojih zločinov	obsojen	na
16-letni zapor; pogojno je bil izpuščen na svobodo leta 1951 na podlagi odloka notranjega ministra LR Hrvatske.
Jugoslovanska	javnost	je
sprejela odlikovanje Stepinca kot dokaz, da Vatikan ne le ne želi normalizacije odnosov z Jugoslavijo, temveč nespametno zaostruje te odnose. V jugoslovanski javnosti so na to vatikansko provokacijo odgovorili ugledni kulturni in javni delavci.
Mnogi jugoslovanski katoličani. piše diplomatski urednik Jugopressa, sodijo, da bo ta vatikanska akcija prinesla samo škodo katoliški cerkvi, ker je za prvega jugoslovan-
skega kardinala izbrala človeka. ki ne uživa ne ugleda ne simpatij prebivalstva, zaradi svojega sodelovanja s fašističnim okupatorjem. Večina Jugoslovanov je prepričana, da je Vatikan imenoval Stepinca za kardinala, da bi še bolj zaostril odnose z Jugoslavijo, poudarja Jugopress in dodaja, da je tudi v inozemskih krogih povzročilo imenovanje novih kardinalov nezadovoljstvo, ker je med 24 novimi kardinali kar ll Italijanov, kar ni v sorazmerju z narodnostno pripadnostjo katoličanov.
Pod naslovom «Kardinalski klobuk •— nagrada za zločine« .objavlja nocojšnja »Politika« izjave uglednih kulturnih in javnih delavcev, med njimi predsednika Srbske a-kademije znanosti dr. Aleksandra Beliča, univ. prof. Viktorja Novaka, književnika univ. prof. dr, Števana Jakovljeviča in‘ drugih.
ril. da je Vatikan že ob obsodbi Stepinca s svojo propagando vrbi et orbi označil to obsodbo kot dokaz preganjanja cerkve, da bi s to lažjo prikril Stepinčeve zločine. Toda zgodovina ne bo Stepinca nikoli oprostila njegovih zločinov, čeprav mu je Vatikan zdaj poklonil kardinalski klobuk. Imenovanje Stepinca za kardinala. je poudaril dr. Novak, ni samo provokacija, temveč tudi žalitev ljudstva, ki se je med najstrašnejšo vojno borilo proti sovražniku s katerim je novi kardinal sodeloval. Vsi Jugoslovani bodo odlikovanje Stepinca sprejeli kot sramotno potezo tiste politike, ki je jugoslovanskim narodom v tisoč letih prizadejala toliko krivic in gorja.
Dr. Stevan Jakovljevič je med drugim poudaril; «Zdaj, ko je rimska kurija imenovala Stepinca za kardinala, je na jasen in nedvoumen način iz-
Dr. Viktor Novak je pouda- j razila svojo solidarnost z u-
Danes bo glavna skupščina OZN glasovala o indijski resoluciji
Politični odbor je z zavrnitvijo sovjetske resolucije zaključil razpravljanje o Koreji in bo jutri načel tuniško vprašanje
NEW YORK, 2. — Politični odbort ki bi moral jutri začeti razpravljanje o Tuniziji, je odložil svojo sejo na četrte<k popoldne. Jutri bo namreč plenarna seja glavne skupščine, da na njej glasujejo o indijski resoluciji o Koreji.
NEW YORK, 2. — Panes je politični odbor OZN zavrnil s 14 glasovi proti 5 in 12 vzdržanimi sovjetski načrt resolucije o Koreji. Za resolucijo so glasovale države sovjetskega bloka, vzdržali pa so se Afganistan, Argentina, Burma, E-gipt, Indija, Indonezija, Iran, Irak, Libanon, Pakistan, Saudo-va Arabija in Sirija.
Ker so opustili razpravljanje o resolucijah, ki sta ju predložili Mehika in Peru, je bilo s tem zaključeno razpravljanje o pogajanjih za premirje na Koreji. Indijska resolucija, ki je bila sinoči odobrena, bo sedaj predložena glavni skupščini, da jo odobri, nakar jo bo predsednik skupščine Pear-son poslal kitajski in severnokorejski vladi in ju pozval, naj resolucijo sprejmeta, da se bodo pogajanja lahko nadaljevala.
Kakor je znano, predlaga sovjetska resolucija takojšnje prenehanje sovražnosti in nato začetek pogajanj o vojnih
ujetnikih in o korejskem vprašanju sploh v komisiji 11 članov.
Glede indijske resolucije je znano, da jo vse države sovjetskega bloka odklanjajo. Vendar pa jo v krogih OZN imajo za dokaz iskrene želje OZN, da se napravi konec voj-
Fašisticne obsodbe
v Južni Afriki
JOHANNESBURG, 2. — Vrhovno sodišče je danes obsodilo dvajset voditeljev kampanje proti zakonom o rasni diskriminaciji na devet mesecev zapora pogojno. Med obtoženci so številni voditelji indijskega južnoafriškega kongresa. Obtožili so jih, da «so sodelovali pri načrtu, ki je imel namen izvesti polno enakopravnost med Evropejci in Neevropejci v Južni Afriki, vštevši dejansko enakost glede volilnih pravic».
V Parizu in Bonnu želifo
nadaljevati pogajanja o Posarju
Izjave francoskega zunanjega ministra Schumana - Komentarji tiska
PARIZ, 2. — Francoski zu- posarskem statutu tudi v luči
nanji minister Schuman je danes na tiskovni konferenci govoril o izidu posarskih volitev in je dejal, da so bile te notranjega značaja. Prvotno se je mislilo te volitve odložiti zaradi francosko-nemških razgovorov v primeru, če ti se bili sporazumeli o bodočem položaju Posarja. Schuman je nato izjavil, da so volitve zaradi nemške propagande dobile drugačen znaŽaj, da pa je Francija vedno hotela preprečiti, da bi se moralo posarsko prebivalstvo izjavljati za ali proti povratku k Nemčiji.
V zvezi s prepovedjo nemških strank je Schuman izjavil, da ima Posarje od počet-kov mednarodni režim in da bo tudi pozneje imela nov režim, ki bo mednarodnega značaja.
O izidu volitev je Schuman izjavil, da niso vsi tisti, ki so se vzdržali, nasprotni evropeizaciji Posarja. O neveljavnih glasovnicah pa je dejal, da se lahko ugotovi, da samo en volivec na vsake štiri zavrača evropsko idejo.
Dalje je Schuman izjavil: «Na podlagi prevzetih obveznosti se bo moralo Posarje izreči o dokončnem načrtu statuta, ki ga bodo predložile države podpisnice tega statuta. Ne glede na morebitne odločitve francoske vlade ponavljam, da želimo pospešiti z neposrednimi razgovori za izdelavo posarske-ga statuta. Vzporedno pa bo francoska vlada začela revizijo gospodarskih konvencij, ki jo predvideva moje pismo od 26. novembra. Te konvencije so bile sklenjene s posarsko vlado in zato jih bo treba skupno revidirati.»
^chuman je zaključil, da posarsko vprašanje ne sme obre-menjati francosko-nemških odnosov in tudi ne evropske do-litike.
Schuman je dalje govoril o
nemške mirovne pogodbe in ratifikacije bonnskih in pariških dogovorov. Dodal je, da bi bilo zelo težko ratificirati te dogovore, če se ne bi rešilo posarsko vprašanje.
Končno je Schuman odločno zanikal, da bi Francija pristala na evropeizacijo Lorene ali dela te pokrajine. Potrdil pa je, da je bil v avgustu postavljen predlog v tem smislu.
Glede stališča, ki ga je zavzela cerkev med volilno kampanjo v Posarju, je Schuman izjavil, da gre za notranje posarsko vprašanje, poudaril pa je, da. bi bilo vsaj želeti, da bi se preprečilo, da bi se cerkev kot taka vmešavala v politična vprašanja.
V Bonnu je načelnik tiskovnega urada zvezne vlade Von Eackardt izjavil v zvezi s Schu-manovo izjavo, da želi Franci ja nadaljevati neposredna pogajanja z Bonnom za Posarje, da je ta želja obojestranska. Izrazil je prepričanje, da spričo Schumanovih pojasnil ne bo v bodoče težko obnoviti pogajanj.
Poudaril je nato znova stališče svoje vlade do francosko-saarskih gospodarskih dogovorov in do bolj ali manj predstavniškega značaja Hoffmanove vlade. Končno je še dejal da bo vsaka rešitev saarskega vprašanja v evropskem smislu samo začasnega značaja v pričakovanju sklenitve nemške mirovne pogodbe.
Na koncu je Von Eckardt izjavil, da pričakuje Adenauer odgovor francoskega zunanje ga ministra na svoje pismo, s katerim je zahteval imenovanje francosko-nemške komisije izvedencev. Izrazil je upanje, da bo Schumanov odgovor olajšal in pospešil obno vitev francosko-nemških pogajanj.
V nemškem tisku se opažajo nasprotujoča si mnenja o izidu volitev. Tako piše na pri-
mer «Frankfurter Rundschau« da bi bila nevarna utvara, če bi skušali zanikati Hoffmanov uspeh. Po mnenju lista je se' daj že mimo čas, ko so imeli uspeh pozivi na nemški nacionalizem v Posarju, ter je tu di zaman dokazovati, da imajo pristaši Nemčije še vedno pomen na tem področju. Desničarski list ((Frankfurter All-gemeine» pa pravi, da je število vzdržanih volivcev ((skoraj čudež« spričo pogojev, v katerih so bile volitve. Vendar pa zaključuje, da sedaj nacionalizem ne privlačuje več množic kakor za časa Hitlerja. ((Prebivalci Posarja so zavzeli bolj pametno stališče in gledajo predvsem na materialno korist.«
Britanski tisk na splošno vidi v izidu volitev dobro upanje za morebitno evropeizaci. jo Posarja, Liberalni list ((Manchester Guardian« piše, da pritisk Franciji naklonjenih krogov ni dovolj za pojasnitev znatne večine, ki jo je dobil Hoffmann. pač pa gre za glasovanje v korist ohranitve sedanjega položaja. Zato ni nobenega vzroka, da ne bi ob-
ne na Koreji, in se poudarja, da bo za nadaljevanje vojne odgovoren izključno le sovjetski blok.
Indij sia resolucija določa med drugim imenovanje komisije za repatriacijo, v kateri naj bi bile zastopane Poljska, CSR, Švica in Švedska. Poljski delegat ni hotel včeraj po-veuati, ali njegov glas proti resoluciji pomeni tudi, da Poljska ne bo sodelovala v tej komisiji. Dejal je, da bo stališče njegove delegacije javljeno pozneje.
Pred zaključkom seje je predsednik političnega odbora Muniz vprašal, ali ima kdo kaj proti, da bi predstavnik Južne Koreje podal kratko izjavo. Uprli so se sovjetski zunanji minister Višinski, indijski delegat Krišna Menon in turški delegat. Tedaj je britanski delegat predlagal odložitev seje odbora, ki bo nadaljeval delo jutri zvečer, ko bo začel razpravljanje o tuniškem vprašanju.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je britanska vlada sprejela z zadovoljstvom izid glasovanja v političnem odboru o vojnih ujetnikih. Vlada upa, da je s tem napravljen prvi korak za sklenitev premirja na Korej. Dodal je, da ni nobenega protislovja med ženevsko konvencijo in indijsko resolucijo.
Sinoči se je sestal tudi gospodarski odbor, ki je odobril načrt urugvajske resolucije s katero se zahteva sklenitev dogovorov med državami članicami in nečlanicami OZN za izseljevanje skupin prebivalstva z preobljudenih držav v nezadostno razvite dežele.
Socialni odbor je odobril na predlog komisije za človeške pravice resolucijo v kateri se izjavlja, da bodo Združeni narodi omogočali narodom na neavtonomnih ozemljih in pod skrbništvom da sami odločajo o sebi s plebiscitom ali na drugi podoben način v okrilju OZN.
Pinay postavil
vprašanje zaupnice
PARIZ, 2. — Na današnji jutranji seji narodne skupščine je Pinayeva vlada zopet doživela poraz. Pinay, ki odklanja zvišanje proračuna ministrstva bivših borcev, je zahteval odložitev razpravljanja o tem proračunu. Toda skupščina je njegov predlog zavrnila s 388 glasovi proti 211. Takoj nato je Pinay sklical konferenco ministrov, na kateri .so sklenili, da bo Pinay zahteval, naj se takoj začne, razpravljanje o finančnem pioračunu in bo s tem v
zvezi postavil vprašanje zaup
nuucucga vtiUAd, Uct lic Ul U U-	. j.	j „
novili pogajanj med Franc,jo I ^ Sklenjeno^je mdi bUo, da in Nemčijo
Ameriški tisk je tudi mnenja. da so volitve pokazale, da se saarsko prebivalstvo noče združiti ne z NemŽijo. ne s Francijo, paf pa hoče ohraniti tesne gospodarske vezi s Francijo, toda doseči svojo avtonomijo v evropski federaciji. «New York Times« je mnenja, da so volitve pripravile pot za bodoča francosko-nemška pogajanja. «New York Herald Tribune« pa ni tako optimistič-n in pravi, da se z nedeljskimi volitvami ni končala francosko-nemška borba za Posarje. Na koncu pravi, da ima tjačelo evropeizacije Posarja po teh volitvah večje možnosti in to naj bi izboljšalo odnose med Francijo in Nemčijo.
konu. Glede odložitve razpravljanja o zunanji politiki je Pi-nay izdavil, da se manj ko kdaj koli boji te^a razpravljanja, zlasti po izidu posarskih volitev. Dodal je, da se bo 4o- razpravljanje začelo gotovo proti koncu tega meseca.
Ko je Pinay postavil vprašanje zaupnice, je skupščina sklenila, da se bo o tem glasovalo v četrtek popoldne, in seja je bila zaključena.
Um Eniške razstave
v večjih krajih Slovenskega Primorja
LJUBLJANA, 2. — V večjih krajih Slovenskega Primorja — Postojni, Sežani in Tolminu — bodo ta mesec prirejene razstave umetniških del sodobnih slovenskih sklikar-jev. Ljudstvo Slovenskega Primorja si bo na teh razstavah, ki bodo v vsakem kraju odprte po 6 dni, lahko seznanilo s sodobno slovensko slikarsko umetnostjo, ki mu je bila zaradi krivične meje nedostopna vse do osvoboditve. Razstavljenih bo približno 20 slik, večinoma v olju. Razstavljali bodo slikarji Gojmir Anton Kos, France Godec, Nikolaj Omerza, Dore Klemenčič, Stane Kregar in drugi.
Venezuelska vlada
noče priznati poraza pri volitvah
CARACAS, 2. — Ker je vlada uvedla cenzuro, ni mogoče dobiti nobenih točnih vesti o nedeljskih volitvah v Venezueli. 2e 24 ur niso dopisniki poslali nobeneiga poročala.
Nedeljske volitve so prve v Venežueli po državnem udaru, ki ga je izvršila vojska leta 1948. Naloga nove skupščine naj bi bila pripraviti novo u-stavo. Znano j'e, da je vlada pred časom prepovedala stranko «Accion Democratjica« in komtaformistično stranko. Opazovalci izjavljajo, da so člani razpuščene stranke ((Accion Democratica« glasovali za de- i mokratično republikansko na-1 predno zvezo.
V New Yorku izjavljajo, da so telefonske zveze z Venezuelo prenehale delovati ((uradno za nedoločen čas». Pred uvedbo cenzure je omenjena opozicij--ka stranka vodila pred vladno stranko, ki jo podpira vojaška junta. «New York Times« trdi, da je uspel imeti telefonski pogovor z nekim privatnikom v Caracasu in da je zvedel, da ima na podlagi neuradnih podatkov republikanska demokratična zveza 450.000 glasov, druga opozicijska skupina krščanski socialci pa 206.000. Ko je hotel omenjeni privatnik sporočiti podatke o glasovih vladne stranke, je bila zveza preki-
mazanimi dejanji tega škofa. To izziva ne le vse državljane naše države, temveč tudi vse poštene ljudi v svetu, v katerih ni zamrl občutek’ Časti in človeškega dostojanstva«.
Glavni tajnik Jugoslovanske akademije znanosti in u-metnosti v Zagrebu univ. prof. dr. Marko Kostrenčič pa je v zyezi s Stepinčevim imenovanjem za kardinala izjavil, da ta poteza Vatikana ni nikogar, ki logično misli, presenetila, saj so rimski papeži stoletja in stoletja skušali škodovati jugoslovanskim narodom ((Toda papež Pij XII se moti če misli, da bo s tem škodoval našim narodom. .,Nezmotljivi” se ponovno moti in bo morda tudi sam spregledal da se je prevaral Takšni majhni zbodljaji ne morejo omajati našega ljudstva, ki je navajeno na mnogo hujše udarce, in ga tudi ne bodo odvrnili od njegove začrtane poti«, je zaključil akademik Marko Kostrenčič.
Po vesteh iz Ankare je turška narodna skupsčina na svoji sinočnji seji določila skupino poslancev, ki bodo v kratkem obiskali Jugoslavijo. Turški listi poročajo poleg tega da bo sredi decembra vr. nila Jugoslaviji obisk tudi turška vojaška delegacija.
V odsotnosti zunanjega ministra Edvarda Kardelja je pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler sprejel danes novoimenovanega turškega poslanika v Beogradu Agaba Eksela, ki je Beblerju predložil poverilnice.
Jugopress poroča, da so bili zadnje dni sklenjeni večji trgovski dogovori za izvoz živil
Izjava zastopnika
Vojaške uprave JLA
i	...............
i
Izjave J. Beltrama in F. Kralja dopisniku beograjskega radia - Več sto predvolilnih zborovanj Slov. ital. ljudske fronte v koprskem okraju
KOPER, 2. — Sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov za koprski okraj Julij Beltram in predsednik okrajnega ljudskega odbora Franc Kralj-Petek sta odgovorila na nekatera vprašanja koprskega dopisnika beograjskega radia.
Na vprašanje dopisnika, ali sodelujejo pripadniki vseh narodnosti v organih ljudske oblasti, je Julij Beltram odgovoril, da so v coni B vse narodnosti proporcionalno zastopane v organih oblasti; tudi na kandidatnih listah za volitve je dobra tretjina kandidatov italijanskega porekla.
Na vprašanje, kdo ima volilno pravico v coni B je Julij Beltram odgovoril, da imajo to pravico vsi državljani od 18. leta dalje, in da je bila z ureditvijo statusa stalnega prebivalstva preprečena diskriminacijska politika fašistične Italije, ki je zlasti prizadela slovenski del prebivalstva cone.	,
Franc Kralj-Petek pa je podal nekatere podatke o predvolilni aktivnosti v koprskem okraju in o iredentističnih lažeh o tako imenovanem preganjanju Italijanov v coni B.
Včeraj je bila v Kopru seja okrajnega izvršilnega odbora Slovansko - italijanske ljudske fronte. Poročilo je podal taj-
nik okrajnega odbora Albin Cotar, ki je med drugim omenil, da so imele organizacije Slov.-ital. ljudske fronte več Sto volilnih sborovanj. Sprejet je bil sklep o nalogah organizacij Fronte; v sklepih je med drugim rečeno, da je organizacija Ljudske fronte podvojila delo za čim boljši uspeh volitev.
V razgovoru z urednikom Jugopresa je zastopnik Vojaške uprave JLA za jugoslovansko cono STO poudaril, da Vojaška uprava ni podvzela nikakršnih ukrepov, ki bi omejevali promet med obema conama. Navedel je podatke, ki dokazujejo, da se potniški promet med obema conama ne samo normalno razvija, temveč da se je od novembra 1951 do novembra 1952 celo povečal.
Zastopnik Vojaške uprave JLA je poudaril, da z jugoslovanske strani ni nikakršnih težav glede gospodarske izmenjave. Nasprotno pa delajo pristojni organi cone A ovire gospodarski izmenjavi med o-bema conama in otežujejo njen razvoj.
«Sedaj — je poudaril zastopnik — se vodijo razgovori za povečanje gospodarske izmenjave toda do sedaj niso bili doseženi nikakršni rezultati*.
B. T.
POMEN STAVKE
v plovnih družbah
V poslednjih dneh je upravno in delavsko osebje plovnih družb izrednega državnega interesa (PIN) ponovno stavkalo z zahtevo po sklenitvi nove kolektivne delovne	pogodbe.
Stavka je v Trstu zajela uslužbence družb	«Tržaški
Lloyd», «Italia» in «Adriati-ca». ki so strnjeno nastopili v obrambo svojih zahtev. V znak solidarnosti z njimi so napovedali krajšo stavko tudi pristaniški delavci, ki so prekinili za osem ur nakladanje neke Llojjdove ladje.
Stavka upravnega osebja zavzema v Trstu še posebno važnost, saj pomeni prav borba tega osebja objektivno o-hrambo interesov tržaškega pomorstva, ki se opira v glavnem na b rodovje	plovnih
družb PIN. katere demokr-
at sadja iz Jugoslavije v l ščanski minister za trgovsko Egipt. Novi ukrepi egiptovske mornarico Cappa zapostavlja
vlade o zunanji trgovini pospešujejo . trgovinsko izmenjavo s tistimi državami, s kateremi ima Eigipt trgovinske sporazume. Med državami, za katerih biago se Egipt zanima, spada tudi Jugoslavija. Egipt se zlasti zanima za kemične in prehrambene proizvode ter živino.
V Sremski Mitroviči je bila ustanovna Skupščina združenja političnih emigrantov Cehov in Slovakov, ki živijo v Jugoslaviji. S skupščine, katere se je udeležilo 30 delegatov iz raznih krajev Jugoslavije, so poslali pozdravni brzojavki maršalu Titu in Borisu Kidriču.
Predsednik grške vlade maršal Papagos je danes izjavil ob povratku grške vojaške delegacije iz Jugoslavije, da je zelo zadovoljen z razvojem grško-jugoslovanskih odnosov. «Grčija in Jugoslavija — je dejal Papagos — sta popolnoma sporazumni glede potrebe tesnega sodelovanja, tako zaradi krepitve varnosti na Balkanu, kakor tudi za razvoj njunih medsebojnih gospodarskih odnosov«.
Ob dnevu republike, državnem prazniku Jugoslavije, so dve televizijski in osem radijskih postaj Mehike prenašalo govore in kratke filme o Jugoslaviji. Radijske postaje pa so prenašale jugoslovanske narodne pesmi. Program televizijskih postaj za Jugoslavijo je 29. novembra trajal tri ure in pol. Za člane jugoslovanske kolonije in za poslaništvo v Mexico Cityju pa so priredili svečan sprejem.
Pomočnik ameriškega ministra za kmetijstvo Mac Cor-micJc bo obiskal 4. decembra na svojem potovanju po Evropi tudi Jugoslavijo, kjer bo ostal dva dni gost jugoslovanske vlade.
B. B.
v korist svobodne plovbe. Interesi tega osebja pa se ne glede na njegovo politično prepričanje in opredeljevanje križajo z interesi ministra Cappe in torej dejansko italijanske vlade, čeprav skuša vodstvo SINDAN, to je sindikata upravnih nameščencev plovnih družb, prepričati svoji članstvo, da je vsega kriv samo minister Cappa. Ta nejasnost pa seveda ni v korist uspešne borbe, ki terja jasne smotre.
Prav zaradi sindikalne borbe in zaradi objektivne o-brambe tržaških pomorskih interesov zasluži stavka in sploh vse gibanje članov SINDAN vso podporo. Pri tem
na suhem včlanjeni v edinem sindikatu F11M. ki je pomenil veliko silo in je zato tudi žel velike uspehe na vseh področjih bodisi glede mezdnih kakor tudi normativnih in so-cialnozavarovalnih zahtev. Takrat je družila zavest solidarnosti vse pomorščake od uslužbencev najnižje stroke in učencev do kapitanov. Kasneje pa je nastala težnja, da bi se kvalificirano osebje ločilo od skupnega sindikata in tako so prvi ustanovili svoj sindikat prav upravni uslužbenci plovnih družb, ki so sedaj v stavkovnem gibanju. Sledili so jim. strojniki na ladjah, ki so tudi ustanovili lastno sindikalno organizacijo, pred kratkim pa se je ločilo od FIIM tudi poveljniško osebje na ladjah, to je kapitani in vsi pripadniki štabov.
To sindikalno razcepljenost seveda izrabljajo lastniki drutb svobodne plovbe in voditelji družb PIN. to je dejansko ministrstvo za mornarico, ki ima glede poslednjih družo glavno besedo, saj je večina njihovih delnic v državnih rokah. Spričo tega položaja nima sedanje gibanje upravnega osebja plovnih družb izrednega državnega interesa tiste moči. ki bi jamčila čim večji uspeh, ker je pritisk na vodstvo plovnih družb prešibak. Prav zato se bodo danes va pobudo ministra Cappe sestali v Rimu zastopniki družb PIN in demokrščanskega sindikata Fegemare, da se bodo pogajali o novi delovni pogodbi, ki jo SINDAN že toliko
pa je treba tudi objektivno i časa zahteva. Pri tem pa so šli oceniti položaj in ugotoviti, mi,no sindikata SINDAN. če-kakšne so možnosti uspeha te-' Pra.v vključuje v svojih vrstah ga sindikalnega gibanja. Tu Va^vec upravnih uslužbencev, moramo najprej ugotoviti, da Na to strakovno gibanje se Z veza italijanskih pomor- vpliva seveda tudi stari spor
ščakov (FILM) ni pridružila stavkovnemu gibanju uprav nega osebja, ki je zato ostalo skoraj osamljeno. Za vsako u-spešno stavkovno gibanje pa je potrebna čim večja solidarnost sorodnih kategorij, da se s tem doseže odločilen pritisk na delodajalce. Zal pa moramo tudi ugotoviti, da tega pogoja v tem primeru ni. Sami upravni uslužbenci so razdeljeni na dva sindikata, to je na SINDAN in demokrščanski Fegemare. V Trstu bi sicer lahko našteli pripadnike poslednjega sindikata na prste, toda stavkovno gibanje z zahtevo po novi delovni pogodbi in izboljšanju plač in mezd je razširjeno na vsa italijanska pristanišča, kjer ima Fege-more več pristašev. Poleg tega pa so pomorščaki razdeljeni še na druge sindikate.
Nekoč so bili vsi pomorščaki, ki služijo na ladjah, in u-pravno osebje plovnih družb
TAFT PROTESTIRA
zaradi imenovanja Durkina
bodo odložili razpravljanje o zunanji politiki, zato da se o-mogoči razpravljanje o finančnem proračunu.
Na popoldanski seji se je začelo razpravljanje o proračunu! njena, ministrstva bivših borcev, ka-j	Neki venezuelski politični be-
kor je skupščina zjutraj skle- gunec je izjavil, da je njegov nila. Pozneje pa je predsednik | prijatelj telefonira! iz Cara-skupščine prebral predloge i casa, da so aretirali voditelje konference predsednikov par-: opozicijskih strank, lamentarnih skupin, glede ka-	Radijske postaje v Caracasu
terih je vlada postavila vpra-1 oddajajo glasbo, notranje vesti šanje zaupnice. Sporočil je še, I in vesti iz inozemstva ter dru-da ima vlada namen postaviti ;’e redne programe, toda sploh vprašanje zaupnice tudi med ne omenjajo volitev, razpravljanjem o posameznih j
členih finančnega zakona. | pariz 2. — Danes so javili,
Govoril je nato ministrski ,ja se bodo predstavniki držav, predsednik Pinay ki je izjavi ,	. SQ bi,	bljene>	da	sode.
da postavlja vprašanje zaupali-,	. .
ce, zato da doseže prednost za!^ujeJ° Pri *(Poolii za transpor-razpravljanje o finančnem za-i te«, sestali januarja v Parizu.
Durkin za spremembo Taft - Hartieyevega zakona - Stas senove izjave o vojaški pomoči - Jessnpova ostavka
CINCINNATI, 2 — V izjavi, ki jo je objavil danes, pravi senator Taft, da je imenovanje M. Durkina, ki je sindikalist in pristaš denftokratične stranke in ki je podpiral Stevenso-novo kandidaturo, ((neverjetno# «Gre za neverjetno imenovanje«, pravi izjava v kateri Taft, ki sicer ne dvomi o zmožnosti Durkina poudarja, da se ni nikoli govorilo ali mislilo, da bi izbrali človeka, ki je znan privrženec Trumana in demokratov ter nasprotnik Taft-Harlteyevega zakona. Taft pravi nato; «To je žalitev milijonov sindikalistov in organiziranih, ki so imeli pogum upreti se ukazu svojih voditeljev (in med njimi je bil Durkin) naj bi glasovali za Ste-vensona. To imenovanje jemlje predstavništvo v Eisenhowerje-vi vladi onim milijonom demokratov s severa in juga, ki so zapustili svojo stranko in podprli generala Eisenhowerja, in daje predstavništvo njihovim najbolj zagrizenim nasprotnikom«
Taftova izjava je povzročila mnogo hrupa in že se sprašujejo, kakšne posledice bo lah-
ko imela za odnose med senatorjem Taftom in novim predsednikom. Ze pred nekaj dnevi je Taft poudaril, da med tistimi, ki jih je Eisenhower izbral za nove ministre, ni nikogar. ki ga je on priporočal.
Martin Durkin je star sindikalist in je že bil ravnatelj u-rada za delo v Illinoisu od leta 1933 do 1941. Do sedaj se ni nikoli aktivno bavil s politiko in se je omejeval na sindikalno delovanje. Danes je Durkin izjavil časnikarjem, da bi Taft-Hartleyev zakon lahko tako spremenili, da bi bili zadovoljni delodajalci in delavci. Izrekal je nato prepričanje, da bo Eisenhower posvetil posebno skrb področju dela.
Harold Stassen, ki ga je Ei-senhower imenoval za novega ravnatelja MSA, je danes izjavil, da je prepričan, da je bodoči ameriški predsednik odločen nadaljevati sedanjo politiko glede vojaške, civilne in tehnične pomoči zavezniškim državam.
Predsednik; Truman je danes sprejel ostavko posebnega poslanika Philipa Jessupa z veljavnostjo od 20. januarja.
o tem. ali naj imajo prednost svobodne plovne družbe ali družbe PIN. Znano je, da minister Cappa favorizira svobodno plovbo, pri čemer ta minister le izvaja smernice vlade. Tudi tu ne smemo zapirati oči pred dejanskim položajem, čeprav ga skuša minister Cappa izrabljati v korist interesov, ki so nasprotni skupnosti. Družbe PIN so delno izgubile veliki pomen, ki so ga imele za časa fašizma, ko je režim tudi iz prestižnih razlogov gradil velike prekooceanske potniške ladje. Danes je položaj drugačen in je treba upošteuoti tudi gospodarnost m koristnost, zaradi katere so začeli graditi več tovornih, mešanih in petrolejskih ladij. Temu kriteriju ne moremo nasprotovati, toda tu nastaja vprašanje lastnine teh ladij in njihovega upravljanja sploh.
Za obnovo ladjevja so uporabljali v glavnem javna sredstva in sredstva iz sklada ERP, prav zato bi morali te ladje nacionalizirati, ne pa jih izročiti zasebnim plovnim družbam. V tem je bistvo vprašanja. Ce bi nacionalizirali ladjevje na socialni osnovi s soudeležbo pomorščakov pri upravljanju, ne bi bilo vprašanja antagonizma ir^ed svobodno plovbo in družbami PIN, ker bi imela svobodna plovba zelo majhen vpliv. Sedaj pa se zasebniki bogatijo z javnim denarjem, čeprav niso prispevali za obnovo trgovske mornarice.
Prav zato ni dovolj, da se upravni uslužbenci plovnih družb bore samo za mezdna izboljšanja in novo pogodbo in da puščajo vnemar glavno vprašanje, to je nacionalizacijo mornarice in soudeležbo pri njenem upravljanju. Le taka rešitev bi iztrgala ministru Cappi, nasprotniku družb PIN in njihovih upravnih uslužbencev njegovo glavno orožje. Pogoj za tako rešitev pa je predvsem sindikalna enotnost in okrepitev socialističnega gibanja sploh. Dokler pa se bodo pomorščaki cepili in razdvajali na številne sindikate, ne bo nikakega upanja na uspešno borbo. Prav tega se morajo zavedati uši upravni uslužbenci in pomorščaki družb PIN v Trstu, ki imajo razen obrambe svojih pravic in izboljšanja delovnih in mezdnih pogojev tudi važno nalogo obrambe tržaškega pomorstva, tako ogroženega po politiki ministra Cappe in de-mokrščanske vlade ter lastnikov svobodnih italijanskih plovnih družb sploh.
PRIMORCI,
SE TA TEDEN VAM BO NA
iff
Naraščanje brezposelnosti
in njeni vzroki v goriški pokrajini
GORICA, 2. — Pred dnevi smo poročali o razstavi slik osnovnošolskih otrok, ki jih je v Brescii organiziralo italijansko ministrstvo za ljudsko vzgojo. Ob tej priliki smo poudarili, da goriško šolsko skrbništvo ni pozvalo slovenskih osnovnih šol z Goriškega na sodelovanje v te} razstavi odnosno natečaju za najboljšo risbo, ampak so šolske oblasti enostavno prešle slovenske šole in jim prizadejale novo. diskriminacijo.
Izvedeli smo za podatke u-deležencev tega natečaja. U-deležilo se ga je 3472 šol iz cele Italije odnosno 118-396 licence« Iz Gorice sta prejela nagrado dva ljudskošolska licenca.
Spričo tega diskriminacijskega dejanja na račun slovenskega osnovnega šolstva najostreje protestiramo.
Vedno govorijo o naši enakopravnosti, o naših narodnih pravicah in celo o naši nehvaležnosti do Italije, ki nas je osvobodila «barbar-sfua« in nas ohranila pod plaščem «civilizacije». Proglašajo nas za velike nehvaležne-že, ker ne cvilimo ponižno kakor nebogljeni kužki spričo tolikšne nebeške previdnosti,
V Rimu naj se nikar ne bojijo, da nimamo Slovenci čuta pravičnosti ali da nimamo čuta za razločevanje barv in da vidimo črno, kjer je belo. Prav gotovo ne.
Slovenci v Italiji imamo zelo dober čut za pravičnost in bi bili nadvse srečni, ko bi le ne bilo vse tako zelo prozaično kot je Veliko bolj bi bili zadovoljni, če bi bila naša narodna enakopravnost urejena stvar, če bi bilo naše šolstvo uzakonjeno in če bi nam ne bilo treba naših sil trošiti še za narodno borbo, ko je vendar toliko drugih važnih gospodarskih vprašanj, ki nas naravnost grdo žulijo.
Najnovejše diskriminacijsko dejanje si bomo vsekakor zapomnili.
GORICA, 2. — Skupaj s propadanjem goriškega gospodarskega življenja nenehno narašča brezposelnost delovne sile zlasti med delavci in obrtniki. Odkar so politikanti z ljudskimi interesi in interesi slovenskega naroda kupčevali in odtrgali Gorico od njenega naravnega zaledja, se vedno bolj stopnjuje propadanje goriškega gospodarstva- Vedno bolj se širi brezposelnost in z njo največja beda, kakršne v Gorici ne pomnijo niti njeni najstarejši prebivalci, medtem pa vladne stranke napovedujejo izboljšanje.
Toda v Gorici in pokrajini gre naraščanje brezposelnosti določeno pot.
Ko je bila v Gorici zavezniška vojaška uprava in je pod njeno upravo spadala tudi Soška dolina ter večji del Krasa, smo imeli leta 1945 na celotnem področju okoli 4.000 brezposelnih delavcev. V oktobru 1945. je bilo 3.510 brezposelnih, v novembru 4.090, v decembru 4.045,
Konec leta 1946. je znašalo število brezposelnih 5905, konec leta 1947. pa se je dvignilo na okoli 7.000.
Zadnje točno število brezposelnih 'mamo od meseca avgusta 1947. leta, v katerem smo imeli v celotni takratni coni 6.136 brezposelnih iz Gorice. Gradiške. Krmina. Kobarida. Komna in Kanala. Od tega števila smo imeli v Gorici 2.910 brezposelnih. Največ brezposelnih je imela industrija, to je 2.233-Takoj za njimi je bil trgovski odsek s 368 in javni uradniki s 302 brezposelnimi.
Te dni je Trgovinska zbornica v svojem mesečnem vestniku objavila statistiko brezposelnih delavcev, mladincev pod 21 letom starosti, gospodinj itd. Podatki se nanašajo na leto 1951.
V mesecu januarju leta 1951. je bilo v goriški pokrajini 3.780 brezposelnih delavcev in 984 delavk. To število je najbolj
Skupina mladih tatov pred sodniki
_______________________ o«qi>o	/M
[ verjem. Po njegovem je tp ie-izmišljatina/ .katere sta. se obtoženca poslužila, da bi pre-, piri, ki so bili zelo pogosti v družini Tessari, prenehali.
Italo Bearzi je stopil pred | sodnika zelo samozavestna, ter tudi danes še nadalje trdil. da mu je svak pretil z revolverjem. Zena tožitelja pa je namreč umaknila svojo prejšno izjavo, češ da ona ni i bila prisotna prepiru obeh navedenih. Zadnji je nastopil Alojz Tessari, ki je sodnikom opisal svoje družinsko življenje. Rekel je: «Jaz in j moja žena se prav dobro ne razumeva, prišlo je med nama že do prepira in celo do pretepa Ona je mene udarila, toda tudi jaz ji nisem ostal dolžan ter sem ji dal eno j brco v.... Višek vsega pa je bil I prihod njenega brata v naš let star stanujoč v Gorici, i	brez	mojega	dovo-
GORICA, 2. — 8. februarja 1949 pozno »večer je goriška policija aretirala v Ulici Mo-relli 22-letnega mladinca Um-berta Kleina in Elija Furlana (oba iz Gorice), ki sta poskušala pobegniti z ukradenim blagom. Preiskava je kaj kmalu odkrila tudi druge grehe, ki sta jih mladinca napravila v kratkem času. hkrati pa je odkrila tudi ostale nadobudne sodelavce. V tistih dneh ]e marsikateri Goričan ugotovil v svoji kleti ali na podstrešju di mu manjkajo razne cevi. kotli, vodne naprave itd. Tako so se danes pred goriškim okrožnim sodiščem znašli kot obtoženci:	Umbert	Klein iz
Gorice star 21 let, stanujoč v Ul. Balilla 15 (enkrat že kaznovan); Ivan Cocceani prav tako iz Gorice iz Ul. Ascoli 18, priprt tudi zaradi drugih kaznivih dejanj; Elio Furlan 21
Ul. Ascoli 13. Pred sodiščem je stal tudi Aristide Lucchini iz Ul. Ristori 7, ki je, ne da bi kontroliral, odkod mlade-
naraslo za brezposelne delavce v mesecu septembru s 4.598 brezposelnimi, za ženske prav tako v mesecu septembru s 1.286 brezposelnimi.
Tudi število brezposelnih mladeničev in mladenk pod 21. letom starosti, odnosno oseb. ki iščejo prvo zaposlitev, je poraslo. V mesecu januarju je za moške znašalo to število 1.580 za ženske pa 1.430. hed letom se je število brezposelnih mladincev zvišalo na 2.086 v mesecu decembru in na 1.974 za mladinke prav tako konec leta.
Čeprav nimamo na razpolago tako podrobnega statističnega materiala o številčnem stanju brezposelnih delavcev in delavk v lanskem in letošnjem še nedokončanem letu. vendar lahko z gotovostjo trdimo, da se je število močno dvignilo, kajti samo iz podgorske predilnice so jih v letošnjem poletju postavili na cesto okoli 500. večje število tudi v predilnici v Ronkah itd,.
Po neuradnih podatkih, ki pa so vedno točnejši kakor podatki Urada za delo, je v goriški pokrajini nekaj nad 12.000 brezposelnih. Ce upoštevamo dejstvo, da so brezposelni po večini sestavljeni iz industrij-
skih delavcev in da imamo v naši pokrajini samo okoli 30 tisoč teh delavcev, tedaj si lahko predočimo izredno slabo stanje, v katerega je pahnjeno goriško delovno ljudstvo.
Demokristjanski občinski svetovalci in njihovi sopotniki
iz vrst-ostalih malomeščanskih strank niso doslej napravili niti koraka, da bi omilili brezposelnost.
Zato bi se morali delavci strniti v borbi za svoje socialne pravice in se prvenstveno iztrgati vsem silam, ki jih hočejo izkoriščati. Tako tudi ne bodo služili niti italijanski buržoaziji niti sovjetskemu imperializmu.
ZBOR IZ PODGORE IN STAN D REZ A
ljenja. Jaz tega nisem mogel prenesti, ter sem ga vrgel iz postelje, kar je povzročilo, da se je mladenič zakadil vame. ničem blago, z njimi prekup- j Nato sva se seveda stepla. Ta-čeval. Giacomo Boschi, ki bi se moral zagovarjati prav zaradi istega prestopka kot Lucchini, je med tem časom umrl
Pred sodnike je najprej stopil Umbert Klein, ki ima pač največ masla na svoji glavi.
Polastil se je konec leta 1948 ; nedotaknjen«.
koj nato sem vzel kolo ter odšel na delo. Zena m svak sta me prijavila policiji, da sem držal revolver v rokah in hotel napraviti konec s svakom, toda revolver, ki je ležal v nočni omarici in za katerega imam dovoljenje, je ostal tam
Delovni center na M a j n i c i
GORICA, 2. — Jutri bodo na Majnici odprli delovni center. Otvoritev tega delovnega centra spada v obširen načrt ustanovitve delovnih centrov, ki bodo za tri mesece zaposlili 45 brezposelnih delavcev. Naloga delovnega centra bo ureditev ceste od Majnice proti Ul. Brigata Re, kjer so poslopja ustanove Ina
V Ul Torriani pa bodo v prihodnjih dneh otvorili po-gozdovalni center in zaposlili 100 brezposelnih delavcev za dobo treh mesecev. Prihodnje mesece bodo delavci dveh delovnih centrov popravljali Ul. sv. Mihaela s Standrežu in zgradili nov u-rad v a namestitve.
S temi ukrepi bodo nekateri brezposelni delavci dobili ne najbolj primerno zapo-' šlitevi^ki jim pa bo nudila za kraj|o dobo nekaj zaslužka.
Zivinozdravniški vestnik
| GORICA, 2. — Zivinozdravniški vestnik druge polovice preteklega novembra t. 1. be-leži več primerov obolelosti prašičev na rdečici v vsej pokrajini, in sicer en primer v občini Dolenje, Fari. Gorici in Sovodnjah. Število obolele živine prejšnjih tednov je na-! slednje: 4 primeri v Gorici in ! Krminu ter 2 v Koprivi.
Za zimsko pomoč
brezposelnim
GORICA, 2. — S 30. novembrom je stopila v veljavo nadcena za zimsko pomoč | brezposelnim, kot je predvi-j deno po zakonu 1571 z dne 22. novembra t. 1. Višina te nad-cene na vstopnice za v javne lokale je naslednja: do 100 lir, 5 lir; od 100 do 200, 10 lir; od 200 do 400. 20 lir; od 400 do 800 lir, 60 lir; od 800 do 1000, 100 lir; od 1000 do 1500. 150 lir; od 1500 do 3000, 200 lir; od 3000 dalje po 400. lir. Določena nadcena bo v veljavi ob vseh praznikih do 31. maja 1953.
DELOVANJE ZVEZE SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV
Številni pevski zbori na Goriškem širijo slovensko pesem v zamejstvu
Ljubezen do glasbe in lepega petja je globoko ukoreninjena v slovenskem narodu tako, da še pregovor pravi: «En Slovenec poje solo, dva pojeta duet, trije Slovenci so že pevski zbor.» Slovenci imamo velik zaklad narodnih pesmi, ki opevajo običaje; praznike, posebne dogodke in ki se oprijemajo še nešteto drugih motivov. In vse te pesmi so v narodu samem, v krvi posameznika. Saj si ni skoraj mogoče misliti družbe Slovencev, ki bi tudi ne zapela. Možje in fantje kaj radi «povzdignejo» kako veselo ko se snidejo in tudi dekleta zelo rade pojejo. Zato ni zgrešeno če trdimo, da je slovenski narod muzikaličen narod, da spremlja petje Slovenca v vsakem trenutku njegovega življenja.
Lepo petje pa pride do prave veljave šele v pevskih zborih, kjer se pod taktirko pevovodje posamezni glasovi zlivajo v ubrano melodijo. Slovenci na Goriškem smo imeli in imamo pevske zbore in čeravno se še poznajo posledice razdiralnega dela fašizma, lahko s ponosom gledamo na ta važen del našega kulturno-prosvetnega življenj«- Delavnost naših zborov in požrtvovalnost. pevovodij so nam porok, da na tem področju ne bomo zaostali.
Potrebno pa je. da tudi kritično pregledamo to delo. V
vojni, je še vse premalo saj moramo tudi upoštevati, da se pevovodja ne izuči v enem letu, ampak da je treba mnogo časa, preden postane sposoben uspešno voditi pevski zbor.
Dasiravno obstajajo težkoče, je položaj na Goriškem zadovoljiv in glavno zaslugo ima pri tem Zveza slovenskih prosvetnih društev, ki nudi zborom vso podporo. Poglavje zase je Beneška Slovenija, kjer se je ne-rodno prebujenje šele začelo in kjer bo gotovo prej ali slej tudi prišlo do ustanovitve pevskih zborov. Beneški Slovenci imajo tudi lepo število narodnih pesmi, ki so delno že zbrane v pesmari.ah in tudi oni radi pojejo.
Ugotovitev, da je položaj na Goriškem dober, je pa treba podpreti z dokazi in zato bo najbolje, če pregledamo kraje in delovanje zborov. Poglavje zase je mesto Gorica, kjer se osredotoča vsa dejavnost na tem področju v Glasbeni šoli. Pevski zbor Glasbene šole, ki je sestavljen iz dijakov, nam nudi vsako leto priliko, da ga lahko ocenimo. S tehnične strani je nedvomno eden najboljših. ,ji&xeda ima ta zbor boljše pogoje za vadenje kakor podeželski
V predmestjih Gorice, m sicer v Podgori, imamo dva pevska zbora: mladinski in mešani m v Standrežu mešani pevski zbor. Tudi mala vasica St.
! zborih srečamo pevce, ki sla-
j vijo 40-letnico svojega delova- Maver ob obronkih Sabotina j nja. Na žalost moramo beleži-
le pet moči, če ne štejemo Gorice, kjer ima Glasbena šola svojega vaditelja. Vsekakor premalo za naše potrebe, ker so še vasi, kakor na primer Doberdob, ki bi rade imele lastni zbor, pa ga ne morejo doseči ravno zaradi pomanjkanja pevskega učitelja.
Skoraj vsak dan so vaje ali v eni ali v drugi vasi; posamezni zbori vadijo dvakrat in celo trikrat tedensko in so pevovodje in pevci res vredni pohvale za svoje požrtvovalno delo.
Naši pevski zbori priredijo vsako leto nastop na prostem, bodisi ob delavskem prazniku prvega maja ali na ljudskem taboru, ali, kakor letos, na vrtni veselici v Steverjanu. Prisiljeni smo rabiti tako obliko manifestacije, ker nimamo po vaseh na razpolago primernih dvoran. Tu pa tam nastopijo pevski zbori, tudi v domači vasi ob raznih društvenih praznikih, toda to niso pravi koncerti temveč le priložnost-n.i petje. Tudi gostovanja so od časa do časa, seveda predvsem na Tržaškem ozemlju, ker obiske v matični državi še vedno onemogočajo velike itežave. Tudi po valovih radia se je že širila pesem goriških zborov, in sicer na radiu Koper in radiu Trst II.
Da je te vrste aktivnost zelo priljubljena pri naših ljudeh, nam ne dokazuje samo požrtvovalnost pevcev, temveč
in v začetku 1949 45 električnih žarnic, več bakrenih kotlov, svinčenih cevi, kos vlitega železa itd. Pri nekaterih od teh akcij sta mu pomagala tudi Cocceani in Furlan. Navedena skupina mladih goriških tatičev je povzročila škodo predvsem Antonu Manzoniju, Guidu Ceroni ter Ani Strgar, vsi iz Gorice.
Po zasliševanju obtožencev, ki so v bistvu priznali navedene obtožbe, je sodišče izreklo naslednje kazni. Klein in Cocceani sta zaradi ponavljajočih se kraj kaznovana tako, da kazen odsedita v zaporu in sicer Klein bo sedel 11 mesecev in 17 dni, Cocceani pa 1 leto ter 5 mesecev, poleg tega pa sta oba obsojena tudi na denarne kazni. Sodišče je nadalje Elija Furlana oprostilo zaradi mladoletno-sti, Lucchinija pa zaradi tega, ker ni zakrivil kaznivega dejanja.
Domači prepiri
GORICA, 2. — Kot obtoženca sta se danes pojavila pred sodiščem brat in sestra, in si-cei Aurelija Bearzi, rojena 1920, stanujoča v Staranzanu Ul. Marconi 37 ter Italo Bearzi, rojen 1917, stanujoč v Tržiču na Trgu Liberta 5. Obtožnico proti1 nijma je vložil mož obtoženke Alojz Tessari, 38 star, stanujoč v Staranzanu skupaj s ženo. Tessari je tožil ženo in svaka zaradi njunih netočnih izjav, češ da je
Po kratkem posvetovanju so sodniki oprostili oba obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov, Tako se je družinska komedija na sodniji dobro končala, upajmo da ne bo imela svojega nadaljevanja doma.
Prekooicnil se je
GORICA, 2. — Danes zjutraj se.je 21-letni Albin Soban, doma iz Jamelj, namenil v Gorico na Andrejev sejem % si je zato sposodil vespo pri nekem znancu. Na sejmu se je zadržal do približno 17. ure. Ker se mu je mudilo zopet domov, je brž stopil na vozilo in se z vso brzino peljal oez glavno ulico proti kolodvoru. Ko je dospel do križišča v višini kavarne Garibaldi, je hotel prehiteti avtomobil Lancia Ard^a UD 15822, ki ga je vozil Hjero-nim Rieppi iz Vidma, in se zato pomaknil z vozilom proti sredini ceste. Pri tem se je znašel pred lesenim podstavkom, ki stoji sredi ceste. Ker ni pravočasno prijel za zavore, se je zaletel v podstavek in se prekopicni) na drugo stran ceste.
Na pomoč mu je nemudoma prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer mu je službujoči zdravnik obvezal številne rane in praske po rokah in obrazu. Ozdravel bo v 12 dneh.
Na kraj nesreče je prišla kmalu nato prometna policija
ti to, da mladina vse premalo sodeluje na tem področju. Ne moremo sicer trditi, da je številčni stalež p .'meznih zborov zelo visok M. ori imajo sicer reden dotok Mladih sil, toda ta dotok je le prenizek, če g4 primerjamo s številom mladine, ki je na vasi. Vzroke temu moramo iskati predvsem v želji mladine po plehki zabavi, katero nudi danes mesto in včasih tudi že vas. Druga težkoča, ki ima tudi svoj negativen vpliv, je v pomanjkanju primernega kadra pevovodij in ker je sedanji vsekakor nezadosten. Razdobje med prvo in diugo svetovno vojno je bilo za nas zelo škodljivo, ker se je v tem času kader dirigentov skrčil in ni bilo mladih sil, ki bi nadomestile izgube. Kar se je pa napravilo po drugi
se ponaša s svojim moškimi	_
zborom. Pevraa in Oslavje pa |	Q	JTSOOS
še čakata nadomestila, ker so „	.ir
smrti dirigenta Doljaka VISie direkc le mODOpOla V lTStU
giede prometa s tobakom
TRZIC, 2. — Manifest, katerega bodo izobesili te dni naši prodajalci tobaka, med drugim poudarja nasladnje. Kot je že znano, je vsak prenos tobaka, izdelanega in prodanega v Trstu, kaznivo dejanje, ih sicer kot tihotapstvo. Izjemo te odredbe višje direkcije monopola v Trstu predstavljajo le turisti, ki lahko iz STO prinesejo 200 gr cigaret ali pa 250 gr tobaka. Seveda pridejo tu v poštev le inozemci, ki prihajajo v Trst iz res turističnih namenov ali pa Tržačani, ki odhajajo v inozemstvo in to le enkrat mesečno. Nikakor pa ta 'izjema ne velja za državljane italijanske republike.
po
ostali brez svojega pevovodje. V Steverjanu pevski zbor ni stalen in je treba iskati vzroke predvsem v težkem delu briškega kmeta, kateremu preostaja premalo časa, da bi hodil k pevskim vajam.
Na Peči že več let dobro deluje moški pevski zbor in tudi v Sovodnjah so prišli pred kratkim do moškega zbora, ki je že nastopil v javnosti in se tudi dobro odnesel. Vrh, Dol in Poljane tvorijo skupaj moški zbor, ki vadi izmenoma v Dolu in na Vrhu. Dekleta z Vrha in iz Poljan pa so se združile in sestavile svoj ženski pevski zbor.
To je kratek pregled zborov, za katere imamo na razpolago
ŠPORTNE VESTI
Pro Gorizia-Trieste 4:0
on hotel ubiti svaka z revol- za morebitne ugotovitve.
Na stadionu je v nedeljo popoldne Pro Gorizia izbrisala slab vtis. ki ga je bila pustila na istem igrišču pred štirinajstimi dnevi, ko je Cerea premagala domačine z visokim rezultatom 4-0. Rezultat je bil tudi v nedeljo enak, vendar je bil zmagovalec drugi. Tokrat so zmagali domačini. Videli smo. da je trener Vale znal postaviti na igrišče pravilno formacijo, pa tudi igralci kot Dosamezniki so bili v nedelio v dobri kondiciji. Goričani so po tolikem času zopet igrali složno; bili smo priča hitrim in dovršenim podajanjem. Omenimo naj še to, da niso Tržačani zadovoljili maloštevilnega občinstva in da so igrali težko igro, zaradi česar je bil levi krilec Colombi izključen v zadnjih minutah prvega polčasa.
Goričani začnejo takoj po sodnikovem žvižgu napadati. Usneh se pokaže že v 12. minuti, ko strelja v vrata levi krilec Di Biagio. Zoga ostaja skoraj ves čas na tržaški polovici igrišča in v 26. minuti vidimo drugi gol za Goričane, ki ga ie zabil Moretti. Isti Moretti izkoristi devet minut pozneje napako tržaških bra-
nilcev in strelja iz kota v vrata,
Goričane pa ne zadovoli ta rezultat in se že v začetku drugega polčasa znova vržejo v napad. Večkrat se mora vratar Vaeaia vreči med noge goriških naDadalcev, a ne vedno z uspehom. V 26. minuti zabije Boscd četrti in zadnji gol dneva. Tržačani se obuDno branijo in ne gledaio toliko na pravila, saj igrajo še bolj grobo kot v prvem polčasu. Goriški napadalec Di Biagio je bil v kazenskem prostoru zrušen, a sodnik se napravi, kot da ni videl tega, kar vzbudi upravičene proteste gledalcev. Zadnje četrt ure so Goričani stalno pred vrati gostov, a rezultat ostane isti.
Goričani so nastopili v sledeči postavi; Buttignol; Venu-ti. Cuzzot; Tulissi, B'urlan, Zan-domeni; Moretti, Franz, Bosco, Gratton, Di Biagio. Tržaško moštvo pa so sestavljali: Va-gaja; Coppa, Zarli; Pintarelli, Cuschie, Tamburlini; Zanni, Rossi, Mauri, Susel, Colombi Sodil je g. Zennaro iz Benetk. Pro Gorizia je sedaj na enajstem mestu v lestvici z osmimi točkami. Prihodnjo nedeljo bo igrala proti sedanjemu prvaku Lanerossi.
Juventina B-Krmin B 1:1
Tudi letos je športno društvo Juventina iz Standreža nastopilo z dvema ekipama v različnih prvenstvih, prvo moštvo gostuje v kvalifikacijskem prvenstvu in je trenutno v zelo slabih vodah. Rezervno moštvo pa gostuje — tako kot lani — v pokrajinskem prvenstvu drugega razreda. Igralci rezervne ekipe so se pretekli mesec pomerili v prijateljskih tekmah s številnimi bodočimi nasprotniki. V nedeljo so Juventinci remizirali z drugo ekipo iz Krmina in so pokazali čisto homogeno igro, za kar gre zahvala predvsem požrtvovalnosti trenerja Peternela, pa tudi igralcem samim, ki so dali vse iz sebe.
Igralci pa se niso držali navodil sodnika, ki je bil prisiljen proti koncu tekme izključiti kar dva igralca Juventine; Mosettija in Manfredo. Juventinci so tako cel četrt ure igrali v devetih. Pri juventincih so bili najboljši Trampuš, Pavlin, Cecconi. Krminčani pa so igrali precej dobro z lepimi podajanji; med njimi je bil najboljši srednji napadalec Flap in polkrilec Jakin.
Moštvi sta takole nastopili: JUVENTINA B: Stakul; Moset-ti, Pavlin; Trampuš, Velussi, Cecconi; Morelli, Corolli, Manfreda, Karnjel, Marega. KR-MIN B: Buiatti; Mian, Lucano; Jakin, Gubet, Badin; Feressin. Coloricchio, Flap, Godeot, Mu-žina.
Miklavževanje
V petek bodo imeli miklav-ževanje v Pevmi ob 17. uri v prosvetni dvorani. Mik.lavževa-nje bo tudi v Standrežu v dvorani prosvetnega društva ob 18. uri. V Dijaškem domu bodo imeli miklavževanje za gojence ob 16.30.
Prevroča kri v zapor
GORICA, 2. — Na svojem dopoldanskem zasedanju je danes goriško okrožno sodišče obsodilo Karla Massarija starega 55 let, stanujočega v Gorici, Ul. Baiamonti 22 na 9 mesecev zapora ter na poravnavo sodnijskih stroškov. Massari je namreč hotel 8. novembra tega leta fizično obračunati z agentom policije Sal-vatorijem Gencom. Ta ga je na zahtevo uslužbencev Občinskega podpornega udruže-nja (ECA) hotel odstraniti iz lokalov. Toda Massari agenta ni hotel poslušati, temveč ga je z vso silo zgrabil za prsa in ga hotel celo ugrizniti. Zato si bo pač moral možak svojo vročo kri hladiti na mrzlem celih 9 mesecev.
KINO
VERDI. 17: «Ce bi imel en milijon#, G. Cooper in C. Laughton.
V1TTORIA. 17: «Vsi smo zločinci«, A. Nazzarl.
CENTRALE. 17: «Rozalba. pom-pejska deklica«,
MODERNO. 17: «Morski orli«, G. Cooper,
tudi prireditve same, na katere privabi pevski koncert vselej veliko število poslušalcev.
To je kratek pregled te panoge našega kulturnega dela. Kar je bilo storjeno, nam je porok da tudi v bodočnosti ne bomo izostali, potrebno je, da se ljubitelji petja vedno v večjem številu zgrnejo okoli pev-. n zborov Zveze in da jih podpirajo z rednim dotokom novih sil. Le tako botno lahko uspešno nadaljevali svojo pot in pokazali tudi na tem področju svojo trdno voljo, da ostanemo Slovenci.
Otroške pravljične ure
DANES 3. t. m. ob 16.30
bo v poslopju tiskarne Ud. Montecchi 6/II, soba 23, predvajana pravljica v barvanih slikah
JO O in SAMBO
Otroci so vafbljeni k šte-(vilni udeležbi.
NARODNA IN ŠTUDiJSKA KNJizNlCA
priredi v četrtek 4 <*-cembra t. 1. ob 20.30 v
Simon Gregorčičevi dvo
rani v Ul, Roma predavanje. — PiecT bo univerzitetni dr. SVETOZAR ILEŠIČ o temi:
[iEDGRSFSKK POTEZE SU1VKM1JB
itu
priredi v s oboi o 6. decembra ob 20. uri v dvorani «Zlati pajek«
MHUMŽF.VM1E S Mi.KSim
Deloval bo dobro oskrbljen buffet.
Vabila se dobijo na se-1 dfeiu Z.SPD, Ul. Ascoli 1
in v kasarni Bratuž. ’
Darila lahko oddasts v' soboto od 9-12 in od 14-18 v dvorani ((Zlati pajek«, Corso Verdi 1.
VSTOP Z VABILOM.
je naiiejtii dab at
Defoir:	ROBINSON, broš. .	.	. - • • >
Valjavec: ŽIVALSKE PRIPOVEDKE, broš. . • Bevk F.:	PESTERNA, polplatno
Bevk F.:	GRIVARJEVI OTROCI, polplatno •
Vandot I.: KEKEC, broš...................•
TRI HČERE, pravljice, broš...............•
GLEJTE JIH, MATEJE, polplatno . . . • • SLIKANICA, broš. ...	;
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V GORICI IN V SESLJ
Lir 250." ’ 200-" 220." 280." 250." 230." 250" 170"
fHSTV,
Silvestrovanje v AvstrU
Impuiin .. v-memn cmfgifjf aaw»ji.A. )w-.iimiw mau-jir rt.	*•*
na KLOPINSKEM JEZERU'
OD 30. DECEMBRA 1952 DO 1. JANUARJA 1953'
Vpisovanje pri «Adria-Express», od 1. do- 15. Vpisovanje se zaključi čim bo doseženo zadostno udeležencev.
Ohi&diMks
Zopet se bližajo razni dnevi, ko boš mislil, kaj bi komu daroval ali pa., kaj bi v dar. V obeh primerih — če boš daroval ali pa prejel dar — bo najbolje, da si
mladinsko knjigo.
iePu
J NOVOST!
NOVOST' |
£e\id 'Vida
drag o PETKOVŠEK	_
RADIJSKE PRAVLJICE
Iluslrucije: prot. (.KOM
vfk 'hUlciavb na badiu | najlkpSk miku vžrvo darilo vkli® 1 ^ y seslja*0 %
| DOBITI JIH v SLOI' LI\Sklll KNJIGARNAH V TRSTU. GORIC1 /A
Danes, sreda 3. decembra
Franč., roj. Prešerna Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 17.46 in zatone ob Jutri, četrtek 4. decembra Barbara. Veljko
□
(J
' [e razst j v Celovcu
I re(T . nekaj dnevi je bila v I £!,?stor'h deželnega muzeja v elovcu zaključena razstava H-tn našega znanega upo-“"oljajočega umetnika Boži-• Srja Jakca. Obiskali smo moj-ra Jakca in ga naprosili, da | am pove nekaj o svoji raz-I stavi, v Celovcu in še o svojih orugih uspehih, ki jih je ’• Ldnjem času dosegel v Švici J1’' Avstriji.
Kako je prišlo do Jakčevega
.Ustavljanja P° l-eh deželah?
■ Pma 1950 je bila velika raz-] dava grafike v Luganu. Med 1 »mirni velišinami črno-bele i ®®etnosti je razstavljal tudi
lisi ume*;nik Jakac. Razstav-I 191 — in prodrl, tako da je ! je?en' ponovno razstavljal »vici. Švicarski socialist Al-w.t Graf-Bourquin iz Arbona 'e,2adal nalogo, da svoje si-V jftdustrijsko mesto ob Bo-, °skem jezeru uveljavi tudi . .* kulturno središče. In tako j J °ktobra leta 1951 organizi-i ) 1 v starinskem gradu v Ar-,°Pu slikarsko razstavo, na «eri je bn0 poieg slik vseh ‘°gočih mojstrov sveta razsojenih tudi štirideset gra-| ‘cnih 'del. Poleg Kralja. Filo-Ja m Maleša je bil od naših ‘«t°pan tudi Jakac. In spet ib« da si je pridobil tak Po ut da 50 ga prireditelji vabili v na drugo razstavo, »vzaprav je dobil povabilo, se razstave udeleži kot Dr,!!' *n 150 ie povprašal ali st« on'..t° povabilo . na raz-».^Jianje.ali na obisk, je na-lia odgovora dobil , v Ljub-kai'°i krtačni odtis, uvoda v vor g' r katerem je bil go-tat °t nieSovem življenju in
let tako Ja^ac maia t,09 kot edini tujec ponovno ls stavljal svoja grafična de-irv.Arbonu, skupaj z najbolj liaiJJiu1*. švicarskimi upodab-set * umetniki. Sedemde-tj0 Srafik vseh tehnik je bilo j jj, ?u. da si je Jakac prido-1 gled2re<^en sloves. Zadošča po-som. v kritike švicarskih ča-K(.n • Arboner Tagblatt, Bo-’ theS7e.Zeitung m tudi Zueri-ugod	vsebujejo	izredno
oceiTne' a stvarne in kritične taS(je Jakčevih umetnin. Dva pro,plsa prinašata dvoje re-| p5 u^cij, Arboner Tagblatt itj ■ ? .daljši članek, posvetu 12kl.’učno našemu umet-*> s a • vse 1° pomeni lah-L°dl samo tisti, ki ve, kaj ai doseči priznanje v ta-žeti želi kot je Švica, v de-ttebkatere javno mnenje ni j nji Naklonjeno naši današ-Prav, črnosti in v kateri bi t!mefhT»v namesto priznanja
■ i 'ka jz. Jugoslavije mimo-lahko prezrli. Toda ko
bereš te kritike, gledaš v tujih časopisih te tako znane in nam domače Jakčeve umetnine. ko listaš po katalogih in ko poslušaš Jakčevo pripovedovanje o veliki pozornosti, ki jo je bil sam deležen v Švici, lahko verjameš mojstrovim besedam, da pomeni taka u-veljavitev jugoslovanskega u-metnika v Švici ogromen prispevek k razbistritvi meglenih pojmov o naši domovini in zbližanju narodov.
Kako je Jakčeva razstava prišla v Avstrijo? Skupina avstrijskih umetnikov in kritikov je obiskala razstavo v Ar-bonu. In navdušeni nad grafiko so povabili Švicarja Fritza Paulija in našega Jakca k sebi. Oktobra letos je bila razstava njunih grafik v Bregen-zu. In spet je bil ogromen u-speh. In iz Bregenza so Jakčeve grafike prišle na razstavo v Celovec. 86 Jakčevih radi-rank, lesorezov, litografij, suhe igle, akvatinte je pomenilo dogodek za koroško kulturno javnost, posebej za koroške u-metnike, ki zavzemajo v avstrijski umetnosti vodilno mesto. Razumljivo je, da je ta kulturni dogodek prišel do posebnega izraza tudi v časopisju. Vsi časopisi Volkszeitung, Die neue Zeit, Warheit und Volksville, pa naš Vestnik in še drugi, vsi so prinesli obširne kritike. Jakac je moral v Celovcu tudi predavati, imel je na radiu intervju, skratka, njegova razstava je bila za Celovec dogodek prve vrste, ne glede na to, da je bila to prva slovenska umetniška razstava v tem mestu po vojni.
S R.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiimiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUGOSLOVANSKA GRAFIKA
NA RAZSTAVI V INDIJI
Vseindijsko združenje za lepo m uporabno umetnost je povabilo tudi Jugoslavijo na mednarodno razstave k, bo v marcu v Novem Delhiju. Zaradi omejenosti razstavnega prostora ima Jugoslavija pravico, da razstavi 20 del. Ker pa bo posebna razstava jugoslovanskih slikarskih del obiskala v prihodnjem letu tudi Indijo, se bo Jugoslavija udeležila razstave v Novem Delhiju samo z grafiko. Tako so poslali na razstavo grafike Božidarja Jakca. Toneta Kralja, Franceta Miheliča, Rika Debenjaka, Mihe Maleša Maksima Sedeja. Ljube banica. Krste Regedušiča, Alberta Kinerta, Eda Murtiča, Miljenka Stančiča. Mihajla Petrova, Brane
Pavloviča, Boška Karanoviča in Maria Mascarellija.
Razstava 60 slik sodobnega jugoslovanskega slikarstva, ki se pripravlja, pa bo v prihodnjem letu obiskala Turčijo. Sirijo, Egipt in Indijo. To ne bo neka reprezentativna razstava, vendar bodo izbrali najboljša dela. ustvarjena po osvoboditvi.
«d£z»
Somerseta Maughama, ki je bil že enkrat filman, nameravajo sedaj prirediti kot glasbeni film. Glavno vlogo naj bi imela Rita Hayworth. Družba Paramount išče prvo igralko za film «White Christmass«, v katerem bodo igrali Bob Hope, Bing Crosby in Fred Astaire; prva dva se potegujeta. da se glavna ženska vloga poveri Riti Hayworth.
«VSI SMO MORILCI«. Cayattov film, bo dobil odgovor s filmom — tako vsaj je povedal Marcel L’Herbier, ki je najavil, da bo pripravni film z naslovom «Ne ubijaj«.
»r
Sydney, sin Charliea Chaplina z junakinjo zadnjega Charlo-tovega filma «Limelight» Claire Bioom. Sydney izjavlja (rsve-čano«, da sta si s Claire le »tdoora prijatelja«.
SZ
hoče izpodriniti v produkciji z drugega mesta
EVROPO
V zadnjih letih postaja vprašanje Združenih držav Evrope vse bolj aktualno. Toda, preden bo prišlo do uresničenja te zamisli, bo treba odpraviti razna politična nasprotstva med posameznimi državami ali skupinami držav; posarsko vprašanje na pr. moti sodelovanje dveh politično in gospodarsko najpomembnejših partnerjev — Francije in Nemčije, kakor loči' imperialistična težnja Sovjetske zveze in njenih satelitov v politiki in gospodarstvu evropski Vzhod od evropskega Zahoda. Velika ovira je tudi izolacijsko stališče Vel. Britanije, ki ima zaradi svoje povezanosti s Commonwealthom ter zavoljo prevelike zamotanosti konti-nentalno-evropskih vprašanj predsodke in celo strah pred vključitvijo v morebitne Združene države Evrope
Na drugi strani se sliši sko-ro paradoksno, da so bile ZDA tiste, ki so napravile po 1945
prve praktične korake za združitev Evrope. Američani so se pokazali v prvi zmešnjavi povojnih let še vedno kot najboljši Evropejci. Za zgled so pač imeli ogromen gospodarski prostor, ki ga iz posameznih držav tvorijo Združene države Severne Amerike. S svojim praktičnim duhom so zaradi tega poskušali združiti Evropo predvsem na gospodarski osnovi; toda kljub temu so naleteli tudi na tej poti na velike ovire.
ZDA so prišle na dan z Marshallovim načrtom, ki je zasledoval cilj ustvariti enoten trg in združiti Evropo z gospodarskim sodelovanjem. Nekateri ugovarjajo, da je vodil ZDA pri tem edino nagib ustvariti proti Sovjetski zvezi in njenemu bloku držav kot protiutež, vsaj enokovredno politično in gospodarsko skupnost, drugi pa zatrjujejo, da je dal Marschallov načrt pobudo in pogoje za zamisel in izvedbo
Kje so vzrohi krize v Hollpoodu
Propaganda spada k Holly-woodu kot nekak njegov sestavni del. 2e desetletja sem, odkar so se tu nastanili pionirji filmske industrije, so vedno skrbeli, da ni notekel niti dan brez kake «holly-vvoodske zgodbe« — naj je to že bila kaka nedolžna zgodba ali pa škandal. Veljalo je pravilo; nobena reklama ni slaba, slaba je le — nobena reklama. In tako so spadale predvsem k reklami vesti, po katerih je bil neki komik o-sumljen umora; ali pa se je o nekem znanem igralcu govorilo, da je na svoji jahti napadel neko mlado igralko; ob imenu drugega slavnega igralca se je pletel razgovor, kako je opravil na svojem zadnjem procesu zaradi alimentov; in nekoga drugega so spet zalotili, da je kadil cigarete z mamili. Ni bilo niti potrebno, da bi bile te vesti vedno na tak način senzacionalne, glavno je bilo, da se je o nekom govorilo. In če je neki bogati samec
Najresnejši tekmec: televizija = Za povprečnega Američana je kino ,,drag“, ker porabi Vso plačo za poraVnaVo obrokov * ,,Moralna” ofenziva in porazne posledice strahu pred „Odborom za preiskovanje protiameriške dejavnosti‘‘
Slovenski oktet na proslavi 29. novembra v Portorožu.
priredil na svojem posestvu veselico in je dal s posebnimi letali spustiti na goste 50.000 rož, ali če se je neka znana igralka zaljubila v nekega cow-boja, druga spet pa poročila svojega šoferja — vse to je bilo prav tako del reklame. Pravzaprav se to v Ameriki imenuje glamour in Holly-wood je živel od takega gla-inourja, kar pomeni slepilo.
V mestu Hollywoodu samem pa je na programu razgovorov vedno en sam predmet. Pred leti so bile to Charlie Chaplinove ljubezenske afere, potem zasliševanja odbora za preiskovanje protiameriške dejavnosti, nato ljubezen med Ingrid Bergmanovo in Robertom Ros-sellinijem in še kaj drugega, sedaj pa govore vsepovsod o krizi.
Ni prvič, da se filmsko mesto bori s krizo, vendar tako resna kot sedanja še ni bila nobena. V študijih, kjer so prej snemali po 25 filmov istočasno, delata sedaj po dva ali trije režiserji. Skoraj 50 odstotkov režiserjev in čez 60 odstotkov avtorjev in- producentov je brezposelnih. Predsednik ene izmed največjih filmskih družb, ki je sicer zapustil New York enkrat vsakih štiri ali pet let, se je nedavno odpravil kar za tri tedne v Hollywood — in posledica je bila ta, da so se vsem, ki so zaposleni pri njegovi družbi, znižale plače za 25 odstotkov. Sicer pa se na pisalnih mizah direktorjev kopičijo odslovilna pisma.
Vsiljuje se vprašanje; kako to, kaj je temu vzrok? Najbolj enostaven vendar ne popolnoma ustrezen odgovor bi bil: televizija. V Ameriki je sedaj že čez 12 milijonov televizijskih aparatov. Poleg poročil, kuhinjskih receptov, športnih dogodkov in cele vrste odlič-
""'llllllinilllllllMIIIIIIIIIMIIIMIIIHIIlllllMIIIIMIIIIMIIIIIIIMIIIIIimiMIlllllllllllllll I III11111111II1IIIIIII > 11IIIII lllllll IIIIIIIIIII1KI1III1HII (IIIHKItl lllllll millllllll llllll lil III lllltll Ul
vraževernosti * čarovnicah
SJSmvS' etnoira!|ia
, >adlxudake
KhJ? ln
I v...
ver
Ost; e_8a Jezika
e ljudskih pesna gospodarstva, Pravnih običajev, in ljudske mo-
lre nien° 1 Ijadske kul-t^iših j ? razv°ia od naj-’ 8Co d°b d:‘lje’ iz časov, No ? naravnoat v prazgo-«e V*««. k0 ^ zgodovi-Budstev
Pisa
ala
ne narodov še
',stla "'u6 l-,udske kulture 0tV ...tura s°dobnih
;
dobe do d°be. ko
slepo ulico
K Pristni
je
na-
je
3° je po-
„ sp-,    ......... ljudski kul-
živi p0Svež,l ir> J' dal no-?9,llo ,leniskih sil. To razu-[Mfti '.^ Pomislimo, da je na-5 <Wu ’ P°dlaga vsakršne-F*ienil	in	kulturnega
f»v ‘ Hudska stvaritev.
b Pe:sm° S° PrVe- tzv- narod-i|f|tr'>tiv„' ljudske pesmi m V ,’Vna umetnost
gl'adnia človeških bi-bl^fostr0' kar -ie ustvaril duh Sob-‘6<« ljudstva
*a fn,a vse«a potrebne
slikir-
Način
atija
Zlvljenje, stanovanja. “Olike’ p0sodja. orožja in vse 0 Ust,. g0sP°darjenja vse to
k -Wr"a Preprosta ljudstv i hHj , 'n deset tisočletjih v
Z|vljonjski obstanek razl>ene oblike elo-QUizbe:
t>d
'h v tuirnem
N, "oj-bami V oznaki
VJ. Proti
družina, pleme.
razvoju in in vojnami. V
e (Oti b0rb' Proti na-tf btbam	Vrerr>enskim spre-
O’ boi "eurj.u ognju, po-Varij -rum in smrti si je ? >va . s Vo
in
e verovanje, v bo-
ivc
v duhove in straho-
d°bpe Polbogove, dobrotne
ve, ki so povzročali dobro letino in blagostanje, nesrečo, bolezen in smrt. Vse to pač po stopnji svoje kulture, svojega znanja.
Narodopisje ima kot znanost namen popisovati z vso mogočo natančnostjo in kritičnostjo prav vse, kar je ljudski duh ustvaril v različnih dobah svoje preteklosti. Na tak način točno ugotavlja na kakšni kulturni ravni je ljudstvo takrat bilo. Pri tem se pa prav nič ne zanima, da bi presojalo, ali je bilo to lepo ali ne, dobro ali ne, ali je bilo prav, da je bilo tako ali ne. Etnografija kot znanost enostavno opisuje, slika, ugotavlja, kako je bilo, kako so se ljudstva razvijala. Zato je vsa ostala sodobna kultura, znanost (naravoslovje, medicina, fizika-kemija, tehnika, družboslovje itd. in umetnost (glasba, slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo...), ki rešetajo, prevzemajo, kar smatrajo, da je še dobrega, lepega, življenjsko tvornega za nadaljnje kulturno u-stvarjanje. In tega je, kot smo že omenili, zelo mnogo.
Vendar pa je v pretekli ljudski kulturi zelo mnogo takega, kar se je preživelo, ali pa, da se je preživelo le v neki določeni obliki. Pomislimo na pr, samo na ljudska verovanja. v duhove, bogove, polbogove, strahove, čarovnike, vraže. Vse te oblike praznoverja imajo prastar izvor v poganstvu in so pomenila takratno obliko verovanja, ki so oblikovala posebne navade, o-bičaje in obrede. Vse to se je seveda spreminjalo v tisočletjih, seveda z odgovarjajočim kulturnim razvojem ter pod
vplivom drugih verovanj, posebno krščanstva.
Staroslovensko poganstvo, ki ima svoj začetek tam v zakar-patskih, južnoruskih stepah, se je razvijalo v sosedstvu s starim perzijskim verovanjem. Obe sta namreč že poznali delitev na dobre in slabe - zlobne bogove ter polbožanska bitja. Vse kar se je dogajalo takega, kar si takratni človeški razum ni znal tolmačiti, je pripisoval tem bajnim duhovom, bogovom, polbogovom, strahovom. Vse dobro so povzročali dobri bogovi in polbogovi; dobro letino in rodovitnost boginja Vesna, živino in črede je ščitil bog Veles, usodo ljudi so vodile vile rojenice in sojenice itd. Vse slabo in nesrečo pa so povzročali zli bogovi ali besi; smrt in bolezen je povzročala Morana, vojno in uničenje bog Perun. Nesreče, nezgode pa so delali škrati, zle vile, vedomci, more itd.
Da si je izprosilo milost, naklonjenost dobrih bogov, jim je ljudstvo darovalo in žrtvovalo po svojih svetiščih, pod lipami, pri vodnih izvirkih poljske pridelke, živino itd. Pred zlobnimi bogovi pa so svečeniki uporabljali vsa mogoča sredstva zagovorov, urokov, znamenj, predmetov in obredov.
Ze sem bil omenil, da se je v tisočletjih in pod vplivom krščanstva marsikaj spremenilo in se z njim prepletalo v nove oblike Vlogo slabih božanstev. besov škratov, je deloma še obdržal vedomec in mora, deloma pa jih je prevzel hudobni duh, vrag-hudič ter čarovniki, čarovnice (co-
prnice, strige), semintja celo — duhovniki, ki so hodili v «črne šole« in so imeli «čr-ne bukve«, «Kolomonov že-gen« in so znali delati ali od-vr.ačati točo, bolezen pri ljudeh in živini itd.
V 16. stoletju, ko so divjale po vsej Evropi in tudi pri nas tiste strašne kuge, ki so kar izpraznile poedine kraje in pokrajine, — so bili temu vzrok, po zapiskih takratnih zgodovinarjev, grešno življenje takratnega sveta, v največji meri pa — čarovnice. Te so povzročale, z vragovo pomočjo pomor pri ljudeh 'n živini.
Cedadskt zgodovinar M. A. Nicoletti je zapisal ob priliki opisa življenja oglejskega patriarha Filipa d’Alenfona (v 1. 1381—1387.) o življenju in navadah takratnih Tolmincev tudi tole; «Ti so zelo praznoverni in mnogo drže na vraže. Zato se nevesta v spremstvu žen na eni strani in ženin s svojimi tovariši na drugi strani vračajo od poroke na ženinov dom v hitrem teku med neprestanim vpitjem, mahajo z golim; meči po zraku in klatijo veje z dreves in se ne poslužujejo navadne poti, ampak gredo kar čez polje in druge nenavadne kraje, kakor da bi hoteli prepoditi zle duhove, ki bi utegnili zakonu škodovati.«
Velika je bila nevednost naših daljnih prednikov, a ne le pri nas. enako je bilo takrat po vsej najbolj kulturni Evropi. — zato hočem navesti le nekaj primerov iz dr. Josip Grudnove «Zgodovine Slovencev«.
(Konec jutri)
Z. JELINČIČ |
nih zabavnih programov nudi televizija svojim naročnikom dnevno po dva, tri filme. Res je sicer, da televizijski prenos še daleč ni to. kar je film na velikem platnu. Toda pomisliti je treba, da ob televizijskem prenosu filma človek lepo sedi doma, lahko od časa do časa kaj popije, ni se mu treba oblačiti in kar je glavno — nič ne stane. (Zelo zmotno je naziranje, da pri Američanih ni važno, če stanc ali ne. Ko je. povprečni Američan poravnal vse svoje mesečne obroke na levo in desno, mu tako rekoč nič več ne ostane). — In vendar vedo ostri opazovalci Hollywoo-da, da je televizija le cenen izgovor, resnica pa je bolj. zanimiva in tudi bolj tragična. Hol!ywood se je namreč sam uničil.
Omenili smo že v začetku hollyvoodsko propagando. Težko je reči, kako in kdaj se je zgodilo, da se je te vrste prb-paganda skoraj na mah spremenila. Toda kdor bi se ukvarjal z zgodovino Hollywooda, bi moral zaznamovati afero Ingrid Bergmanove kot historični datum, po katerem je nastopil preobrat. Stvari, ki so jih prej hollywoodski tiskovni agenti šest mesecev napihovali in potem prepustili pozabi, so sedaj naletele na popolnoma drugačen odmev. Prej so nekatere igralke in igralci menjavali ženo ali moža kot obleko, sedaj pa se je nenadoma dvignilo; zažgite zažgite čarovnico!
Sedaj delajo vreme v Hol-ty woodu apostoli morale in predstavniki glamoura so postali previdnejši. Kot seizmografi so to zaznamovali znani nočni lokali; «zvezde» so preplašene, da ne najdejo zjutraj v časopisih slabe ocene v morali, ki bi jo napisala kaka Hedda Hopper ali Louel-la Parsons. Pri vsem tem gre seveda za najbolj umazane zadeve, ki nimajo z moralo nič opraviti pač pa z izsiljevanjem. Dovolj je n. pr., da se kaic list, kjer poroča o škandalih. vpraša; ali je dovoljeno, da ima ta ali ta igralec svojo jahto — in že bo igralec pohitel, da se je iznebi in kupil jo bo kak magnat na pol zastonj.
In potem so prišle znane politične preiskave, ki so kajpak umetniško osebje v Hol-lywoodu močno zbegale. Producenti so začeli kar tekmovati z intervjuji, v katerih so poudarjali «moralno poslanstvo« Hollywooda, nekateri so si hoteli naložiti celo nekake politične naloge, o katerih niso nič razumeli, zvezdniki in režiserji so se pričeli fotografirati s svojimi štirimi otroki, in če jih niso imeii so jih adoptirali — nenadoma je postalo vse zelo dostojno. Vprašanje je, če si je Hollywood s tem pridobil večje spoštovanje, gotovo pa je, da se je občinstvo pričelo dolgočasiti. Filmska industrija je pričela posnemati vsakodnevno življenje malomeščana, in namesto da bi Mrs. Smith posnemala Lano Turner, se je Lana Turner spremenila v Mrs. Smith.
Pri krizi ima važno vlogo tudi množina in različnosl ameriških iznajdb. Mladoporočenca si danes v Ameriki ne kupita samo televizijskega aparata in avtomobila, temveč tudi aparat za pranje perila, električni mešalnik zelenjave, avtomatični pomivalec krožnikov in še toliko drugih aparatov. In konkurenca tvrdk je tako velika, da lahko za začetnih 50 dolarjev že kupiš kar dober, nekoliko rabljen «Buick» in potem plačuješ naprej po obrokih. In danes že skoraj vse ameriško gospodarstvo sloni na obročnem plačevanju, Ko pa plačaš vse obroke. ne ostane niti dva dolarja za kino.
Vsak dan izgine po en ki-
no. V nekaterih mestih je danes komaj ena tretjina kinodvoran v primeri s stanjem pred petimi leti. Pač pa so se pomnožila kinogledališča na prostem, kjer lahko prisostvuješ predstavi kar iz avtomobila in plačaš eno vstopnico za vso družino. To pa pomeni, da se je število plačujo-čih obiskovalcev kina zmanjšalo za polovico.
Vendar pa je prezgodaj peti Hollywoodu nagrobnico. Bogati ljudje, ki se jim ne mudi, kupujejo celo delnice filmskih družb, čeprav so se dividende zmanjšale — ali pa prav zato — za 60 odstotkov. Račun je namreč enostaven; če bi tele-
vizijske družbe pokupile vse filme, ki jih je Hollywood izdelal v zadnjih petnajstih letih, bi ta zaloga zadostovala za trinajst mesecev. Torej bo treba novih filmov — kakršnih koli in samo Hollywood s svojo popolno opremo jih lahko masovno proizvaja Cim bo prišlo do neke pomiritve med filmsko in televizijsko industrijo, bo nastopil preporod Hollywooda. In tedaj bo spet nastalo vprašanje, ali bo mogel Hollywood živeti brez škandalov in škandalčkov. Ne gre namreč za vprašanje morale, ampak za vprašanje «bu-sinesa«. In brez glamoura propade tudi kupčija.
. , . *
' - .-..-A;.
' I v-.
'
ŠfPlIP*
BSIpišii
»tir:
Filmsko središče v Hollywoodu.
Schumanovega načrta.
Ker je za evropsko sodelovanje pogoj, da vlada med Francijo in Nemčijo mir, naj bi bil Schumanov načrt prebil led, ki je tiščal že nekaj stoletij na francosko-nemške odnose. 2di se, da Schumanov načrt v bližnji bodočnosti onemogoča morebitno vojno med Francijo in Nemčijo, in da je doprinesel to, kar je za enotnost Evrope nujno potrebno: francosko - nemški sporazum. Hkrati je ustvaril v važnem vprašanju in sicer v preskrbi premoga in jekla velik skupni trg, ki služi hkrati k dvigu življenjskega standarda.
Nasproti veliki gospodarski enoti, ki jo predstavljajo Združene države Severne Amerike, je ustvarila tudi Sovjetska zveza z vzhodnoevropskimi državami velik in enotni gospodarski prostor, ki nudi s svojimi skupnimi trgi možnosti razvoja. Nasprotno pa se je Evropa zabarikadirala v protekcionizem, dvostranske pogodbe, zatekla se je k omejitvam izmenjave blaga in podobno. Vse to ovira proizvodnjo in pospešuje padec življenjske ravni.
Razcepljenost evropskega gospodarstva — v tem primeru na Zahodu — je usodna. Medtem ko je bila udeležena Evropa še leta 1880 pri svetovni industrijski proizvodnji s 75 odstotki, je njena udeležba od tedaj do danes padla na 25 odstotkov. Evropske države, ki so imele nekoč velike naložbe — investicije v prekomorskih deželah, vedno bolj izpodrivajo druge države, zlasti prekomorske, ki so začele velik del svojih surovin same predelavati. Tako pada tudi delež evropskih gospodarstev, ki so ga imela na trgu svetovne zunanje trgovine in prav tako je vedno manjša konkurenčna sposobnost evropskih proizvodov.
Posledica vsega tega je ta, da sta se razvijala potrošnja in življenjski standard evropskega prebivalstva v zadnjih desetletjih mnogo počasnejše in neugodnejše, kakor pa v Združenih državah Severne Amerike in celo kakor potrošnja v Sovjetski zvezi. Tako se je v ZDA v času od leta 1900 do 1950 štirikrat povečala potrošnja električne energije, medtem ko se je v Evropi kvečjemu podvojila. Podoben primer opazimo pri uporabi premoga: tako pride v ZDA na vsakega človeka 9 do 10 ton premoga, uporaba Evropejca pa znaša komaj 2 do 2 in pol toni. V ZDA odpade .^jg^e .uporabe jekla na osebo 500 kg, kar pomedli 4 in pol krat več kakor na osebo v Evropi. Vse to se nam zdi naravnost neverjetno, če pomislimo, da predstavlja gospodarska zmogljivost dežel, ki so združene v montanski uniji in ki štejejo vsega skupaj 155 milijonov potrošnikov, okrog 250 milijonov ton premogovne in okrog 40 milijonov ton jeklene proizvodnje, kar pomeni, da produkcijska in potrošniška zmogljivost te gospodarske enote nikakor ne zaostaja za ostalimi evropskimi in prekomorskimi podobnimi gospodarskimi kompleksi.
Sovjetska zveza s svojim blokom vzhodnoevropskih držav še daleč ni dosegla nivoja Zahodne Evrope, vendar priznavajo zahodni gospodarstveniki, da je v stalnem vzponu zlasti, ker izkorišča na tako nečloveški način delovno silo podložniških narodov. Za-
da bi Sovjetska zveza, če bi ji uspelo izvesti petletko, ki predvideva izreden dvig proizvodnje osnovnih tvarin in izgotovljenih produktov, izrinila Zahodno Evropo z njenega dosedanjega drugega mesta, ki ga zavzema v svetovni proizvodnji, na tretje mesto. Vsekakor ima Zahod s 300 milijoni zahodnih Evropejcev in 152 milijoni Američanov nasproti 200 milijonov Sovjetske zveze in 90 milijonov prebivalcev Vzhodne Evrope ter satelitskih držav še vedno največje število in izbiro inteligentnih ter splošno in strokovno izšolanih ljudi. Poleg tega proizvaja manjše število Američanov mnogo večji produkt bodisi kakor Evropejci ali ljudje z Vzhoda, To okolnost je treba pripisati večjemu bogastvu ZDA v surovinah in drugih zemeljskih dobrinah ter večji tehnični sposobnosti ameriškega delavca. Evropa bo ušla svoji usodi le, če bo več proizvajala, če bo čim bolj gospodarsko povezana in politično enotna.
Neki sodelavec francoskega gospodarskega strokovnjaka Jeana Monnetsa, predsednika montanske unije, je napravil primerjavo, kakšna bi bila gospodarsko in finančno združena Evropa leta 1962. Izračunal je, da bi se proizvodnja premoga samo šestih evropskih držav (Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburška, Zahodna Nemčija in Italija) dvignila v desetih letih na 65 milijonov ton, da bi se proizvodnja jekla povečala za 40 odst. in da bi povečan trg za poljedelske pridelke dvignil donosnost zemlje ter zvišal žitno proizvodnjo od 17 na 27 milijonov ton. Podoben napredek bi nastal tudi v lahki industriji, v industriji za proizvodnjo petroleja in mineralnega olja, elektrarn itd. Hkrati bi ostva-ritev enotnega trga, ki bi se ga posluževalo 155 milijonov ljudi, povečalo kupno moč potrošnikov in povzročilo splošen napredek. Tako računa omenjeni strokovnjak, da bi v razdobju desetih let prišlo na vsakega od teh prebivalcev za dve tretjini več avtomobilov, da bi se štirikrat povečala u-poraba pralnih strojev, za trikrat pa hladilnikov, povprečni dohodki delavcev in nameščencev pa bi se v tem razdobju pri nespremenjenih cenah povečali najmanj za 50 odstotkov
Ce hočemo doseči vse te cilje in ustvariti podlago za novo življenje, moramo — na to okolnost vedno pozabljajo zahodni gospodarstveniki — priliti v gospodarsko strukturo Zahodne Evrope več socialnosti, še več, na'Zahodu se morajo sprijazniti z mislijo o socializaciji surovin in produktivnih sredstev; gospodarstvo Zahoda se mora otresti vsega profitarskega duha in miselnosti, kako bo v konkurenčnem boju uničilo svojega sočloveka. Razcepljenost Evrope bo prenehala in njena enotnost bo nastala le tedaj, ko se bodo razne nekdanje (Italija) in sedanje velesile otresle imperialističnih teženj, ki jih v potencirani obliki in v sramoto vsega človeštva goji v prvi vrsti »socialistična« Sovjetska zveza. Enotnosti Evrope pa ne bo toliko časa, dokler se ne bodo države, kakor Italija, odvadile propagirati najbolj histerični nacionalizem (v Trstu in na Goriško-Beneškem ter na Južnem Tirolskem), hkrati pa dajati nasvete in hli-
oiiu	uaiuuuv,	lo-	.	uiviau	ya uajciii iidbvctc i
hodni strokovnjaki so mnenja. | niti evropsko solidarnost!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
ŽVEPLO
nov stranski proizvod ljubljanske plinarne
Iz svetilnega plina bodo letno proizvedli več Kot 20.000 kg čistega žvepla. Prejšnji teden so v ljubljanski mestni plinarni v prisotnosti predsednika mestnega odbora Jaka Avšiča in še mnogih gostov svečarno spustili v pogon vrsto novih naprav, med katerimi tudi oddelek za proizvodnjo elementarnega žvepla, ki je pravzaprav edinstven primer v Jugoslaviji in še marsikje na svetu. To presenečenje, ki ga je omenjeni kolektiv pripravil prav za letošnji dan republike, predstavlja obenem tudi novo pot, ki jo bo svetilni plin ubral v bližnji bodočnosti. Ze samo dejstvo, da je uporaba svetilnega plina trenutno še vedno cenejša od elektrike, narekuje, da bi bilo nesmiselno zavreči njegovo proizvodnjo in uporabo, tem manj, aer vzporedno z njegovo proizvodnjo dobimo še niz raznih ogljikovih derivatov, ki so izredne važnost: za našo industrijo. Značilna slabost svetilnega plina pa je bila doslej v tem, da je če-sto vseboval razne strupene primesi odnosno zdravju škodljive pline, tako da je bila njegova uporaba često vezana tudi z raznimi nesrečnimi, zastrupitvami itd. Zastrupitve s svetilnim plinom so bile svoje čase skoro na dnevnem redu. Da bi to preprečili so plinarne začele uporabljati za suho destilacijo samo pravi plinski premog, ki so ga uvažali iz Slezije. Z blokado in-formbirojevskih držav pa so bile naše plinarne prisiljene preorientirati svojo proizvod-
njo na uporabo domačega premoga. Izkušnje so pokazale, da ustreza v ta namen še najbolje premog iz Laškega in Raše, ki pa žal vsebuje izredno velike količine žvepla. Starodavni način čiščenja svetilnega plina s posebno prstjo, ki vsrkava vse preostale žveplene pline, se pri tem m saj obnesel, zato so naši domači strokovnjaki začeli iskati in preizkušati razna druga sredstva, s katerimi bi se mogel svetilni plin očistiti vseh nepoklicanih primesi, predvsem pa žveplovodika. S lem problemom se je bavilo tudi več kemikov, toda končno rešitev, ki je tudi praktično izvedljiva je po dolgotrajnem delu našel ing. Eng. Novak, ki je u-služben v ljubljanski plinarni. Njemu je po neštetih laboratorijskih poizkusih uspelo odkriti posebno kemično raztopino, ki ima to lastnost, da izredno vpija žveplovodik. Ista raztopina ima tudi to svojstvo, da se more (neposredno po absorbciji žveplovodika,) iz njenega koncentrata pridobivati čisto elementarno žveplo. Direktor ljubljanske plinarne Stane Pleško, ki se je prvi zainteresiral za postopek ing. Novaka, je z njegovim sodelovanjem izdelal tudi naprave za industrijsko proizvodnjo žvepla. Praktični eksperimenti na dokaj komplicirani armaturi so pokazali, da se more iz vsakega kubičnega metra svetilnega plina proizvesti okrog 12 gramov čistega žvepla.
Ta izreden uspeh ing. Novaka in direktorja Pleska je dal
spodbude celemu kolektivu plinarne, da je že ob samem začetku sklenil da bo z lastnimi silami in sredstvi izvršil vse potrebno, da se ta postopek vključi v proizvodnjo svetilnega plina. Dela so bila izredno obsežna ter so terjala mnogo naporov in požrtvovalnega dela. Povečani so tudi osnovni kapaciteti, tako da je z njimi danes možno povečanje proizvodnje za okrog 80 odst. Z oddelkom za proizvodnjo žvepla, ki pravzaprav predstavlja del čistilnih naprav, pa je prvič tudi uspelo, da je svetilni plin popolnoma očiščen strupenih in smi^llji-vih snovi, kar je izredne Važnosti za higieno in standard potrošnikov, tako gospodinj kot laborantov. Letna proizvodnja žvepla je ocenjena na okrog 20.000 kg, verjetno pa se bo praktično še precej povečala, v kolikor se bo razširila plinska mreža ljubljanske plinarne. To je vsekakor izreden prispevek jugoslovanskemu gospodarstvu, ki kljub vsemu priročnemu in industrijskemu bogastvu vendarle trpi pomanjkanje žvepla, ki se trenutno še v glavnem uvaža. Razen tega bo ljubljanska plinarna imela z vključitvijo te naprave izredne prihranke' pri vzdrževanju plinske mreže, ki so jo doslej škodljive primesi v svetilnem plinu neprestano razjedale.
Se večji bo ta uspeh za splošno gospodarstvo Jugoslavije, v kolikor bodo ta postopek u-svojile ne le vse mestne in industrijske plinarne, temveč tudi razne koksarne, saj bo s
tem Jugoslavija postala tudi v proizvodnji žvepla povsem neodvisna od inozemskih producentov.
MILOŠ MACAROL
STARI NACISTIČNI ČASTNIKI V PRVIH VRSTAH KOMIN-FORMISTOV VZH. NEMČIJE
»Neues Deutschland«, glasilo nemške enotne socialistične (kominformistične) stranke Vzhodne Nemčije, se v svojem članku ponaša z naštevanjem velikega števila bivših nacističnih častnikov, ki so zdaj «na čelu izgrajevanja socializma«.
Tudi namestnik ministrskega predsednika Vzhodne Nemčije, Bolz, je izjavil, da je »zaradi obrambe demokratičnega napredka« napočila ura, ko je treba nuditi vsem nerflškim patriotom priložnost, da «brez vsake omejitve sodelujejo pri gradnji socializma«; in poudarja, da je v času ustanavljanja nemške ljudske republike igrala velika večina bivših nacističnih častnikov aktivno vlogo v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju dežele.
* * *
POLJSKI PESNIK 2ELI NAGRADO V ŽIVILIH
Znan poljski pesnik, pristaš sedanjega kominformističnega režima, je prevedel v poljščino razne hebrejske poezije. Založništvo v Tel Avivu je poskrbelo za izdajo in prodajo. Pred kratkim je to založništvo prejelo od pesnika pismo, v katerem piše med drugim: «Na Poljskem mi gre prav dobro, kajti vlada mi je poklonila kot ,narodni dar' vilo; vendar Vam bom hvaležen, če mi boste mojo avtorsko nagrado pošiljali v obliki živil.«
Ilf"\r*i J p	Vremenska napoved za danes:
V 5\ r I"	Postopna razjasnitev. Nekoliko
f S\L/VlL	vetrovno z rahlim padcem tem-
peiature. — Včerajšnja naj-višja temperatura	v Trstu je dosegla 11.2; naj-
nižja 10.2 stopinje.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
3. DECEMBRA 1952
it	Hj-JUH
iiiijiiljjllii:;
iiiiiili Ti;
a IsiliiS siilii
t“ ‘ -	*■	•	i“1"	«•	|	garaj
			|j |	
				
				
				
		i		::::a
;it: a :UrtffBfffiSPiSB2Unini	—	«1
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trst®: 17.30:
Johann Strauss: Uverture k o-peri: Cigan baron. — Trst II.:	oonfi-
18.35: Čajkovski: Romeo in Julija, fantazija.-u- ■ Rieti: Simfonija v 3 stavkih. — Trst I.: 14.25. igr violinist Joseph Szigeti.	Slovenija.	■ -
obisku pri Johannu in Jasefu Straussu. 19. ■ metne in narodne pesmi poje moški komorni
STROPI TAK^OSTJ?! UKREPI ZASKRBLJENOST V SEILU
E8senhower je že na poti?
Nova ameriška vlada namerava ošibiti sovražnika na Koreji brez razširjenja vojne IVapad gverilcev na vojaški jeep v bližini Seula - Svojci ameriških vojakov, ki so bili zajeti na Koreji, prejemajo zanimive ponudbe iz češkoslovaške in Vzhodne lMcmčije
Drugi pole!
jZA ČEŠKOSLOVAŠKO BO NA VRSTI ROMUNUAl T£ T M Q
čez polarno področje !—	^	^
VVASHINGTON, 2.	— Med
novinarji, akreditiranimi pri Pentagonu, prevladuje mnenje, da je general Eisenhovver trenutno že na poti proti Koreji in da je Ameriko zapustil včeraj. Sodeč po nekaterih vesteh, ki pa nikakor niso bile potrjene z odločilnega mesta, so bili sestanki, ki jih je general določil za ponedeljek zjutraj,	zgolj varljivi
ukrepi.
List «New York Daily News» zatrjuje danes, da novo izvoljenega predsednika Eisenho-werja ni bilo videti v javnosti že od petka. To je še bolj utrdilo mnenje, da je v resnici odpotoval.	Newyorški list
«Journal American« pa javlja v zvezi z včerajšnjim imenovanjem članov nove vlade, da Eisenhower ob priliki tega Sporočila ni bil navzoč in da Je verjetno odpotoval na Korejo. Podobno'mnenje prevladuje tudi v	Londonu. Wa-
shingtonski dopisnik «Daily Express» pa	zatrjuje:	«...ne
samo general Eisenhovver, marveč so izginile tudi osebe, ki bi ga morale spremljati na Korejo«.
Republikanski poslanec Wal-ter Judd je po nedavnem razgovoru z generalom Eisenho-vverjem izjavil tisku, da ni mogoče pričakovati obvezne izjave, ki naj bi jo dal Eisen-hower v zvezi s Korejo, ko se bo vrnil od tam. Na zadevna vprašanja novinarjev, je Judd dodal: «Ni vojaškega položaja, ki bi bil nerešljiv. Najbolj nevarna pot pa bi bila, nadaljevati politiko zadnjih 18 mesecev. To ne pomeni da bomo morali razširiti vojno. Ostanff še tucat drugačnih ukrepov, s katerimi bomo takoj ošibili sovražnika«.
Medtem je imel južnokorej-ski predsednik Singman Ri tiskovno konferenco za dopisnike OZN. Izjavil je, da nima posebnih vprašanj, s katerimi bi se moral obrniti na Eisenhovverja ob priliki njegovega obiska. «Na* gost«, je dejal Ri, «bo sam presodil položaj«. Nato je dodal, da po njegovem mnenju ni nujno poslužiti se atomske bombe v korejski vojni. Ri je mnenja, da bi lahko zavrnili napadalcu vse do reke Jalu brez uporabe atomske bombe in da So-
vjeti niso pripravljeni na tretjo svetovno vojno, ker če bi bili, bi se neposredno vmešali že leta 1950, ko so Američani napredovali do reke Jalu. Ob zaključku se je Ri pritožil nad izgubo časa v Pan Mun Jomu, ki so ga nasprotniki izkoristili za utrditev bojišča, ter poudaril, da Južna Koreja nč more sprejeti indijskega predloga za premirje.
V Seulu čakajo Eisenhovverja in nikdar še niso občutili na tem vojnem področju tako strogih varnostnih ukrepov, kakor so jih uvedli te dni. Vesti, ki so prišle sinoči z bojišča, so napovedovale generalov prihod za danes. Napetost se stopnjuje iz ure v uro. Severno od Seula je sinoči nekdo streljal na jeep, s katerim so se vozili mornariški strelci. Oborožene čete patru-lirajo po seulskih ulicah.
Incident, ki se je pripetil mornariškim strelcem v ponedeljek, pripisujejo korejskim gverilcem. Vojaki zatrjujejo, da sta nanje streljala dva neznanca, še pred streli pa da sta vrgla na cesto zaboj eksploziva. Poveljnik policije mornariških strelcev v Seulu je izjavil, da je zadeva bolj resna kakor se dozdeva, vendar ni hotel dati drugačnih pojasnil. Častniki v Seulu pripominjajo, da je ta dogodek dokaz resne nevarnosti, ki se ji izpostavlja Eisenhovver. Protivohunska služba je zaskrbljena zaradi možnosti, da so prevratniški agenti zaposleni na letališčih, kjer bi se ustavil Eisenhovver in da bi nasprotniki ne zvedeli za njegov prihod, preden bo uradno najavljen.
Današnje poročilo osme. armade javlja o bojih na več področjih bojišča, ki so se razvneli kljub padavinam in znižanju temperature. Kitajski oddelek je preteklo noč napadel zavezniške položaje ob «Sivankini konici« med silovitim snežnim metežem, vendar je bil v prvih jutranjih urah odbit. Washington-ski dopisnik «New York He-rald Tribune« poroča, da družine ameriških vojakov, ki so sedaj ujetniki na Severni Koreji, prejemajo že več časa propagandne brušure, ki prihajajo iz Češkoslovaške ali pa
NAD 2(M)0n V.IMTHIIIMHII VCIiV OKROG Al A.S AIV A
Prvi napad na utrdbo
Po 14 urnih borbah so francosko vjelnamske sile obdržale položaje
HANOJ, 2. — Preteklo noč so vietminhovski oddelki, in sicer okrog 7000 mož, silovito napadli eno najvažnejših francoskih utrdb v Indokini,, Na-san. Po 14 urah borb je Nasan ostal še vedno v rokah franco-sko-vietnamskih sil. Napad je bil sprožen nekaj pred polnočjo. Okrog francoske utrdbe in letališča je zbranih nadaljnjih 20000 vietminhovih vojakov. Kljub tej sili je Vietminh čakal pet dni, domneva pa se, da bi sedaj začeta bitka bila lahko ena največjih, kar jih je bilo v indokitajskem konfliktu, ki traja že šest let. Francosko poveljstvo je včeraj prepovedalo razširjanje novic za dobo 24 ur.
Danes nekaj po 12. uri so francoske čete ponovno zavzele dva izpostavljena položaja, ki so jih ponoči zasedli Vietmin-hovci. Nov napad pričakujejo danes ponoči. Vsa razpoložljiva letala so uporabili za oskrbovanje trdnjave Nasan Vietmin-hovci so prvič uporabili protiletalsko topništvo. Zelo verjetno je, da so Vietminhovci pripravljeni na velike žrtve, samo da bi zavzel,i Nasan, ki so ga že popolnoma izolirali in čigaf zasedba bi predstavljala tudi velik moralen uspeh.
Po neuradnih podatkih imajo Fraoicozi 200 mrtvih in 200 ranjenih, Vietminhove izgube pa naj bi bile najmanj 5-krat tolikšne.
iz Vzhodne Nemčije. V brošurah so postavljene tudi ponudbe, češ da bi ameriški svojci lahko izboljšali položaj ujetnikov s plačilom določenih vsot.
V Egiptu
pripravljajo novo ustavo
KAIRO, 2. — Egiptovska vlada ima namen ustanoviti odbor strokovnjakov, ki naj bi pripravili novo ustavo. Predlogi odbora bodo predloženi ustavodajni skupščini. Kakor znano, je Egipt ostal brez parlamenta letos marca, ko je bila oblast skupščine ukinjiana v pričakovanju novih volitev, ki so bile predvidene v maju in potem odložene za nedoločen čas. Ju-
lija pa je oblast prevzel general Nagib.
List «A1 Ahram« piše danes, da je po odstavitvi Faruka novi režim vedno mislil na novo ustavo da pa je moral prej upoštevati važnejša vprašanja, kakor n. pr. agrarno reformo in čiščenje uprave.
NEW YORK, 2. — V Ameriki bodo razpisali posojilo za finansiranje Eisenhowerja in njegovih sodelavcev, dokler ne stopijo na oblast, kar se bo zgodilo 20. januarja. Republikanski poslanec D. Scott jr. je izjavil, da naglo kopnijo fondi, ki jih je dal na razpolago narodni odbor in da dosežejo stroški Eisenhowerja in njegovih sodelavcev 20.000 dolarjev tedensko.
OSLO, 2. — Drugi polet iz Los Angelesa do Skandinavskega polotoka bo izveden 5. in 6. decembra. Drugi štirimo-tornik družbe S. A. S. bo odletel iz Los Angelesa ob 17.30 po našem času. Polet ima še vedno poskusni značaj in bo služil za izvežbanje posadke, ker se predvideva uradna otvoritev zračne proge za prihodnjo pomlad.
DUNAJ, 2. — Iz verodostojnih virov se je izvedelo, da je bilo poslano v Rusijo, odnosno v satelitske države nad dve tretjini letne proizvodnje avstrijskega petroleja, ki doseže tri milijone ton. Potem ko so Rusi prevzeli nadzorstvo nad avstrijskimi petrolejskimi polji, je bilo odpeljanih na vzhod 7 milijonov ton petroleja. Ker Avstrija ne prejema nikakršne odškodnine, je izgubila pri tem nad dve milijardi šilingov. Poleg tega so Sovjeti, ki skušajo izčrpati čim več petroleja, v dobršni meri pokvarili ležišča v Zisterdorfu severno-vzhodno od Dunaja in so pričeli sedaj izkoriščati ležišča v Matzenu in Adaklaanu.	,
Protižidovski va! za »železno zaveso''
V Washingtonu so mnenja, da se obeta obsežne preganjanje dveh milijonov sedemsto tisoč Zidov ki žive v sovjetskem bloku Čiščenje v satelitskih državah je zadelo predvsem notranje ministre
DUNAJ, 2. — Radio Praga poroča, da je predsednik republike Gottwald odstavil ministra za zunanjo trdovino Antona Gregora in imenoval na njegovo mesto Richarda Dvoraka. Tuji opazovalci menijo, da je ta ukrep posledica nedavnega procesa v Pragi, v katerem sta bila kot obtoženca tudi podministra za zunanjo trgovino Loebl in Margolius.
VVASHINGTON, 2. — V wa-shingtonskih uradnih krogih napovedujejo, da bo Romunija naslednja država, v kateri bodo inscenirali protižidovski proces in da bo verjetno prva žrtev Ana Pduker.
Izmed 14 obtožencev v Pragi je bilo 11 Židov in protižidovski poudarek procesa je prepričal mnoge funkcionarje v Washingtonu, da je dal Kremelj znamenje za obsežno preganjanje skoraj 2 milijona 700 tisoč Židov, ki žive za «železno zaveso«. Med visokimi funkcionarji stranke je bilo že izvedeno strogo čiščenje v vseh
satelitskih državah, nadaljnja čiščenja pa pričakujejo po nedavnem procesu v Pragi predvsem na Poljskem, v Romuniji in na Madžarskem. Izmed vodilnih funkcionarjev, ki so se udeležili ustanovitve In-formbiroja septembra 1947, jih je izginila četrtina. Med drugimi je epuracija zadela tajnika poljske KP Vladislava Go-mulko, ki je sedaj v ječi in čaka na proces, potem Ana Pauker, ki prav tako čaka na proces zaradi deviacionizma. Tajnik češkoslovaške KP Rudolf Slanski je bil pretekli teden obsojen na smrt na veša-|
lih, podpredsednik bolgarske vlade Trajčo Kostov pa je bil usmrčen decembra 1950.
Skoraj v vseh satelitskih državah je čiščenje zadelo notranje ministre, ki nadzorujejo policijo, varnostno službo in zasebne tajnike ministrov. Deviacionizem, sodelovanje z Zapadom in neubogljivost nasproti vodstvu stranke so bile doslej glavne obtožbe. V poslednjem času pa se je te-mu pridružilo tudi židovstvo-Čiščenje je zadelo tudi vojaške kroge. Na Poljskem So spravili v zapor obrambnega ministra in načelnika vojaške vzgoje, na Češkoslovaškem obrambnega ministra in glavnega poveljnika Ludvika Svobodo, v Romuniji pa so pred kratkim procesirali tri generale, katerih imena še niso
ir 1	!
:!i	»I::
B ‘ J8K
«835!«
-
ji;
VELIK USPEH PROTI ŠVEDSKEMU NOGOMETNEMU PRVAKU
Vardar-Maliiioi: 3-1
SKOPLJE. 2. — V Skoplju so d»nes nastopili nogometaši švedskega prvaka Malmce, ki se vračajo s turneje iz Grčije.
Domači Vardar je nepričakovano premagal slavne nasprotnike, pri katerih je igralo med drugim tudi pet članov švedske državne reprezentance. Rezultat tekme je bi] 3-1. Gole so dali: Giigcrijevski I. 2 ter Gli-gorijevski II. 1. Švedi so igrali borbeno in lepo, domačini pa hitreje in bolj enostavno. Zmaga je povsem zaslužena. To je po tekmi izjavil tudi vodja švedske enajsterice rekcič, da se njegovi igralci niso mogli uspešno upirati hitrim igralcem Vardarja..
Švede opravičuje utrujenost z nedavno odigranih tekem.
NAMIZNI TENIS
Srbija-Hrvatska 5-2
ZAGREB, 2. — Danes sta igrali v Zagrebu namiznoteniški reprezentanci Hrvatske in Srbije. Zmagali so gostje z rezultatom 5-2. Srbija je igrala v postavi Vilim Harangozo, Gabrič in Roža, Hrvatsko pa so zastopali Dolinar, Vogrinc in Blaži.
Najboljši igralec dvoboja je bil državni prvak Harangozo, ki-je vse tri svoje nasprotnike porazil v dveh setih. Ostali dve zmagi je za srbsko moštvo dosegel Gabrič, ki je porazil Dolinarja in Vogrinca. To predstavlja delno presenečenje.
PRED MEDCONSKIM FINALOM ZA DAVISOV POKAL
Zarjaveli žeblji
Da teniških igriščih
BRISBANE, 2. — Italijanski teniški igralci so danes trenirali na travnatih igriščih. Občinstvo, ki se dobro razume na tenis, je bilo presenečeno nad neortodoksnim stilom prvaka Gardinija.	,
Indijski igralec št, 1 Kumar, ki je prvotno dejal,*da zaradi poslovnih obveznosti ne bo na-
stopil na dvoboju proti Italiji, se je premislil in je že na poti v Avstralijo. Pričakujejo, da bo jutri prispel v Brisbane.
Avstralska teniška zveza je najela nočnega čuvaja, ki bo varoval travnata igrišča, kjer bodo finalni dvoboji za Davisov pokal. Pred dnevi so namreč med travo našli nekaj dolgih, zarjavelih žebljev, ki bi lahko povzročili igralcem hujše rane. V tej zvezi je dejal predsednik avstralske teniške zveze Pirer: «Ne vemo, ali je temu kriva pozabljivost delavcev ali zlobnost kakega otroka vendar smo najeli stražarja, da se ne bi ponovilo«.
Ilalijanski smučarski skakalci
na tečaju v Norveški
MILAN, 2. — Danes so odpotovali ir Milana na Norveško italijanski smučarski skakalci, ki bodo preživeli na Severu nekaj tednov pod vodstvom najboljših nordijskih strokovnjakov. Odpotovali so: Fennac-chio, Da Col, Bulferi, Fedrana, Tol in in Ferin.
Pratesijeva vdova
bo dobila 300 šterliagov
NOTTINGHAM, 2. — Vdova po boksarju Pratesiju bo te dni prejela 300 šterlingov, inkaso boksarskega dvoboja Tuli - Del-planque. Tuli je nehote zakrivil Pratesijevo smrt in je globoko pretresen izjavil, da bo zaslužek prihodnjega dvoboja poklonil pokojnikovi vdovi. Danes je nastopil proti Belgijcu Delplangueju in zmagal v četrti rundi. Sodnik je prekinil dvoboj zaradi prevelike razlike v moči.
MUENCHEN, 2. — Nemška boksarska zveza je izdelala koledar mednarodne aktivnosti za leto 1953. Med drugim so na sporedu dvoboji proti boksarjem Jugoslavije, Italije, Avstrije in Francije.
NOGOMETNO PRVENSTVO ISTRSKE P0DZVEZE
Štiri zmage gostov
Umag: Proleter - Umag 1:0 (0:0); Izola:	Piran-Izola 4:2
(3:1); Koper: Aurora-Soline 5:0 (2:0); Brtonigla: Jadran-Brto-nigla 5:1 (3:0); Buje: Buje- Novi grad 5:0	(2:0); Momjan:
Umag-Momjan 1:1 (2:0).
LESTVICA
Aurora 12 točk, Umag 10, Odred in Piran 8, Proleter 7, Jadran 6, Izola 5, Soline 3, Novi grad, Buje in Momjan 2, Brtonigla 1.
Šesto kolo nogometnega' prvenstva koprske podzveze je prineslo nekaj presenečenj za moštva, ki so igrala na lastnem igrišču. Od šestih srečanj, so v štirih zmagale gostujoče enajstorice.
Največji presenečenji dneva sta prišli vsekakor iz Umaga in Izole. V Umagu je bil v gosteh khprski proleter za katerega so predvidevali, da bo poražen. Na igrišču se je izkazalo drugače. V krasni igri, kakršnih nismo še videli na istrskih igriščih, sta se obe moštvi požrtvovalno borili od začetka do konca. Koprčani so bili nekoliko bolj odločni. Ko je vse kazalo, da se bo srečanje končalo brez golov, je levo krilo Proleterja ušlo domači obrambi in iz daljave kakih dvajset metrov realiziralo gol.
Piran je v Izoli (je nastopila s postavo republiške lige) napel vse sile, vsi so igrali zelo požrtvovalno in hitro ter večkrat vnesli zmedo v obrambo Izole, ki je trikrat kapitulirala v prvem polčasu. V drugem polčasu so gostje čuvali rezultat, kar jim je tudi uspelo. Njih obramba je igrala kot še nikoli.
Predvidena je bila zmaga Umaga v Momjanu kjer domače moštvo še ni doraslo zahtevnim nalogam podzveznega prvenstva.
Skoraj brez borbe je Brtonigla izgubila proti boljšemu Jadranu ki je bil petkrat uspešen na tujem igrišču.
V šestem kolu so tudi Buj-čani prišli do prvih točk z lahko zmago nad šibkim moštvom Novega grada, ki se je na vse načine skušalo braniti in je požrtvovalno igralo skozi vso tekmo.
Brez komentarja srečanja v Kopru, kjer je vodeče moštvo Aurore brez težav obračunalo
s požrtvovalno enajstorico Solin in tako še povečalo prednost v kvalifikacijski lestvici.
PNS
Življenje več vredno
kot osvojitev gore
NOVI DELHI, 2. — Švicarski gorski strokovnjak bo dokončno sklenil, ali bo švicarska odprava nadaljevala s poskusi, da doseže vrh Mount Everesta, ali bo to namero opustila. Načelnik švicarske .ustanove za gorska raziskovanja, Ernest Fuoz, je odletel v Indijo* kjer bo o tem odločil. Odpravo finansira ustanova, ki pa izjavlja, da ne namerava, da bi se osvojitev najvišje gore na svetu plačala z življenjem ljudi.
KOLESARSKA DIRKA «PO ARGENTINI»
Drugi počitek v Mendozi
MENDOZA. 2. — Danes je število dirkačev, ki vozijo na kolesarski »Po Argentini», zopet skrčeno. V drugem dnevu počitka si ližejo rane preostali tekmovalci, preden bodo jutri naskočil gore.
Sonce je bile včeraj nevzdržno Odstopilo je pet dirkačev, med njimi tudi svetovni cestni prvak Nemec Mueller. Italijan Casola in domačin Comez.
Mueller se je ustavil in z-njim Hermann, ki je hotel pomagati svojemu šefu. Mueller je zaradi sončarice vseeno odstopil. Hermann pa je lahko nadaljeval pot šele potem, ko so mu obvezali in namazali o-pečene noge.
Kronika včerajšnjega dneva govori o incidentu med Voor-tingom in Italijanom Conte-jem. Nizozemec je baje prisi' lil Italijana, da je zavozil s
ceste. Ta je v zameno snel s kolesa zračno črpalko in udaril nasprotnika po glavi. Ko so Čez nekaj časa sosedje prišli na pomoč, sta oba dirkača bila še vedno v živahnem prepiru.
Jutrišnja etapa Mendoza-St. Louis je dolga 260 km. Cesta je dobra in deloma v senci.
Lestvica po šesti etapi;
1. Van Steenbergen (Belgija) 28.05:40; 2. Ockers (Belgija) 28.14:24; 3. Sevillano ^Argentina) 28.21:38; 4. Cavagliato (Argentina) 28.26:21; 5. Close (Belgija) 28.21:41; 6. Valmitjana 28.28:48; 7. Crispin 28.32:02; 8. Benvenutti 28.31:50
LONDON, 2. — Svetovni motoristični prvak Duke jie danes dokončno izjavil, da zapušča motorizem in da se bo posvetil avtomobilskim dirkam.
sšs
SSŠ .	'	.vi*.	.	.......
* .<
Po koncu sobotne finalne tekme Partizan - Crvena zvezda, ki se je končala z visoko zmago prvih, kapetan moštva Bobek sprejema iz rok zastopnika maršala Tita zmagovalni pokal.
V T K S T I'
Rossetti. 16.30: »Naval Mongol A. Blyth, D. Ferrara. Excelsior. 15.30: «Oči brez Izra L Olivier, J. Jones Nazlonale. 15.30: »Velko Fenice. 16.30: »Ljubila s čenča«, J. Garfiield, S. Filodrammatico. 16.00.	«	_
kraljica«, K. Hepburn^ Arcobaleno. 16.30:	«aos^
ka nad usodo«, s-^3yJL'ja. Astra Rojan. 15.30: «Karava nakov«, E. Flynn	rp
Alabarda. 16.00:
A. Magnatu. R-	*	^lim
Aurora. 15.00:
blagom«, j’oo^*«Klejka norcev«, Garibaldi. 15-0°- j ljubimci«,
iSS;.11
Ita.ia.ToO*; »Ana«. SH«noM£ gano, V. Gassrnan R. *
Viale. r6.00: «Mata Han«.
bo, R. Novarro.	<siavna
Kino ob morju. 15'^oopcr.
pustolovščina«, G. . e <ju-Moderno. 16.00: •»““"g* še«, M. Morgan, H-	iju-
Massimo 16.00: «Dva ^alb3n.
bežni«, J. Povvell, R> l"0,^)Wd-Savona. 15.00: «Mesto no«, H. Boga rt.	r/tBor
Secolo. 16.00: «Alma*. • brigida, A. NazzaT}*.to) 15.30= Ferroviario. <s- v raylor.
«Predrite zaporo«, K. in Vittorio Veneto. 1600.
srce« F. Tagllavim.	p*i
Azzurro. 15.00: «Sa™f*Lture. lila«, H. Lamarr, V. « ^
sEsrar-ss**
N.Vv„SX'lM0J ■»***
Foch, E. Keyes.	cpjnsMi
Odeon. 16.00: »Dekleta s ga trga«, L. Bose - vfyf 0. Radio. 16.00:	»Pešč«1®
Lancaster, C. Calvet.
RADIO
J U«OSLO V
C ON K
254,6 m ah “Lg 1952 SREDA, 3.	ji.30
11.00 Nepozabna PJ** otroS«
Šolska ura. 2ufW?: ,,14.20 pesmi. 13.30 Poroto2- ^poma* Triglava do Jadra?fm Strasti zvoki. 17.30 30iia^n bar*1-Uverture k open-	it*10*
17.40 Pesmi jugoslbsko* dov. 18.15 Glasbeni	ve-
zi svet in čas. l9-^zbor r2" sti. 20.30 Poje n^oadijs*3 d:o Ljubljane. 21.0®	21,30	ti
vest: Puškin <(IVIffi 22.°° peret, revij in
i**
«. «*
11.30 Lahki orkestf,- poro^ vsakega nekaj. * ’ nTnlK. 1 ' 13.30 Kulturni	,4.00	P°^
Uverture in preludij1- |d»VW* čila. 14.15 Glasba U	18.15
je. 17.30 Plesna f^tLna Koncert baritonista M nnJtleo sa. 18.35 Čajkovski:
Julija, fantazija. 19 00 "^.go P*-vedež. 19.45 Poročila,	d1
stra operna glasba. 20.;
skega. 21.50 Glasbena 22.00 Rieti: Simfonija
vzgoja. 21.00 Tri skladbe
3 Stekih. 22.45 Chopinove skl****' 23.15 Poročila.
r it s t i. ^
11.00 Šolska ura. 12.30 ^jo-orkestri. 14.25 Igra violini*^ seph Szigeti. 17.30 Iz studiov. 18.05 Koncert te°kester Luigija Nicolaia. 20.30 °r* ,Vi* Cergoli. 21.00 Shakespe21^ har« uglasbil Henry pu ’
S L0 4 K N Mi\a
212,1 "V,
327,1 m, 202,1 m.
I/«'
12.00 Iz zakladnice	ptfg
slovenske romantike,	le'
čila. 12.40 Zabavna g1j‘(] in Iz zakladnice solistih? m mornih del L. Jan*1	M
Martlnuja. 17.15 Na jg.00 igra Avgust Stanko.
obiska pri Johannu
in
in
na
ro*
Straussu. 19.40 Umetne
no pesmi poje mo5k A zbor. 20.00 Radijska^ V«*'$
ton Ingolič: 2eja. spored orkestralne Poročila. 22.30 Nočni
Chcrtleb
tDickmh
150
Prevedel prof. dr. Pr. Bradač
Sam je zaprl vratca ter hotel že skočiti na kozla, ko je Sačutil, da se je nekdo nežno dotaknil njegove rame; ozrl se je in zagledal pred seboj svojega očeta. Na ohrazu tega starega gospoda je bila žalost: zmajeval je z glavo in rekel svareče:
tVedu sm, de se u tku Izteki, oe ste stvar tku naumn prjel. O, Sammy, Sa.mrny, le za kua se ni najdu kak alibi!«
PETINTRIDESETO POGLAVJE
V katerem gospod Pickunck misli, da je najbolje, te gre v Bath, kamor tudi res takoj odpotuje.
«Ampak, dragi gospod.« je pravil malt Perkea*, stojč drugo jutro po razpravi v stanovanju gospoda Pickwicka, tvendar tega ne mislite resno — resno? Pustimo jezo — vendar ne mislite resno, da ne boste plačali niti stroškov, niti odškodnine?«
«Niti pol penmyja ne dam,« je rekel odločno gospod Pick-wick, «niti pol pennyja.»
»Tu je moj pTincip, kokr je reku tist skopuh, k ni hotu pudaljšat menice,« je pripomnil gospod Weller, ki je pospravljal čajno posodo.
«Samr« je rekel gospod Pickwick, »bodi tako dober in pojdi dol.«
»Sevede, gspud,« je odgovoril gospod Weller, ubogal nežni
migljaj gospoda Pickwicka in odšel.	•
«Ne, Perker,« je rekel gospod Picktvick neizmerno resno, «moji prijatelji so me tudi skušali pregovoriti, a zaman- Delal bom kakor navadno, pa naj ima sovražna stranka pravico do eksekucije proti meni; in če bodo tako podli, da bodo to pravico izrabili in me dali zapreti, se bom čisto mimo in veselo vdal. Kdaj morejo to storiti?«
«Lahko izvedejo eksekucijo, dragi gospod, za znesek odškodnine in predpisanih stroškov že v najkrajšem času,« je odgovoril Perker, «ravno 6ez dva meseca od danes, dragi gosipod.«
«Prav dobro,« je rekel gospod Pickwick. »Ampak dotlej, dragi prijatelji, ne govorimo več o tem. In zdaj,« je nadalje val gospod Pickick in se oziral po prijateljih z veselim smehljajem in žarečim pogledom, česar niti naočniki niso mogli prikriti, «edino vprašanje je, kam pojdemo najprej?«
Gospoda Tupmana in gospoda Snodgrasa je preveč ganil heroizem gospoda Pickwicka, kakor da bi megla odgovoriti. Gospod Winkle pa se Se zmerom ni oddahnil od spominov na svoje pričevanje pri razpravi in zato se ni upal reči ničesar; m tako je gospod Pickwick čakal zaman.
«No,» je torej rekel, «če moram jaz odločiti, predlagam Bath. Mislim, da ni bil tam še nihče izmed nas.«
Res ni bil nihče tam in, ker je ta predlog toplo priporočal še Perker, ki je menil, da je prav mogoče, če gospod Pickwick izpremeni zrak in pride v veselo okolico, da se bo premislil glede svojega sklepa in se izognil ječi za dolžnike. Sama so poslali takoj v gostilno k «Belemu konju«, da kupi pet listkov za omnibus, ki odhaja zjutraj ob pol osmih.
Bila sta samo še dva sedeža znotraj in trije zunaj. Sam je torej kupil vse, izmenjal nekoliko poklonov s pisarjem, ker mu je med drobižem vrnil tudi cinovo polkromo, ter korakal nazaj k «Juriju z jastrebom«, kjer je imel dovolj dela do pozne noči s skladanjem obleke in perila ter je trudil svojega iznajdljive-
ga duha, kako bi si nekaj Izmislil, kar bi držalo pokrove kovčkov, ki so bili brez ključavnic in kljuk.
Prihodnje jutro je bilo zelo neugodno za potovanje — bilo je mokro, megleno in hladno. S konj so se dvigale take pare, da potnikov, ki so sedeli zunaj, ni bilo videti. Prodajalci časopisov so bili premočeni in so dišali po zatohlimi. Dež je lil s klobukov prodajalcev pomaranč in, ko so pomamljali glave v omnibus, so z njim osveževali potnike. 2idi, ki so prodajali nože s petdesetimi klinami, so jih imeli zaprte in mož z žepnimi knjigami je danes iz njih napravil res žepne knjige.
Gospod Pickvvick in njegovi prijatelji so pustili gospoda Wellerja, da je rešil prtljago iz rok sedmih ali osmih nosačev, ki so se vrgli nanjo kakor zveri, ko se je voz ustavil; spoznavsi, da so prišli dvajset minut prezgodaj, so se zatekli v čakalnico — poslednje zavetišče potrtega ljudstva.
Čakalnica v gostilni pri »Belem konju« je bila, kakor je samo po sebi razumljivo, neudobna, drugače bi ne bila čakalnica. To je bila prva soba na desno, kjer Je bilo tudi kuhinjsko ognjišče z neubogljivo girebačo, burkljami in loparjem. Vsa soba je bila razdeljena v več pregrad, da bi bili potniki lahko sami; v sobi je bila ura, zrcalo in živ natakar; ta kos pohištva je pomival kozarce v kotu sobe.
V enem teh oddelkov je stal mož kakih petinštiridesetih let, strogega pogleda, s plešo na temenu, ki je bilo ob straneh in zadaj obrobljeno s črnimi lasmi; pod nosom so bili mogočni črni barki. Bil je do brade zapet v rjavi suknji, zraven sebe je bil odložil veliko popotno čepico iz tjulenjeve kože, površnik in plašč, od zajtrka je pogledal na gospoda Pickwicka trmasto in dostojanstveno; potem Je premeril gospoda Pickwicka in njegove prijatelje do sita, zažvižgal neko arijo, kakor da bi hotel reči, da ve, da bi ga hotel marsidko prevariti, a se ne da-
»Natakar!« se je oglasil brkati gospod.
»Prosim?« mu je odgovoril mož z umazanim obrazom in
prav takim prtičem.
«Prinesi še nekaj opečenih kruhov.«
«Prosim, gospod.«
«Ampak z maslom, čuješ?« je rekel gospod. »Takoj, gospod,« je odgovoril natakar.
1,» je Odgovuru Jiai/aicar.	^	prej
Gospod z brki sl Je zažvižgal spet svojo arijo ka	K ogpju,
čakaj e na novo porcijo opečenih kruhov, se je ptivu ,eylje v vzel S-krice svoje suknje pod pazduho in gledal	.
premišljal.	n-tliu	«sta
»Samo	to bi rad vedel,	kje se omnibus	v	»auwl)nkM-
je	vprašal	gospod	Pickvvick	ter se mimo obra	ai	s
«Hm - hm - kaj je to?« je vprašal tujec	,goVoril »
»Govoril sem nekaj k prijatelju, gospod.« J«	vedel, “,
spod Pickvvick, ki bi bil rad začel pogovor.	^	poveda
se	ustavi omnibus	v Bathu.	VI bi nam morda
«Vi se	peljete	v Bath?«	Je vprašal tujec.
»Da, gospod,« je odgovoril gospod FlckW) •
»In drugi gospodje?«	.	j
«Ti tudi,« je rekel gospod Pickvvick. . lpr!sko, ko hi »Ampak vendar ne znotraj, to bi bilo P vi tudi peljali iznotraj,« je rekel tujec.
«Vsi nie«, je odgovoril gospod Pickvvick.	.	<r.
in-
«Vi vsi ne,» Je rekel naglo tujec. «Jaz j klet0 mesti. Ce bodo hoteli stlačiti šest ljudi v	posebno	e
kjer je prostora komaj za štiri, si rajši najkrnem^ ne što in Jutri vložim tožbo. Jaz sem svoje p Ve<jel seal’1.0ii sem rekel takoj pisarju, ko sem kupoval	^ dal	se n1 ^
bo tako. Vsak dan je tako, ampak jaz se jbclj. P4"' m° pke1’ in se tudi ne dam. Kdor me pozna, ve to 'atakarJu in r ši!» Nato je razkačeni mož močno pozvoni Kruhe, dru da mora v petih sekundah prinesti op 1	,o
bo videl.	fjvadaljevdnje
Odgovorni urednik STANISLAV KENKU — UHEDNISTVO. ULICA MONTECCHl št. b 111 nad. — Telefon številka 93-b08 In 94-638. — Poštni predal 502. - UPHAVA: ULICA SV	PKANCISKA £ 20. - Telefonska številka 73-38	— OGLASI: od 8.30 . 12 in od 15 • 18 — Tel.
73-38 — Cene oglasov /jB vsak mm višine v Sirim i stolpca trgovski 60, t nančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir — Za FLKJ za vsak m/n Urine 1 stolpra za vse vrste oglasov po 10 din Tiska Tiskarski ravort /T'I Podniž Gorica Ul S Pelllco l-II.. Tel. 33-82. — Rokopisi se ne vračalo
_________—	_—	..in	dlfl*
 *	T^vod	tlsK»
NAROČNINA: Cona A: ineseCna 350 tetrtletna 900 polletna S700. celoletna 3200 Ur. Ked. IJud. repub. Ju|jusliivljl!icnega mozemsKeg	^rST,
Poštni tekoCI rafun »a STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija deinokrs'	t)jk3	n.ZO.Z
Poštni tekoči račun za o iv*	*	w	-■	*-—»»*- —-    •	*----------------------------- jaškrga
Ljubljana Trg Revolucije 19 - te!. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo >ria ___________________________________